Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
ECosraunlzem rosgprecio. mreže.
Boljševizem je nesreča za poedinca in za narod. Zgodovina poroča o hunskem kralju Atili, ki je kot šiba božja plenil in pustošil po Evropi, puščajoč za seboj razdejanje in smrt. Kamor je stopilo kopito hunskega konja, ni več zrastla trava: tako je ljudski pregovor ponazoril strahoto hunske nesreče. V sedanjosti se sme hunizmu primerjati boljševizem. Da ta primera ni pretirana in za boljševizem nepravična, dokazuje razdejanje, ki ga je boljševizem izvršil ter ga v»ši v Rusiji. Kakor je Atila razdiral in zažigal cerkve, jih požiga in razdira ruski boljševizem. Kakor je Atila moril nedolžne ljudi, jih pobija in mori tudi boljševizem, in sicer še v večjem številu, kot so to mogli storiti hunski divjaki. Še hujše razdejanje ko na področju gmotnih vrednot pa je boljševizem izvršil na duševnem področju. Ubiti hoče Boga, kar se mu kajpada ne more posrečiti, ubija pa vero in moralo, ubija nravni zakon, ubija nravno življenje, preustvarjajoč človeka v žival.
Liberalizem (lažnjivo svobodomisel-stvo) in materializem (ki priznava samo materijo == snov, zanika dušo) sta učila naučno brezboštvo in protikrščan-stvo, boljševizem pa uvaja brezboštvo in protikrščanstvo v življenje poedin-cev in države. V tem oziru se more smatrati kot božja šiba, ki z njo Bog kaznuje človeštvo za odpad od vere in cerkve.
Ta šiba preti vsem narodom. Opusto-šil je Rusijo, ki jo je spremenil v drŽavo razdejanja, revščine, gladu in Dbupa, prodirati hoče dalje po Evropi in po svetu. Nedavno smo na uvodnem mestu pokazali na boljševiško nevarnost in na način, kako vrši boljševizem svojo propagando med našim narodom. Zamrežiti hoče osobito našo mladino.
- f	V naši državi.
Ministrstvo za pošto in telefon dobimo s 1. septembrom.
Dve telefonski zvezi z Belgradom. Ministrski svet je odobril vsoto 2,800.000 pin za postavitev dveh telefonskih fcvez od Belgrada preko Maribora do državne meje. Z dogradnjo teh dveh telefonskih zvez bodo izpolnjene že dol-
foletne želje gospodarskih krogov iz lovenije, ki radi samo ene dosedanje telefonske linije s prestolico niso mo-
Mladce si je izbral za svoje pijonirje. Kakšno nalogo določa ruski komunizem mladini, je povedal te dni na občnem zboru komunistične internacijona-le v Moskvi, kjer je bilo zbranih okoli 400 delegatov (odposlancev), ki predstavljajo 67 komunističnih strank po svetu. V posebni resoluciji zaukazujejo svetovni revolucionarji mladini, naj deluje za širjenje komunističnih idej ne toliko kot organizirana skupina, marveč naj se vsilijo v vse obstoječe meščansko-demokratiine, fašistične in verske mladinske organizacije političnega, prosvetnega, verskega ali športnega značaja. Truditi se morajo, da z besedami in dejanji dobijo zaupanje vodij teh mladinskih društev. Ko so enkrat sprejeti v društvo, morajo postati najbolj glasni in delavni pobor-niki za njegove cilje. Za to delo morajo sprejeti vsako žrtev na se. Nastopati morajo v raznih maskah: v eni državi v demokratični, v drugi v nacionalni, v tretji kot branitelji verske svobode. Cilj pa je povsod isti: svetovna revolucija, ki naj poruši sedanji gospodarski in družabni red.
Torej komunistični volk v ovčji obleci! Ubraniti se ga moremo samo z resnično demokracijo, ki dejansko priznava ljudske svoboščine in pravice, s pravo narodnostno idejo, ki goji velike narodnostne vrednoto ter za nje navdušuje mladino, in predvsem s pravim, dejavnim krščanstvom- Samo krščanska načela pravičnosti in ljubezni morejo preobraziti svet ter rešiti- narode in države jarma brezsrčnega kapitalizma in jih hkrati obvarovati brezdna komunističnega barbarstva. Samo povratek k Bogu in njegovim zapovedim nas more rešiti te šibe!
gli opravljati telefonskih razgovorov, kar je bilo tolikokrat v občutno gospodarsko škodo vse Slovenije.
Vladn na delu. Na seji ministrskega sveta 0. avgusta je poročal notranji minister dr. A. Korošec, da bo kmalu dovršen zakon o banovinskih samoupravah. Pravosodni minister dr. Auer jo pripravil zakon proti korupciji, zakon o sodnikih ter spremembe meničnega in čekovnega prava, trgovinskega zakona in uredbo o organizaciji novega ministrstva za pošto in brzojav.
V Sloveniji bedo izvedena iz fop la javnih del naslednja dela: cesta Raka —Sv. Arh, Šoštanj—Št. Vid-Črna,. Trbovlje—Marija Reka, Ljubljana—Litija, Ljubljana—Rakek. Regulirale se bodo
Cene inssratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/a stran! Din 250.—, Vi« strani Din 125.-i Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=* ----___i
sledeče ceste, oziroma hudourniki: Drava, Sava, Bistrica (pri Mojstrani), Belca, Savinja v Logarski dolini in ob Solčavi, Lubija, Lubnica in Lučnica.
Ljubljana dobi še tretjo državno realno gimnazijo. Banski upravi v Ljubljani je dovolil ministrski svet, da lahko najame posojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani v iznosu 7,500.000 Din za graditev tretje državne realne gimnazije.
Ministrski predsednik dr. Stojadino-vič in notranji minister dr. A. Korošec na Bledu. Dne 11. avgusta sta dospela na Bled predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in notranji minister dr. Anton Korošec.
Zunanji ministri Male zveze bodo zborovali 29. in 30. avgusta na Bledu.
Zanimiva ugotovitev in priprava za zepetno spremembo politične tvrdke. Pucljevo glasilo »Kmetski list« prinaša na prvi strani sliko rajnega Radiča in pod njo napis: »Štefan Radič. Ob sedmi obletnici njegove smrti mu soglasno priznava vsa Jugoslavija, da je bil naš največji kmetski državnik.« — Po trditvi »Kmetskega lista« so bili do pred nedavnim največji politiki gospoda in seljaki iz vrst JNS, pri zadnjih volitvah g. Jevtič in sedaj naenkrat zopet g. Radič. Nam se le zdi, da je Radičeva slika na prvi strani Pucljevega glasila uvod za že zopetno menjavo politični! barve naših bivših samostojnežev s Pucljem vred!
V drugih državah.
Konferenca treh velesil: Francije, Italije in Anglije se bo sestala v sredini avgusta v Parizu. Končni cilj teh posvetovanj bi naj bila mirna poravnava italijansko-abesinskega spora. - Abesinci so zbrali ob italijanski meji v vzhodni Afriki 600.000 mož. Šest abe-sinskih armadnih zborov je že razvrščenih v obmejnem ozemlju, sedmi zbor je zbran krog abesinske prestoiice Ad-dis Abebe. Naloga abesinske vlade je, da mobilizirano armado zadostno preskrbi s puškami, strojnicami, topovi, letali, s strelivom • in raznim drugim vojnim materijalom.
Italijanski minister smrtno ponesrečil v Afriki. Na službenem potovanju v vzhodno Afriko je 8. avgusta smrtno ponesrečil italijanski minister za javna dola Razza. Letalo, s katerim se je vozil, je kmalu po ponovnem vzletu v Egiptu treščijo na zemljo, pri čemur so se ubili minister, trije potniki in štirje možje posadke.
Komunistični izgredi na Prancoskenv. Francoska vlada bi rada štedila in radi tega si je izposlovala od zbornice izredna pooblastila. Med ta nooblastila
spada tudi skrčenje plač. Priliko izvajanj izrednih zakonov za štedenje so uporabili komunisti in so nahujskali delavstvo v vojni luki v Brestu in v mestu Toulonu, da se je spustilo kot protest proti vladnim nakanam v hude poulične boje z vojaštvom ter s policijo. Krvave poulične demonstracije so zahtevale precej ranjenih.
V Moskvi so zborovali ve$ nego dva tedna komunistični kolovodje in so se posvetovali o načinu postopanja mednarodnega komunizma v boju za svetovno revolucijo. Ob tej priliki je bilo
Osebne vesti.
Štiridesetletnico mature je obhajal v dfuŽbi še živih tovarišev v škofjeloškem frkrfiju lavantinski vladika dr. Ivan To-
iz Moskve že izdano povelje, da morajo komunisti organizirati po vseh državah stavke in mezdna gibanja. Moskovska okrožnica stavi za zgled upor na Kreti, ki se je razvil pred dnevi iz stavke vi-ničarjev, nadalje krvavo stavkovno gibanje po francoskih pristaniščih in revolucionarne spopade, ki so se vršili med katoličani in protestanti na severnem Irskem. Glavno borbo morajo po-svetti komunistične centrale tistim državam, v katerih je fašizem na vrhuncu, in te so: Italija, Avstrija, Nemčija.
mažič, ki je dovršil gimnazijske študije v Ljubljani.
Tridesetletnico mašništva praznuje na praznik Mar. Vnebovzetja v Št. Petru pri Mariboru tamošnji župnik g. Anton Tkavc. Njegovi župljani mu žele, da bi še dolgo dobo let v zadovoljnosti ln zdravju deloval med njimi kot dober dušni pastir in da bi nas vodil k Bogu, kamor je cilj nas vseh.
Srebrni malnlški jubilej je obhajal
g. Vincenc Razgoršek, župnik v Črni pri Prevaljah. Naše čestitke!
Nesreče.
Rdeči petelin se je pojavil 7. avgusta zjutraj na strehi gospodarskega poslopja posestnice Marije Kovač v Ra * vanju pri Mariboru. Požar se je razteg-nil tudi na stanovanjsko hišo dn pogo rela je cela domačija. Zgoreli sta tudi dve. svinji.
Požari po daljni mariborski okolici V Sp. Dupleku je uničil požar posest niku francu Drozgu ostrešje hiše in gospodarsko poslopje. V Ploderšnici je zažgal še neodkrit poŽigalec posestniku Jožefu Ilabingerju gospodarsko pč-slopje. V Pangercih pri Cirkovcah ji zgorelo posestniku Francu Belcu gospodarsko poslopje.
Nova hiša je pogorela v Račah pri Mariboru posestnici Pavli Kmetic. Škoda znaša 40.000 Din.
Zaloga blaga in hiša pogorela. V noč! na 9. avgust se je pojavil radi slabega dimnika na podstrešju trgovine Ane Kopušar v Stražgonjcih pri Cirkovcab na Dravskem polju požar. Ogenj je uničil hišo in skladišče špecerijskega blaga za 35.000 Din. Komaj so se rešili iz gorečega poslopja trgovka, njen mož in 75 letni prevžitkar Ludovik Škriba. —< Skupna škoda znaša 55.000 Din.
Usodepoln udar strele v hrast. V vasi Podgozd pri Žužemberku v Beli krajini je gorelo in so šli štirje fantje kar preko njiv, da bi si ogledali požarno nesrečo. Med potjo jih je ustavil naliv in so se zatekli pred nevihto pod hrast, ob katerega sta bili prislonjeni dve brani. Nenadoma je urezalo v samotno drevo in vsi štirje fantje so popadali na tla. Dva sta se zavedla in odhitela v vas po pomoč. 16 letnemu Francu Leganu iz Podgozda tudi poklicani zdravnik ni mogel več pomagati, ker ga je udar strele ubil. Alojzija Bijeka iz Podgozda so obudili iz globoke nezavesti, a je tožil o hudih notranjih bolečinah.
Posestnik pogorel. V Hošnici pri Polji-čanah je vpepelil ogenj posestniku Jožefu Zdolšeku hlev in gospodarsko poslopje.
Viničarlja je pogorela v noči v Ra< škem vrhu v Slovenskih goricah, last Rusa g. Matka Svedova iz Hrastje-Moi ta, Viničar in njegova žena sta si otela golo življenje v zadnjem trenotku.
Podlegla brci konjskega kopita. V Šturmovoih pri Št. Vidu blizu Ptuja j« brcnil v trebuh vprežen konj Marijo Brodnjak, 34 letno ženo posestnika. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico \ Ptuj, kjer je podlegla po groznih mukah poškodbi. Zapušča moža in pet nepreskrbljenih otrok.
Motorno kolo se zaletelo v vlak. Dne 9. avgusta se je peljal 43 letni Franc Naroglov, rudniški obratovodja iz Straže pri Rogatcu, in 16 letni dijak Emil Martun na motornem kolesu po cesti od Rogatca do Krapine. Na železniškem prelazu med Rogatcem in Krapino je pripeljal vlak, katerega Naroglov ni pravočasno opazil in je zavozil vanj. Zaradi sunka je počila Naroglovu lobanja in si je povrh še pretresel možgane, dijak, ki je sedel zadaj, je do« bil hude ooškodbe na glavi. Poškorfo-
Pri zaprtju, motnjah ¥ prebavi
vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec	69i
naravne FRANZ ] O SE F grenčice.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
PO! __
ILvTOmKKMl
Jožef Kerec, sloveči kitajski misijonar, naš slovenski rojak iz Prekmurja, je pisal 17. junija t. 1. sorodnikom pismo, ki v njem med drugim poroča: Že dva meseca sem «a novi misijonski postojanki v Yunnaufu, 2025 metrov visoko nad morjem. Zrak je čist in zdrav, podnebje toplo in milo, rastlinstvo bujno in mnogovrstno. Ljudstvo pa je divje in primitivno, ne zna ne poljedelstva ne obrti, preživlja se s tem, kar mu narava nudi, s sadjem in z zelišči. Ljudje so zanemarjeni, umazani, strgani in polni golazni. Pet različnih jezikov tukaj govorijo. Preteklo bo prej celo leto, preden se vsemu priučim ter postanem sposoben za delo v večjem obsegu. Nimam več tiste mladeniške sile v sebi, ki mi je bila lastna od 30. do 40. leta. Silno bi potreboval za prvi začetek kakšnih 10.000 ameriških dolarjev, toda na kakšnega dobrotnika naj se obrnem? Septembra moramo pričeti s šolo, toda poslopje razpada. Ko bom zidal in popravljal, moram poklicati zidarje iz Kvantunga, kjer sem 14 let deloval. S tukajšnjimi ljudmi ni nič, so za vsako delo nesposobni. Tukaj je res potrebna apostolska potrpež-
ijivost, ako hoče človek kaj doseči. Za-lpam v Boga in v pomoč dobrih ljudi, ti radovoljno žrtvujejo za prospeh migi jonskega dela. Naslov: Jožef Kerec, Superior, Institut Salesien, Yunnanfu, Ctrina (via Tonkin).
Za odpad od katoliške Cerkve. Na raznih krajih se pojavlja v različnih 'oblikah' propaganda za odpad od katoliške Cerkve. Povečini se porabljajo za
to agitacijo obrabljena nacionalistična gesla, ki so jako poceni. Tako se je tudi začela v Novem Sadu propaganda za odpad grško-katoliških Rusinov v Bački. Koncem leta 1934 je začel izhajati v Novem Sadu list pod naslovom »Zarja«, ki mu je bil namen, da omami grško-katoliške Rusine ter jih odtrga od Rima. List se je hvalil, da ima denarja ko listja in trave. Dokler je bilo denarja, je mogel objavljati stare obrabljene laži zoper katoliško Cerkev in papeža. Ko je zmanjkalo denarja, je list prenehal, grško-katoliški Rusini pa so ostali zvesti katoliški Cerkvi.
Evharistični kongres v čakovcu. Od 23. do 25. avgusta bo v Čakovcu krajevni evharistični kongres za Medžimurje. Vabljeni pa so k tej prireditvi na čast evharističnemu Kralju tudi Slovenci iz Prekmurja in bližnjih župnij sosednje lavantinske škofije, zlasti tisti, ki' niso imeli prilike se udeležiti ljubljanskega evharističnega kongresa. Zato bo za Slovence posebna služba božja s slovensko pridigo v nedeljo, 25. avgusta ob 7. — Spored kongresa je sledeči: v petek, 23. avgusta ob 18.15 sprejem prevzvišenega pomožnega nadškofa zagrebškega dr. Stepinca; nato v cerkvi govor in blagoslov z Najsvetejšim. = V soboto, dne
24.	avgusta ob 6 govor in slovesna sv. maša. Ob 8 sv. maša, govor in sv. obhajilo za mladino. Ob 10 zborovanje za može in žene: za može v meščanski šoli, za žene v osnovni šoli. Ob 15 zborovanje za fante in dekleta: za fante v meščanski šoli, za dekleta v osnovni šoli. Ob 17 cerkven govor in blagoslov z Najsvetejšim. Najsvetejše ostane izpostavljeno do slovesne polnočnice. Ob 22 pridiga. = V nedeljo,
25.	avgusta: Ob 5, 6 in 8 tihe sv. maše. Ob 7 sv. maša in pridiga za Slovence. Ob 9 ponti-fikalna sv. maša in govor, nato slavnostno zborovanje. Ob 15 procesija, govor, litanije, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, zahvalna pesem in blagoslov.
vanca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Naroglov dne 11. avgusta poškodbam podlegel.
Avtomobilska smrtna nesreča. Dne
9. avgusta popoldne je pripeljal celjski avtobus do končne postaje Plesnik v Logarski dolini. Ko so popotniki izstopili, je dal šofer znamenje in peljal z avtomobilom nazaj. Pri ritenski vožnji je smrtno povozil 67 letno gospo Regi-no Vinicko iz Zagreba,
Smrtna nesreča posestnika. Francu Ribiču, posestniku v Šmarju pri Jelšah, je priletel od slamoreznice v trebuh kos železa in ga močno poškodoval. Ribiča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je 11. avgusta umrl.
Kolesar smrtno ponesrečil. Mladenič Feliks Arkar iz Trebče vasi pni Dvoru v okolici Žužemberka v Reli krajini je padel na hudem klancu v Strmolah radi preloma vilic s kolesa in obležal nezavesten. Spravili so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, kjer je podlegel poškodbi.
Smrtna nesreča otroka. V Zgornji Šiški pri Ljubljani je padel v jamo z vrelim apnom dveletni Lotričev sinček Janezek. Otrok je podlegel opeklinam v ljubljanski bolnišnici.
Stanovanjska hiša je pogorela radi udara strele posestniku Murnu v Do-brniču v Beli krajini.
Hiša je pogorela v Rcsalnicah pri Metliki posestniku Lončariču. Gasilci so obvarovali, da ni zajel ogenj cele vasi.
Drugič pogorelec v enem !etu. Na Viču pri Ljubljani je pogorela 10. avgusta zgodaj zjutraj hiša, katera je bila postavljena leta 1928. Pogorelec čuti nesrečo tem hujše, ker mu je vpepelil letos 26. januarja podtaknjen ogenj hlev. Škode je 40.000 Din.
Strela je ubila ob priliki nevihte vola lil konja posestnici Potočnik v vasi Češ-njice pri Podnartu na Gorenjskem. Konj je bil pri priči mrtev, vola pa so še lahko doklali.
Delavec smrtno ponesrečil. V gozdu Antona Polajnarja, posestnika pri Sv. Ani pri Tržiču, so spravljali delavci hlode. Pri tem opravilu je zadel hlod 27 letnega Jožefa Klopčaverja s tako silo v glavo, da je mrtev obležal.
Kolesarja splašila govedo. V noči sta se peljala 24 letni zidar Franc Tehovnik in njegov prijatelj z Gorenjskega na kolesih v Ljubljano. Med Trzinom in Črnučami sta zadela na cesti na čredo govede, ki se je ustrašila kolesarske luči in zdivjala. Kolesarja sta popadala s koles in vsa čreda je zbezljala preko zidarja Tehovnika in mu poškodovala hrbtenico. Tehovnikovemu spremljevalcu se ni zgodilo nič težjega.
Hudo neurje z viharjem, točo, z udari strele in nalivi je obiskalo 10. avgusta Dolenjsko. Nevihta je povzročila mnogo škode.
V zadnjem trenctku ušli smrti. Dne 8. avgusta ob 15 je vozil šofer Stumpf z avtomobilom lastnice Uršule Belak iz Maribora v smeri iz Tepanj proti Mariboru šest ljudi. V Lušečki vasi pri P.jeanah ni prav videl radi visoke koruze, da vodi cesta preko železniškega tira. Zavozil je z brzino v prvo zatvor-nico, katero je avto odtrgal in bil na tiru. Železniški čuvaj je vpil nad ne-
previdnežem iz polnega grla in opozarjal šoferja na ropot brzovlaka. Šofer Stumpf je še imel toliko duhapri-sotnosti, da se je zagnal s polnim plinom z avtomobilom v drugo zatvorni-co, jo prelomil ter rešil na ta način v zadnjem trnotku sebe in šest ljudi. Tudi strojevodja brzovlaka je videl znamenja na stoj, katera mu je dajal čuvaj, je zaviral po možnosti, vendar vlaka radi prekratke razdalje ni mogel ustaviti. Brzovlak je zcl^dral mimo avtomobila na oddaljenost 20 cm. Nesreča zaradi neprevidnosti je zahtevala samo nekoliko spredaj poškodovan avto, dve zatvornici lin prestani smrtni strah vseh, ki so bili v vozilu.
Huda nesreča 70 letnega starčka. — 70 letni posestnik Ivan Kraljic iz Kre-menove vasi pri Ljubljani se je peljal 8. avgusta na koleslju proti Igu. Konja sta se splašila, starec je padel z voza in si prebil lobanjo.
Smrtna nesreča pri razbijanju kamenja. V Malem Ločniku pri Velikih Laščah na Kranjskem je razbijal kamenje s pomočjo dleta 53 letni posestnik Janez Perne. Med delom mu je odletelo dleto s tako silo v trebuh, da je umrl na posledicah udarca v ljubljanski bolnišnici.
Bazne novice.
Tabor gorenjskih kmetov se je vršil v nedeljo, 11. avgusta v Komendi pri Kamniku. Tabor, katerega se je udeležilo 7000 katoliško zavednih Gorenjcev, je bil otvorjen s sv. mašo, katero je daroval ljubljanski vladika dr. G. Rož-man, ki je tudi blagoslovil spomenik padlim vojakom. Prireditev je počastil tudi nadškof dr. Jeglič. Govorili so )redsednik pripravljalnega odbora žu->an Janez Štrcin, dr. Miha Krek in dr.
larko Natlačen.
V kr.rizoškciijsko dijaško semenišče v Man-
/aru so sprejeti: šestošolec Sadravec Ciril iz Ormoža, petošolca Heric Stanko iz Cezanjevec in Šeruga Tomaž od Sv. Magdalene pri Mariboru; četrtošolec Pitino Maks iz Černeč, drugošolci Skale Dragotin iz Sladke gore, Črnko Josip iz Kamnice, Borštner Josip iz Gu-štanja in Hrastnik Stanko iz Spodnje Polska-ve, prvošolci Bračko Franc od Sv. Petra pri Mariboru, Britovšek Marjan iz Slovenjgradca, Bohanec Franc od Sv. Miklavža pri Ormožu, Gal Franc iz Dolnje Lendave, Kaučič Ciril iz Laporja, Kosi Matej od Sv. Križa pri Ljutomeru, Kramberger Joško od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, Koropec Joško iz Zgornje Polskave, Kotnik Milan iz Šmartnega pri Slo-venjgradcu, Kokot Ernest iz Zavrča, Mihelič Alojzij od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, Okorn Bogomil iz Trbovelj, Senica Pavel od Sv. Danijela, Slavič Alojzij od Sv. Jurija na
Ščavnici, Šelih Franc iz Konjic, Žak Rudolf iz
Zavodnje in Uranker Karel iz Laškega. — Gojenci se opozarjajo, da najpozneje do dne 1. septembra pošljejo ravnateljstvu zavoda potrebne dokumente za vpis na gimnazijo. Pr-votšolci in oni, ki dosedaj niso študirali v Mariboru, naj pošljejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in davčni izkaz. Ostali gojenci pa zadnje šolsko izpričevalo in davčni izkaz. Potreben denar za vpisnino in šolnino naj po poštni nakaznici nakažejo ravnateljstvu semenišča. Otvoritvena služba božja bo, Ce ne bo v dnevnem časopisju drugega poročila, dne 9. septembra, tako, da gojenci pridejo v semenišče 8. septembra popoldne ali pa 9. sep* tembra zjutraj. — Ravnateljstvo knezoškofij-skega dijaškega semenišča.
Ogleda vredna je kovačnica kovača Ivana Germata v Limbušu št. 84 pri Mariboru. Kovač Germat je rodom iz Bresternice, kjer se je izučil pri svojem očetu kovaške obrti in je služil tri leta vojake. Ljudska šola in kovaška učna doba je vsa njegova izobrazba in vendar je priprosti Germat pravo čudo ljudskega tehnika. Pred svojo res neznatno kovačnico v Limbušu si je sam napravil majhen jez, v katerem nabira vodo iz Limbuškega potoka. Sam si je zgradil kolo, ki žene v mali kovačnici potom lastnoročno napravljenih trans-misij: težko kladivo, lažje kladivo za nakovalo, meh, stroj za vrtanje, stru-galnik, brus in žrmlje. Prestava z enega stroja na drugega je lesena, enostavna in res občudovanja vredna. Skromni Germat je dokazal z lastnoročno zgrajenimi stroji, kaj da premore nadarjenost za tehnični napredek brez tozadevne strokovne izobrazbe. Vsak, ki si ogleda Germatovo kovačnico, mu čestita, se ji čudi in upamo, da bo dobila njegova ljudska -iznajdljivost priznanje na pristojnem mestu.
Spominska plošča. Letos na jesen bo slovesno odkritje spominske plošče blagopokojnemu vinarskemu komisarju g. Ivanu Balonu v Stari vasi na Bi-zeljskem. Rajni Balon ima največje zasluge na Slovenskem Štajerskem za obnovo vinogradov, katere je bila uničila trtna uš. Spominsko ploščo jc oskrbel trgovec g. Martin Frece z nekaterimi prijatelji. Ivedaj bo odkritje in spored slovesnosti, bomo pravočasno objavili.
Nepoznanega vtopljenca je napravila Drava pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Utopljeni bo star kakih 25 let in ima na srajci monogram R. L. X. 37.
Žalostna statistika. Od 1. januarja 1934 do 31. maja 1935 je bilo izrečenih v Avstriji 84 smrtnih obsodb in od teh izvršenih 19. 67 ljudi je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. 1273 ljudi je bilo obsojenih skupno na 4738 let. Med časom, ko je bila izdana zgorajna žalost-
Pet let so gradili 42 km dolgo cesto preko hriba Grossglockner (3738 m), na meji med Solnograško in Koroško v Avstriji. Na sliki vidimo kapelico, katero so postavili v spomin delavcem, ki so pri gradnji ceste smrtno ponesrečili.
Stroj ekspresnega vlaka je zgubil na progi Ženeva—Pariz pri Tenay Haut
ville parni kotel zaradi eksplozije.
Najnovejša strojna puška angleške armade.
Zdravo žetev in večje pridelhe
dosežete z desinfekcijo semena s
Ceretan-om
univerzalnim sredstvom za oprašenje semen
Zahtevajte prospekte od
JUGEFA" K. O.
Zagreb, Preradovičeva ul. 16
Oddelek za zaščito rastlin
na statistika, je bilo že zopet pet ljudi obsojenih na smrt in 5000 let skupne kazni prekoračenih.
Dva vlaka trčila — eksplozije. Dni
9. avgusta ob treh zjutraj sta trčila \ Karpatski Romuniji pri postaji Ternes potniški vlak in tovorni vlak z 32 ci »temami, ki so bile polne petroleja Radi silovitosti sunka so eksplodiral* cisterne druga za drugo, dokler ni zle ifcel cel tovorni vlak v zrak. Kmalu j< bil kraj nesreče ves v ognju. Požar j< vpepelil veliko poslopij. Strojevodji osebnega vlaka je po trčenju vlak usta vil in nato vozil nekaj časa nazaj te: je na ta način preprečil, da ni prišlo d< človeških žrtev.
Francosko letalo padlo iz višine 11 tisoč metrov. Na Francoskem so se lo tili stratosfernega poleta v višini 10.001 metrov, ki bi naj trajal v teli izrednil višinah eno uro. Letalo se je pognalo zrak ob navzočnosti posebne komisij v mestu Le Bourget 6. avgusta ob 15.4J Ob 17 so že zvedeli, da je padlo letal na tla in se povsem razbilo pri Croven tu v pokrajini Seine-Oise.
Stonadstropni nebotičnik. V severr Ameriki v mestu St. Louis bodo zače graditi nebotičnik, ki bo imel 100 nac stropi j in bo stal 225 milijonov dolai jev. Na strehi nebotičnika bo letališč za aeroplane. Pri gradbi bo zaposleni skozi štiri leta 10.000 delavcev.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru se je nabr. lo na sedmini po pokojni Julijani Simonič p Sv. Barbari v Slovenskih goricah znesek II Din, kar se je takoj odposlalo. Bog ji d sveti raj!
Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenske; trgovskega društva. Mar bor, Zrinjskega ti vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! 6
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica i telefon 23—58. Najmodernejše urejen za op racije. Najnovejši zdravilni aparati. Vod Specialist za kirurgijo dr f.ernič. Prosta i b:ra zdravnikov.
Zakaj zavarovanje KAHITAS tako lepo n preduje? Ker je solidno, varno, pošteno, korit no in potrebno zavarovanje! Se celo tisti, radi poloma raznih samopomoči niso vec imi zaupanja tudi v pravo zavarovanje, so Ze U' deli. da troji KARITAS res popolnoma var
V Berlinu so preiskušali avtomobil na osmih kolesih.
:;avarovanje. Vsekakor je zelo razveseljivo dejstvo, da je naše ljudstvo končno le prišlo do spoznanja in pravilnega pojmovanja solidnega zavarovanja. Zavarovanje KARITAS je velikega pomena za vsakega posameznika kakor tudi za celo narodno gospodarstvo. Zavarovanje KARITAS si je namreč že utrlo pot prav v vse ljudske plasti. Pri KARITAS se bodo zbirale vedno ogromnejše vsote ljudskega denarja, ki ga bo KARITAS vestno in pošteno upravljala v korist svojih članov. Zavarujte sebe in svoje domače! Skrb za svojce rje največja skrb na svetu, zato je tudi izdatek za zavarovanje KARITAS zelo važen in potreben izdatek! Pri KARITAS je vaš denar varno naložen! Zavarovanje KARITAS vsem priporočamo!	785
Obžalovanja vredni slučaji.
Prijeti žeparji na mariborskem tednu.
Dobro obiskani mariborski teden je privabil tudi žeparje iz raznih krajev. Ne-
kaj dni jim je šel tatinski posel gladko izpod rok in so pofulili posetnikom pet zlatih in nekaj srebrnih ur. Policija pa je le končno zalotila tri žeparske tičke, ki so se natepli v Maribor iz južnih delov naše države. Med temi je tudi Dam-
janovič iz Užic, ki je pobegnil iz kaznilnice v Požarevcu v Srbiji.
Hitro prijeti vlomilci. Zadnjič smo poročali o vjomu pri mariborskem trgovcu Pošu in zlatninarju Knezerju pri glavnem kolodvoru. V Koprivnici na Hrvaškem je prijel stražnik tri sumljive moške, pri katerih so našli precej zlatnine in obleke. Prijeti so priznal^ da so vlomili v zgoraj omenjeni trgovini. Vlomilci so: Rudolf Brkupac, rojen na Dunaju, pristojen v Bosiljevo, vrbaski okraj, bivši trgovski potniik brez stalnega bivališča. Njegova tovariša inrpomagača sta brata Filip in Rudolf Polmirko. Vlomilsko orodje so tič-ki zakopali po opravljenem poslu pol kilometra pred Št. Janžem na Ptujskem polju, kjer ga je tudi našla mariborska policija. Vlomilce so pripeljali iz Koprivnice v Maribor.
Samoumor. Pri Sv. Miklavžu pri Ho-čah se je ustrelil posestnik Janez Bu-toln.
Ustrelil se je v Št. Ilju v Slovenskih goricah 25 letni Friderik Šel.
Vlomilska družba pod ključem. Vsi
časopisi so že poročali o veliki tatvini v Slovenskih goricah, ki je bila odkrita te dni ter je ena največjih, kar jih beleži kronika. Pri trgovcu Jožefu Herman v Očeslavcih je že od leta 1930 pričel vlamljati sosedov kmečki sin Zni-

m "ureJe pere , rT
W
zaves r,sto
Največji mostovni lok na svetu
je v avstralski presto-lici v Sydneju. Celotna dolžina jeklene konstrukcije znaša 1184 m. Od površine vode do najvišje točke loka je 138 m. Most sam je 00 metrov nad vodo in je širok 50 m. V teku ene ure prevozi lahko ta most 6000 vozil in 40 tisoč pešcev. Most je bil predan prometu 1. 1932 in je stal 10 milir jjonov angleških funtov.
V sovjetski Rusiji
bo kmalu več zdravnic nego zdravnikov. Od •46.422 visokošolcev me-'dicincev je bilo 1. 1933 32.960 žensk.
' V Londonu
(pride na en milijon družin 050.000 hiš.
Januš Goleč:
Po divjinah Kanade
Ljudska povest po raznih virih.
V kratkih urah brez burje je ostajal Franc zmeraj na prostem, dokler je smel tvegati, ker živo srebro se je že bilo skrčilo na 60 stopinj pod ničlo. Posvetil je vso pozornost neresničnemu soncu — pravemu čudežu severa — severni svetlobi . . .
»Severna luč«, je menil Amerikanec, kakor bi govoril o prepečencu. »Zmrznil boš. Saj je neznosno mrzlo.«	-.
Da, postalo je mraz; toplomer je kazal 70 stopinj. Debela slana je pokrivala stene koče, iz-vzemši neposredni prostor nad ognjem. Jelenje meso je postalo trdejše nego železo. Nož, sekira, jeklena past so pekli, kakor bi prijel goreče železo in obviseli v roki. še dihanje v tolikem mrazu je bilo bolestno.
Pod takimi okoliščinami so se vlekli meseci po polževo počasi. Amerikanec je postajal od dne
do dne molčečnejši. Če je sedel pri ognju, so s* nagibala njegova pleča vedno bolj proti tlom, Nemec, ki ni bil navajen morečega brezdelja, s! je iskal opravek s puškami, s sanmi, ter z orodjem, dokler se ga ni oprijela zavest, da mora biti ob pamet. Da bi si otel razum, je izdeloval klopotce in si pomagal na ta način do razvedrila.
Ure in ure se je skrival pod odejo, ne da bi spal in je poslušal strahovito pesem severnega — zimskega viharja.
V najhujšem mrazu ni spregovoril Amerikanec niti po dnevu besedice. Buljil je nemo v ogenj, jedel, spal in pušil, dokler je čutil le trohico tobaka v mehurju. Ko je enkrat popušil zadnji listič, ni motil neznosne tišine niti s pljunki v ogenj, ampak se udajal molku, da je bilo sotovarišu za ponoreti!
Slednjič se je pričela vendarle umikati tema na skrajnem koncu severa. Sive sence so se ločile od zemlje, proti jugu je postajalo bolj svetlo, živo srebro je plezalo počasi in nekako nehote
višje,..... - -	• •
Spomladansko vreme pri 25 stopinjah
darič Rudolf. Sčasoma si je pridobil večje število tovarišev, ki so bili strah spodnjih Slovenskih goric. Tako so samo trgovca Hermana oškodovali za 24.740 Din, dokler mu niso v noči na 29. julij odnesli nad 175.000 Din v gotovini. Prav tako so vlamljali drugod, seveda v manjšem obsegu ter so do sedaj priznali devet vlomov. Da se je posrečilo tolpo prijeti in izslediti denar, gre vse priznanje in zahvala mariborski policiji z nadzornikom g. Cajnkom, isto in še večje priznanje pa zasluži vodnik ljutomerskega orožniškega voda g. Nikola Bartič, ki je organiziral zasledovanje vlomilcev z vsem orožni-štvom svojega voda. Orožniki ljutomerskega voda so bili štiri dni noč in dan na delu, da so izsledili krivce. Upamo, da bodo aretirani za svojih priznanih devet vlomov prejeli zasluženo kazen.
Dva poskusa vloma. Iz Šmartna ob Paki poročajo: V noči na 6. avgust je neki vlomilec vlomil v gostilno pri železniški postaji g. Mavca. Zmotil ga je gospodar, ki se je zbudil, in ga pregnal. — Isto noč je nekdo nameraval vlomiti v trgovino g. Brinovšeka v Gorenjem. Odprl je zunanje okno, odstranil zastor, nato pa odnehal, bodisi da je slišal domače in mislil, da so se zbu-lili, bodisi da je uvidel, da ne bo mogel odstraniti železne mreže za notranjem oknom, ne da bi obenem prebudil iomače. Kdo so ti vlomilci, ne vetrno. Tiste dneve je prišlo v naš kraj mnogo tujih brezposelnih jz južnih krajev države; imamo pa take ljudi tudi doma, saj je ostalo več vlomov iz prejšnjih časov nepojasnjenih. Letos se je celo dogodilo, da so dvakrat otroci vlomili.
Neznani vlomilci so odnesli v Celju v
Razlagovi ulici iz izložbenega okna krojaškega mojstra Jakoba Kovača blaga v vrednosti nad 6600 Din. Za tatinski posel so se poslužali ponarejenih ključev.
Opasni vlomilci pod ključem. V zadnjem času je bilo izvršenih v Ljubljani
par večjih vlomov, ki so dali policiji mnogo opravka. Očalarju Jurmanu ob Ljubljanici so odnesli vlomilci blaga za 10.000 Din. Iz vile uradnika podružnice Narodne banke je zginilo raznih dragocenosti za 18.000 Din. Policija je vtaknila pod ključ kot osumljena omenjenih vlomov: 34 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Stanka Jereba, ki je bil radi tatvin ter vlomov desetkrat predkaznovan, in pa nekega 30 letnega mizarskega pomočnika.
Kaznjenec pobegnil. Iz ljubljanskih zaporov je pobegnil 26 letni Ljubljančan Rudolf Tortkar. Pri vojakih je bil narednik, pozneje detektiv in (kot tak odpuščen. Lotil se je tihotapstva z raznimi prepovedanimi mamili. Lani, dne 12. decembra je bil obsojen na dve leti. V zaporih je bil zaposlen v delavnici za metle, odkoder jo je popihal v svobodo.
Aretacija zavarovalnega agenta pod sumom požigov. V občini Dobrniče na Dolenjskem so se vrstili v teku zadnjih par dni požari drug za drugim. Požar je nastal pri raznih posestnikih na enak način na podstrešju, v senu ali v slami s pomočjo užigalnika. Pod sumom požigov so zaprli posestnika Fr. Glavana, ki je vršil službo zavarovalnega agenta in je vse pogorelce nagovarjal, naj odpovedo dosedanja zavarovanja in se pustijo zavarovati pri njem, ker se bodo sicer kesali. Preiskava bo že dognala, v koliko je aretirani kriv.
slovenska Krafina.
Fantovski tabor v Čiensovcih.
Vsi fantje: 25. avgusta v Črensovce! To bo naš dan! Naj ne bo v domači fari niti enega fanta, ki se ne bi udeležil naše proslave! Tabor je namenjen predvsem vam, goste seveda z odprtimi rokami sprejemamo. Spored prvega fantovskega tabora v Prekmurju je sledeči: V soboto, 24. avgusta ob 19 zbiranje fantov v Našem domu, od koder gre ob 19.30 baklja-da. Nosili bomo lampijone, godba nas bo
spremljala in peli bomo. Ob 20.30 igrajo prt nas Ljutomerčani lepo igro: »Sultanova hčer-! ka in dobri vrtnar«. Po igri bomo zakurili ve-; lik kres pri cerkvi, kjer bo nagovor, petje in godba. Tudi rakete bomo spuščali, da bodo; tudi daljni kraji videli, da se pri nas godi nekaj izrednega.
V nedeljo, 25. avgusta ob 8 zbiranje fantov; v Našem domu, kjer bo dobil vsak »pušelček« cvetočih rož. Skupna pevska vaja. Ob 9 odhod v cel-kev, kjer bo pridiga in sv. maša, medl katero naj pristopijo vsi fantje k sv. obhajilu. Po sv. maši bo zborovanje pred cerkvijo, kjer bodo govorili gg. dr. J. Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze: »Fant in katoliška prosveta«, dr. J. Meišiko, kaplan: »Versko življenje kato-; liškega fanta« in J. Škraban, kaplan: »Naše gospodarstvo«. Po zborovanju bo skupen obed za priglašene. Ob 14.30 bodo slovesne večerni-! ce, po večernicah ponovijo Ljutomerčani igro.
Vsak naj si šteje v dolžnost, da spravi ne-! kega fanta, zlasti domačega, na to našo pri-i reditev. Starši, pošljite svoje sinove na to do« bro prireditev, pošljite jih k sv. spovedi, dai skupno z nami pristopijo k sv. obhajilu. Naj ne bo fanta, ki bi ta dan šel kam drugam, ko pa vendar praznujemo doma svoj svetek. Pri-i dite tudi vsi na igro! Kdor nima naših katoliških časopisov, pokažite mu vi svoj časopis in mu razložite pomen te prosvetno-verske; prireditve. Za prenočišče in obed se je treba' priglasiti vsaj do 20. avgusta. Na svidenje!
Smrtni primeri. V Gornji Bistrici je umrla; po dolgem bolehanju gospa Krajčičova. Naj počiva v miru blaga, usmiljena duši! — V. Soboti je umrl g. Flisar. Naj poči va v miru t
Letošnji pridelek na polju in travnikih. Po-* ročali smo že na tem mestu o stanju naših' košenj in tudi o stanju žetve. Sedaj, ko je že« tev že spravljena, lahko govorimo nekoliko natančneje o tej zadevi. Letošnje leto. nas je v gospodarskem oziru zelo zadelo. Najprej je sla-' na udarila nad polja in travnike in povsod je bilo škode do 40 odstotkov. Ko je nevarnost slane minila, je prišla koncem maja zopet suša, ki je neprizanesljivo uničevala rast polj-i skih pridelkov. Junij je dal le malo dežja, malo več julij, toda šele proti koncu, žalosten je bil pogled na ovenelo in prežgano zelenje
ničlo! Dne 12. aprila se je prikazal majhen oddelek Indijancev. Po zatrdilu Amerikanca so pripadali pasjemu plemenu, stranski veji Velikega sužnja. Bili so ravnotako pisano marogasti, izstradani ter začudeni kakor rumeni Messer. Obnašali so se zelo prijazno, iz česar se je dalo sklepati, da jim ni bilo znanega ničesar o belih lovcih. Amerikanec je pregovoril najmočnejšega izmed njih, da bi spremljal bolokožea proti severu na lov na bizam-vole.
Dne 16. aprila sta se odpravila lovca s svojima pasjima vpregama za enako opremljenim indijanskim voditeljem po svetlikajoči se sneženi ravni proti severu. Zaostalim Indijancem sta prepustila jelenje meso med zagotovilom, da je njuna koča pod mogočno zaščito belega duha. Presanjkali so prvi dan 70 milj. Indijanski šotor so postavili na obrežju Topniškega jezera. Potujoč v severo-vzhodni smeri, so zmagali neizmerno belo površino tega jezera, 100 milj v dveh dneh. Nato so dospeli po enodnevnem potovanju ostro proti severu preko valovite, dolgočasno s snego pokrite ravnine, ki je prosta vsakega skalovja. vsakega drevesa ter grma, v pokrajino red-
kih, čudno pritlikavih smrek, ki so bile zelo tanke in ne višje nego 5 m.
»Dežela majhnih dreves«, je razlagal vodja.
Tu in tam so zagledali kakega severnega jelena, videli mnogo lisic in zajci so smukali v gozdove, kazaje več radovednosti nego strahu. Na daljavo so bile vse živali bele, tako so se že prilagodile barvi severa. Enkrat je zbežala pred njimi čudovito lepa zver, bela liki sneg, stekla je na griček, postala in opazovala potujočo trojico lovcev. Sličila je orjaškemu psu, le bolj divje je zgledala.
»Ga že imamo«, se je krohota! Amerikanec in je prijel za puško. »Severni volk! To so beli hudiči, s katerimi še bomo imeli čez glavo opraviti.«
Volk, kakor bi bil razumel, je vrgel belo glavo nazaj, pričel lajati in tuliti in je odmevala strahovita volčja pesem kakor nekaj čisto nad-zemeljskega. Nato se je pošast spojila z belim površjem, kakor bi res bila strašilo iz drugega sveta, za katerega sta donela njegov lajež in tu-lenje.
V tem prastarem gozdu z na videz mlarlost-
Po statistiki
zakrivijo 50 odstotkov vseh prometnih nezgod pešci.
Najmanjši od peterih' delov sveta
je Avstralija. Je lieko-i liko manjša kakor Ev« ropa. Ako računamo! njene prebivalce z oto-čajii vred, jih je le 10' milijonov. V Avstraliji pa je 115 milijonom ovac, ki dajejo letno! 500 milijonov kilogramov volne, kar znači četrtino celotne volne-i ne produkcije na vsem svetu. Ena ovca da na leto 4—4.5 kg volne.
Ameriški mornariški častnik,
ki' je star 47 le!, se je nedavno 25. tokrat poročil. Samo 'dve njegovi ženi sta umrli, od ostalih se je dal ločiti.
sirom polj. Travniki so bili kakor v mrtvilu. Otava je venela od dne do dne, prav tako koruza in krompir. Tudi drugi pridelki niso mogli rasti. Malo je bilo gospodarjev, ki so vročo in izsušeno zemljo preorali in posejali ajdo in proso. Repe sejati ni bilo mogoče. In ibaš repa je tako važen člen našega gospodarstva. Vprašanje je, če bo zelja sploh kaj. In k tem skrbem se je pridružila še druga skrb. Radi premale množine sena se je začela resna skrb dotikati tudi vprašanja živinoreje. Kmetovalci so upali na drugo in tretjo košnjo, toda žal, ti upi so bili le želje, do izpolnjenja je pa še daleč. Dež, če bi padal še v taki množini, bi bil že prepozen za rast trave. Odkod torej naj pride sedaj kritje za davek, za življenje, za obutev in obleko? Prisilna prodaja živine radi premalo krme bo udarila našega kmeta najbolj. In to je najobčutljivejši del našega narodnega gospodarstva. In s temi dejstvi, bo morala računati državna oblast. Nujno bi bilo, da bi si kmetijski strokovnjaki ogledali naše kmetijsko stanje in ukrenili vse potrebno še pred prihodom' zime, kajti eksistenca marsikaterega kmeta je resno ogrožena glede prehrane ljudi in živine. Vsekakor se mora ublažiti strogo izterjevanje davkov. Ljudstvo je brez denarja. Kje naj vzamejo ljudje denar? To vprašanje se trga iz dneva v dan in vsak dan huje. Vsekakor je rešitev tega problema nujna in priti mora, sicer stojimo v nevarnosti v prehrani prebivalstva in tudi živine v bližnji zimi. — Opazovalec.
tf narodnem ©zini značilna Hefellia.
V	Limbušu pri Mariboru je posedala pred desetletji nemška rodbina Hof-riehter lep vinograd z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem. Hofrichterji so bili na glasu kot dobri ljudje in je bil en član te rodbine v Slovenjgradcu notar.
V	nekdanjem Hofrichterjevem vinogradu je precej velika zidana prešnica. Na treh stenah prešnice so še do danes dobro ohranjeni napisi na steno, in sicer v nemškem, latinskem in v
slovenskem jeziku. Napisi, in to nemški, posebno pa še latinski, tvorijo nekako družinsko kroniko. Pisali so na steno posamezni gospodarji, kadar so obhajali v družini kake obletnice.
Nemških napisov je na teh stenah 22, trije so latinski in 7 slovenskih.
Napis pri vhodu v prešnico pove, da je bila pozidana leta 1847 in prenovljena 1876. Letnice pod napisi, ki se nanašajo na njih vsebino, so: 1781, 1774 do 1843 (70 letnica lastnika), 1839, 1847 do 1867.
Nemških in latinskih napisov ne bomo navajali, pač pa bodo zanimali našo kmečko javnost slovenski, katere je beležila povsem nemška rodbina na steno pod nemške in med latinske, ter se glasijo: Kak po dnevi noč, tak po
smehi pride joč. Jej doma, kar maš, indi pa, kaj dobiš. Kak si si postlal, tak boš spal. Dobre volje mošnje kolje. Mladost je norost, starost je žalost. Lehko je vrezati, ali težko je zoračiti. Ker do-sta guči, mora znat', ali pa dosta lagat!
Res čudno, da v predvojni dobi nemške in nemškutarske zagrizenosti slovenskih napisov niso prebelili, ampak so ostali lepo in nepokvarjeno ohranjeni z nemškimi in latinskimi tovariši do danes.
Današnja lastnica prešnice in Ilof-richterjevega vinograda je dobra ter gostoljubna Slovenka in je podedovala vinograd s poslopji kot nagrado za zvesto in dolgoletno službo pri Hofrich-terjih.
IMIIKIVME
Vzniklo je iz bivše kmetijske stranke kot prosvetna ustanova, ki naj širi načela te stranke med ljudstvom, zlasti med mladino. Duha je istega ko njegova mati: naprednjaškega, svobodomiselnega, liberalnega. Ta duh je tuj našemu kmetskemu ljudstvu; saj je naš kmet globoko veren, krščanski ne samo v čuvstvu, marveč tudi v dejanju. To je razlog, da se društvo ni moglo zakoreniniti v ljudstvu, kakor so to želeli njegovi duševni očetje. Zato so ga od zgoraj tiščali med ljudi. Ko so absolutistični režimi vezali noge in roke ^aši prosvetni organizaciji, da se ni nogla ne makniti ne gibati, in ko so 'aposled kolovodje bivše kmetijske stranke zavili vrat naši prosvetni organizaciji, so menili, da bo šlo Dru-
štvu kmetskih fantov in deklet žito v klasje.
Pa ni šlo! O tem smo zadnje dni prejeli dva dopisa iz kmetskih vrst (prvi je od kmetskega mladeniča, drugi od kmetskega moža), ki nam poročata o težnjah in poskusih tega društva. V prvem dopisu se poudarja: »Pred poldrugim mesecem so tako zva-ni naprednjaki ustanovili pri nas Društvo kmečkih fantov in deklet. To društvo ni pristno ter po bistvu ne odgovarja nazivu. Načeluje mu namreč kleparski pomočnik, tajnikuje gospodična učiteljica, poleg učiteljic so članice tudi gospodične od pošte. Kajneda pristno kmečko društvo?! To je zloraba kmečkega imena. Namen je prozoren. Mi pa kmečke mladine ne damo! Mi ji nudimo pravo kmetsko izobrazbo ter v njej gojimo pristnega slovensko-kmečkega duha. Morda hočejo z našo prosvetno organizacijo konkurirati. Sprejmamo boj, ki nam ga nudijo. Zmagali pa bomo mi!«
Kmečki mož, ki je izšel iz naše prosvetne organizacije, pa med drugim piše: »Iz vrst Društva kmečkih fantov in deklet ali njegovega duševnega ozadja
Na vsem svetu
je 35 milijoiov telefonskih priklopitev.
Navadna muha
ima v svojem očesu več nego 4000 leč.
Od osmih zakonov,
ki se sklenejo na Angleškem, pride sigurno v enem primeru do ločitve.
Od enega milijona novorojenčkov
}e eden pritlikavec. Pritlikavci so navadno po/tomci normalno raslih staršev.
Kako se je razmnožil
ter razmahnil na svetu poštni promet, je razvidno iz primerjave med poštnimi razmerami nekdaj in danes. Na Angleškem je do--ila pošta leta 1849
nim drevjem so še preskrbeli lovci s kurivom, kolikor so ga zmogle sani. Celih pet dni je tiral indijanski kažipot svoje pse preko gladke snežene skorje. Šesti dan krog poldne je postal v dolini, pokazal na sled v snegu in zaklical: »Age-ter! Ageter! Ageter!«
Lovca sta zagledala ostro sled kopit, ki so bila večja nego od severnega jelena. Takoj so postavili šotor in odpregli pse.
Indijanec je stopal s psi naprej, Gruber in Lavisan sta mu sledila naglo, a se ni pod njima udiral zmrznjeni sneg. Po kratki hoji je dvignil vodja roko in kriknil ponovno: »Ageter!« ter spustil istočasno pse.
Nekaj sto metrov dalje nižje v kotanji se je premikalo precejšnje krdelo postavnih, črnih živali, ki so bile precej podobne grbastemu bivolu.
Bizam voli so se obrnili proti psom in so bili kmalu obkroženi. Ko se je približal Nemec, je zagledal šest starih bikov, ki so kazali napadalcem med grozečim godrnjanjem roge. Čeravno je bil ta pogled za lovca izpolnitev večletnega hreoenenia. krona dolgotrajnih sani. ie vendarle
obstal pred temi krotkimi živali, saj si niso znale pomoči niti s pobegom.
»Uboj!« je zaklical. »Kakor bi streljal na nedolžne ovce!«
Orjaški Amerikanec je pribrzel in kričal: »Hitro! Rabimo sveže meso in jaz hočem imeti kože!«
Biki so podlegli dobro pomerjenim strelom. Med tem ko sta odhitela- Indijanec in Amerikanec nazaj v taborišče po sani, je preiskal Nemec živali, katerih se ni mogel nagledati. Največji samec je bil komaj eno tretjino tolik kakor njegov skoraj iztrebljeni bivolski tovariš v Yellowstone parku. Bil je rjavo-črne barve. Glava je bila široka, ostro obrezana, oči majhne, roga pri korenini debela, ploščnata, položena po glavi, zgubljala sta se za očmi in se krivuljila na spredaj v ostrino. Kakor severno-ameriški bizon ima tudi bizam-vol kratke, nerodne, z zelo dolgimi dlakami pokrite ude in majhne, trde parklje z gostimi dlakami.
Po dva bika so naložili na ene sani in so na ta način odpeljali celi plen v taborišče. Koža je šla za izurjene roke naglo s telesa. Tzbrane kose
je izšel grd napad v časopisju na našega g. župnika, ki je svaril vernike, naj se ne udeležijo tekme žanjic, prirejene na nedeljo od tega društva. Društvo, ki je dosedaj bilo na papirju ter se udejstvuje v gostilni, je stopilo pred svet z napadom na dušnega pastirja. Tako je pokazalo, na kateri podlagi je zasnovano. To ni prava podlaga. Zato mladina takega društva noče, še tisti, ki so vanj bili zapeljani, mu obračajo »hrbet. S popivanjem in plesanjem po gostilnah se mladine ne vzgaja. Pravo izobrazbo vam nudi naše krščansko, k novemu življenju obujeno prosvetno društvo. Samo v njem je mesta naši mladini!«
Fantje jareninske dekanije! V nedeljo, dne 18. avgusta je naš fantovski praznik! iz vseh župnij bomo pohiteli v Jarenino, da tam položimo nove temelje verskemu in prosvetnemu udejstvovanju. Okrog sv. Evharistije se bomo združili v zavesti, da nas le evharistisni Kralj more vžgati za čednost in krepost. — Ob 9 bo zbirališče pri Šparlovem križu, od koder gremo ob 9.15 v cerkev. Pridigo in sv. mašo bo imel mil. g. stolni kanonik dr. Ivan Žagar. Na slavnostnem zborovanju bosta govorila akademik Matej Poštovan in Mirko Geratič, ter zastopniki posameznih župnij.
Št. Peter pri Mariboru. Prvo nedeljo v sep-,embru bo občni zbor prosvetnega društva »Skala«, in sicer po rani službi božji v samostanski šoli. Popoldne istega dne pa bomo zo-petno vzpostavitev društva proslavil! tudi na zunaj z velikim prosvetnim zborovanjem, na kar že sedaj opozarjamo vse Šentpeterčane. Ta dan naj bo praznik krščanske prosvete, obenem pa bomo pokazali, da smo Šsntpeter-čani ostali, kakršni smo bili in da nas vse nasilje in hudobija maloštevilnih priganjačev zadnjih let ni niti za najmanj oddaljilo od naših krščanskih načel!
K proslavi 10 letnice Katoliškega liomn v Ljutomeru. Na vseh področjih človeškega delovanja je ta.ko, da potomci žanjejo in uživajo sadove svojih prednikov. Tudi na prosvetnem polju je tako. Ako bo Ljutomer praznoval 8. septembra desetletnico Katoliškega doma, ta
proslava ne bo samo jubilej desetletnega prosvetnega dela, ker isto sega že 25 let nazaj. Naši predniki so sejali, mi smo želi eamo sadove. Sejmo in delajmo še mi, da bodo naši potomci imeli kaj žeti. Z desetletnico Katoliškega doma obhaja Ljutomer 35 letni jubilej prosvetnega dela in radi tega naj bo 8. september veličastna manifestacija spomina dela naših prednikov z obljubo, dla jim hočemo biti za bodoče vredni nasledniki!
Fantovski praznik za celjsko dekanijo bo v nedeljo, 18. avgusta pri Sv. Ani na Teharjih. V soboto zvečer bo daleč po Savinjski dolini zažarela cerkev sv. Ane ob kresu, ki ga zažgo teharski fantje v pozdrav tovarišem, ki bodo v nedeljo prišli na Teharje. V nedeljo ob 8.30 se zbirajo v teharski cerkvi. Ob 9 gredo z godbo in fantovskimi prapori k Sv. Ani. Tam bo ob 9.30 slovesno sv. opravilo za fante. Po službi božji godba in petje, zastopniki posameznih župnij pozdravijo versko zborovanje, fantom bo govoril akademik Ciril Zebot, Naš fantovski praznik bodi javna izpoved vere in navdušenja za Boga in Cerkev! V nedeljo pokažimo svojo fantovsko skupnost! Vršiček rožmarina na prsih nam bodi znamenje poguma in požrtvovalne dejavnosti. Po presv. Rešnjem Telesu in veselem sodelovanju s Katoliško akcijo naj nam v mladih dušah zaživi novo življenje!
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Naša župnija bo imela 15. avgusta dan farne skupnosti s cerkvenim in izvencerkvenim programom. Na praznik ob 10 bo slovesna sv. maša z govorom o farni skupnosti. Ob 19 pa bodo govori ob cerkvi in petje, nato pa slavnostna uprizoritev »Slehernika« na prostem. Na vprizoritev opozarjamo vse, ker bo globoko doživetje za vso faro in presenečenje za tujce. Saj še »Slehernika« nikjer blizu niso igrali na prostem. Prireditev na prostem pa nadkriljuje vsako še tako dobro prireditev v dvorani. Pri Sv. Juriju se bo ta misterij gotovo posrečil, ker je zanj prostor pri cerkvi kakor nalašč. Smrt bo prišla kar s pokopališča. Glas božji bo govoril iz zvonika. Prireditev mora biti v vsakem ozi-ru na višini. Prosimo zalo udeležence, da se v vsakem pogledu pokoravajo rediteljem, da bedo potem vsi lahko vse videli in vse slišali. Vsa župnija se bo na večer 15. avgusta zbrala
k tej farni proslavi. O tem ne dvomimo, da bo v primeru lepega vremena ves prostor poln. Tudi iz drugih fara so že najavili svoj obisk. Ta večer bo lepa, globoka verska slovesnost, pridiga za vse. Načelo pa je in mora biti: Odprto srce in dobra volja! Prireditev bo tem bolj mogočna, čim bolj bodo pomagali z discipliniranostjo gledalci. 15. avgusta vsi k Sv. Juriju!
Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo, i. avgusta se je vršil v prostorih Kmetskč hranilnice in posojilnice občni zbor Kat. prosvetnega društva. Z zanimanjem so poslušali zborovalci poročilo g. župnika kot predsednika društva, ka.ko in zakaj je prišlo do razpusta prosvetnih društev, kdo je bil povzročitelj tega, in iž kakih razlogov je banska uprava dravske banovine razpustila obe prosvetni zvezi in s tem tudi vsa katoliška prosvetna društva, ki so bila tam včlanjena. A njemu, ki je naša prosvetna društva nazaj vzpostavil, je naše članstvo z burnim ploskanjem klicalo »živijo!« »Živijo dr. Anton Korošec!« Pa saj je tudi bil zaslužil to, ker je vedno in povsod delal le za procvit in napredek prosvete. K zaključku obč. zbora pa je predsednik KA g. Peter Cresnik spregovoril našemu članstvu krasne besede, da naj fantje in dekleta poglobijo svoje dele v duhu KA, z mesečnimi obhajili. Predsednik društva je zaključil občni zbor z željo, da naj bi naše članstvo ostalo zvesto načelom, na katerih deluje prosvetno društvo.
Št. Ilj pri Velenju. Tukajšnji deški Marijin vrtec priredi 18. avgusta ob treh pravljične igro »Palček Potep«. Če hočete spoznati zanimivo življenje v skrivnostnem kraljestvu palčkov, kjer vlada kralj Zlatoper, pridite! Palčki-korenjaki vljudno vabijo!
Gornji grad. V nedeljo, 18. avgusta po ve-černicah priredi Slov. kat. izobraževalno društvo v Št. Janžu pri Velenju pod vodstvom svojega župnika pevski koncert z bogatim sporedom. Izvajalo se bo 17 umetnih in narodnih pesmi v moškem in mešanem zboru Pridite vsi prijatelji lepe slovenske pesmi zlasti pevke in pevci, da vsaj za nekaj tre-notkov pozabimo na trpko nesoglasja v Življenju! Na veselo svidenje!
Bočna Isti dan, kakor v Gornjem gradu, bo
so shranili. Pečeno meso je teknilo sladko in je zapuščalo po ustih okus po mošusu.
»Sedaj pa nad teleta, Amerikanec«, je zakli-cal Gruber, »in potem se vrneva nazaj v park.«
»Ne govorim rad s tem rdečkarjem«, je odgovoril Lavison. »Obnašal se bo ravno tako kakor vsi drugi njegove polti. Še ni gotovo, če naju sploh ne bo zapustil kar tukaj. Daleč je od svojega plemena in nima pri sebi ničesar drugega kakor stari kres na kamen.«
Amerikanec je zapovedal Indijancu, naj ga skrbno posluša. Začel je lomiti nekako čudno zmes indijanščine, iz katere je čul Nemec samo večkrat ponovljeno besedo »Ageter nechila«, kar pomenja male bizam-voleke.
Vodja je strmel v govornika, a je bilo koj videti, da ga razume, kaj da hoče. Zmajal je z glavo in pogledal boječe ter presenečeno Nemca. Počasi je vstal, pogledal proti severu, dvignil roko in obstal mirno liki kip.Začel je zlagati na svoje sani odeje ter pasti. Njegovi psi so še bili napreženi.
»Jackoway ditehen bula«, ie rekel in pokazal proti jugu.
»Jackoway ditehen hula,« je ponovil Amerikanec. »Prokleti Indijanec pravi: ,Žena nima drv." Zapustiti naju hoče. Kaz praviš k temu? Njegova žena nima kuriva in mi smo oddaljeni le dobra dva dni od Ledenega morja! Franc, prokleti pogan se ne sme vrniti!«
Povsem hladnokrvno je navil lovec petelina na puški. Divjak, ki je spregledal napadalen namen, ni niti trenil z očesom. Pomolel je Ameri-kancu prsa in je hotel s tem obnašanjem dokazati, da ni sin bojazljivega plemena.
»Sveta nebesa, Lavisan, vendar ne boš ustrelil rdečkarja!« je kriknil Gruber in zbil tovarišu naperjeno puško kvišku.
»Zakaj ne, bi rad vedel?« je vprašal Amerikanec, kakor da bi razmišljal o usodi divje zverine. »Prepričan sem, da bo predla nama slaba, če mu dovolim umik.«
»Pusti ga,« ga je miril Nemec. »Midva sva že v pravi pokrajini. Imava pse in sveže meso. Sama bova vlovila teleta in dosegla jezero morda prej nego on.«
>JMorda.« ie godel Lavison.
(Dalje sledi.V
83 milijonov pisem in do lani se je dvignilo število pisemskih pošiljk na šest in tričetrt milijarde.
Izumili so
nov stroj, s katerim je mogoče v teku ene ure ubiti 3600 jajc. To sicer še ni nobena umetnost, ker to zmore tudi človek, vendar pa ta stroj loči v tem času tudi rumenjak od beljaka.
Skoraj 50 odstotkov
angleškega prebivalstva so zakrknjeni samci in stare device.
Po zadnjem
ljudskem štetju v Londonu so ugotovili, da je bilo tam 16 mladcev pod 20 letom, ki so že bili vdovci, devet drugih pa je bilo že ločenih.
ponavljanje koncerta z istim sporedom ob šestih zvečer, in sicer v Šekovi dvorani.
Teharje. Občni zbor obnovljenega Prosvetnega društva bo v nedeljo, 18. avgusta ob treh popoldne v Čitalnici. Pridite!
Vcjnik. Tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo je vzpostavljeno in je že začelo z delom. Odbor je imel v nedeljo, 4. avgusta sejo, s katere se je v znak hvaležnosti za vzpostavitev društva odposlala notranjemu ministru g. dr. A. Korošcu udanostna brzojavka in zahvala.. Vojniški člani, pristopite k Izobraževalnemu društvu in delajte s potrojeno silo, da popravimo, ker smo morali dve in pol leta počivati, kar smo zamudili. Bog živi!
Mozirje. V zadnji številki smo opozorili in obenem vabili na »Naše odrešenje«, igro o trpljenju Jezusa Kristusa, ki jo je priredil v osmih slikah oemošolec Vilko Platovšek in jo naštudiral sam. Igra je bila doselj odigrana dvakrat, v soboto in v nedeljo. Obisk v soboto je bil nepričakovano lep. Občinstvo ni vedelo, kaj bi bolj občudovalo. O odru, razsvetljavi, oblekah, maskah in igranju se je izražalo nadvse pohvalno. Zato pa je bil tudi obisk v nedeljo ogromen. Ves veliki prostor je bil natrpano poln. O drugi igri smo slišali: Vso noč bi gledal, šel bom še enkrat, Sel bom k vsaki predstavi!
Sv. Andraž pri Velenju, Vest, da je Prosvetna zveza zopet vzpostavljena, je tudi naše Katoliško prosvetno društvo sprejelo z veseljem. Našega društva sicer ni zadela usoda, kakor mnogo drugih društev, bilo je en mesec po razpustu zopet vzpostavljeno, ali vendar smo se vendar čutili nekako osamljene. Vzlic temu, da je vladal društvom sovražni duh, je vedno delovalo, kolikor je bilo pač v takšnih razmerah mogoče. Posebno letos, ko je zavladal tudi v našem društvu nov duh, je postalo zanimanje zelo veliko. V 25 letih obstoja se še ni moglo društvo ponašati s takim številom članov, kakor letos, namreč s stotino, kar je za našo faro lepo število. Prosvetno društvo je priredilo dve prireditvi, ki sta se vseskozi dobro obnesli, za kar gre posebna zahvala našim vrlim igralcem, ki so v času največjega in težkega kmečkega dela vztrajali in svoje vloge zelo dobro rešili. Zahvala pa tudi obiskovalcem naših prireditev s prošnjo, da nas
mm
Kamnica pri Mariboru. V Kamnici pri Mariboru je umrl v starosti 59 let posestnik Anton I.orbek. Rajni je bil navdušen Slovenec, veren krščanski mož in dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja«. Blagemu rajnemu svetila večna luč, preostalim naše sožalje!
Sv. Križ pri Belih vodah. Poročal je naš list v zadnji številki o smrti č. g. Antona Essen-kota, enega najvnetejših pospeševateljev slave jiaše romarske cerkve. Utihnili so žalobni glasovi zvonov, truplo dragega pokojnika je dobilo zadnje počivališče na šoštanjskem pokopališču ob grobu č. g. Atenederja. Zaživel pa je med nami spomin njegovih del, katerega oživlja udana hvaležnost vernih romarjev-ča-stilcev sv. križa. Zato bo odslej pet tednov v'saik petek ob 7 v tem svetišču sv. maša za dušni mir blagopokojnega č. g. Antona, katere se bomo domačini in romarji v dokaz naše srčne udanosti in iskrene hvaležnosti kaj naj-številneje udeleževali. Posefinih milosti" pa 'je
drugič zopet posetite, da bomo lahko izvršili delo, ki smo si ga začrtali, namreč: dovršitev prosvetnega doma, članom pa za dolge zimske večere nekaj lepih novih knjig. Le z združenimi močmi naprej! V slogi je moč 1
Sv. Vid pri Planini. Na angelsko nedeljo, dne 1. septembra se priredi na znameniti razgledni točki pri Sv. Križu nad Planino tabor fantov in deklet iz vseh okoliških župnij kot priprava in podlaga delu KA v posameznih župnijah. Vsi, ki se iz kakršnihkoli razlogov niste mogli udeležiti kongresa v Ljubljani, morete ob tej priliki to izgubo vsaj nekoliko nadomestiti. Nihče naj ne opusti sv. spovedi in sv. obhajila! Spovedovalo se bo že v sohoto popoldne in ,v nedeljo zjutraj se bo bralo več sv. maš. V nedeljo popoldne pa se bo vršila na prostem versko-narodna proslava, kakršne v teh krajih še ni bilo. Nad sto igravcev bo pod vodstvom g. bogoslovca D. Petančiča Igralo čudovito narodno igro »Miklova Zala«.
Sv. Ema. Tukajšnje Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, 18. avgusta ob treh popoldne v šoli pri Sv. Emi gledališko predstavo »Deseti brat«. Prijatelji poštenega razvedrila, pridite 1
Pišece. V dneh od 28. julija do 4. avgusta se je pri nas obhajal sv. misijon. Vodili so ga trije očetje družbe Jezusove iz Ljubljane. Naši dobri Pišečani, ki so se zavedali, da je sv. misijon zanje čas zveličanja, so se s hvalevredno vnemo udeleževali krasnih, jedrnatih, času primernih pridig. Pri vseh misijonskih govorih je bila cerkev polna, izvzemši stanovske govore, kjer je bil zastopan en sam stan. Ob sklepu sv. misijona, v nedeljo popoldne, je v nabito polni cerkvi govoril č. g. voditelj misijona in pri ponovitvi krstne obljube ob slovesu je m a loka tero oko ostalo suho. Solze so govorile. Srce evharističnega Kralja je bilo nedvomno vzradoščeno, videč, kako je bila oblegana njegova obhajilna miza, pri kateri je število pobožnih gostov od dne do dne naraščalo, Ce bo obhajilna miza tudi v prihodnja tako obiskana, zlasti od moških, se bo v naši fari marsikaj obrnilo na boljše. V neizbrisnem spominu nam bo ostala veličastna evharistična procesija s prižganimi svečami v četrtek zvečer. Kaj tako ljubkega in veličastnega še nismo videli pri nas.
deležen zlasti tudi tisti, ki daruje za svete maše.
Sromlje pri Brežicah. V petek, 9. avgusta smo pokopali gospo Uršo Sottler, roj. Seko-ranja. Umrla je iboguvdano po daljši, muka-polni bolezni v 75. letu starosti. Pokojnica, od narave plemenita in tiha ženska, je bila vzor dobre gospodinje in skrbne, požrtvovalne matere. Naj v miru počiva!
Knjižnica »Slov. gospodarja«.
1.	Zemljiška knjiga, 5 Din.
2.	Kako si sam izračunam 'davek, 4 Din.
3.	Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din.
4.	Predpisi o cestah in prometu, 14 Din.
5.	Zakon o volitvah narodnih poslanec, 8 Din.
6.	O bolnišnicah in bolniških pristojb'., 5 Din. Naročniki »Slovenskega gospodarja« plačajo samo polovico!
Sv. Jernej nad Muto, Jernejevo se obhaja letos v soboto, 24., in v nedeljo, 25. avgusta. V, soiboto, na god, bo sv. opravilo ob 9, v nedeljo bo prva sv. maša oh 9.30, nato procesija, pridiga in peta sv. maša; v soboto pridejo pevci iz Remšnika, v nedeljo pa iz Mute. — Kot posebnost je treba omeniti, da je cerkev ohranila iz časa svetovne vojne dva zvonova; manjši je večinoma iz srebra in je pokojni škof Napot-nik ob priliki birme tukaj rekel, da nima vsa škofija takšnega zvona. Drugi, ki ima napis? Celovec 1636 in bo torej prihodnje leto star 300 let, je pred par leti počil. Ker je bilo lani poročilo v »Slovencu«, da je tvrdka Ulčar in drug v Gorjah pri Bledu zavarila na Bledu veliki zvon, ki tehta 1700 kg, in da se zvon sijajno drži, smo stopili v stik s tozadevnimi krogi na Bledu, a se žal zadeva ne more po-* voljno rešiti: stroški s tovornino vred od železniške postaje Vuzenica do Bleda in nazaj so preveliki. Tukajšnje ljudstvo preveč tlači gospodarska kriza, dve tretjini bivše župnije, sta v drugi državi in ne prideta v poštev glede prispevanja in tako naj zvon v stolpu mirno počiva ter čaka boljših časov. Zavarenje zvona bi stalo 5000 Din, prelita« pa 20.000 Din.
Sv. Jernej nad Muto. V polpreteklem času se je mnogo pisalo in govorilo o veliki mor-: ski pošasti, katero je hodilo mnogo ljudi gle-i dat, a prav videl je ni nihče; to je bilo tam nekje blizu Angleškega. Tudi hribovski in od sveta oddaljeni, pozabljeni Jernej ima tako ¿ver, ne morsko, temveč hribovsko, ki Živi v. Bistrici, tam, kjer se stekata dva potoka, potok Kriva in Bistriški potok, imenovan Dvojni potok ali Dve vodi: tam torej pod Ribičevimi pečmi v globokem tolmunu se nahaja postry, ki je nad lm dolga in tehta okrog 5 kg, pač redkost v ribjem svetu. Mariborsko ribarsko! društvo ima v Bistriškem jarku pravico ribjega lova, morda se komu posreči, ujeti tega zmaja, bolje povedano, ustreliti ga. Bo to tudi posebnost, ker v ribjem svetu ni kmalu litij t'} tako velike postrvi, vsaj tisti, ki smo nekdaj študirali zoologijo ali živalstvo, se ne spominjamo, da' bi nam g. profesor razlagal kaj podobnega glede postrvi.
Marenberg. V času, ko je zopet oživelo p oh litično življenje in se začnejo organizirati raz-i ne nove stranke, so tudi tatinske družbe postale živahne ter delajo svoje najavljene obiske posebno rade tudi po župniščih, kakor se' je to zgodilo pred kratkim v Marenbergu. V, prvih jutranjih urah 3. avgusta so vdrli skozi okno shrambe in potem izropali v pisarni denarno kaso, katero so kar s krampom in drugim domačim orodjem »odklenili« in odnesli ves shranjen denar, približno 2000 Din, povrh' pa še g. kaplanu skoraj novo kolo tvrdke Neu-; man in nekaj drugih predmetov. Ko se tako množijo tatvine in ropi, je skrajni čas, da bo varnostna oblast s svojimi organi malo bolj gledala na prste raznim sumljivim tipom in delomržnežem, sicer bodo ljudje zlasti na je-' sen in pozimi na milost in nemilost izročeni takim barabam. Upamo pa, da se ho v tem' primeru našim vrlim orožnikom posrečilo tatovom priti na sled in jih prej ali slej prijeti — kakor se je to 29. julija posrečilo g. Maksu Snobe, lesnemu trgovcu iz Marenberga, ki je kot srečen ženin pred oltarjem prijel za roko gdč no Angelo Preglau, hči tukajšnjega gostilničarja, ter jo po poroki Odvedel s seboj, ne v kajho, ampak v skupno zakonsko ži vi i s.
I Odprta noč in dan so groba vrata. |
nje, ki naj bi bilo prav srečno. Želimo jima tako dolgo življenje, da bi dosegla visoko starost 90 let, kakor naša faranka Jera Krampi, ,vdova-prevžitkarica pri Grilbauru, ki je dne 25. julija zatisnila svoje trudne oči. — V kratkem pa mislimo odpreti novo gostilno v poslopju Občinske hranilnice, da si bomo ob koncu »pasjih dni« lažje pogasili žejo, če bo treba. Najbrž bo ta nova gostilna dala vse na kredit, ker ¿a denar imamo itak več ko preveč gostiln. Kot dvojček te gostilne pa misli priti na svet tudi neka zadruga, katere krstnega imena iše ne poznamo. Koliko bo prijateljica izmozganega kmetskega ljudstva, bomo šele potem videli in mogli ugotoviti. Čista nesebična ljubezen je najbrž ne ustanavlja!
Šf. Pster pri Mariboru. Enega novega študenta pa bomo letos le imeli ter je tudi sprejet v kn.-šk. dijaško semenišče. Da bi le srečno dokončal! — Bratovščina jeruzalemskega osla je imela pred kratkim med službo božjo svoj občni zbor. Število je nekoliko padlo, ker Se nekateri le sramujejo takšne druščine. Za novi odbor ni bilo sile, ker so to nalogo pre-ivzeli tisti, ki so mislili voditi »Pof«. Pa to bo že šlo brez nasilja, tu bo pomagala že sama pijača. — Mesto člana krajevnega šolskega Odbora je odložil Verlič Franc, ki je tudi predlagal, da naj poda občinski zastop ostavko, ker nima zaupanja večine prebivalstva. Če bi imeli šentpeterski občinski odborniki, izvoljeni na listi bivtše skrahirane JNS, malo več ljubezni do svojega domačega kraja, bi to že zdavnaj morali storiti. Saj csem občinskih odbornikov ni dobilo pri zadnjih volitvah na našem volišču niti sto glasov, medtem ko je dobil na Vesenjakovi listi izvoljeni občinski odbornik še enkrat več glasov, kot prej omenjenih osem. — V kratkem se pričakuja rešitev prošnje za samostojno občino St. Peter. iTozadevno prošnjo je podpisalo do 80 odstotkov volivcev.
Sv. Martin pri Vurbergu. Obhajali smo lepo slovesnost. Naš priljubljeni g. župnik je nam-Več praznoval 7. avgusta 43 letnico, odkar ga je Večni Gospodar poklical v svoj vinograd, povabil je ob tej priliki vse svoje čč. gg. Sokrate, ki so bili z njim istega leta pokli-cani pred oltar Gospodov. Bilo jih je lepo število.
lužila se je slovesna sv. maša in pridiga. Po-
azali so ob tej priliki župljani, kako so udarni svojemu duhovnemu voditelju. Saj so se hjemu in vsem čč. gg. slavljencem v čast oglasili topiči, naredili so tudi slavolok, domači feerkveni moški pevski zbor pa jim je priredil Jepo podoknico. V6em čč. gg. slavljencem, ki feo prihiteli od blizu in daleč, kakor tudi domačemu g. župniku pa kličemo na tem mestu: Bog vas ohrani še dolgo let v korist materi £v. Cerkvi, in daj vsem dočakati še zlati in biserni jubilej!
Sv. Ana v Slovenskih goricah. Poročila sta fee 5. avgusta Jožef Slaček, kmetskl sfn iz Bčavnice, s pridno in zvesto članico Marljtne Hružbe Anico Berič iz Draženjvrha, ki je bila požrtvovalna sotrudnica pri katoliških društvih in večletna cerkvena pevka. Pri njenem llomu je stalni gost »Slov. gospodar« in drugi katoliški listi. Obilo sreče in božjega blagoslova!
Sv. Ana v Slovenskih goricah. Vročina pas-
Iih dni je spravila na delo tukajšnjega dopis-
tika v »Domovino«. Pričele so ga tako hudo bolhe gristi, da je ves izmučen zajavkal o Krizi, katera naj bi bila kriva, da je zadnja gasilska veselica bila vkljub plesu in tako po-Jtrebnemu dežju tako slabo obiskana. Dopisnik krize in njenih posledic gotovo ne pozna, sgj sam je ne občuti, mi kmetje pa po domače
pravimo, da je beraštvo to, kar on krizo naziva. Če je morebiti imel v mislih zadnjo vladno krizo, ja, tiste smo se pa skoraj prav vsi zelo razveselili, in ne zastonj; rešila nas je šivanja popotne malhe za poučno potovanje pod pokroviteljstvom »Pofa« v Črno goro. Sedaj pa lahko na svoje stroške gremo svet ogledovat, če hočemo kaj videti.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Pri nas se zadnji čas pojavljajo tatvine, druga za drugo. Ilinku Fanedl v Partinju je bila ukradena trsna škropilnica sistema Jezernik; Barbari Ober več tesanskega orodja, ura budilka in par škornjev; Lizi Fras ura zapestnica in nekaj gotovine. Ljudje se svarijo pred nakupom. Ko bo zorelo grozdje, pazite, vinogradniki, nanj, ker ga bodo gotovo kradli tudi letos, kakor se je to lani godilo, ter ga nosili v Maribor na trg!
Ljutomer. Truplo utopljenega ablturijenta Alfonza Žižeka je bilo najdeno pri brodu na Razkrižju. Prepeljali so ga v Ljutomer, kjer je bil slovesen pogreb, katerega se Je udeležilo mnogo pokojnikovih tovarišev dijakov. Pogrebne svečanosti je opraivil salezijanec g. Ra-doha iz Razkrižja. Trije prijatelji so se ob grobu poslovili od rajnega Alfonza. Bodi mu lahka zemlja slovenska! — Prispevajte po svojih močeh za naš novi društveni prapor! Vsej fari bo v čast. — Sosednja društva, razmišljajte o našem prleškem taboru 8. septembra in upoštevajte našo okrožnico, ki ste jo prejeli. Na svidenje v Ljutomeru!
Prihova pri Konjicah. Na Prihovi bo na Velike Maše dan, 15. avgusta velik romarski shod. Predvečer bodo litanije ob 19 in spove-dovanje. Na praznik bo ob 6 zgodnja sv. maša s pridigo, ob 8 tiha in ob 10 slovesna peta sv. maša s pridigo. Pred 10. mašo bo procesija s sv. Rešnjim Telesom, z evangeliji in blagoslovi. Godba je obljubljena. Plačal jo bo poseben cerkveni dobrotnik, kateremu izrekamo na tem mestu že v naprej prisrčno zahvalo. Procesijo bo vodil g. prof. dr. J. Ilohnjec iz Maribora, ki biva pri svojem bratu g. župniku v Čadramu. — Veliki oltar M. B. se podira. Sedaj je podprt s tramovi. Romarji, podprite ga z darovi! Zato bo darovanje za veliki oltar. Škoda bi bilo, prepustiti ga razpadu. Je zelo star in — lep.
Št. Janž pri Velenju. V torek, 6. avgusta je obiskal našo cerkev nezaželjen gost v osebi 26 letnega predkaznovanega Kunej Rudolfa iz Šmarja pri Jelšah. Nemoteno je izpraznil cerkveno pušico, pograbil drobiž in pobegnil skozi žagrad. Njegovo vedenje pa je postalo sumljivo, zločin so opazili in takoj so ga začeli zasledovati. Našli so ga v neki koruzi, kjer je iz previdnosti denar zakopal. Tatvino je priznal, denar vrnil in še bo moral v ječi razmišljati o svoji nespameti. Hvala pa zasledovalcem, ki so tako cerkvi rešili 152 Din. Revežem izkažimo ljubezen — tatovom pokažimo ostro pravico — cerkve in domove pa zaklepajmo, da takim uzmovičem ne dajemo priložnosti za tatvino.,
Pišece. Tudi k nam je prišla nad vse vesela novica, da so zopet dovoljena prosvetna društva. Bil je pa že tudi skrajni čas, tla se popravi krivica in ustavi preganjanje, katerega so bili deležni posebno voditelji našega prosvetnega društva. S kakšno vnemo so se gotovi ljudje brigali za naše prosvetno društvo, osobitO za njegovo premoženje! In ta ubogi Slomšekov dom, kaj vse so poskusili ti narodnjaki, da bi ga spravili iz naših rok! Zdaj.je to minulo in upamo, da za vselej. Bog nam ohrani dr. Korošca še dolgo za krmilarja naše ljubljene Slovenije, potem se nam ni bati nasilja. Zdai na vsi na prosvetno delo z novo
vnemo in pogumom! Vi, ki ste naši voditelji in vzgojitelji, pridite, učite in vodite nas k lepšim vzorom v boljše življenje! Fantje, dekleta in vsi dobro misleči čakamo, da se nam zopet odpro vrata v katoliško prosveto, ki je edina naša rešitev v teh težkih časih. Dajt« mladini dobrih knjig, poštenega razvedrila in z upom bomo zrli v bodočnost.
Št, Hupsrt nad Laškim. Polne roke dela imamo od ranega jutra do poznega večera, dobrih' 16 ur na dan smo vpreženi v težko delo, se, daj posebno mlačve. Vsak dan pa tudi vidimo in gledamo ljudi v svoji sredini, ki dobrih 16 ur na dan pasejo lenobo in se bavijo s pro-i dajo dolgega časa. To so znani brezposelni, ki najdejo tudi v naše bregovite in težavne kra-i je pot. Nekateri so menda res siromak!, mnogi med njimi pa delamržni potepuhi in uzmovi-či. Pretečem teden se je po Mali brezi potikal brezposeln človek, ki je v priprosti koči zahteval jajčne jedi s ponudbo, da plača z »juri« jem«, katerega mu seveda niso mogli «menjati. Kmalu nato je pri posestniku Mrakiču Mala breza 16, bilo pri belem dnevu vlomljeno v samotno hišo; tat je vse prebrskal ln odnesel precej denarja, srebrno uro, poročno prstane, obleko in raznih drobnarij večje vrednosti Tatvine sumljiv je neki večkrat predkaznova ni potepuh, ki je tiste dni ponovno laztl okolt hiše, si ogledoval vso okolico, po tatvini pa ja brez sledu izginil. Pač silna nadloga in nesreča so brezposelni: pohajkovanje in lenoba mora izpriditi vsakega še tako dobrega ClOi veka, zlasti mladega, da s časom postane tat in zločinec. Nek priprost, pa pošten človek je rekel: Ko bi visoki gospodje, ki imajo oblast, poskrbeli, da bi delavoljni in zmožni ljudje dobili zaposlitev, kmečki ljudje za svoje, a krvavimi žulji pridobljene pridelke vsaj nekoliko pravično plačo, potepuhi, goljufi in sleparji — veliki v prvi vrsti, in ne samo mali —' pa post in batine, pa bi bilo krize kmalu konec!
Peter Rcšcfar rcšefari
Zakon proti korupciji. Na, lepa reč, zdaj smo prišli na vlado, pa izide zakon proti korupciji! In jaz, Peter Rešetar, sem upal, da bo mogoče gotovim mogotcem iz prejšnjih časov še nekaj časa korupcijo uganjati, da bom imel kaj materijala! Sedanja vlada dela pač vse temeljito: Najprej zakon, potem pa po zakonu. Po domače se to reče: najprej palico, potem pa po ... treh črkah!
Zagrebški steklarji pri Mačeku. Te dni sa
se zagrebški steklarji že vrnili z izleta, ki so ga napravili po znanih manifestacijah v Zagrebu, ko so manifestanti razbili veliko šip. Sedaj, ko so ves denar že porabili, pa so s° zglasili pri g. Mačeku, naj zopet napravi proslavo rojstnega dneva, da bodo spet kaj zaslužili!
Ofenziva Mačka v Slovenijo. Listi pišejo, da Maček pripravlja ofenzivo v Slovenijo. To je istina, kajti miši že bežijo iz potapljajoče se ladije JNS. Pravim Slovencem maček ni nevaren, poznamo ga navadno le v ponedeljek, pa še takrat ga znamo skurirati.
Vlada pripravlja avtonomijo, Hrvati Jo odklanjajo, in sicer iz dveh vzrokov, ker bi 6 tem bilo konec hrvaškega vprašanja, ker hočejo le vprašanje, ne pa tudi odgovora. Drugič pa zaradi tega, ker odklanjajo avto, ampak jo raje mahajo peš s federacijo za kapo.
JNS je isto kot JNP. Jugoslovanska nacionalna stranka je isto kot Jugoslavische Natio-
pal-Partei. Sedaj pišejo, 'da je imela 2 Eočev-fiki pokrajini tak naslov. Pa tudi pr! nas na Štajerskem ni bilo drugače. Zato so nekatera Jiarodna društva svoje narodne tiskovine naročala iz tiskarne bivšega »Štajerca«. Tudi pozdravi so precej enaki. Heil! Prestavite pa fcami!
Gornja Radgona ne potrebuje okolice. Na
naši meji je nastal boj, da je jojl Nekateri v Gornji Radgoni pravijo, da ne potrebujejo okolice. Zato sedaj pričakujemo, da bo g. dr. Boezio sprejemal samo one tožbe iz trga, iz okolice nič več. Čakamo, kedaj se bo izjavil ta napis. Tudi tukaj jih je strah za Jufe-ssla-"vische National-Partei, če se ne mottmo.
Zoper habsburško restavracijo. Neprestano pišejo razni listi, kako je vse zoper habsburško restavracijo. Prepričan sem, da še ne bo tako kmalu otvorjena, toda pušenšank pa vendar že imajo in to je tudi nerodno!
Kako se bodo poznali med seboj? Komunisti so sklenili, da bodo med pobožnimi pobožni, med hudobnimi hudobni, da se bodo Urinih v narodna in protinarodna druStva. Da se bodo pa kljub temu med seboj poznati, si b-odo pri sestankih povedali geslo: Kar je tvoje je moje, kar je moje, pa tebe nič ne briga! Tak komunizem pa figa!
Zakaj se še ni začela vojna v Albaniji? Zato, ker je v Abesiniji dež, doma pa — suša (v blagajnah).
Sporazum med Nemci in Poljaki. Nemci in Poljaki so se sporazumeli tako daleč, da se bodo sedaj skregali med seboj.
Poslednje vesti.
Domače novice.
Veličasten fantovski tabor se je vršil zadnjo nedeljo na Brinjevi gori pri Zrečah. Tabora se je udeležilo nad 3000 mož ter fantov. Glavna govornika sta bila predsednik Prosvetne zveze dr. J. Iiohnjec in akademik L. Gorenjak.
Evharistična manifestacija se je vršila zadnjo nedeljo pri Sv. Jožefu nad Slovensko Bistrico. Nad 1500 fantov iz vse dekanije je manifestiralo za evharističnega Kralja. Stolni kanonik dr. I. Žagar je blagoslovil prapor slo-venjebistriške FKA. Po sv. maši so govorili: dr. J. Jeraj iz Maribora in akademik Ciril Žebot.
Krog 8C.CC0 Din škode je napravil požar
zadnjo nedeljo, 11. avgusta pocestnici Uršuli Grašič v Razvanju pri Mariboru. Zgorelo je veliko gospodarsko poslopje s krmo, s celotno opremo in nekaj glav živine.
Avtomobilska nesreča se je zgodila zadnjo nedeljo zvečer na cesti med Poljčana.mi in Slovensko Bistrico. Avtomobil ravnatelja brodarskega društva iz Belgrada Goja Petroviča je zletel v obcestni jarek in pokopal pod seboj Petroviča. Ravnatelj je dobil hude notranje poškodbe.
V zadnjem hipu so rešili iz goreče viniča-rije v Tramu, last Jožefa Rečnika, triletnega sinčka viničarke Rozalije Kobale.
Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je usahnila za vedno 12. avgusta v Gospodu 14-letna hčerka Tomaža Franca, železničarja Ob železnici v Mariboru. Blaga mladenka naj uživa raj, žalujočim staršem naše sožalje!
Zločin brez primere se je zgodil v Hrastniku na domačiji gostilničarja Plaznika. Pri avtomobilskem podjetniku Milošu Hercogu se je učil za šoferja 23 letni Joško Trebežnik, ki je spal tik spalnice, kjer sta spala Plaznik, njegova 28 letna žena Terezija in dva sinčka, pet-
letni Stanko in štiriletni Branko. Plaznik je vstal 12. avgusta ob pol šestih zjutraj in se podal v hlev po opravkih. V njegovi odsotnosti je udaril Trebežnik s kladivom petkrat Plaznikovo ženo po glavi, tako, da so ji izstopili možgani. Nato je ranil s kladivom oba speča dečka, sebe pa ustrelil iz samokresa. Gostilničarka in en fantek sta v brezupnem stanju. Vzrok strašnemu dejanju še ni znan.
Pri zajemanju slatine je utonila pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah šestletna deklica Peklar iz Ihove.
Udar strele je upepelil v Škocijanu pri Mokronogu zadnjo nedeljo kozolca posestnikoma Lovšetu tik pri Škocjanu blizu šole, in v vasi Zalog v šmarješki župniji posestniku Taborskemu.
Grozno dejanje vajenca. V noči na 11. avgust je v Belgradu v Dečanski ulici 15 letni trgovski vajenec Stojanovič, ki je bil zaposlen pri trgovcu Miodragu Todoroviču, v spanju pre-rezal vrat trgovčevemu bratrancu Miliču. Ko je vajenec Milic izkrvavel, ga je morilec zavlekel v trgovski lokal, ga polil z bencinom, zažgal in pokril s kadjo. Po tem strašnem dejanju je vlomil v trgovčevo miznico in ukradel iz nje 60.000 Din. Zločinca so prijeli.
Prireditve.
Sv. Vid pri Ptuju. V našem Slomškovem domu je zopet vse oživelo, večer za večerom doni po širni dvorani doma veselo petje, naši vrli pevci se namreč pripravljajo za spevoigro »Darinka«. Nastopili bodo v nedeljo, 25. avgusta ob treh popoldne. Pri tej igri izvaja vsak igralec pojoč svojo vlogo, tako igro zmorejo le tam, kjer je dosti dobrih pevcev; veselimo se mi, da so se naši pevci odločili za to težko, a lepo igro. Igra nas bo peljala tja na Dolenjsko, kjer je v 15. stoletju tam ob Krki zatiral tlačane graščak Ilrastar in njegova žena Helena. Oder bo čisto nanovo preurejen, za kar skrbita naš Jeza in Vidko. Zanimanje za igro je veliko. Vabimo vse prijatelje lepe igre in petja, da se v nedeljo, 25. avgusta udeleže prireditve v čim večjem številu!
Kapela pri Slatina-Radencih. Čebelarska podružnica pri Kapeli bo imela v nedeljo, dne 18. avgusta čebelarsko predavanje ali tečaj. Začetek po rani maši, to je ob osmih v šoli. Predaval bo g. H. Peternel iz Celja. Po predavanju bo razkazovanje pri enem bližnjih čebelnjakov.
Prostovoljna gasilska četa Sv. Jederi nad Laškim priredi v nedeljo, 18. avgusta ob 10 blagoslovitev nove motorne brizgalne, združeno 7, okrožnim zletom Ob 15 se vrši na vrtu g. Stokavnika velika tombola z desetimi glav-rtimi in 400 manjšimi dobitki.
Dopisi.
Sv. Anton na Pohorju. Če kje na svetu živijo in se redijo od tujskega prometa, je že mogoče — pri nas se ne, kajti tisti tujci, ki nas prav »pogosto« obiskujejo, nam prinašajo razne čeke, pozivnice, rubežni in slične jetične »dobrote«. Na primer so prodali nekemu kmetu (ime na razpolago) par volov, vrednih 3000 Din, za celih — reci in piši — šeststo dinarjev! Pa še pravijo, da se cene nič ne »znižujejo«. — Plačevati bi morali razne dolgove drugih, ki so jih naredili, dobiček pa potegnejo isti, ako se nam posreči kaj prodati. Na primer pri lesni trgovini. Kdo se bogati? Ne mi tu zgoraj v planinah, ampak oni tam doli pri Dravi. Če pa kaj potrebujemo pri občini za te ali one potrebščine, se pičli denar kar
gredoč posuši. Kaj hočemo! Voda pač ne teče navzgor in — denar je tudi okrogel, zato se vali rajši v dolino. — Nič ne pretiravamo, imamo dokaze, ki so vsem na razpolago. In kdo je kriv vsemu temu? JNSarska politika, ki je hotela komandirati in še hoče, da se ba redila žepna politika — mi pa kimamo in jim ponižno držimo hrbet za njihov bič. Kako dolgo še? Tudi pri nas bo treba železne metle, ki bo pometla vso JNSarsko smetje in navlako — v Dravo! Naj živi svoboda vsepovsod!
Sv. Lovrenc na Pohorju je kot planinski letoviški kraj vse poletje poln gostov, zlasti i2 Vojvodine, Zagreba in Avstrije. Letoviščarji dajejo lepemu trgu obeležje živahnosti in gospodarske razgibanosti. Saj menda noben kraj v Sloveniji ni bil letos tako vsesplošno obnovljen, ko naš trg. Več partij zidarjev ima o«f rane spomladi obilo dela pri nas. — Društven no življenje v poletnih mesecih bolj počivaj Pridni pa so vrli pevci in godbeniki, ki oŠ raznih prilikah nudijo gostom in domačinom' prijetno razvedrilo. V juliju so priredili pod okriljem tujsko-prometnega društva lepo uspeli vrtni koncert. V nedeljo, 4. avgusta se je vr šilo veliko gasilsko slavlje, ko je vlč. g. stolni prošt Maks Wra,ber naši delavni gasilski četi blagoslovil novo motorno brizgalno, ki stani 42.000 Din. Na lovrenško nedeljo, ko se obhaja god farnega patrona, je igrala pri procesiji i Najsvetejšim delavska godba iz Mežice, ki jo vodi naš nadarjeni domačin g. Anton Skačej, Popoldne je številnim gostom nudila celo serijo lepih koncertnih komadov na gostilniškem vrtu Skačejeve domačije. Isti dan je bila na programu tudi Finžgarjeva igra »Razvalina življenja«. Na praznik Marijinega Vnebovzetja pohitijo verni Lovrenčani v velikem številu k Devici Mariji v Puščavo, tambura-ški godbeniki iti planinci pa na Pesek, kjei se slovesno proslavi obletnica otvoritve planinske koče. Če se kje srečamo, vam povemc še druge novice.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Poslovil se je od nas g. Lojze Drvodel, ki je pet let kaplanov-?1 pri Sv. Lovrencu. Bog mu daj moči, popoliii zdravje in obilo uspehov v njegovi novi žuj-niji Černečah' pri Dravogradu!
Sv. Vid pri Ptuju. Pretekli četrtek smo pokopali Marijo Brodnjak, mater petih malih otrjk. Domača kobila jo je tako hudo z nogo udarila, da je na posledicah v dveh dnevih v ptujski bolnišnici umrla. Bila je dobra krščanska žena in skrbna mati svojim otročičem. Ganljiv je bil prizor, ko so otročički zajokali nad preranim grobom svoje dobre mamice. Vsi so jo ljubili in spoštovali, kar je pokazala obilna udeležba pri pogrebu. Naj blaga žena počiva v miru! Domačim iskreno sožalje!
Zbelovo pri Ločah. Od vseh krajev se sliši tarnanje o tej nesrečni krizi, ali bolje rečeno »griži«, dovolite, da se oglasimo tudi iz našega majhnega kota, ki je bojda v srednjem veku kot sedež »krvave rihte« pod nemškim imenom »Plankenstein« igral veliko vlogo na Spodnjem Štajerju. Tudi mi se vijemo pod to nesrečno »grižo«, posebno zadnja leta, ko je ustavila svoj obrat tukajšnja tovarna za upognjeno pohištvo, ki se je leta 1907 preselila iz Oplotnice sem. Desetletja je imela vsa okolica posredni ali neposredni zaslužek od nje. Revni kočarji in njih sinovi ter hčerke so čez dan delali v tovarni, v tej je bilo stalno zaposlenih nad 130 domačinov iz vseh bližnjih vasi, kmetje so lep bukov les prodajali lahko za trikratno ceno od drvi, katere so jim še vkljub temu ostale, prodali so lahko slamo, še celo otroci so pri pletenju sedežev doma sodelovali in Dripomogli k skupnemu skromnemu za-.
Karl May:
Zaklad v Srebrnem jezeru.

(Dalje.)
Blenter je pogledal po rafterjih.
»Tovariši mi ne bodo zamerili, če jih za nekaj časa zapustim. Izgube pa tudi ne bo, saj smo šele začeli z delom tod.
Z vam: psjdemi Če me namreč rabite —.«
»Seveda bi vas! V divjino smo namenjeni, tam ¡e vsak dober westman zlata vreden.
Ampak konja nimate —!«
»No, — mislim, konj smo zaplenili več ko dovolj! Enega si bom vzel, druge pa prepustimo rafter jem.«
»Velja torej!«
Zamišljen je meril Old Firehand družbo rafterjev in dejal:
»Sicer pa bi vam vsem nekaj predlagal —.«
»Kaj?«
»Govorili še bomo o tem.
Zaenkrat nas čaka važen posel. H koči moramo pohiteti.«
»Nocoj —? Po temnem gozdu —? Ali ni bolje, če počakamo do jutri?«
»Ne! Čudno —! Ne uganete, zakaj moramo nemudoma h koči —?«
»Res ne vem —.«
»Koča je v nevarnosti. Cornel je vsega zmožen. Prav lahko je mogoče, da vam jo opleni in nazadnje še zažge, samo da se maščuje.«
»Zounds —! Preklicano —! Kaka nesreča bi bila —! Orodje imamo v koči, orožje, smodnik, naboje —. In živila —.«
Skočili so na noge.
»Brž! Kar pojdimo!«
»Very well — jako dobro —! Pa pohitite naprej, Blenter! In vzemite še dva tovariša s seboj! Mi pa pridemo s konji in ujetniki za vami. Svetili si bomo z ogorki, ki si jih bomo vzeli kar tule od ognja,«
Bistroumno in izkušeni lovec je čisto pravilno presojal cornela.
Res se je že po nekaj korakih skril za debelo drevo in čakal. Droll je pridirjal mimo njega in Old Firehand je obstal blizu drevesa pa se vrnil k ognju. Brž je smuknil cornel v nasprotno smer, tipal po gozdu in razmišljal, kam bi se obrnil.
Droll ga je iskal v smeri v stran od koče, obrniti se je torej moral h koči. In prišlo mu je na misel, da bi bilo pravzaprav koristno, če bi jo obiskal. Zgrešiti je ni mogel, saj je že bil pri njej. Rafterji so gotovo imeli v koči svoje zaloge, dobrodošle bi mu bile —-in zažgal bi kočo ter se vsaj maščeval.
In nemudoma se je odločil, pospešil je korake, držal roke pred sebe, da ni butal ob drevesa, ter tipal po temi.
Blizu koče je obstal in poslušal. Je le bilo mogoče, da so pustili drvarji koga doma za stražo. Pa nič se ni genilo.
Zlezel je bliže in se pritipal do vrat. Zaklenjena so bila.
Tipaje je iskal ključavnico — ko ga nenadoma zagrabijo krepke pesti in ga poderejo na tla. Kar trije so se vrgli na njega.
»Vsaj enega smo dobili —!.« je sopel nekdo. »In ta se bo pokoril za tovariše! Poiščite vrvi, zvežemo ga! In v kočo z njim!«
Veselo presenečen je poslušal cornel, spoznal je glas. Napel je vse moči, se otresal napadalcev in hlastal:
»Woodword —! Kaj me boš davil —! Izpusti
me!-»
Woodword je bil cornelov podpoveljnik. Tudi sam je ves presenečen Spoznal svojega vodjo po glasu, ga izpustil in porinil tudi tovariše v stran.
»Cornel —! Resnično — on je!
Odkod si se pa vzel? Mislili smo, da "Jct —.«
Cornel se ie vzravnal in lovil sapo.
»Sem tudi bil ujet! Pa sem jim ušel!«
»Ni mogoče —? Old Firehandu —? Kako da ti j* uspelo?«
»Eden naših se je naredil mrtvega, dobil nekje nož in mi skrivaj prerezal vezi. V ugodnem trenutku sem skočil in zbežal. Žal je siromak najbrž ostal v njihovih rokah —. ra o tem vam bom pripovedoval pozneje.
Skoraj bi me bil zadavil, Woodword! Drugikrat si bolje poglej, koga boš prijel!
Kaj pa pravzaprav počenjate tod?«
»Zbežali smo, ko so nas lopovi napadli, pa se slučajno srečali spodaj v gozdu.«
»Koliko vas je?«
»Žal samo trije.«
»In drugi?«
»Nekaj jih je mrtvih, kakor si sam videl, drugi so ujeti, nekaj pa nas je ušlo. Kam so izginili drugi, ne vemo.«
»In potem ste šli h koči?«
»Da. Videli smo, da so ostali rafterji spodaj na jasi, pa smo si mislili, dobro bi bilo, če bi medtem izropali kočo in jim jo zažgali, da maščujemo poraz.«
»Čisto pravilno! Istih misli sem tudi jaz. Zažgali jim jo bomo, prej pa pobrali, kar je porabnega.«
»Seveda! Saj koča bo polna zalog.«
»Luč bi potrebovali —. Po temi lahko iščemo vso večnost.
Imate vžigalice? Meni so vse pobrali.«
»Imamo. Nas niso izropali, prej smo ušli.«
»Dobro! Sveče ali kaj podobnega bomo gotovo našli v koči.
Smo varni?«
»Nikogar ni blizu. Dolgo smo že tukaj, da je kdo v koči ali v bližini, bi ga bili gotovo slišali.«
»Kako pa se odprejo vrata?«
»Na zapah so, lahko ga je odriniti. Pravkar smo mislili vstopiti, ko si prilezel.«
»Brž opravimo! Lopovom bi utegnilo priti na misel pa bi prišli gledat h koči.«
Odrinili so zapah in vstopili, vrata so zaprli za seboj.
Vžigalica je zaplamtela, posvetili so naokoli in našli na polici nad posteljami sveče iz jelenovega loja, kakršne si drvarji sami vlivajo. Prižgali so si in šli iskat, kaj bi se dalo odnesti.
Našli so puške, prahovnice polne smodnika, naboje, sekire, nože, žage, posušeno meso, moko in marsikaj druga. Vsak si je vzel, kar mu je bilo po godu in kolikor je mogel nesti, in nato so vtaknili goreče sveče v posteljnino, V hipu je bila v plamenu, naglo so odšli in pustili vrata odprta, da bi prepih še močneje razpihal požar, pa postali zunaj in poslušali. Druga ni bilo slišati ko prasketanje ognja in šuštenje vetra v vejevju.
»Ni jih še —!« je dejal Woodword. »Kaj pa sedaj?«
»Proč odtod seveda!«
»Pa kam —? Saj ne poznamo kraja!«
»Izginiti moramo brez sledu. Jutri nas bodo iskali.«
»Brez sledu ne moremo izginiti —.«
»Pač! Po reki.«
»Na vodi seveda ne bo videti naših sledov —. Ampak — kako? Na splavu —?«
»S čolnom.«
»Kje pa ga boš dobil?«
»Ali ne veš, da ima vsaka taka družba rafterjev svoje čolne, ki so pri drvarskem poslu neobhodno potrebni? Stavil bi, da jih bomo našli spodaj na spla-višču.«
»In kako boš našel splavišče?«
»Prav lahko! Tamle je drča, ki po njej spuščajo les k vodi! Po njej pojdemo.«
»Hm —! Vidi se, da se razumeš na drvarsko delo!«
»Kako b> "» ne! Marsikai sem že doživel med rafterji.*
(Dalje sledi.)
Gledanje z zavezanimi očmi.
V Londonu /zbuja občo pozornost indije« Kudabuks, ki trdi, da mu je po desetletni vaji uspelo gledanje z zavezanimi očmi. Pred skupino londonskih vseučiliških profesorjev in zdravnikov so mu kar najbolj skrbno zavezali oči, in sicer tako, da ni imel vpliva na njegov vid po izpovedi strokovnjakov . niti najmanjši svetlobni žarek. Indijec je čital s tako zastrtimi očmi stavke, katere je pisal profesor na tablo, in sicer takoj. Bral je iz knjige, katero je prinesel s seboj eden od profesorjev, in.sicer iz take knjige, koje vsebina mu je bila čisto neznana. Ob koncu predstave je zagotavljal Indijec zbranim, da šofi-ra avtomobil z zavezanimi očmi skozi največji promet, lahko sigurno strelja in celo ■azločuje najbolj nežne barve.
10.000 let pri eni mizi
Bolgarija je blagoslovljena, kar se tiče Metuzalemov. Nikakor se ne smemo čuditi, če zvemo, da je bil ustanovljen pred štirimi meseci na Bolgarskem klub stoletnikov, ki uživa celo državno podporo. V zadnjem mesecu je priredil klub bolgarskih stoletnikov slovesno pojedino, katere se je udeležilo 7£ ljudi in starost vseh teh gostov je znašala 10.000 let.
Od mesa,
katerega porabijo na Angleškem, je 44 odstotkov iz Anglije same, 34 odstotkov pa uvozijo iz južnoameriške Argentine, G odstotkov iz Avstralije. 10 odstotkov pa iz drugih držav.
Šolo za beračenje
je pred kratkim zaprla policija na Moravskem. V tej šoli se je vršil reden pouk v beračenju. Učence so poučevali in jih vežbali, kako morajo hliniti razne hibe. V zavodu se je vežbalo 14 »učencev« pod vodstvom 2 »UČilftlifiV«.
■siužku, a pred dobrima dvema letoma je nesrečna griža to za naše revne kraje tako posebno industrijo uničila. Strašno hudo nas je udarila usoda, ker je skozi obratovanje te tovarne le prišel lep denar v kroženje, od kje pa naj sedaj pride, ko niti boljši posestnik ne spravi skupaj za potrebno sol; večina bi se zadovoljevala tudi z rdečo soljo,, ki je pa mo-nopolska uprava ne da v promet. Toda vseeno nismo malodušni, saj mora za vsakim dežjem tudi sonce posijati — enkrat bo ja tudi te nesrečne griže konec! — Da se malo razvedrimo, pohitimo v nedeljo, 18. avgusta na to Zbelovo, kjer priredi mlada gasilska četa svojo vrtno veselico. Pomagajmo po svojih skromnih močeh, da se uresniči stavba potrebnega gasilskega doma, kjer bomo napravili lepo dvorano, in kjer bomo kasneje tudi večkrat nastopili z domačimi igrami. Pozdravljeni vsi V naprej!
Romarska vlaka iz Ptuja in Celja k Mariji Bistrici zagotovljena! Iz Ptuja gre v ponedeljek, 26. avgusta ob 8 zjutraj; romarje sprejema do Središča. Vrne se drugi dan preko Rogaške Slatine in Šmarja v Ptuj ob 17, oziroma v Središče ob 18. Iz Celja vozi v soboto, 31. avgusta ob 8 zjutraj preko Grobelnega; sprejema romarje do Šmarja na vesh postajah. Drugi dan, v t nedeljo, 1. septembra, se vrne preko Zaprešiča v Rajhenburg, kjer bo ob 10 sv. opravilo za romarje. Ob 15 smo pa že v Celju. Od Zidanega mosta do Celja bo odlagal romarje na vseh postajah, čas prijave se podaljša za Ptuj do 18. avgusta, za Celje pa do 25. avgusta.
V sončno Dalmacijo cenen štiridnevni izlet: v Split, Trogir, Šibenik, Sinj in na otok livar. Vesela trgatev grozdja: cel vinograd za izletnike! Podrobna pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeter-ska vojašnica 1.	804
Romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg in celodnevni izlet v Zagreb bo 7. in 8. septembra s posebnim vlakom. Prijave sprejema in pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojaišnica 1. 805
Posestva — kmetije — vseh velikosti hiše, gostilne prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26.	803
Starejši mlinar-samec, z znanjem mlinskega okla in popravila, se takoj sprejme. Šurbek Franjo, Sv. Lenart v Slov. goricah.
Sodarskega pomočnika sprejme Josip Ogorevc, sodar v Brežicah.	808
Rabim kmetsko vajenko za trgovino, zaupljivo in pošteno. Fr. Rešek, Beltinci. 809
V »Novi starinarni«, Koroška cesta 3, dobite jako poceni za deklice in dečke obleke, čevlje, predpasnike, srajce. Ostanke svile, fla-nele, barhenta, žameta, cajga, belega platna, volnenega blaga; naglavne rute. Flanela meter od 4 Din, črno volneno blago meter od 10 Din naprej.	807
Vajenko sprejme v vso. oskrbo po dogovoru. = Prodam okrogli pletilni stroj za nogavice. Kupec dobi pouk zastonj. Pletarna Slovenska 26, Maribor.	810
Službo gospodinje za kmečko gospodarstvo
išče ženska srednjih let. Prosi ponudbe z označbo »ženska«, P. Sv.Bolfenk y Slovenskih" goricah	806
Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru in Ljubljanske kreditne banke kupim. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. 797
Gradič ali graščino kupim samo za nizko ceno od par (nekoliko) tisoč dinarjev. Ponudbe pod »Gradič« na upravo »Slovenskega gospodarja«.	794
Prodam posestvo. Vodole 7, Št. Peter pri Mariboru,	793
Dva dijaka nižješclca sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31, drugo dvorišče.	792
Dijak(-inja) se sprejme v dobro oskrbo. Taborska ulica 11, II. Maribor.	789
Prodam posestvo petih oralov s sadjem In s trgatvijo, ali zamenjam v bližini Maribora ali Št. Ilja. Sušnik Franc, Zg. Jakobski dol, p. Sv. Jakob v Slovenskih goricah. 787
Sprejmem viničarja s petimi delovnimi močmi. Obrtniki imajo prednost. Velepošestvo Langental, Sp. Sv. Kungota, p. Pesnica. T86
Lepo posestvo v bližini Maribora se poceni proda. Naslov v upravi »Slovenskega gospodarja«.	791
Sprejmeta se hlapec in dekla. Cizerl Franc, Sp. Velovlak 21, p. Moškanjci pri Ptuju. 790
Kupim veliko posestvo ali grem za gospodarja. Ponudbe pod »Ravnina« na upravo »Slov. gospodarja«. .	795
Priprosto hrano in stanovanje s strogim nadzorstvom iščem za dva fanta-nižješolca. Eden bi eventuelno bil v pomoč pri učenju. V Mariboru ali bližnji okolici. Ponudbe s skrajno ceno na: Kosi Tomo, Podčetrtek.	796
Prodam majhno posestvo, četrt ure od Ptuja, pet minut od Hajdine. Cena 25.000 Din. Izve se pri Adeji Ilojnik, Hajdina pri Ptuju. 801
Kuharica, vešča vsega gospodinjstva in gospodarstva, ki že več let služi v župnišču, pa zgubi službo radi upokojitve gospodarja, išče službe, najraje zopet v župnišču.	798
Krajevni šolski odbor v Hajdini kupi 66 kubičnih metrov bukovih drv. Licitacija bo
18. avgusta ob 8 v hajdinski narodni šoli, kjer se dobe tudi natančnejše informacije o nabavnih pogojih.	800
Malo posestvo, pripravno tudi za malo trgovino, prijazna lega, proda dr. J. Žmavc, Ro-žički vrh, p. Sv. Jurij ob Ščavnici.	784
Po ugodni ceni prodam malo posestvo. Kani-ža 22, pošta Pesnica.	783
Kupim ročno mlatilnico, že rabljeno, v dobrem stanju. Kodrič, Jelovec 23, Kamnica, Maribor.	782
Sprejmem majerja s šestimi delovnimi močmi (lastne družine) za vsako delo, posebno za živinorejo in sadjarstvo. Od teh morajo biti vsaj trije moški. Ponudbe z navedbo starosti posameznih članov družine na naslov: Ivan Grosek, Maribor, dr. Turnerjeva 41. Pogoj: poštenost, treznost in marljivost. 779
Za svoje posestvo pri Mariboru iščem pridnega, poštenega viničarja z najmanj štirimi delovnimi močmi in lastno živino. M. Marin, ' Maribor, Razlagova ulica 15.	780
12 letnega fanta vzamem za pastirja. Dobi vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenskega gospodarja«.	802
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI #
ZAVARUJE:
PGŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje se* be, svojce in svoje imetje le pri naši za« varovalnici. t. ; 167
Pletene jopi ce
po 24 Din v TRPINOVEM BAZARU.
Hišico z nekaj zemljišča kupim kjerkoli. Naslov v upravi »Slovenskega gospodarja«. 781
Trgovski učenec s primerno šolsko izobrazbo, nerazvajen, zdrav, pošten, marljiv se išče. Postržin, Maribor, Pobrežje, Gosposvetska cesta 56.	762
Ivan Kacin, tvornica orgel in harmonijev, Domžale-Ljubljana, dobavlja harmonije od 2200 Din za pevska društva, šole in cerkve.
Pianini od 10.000 Din. Zahtevajte cenik! 736
Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelova-. nja jako dobre in zdrave domače pijače 3 izvrstnim okusom Cena steklenic: 20 f)in< Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pe!ar, Maribor, Gosposka ulica 11.	518
Sprejmem sodarskega vajenca. Klemenak, sodar. Mozirje.	799
Manufakturna in modna trgovina, industrija odej in perila
Franc Dobovičnik, Celje, «.II
il!lllllll!llll!llllllllllllill!l!lllllllllllillllllllll!l!l!ll!lll!l!lll!lllllllll!lllll^
naznanja ponovno znižanje ccn vsemu manufakturnemu blagu.
Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas trgovine.	c4o
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni redi
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
P" t
Hranilnica Dravske banovine
Centrala: mfmr	Podružnica: Ccijc
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Jnžnošta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	2	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
■»--s
Ljudska
s
sojiimco v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
u noui lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in liodniftove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih ■•. .•■ obrastnfe najbolje ■ •. .. Denar je pri nfel naložen po-.*. .. pol no m a varno. .'. ■•.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-••• m oženjem!	v .-.
.............................................i.....mm..........................
1
Noši iavnostl I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne ~odo Utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsako škode.
Spodnfeštaiersha Hudsha posojilnica v Mariboru.
(Tiskar: TIskarna sv. Cirila .V Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. ~ Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. «
Izdajatelj: Tiskarna SV, Cirila, predstavnik: Franc Hraatelj v Mariboru,