LAD. OGOREK
Naš upravnik.   _^^^e>
|~^]               Ob šestdesetletnici njegovega rojstva.
ffjf Atel dikar smo slovenski miladiini ustanovili  »Zvomičelk« — in cdt-Iej
Brafe'   teoe že devetnajsto leto!  — je ves čas upravnik jiašemu listu
jp=^l>   gospcd Luika Jelenc, učitelj na I. m&stni deški šestraz.red-ni
^^^>   ljudsiki šoili v Ljiuibljani iti predsednik Zaveze avstrijsikega jugo-
*"^S^r    slavanskeiga učMellstva.
iSsilf*           Kako pa to, da se gc-spoda Jelemca šele dames ispcmmjaimo
l-W_ v -svojem listu? Vzrcik je ta, ker nismiO' doslej inieli noibeme po-sebne priHke za to, in pa — fc&r gospad Jeienc ne imara, da 'bi njagovo živ-ljenje rn delovanje obešaili na velilki zvon! Toda -to zadnje nam g-otoivo; cprcsti, če mu povemo', da si žeili slcsvenslka .mladina poizmati nioiža, kl ji že tclilko časa razpcšilja »Zvončsk«. Povod k temiu spisu pa smo dcibili v tein, da je gospcd Luika Jelenc idne 16. aktclbra lanskega leta praanoval šestdesetletnico sv-ojega rojstva. In cta vzroka sta dovolj tehtna, da ¦pcikaž&mo »ZvOT6kc\nm« narcCTikcimi njegovega upravniika v sliiki in besedi!
Luka Jelenc je bil rcjem dne 16. -ciktobni 1857. leta v D'ražgočah — v preipriosti vatsiici na našeim divne.m GcTenjskem. Ta kpi fccs naše slovensike zerrJje z viisoikimi gorami, s ©lcdDvrtim poljem in s čistim, vedrim, zdra-vim 'zrakam, z beli'mi cestainfi iti s šumečimi goz,dovi, z bistrimi vcdarni iia z jeiklenim, junaišikim narddom je "Jelemčeva ožja domovima, kC'der so pctekla presrečna mjcigcva detinsika 'leta cib ljubczni m varstviu ljubljenih sitarišev poštenega ikmetišikega rcda. Ker ni bilc v dclmači1 vasi šole, je hcdil živahni dražgcški Lukec zaijennait iprve nauke v Železmilke in Sikofjo Lclka, cidtami pa j:i' je mahinil v 'Ljuibljano1, kjer je clbisikoval srednje šoile in učiiteljišče, In že cd leta 1881. dsluje kot učitelj za vzgojo in podk siloven-ske mladkie. Prvo njegcvc -službeno -mesto je bilov Hotiou pri Litiji, dru-go V Št. Jurju ipri Kranju, cd leta 1899. pa učiteljuje v Ljubljani na zigoraj im^iniovani šcli. Vse stotine aijegavih učancev in uičenik se ga spcmimjajo s hvaležnostjo' i:n spGŠtGivanjeim.
Poleg obiilih svcjih staincv>skih dolžnos.ti apravlja pirostovcljno1 pr-e-vzete pcsle našeiga upraviništva z vnema jn pcžrtvovalnostjo, ki je lastna samo isikreri'&mu i[n .resničneimu prijatelju stovenske miladim-e.
»Kaj pa je to —upravnik?« pcvipirašujete.
iNeznatno ime, a tolilko v&č deila in skrbi ima cini, ki ga taiko kličemc
So'trudniki spišejo gradivo, -uirednik -ga priipravi za tisik, tiskarna ga stiska, a sedaj pride upravni-k na vrsto in mora poskrbeti, da pride Iist v ¦rcike (nar:ci5niikom. Priirediti mora nasloive in ovitke, v vsaik ovitek vtakne izvoid »Zvcmoka«, ovitke -zAoži po poištah — m hajdi, ljubi »Zvomoek«, na liubljamsko-glavnoMpcišto, cdkoider te¦ .razpošljejo ikrižam sveta! Talkobi bilo 4ff}o oipravljeno za en .mesec. Po;tdm pride dru,g,i mesec isto, tretji ntesec zopet im taiko dalje — iniesec za 'ineseoem, letci za lotom,,,
14
Luka Jelenc,                 !
vseletni upravnik našega ,,Zvončka"        !
Vendar to še ni vse. Glavno je — denar! Najprej je trefoa seveda ,p!a-čati pošti, ker bi sicer ne iprevzeJa »Zvončka«. Traba pa je plačati tudi papir Ln tisikarino, ker bi ihrez paipirja in tiskarnc ne iimeli lista. Tudi so-trudnikom cdpade časih kaka krcmica — to pa v bolj majhni mieri, ker ti delajo po v&čini za.stonj iiri z#clj i.z Ijubezni do1 vas, ki vam je »Zvcnč^lk« namenjen. Narcčati m plačevati pa ss moraje fcudi klišeji vn ipcdube, da iimate >z listom tcliiko' več voselja. In vse te izdatke iin račuine inrora pck.ri-vati !naš uipravmrk. Lahak rrnu je ta posd, ako ima polno blaisajnicc« den^arja. Če pa denarja ni, tedaj ima ^ospcd Jetenc polno sikrbi. In vcčikrat se j3 že zgcdilo, da je miOTal seči v svcj žep, da je poravnal najnuinejše iizdatke. Pisati, opomj-njati, prcsiti mora :na vse strani, preden ne amiahiča im zdra-•mi imalcim.ar,nih naroonilko-v, dokler se .ne sponninioo1 svcjih do-lžnosti in ne pcšljejo narcičniine. — KcilJko je to zamudnega pi.sa.mja! K01 ibi poizmali na-'i"cčniiki te nje,gave 'sfcrbi, (bi že iz usmMjenja do njega redno plač&vali na-ročmino. Poskrbeli ibi tndi, da se stevilo naroonJkov dvigine, da bi1 iimiel naš upravniik več denarja na razpoilago in bi b\\ lahko »Zviomček« po1 vsebiini in cb:lilki večji in lepši. Kciliko^ bt 'bilo to vredno .posebno v sadanjiiih časih strašne d.raginje, fco so se vse tiskarslke potrebščine v ceni dviig.nite sto-krat ali pa še večkrat! —
Če se vsem tistim, ki so gospcdu Jelencu čestitali ob še^stdesetletnici1 njegovega rojstva, ipridružuj-emo tudi mi, stpriima to najlepše s tem, da miu ipošliemio tolilko marconine, koliikor si je želi, da bo micigal itorasinejši in bogateiši »Zvcinčeik« razpcšiljati slovenski miladini'! Tako ga 'najlopše počastimo in zahvalimo za njegovo delo, ki ga nesebiiono cpravlja že doilga leta v naše veselje!