Leto V.t šiev. 68. V Ceiju» Jorek due 19« jtmija 1923. Fcšfntftf $\mn s r^ouini. ^^^H^^HH^k ES^^H ^^^^^u ^^^^^^s ^^^^^^k ^^^^^^v ^^^^^^B^^B^I^ft ^^^^^^s ^^^^^^^^^ ^^^^^m ^^^^^^^ ^^^^^B ^^^^^^b ^H^BSHBII^^h Star.e letno 6Q Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. OgrJasi 2"a m/;i viSine stoipca 50 p. Rekiame med tekstom 70 p. Posamezna števiiUa stone 1 Din. Iztiaja vsak foreK, čefrfek in soboto. Urednlštvo: Strossmayerjeva u!. št. 1,1. pritlicje. Teles. 65. Upr«vnlšfvo: Strossmayerjeva u. št. I, pritlicje. Teles. 65. Račun kr. poStnega Čc-kovnega urada St. 10.066. Hazvoj dogodHoy na Bolgarsfcem. Bivši minisirski predst-dnik bolgar- ski Smmbolijski jo 14. tin. popoldne padcl v bližirii svojega vodnega kraja Slavuvi- ce. Vkulne čctc so ga obkolile, nakar Je uoniKlil kapitulacijo. Komandant vladnili čet ie oclrcdil, da sc ga prhede v. Slavo- vico. Pri prehodu skozi Tatar-Pasardžik p;i .ic prislo do vclikih demonstracij. V rxjrbi. ki se je nato razvila. je Stambollj- s.ki pobcjfutl. Za njim so hiteli oficirji In ga uslreliri. Vlada siccr obžaluje. da sc je to zgodilo.in obljnblja strogo prcskn- vo. Kakor izjavljajo vesti. so iuieÜ pn- vcljniki vladnih čet ukaz, da Stambolij- skega nikakor ne pripcljelo živega v So- fi.io. S padcem ministrskega predsednika sc smatra nadalini odpor kmeekih Out nemogoe. Prcd italijanskini in madzar- skhn poslaništvom v Sofiji prirejajo pri- staši novega režima ztuagoslavne mani- icstaci.iL'. Spominjaino sc sc oiiiii diii. ko sc ic bivši bolsarslvi niinistrski predsednik niudiU- Beoffradu lev sc hotel dogovoriti z uašimi vladnimi krojji. kako bi sc zbli- žala Bolgariju iu Jugoslaviia. Kakor ic preje gotoyo easopisje pisalo ostro proti Bolgarom in njilioyi poliliki, tako so ino- rati pozneje ublažiti svoje pisanjc\ ker so spoznaU, da jc bil Stanibolijski moz" na svojem niestu, ki ic prišel v našo ^rc- stolieo z odkritini namciiom, da se obe -osudnji državi imiiritc in kot jiiffoslo- \hnski sprijafeljile. Sianibolijski je bil res niož, ki je zastopal jiiRoslovansko stališče. razumel ie, da bo Bolgarija močiia, če sc naslanja na svojo sosciio Jugoslavijo. Z vsemi silami ie stremel za teni id'ealom, njcgovi pristaši so ga po- znali, da zavzema pravo siner, cdino, k'r bi prip-oinogln k trajncinii mini na B;d- kanu in nc sanio k trainciuu dobrcmu udnosaju obeh ju^oslovanskih dr/av. ampak tudi k bratskemu sporazuinljonjn med driiginri balkanskiiTij državami. Pa- del je mož, ki jc razumc] jugoslovanski noložaj in jngoslovanski problem na na- sem jug I!. Poiavili pa so sc na čclu vlailc v Bolgariji oni. ki so netili v svojih sreih y.c davno sovraštvo zoper vsc, kar je iit— goslovansko, nasto-pila je v razdrapani ßolgariji ona germanofilska struja. ki lu>čc s poniočjo iiam sovražne Madžar- skc in Italijc zopct upostaviti. razmdrc, katcrc so žclcli in hotcli. Slovanstvu so- Vražni Habsburžani in Koburžani. Da ta tendenca ne prihaja toliko iz Bolgarije same, ampak da jo podpirajo nam vedno Jvovrazni element! madžarski in italijan- ski, je jasno. Naša vlada ni mogla poslaii demarše v Sofijo, kcr je bila proti tcmn Uali.ia in Anglija, katcri obc iščcta gn- xpotlarskih koristi v naši bogati' dorno- vini. Naši Uubeznjivi sosedi Madžari In Jia drngi strani Italijani, hoeejo vedno v kalnem ribariti in podpirati re/.im skra- hiranih Habsburgovcev. Za vso to mahi- nacijo pa tiči se drugi namen. Našim nreljiibexiivivirn sosedom je začela Mala «ntanta preccj imponirati in to jim iic tik'onc^11 Velika anti)ilta se je začcla ba- to no bo"!^jc v srcd"ü ^vropi. A vsc napreiinniÄ,aKalü- KoI° öasa.s? vrtl slovan v /vexi^ ^,"1.0^ Vsta^" JUg°" rodi bo dosege, Iv»1?1?1"« "a" ka nam sovražna ^VTlSerto moc, kjer ie encrgija se v,^^ •liigoslovani liocemo Jzyojevati enkr i-ecl in niir na liašcm jngu in s'e I)0[em udejstvovati v krogu drugih držav kot »iim enakovreden faktor. Porabiti so lioleli ta kritičcn trcno- !.ek drplomati držav, ^i iščejo samo svo- "ll koristi, tudi če radi tega trpc eeli na- J^di in zrahljati vozi med državami Ma- 1C-' iuitantc. nekoliko si> jim ic posrcčilo. u lnijno to nc bo. sree pozna prijaicljsko ^y in to prijatelistvo se z zahrbtnostjo 11 »itrigaini ne da nn'cifi. ltanašnjii važnost Trsta. <) i'istu sc zadiijc case ninogo pise, včiisiii se '.rovori o njegovcm nazadova- njii. včasih zopei u ni-govcm velikcm napredku. Rcsnica jc, da se jc promet v Trstu zadnjc case ¦nekoliko povečal, ta promet je priSol vsled tega, kcr je bil promet zadniih let prav preneznaten, ta- ko c!a se o nicm lakorekoc ni moglo niti govoriii. To nap'uUilno obrekovanic Tr- sta, ki prihaja a s!abo uspelo. Rcsniea je. da jc zaduji čas, kakor siuo rekli, promet v Trstu narastel. Ta "Veliki promet«. katercga sc tako nagla- sa ni se dancs dosegcl polovico iirorne- ta v prL'dvojnj dobi, vrhu tega se ga. je Püvecalo do sedanie višine s posebnimi ckonomičnimi žrivami. Promet v lukah Atlantskega Oceana, jc dosege] prcdvojno visino-, v nekateril) sc je eelo poveeal, medtem ko Trst ni dosegcl nic nenavadncga. Posetnik da- našnje.^a Trsta. ki je poznal to mesto /5c p.rcd vojjio, se pocuti v njem kakor v kakein mrtvcm nicstii, raziiu ako inn nc !inp()nirajo liarL-kinadc. ii|)r:/orjcne po raznifi italijanskih oriranizacijali, ki inia- jo- za svoj cilj sanu) »pancm ct circcn- ses«. Kdor ie poučen o danSsnjih o.kolšči- nali svetovnc trgovine, tcmn ic jasno. da se Trstu z nikakimi injekcijami nc da veli'ko pomagati. Med nove najglavnejše pridobitve Trsta spada pogodba nicd Ceškoslova- ško in Halijo, s kakro se dajejo j)rvi mnoge ugoilno.sti. Mes-tni izdatkiza iz- \ozno in uvozno blago so zuižani na 40 odstotkov. za nakladiščenje blaga sc pla- čajo miniinalne- postavke, železniška ta- rifa se je znižala do 60% itd. Ceprav so to vclike tigodnosti, jiii more izkoristiti samo jnžna Ceska. ki je oddaljcna od cc- nejše vodnc poti, katera vodi v Ham- burg, j^ ^ Trst kakor Reka sia odgovarjala v prcjšniih časili političnim namenom Av- stro-Ogrskc. Niti Trst, niti Reka hnata naravni hiki ter so sc kot svetovnc lukc mogle držati samo umetno. T& dva P''1" stanišea sta absorbirala vso uvozno iu izvozno trgovino bivše monarliije. sevc- da niso bile uapram njinia one rnejc, ki obstojc danes in jc dotckal ves promci k njinia, kcr sta bila cdina dva prista- nišča, ki sta bila zgrajena na škodo vscTi osialih in naravnejših pristonišč v tcj dr- žavi. Z razpadom monarhijc jc bila zapc- čatcii;' usoda teh luk, ker države, ki so uastalc z razpadom Avstro-Ogrske, ima- jo vsaka svojc zasebne interese. Ako sc vozi iz Trsta proli sevcru, sc pclje naj- prvo skozi pust kraj in čez nekoliko ur sc dosežc naša mcja. Naša država stoji upraviceuo na stališču, da obrne vso svojo prekomorsko trgovino na svoj lnstni teriforij. To stališče, ki je naravna dolžnost naše vlade, nc more biti na ko- rist niti Trstu niti Reki in se ne sine spremeniti kljub vseinu napeujaiiju In intrigiranju Italije. Morda bi se bili danes žc bolj osvobodili uplivu teh dveh Ink, Cc bi privatna inicijativa pokazala malo več elastičnosti in razumevauja. Hanašnja Avstrija in O.erska niina- (a svojih luk na niorju, zaradi tega mora- (a svoje zek'xnice izkoristiti čim racijo- nalnejse. To racijonalno izkoriščanje žc- leznic zopet ne gre v prilog Trstu in Reki, ker bi bilo pogrcšno razunicvanje, če bi sc mislilo, da je v bivsi monarhiji ves iivoz in izvoz gravitiral v te dvo liiki. Morali sta se vzdrževati iz politiC- "ih razlogov, bili sta protežirani tudi Cc jc bilo treba z materijalnimi žrtvami. I^ancs je ta protekcija prop-jla in s pro- ickcijo promet. Italiju stoji uapram Trstu \ zelo sla- bem ]>oložaju ter nc more /aiij ničesar ilrugega storiti, nego da iiui prepusti l»romet, ki k niemii j/ nicgo\-ega zaledja .uravitira. Kake" drugc ckspjrimcutc uc more ona podvzeii, kcr sc na cno stran nc da prisiliti. da podpira tujo hiko, a vrhu tega y. drugc strani Italija ue bo nic podvzela, kar bi skodovalo Benet- 1:mil in Oenovi katcri dve luki sta ji bolj pri sreu kakor Trst in Reka. Tr.>t sc nc more nadejaii kakc boljše bf.;dočiiosti, to so uvideli tudi innogi ta- irošuji »patriotic, ki so mu obruili hrbei. Tudi ako se svetovito ])roizvajanje in kousiim zvišff. ne bo Trstu poinaga- iio, kcr se liočc \'sa.ka drža\ a cmaiicipi- rati od lujili ink. katerc jim v nornialnem Oasu ne mordo odgovarjati. (Po Iiigoslovcnskcm Lloydu.) Politicne vesti. Duvfce bodo izdatno povišali. Na scj» radikalskih članov finančnega od'bo- ra v navzocnosti ministrskega prcdsecl- iiika Pasiča je bilo sklcnjcim, da se uvc- . d-ejo novi davki in steer se poveča zcm- Ijiski davck za šcstkrat. na vsc ostale vrstc direktiiih davkov se uvede nakla- da. ki bo ztiasala M)% od obstojecih nc- posreclnih da\kov. Ta začasni davck uaj bi veljal za enkrat za cno leto. Sklenili so dalje, da se izenači davek na žganic in olajša naCin plačevanja. Uvedla se bo tudi tlaka za popravo eest za celo drža- vo. Na tlako se more pozvati vsakega prebivalca kmetskih občin za 15 dni, me- stno prcbivalstvo pa bi jo plačalo v dc- narjn. Finančno minisirstvo upa, da bo z iiovimi davki dobila državua blajcainn pol milijardc "Llinarjcv. Zinešujave v Bolsariji. Vsled smrti Stambolijskega viada na Bulgarskeni vc- lika zmcšnjava. Seljaki so izgubili svoje- ga vodio in pričakujejo drugega, ki zaeue odloeen odpor proti vladi. Pa tudi pri no- vi rcvolucijonarni vladi nc gre vse glad- ko. Cete so sicer oborožene z modcrnim •>i*ožjeni, a vendar vlada v njih strati pred seljaškimi četami. Pristaši Stambo- lijskejca so prijeii dva somišljenika ko- burškc dinastije. in dobili pri njih d'oJku- nieiite, da se bi\si kralj Ferdinand nalm- ja na Bavarskcm. — Kakor doznava bcograjski »Novi list«, narašca števiio vojaških beguueev v Bolgariji, ki uliaja- jo na nase ozemlje. Boljševiki upadli v Romimijo. Tz ('jiirgjeva je došla 16. tm. brzojavka. ki je povzročila veliko razbnrjciiic. Močiia ruska četa namreč jc vpadla \' Besarabi- jo ter se sprijcla z runiunskimi čctanil. Boljšcviki misliio najbrže izrabiti polo- žaj na Bol^arskem in ga izrabiti v svoje agresivne namene. AnRlija in Italijo za novo bolgarsko vlado. V Mali antanti se je pokazalo ma- lo ncso.^lasjc. Vzrok tcnui je pritisk, ki ima svoj izvor na AngLeškem in v Italiil. Rummiija sc protivi vsaki intcrvencijl. Ceškoslovaška jc zatrjevala svojo soll- darnost. a v odlocilnem (renutku sc Jc izrekla. da ni povoda za to, dokler BoT- gariiaue krSi rnirovne pogodbe in se ta- ko približaja angle.škeinu stališču. Ce- ska vlada je tudi sporocila bolgarskemn poslaniku Daskalu, da ga ne smatra vcC za predstavnika BolgaTije. Pomoč po toči prizadctim. Zemljo- radniški khib jc predložil zakonski.j?rcd- log o niijiii pomoci prizadctim po tool, ki zahteva dovolitev kredita iz proracu- na za leto 1922—23 v znesku 120 milijo- noy dinarjev. Te pomoci bi bili deležni vsi, kateriin so bili vsled toče unieeiiJ posevki in viuogradl Razdclitev nai bi vrsila posebna komisija. Naša nota Bolgarski odgodeiia. Na- sa vlada je zanmdila dragocene trenotke. med tern so pa nasprotniki izkoristili čas, da preprečijo našo nkeijo. Ttalija jc podvzela korakc v Parizu in Londonn, da so sc izrckli proti iiasi iutervenciji, V Parizu sicer niso uspele italijäuske vn- trigc. !\)dobni pritiski so sc izvršili tudi v Pragi. Bukarcsti in Atenah. Ceškoslo- \aska je ostala /. nami solidarua, tudi z (jfško vlada popohio soglasje. Rumunija pa je kolebala. 1'i dogodki so povzročill, da je naša vlada odgodila izročitev dl- plomatskc note. KritiKa vladnc bolgarske politike v parlatneiitn. Na sejj na indue skupščlne It), tm. jc stavil posl. Svetozar Pribičc- vič na uünisira zun. del vprašanje zaradi dogo-dkov na Bolgarskcm, [)ri kateri prl- liki jc minister podal izjavo o dogoJ- kih na Bolgarskem. Posl. Jovanovič-PI- /,on ni bi! s tcin zadovuljen. Prevrat v BolgariJH jc kršil inirovne pogodbe in \r- nitcv v leto 1914. Za vlado Cankova sto- je naši sovra/.niki. Nemško, madžarsko in italijaitsko časopisjc se vescli. Stain- boliiski ie živo delal na niškem sporaz- umu. Danes je padcl ta sporazum v vo- do. Mi nismo ničcsar storili. da pomaga- nio Stamboliiskemu. NcdeljskH »Tagespost« izraža veliko /adovoljstvo in veselje nad preobratoin v Bolgariji, omcuja. da je taki illegaln! režim. kakor je bil knietske vlade, moral naiii odpor. Pripuminja, da cxlstranitev sosetfnje lojalne vlade Mali antanti nc bo po :^odu. Bra tcj se vedno znajdejo. Celiske novice. Celjsko pevsko društvo jo |)o dalj- šent Oasti prirediio v soboto l(\ tin. v vc- liki ilvorani Narodnega doma konccrt, o kojeni prepuščamo strokovno oeeno po- kueanejšim rokam. Z zadovolistvom In zadoščenjem pa beležimo velik liapredek društva, ki nam je pod sprefnim in nc- utrudliivini vodstvoni g. pevovodje uči- rclja Cirila Preglja nudik) lep, umetniškl večcr, za kojega čuti vsc našc obeinstvo iskreno hvaležnost. Celjska posojihiica je odcr okusno prcuredila, kar ie gptovo tudi imiojfo pripomoglo k uspchu. Reef inoramo. da je s tern prenovljenjem veH- ka dvorana Narodn. doma sedaj nadvsc pripraMia za manjše koncertc in da nam v te namene nc bo vce treba iskatl tuje strehe. Obisk koneerta bi bil pa? lahko boljši kljub vsem jeremiiacTam Ua- našnjih Casov. V tern pogledu pa nočenio kritizirati samo naše publike, reči hoče- mo tudi na naslov Celjskega Pe\rskega drustva odkrito in iskreno besedo. CelJ- sko pevsko živlienje je preživelo zadnja lcta že nmogo kriz, vsled česar le tudi vzgoja naše publij\e na tern polju trpela in zaostaja bolj ko po drugih naših slo- venskih mestih, ki so v tern oziru daleč pred nami. S svojim sobotnim nastopom si je Celjsko pevsko Oruštvo osvojilo na- ša srea, in jaz bi mu priporoeal in ga i>rosil. da nasne pozabi in n'as ne izpusti več. Vase kultunio in nacijonalno delo znanio ceniti, ceniti znamo tudi voljo, ki ni unirla, ki hočc vstvarjati in podajatl s'ovenskemu Cclju K'po pesem. Da sc skoro zopet vidimo! Celjska krajevna organizacija JDS prireja redne politicne sestanke vsako sredo ob K-9. uri zveeer v restavracijl Narodnega doma. Pristop iniajo vsi or- ganizirani člani JDS iz Celja in okolice. Za člane ožjega in širšega odbora pa Je posečanje teh politicnih sestankov ob- vezuo. Ker je na dneviiem redu ustano- vitcv podeželskih organizacij, sc prosl polnoštevilne udeležbe. Celiski mestni šolski svet ie imes svojo redno sejt> v petek. due 15. t. m. Odobri se zapisnik zadnjc sejc z tine 13. marea. Nadzornik za meščanske sole g. Fink poda zelo zadovoljivo poročilo o nadzorovanju deške meščanske sole. Po- xlopje je v najboljšem stanju. obisk pray: lep in reden, le telovadnica je premalo opremljena. Viš. sol. svetu se predlaga sistcmiziranje. ucnejfa inesta za srbohr- vaščino z obveznostjo, da poučuje na- Si rar 2. »NOVA DÜB.1« Suv. 68. stavljeni itčitclj iudi na dekliški mešOaiT- ski Soli. Splošno žensko društvo pros] za prcpustitev šolskili prostorov in kuhinjc gospodiujske sole črez p-oeitniee. »Češko srce« pripelje v Celje Sestdeset otrok. prihodnje leto pa gre slovenska deca v čehoslovaško republiko. Prošuji se pod gotovimi pogoji ugodi. Obširna je deba- ta glede razdelitvc šolskih prostorov med dcsko in diftliško mcšeansko Solo. Obisk ccljske nieseanske sole je vsako leto štcvilnejsi. Z novim solskini letom je trcba otvoriti dve novi paralclki. n prostorov že občulno primanjkujc, ker je v poslopju tndi gospodinjska sola, ki se namerava še razširiti. Prostori sc koneno ra/dclijo, vprašanjc obstoja go- spo-dinjske sob' se pa prepnsti obč. sve- tu. Odobri se odškodnina samostanskc sole za uporabo telovadn.ice v meščan- ski soli. Sokolskcnm naraščajn se dovoli uporaba dvorišea osnovnc sole za nam- ščajski nastop due 29. trn. Ker preti ne- varnost, da bo moralo ravnateljstvoobeli meščanskih šol v slučaju otvoritve novili \sporednie k visjima razredoma iikinlti vsied nczadostnega kredita /e obstoječi vzporedniei k prvima razredoma, se pro- si Viš. s. svet. da iikinitev opnsti, kcr bi bili starisi s tein obcutuo prizadeti. lepi razvoj sole pa onemogočen. Naraščajski dan v celjski sokolski župi včlaiijenih sokolskih društev, ki sc vrši due 29. tin. v Celjii, bo lepa manifc stacija naše sokolske mladine. Zv prej- snji dan pridejo v Celje tekinovalci Tti tekmovalke. ki nastopijo pri jutranjih tekmah. Teknic prienejo zjutraj ob 7. uri na telovadišču inestne ¦osnovnc sole. Ob 11. uri bo sprcvod sokolske mladine po mcstH, ter pozdrav iste iz balkona Na- rodncga doma. Popoldne ob 3. nri je ja- ven nastop naraščaja na dvorišeu inesl- ne osnovne sole. Po nastopn je neprl- siljena prosta zabava istotam. Z večer nimi vlaki se naraščaj vrne domov. Podružnica Jugoslovanske Matice v Celju je po objavi svojc zahvale \ »No- vi Dobi« za tombolske darove itd. opa- ziia, da so v '/ahvaii po neljnbi pornoM izostäla nekoja imena. Zato si danes do- voljuje. da izrazi svojo posebno zahvalo se g. A. .Tersetu, ki je s p-osebno požvt- vovalnostjo načeloval Kradbencmu oct- seku, dalk gosp. Rafaelu Salmieu za nje- gov krasen tombolski dar in pa našenriT vrlcmii pevskemn oktetu, Komšiji, ki nas je v bam tako prijetno zabaval. Zaliva- liti pa se moramo tudi p. n. lircdništvu »Nove Dobe« na'izdatnj reklami, ki Jc mnogo pripomogla. da se je veselica kljub slabenni vrcmenu tako dobro upo- neski. — Odbor podružnice Jngoslovan- skc matice v Celju. Ženska in moška podružiiica C/V\- družbe sklicujeta svoj redni obeni zbor na petek, due 22, tm. ob K-9. uri v ffostll- niške prostore Naroduej^a doma z običaj- niin dnevnini redotn. Mestni aprovizaci.iski odbor je imel v petek ob K>9. uri sejo, pri kateri so $c ime!e skieniti smernice za dopustno v/i- šino cen mesu ua celjskcm trgu. Na ža- lost moramo konštatirati. da se je te sc- je, ki jo je sklical mestni majjistrat, mk- l€žil samo s. ravnatelj Možina. Pri upravnem sodišču v Celju so razpisa.na tri mesta pis. poniocnikoy oz. poniOLMiic in 2 mesti uradnih sins. Natancncjši pogoji za službe so raz- vidni iz razpisa v Uradncm listn. Na državni deškj meščanski šoli v Celju polasajo privatisti izpite v sobo- to, due 23, tin. predpoldne pisrneuo, po- poldne ustmeno. — Ravnateljstvo. Izpiti za privatnike na tuk. mestni deški in dekliski osnovni soli sc bodo vr- šili v torek, due 26. jnnija t. 1. ob 15. tin, in je doticne privative licence ozir. učcn- ke priglasiti dan poprei t. j. 25. junija med 11. in 12. uro pri Solskem vodstvu s predložitvijo zadnjega šolskega nazna- nila. — Vodstvi obeli Sol. Ljiidsko vseučilišče v Celju. V sredo 20. tm. se bo vrSil občni zbor ob 18. uri y risalnici tneščanske sole. Dnevni red: 1. poročilo predscdmika, tajnika, blasaj- nika in revizoTJev; 2. volitev novega od- bora; 3. eventuaini predlogi. — Odbor. Upliv bolgarske revoluclje na celj- ske Nenice. V nedeljo zvečer okoli 10. ure so dali v mestnem vrtu tukajšnji Nemci duška svojemu navdušenju za sc- danjo ^erinanofilsko bolgarsko politiko ter kricali »Heil Kobnrg. Heil Kaiser Otto.« Govore vedno o svoji lojaLnosti, a njiliove srčne žclje se pri vsaki priliki odkr.ijejo. Razglas. Da se širjenje skrlatice, oSpic in drugih epidemij prcprcči in lste kar tiaihifreje zatro, ne bode okrajno glavarstvo, dokJer ne preide vsaka ne- varnost nadaijneK'a okitževanja iz ozirov javiiejca zdravstva dovoljevalo nikakii» veselic, shodov, sejmov in enakili dru- gih prireditev, o »rili'ki katerih se sliaja večja nniožina ljudl in za kature je po- trebno, da se obiaslveno vzamejo na zna- nie ali dovole. O tern se obcinstvo ob- vešca .radi vednosti in ravnanja s prl- ponibo, da se bode, razglas po preneha- n.iu vsake nevaruosti iakoj in pravoCas- iki prekiical. Okrajno glavarstvo Ce- lie, due \(). junija 1923. - 2uzek s. r. Iz drzaviie sluz.be. Za stalnega jet- niškega paznika v Celju je iinenovan Peter Prajnik. trajno upokojen pa je okrajuj iainik '.losip I'erk pri tukajšiijem okrajnem glavarstvu. Absolventi in absolventinje celjske trgovske sole prirediio v sredo 27, jiuil- ja ob 20. (8. zveč.) v Narodnem doinu svoj absolventski večer spqien s pev- skimi in ^odbeuimi točkaini. pozdrav- nim govoroui, deklamacijami i. dr. Ker je prireditev zvezana s številnimi slro- ški in je ves čisti dobiček namenjen za nabavo knjig revnini dijakom trgovskc sole, zato vabiuio vse prijatelio. Pq izčrpanem prograinu bo pics in prosta zabava. Vsak. .ki pride, bo dobrodošel! Dijaska kuliiuja v Celju je i)riiela razun že objavijenih daril od 1. do 31'. uiaja t. 1. še sledcče prispevke: po 25n dinarjev: Ljndska posojilniea in podru^- nica Slavcnskc bauke v'Ccljti: po 125 dl- uarjev: Saviniska posojilniea v 2alcn: no 10H Din: Posojilniea v Vojnikn mesto venca svojemu unirlemu članu g. naduel- tclju Kvacn; po 25 Din: g. dr. Mano De- renni, mestni fizik v Celju: po 10.Din: g. Anton Bojec, nadgeomcter in g. Pr. Krajnc, učitelj v Celju: po 5 Din: gosp. lv. Hegar v Št. .lanžu pri Sp. Drax'Xi- g radii. Utopljenka. Zadujie smo ]>oroea]i, da jc dveletna Doroteja Kinetic padla v Ko])rjvnico ter utouila. Truplo istc sc je potem našlo blizu nicsta nesrece. Aretiran in oddan državneinn pravdnistvii je bil Milia Stopinsek iz Pe- eovnika radi goljnfije na škodo trgoven Pranca Kosič iz Celja ter Stefan Pajk od Sv. Štefana pri Žusiuu radi tat vino in potcpi.ištva. Kino Claberje. Pondeljek IS., torek \9., in sreda 20. junija »Strah pred poro- ko«. krasna liubavna drama \- 5 do;, fgra Regina Marlon. Sokolstvo. Vsem v celjski sokolski župi včla- njcniin sokolskiin društvoin. Izpolnlte ločne prijave z;\ prenočišča in kosilo fer pošliite iste pravočasno sokolskemu dru- stvu v Celju. Kdor ue pošlje prijav in de- nar.ja, za tega -ni inogoče priskrbeti skupnega cenega kosila. Zajutrk, matco in večerjo mora prinesti vsak naraSčUJ- nik seboj. — Sokolsko dništvo v Celju- DopisL Iz Konjic. Due S. julija 1923 se vrši pr\ie po preobratu v naroduostuo ogro- ženih Konjicah zlet celjskega sokolskega okrožja. Vsa narodna društva se opozar- jaio na ta dan in se vabijo, da nas mno- goštevilno posetijo. Sv. Pavel pri Preboldu. šolsko vod- stvo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k mo rain emu in gmotnenui uspehu naše šolskc prireditve due 10. ju- nija 1923. Pred vsem livala g. Zanierjevi za prepustitev prostora wi podporo v vsem, g. dr. Tajnškovi za posojitev odra, g. ravnatelju tovarne za pomoč, nadalje vsem lmiogim obiskovalcem in dobrot- nikom. Hvala v imenti šolske mladine. kateri bo šolarska knjižnica zopet midl- la lepo število novili mladinskih knjig. — Solsko vodstvo. Iz Ljubliane. Z ozirom na elanek w Mozirja priobčeu due 26. maja 1923 da podpisana zadruga sledeča pojasnila. Znano ji je, da odgovarja povsem ena climnikarska koncesija za izvrševanje obrti z sedežem v Brasloveah, tudi za (iornjegrajski okraj. Dopisec članka sc sklicuje. da ne odgovarja rajoniranie te- kra obrta novi razdclbi v naši državi gle- de ognjevarnosti in oddaljenosti bivali- šča sedanjega izvrševatelja te obrti. K temu imamo pripomniti, da bi dopisec članka rad na kožo ene uboge vdovc prišel do lastne koncesije, ne oziraje se na to, če jo popolnoma uniči. Kot poslo- vodja pri njej agitira po obernah njemu y korist, v splošnem pa gotovo iz uave- dencga razloga dunnikarsko delo zane- marja, da se olajša agitaeijsko delo in daje povod nezadovoljstva pri nekaterih obeinah. Podpisana zadniga te spise do- pisca rešila po vsaj pravičuosti ter sv iudi izrcidct, da v zaproženem okraju ni krajevno potrebo se za enega sainostoi- nega msvjstra. S tern bi bila zadružna za- deva resena. Priporočljivo bi bilo, da bi se občine svojih dolžnosti boli zavedale in se držale požarno-policijskih i>redpl- sov. da bi bila že obslojeOim diuinikar- skiin mojsirom možnost dana. dimnikar- ska dela red no vršiti, ne pa kakor sedaj, da pusti vsnki deseti posestnik na dvželi enkrat na leto diinnikarsko delo vrsiti, drillt pa sanii ometajo. V takein slučajn he bo še dolgo let uobene kraievne po- trebe. '/a nove dimnikarske koncesije. Oospoda dopisca elanka pa opozarjnmo na njegove dolžnosti, sicer bi bila tvrdka s sedežein \- HraslovOali primorana gn odpustiti radi malomarnosti v izvrševa- 3ijn njemu poverjenih dolžnosti. — • De- želna zadruga dimnikarjev za Slovcnlto \- Ljubliani. Prosveta. R. Uruzovič. Pesmarica II., zbirka pesmi in pevskih vaj za osnovno šolo. Srednja stopnja, tretja popravljeua in pomnožena izdaja je rasr-nokar izsla. Ljubljana 1923, kr. zaloga šolskih knjig in ncil. Cena uicliko vez. 10 Din, poltrdo \ ez. 12 Din. T.a pesmarica je na osnov- nih in nie-ščanskili šola]i ter učiteljišeili in sredniili sola'h obče znana in vpeljana. O njeni porabljivosli in priljubljenosti priča sedanja že tretja izdaja. (iospod Druzovič je znan kot iz-boron muzikalie- ni pedagog. ni euda, da njegova šolska posmariea, ki je uajstarej.ša naših pes- niarie spada tudi med najboljše. Nova izdaja je znamenita po tern, da vsebuje poleg prejsnjih slovenskih, mnogo srb- skih in hrvatskih pesmi, tako dn zado- stuje vsem sedanjim solskim potrebam. Nov Je v tcj izdaji nasproti prejšnjim do- datck: petjc po Številkah. Sledila bo kmalu nova izdaja III. in I. dela ter po- polnoma novi IV. del, namenjen izrecno inešeanskim in srednjim šolam. K probleinu vzgoše najširšili plasti našesa naroda. — Spisal Prnnjo /!gec. Izdalo in založilo »Udruženje Jugoslo- vajiskega Ueiteljstva — Poverjenistvo l.jubljiina« 1(^23. Cena s poStniuo 1- Din. Naroča se pri poverjcništvu UJU v Ljub- liani, Ucitel.iska tiskarna. Tcmcljito raz- pravo, ki jt) b'ila odlikovana s svetasav- sko nagrado Nieg. Veličanstva kralja m ljubljanski univerzi, deli avtor v 2 dela. katerili prvi )$ teoreticnega, drugi prak- tičnega značaja. V prvem razpravlja o nalogah. ciljih in smernieali vzgoje naj- širšjh plasti našega naroda. V driigem zaCrtuje pota za vzgojo teh plasti. V slo- venski liferaturi je knjiga prvo delo te vrste. Pisatcij analizira sodobno družbo in naloge danasnje pedagogike. Naprav- lia psiliološko-socijološko analizo najšir- sili plasti našega naroda in nas končuo postavi pred glavnega reprezentanta najsirsih plasti istcga, t. j. pred kmeeko prebivalstvo in industrijski proletariat, kot glavno inaso našega naroda, ki smo ju dosedaj vzgajali po enem in istcm ko- pitu, katerili narava Pa zaliteva stroge loeitve pri vzgoji. Posebno zanimivo je poglavje o probl-cinu družine irj sole pri vzgoji najširših plasti, ker poscza pisa- telj pri opisu v vsc činitclje. ki vplivajo na vzgojo. t. j. na razpadanje družinc, nicdsebojno razinerjc vzgoje in družinc ter razmerje družine in sole. V drugem delu, kier orisiiie avtor pota y.a vzgojo najsirsih plasti. deli sredstva in pota po vzgojnjh dobah i. s. v predšolsko, Solsko. pošolsko (od 14. do 18. leta) in mladeni- Sko dobo (od 18. do 24. oz. 30. leta). V vseli dobah strogo loci vjgojo kmečke mladine in vzgojo industrijskega prole- tarijata. V vsaki dobi posebej pa temelji- to oriše strukturo duševmosti, psihološki in socijalni položaj mladine ter potrebe in usmerjenja vzgoje v vsaki dobi.pose- bej. Solo in njene liibe razgali v po.scb- nem poglavju, kjer zarisuje tudi moder- ne smernice našemu osnoviicmu solstviu biča sedajni vzgojni in ucni sistem, ki solo vedno bolj odtujuje od realnih po- treb in zahtev naroda.. Kot vzor stavi produktivno šolo. S posebno temeljito- stio poseza knjiga v rakrano vscga vz- güjncga problenia, v temelj vsega vzgoj- stva, t. j v vzgojo ueiteljstva. Avtor go- vori o pogojih za izvršcvanje izvenšol- skega učiteljskega poklica, o hibah in ovirah. ki nastopajo pri vzgojnein delu ueiteljstva danes, o vzgoji uciteljskcga naraščaja in pomanjkljivosti vzgoie, ki jo prejema na učiteliis^u, z o-zirom na vzgojno nalogo med najširšimi plastml naroda. Knjiga nas seznanja z novimi smermi vzgojne organizacije v Rusiji, z Ijudsko visoko solo ua Danskeui, z tako- zvano Hnrndtvigovo sjtidsko vLsoko solo in temi problemi s poscbuim ozirom na naše razmere in snieri, ki bi jo moral! ubrati. Skratka, ves problem je vse- strausko. popoino in tcmeljito razprav- ¦ ljstn in obravuavan v vseli podrobnostili. V pr\-i vrsti je namenjena knjiga ucitclj- stvu, j)reko nie ne Ito nioglo preiti po- sebno ueiteljstvo naših učiieljisc ju srtd- niih šol, in tudi vodilni uiožie nase šol- ske in prosvetue uprave ne, pred vsem nadzorniki khiige ne bodo mogli prezre- li, kcr globoko sc/e v dcio in .nalogo vseli. Toplo pa priporoOauio knjigo tudi vsakomur, ki je aktivin dclavec na na- rodno-prosvetnem polju ali ki se zanima za usodo nasega naroda; iudi politikom in vsem javnim delaveein odpira knjiga nove. glohoke moderne poglede vzgoje naroda. ki ji 11 morajo poznati in s.kate- riuri se mora seznaniti vsak intelegeut. Obrtni vestnik. Obrtniški shod v Središču. Na poziv obrtiiega društva v Središču se je vršil v nedeljo 17. tm. v Središeu v prostorili g, liaumana obriniški shod, ki je bil vz.gle- den tako po obisku, kakor tudi po vse- bini. Velika dvorana v Baunianovi re- stavraciji je bila uabiio polna zavednega obrtništva iz Središča in bližnje okoll- ee; udeležili so se ga tudi mariborcanl in Ijiitomereani v častnem stevilu. Sho- du je prisostvoval ves ens tudi okra.ml glavar kr. dr. Pirkmajer. Vodil je zboro- vanie predsednik obrtnega -društva g- Zadravec. Na shod it so predavjili obrtno- zadružni nadzornik komisar Založnik o zakonu za zavarovauje delavcev, s. Novak iz Maribora o šušmarstvu, g. Zadravec o davkill. Sprejete so bile re- solucije glede delavske zayarovalnicc, glede nadaljevalnih sol. cnotnega obrt- nega zakona, zakona o pobijanjn tfragl- nje, glede davkov. državnih nabav, na- bave strojev, šušmarstva in /,a odpravo o'ajsav pri dokazu usposobljcnosti. O shodu, ki je prejel načehio važue reso- lucije vsega obrhiištva, bodenio §e spregovorili podrobno v eiii prih-odnilh stevilk. Narodnog-..... Dobava gasilskih priprav. V ])isarni iiizeuirskega odetenia liravske divi ijske obiasti v Ljubljani se bo vršila due 25. junija t. 1. ofertalna licitaeija glede doba- ve gasilskih priprav. Predinetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniike zbornice v Ljublja'iii. pogoji pa uri navedenem vojaškem oddelku v Ljubljani intcresen- tom ua vPogled. Dobava gorske krede. Pri ravnatelj- stvu državnih železnic v Subotici se bo vršila due 30. junija t. 1. ofertalua licita- cija glede dobave 2000 kg g-orske krede. Predinetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intere- sentom na vpogled. Dobava sinolnatih bakeljl. Pri rav- luiteljstvu državnili železuic v Subotici se bo vrsila dnc 30. junija t. 1. ofertalnci licitaeija glede dobave 5000 koma_dov sinolnatih bakelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtuiške zbornicc v Ljubljani interesentom na vpogled. Dnevna kronika. Novoizvoljeni rektor in dekani na tjublüftnski univerzi. Na ljubljanski unl- vcrzi je bil izvolien za rektorja dr. Fran Kidrič: dekani: za filozof. fakulteto prot. dr. Jovan Hadži, za juridično prof. dr. Fr. "Eller, za medicinsko prof. dr. Alfred Šerko. za tchniško prof. ing. JarO6lav Foerster, za tcološko prof. dr. Fr. Luk- man: poslovodja prof. dr. Lambert F,1ir- lich. Zvon so ukradli. Iz kapelice na po- kopalisču v Villesu sta ukradla Fornasin Ivan in Marega Severin zvon v vredno- sti 1000 lir in ga razbila na kose. Razbiti zvon jirna je pomagal spraviti v denar Peresin Ruggero. Sodisee jih je obsodilo na9 oziroma 2 meseca in 10 dni jece. Step in Kluhonem otrok ozdravil. V Coldwaterju v Ameriki so zdravniki prescneoeni vsled čudnega ozdravijenja šestlctnega dečka James Holderja. De- ček je bil bolan eno leto in je med'bolez- nijo zguibil vid, posluh in glas. V eni noči pa je popolnoma ozdravil in sedaj vidi. cuje in govori. 30 vlakov ZROrefo. Na si la del si sk em kolodvoru, ki je drugi največji na svetu je nastal požar, ki k uničil celo poslopje. Zc:orelo je tudi ,30 vlakov, ki so se naha- iaJt tamkaj. 6 s »NOVA DOÖA. Stran Državnn Uvorazredna trsovska sola v Marffrorü- Vpisovanje za šolsko Icto 1923-24 sc vrši diic 29. in 30. iuuija t. I. vsakokrat od 8. do 12. tire na Zrittjske- ga iT^ii 1/1. Hrcz sprejemnega i/pita Je inožuii vstop v I. lctnik onim uOeneein it) iičenkam. Id so dovršili IV. razred sred- iije all IV. (nastavni) oziroma III. razred meščaiiske sole ali IV. razred liceja ali pripravlialni razred dvorazredjie trgoy- ske sole. Nanovo vstopajoči uwMici in učenke inorajo predložiti krstni (rojstni) list in zadjije solsko izprieevalo. Vnanji iicend in učciike naj pošljejo omenjeni üstini po pošti ravnatelistvii sole najkas- Jieic do 4. julija. Pošiljatvi niora biti pri- ložcna /liaiuka za odgovor. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z -ostalinH izplii vrcd v prvih dneh septembra. -- Vslcd pomanjkanja učnili prostorov jc priprevljalni razred \\u tnkaisnieiii zavo- du ukinjen. Razstava. Drž. sirok. šuia za pu- škarsrvo v Kranjn priredi ob sklepu šol- skei;;a leta due 28. iuiiiia razstavo pu- skarskili, kopitarskili in graverskih iz- deikov tti risb in dela modeliranja v Simrmiji, II. nadstropje na levo. Razsta- va tic otvorjena due 28. junija t. i. na Vichn dan ob in. uri ter bo odprta: due 28. Hmiia od 10. do 12. urc in od 14. do 17. »re; due 29. jnnija od 9. do 12. ure. — Oblak se je odtrgal. V Winnipcgii v AHK-nki ju razsajal sileii vihar, odtr- gal sc ie oblak. ki ic povzroeil velikan- sko #:odo. Vodnc mase so pornsile dva na.isi ždczniških mostov. Mnogo li's sc je r-iroitionia po-drio. \]adrnn« (drustvo Primorcev) v Ma- riboru. Že pred dvenii lcti se je pokaza- la obwiitna potreba Primorccv v Maribo- ru, da si ustanovijo lastno kulturno dm- Stvo, ki hi odgovarjalo njihoviin tc^- niarn, potrcbani in njihovi liicntafltetl. Ujyaiujvili so drustvo »Jadran«, ki je v začetku pokazalo zelo lepe uspehe, žal je goRpodarska in politieiia sitiiaeija za- poslila nioei drngje. ki bi drugacc delo- vakr v drušlvu. Radi tega je dclovanje drustva dolgo easa poeivalo. Na obenem zbori) due 14. maja- 1923 pa je zavel osvLŽujoči rh'ladinski dih v drustvo. Iz- volieni so bili nekaleri prcjšnji in novi borci; ki so porok, da bo drustvo vsc- sfransko nspevalo in izpolnilo svoj na men. Naloga drustva »Jadran« jc cnaka dnistvn »Soea« v Linbljani, ki pospešuiu kulturne težiiic Primoreev. Drustvo nudi Prjinorceni, da se kulturno poglobijo In zblizajfo. Prirejali se bodo družabni ve- cer? in predavanja: drustvo bo imelo svo.io prinrorsko citalnico in svoj pevski zbor, daialo bo Primorcein poircbuc iu- tormaciie itd., ftd. Program je lep in vb- sczen. od vas. Priniorci. je odvisiia udej- stitcv in prospeli drustva. Vsak marl- bwski Primorec niora biti Clan »Jadra- ua-. ki je popolnonia ncstrankarsko. zgoij kulturno drutvo. Začasno nas |e spreielu Jugoslovenska matica pod stre- ho v svoje prostore Sodna nlica st. 32, kjer uraduje tajnik našega društva o\) sobotah od 18,—20. urc in ob nedeljali od !0.—12. ure. «Pckatete« so predrage, pravi kdo. Kdor pa jih je preskušal, sc je preprieal, da so vzlic višji ceni — cenejše, ker sc /do nakuliajo in se jih nianj potrebiiju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarua v Celju. Poslano*> koi odgovor na polemiko gosp. Lesko- šeka v »Napreju« stev. 132. Na Vaša izvajanja, da se je nam zagovor poiiesrečil, rečcmo toliko, da »i bij nioj nainen se izgovarjati, anipak renZoCdeti* °d katcre osebc ]c bil zaCc" Kadar"0Rrani 11lancvrirania proti mcnl. miinvk«e*Si0|>i lnački na rel'' teda-' 7AV Ä;::i,rf ^sosp- Jcate^a Ä^-« | -- in^ati. scdaj pa hoöem ,ospodu 51ai kar- .m izred polno priznanje za njegov triwl 7A njegovo »za družbo bolj koristnega dela«, kakor to sam navaja. nc raz- umem, zakaj se je začel gospod Lesico- šek prati in navajati vse ono kar ni iu je se-daj. ne prb.na pa, kaksna da jc pre- teklost bila, ker vendar ga nisem vpra- šaj, še manje pa dolžil kot takega. Goto- vo mu je postala vest nemirna, s tern ho- ^frrii re^i, da se še sam ne čnti dovolj ' Za vsebino Pöslahexa odfe:ovarjä ureiiništvo le v edeviru zakona. trdiKga abstinenta, kakor se nam preU- stavlja. l>rugi ga kot takega se Jie -nio- rejo slikati javnosti, zato ni preostalo drugega, kakor da to stori sam. To nc izjavljam iz interesov, da se mogoce za- nimam, kaj da si ])rivošei. anipak tTa iz ve, da ga javnosr ne vidi takega kot sc sam opisuje. Star pregovor pravi, tla lastna hvala se pod niizo valja. Namesto da bi slišal od straui zaupnika g. Kanea, da je njili vodja kot vzor abstinent, Cii- ieni, da baje g. L ob |)riliki sestankov precej diši, pa ne Po duhteceni, anipak iz list po alkoliolu in to od žganja. Nc iinc- mijem ga nikakor pijancein, ker morebiti iina želodčno bol (katera pride infigoee, ako se ima katerega v želodcu), pa da mu je od zdravnika priporočvno zauži- vanje žgauja. Nekaj že mora biti na siva- ri. ker navaja, da skoduje organizmn In da je fizicna sposolmost drugi clan manj- Sa, kar gotovo navaja iz svojega lastnc- ga prepriOanja. Ta od Vas inienovani »pamflet« ni nainenjen zaupnikom in delavstvu, am- pak saino g. Leskošeku, katcrcmu prl- poročam, da se v bodoee boJje zanima za zaupnika g. Zerjava, kakor za nvenc. ker on je organizjran, da ne bode v prl- Imdnosli zaliaial v lokal, kateri k- drugc ¦stranke iu tain v pijanein stanju izvajal svoje »kartensclilagerje«, kakor tudi, ka- ko se odpirajo vrata brez kljueavnic, ki se odpirajo na obe strani, nko v slueaju z(jpet zajde na tak prostor, katerega pa mi ni potrebno inienovati. S tern zakljucim \se, ker ne niaram še nadalje odgovarjati na taka vsak- danja »obiranja«, k-er vidim. da vsc to le sumo iz strankarskili namenov. Mole prcpričanje je dovolj trdno, da vetn sam nrcsoiati, kako pot mi je sk'diti. (u)spodu Leskošeku pa želim obilo sreee, da najde na prveni shodu zopet osebo, potoni katere se mu bode posre- Oilo znižati cene »elektricnemu toku«, da bode zopet lastne hvalc v »Napreju« — To sino mi postigli. 'I'orej, pri naši hiši ni bilo nic. sc inn rue pa bode odslej na- J"ci- Ciril Dolžan. ÖMÄRÄ dobro ohranjena 275 m Siroka, 275 m visoka, iz mehkega lesa se po ceni prod a, Izve se v gostilni Podržaj na Bregu. 2—2 Viničar oženjen, sredr.je starosti, priden, po- 5ten," zanesljiv, SC Sprejtne z boljšo mesečno plačo v trajno službo na večje vinogradno posestvo na Dolenjslcem. Prednost imajo, kateri so obiskovali vinarsko in sadjarsko šolo. Ponudbe na upravo. 3—3 Dva učenca se sprejmeta za ključavničarsko obrt pri Ivan Šarner v Žalcu. 1 Kiunno, jancž rdcčo dsteljo9 lipcfo cvjtj«, snbs yh% itd. piacuje najbelje s 5cv'«r § Komp., Ejttbtjana. Szjava. Podpisani Gabriel Javšnik, po- sestnik v Oaberkih, obžalujem, da sem geometru asistentu Božo Tripolo iz Celja očital nepravilno ravnanje ter ga prosim za odpuščanje in se zahva- lim za to, ker je odstopil od obtožbe. ŠOŠTANJ, 15. 6. 1923. Gabriel Jev&ttik. Opozorilo! BivSi moj uslužbenec g. BREZOV- ŠEK je po nekod inkasiral v mojem imenu zavarovalnino za banko »Sla- vijo«. Ker je on odšel, nimam od njega natančnega obračuna, zatorej prosim, da se vsi tisti, kateri so njemu kaj plačali, zglase pri meni. Ob enem o- pozarjam, da nadaljnih plačil g. Bre- zovšeku ne priznam, ker je izstopil iz moje službe. CELJE, 18. 6. 1923. toragotta Gobec, glavm zastopnik banke »Slavije«. KUPI SE dobro ohranjeno mošlfo in žensko kolo Jožef Srebotnjak, PetrovCe. 1 Išče se nemeblovana soba s 1/julijem. Ponudbe na upravo. 2 — 1 Kuharico, pridno, pošteno, ki bi bila obenem tudi goapotlinja, od 24—30 let stara, se išče za Mostar (Hercegovina). Nastop takoj. Piača dobra. vožnja prosta. Nasloe v upravi. 1 Predtiskovine vseh vrst izvrSuje čisto in solidno Aleksa HUhnerbein, modistinja, Celje, Kralja Petra c.esta 33. 1 Try. učenec ki ima veselje do trgovine^ priden, po- žten, z boljšo šolsko izobrazbo, se sproj- me pri tvrdki IVAN ROJNIK, Slovenj- gradec. 3—1 Kesna žsnitna ponudba. Radi pomanjkanja znanstva bi se rnlad, soliden in značajen državni uradnik v svrho ženitve rad se- znanil z dekletom primerne sta- rosti. Ponudbe se naj blagovolijo poslati na upravo lista pod nas- !ov »Srečna bodočnost 27«. Ako mogoče, se naj pridene ülika. Tajnost zajamčena. 1—1 Išče se pianino v najem proti odskodnini, za dobo treh mesecev. Vpraša se v upravi. 1 —1 BERSON gumijeve pete in gumijevi podplati so cenejši. Zahvala. Za vse izraze sočutia povodom smrti naše Ijubljene hčerke in sestre PAVLE KOKOL za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji ptoti, za številne, krasne vence in šopke se zahvaljujemo prisrčno vsem prijateljem in znan- cem, posebno pa gospodičnam iz LaSkega. LA^KO, dne 15. junija 1923. Žalujoči ostali. KINO - Inventar kompleioiii z kompl. Gaumond-aparatom, 4 HP bencin-agre- gatom, z dinamom brez magneta in vergazerja, pianino, 2 el, peči, rstid 200 bukovih zakBopnih «tolov itd. se proda na javm dražbi dne 19. junija ob 11. uri dopoldne v skladiSču »Jaavnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju«, Savinjsko nabrežje (carinarnica). Izklicna cena 45'000 Din. 2—2 DomaČi zavarovalni zawod i i č e za Celje in okolico p»" krajevnega zastopnika -w pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo pod »Dornačazavarovalnica«. 2 gJ^Ä|_Ä zdravilna aeelišža o une n u p u j e bpo najvišjih cenah ß V. H. Rohrmann ^^ ^a^ Ljubljana. 914 3-2 Sttan 4. »NOVA DOBA« Štev. iv* bjubljanska kreditna banka u hjubljani, podružnico Celje.