Št. 3 (2006) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 21. januarja 1988 Cena: 500 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
BOJIJO SE, KAJ BO S PITNO VODO
BOŠT ANJ — K rajcvni konferenci SZDL Boštanj in Sevnica sta prejšnji petek sklicali ^predvsem krajane Orehovega, Smarč-nc in Kompolja, da bi od strokovnjakov dobili prve informacije o vplivih načrtovane boštanjske hidroelektrarne na njihovo okolje. Še najbolj ljudi skrbi, kaj bo 7. njihovo pitno vodo, ki naj bi jo ogrožala visoka podtalnica. Projektanti IGMP Savaprojekta iz Krškega so pojasnili, da bodo v vsakem primeru stvari zastavili tako, da bodo stanje, seveda z denarjem Savskih elektrarn, kvečjemu izboljšali.
S pogovora predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta s kmeticami > Brežicah — Nepremišljeni administrativni ukrepi prinašajo samo zmedo
BREŽICE — V dosedanjih razpravah o kmetijstvu so povsod po Sloveniji pogrešali ženske, vendar te ne molčijo, če ne govorijo same sebi. Na pogovoru z Jožetom Smoletom se je v soboto zbralo v Brežicah več kot 200 kmetic, ki se tudi sicer nekajkrat letno srečajo pri zimskem izobraževanju.
SREČANJE JETNIC
LJUBLJANA, KOČEVJE —Srečanje bivših jugoslovanskih političnih jet-ic bo letos v Sloveniji, in sicer v Škofji .oki, udeleženke srednja pa si bodo igledale še več drugih slovenskih kra-. o v, znanih iz NOB. Gre za jugoslovanske politične jetnire, ki so bile pred italijanskimi vojaškimi sodišči v Ljubljani, ’ iia Reki, v Šibeniku in Cetinju med voj-) ho obsojene, kazen pa so prestajale v i kaznilnicah v Benetkah, Firencah, Fos-, Sonbronu, Perugii in Traniju. Lansko-i 'etnega srečanja, kije bilo v Cetinju in je rajalo 10 dni, so se udeležile tudi bivše etnice z območja občine Kočevje. Pojedo, da so bile zelo lepo sprejete, zato udi zdaj sodelujejo pri organizaciji in hiranju prispevkov za organizacijo le-ošnjega srečanja, ki bo septembra.
O KABELSKI TV
i RIBNICA — Tudi v ribniški občini je vedno več predlogov, naj bi uvedli i kabelsko televizijo. Predloge o tem ni • slišati le v Ribnici, ampak tudi v So-1 Iražici in Loškem potoku. Usklajevalni ' odbor za informiranje pri OK SZDL je ’ že imenoval iniciativni odbor, ki bo proučil interes občanov za kabelsko TV, možnost njene uvedbe, pripravil izračun stroškov zanjo in drugo. Od - kabelske TV pričakujejo izboljšanje Sprejema prvega in drugega programa RT V Ljubljana, sprejemanje več drugih programov in seveda tudi možnost za boljše informiranje občanov.
ASFALT VSAJ SKOZI VASI
VINICA — Letos naj bi dokončali dela pri posodobitvi partizanske magistrale od Vinice do Preloke. Lani so pnšli do Zilj. Na najslabšem pa so prebivalci odmaknjenih vasi ob cesti Vinica — Stari trg. Letos naj bi asfaltirali vsaj ces-lo skozi vasi Scčje selo, Sinji vrh, Doln-: je njive in Špeharji, to je skupaj okoli 2 j km asfalta. Slej ko prej bo treba poso-t dobiti tudi cesto Vinica — Bojanci, ki sodi pod občinsko cestno skupnost. Za j letos, je v načrtu, da bi na cesti Me-■ tlika—Črnomelj- Vinica, kjer je as-S faltna prevleka stara 19 let, položili no-I vo prevleko v dolžini 5 km.
Predsednica aktiva kmečkih žena Anica Šetinc je v uvodu najprej sama spregovorila o dušenju kmetijstva z administrativnim uravnavanjem cenovnih neskladij, druge udeleženke pa so jo dopolnile s številnimi kričečimi primeri iz prakse. Šetinčeva je Jožeta Šmoleta zaprosila za nekaj spodbudnih besed, vendar ji tega ni obljubil, dejal pa je, da sc z gospodarsko zbornico zavzemajo za uveljavitev tržnih odnosov in prek njih za enakopraven položaj kmetijstva z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Smole je omenil, da se tudi ustavne spremembe nanašajo na kmetijstvo,
* Članice aktiva so ogorčene nad vestmi o uvozu mesa in mleka v času, ko bi devize lahko drugače uporabili, rejcem pa omogočili, da bi spet napolnili hleve. Prišli smo tako daleč, da celo najbolj perspektivni kmetje s težavo poravnavajo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato vsak dan kdo izstopi.
posebno zemljiški maksimum, in da ta omejitev ne sodi v ustavo. Maksimum bi morali opredeljevati z vidika današnjih potreb in produktivnosti.
K besedi seje oglasil nato še Niko Rihar in povzel nekatere zahteve iz javne razprave, kijih lahko na kratko opredelimo z ugotovitvijo, da je bo-
na 3. strani:
• Cenovna neskladja popila mleko
na 4._strani:
• Čistilna naprava preobremenjena
na 6. strani:
• Občina ni sama vsega kriva
na 7. strani:
• Vse bo krojil denar
na 8. strani:
• Protestiram!
na 9. strani:
• So težke kovine lahek izgovor?
na 10. strani:
• Obsojene na smrt še pred rojstvom
na 16. strani:
• Vlomi v cerkve se nadaljujejo
na 24. strani:
• Peroksid iztekal v Ig-manco
gata država tista, ki ima bogato kmetijstvo. Povedal je, daje v Sloveniji 8 odst. kmečkega prebivalstva, v kmetijskih šolah pa samo 2 odst. mladine, ker ta v kmetovanju ne vidi prihodnosti. Potrdil je mnenje udeleženk, da so ženske izrinjene iz pokojninskega zavarovanja in da je zadnji čas za
LETOS PET NOVIH AVTOBUSOV
BREŽICE — V lntegralovem tozdu Brebus nameravajo letos zamenjati 15 odst. voznega parka. Koliko avtobusov bodo dobili, je odvisno od dobaviteljev, vendar upajo, da bodo dobili vsaj dva za turizem in dva za mestni in primestni promet, čeprav sojih naročili pet.
zaščito in ohranitev hribovskih kmetij. Kmetje potrebujejo poslej drugačne zadruge, predvsem pa bi jim lahko izboljšali socialni položaj z opustitvijo nesmiselnih administrativnih ukrepov za izravnavanje cen. Kmetijstvo ni preskrbovalna dejavnost, kiji kar naprej nekdo diktira, ko želi reševati socialni položaj delavstva. Sociala je povsem drugo področje in je zato ne kaže prepletati z gospodarstvom, vsaj ne na tak način.
Tokrat so se oglasile tudi kmetice, ki so ogoljufane za dvanajst let zavarovalne dobe, ker so se možje na prigovarjanje TOK zavarovali tam. Če bi ostali pri kmečkem zavarovanju, se ženam to ne bi zgodilo. Kmetice se s takšno usodo ne nameravajo sprijazniti in zahtevajo, da bi kljub luknjam v zavarovalni blagajni vendarle poskušali popraviti storjeno krivico.
J. TEPPEY
lici
AHA
rIJCJ
BOGATO KMETIJSTVO — BOGATA DRŽAVA — menita član predsedstva Niko Rihar (levo) in predsednik RK SZDL Jože Smole. Slovenija je izrazito živinorejska deleža in resje škoda, da se ne more zanesti na enotni jugoslovanski trg ter zato sama prideluje tudi pšenico in druge poljščine, ki drugod bolje uspevajo. Za današnje čase je anahronizem tudi zemljiški maksimum in ne sodi več v ustavo. Posnetek je s sobotnega obiska v Brežicah.
O OBETIH BOLJ MALO — Članice aktiva kmečkih žensk so Jožetu Smoletu zelo nazorno spregovorile o svojem položaju in se zavzele za sprotno zviševanje cen kmetijskih pridelkov in žiyine. Jože Smoleje dejal, daje na njihovi strani, da je proti nerazumnim omejitvam in je bil med tistimi, ki so pred kratkim preprečili ponovno vpeljavo bonov. Foto: J. Teppey)
Terjajo večje kazni za zlorabe
MS ZK za Posavje razpravljal o našem odnosu do družbene lastnine
KRŠKO — Čeprav se v zadniem času pri nas pojavljajo mnenja, da pojem družbene lastnine ni ustrezno teuieiično definiran, to vendarle ne bi smel biti vzrok, daje družbena lastnina tako zapostavljena v primeijavi z zasebno. Zato bi bilo kar prav, da bi občinski komiteji na priporočilo medobčinskega sveta ZK za Posavje na svojih sejah nekaj pozornosti posvetili tudi tem vprašanjem, ko bodo že obravnavali poročila inšpekcijskih služb, sodišč, UNZ idr.
navali tudi naš odnos do družbene last-
K temu pa jih zavezujejo tudi stališča CK ZK Jugoslavije o varstvu zakonitosti in ustavnosti. Kot pa so ugotovili na zadnji seji medobčinskega sveta ZK za Posavje, kjer so med drugim obrav-
| USPEH NOVOMEŠKEGA LABODA — V ljubljanski Festivalni dvorani so bili modeli tovarne Labod občinstvu zelo | všeč (na sliki). Prireditev, kije spremljala vsakoletni sejem tekstilstva in konfekcionarjev na Gospodarskem razstavišču v I Ljubljani med 11. in 14. januarjem, je letos zaradi varčevanja minila brez nekaterih znanih firm. Novomeški Labod pa je f bil od strokovne žirije ocenjen za najboljšega proizvajalca ženske konfekcije, za kar je tovarna dobila najvišje priznanje, statuo Ljubljanski zmaj, kreatorska skupina Laboda pa je bila nagrajena z Zlato Jano. Več o modnem sejmu in novi modi v prilogi. (Foto: J. Pavlin)
nine, obseg gospodarskega kriminala ne zaskrbljuje. K temu je treba dodati, da nihče ne ve, koliko zlorab je sicer neodkritih. Bolj skrbi to, zakaj delovne organizacije, ki so oškodovane, ne pri-glašajo premoženjsko pravnih zahtev do storitev.
• Na seji medobčinskega sveta so obravnavali tudi poročilo o moralnopolitičnem stanju enot teritorialne obrambe v Posavju. To stanje so ocenili z oceno prav dobro, čeprav je med moštvom teritorialne obrambe opaziti v zadnjem času več kritičnosti, ki se bo lahko s slabšanjem gospodarskega položaja še povečala. Ob tem so dejali, da pa večja kritičnost zagotovo ni vplivala na urjenje, ki je bilo zgledno in je zaradi tega tudi bojna pripravljenost ter izurjenost enot na primerni ravni. Bo pa v prihodnosti potrebno še več političnega dela ter povezovanja enot z okoljem, kjer delujejo.________________________________
Na seji so opozorili tudi na problem nizkih denarnih kazni za gospodarske in podobne prestopke, zato bodo Posavci dali pobudo za zvišanje denarnih kazni in kasnejšo redno revalorizacijo hkrati z rastjo inflacije. Sicer pa se v naši družbi cela vrsta služb ukvarja z varo-
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo nestalno, sorazmerno toplo vreme z občasnim dežjem.
vanjem družbene lastnine, hkrati z njimi pa naj bi na tem področju delovale tudi samoupravne delavske kontrole, komisije za družbeni nadzor, a so žal za svoje delo premalo usposobljene in največkrat prepuščene same sebi. V naši družbi bi bila potrebna večja vlaganja v posodabljanje opreme za zavarovanje premoženja in varstvo pred požari ter nesrečami.
Dosti več škode pa je družbeni lastnini prizadejano zaradi slabega gospodarjenja. Izraba strojev in naprav v družbeni lasti ter sodobnih industrijskih objektov je še vedno zelo nizka. In tako se dogaja, da z družbenimi stroji ne ustvarjamo toliko nove vrednosti, kot bije lahko. Zato bo potrebno pojem družbene lastnine določneje definirati, pri ljudeh pa vzbuditi večjo občutljivost za družbeno lastnino.	j	SIMČIČ
Kmetje zadovoljni s pojasnili sveniškega kme-tijskega kombinata
SEVNICA — »Dve leti smo se s Celjskimi mlekarnami pogovaijali in jim dokazovali, kje so razlike, med njimi in Ljubljanskimi mlekarnami, a nič ni pomagalo. Obljubili so vse, ostalo pa je po starem. S prekinitvijo sodelovanja pri odkupu mleka pa Celjanom nismo dali tudi odpovedi za oskrbo naše občine z mlekom in mlečnimi izdelki, saj bodo v nasprotnem Ljubljanske mlekarne takoj tu. Če nam te ne bodo ustrezale, bomo šli k Zagrebčanom,« je odločenost M-Kmetijskega kombinata Sevnica, da ubere poslovno politiko, ki mu pač najbolj ustreza, izrazila direktorica njegove temeljne organizacije kooperantov Jožica Mlakar.
Na sestanku z zbiralci in večjimi pridelovalci mleka v sevniški občini so nekateri pridelovalci spet glasno kritizirali kombinat zato, ker jih o prekinitvi sodelovanja s Celjani ni pravočasno in predvsem široko obveščal. Za vodstvo kombinata je bilo to nestrinjanje nepričakovano, ni mu pa vseeno, kot je dejal direktor delovne organizacije Albin Ješelnik, da tujcem kmetje bolj zaupajo. Vsekakor kombinat ne ho nikoli pristal na to, da bi se kdorkoli za njegovim hrbtom pogovarjal o njegovih poslovnih potezah, sprejema pa kritiko, da ni bila dovolj pravočasna, široka informiranost o prekinitvi sporazuma s Celjani.
Kmetje so na vprašanje, zakaj poleg Ljubljančanov na ta sestanek niso povabili še Celjanov, dobili odgovor, daje sozd Hmezad odpovedal sestanek o »mlečni vojni« celo na ravni sozdov (z Mercator- Kitom), spomnili so na številna brezplodna pogajanja s Celjani in na koncu zabelili težko prebavljive žgance z ocvirkom: kdor ni z nami, je proti nam. Predsednik združenega sveta Ivan Pompe s Križa in še nekateri so opozorili, da se z zaupanjem kmetov pri nas vsa leta po osvoboditvi pravzaprav preveč igramo, zato so toliko bolj občutljivi, ako mimo njih drugi odločajo o življenjsko pomembnih zadevah. Vsekakor zadnja »mlečna vojna« to sploh ni bila, kot so dokazovali predstavniki kombinata in hkrati opozorili na vrsto ugodnosti, ki jih nudijo združenim kmetom. Zato sevniški kombinat po kazalcih poslovanja presega nekatere večje in morda bolj zveneče kmetijske organizacije pri nas.
P. PERC
SPOMINSKA URA
VINICA — V soboto, 23. januatja, bo v počastitev 110-letnice rojstva Otona Zupančiča v njegovi rojstni hiši ob 18. uri spominska ura. Na tej slovesnosti, ki jo prirejata domače kulturno umetniško društvo in krajevna konferenca SZDL, bo govoril prof. Janez Mušič, nastopili pa bodo tudi člani mladinske organizacije in učenci vinške osnovne šole.
NIČ PROBLEMOV
KOČEVJE—Minuli teden je bilo v Kočevju tradicionalno srečanje predstavnikov verskih skupnosti s predstavniki občine in družbeno političnih organizacij. Složno so ugotovili, da v zadnjem letu ni bilo nobenih zapletov in težav. Omenili so tudi dobro sodelovanje pri urejanju spominskega parka in bivšega pokopališča na Trati.
Ko gesla prehitevajo
Življenje kot da je sestavljenka iz samih parol Ko gredo stara gesla iz mode, sproti skujemo nova, ne da hi uresničili prejšnje. Ponavljamo jih toliko časa, dokler se jih ne naveličamo, nakar iste misli zavijemo v drugačne besede. V Posavju zadnje čase na vsakem koraku poudarjajo potrebo po gospodarski preobrazbi po prehodu na sodobnejše tehnologije in oblike poslovanja z uporabo informatike. Spet besede in gesla, katerih udejanjanje še kar naprej onemogoča kadrovska suša. Bolj ko je občina revna, manj ima stroko vnjakov in bolj se oklepa životarjenja po starih receptih. V delovnih organizacijah slabo cenijo znanje in sposobnost, zato ne spodbujajo ljudi za sodobnejše organizacijske, poslovne, tržne in proizvodne prijeme. Le izjemoma štipendirajo dovolj mladih na višjih in visokih šolah. Regija se v takih razmerah ne more povzpeti, zato so si pred leti nekateri veliko obetali od ustanovitve lastnega razvojnega centra. Tovrstne inštitucije so namreč daleč stran in zanje obrobje ni pomembno, toda Posavci upov kljub vsemu niso izpolnili zaradi lokalnih prepirov. Poraja se spet nov zametek, ki pa bi ta hip zaslužil več kot samo politično podporo.
'	J.	TEPPEY
Za kmeta vse na enem mestu
M-Agrokombinat dogradil prvi del kmetijsko oskrbovalnega cen-____________tra____________
KRŠKO — Pretekli petek so v Krškem odprli prvi del kmetijsko-oskrbovalncga centra, ki gaje začela graditi TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve iz krškega M-Agrokom-binata. V temeljni organizaciji kooperantov so se gradnje lotili predvsem zaradi tega, da bi svojim kooperantom omogočili na enem mestu odkup kmetijskih pridelkov in nabavo reprodukcijskega materiala ter opravljanje ostalih storitev.
Čeprav časi sedaj niso posebej naklonjeni, naložbam, zlasti ne v kmetijstvu, je krškim kmetijcem ta gradnja vendarle uspela tudi zaradi pomoči občinskega izvršnega sveta in združenega dela. Kot je povedal direktor TOK Ivan Kozole v svojem otvoritvenem govoru, se v krški občini s kmetijstvom še vedno ukvarja okoli 15 odst. prebivalstva. Večina zemlje je v zasebni lasti, na njej pa kmetje kooperanti pridelajo 2.000 vagonov kmetijskih pridelkov, kjer pretežni del še vedno zavzema živinoreja, več kot omembe vreden pa je tudi pridelek žit, krompirja, vrtnin, sadja, grozdja. Vsi ti pridelki so v prvi vrsti seveda namenjeni domačemu prebivalstvu, tržne presežke pa plasirajo tudi na širši slovenski in jugoslovanski trg. Ker doslej niso imeli ustreznih objektov, kjer bi kmetijske pridelke prevzemali in jih pripravljali za prodajo na trguje večkrat prihajalo do težav. Z novim kmetijsko-oskrbovalnim centrom pa teh težav ne bo več. V njem bo nameč prostora za 1200 ton sadja, 1200 ton krompirja. Vsega skupaj je sedaj 2.850 kvadratnih metrov pokritih površin, 600 kvadratnih metrov nadstrešnic in pa 10.000 kvadratnih metrov zunanjih površin. Skladiščni prostori so avtomatsko klimatizirani, opremo zanje pa so dobavili domači izdelovalci. Do končne izgradnje centra bo potrebno zgraditi še pralnico za tovorna vozila, silos za odkup žit, na novo lokacijo pa se bodo preselile strokovno uprave službe skupaj s hranilno-kreditno službo. Trgovina z reprodukcijskim materialom pa bo namenjena tudi obrtnikom in potrebam združenega dela.
J. S.
Krškemu S0P priznanje zbornice
SOP bo letos praznoval 30-letnico obstoja — Spodbuden izvoz_
KRŠKO — SOP-specializirano podjetje za industrijsko opremo obstaja že 30 let. Razvoj, kakršnega je ta delovna organizacija dosegla v zadnjih dvajsetih letih, je do neke mere značilen za naše razmere. V SOP so namreč začeli z obrtno proizvodnjo, se potem preusmerili v industrijski način proizvodnje in štejejo danes med večje in uspešnejše delovne organizacije v krški občini.
Vsa leta doslej je SOP posloval uspešno, v zadnjem času pa je trčil na
• SOP je za svoje uspešno tridesetletno delo dobil letošnje veliko priznanje medobčinske gospodarske zbornice za Posavje. Osrednjo proslavo delovne organizacije pa bodo organizirali ob letošnjem občinskem prazniku.
težave tako kot vsa kovinskopredelovalna industrija. Vendar pa v SOP prav zaradi svoje izjemne prilagodljivosti in precej močnega kadrovskega potenciala uspešno premagujejo težave. »SOP se je pred dvajsetimi leti integriral z inže-
nirskim birojem v Ljubljani in takrat pravzaprav začrtal svoj bodoči razvoj,« je povedal Janez Rošker, glavni direktor. »Ta pa je bil usmerjen predvsem v iskanje novih programov za specializirano industrijsko opremo. Temeljni cilj, ki smo ga zasledovali v dosedanjem razvoju in v zadnjem času morda še bolj, pa je, da se delež intelektualnega dela še poveča. To pa je izrednega pomena za prodor na tuje trge, kjer za znanje dobiš več kot za material. Nasploh je SOP ves čas doslej izvažal najmanj tretjino svoje proizvodnje, včasih celo več. In izvoz ostaja tudi za naprej ena naših glavnih opredelitev. Na domačem trgu seje namreč povpraševanje po naši opremi precej zmanjšalo, ker pač ni denatja in so se industrijske veje, za katere delamo opremo, tudi same znašle v težavah. Kot kaže, bomo prav zaradi tega izvoz še povečali. Uspešno prodiramo v Sovjetsko zvezo, kjer so prav zdaj v teku dogovori za večje posle. Med njimi naj omenim, da bomo sodelovali s Slovenijalesom pri dobavah opreme za novo tovarno moskvičev.
Ponudbe imamo tudi za opremo tovarne avtobusov v ČSSR, kjer smo konec leta 1986 v Bratislavi dokončali tudi enega svojih velikih poslov.«
V SOP je sedaj zaposlenih 730 delavcev in v prihodnje naj ne bi poveče-
VEL1KA PRIDOBITEV ZA KMETE KOOPERANTE — V novem kmetijsko oskrbovalnem centru v Krškem bodo kmetje kooperanti Agrokombinata lahko oddali svoje pridelke, kupili reprodukcijski material in dobili strokovni nasvet. (Foto: J. Simčič)
Janez Rošker, direktor SOP Krško
vali zaposlenosti, saj je cilj delovne organizacije, da proizvodnja količinsko ostane na dosedanji ravni. Težili pa bodo za tem, da se bo delež projektantskega dela še povečal. Verjetno se bo zaradi tega še izboljšala kadrovska struktura, ki je že sedaj med boljšimi v občini. V delovni organizaciji je namreč zaposlenih kar 15 odst. delavcev z višjo ali visoko izobrazbo.
SOP dobiva drugačno podobo tudi na zunaj. Lani je bila končana sanacijska naložba v temeljno organizacijo IKON v Kostanjevici. Pred kratkim se je iz mestnega središča k jedru delovne organizacije preselil tozd Klepar, sredi leta se bo preselil še tozd Storitve, v Ljubljani gre h kraju gradnja nove stavbe za inženirski biro itd. V SOP pa so posebej ponosni na lani zaključeno naložbo v nov informacijski center, ki pa pomeni nov korak k sodobnejšemu in učinovitejšemu poslovanju in delu. Žal prednosti takega sistema tudi v tej delovni organizaciji še niso vsi spoznali.
J. S.
Zdravju ni mar za inflacijo
Bo imela sevniška občinska zdravstvena skupnost po zaključnem računu 87 500 _____milijonov	dinarjev	izgube,	desetkrat	vec	kot leto poprej?_
SEVNICA — Kljub temu da je imela lani sevniška občinska zdravstvena skupnost bistveno večjo pomoč republiške solidarnosti in da ni bistveno znižala lastne prispevne stopnje za zdravstvo, ki pa je med najvišjimi med slovenskimi občinami, v Sevnici niso zbrali dovolj denarja za dogovorjeni program. Skupnost je tako zašla v velike težave, zlasti zaradi nadpovprečne rasti cen stroškov v zdravstvu.
Vse do novembra lani je občinski zdravstveni skupnosti uspevalo, da so
ljubljansko
pismo
Zavore so ideološke narave
K izhodu iz krize bi pripomogla sprostitev zasebne pobude
LJUBLJANA — Na akcijski konferenci CK ZKJ o idejnopoli-fičnih vprašanjih nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva v Celju so (in to ne prvič) poudarili, da drobno gospodarstvo ne sledi dovolj naglo vse večjim potrebam po obsegu in pestrosti storitev in po kooperaciji z drugimi organizacijami združenega dela gospodarstva. Na 10.000 zaposlenih imamo komaj 266 delavcev v tej gospodarski dejavnosti, medtem ko jih imajo v Italiji 690, v ZR Nemčiji pa kar 847. Zanimiv je tudi podatek, da imajo v Italiji kar 80.000 podjetij takšne vrste, o kateri mi šele govorimo, in to s 3,5'milijona zaposlenih, ki ustvarijo skoraj 60 odstotkov narodnega dohodka.
Da je drobno gospodarstvo pomemben del celotnega gospodarstva, brez katerega ne bomo dosegli nobenega napredka, je torej že jasno. Vedno bolj jasno pa je tudi, kaj oziroma kdo zavira napredek. Glavne zavore, ki onemogočajo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v Jugoslaviji, so še vedno ideološke narave. Med idejnimi zavorami marsikje po Jugoslaviji še vedno prevladuje bojazen pred vsakršno zasebno pobudo in s tem povezan strah pred bogatenjem posameznikov. Med novejšimi ovirami pa se pojavlja tudi strah pred konkurenco, saj bi veliki radi obdržali svoj monopolni in priviligirani položaj.
Drobno gospodarstvo se duši v prevelikem administriranju. Majhni ozdi potrebujejo tudi po 15 zaposlenih, ki opravljajo različna administrativna dela, potrebujejo tudi ogromno število različnih pravilnikov, izpolnjevati morajo številne
pol
Vt
itrebne in nepotrebne formularje, majhnih podjetjih je to delo prav tolikšno kot v velikih. Na nekaterih drugih področjih, kjer bi bila enakopravnost potrebna, pa le-te ni. Drobno gospodarstvo tako na primer ne more izvažati samo, čeprav bi svoje izdelke lahko še kako dobro porodajalo. Zasebno drobno gospodarstvo ponavadi še vedno ovirajo davki in prispevki. V nekaterih občinah predstavljajo skupne dajatve na zaposlenega pri obrtniku več kot njegov osebni dohodek.
Da bi pospešili razvoj drobnega gospodarstva, so na akcijski konferenci sprejeli naslednja stališča:
• drobno gospodarstvo je potrebno hitreje razvijati na vseh področjih gospodarstva, posebej v predelovalni industriji, kmetijstvu, prometu, trgovini, turizmu, domači obrti, proizvodni obrti in v storitvenih dejavnostih;
• sistematično je treba spodbujati ustvarjalne posameznike in skupine;
• ustvariti je treba pogoje, da bodo občani in delavci na začasnem delu v tujini več vlagali v gospodarstvo in drobno gospodarstvo;
• v bančnem in posojilnem sistemu je treba zagotoviti sredstva za stimulativno financiranje drobnega gospodarstva;
• drobnemu gospodarstvu je treba omogočiti neposreden izvoz in s tem vključevanje v mednaiod-no delitev dela;
• občine naj naglo in učinkovito urejajo glavne težave drobnega gospodarstva;
• treba je razviti dohodkovni interes za gospodaijenje, seveda na osnovi dela in rezultatov dela. Visoki oziroma najvišji dohodki, doseženi na ta način, naj postanejo resnični motiv za delo, ne pa predmet obsodb in sumničenj;
• pospešiti je treba kooperantske odnose med velikim in drobnim gospodarstvom;
• notranjo organizacijo drobnega gospodarstva je treba kar najbolj poenostavili.
Morda se bodo možnosti za razvoj drobnega gospodarstva po akcijski konferenci komunistov, prvi te vrste v ZKJ, vendarle izboljšale, saj so na njej sprejeli stališča, ki komuniste povsem konkretno zavezujejo, da spremenijo svoj odnos do drobnega gospodarstva.
,yjNKO BLATNIK
izvajalci pravočasno dobili dogovorjene zneske, saj bolezen se ne ozira na zagate, v kateri smo se znašli zaradi gospodarske krize. In vsem je bolj ali manj
• Navkljub nenehnim gmotnim težavam pa so v sevniškem zdravstvu že marsikaj naredili, da bi izboljšali storitve. V Lekarni so z nabavo osebnega računalnika večjih zmogljivosti pričeli v sodelovanju z Razvojnimi centrom Celje razvijati programsko podporo vodenja lekarniškega poslovanja in ekspertnih lekarniških programov za potrebe Lekarne in Zdravstvenega doma Sevnica. Pomembna pridobitev je objekt republiških blagovnih rezerv ob sevniškem zdravstvenem domu, ki naj bi po dokončni ureditvi čez 2 do 5 let precej prispeval k izboljšanju zdravstvenega standarda v občini. Z opravljanjem storitev za republiške blagovne rezerve bosta Zdravstveni dom in Lekarna odplačala pridobljeno posojilo.
jasno, da zdravstvo v tako imenovani skupni porabi ni moglo povsem brez posledic previhariti inflacijskih in drugih vplivov. Takoje skupnost v decembru zaradi izredno visokih cen izvajalcev in poračunov v cenah izvajalcev postala nesposobna plačati vse prejete
račune in vse sprejete obveznosti.
Ocenjujejo, daje skupnost glede na dovoljeni obseg skupne porabe v občini zbrala okrog 200 milijonov dinarjev manj izvirnih prihodkov, kot bi jih lahko glede na bilanco porabe. Ocena odhodkov skupnosti za neposredno zdravstveno varstvo pa je dovolj zanesljiv barometer za pesimistične napovedi, da bo imela sevniška zdravstvena skupnost po zaključnem računu okrog 400 do 500 milijonov izgube.
V Sevnici vidijo izhod iz zagatnega položaja (če se seveda ne spremeni delež družbenega dohodka za zdravstvo), podobno kot še kje v Sloveniji, v dosledni uresničitvi programa ukrepov in aktivnosti za uskladitev programov •zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi, ki naj bi ga republiška zdravstvena skupnost sprejela konec januaija.	P.	P.
SMETI NA OKROGLI MIZI
KOČEVJE — Okroglo mizo o smeteh in smetišču pripravljajo krajani Mozlja (pri tej vasi je glavno občinsko smetišče) v sodelovanju z ekologi, strokovnjaki in drugimi varstveniki narave. Po razpravi pa nameravajo ustanoviti še ekološko društvo. Mozeljčani namreč pravijo, da so dali soglasje za kočevsko smetišče pred kakimi desetimi leti, in to le za pet let, pa še to pod pogojem, da na njem ne bo gorelo, da se z njega ne bo širil smrad in da ne bo ogrožalo okolja in ljudi.
NOVI DEVIZNI TEČAJI	"
. jamarja 198«
za devize, efeklivo, čeke, kreditna pisma
država	valuta	tečaj velja ra	in	poštne nakaznice	
			nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	904,36	905,72	907,08
Avstrija	šiling	100	10816,71	10832,96	10849,21
Kanada	dolar	1	996,20	997,70	999,20
Danska	krona	100	19827,29	19857,08	19886,87
Finska	marka	100	31313,88	31360,92	31407,96
Francija	frank	100	22576,14	22610,06	22643,98
ZR Nemčija	marka	100	76091,71	76206,02	76320,33
Grčija	drahma	100	953,12	954,55	955,98
Irska	funt	1	2031,93	2034.98	2038,03
Italija	lira	100	103,61	103,77	103,93
Japonska	jen	100	984,15	985,63	987,11
Kuvajt	kv. dinar	1	4646,69	4653,67	4660,65
Nizozemska	gulden	100	67710,59	67812,31	67914,03
Norveška	krona	100	20003,25	20033,30	20063,35
Portugalska	escudo	100	919,36	920,74	922,12
Švedska	krona	100	21173,51	21205,32	21237,13
Švica	frank	100	93508,63	93649,10	93789,57
V. Britanija	funt	1	2272,83	2276.24	2279,65
ZDA	dolar	1	1282,94	1284,87	1286,80
	ECU	1	1573,89	1576,25	1578,61
Belgija	frank/F	100	3629,40	3634,85	3640.30
Belgija	frank/C	100	3641,75	3647,22	3652,69
Španija	pezeta	100	1120,64	1122,32	1124,00
C
Naša anketa
Studio D prijetna novost
Po mnogih letih dogovarjanj in prizadevanj se jedeset dni pred koncem lanskega leta končno prvič oglasil dolenjski radio, Studio D. Po številnih telefonskih klicih, s katerimi se poslušalci vključujejo v njegov vsakodnevni popoldanski in nedeljski dopoldanski program, bi lahko rekli, da so si ga ljudje na Dolenjskem želeli in da so ga tudi dobro sprejeli. Mnogim je program, še posebno glasbeni, tega dodatnega dolenjskega sredstva javnega obveščanja zelo všeč, ugajajo jim žive, kontaktne oddaje. Studio D je skratka za večino prijetna in potrebna novost, kije tudi povsem v redu naredila prve korake. Želja je, da bi vsaj tak dolenjski radio tudi ostal.
JOŽE PETRIČ z Radoviče: »Od slovenskih radijskih postaj na Radoviči najbolje slišimo Studio D. Zlasti sedaj pozimi ljudje pri nas precej poslušajo ta studio, kije za nas vsekakor prijetna novost. Poleg tega je taka radijska postaja za našo regijo potrebna, posreduje nam sveže novice iz cele regije. Ljudi danes ne zanimajo samo novice iz domače občine, ampak od vsepovsod, zlasti iz regije.«
ZVONE PLANINC, delovodja na Elek-tro Črnomelj: »Vsekakor je Studio D koristen dopolnilni informator ljudi v občinah dolenjske regije, čeprav je informacija v časopisu še vedno nenadomestljiva. Vsak medij ima svoje prednosti in svojo vrednost. Ljudje so to novost očitno dobro sprejeli, saj precej poslušajo program Studia D in se tudi vključujejo v oddaje. Gledati bo treba, da bo čim več koristnih oddaj in preverjenih, tehtnih in argumentiranih informacij, občanom pa je treba omogočiti, da bodo lahko vplivali na program.«
DARINKA CVELBAR, oskrbnica planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih: »Program Studia D le redko zamudimo, saj imamo prižgan radio v gostinskih prostorih. Z gosti se velikokrat pogovarjamo o programu in vsi so zadovoljni. Všeč so nam čestitke, mali oglasi, kronika Dolenjske in vse oddaje, kjer nastopajo naši ljudje. Želim, da bi radijska ekipa vseskozi delala tako zagnano. "Če bo možnost širitve programa, naj bi ga podaljšali v noč, saj bi bilo takrat veliko več poslušalcev.«
ALOJZ JORDAN, kmetovalec iz Dobrave pri Kostanjevici: »Studio D poslušam zelo rad, saj je program zanimiv. V njem je dovolj domače glasbe, zlasti ob nedeljah, pri nas radi prisluhnemo tudi željam in čestitkam poslušalcev. Mislim, da se je radio Dolenjske priljubil tudi ostalim, slišati pa ga je celo v Celje, v kar sem se sam prepričal. Radiu želim še naprej uspešno delo in veliko poslušalcev. Mislim, da je svoje prve korake kar dobro naredil.«
VIDA HRENK, tajnica občinskega odbora ZZB NOV Trebnje: »Studio D ima dober program. Nama z možem je zlasti všeč neposrednost, žive, kontaktne oddaje, zato dolenjski radio z veseljem poslušava. Možje že dvakrat klical Studio D in res so v naslednjih oddajah pripravili odgovor na vprašanje. Tak »servis« nama ugaja, saj dobimo odgovor takorekoč iz prve roke s pomočjo sredstev javnega obveščanja. Zanimivi so tudi mali oglasi. Prav tako nimam pripomb na glasbeni program.«
ALOJZ KUSELJ, prodajalec M-Kmetij-skega kombinata Sevnica: »Moti me, da okdar deluje Studio D, v Brestanici slabše slišim sevniški radio, na katerega sem se navadil še doma v Šentjanžu. Tudi brežiški radio sedaj slabše slišimo. Kolikor sem poslušal Studio D, se mi zdi še kar v redu, mislim pa, da bom ostal zvest poslušalec radia Sevnica, na valovih katerega slišim veliko domačih zanimivosti in dobre glasbe.«
STANE HAFNAR, sekretar P OK ZSMS Ribnica: »Na prvotni frekvenci sem dobro slišal Studio D. Ob poslušanju poročil mi je prišlo na misel, da bi bila lahko v programu tudi kakšna novica iz naše občine, saj je problematika v dolenjskih in belokranjskih občinah podobna naši in bi tako izmenjevali izkušnje. Menim pa, da radio in časopis nista konkurenta, ampak se med seboj dopolnjujeta.«
MARJANKA BUŽANČ1Č, komercia-' listka Zdravilišča v Čateških Toplicah: ‘; »Redno poslušam lokalno radijsko postajo '‘ Brežice, za Studio D sem pa tudi že slišala', da ima zanimiv spored in zelo privlačeh glasbeni program. Tozd Terme se bo te drii ! obrnil na dolenjski radio za posredovanje' obvestila o prodaji sindikalnih vstopnic za kopanje, o prodaji letnih kopalnih kart in s 5 povabilom na pustovanje v Čateških Toplicah in Mokricah.«
IVAN BRUDAR, učitelj iz Kočevja: »Sem pravzaprav Novomeščan in sem nekajkrat poslušal Studio D, ko je oddajal še na prvotni frekvenci. Sedaj ga več ne najdem. Na sestankih v kulturni skupnosti v Kočevju smo se pogovarjali tudi o možnosti za ustanovitev radia Kočevje, kar bi gotovo pomenilo osvežite^ obveščanja v občini. Radio in časopisi niso kunkurenca, ampak se dopolnjujejo.«
m\
Cenovna neskladja popila mleko
Na mesec ga TOK Kooperacija odkupi po 100 tisoč litrov manj kot prej
Ali veste da...
• da se hranilna vrednost sadja zmanjšuje s čiščenjem in lupljenjem?
• da so najbolj kakovostne snovi tik pod kožico?
• da se hranilna vrednost sadja zmanjšuje z. različnimi načini predelave?
• da se v enem letu izgubi 55 odst. vitamina C pri zamrzovanju na -18 stopinj Celzija?
• da je hranilna vrednost sadja iz. hladilnika s kontrolirano atmosfero 50 do 60 odst. večja od tiste iz navadnih skladišč?
• da v skladišču bolje ohranimo jabolka iz hladnejših in hruške iz toplejših krajev?
• daje sadje iz višje ležečih krajev primernejše za skladiščenje, ker je rastlo bolj počasi kot v toplih dolinah?
• da pretirano gnojenje z dušikom povzroča večje gnitje?
RIBNICA: PREPREČITI NAZADOVANJE
RIBNICA — Glavna naloga na področju kmetijstva bo letos v ribniški občini ta, da bi preprečili zmanjševanje tržne proizvodnje. Tako za letos načrtujejo, da se bo stalež goveje živine povečal za 2 odstotka, mleka bodo odkupili preko 3,4 milijona litrov, govejega mesa (živa teža) 330 ton in 150 plemenskih telic. Kmetijska zadruga Ribnica namerava letos zgraditi prodajno skladišče za kmetijski repromaterial v Loškem potoku in tri zbiralnice mleka. Zadruga načrtuje tudi vlaganja v zasebno kmetijstvo, in sicer gradnjo hlevov za molznice in pitance (42 stojišč), nakup 108 raznih kmetijskih strojev, 15 glav plemenske živine ter še melooraci-je in nakup zemljišč. Hidromelioracije nameravajo opraviti na 165 ha, agromelioracije pa na 53 ha. Letos bodo v občini nadaljevali dela v gozdovih, ki jih je prizadejal žled.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 195 prašičev, starih do 3 mesece, in 15 prašičev, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 96 mlajših in 7 starejših živali. Kilogram žive teže mlajših prašičev je veljal 1.900 do 2.000 din, starejših pa 1.800 din.
BREŽICE — Pospeševalci prvi zaznajo kmetove težave, a nimajo moči, da bi jih preprečili. Z nasveti jih poskušajo ublažiti, družbeno skupnost pa preko TOK opozarjajo na posledice cenovnih neskladij med kmetijskimi prideli in industrijskimi izdelki, vendar se ta navadno zgane šele tedaj, ko je škoda že storjena.
Največja nihanja so v živinoreji, kar se pozna pri oddaji mleka in vzreji pitanega goveda. Po mnenju Jožeta Strgarja, vodje živinorejske proizvodnje TOK Kooperacija Agrarie Brežice, je izpad pri oddaji mleka v občini manjši kot drugod, verjetno zaradi tega, ker izplačujejo premije za mlekarice v obliki krmil. Kmetom jih pripeljejo v zbiralnico in tako se za mleko namenjeni dinar ne pretopi v nabavo drugega blaga.
• Za koliko seje v zadnjih, najbolj kritičnih mesecih zmanjšal odkup?
— V minulem letu smo dobivali mleko od 925 kooperantov in med njimi jih je 33, ki ga oddajo letno več kot 20 tisoč litrov. Za devetmesečje smo planirali odkup 6 milijonov litrov, vendar smo ga do konca leta odkupili komaj 5,812.000 litrov, kar pa je še vedno za 225 tisoč litrov več kot predlanskim. V zadnjih treh mesecih seje prireja mleka zmanjšala za 100 tisoč litrov mesečno. Kriza se poglablja, vse doslej ponujene rešitve so bile kratkotrajne, neučinkovite. Pogodbe za tekoče še sklepamo, vendar predvidevamo, da jih bo manj. Oddajo mleka opuščajo predvsem manjše kmetije z dvema ali tremi kravami.
* Koliko lahko največ dobi za mleko ravninski in koliko hribovski kmet z vsemi dodatki in kakšna bi bila po vaših računih realna cena za liter?
— Osnovna cena je 243 din. Nižinski kmet lahko dobi za liter mleka s 3,6 odst. tolšče največ 278,30 din, hribovski pa za enako kakovost 311,80 din. Dodatkov v občini ne dajemo, ker se ves denar za premije zbira v republiki. Tam posebej spodbujajo rejce, ki oddajo letno več kot 20 tisoč litrov mleka, in sicer z 10 odst. na osnovno ceno, vendar je plačilo odvisno od mikrobiološke kakovosti. Tolikšen odstotek nagrade dajo le tistim, ki imajo v mililitru do
Jože Strgar: »Nesorazmerje cen povzroča največ težav v kmetijstvu.«
Ob	tragični bilanci
V šestih letih je traktor v Sloveniji pokopal kar 245 ljudi — Novomeška in sevniška občina v vrhu
Traktorje dober kmetov hlapec, pa kaj slab gospodar. Če uide z vajeti, si od vseh vozil vzame najhujši krvni davek. Tri četrtine vseh traktorskih nesreč se konča s tragičnim izidom. V šestih letih je samo v Sloveniji traktor pokopal 245 in težko poškodoval 455 ljudi, večinoma takih, ki so bili v najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju ali še celo pred njim. Izginilo je za cele vasi kmečkih gospodarjev. Prizadete niso le posamične kmetije, marveč kmetijstvo in narod v celoti.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pred kratkim obravnaval to tragično bilanco, je sklenil, da je treba ukreniti vse, da se bo občutno zmanjšalo število traktorskih nesreč. Dosledno je treba uveljaviti varnostne predpise, ki med drugim zahtevajo na traktorju kabino in varnostni okvir. Več je treba storiti za usposabljanje traktoristov, pa tudi splošno kulturo v prometu, a ne le v njem. Nepravilno ravnanje s traktorjem, lahkomiselnost, malo-
JUTRI POKUŠNJA
KOČEVJE — V petek, 22. januarja, bo od 16. do 17. ure v restavraciji Name v Kočevju pokušnja mlincev, ki jo organizirata kočevska Pekama Žita in Nama. Mlinci gredo v Ljubljani in drugih slovenskih mestih dobro v prodajo, Kočevci pa na to živilo še niso navajeni. Pokušnja bo brezplačna, v samopostrežni trgovini Name pa bo možno od petka dalje mlince tudi kupiti.
marnost, alkohol so povsem nepotrebni vzroki za nesreče, žal najštevilnejši Dolenjska ima še posebne razloge, da ne ostane neprizadeta ob tej tragični bilanci Med 65 slovenskimi občinami je po številu traktorskih nesreč s smrtnim izidom novomeška na tretjem, sevniška pa na četrtem mestu. Ni to dovolj resen opomin?
M. LEGAN
Kmetijski
Puran kot znak blaginje
Puran na mizi je znanilec blaginje. Tako si brez njega v bogati Ameriki ni mogoče predstavljati tradicionalnega božičnega obeda. Pa tudi sicer je okusno puranovo meso vse bolj čislano po svetu in reja pur nenehno narašča. Z izboljšanjem gmotnega položaja, ki se bo, upajmo, enkrat le začelo, lahko tako usmeritev v prehrani pričakujemo tudi pri nas. Zato danes nekaj besed o reji pur oz. puranov.
Najprej tole: reja pur je znatno zahtevnejša od reje drugih vrst perutnine. Pure potrebujejo več nege in boljša krmila, to pa povrnejo s kvalitetnejšim mesom. Rediti jih je mogoče na kmetiji, v prosti reji in seveda farmsko, kakor to na veliko delajo v Združenih državah Amerike.
V ZDA so svojo orjaško putjerejo zgradili predvsem na dveh purjih pasmah: širokoprsni bronasti in beli beltsvilski. Prva je velikanske rasti, saj tehta odrasla pura več kot 10 kg, puran pa celo blizu 20 kg. Druga je manjša, zato pa znese več jajc. Med našimi domačimi pasmami je najbolj znana zagorska pura, ki je tudi dobra nesnica, razen tega pa ima meso izvrstne kakovosti, se rada pase in rada koklja, kar je pomembno za potomstvo.
Reja je v vsakem primeru zahtevna. Pure potrebujejo več nege in toplote kot piščanci. Pravkar izvaljene purančke je treba učiti jesti in Piti, pa tudi sicer so še dolge tedne zelo nebogljeni. Zato pa ob dobri krmi naglo priraščajo, ob intenzivnem pitanju v komaj štirih mesecih do osem kilogramov teže.
Prehrana pur je podobna prehrani kokoši, le da mora biti piča bogatejša z beljakovinami in energijo. Mešalnice pripravljajo posebno krmo za pure v farmski reji, v reji na kmetijah pa se lahko dobro izkoristi doma pridelana krma, predvsem zdrobljena koruza, s katero dopitajo pure pred zakolom. Dragocena je paša na travniku ali deteljišču, vendar je treba vsestransko °bčutljive živali le počasi privaditi nanjo. Na ameriških pitališčih računajo, da potrebujejo hektar pašnika za 450 pur.
Inž. M. L.
S
%
Solata z okna
Vrtno krešo mogoče pridelati sredi zime kar v kuhinji
Vrtna kreša, ki sojo gojili že stari Egipčani, Grki in Rimljani, je končno tudi pri nas v čislih. Zadnjič ji je ljubljanska televizija namenila celo posebno izobraževalno oddajo. Kaj ne, smo sredi zime, ko se cena radiču približuje milijonu starih dinarjev, z vrtno krešo pa je moč v stanovanju pridelati dragoceno pest zelenjave, in to brez kakega posebnega znanja ali napora.
Kreša ni izbirčna rastlina ne na prostem ne v stanovanju, kjer jo lahko pridelujemo kar na okenski polici. V deželah zahodne Evrope jo že posejano prodajajo v plitvih zabojčkih, pri nas pa si je treba omisliti lastno rešitev. Pri tem pridejo prav stari krožniki ali široki cvetlični lončki, pravzaprav vsaka posoda, ki drži vodo. Vrtna kreša namreč med rastjo potrebuje precej vode in pridno zalivanje bogato poplača z veselo rastjo.
Seme je treba posejati zelo na gosto, in to v svežo vrtno zemljo. Pokrito naj bo z 2 do 3 cm debelo humusno plastjo, nekaj časa pa tudi s papirjem, da bo prej kalilo. Na toplem kreša vznikne v pičlih dveh tednih, ko pa je posevek visok kakih 10 cm, je zrel za škarje. Kreša naj bo porezana tako, da njeni srčni jlisti ostanejo in odganjajo naprej.
Iz vrtne kreše se da narediti izvrstna solata, primerna pa je tudi za dodatek sirnemu namazu, margarini, sirčku ali maslu. Ima malo kalorij, pa zato dosti vitaminov, zlasti vitamina C, ki ga človeški organizem pozimi najbolj potrebuje.
500 tisoč mikroorganizmov. Kdor jih ima od 500 tisoč de 1 milijon, dobi samo 5 odst., tistim pa, pri katerih ugotovijo v mililitru nad 3 milijone mikroorganizmov,, celo odtegnejo 10 odst. od osnovne cene. Manj kvalitetnega mleka je približno 7 odstotkov. Glede realnih stroškov lahko rečem le to, da so po oceni kmetijskega inštituta decembra lani znašali 380 din pri litru, za zasebni sektor in za družbeni pa so bili še višji.
J. TEPPEY
DOSTI DELA V VINOGRADIH
KRŠKO — V Agrokombinatovem tozdu Vinogradništvo — kleti bodo dobro izkoristili letošnjo milo zimo. V vinogradih na Sremiču in Bočju obrezujejo trtje, po-irajo kamenje iz nasadov, pripravljajo stebre in cepiče za trsno proizvodnjo. Hkrati pa obnavljajo stroje ter opremo^ Pri delih so zaposlili tudi nekaj delavcev iz tozda Pojcdelstvo — meso, ki v tem času nimajo dovolj dela. Vodja delovne enote vinogradništvo Tone Cerjak je povedal, da bodo do spomladi opravili veliko del, kijih v ostrejši zimi sicer ne bi.
,----------------
i EN
i HRIBČEK ! BOM | KUPIL...
s
S Ureja Tit Dobersek
i Izkoristimo i znanje drugih
CILA DALA 13.000 LITROV MLEKA
KOČEVJE — V obratih tozda Govedoreja GK Kočevje so lani dosegli povprečno mlečnost po kravi okoli 5.800 litrov. Najboljše povprečje so dosegli v obratu Koblarji, ki ima 205 krav, in sicer okoli 6.400 litrov po kravi. Precej krav daje nadpovprečno mleka in sicer največ krava Cila iz obrata Mlaka, kije lani dala blizu 13.000 litrov mleka. Krave, ki so dajale prek 9.000 litrov mleka imajo tudi na obratih v Livoldu in Cvišlerjih.
□ušan plut
ZA EKolbšlcd (
‘ SVETLEJŠI JUTRI
Lojze Pirc iz Krškega nas z opisom vinogradništva južne Tirolske seznanja z oporo vinske trte, za katero je značilno, daje pretežno lesena (latniki) in daje možnost obremenitve trte z velikim številom rodnih očes. Leseno oporo konzervirajo z namakanjem v 5- do 6-odstotni raztopini modre galice. Razdalje med vrstami z oporo lat-nikov zmanjšujejo od 4 na 2,80 m. Stebri v vrsti so na 4 m in ob njih po 2 trti, kar je redko, zato v starejših nasadih dopolnilno dosajajo, v novejših nasadih pa sadijo bolj gosto. V začetku rasti opravijo redčenje nerodnih, pregostih mladik (man-danje). Kasneje rodne mladike razporejajo po strehastem delu lat-nikov zaradi boljše osvetlitve. Po cvetenju redčijo tu in tam tudi grozdje, če je nastavek preobilen. V drugi polovici leta mladike vršičkajo-
Višina strehastih latnikov na nižjem deluje 160 cm, če so vinogradi
•OBVESTILO — Zaradi časa, ko se vinogradniki odločajo o naročilu trt, sem za nekaj časa prestavil zaključek opisa tirolskega vinogradništva Lojzeta Pirca. Cas zahteva, da nekaj napišem o trsničarstvu in dopolnjenem trsnem izboru, kije bil objavljen v Ur. I. SRS št. 48/87. Tako bom zaključek tega zanimivega potopisa objavil kdaj pozneje.
Urednik rubrike
V>
Zv««a or-BanlaaolJ mm taHntAno
kulturo 8tovanl|a IBSB
S
I
S
I
s
>
I
>
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
Ir.
v ravnini. Z večanjem nagiba ali strmine pa se ta višina znižuje tudi do 50 cm od tal, to je skoraj pri tleh v odnosu na zunanji rob terase. V ravnini imajo tudi dvojne strehaste latnike (glej naš Kras), široke 5 in več metrov, kar pa ni v skladu s tamkajšnjimi strokovnimi navodili.
Oskrba zemlje in trt v vinogradu
Ne glede na različno količino padavin (od 250 do 1000 mm) omogočajo vsem vinogradnikom enake pogoje uspevanja trte z namakanjem. Zaradi tega se je povsem uveljavila oskrba zemlje z mul-jčenjem. V vrstah uporabljajo herbicide, na terasah in nagibih pa opravljajo košnjo z nahrbtnimi kosilnicami s propelerskim rezilom na ročaju.
Škropijo 9- do 11-krat letno, proti gnilobi pa 2- do 3-krat. Zaradi
zmanjšane nevarnosti pršic uporabljajo za zatiranje odija le žveplena zaščitnaa sredstva (posnemajmo!).
Vinogradi so tudi v strminah z nagibom do 80%, to je kot na strehi. Tako na koncu vrst oziroma teras skoraj ni mogoča hoja, nemogoče pa je nositi pridelke, zato spuščajo grozdje v dolino po posebnih ceveh. Zaradi močnega nagiba zemljišča in malo dežja je zemlja suha. Zato imajo nameščene namakalne cevovode, s katerimi opravljajo celo •zaščito trt, tako da s pršilniki za namakanje najprej omočijo zemljo vinograda, nato spustijo v cevi škropivo za šrkopljenje trt, nato pa spustijo v cevi spet vodo za namakanje zemlje.
Večji vinogradniki imajo po 6 do 10 ali celo več hektarov vinogradov. Tem pripada gospodarsko poslopje ozir. klet. Uporabljajo leseno in betonsko posodo. V enem izmed teh poslopij — gradov, z imenom Schlos Rametz, ki ima klet globoko v zemlji in bogat razstavni prostor z vinogradniškimi in kletarskimi starinami, smo pokušali tamkajšnja vina, zlasti burgundec. Zanimiv je njihov običaj pitja vina: dopoldan kozarec telega, popoldan pa tri kozarce rdečega za pomiritev.
Preizkusni center Laimburg
Južna Tirolska je bila že v prejšnjem stoletju znana kot dežela z naprednim sadjarstvom in vinogradništvom. Za razvoj tehnike pridelovanja, uskladiščenja, predelave grozdja, nege vina in prodaje pridelkov je bila leta 1968 v Laimburgu osnovana kmetijska preizkusna postaja, ki se je leta 1975 razširila v preizkusni center za kmetijstvo in gozdarstvo. Ima kemijski laboratorij za zahtevne analize. V tej ustanovi qpravljajo poleg drugega tudi klon-sko selekcijo matičnih trt za trsničar-je, raziskujejo vpliv trsnih podlag za različne sorte grozdja in za različne zvrsti zemlje, preizkušajo herbicide v vinogradih, vzgojne oblike, redčenje mladik in grozdja zaradi boljše kakovosti. Glede na specializacijo v sadjarstvo in vinogradništvo nimajo hlevskega gnoja niti pri sajenju sadik, kaj šele za poznejše gnojenje nasadov. Zato ta ustanova opravlja raziskave glede uporabnosti drugih gnojil. Izpopolnjujejo zaščito trt zaradi zmanjšanja števila škropljenj. Preizkušajo biološko zatiranje škodljivcev. Poskušajo uvajati manj strupena zaščitna sredstva. Zavod zajema 16000 ha sadovnjakov in 5 ha vinogradov.
LOJZE PIRC Krško
1
S
I
S
I
s
I
N
I
N
I
S
I
V
I
š
I
N
I
S
I
S
I
s
I
I
s
I
v
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
k
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
\
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
J
Odškodnina za razlaščeno zemljo
Odgovor na vprašanje dolgoletnega naročnika DL E. M. iz Cerkelj_
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Zadnji ponedeljek na novomeški tržnici ni bilo posebno živahno. Na Stojnicah v pokritem delu tržnice je bilo na voljo precej fižola po 2.000 din kilogram, ocvirkov po 1.500 do 2.500 din pa hrena po 3.000 din kilogram. Česen je bil naprodaj po 6.000 din kilogram, okrog kilograma težki hlebčki sira pa po 5.000 din. Za merico regrata je bilo treba odšteti 500 din, za lonček domače smetane okrog 1.500 din. Naprodaj je bilo tudi nekaj jajčk pa majarona ipd. Na stalnih stojnicah je te dni posebno vabljivo južno sadje, na primer pomaranče po 2.000 din kilogram. V nepokritem delu tržnice seje kot ponavadi trlo predvsem prodajalcev oblačil.
• Vprašanje: ste lastnik zaščitene kmetije. Zaradi družbenega interesa vam nameravajo razlastiti 75 arov kmetijskega zemljišča. Ker ste kmet, vas zanima, ali ste pri odmeri odškodnine upravičeni do kakšnih posebnih ugodnosti.
• Odgovor: Za določitev odškodnine za kmetijsko zemljišče, ki postane družbena lastnina, se po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1 /86) uporabljajo predpisi o razlastitvi.
Seveda je v splošnem družbenem interesu, da ima razlaščeni kmet več prednosti od nekmeta. Prav zaradi tega drugi odstavek 34. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 5/80) določa, da ima kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost ali če so razlaščena zemljišča del kmetije, ki se ne sme deliti, pravico zahtevati odškodnino v naravi, to pomeni, da mu je razlastitveni upravičenec dolžan v prvi vrsti preskrbeti drugo ustrezno zemljišče približno enake katastrske kulture in približno enake lege v primerni oddaljenosti. Pri tem je razlastitvenemu upravičencu dolžna pomaga-
ti kmetijska zemljiška skupnost. Zaradi uresničitve navedenega interesa se sodišča ne smejo zadovoljiti le z izjavo razlastitvenega upravičenca, da nadomestnega zemljišča nima na razpolago. Razlastitveni upravičenci so običajno take družbenopravne osebe, ki po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne morejo upravljati in razpolagati s kmetijskimi zemljišči, zato same nadomestnega kmetijskega zemljišča res nimajo. Zaradi tega jim je zakon naložil, da so dolžna tako zemljišče razlaščenemu kmetu preskrbeti. Sodišča morajo potem, ko prejmejo predlog razlastitvenega upravičenca za odmero odškodnine v denarju, preveriti, ali in kaj je razlastitveni upravičenec ukrenil za realizacijo svoje obveznosti iz omenjenega drugega odstavka 34. člena zakona. To bodo lahko storila z zaslišanjem razlastitvenega upravičenca in na podlagi njegovih pismenih dokazil, daje poskusil vse, da bi nasprotni stranki preskrbel drugo, ustrezno kmetijsko zemljišče. Če se ugotovi, da razlastitveni upravičenec kljub stoijenim ukrepom ni mogel realizirati zakonske obveznosti (ker npr. v tem območju ni naprodaj kmetijskih zemljišč), postopa sodišče naprej po predlogu za odmero denarne odškodnine. Če sodišče ugotovi, da razlastitveni upravičenec pred vložitvijo predloga za odmero denarne odškodnine ni ničesar ukrenil za plačilo odškodnine v naravi in je nasprotna stranka kmet, ki vztraja pri odškodnini v naravi, naloži razlastitvenemu upravičencu, da to stori v primernem roku. Če razlastitveni upravičenec tudi v tem roku ne stori ničesar za izpolnitev svoje zakonske obveznosti, oz. ne izkaže, da mu odškodnine v naravi ni uspelo preskrbeti, so sodišča dolžna preveriti pri kmetijski zemljiški skupnosti in krajevni skupnosti, ali je na razpolago oz. na-
prodaj ustrezno kmetijsko zemljišče v družbenem ali zasebnem sektorju v kraju bivališča razlaščenega kmeta oz. v
njegovi bližini. Ugotoviti bodo morala tudi, po kakšni ceni želi prodajalec zemljišče prodati, ali ga je pripravljen prodati razlaščencu in ali je taka prodaja po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih dopustna oz. možna. Ko sodišče zbere vse te podatke, obvesti o tem stranko in razlastitvenemu upravičencu naloži, da v določenem roku kupi za nasprotno stranko — (razlaščenega kmeta) v sporazumu z njo to zemljišče.
Šele po tako opravljenem postopku, v katerem bi se izkazalo, da ni možno realizirati namena navedenega zakona (izplačilo v naravi), sodišče lahko po predlogu razlastitvenega upravičenca odmeri razlaščenemu kmetu odškodnino v denaiju.
Tudi za določitev odškodnine za razlaščeno kmetijsko zemljišče se uporabljajo predpisi zgoraj navedenega zakona o razlastitvi, ki določa, da se za razlaščeno kmetijsko zemljišče odmeri odškodnina po tržni vrednosti zemljišča. (38. člen navedenega zakona). V tržni vrednosti je tako za kmetijsko zemljišče izražena tista korist, ki jo navedeni zakon določa kot osnovo pravične odškodnine. S tako določeno odškodnino naj bi se omogočilo razlaščenemu kmetu, da si lahko na drugem kraju kupi ustrezno kmetijsko zemljišče. Če razlaščenec izkaže večjo korist kmetijskega zemljišča, kot je tržna vrednost, se mu prizna odškodnina v višini dokazane koristi. To nadomestilo mora biti tolikšno, da skupaj z odškodnino zadošča za izboljšanje preostalega zemljišča, da kmet ne bo prikrajšan na dohodku, oz. tolikšno, da zadošča za pridobitev drugega enakovrednega zemljišča, če sije kmet izbral to možnost.'
MARTA JELAČIN, dipl. iur.
IZ NKŠIH OBČIN
Čistilna naprava preobremenjena
Tudi v letu 1987 je spremljala delovanje osrednje novomeške čistilne naprave vrsta težav — Vse hujši problem sušenje in odlaganje blata
NOVO MESTO — O osrednji novomeški čistilni napravi je bilo od leta 1983, kar deluje, izrečenega in napisanega že marsikaj. V se od začetka, pa tudi po opravljeni sanaciji, naprava namreč ne deluje, kot naj bi. Predvsem za prebivalce precejšnjega dela Novega mesta je najočitnejša in najbolj neprijetna posledica težav v delovanju močan smrad, ki se občasno širi od čistilne naprave. Glavni razlog težav je njena velika preobremenjenost, kar naj bi se popravilo s posebno čistilno napravo za Tovarno zdravil Krka.
Tudi v letu 1987 je spremljala obra- delovanje. Tako rekoč vse lansko polet-
tovanje čistilne naprave vrsta težav. Podatki Komunale, ki jo vzdržuje, govorijo, daje bila čistilna naprava lani stalno 97-odstotno biološko preobremenjena. Kemična preobremenjenost s Krkinimi odpadnimi vodami je znašala 53 odstotkov, hidravlično pa so te vode preo-
* Poročilo Komunale o delovanju osrednje novomeške čistilne naprave v letu 1987 je v torek obravnaval novomeški izvršni svet. Menil je, daje bila strokovna komisija, ustanovljena pred leti za pripravo sanacijskega programa in razvojnega koncepta naprave, očitno prekmalu razpuščena in jo bodo ponovno aktivirali. Komunala in ta komisija morata čez mesec dni predložiti izvršnemu svetu konkreten in Finančno ovrednoten program sanacije in razvoja čistilne naprave. Jasno je, da bodo morali v njem opredeliti, kdaj bo tovarna zdravil Krka le usposobila svojo čistilno napravo in s tem uskladiti dotedanje investiranje v sedanjo napravo. Stroški so pač previsoki, da bi čez čas kaj metali proč.
bremenjevale napravo za 37 odstotkov. Proces čiščenja zelo moti tudi izredno veliko nihanje tako hidravlične kot kemične obremenitve čistilne naprave. Takšno kemično obremenjevanje naprave pa je pravi šok za njeno biološko
Radmila Orlič: »Vse bom imela razen kopalk in joggingov, ker se mi Beti ni zamerila in ji ne nameravam delati konkurence.«
Prvi butik
V Metliki je odprla prvi butik Radmila Orlič
METLIKA — Konec prejšnjega leta je Metlika dobila prvi butik, v katerem njegova lastnica Radmila Orlič prodaja moško, žensko in otroško konfekcijo, pletenine, modne dodatke in še kaj. »V glavnem imam unikate, to velja zlasti za pletenine, tudi pri konfekciji pa je, če je že kroj isti, barva pri vsakem izdelku druga,« je povedala Orličeva.
Radmila pa ni samo lastnica in prodajalka v butiku Barbi, ki ga je uredila v nekdanji garaži ob glavni metliški cesti, marveč oblačila sama kreira, kroji in precej tudi sama šiva. Po poklicu je namreč konfek-cionarka, potem je študirala na višji šoli in bila, preden je šla na svoje, osem let tajnica generalnega direktorja Beti. »V glavnem so izdelki v butiku iz naravnih materialov, volne, bombaža in svile, ženske torbice in pasovi pa iz pravega usnja.« Bluze in krila Radmila v glavnem sama šiva, kar je med pleteninami ročnega dela, ji naredita mama in sestrična, hlače dobiva od Oblačil Emilija iz Nove Gorice, svilena oblačila tudi od tam, od šiviljstva Viktorija. »Sedaj sem šele na začetku in je težko oceniti, kako bo šlo, vendar se pri meni ustavljajo ljudje od 10. do 50. leta starosti. Za modo se seveda najbolj zanimajo mladi, ki največ sprašujejo po jeansu.« Čeprav Radmila pravi, da bo sproti sledila modnim zahtevam, tako kar se tiče izbire materialov, barv in krojev, ve, da se bo delno morala prilagoditi tudi manj zahtevnemu okusu, se pravi širšemu povpraševanju kupcev. Razmišlja, da bi kasneje delala tudi po naročilu, kajti sedaj ima konfekcijo od številke 38 do 46, so pa tudi bolj suhe in močnejše ženske, ki bi si rade kupile modno oblačilo. Tudi s cenami pravi Radmila, daje konkurenčna, saj izdelke prodaja ceneje kot v trgovini.
A. B.
je je spremljal delovanje naprave tudi že omenjeni neznosni smrad. Vzdrževalci so naredili vse mogoče, da ga ne bi bilo, a so vsi ukrepi učinkovali le kratek čas. Občasno se na napravi pojavlja tudi ogromno pen.
Občasno prihaja tudi do velikih težav z izsuševanjem blata, lani je bilo najhuje julija, avgusta in decembra. V takem namesto običajnih 12 kubikov
VESELO TUDI BREZ SNEGA
NOVO MESTO — Občinska zveza prijateljev mladine skupaj z vzgojno-varstvenimi ustanovami, domom kulture, zvezo telesno-kulturnih organizacij in šolami tudi letos pripravlja pester program počitniških aktivnosti. Kot kaže bo kljub zimi brez snega program za šolarje in predšolske letos še kako zanimiv. V domu kulture bodo v ponedeljek, sredo in petek ob 11. uri brezplačno vrteli mladinske filme. Bazen v gami hotela na Otočcu bo vsako dopoldne od 10. do 12. ure na voljo mladim plavalcem. Tisti šolarji, ki jim veliko pomenijo družabne igre, pravljice in knjige, bodo našli razvedrilo vsako dopoldne v pionirski knjižnici. Športna dvorana bo za mlade odprta ob pone-deljekih in petkih od 11. do 14. ure. Dolenjska galerija pripravlja za 26. januarja in 2. februarja zanimivo ustvarjalno srečanje mladih s slikarjem Jankom Oračem. To je le del iz obsežnega programa, ki bo za vsak dan posebej objavljen v počitniškem programu na televiziji, in v oddajah Studia D.
dehidrirajo le 3 kubike na uro, izsušenost blata pa pade iz 30 na 15 odstotkov. Takrat »pridelujejo« na napravi tudi nenormalno velike količine blata. V decembru lani so ga dnevno kar 240 m3. Da bi problem nekako rešili, so za dehidracijo uporabljali tudi Krkino centrifugo, ki ima sicer majhne zmogljivosti, le 3 m3 na uro, vendar je prišla zelo prav. Kljub vsem težavam je bila učinkovitost čiščenja odplak na čistilni napravi okrog 70-odstotna, kar niti ni slabo.
V Komunali spet ugotavljajo, da je nujno treba čistilno napravo razbremeniti Krkinih odpadnih voda, da bi se izognili težavam. Samo mestne odplake se po njihovem čistijo zelo dobro. Če
* Pojavlja pa se tudi že problem končnega odlaganja izsušenih gošč na odlagališču odpadkov v Leskovcu. Ob tako velikih količinah blata, kot so nastajale v decembru, in ob tako slabo izsušenem blatu, se močno slabša tudi stabilnost odlagališča. Dehidrirane gošče predstavljajo že dobro desetino vseh odpadkov, ki pristanejo v Leskovcu, vključno s Krkinimi tropinami, ki ravno tako zmanjšujejo stabilnost smetišča, je ta delež že 21 odstotkov. Gošče in tropine, ki vsebujejo še veliko vode, kot rečeno povzročajo slabo stabilnost deponije, kjer je zato zelo otežkočeno oz. onemogočeno normalno razgrinjanje, mešanje in prekrivanje odpadkov.
Krka tega ne bo storila zelo kmalu, je nujno takoj dobiti dodatne naprave in ugotoviti postopke za dodatno izsušitev blata, potrebna pa bi bila tudi še ena centrifuga za izsuševanje blata. V nasprotnem v Komunali omenjajo možnost ekološke katastrofe.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
IZ NKŠIH OBČIN
Preveč je nejasnih gesel
M Novomeška kronika
Razmere še kar zadovoljive
Novomeški borci o go-spodarskem stanju
NOVO MESTO — Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto je
13.	januarja v razširjeni sestavi obravnaval gospodarske razmere v novomeški občini po sprejetju protiinflacijskih ukrepov, delo svojega predsedstva v lanskem letu, ki gaje ugodno ocenil, stanje vojaških in vojnih invalidov v občini ter se dogovoril o sklicu letnih konferenc krajevnih združenj ZB NOV. Velja omeniti, da je bila seja stoodstotno sklepčna, kar se v Novem mestu in nasploh že v nobeni organizaciji in organih ne dogaja več.
Največ pozornosti so borci posvetili gospodarskim razmeram v občini. Ocenili so, da so te glede na vse težave in ukrepe še kar zadovoljive. Občinski odbor in vse organizacije ZB podpirajo prizadevanja v občini za razreševanje težkega gospodarskega položaja. Še posebej se pridružujejo stališču sindikata, da se osebni dohodki lahko povečajo le, če imajo osnovo v produktivnosti in dohodku, medtem ko izsiljevanje višjih osebnih dohodkov ni sprejemljivo.
V novomeški občini je 268 vojaških in vojnih invalidov, 253 pa družinskih. Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto je ocenil, da bi morale vse krajevne organizacije in sekcije, v katere so združeni ti invalidi, delati bolj aktivno in organizirano, pa problemov na tem področju ne bi bilo. Gre predvsem za neseznanjenost invalidov z njihovimi pravicami oz. z vsem, kar vpliva na njihov položaj.
Z. L.-D.
OK ZSMS o štafeti
NOVO MESTO — Beograjska sklepna prireditev ob štafeti mladosti je nepotrebna. Zanjo namenjen denar naj bi dali mladinski organizaciji, da bi organizirala regijska srečanja mladih in tako dejavno vključila čimveč mladincev, so med drugim menili člani predsedstva novomeške OK ZSMS na seji 12. januarja.
Za neustrezna so ocenili vsa stališča, po katerih naj bi se na zaključni prireditvi štafete zbrali najboljši predstavniki jugoslovanske mlade generacije. Slednje pomeni elitizem, ki gaje mogoče odpraviti le z odpiranjem vprašanja, kako vključiti v praznovanje dneva mladosti najširši krog mladih ljudi. To ne bo mogoče s preživelimi gesli, kot so: cilj štafete je napredna politična mobilizacija mladih ter štefeta ima cilj razviti mirovno zavest mladih v povezavi s tradicijami NOB. Nejasno je namreč, kaj to pomeni. Sestavljalcem osnutka scenarija letošnje štefete so v predsedstvu očitali, da se kot običajno sklicujejo na Titovo pot in delo in ne povedo, kaj s tem dejansko razumejo. Predsedstvo je opozorilo še na dele besedila osnutka, ki povezujejo mlado generacijo z delavskim razredom, in menilo, da je nejasno, s kom naj bi se mladina tako pravzaprav povezovala, saj niti sociološka znanost ne premore enotne razlage, kaj je delavski razred. Med drugim se je zavzelo še za več samostojnosti republiških in pokrajinskih konferenc pri pripravi prireditev štefete mladosti.
L. M.
Prednost sedanjim obrtnikom
Obrtno združenje Novo mesto o položaju obrti — Zamrznjene cene ne pokrivajo stroškov — Hranilno-kreditna služba — Različno po republikah
NOVO MESTO — »Ne pristajam na to, da smo v občini Novo mesto v primerjavi z drugimi občinami pretogi za razvoj obrti,« je med drugim ocenil predsednik novomeškega občinskega izvršnega sveta Ivo Longar na zboru Obrtnega združenja Novo mesto 12. januarja. Potem, ko je povzel gospodarsko stanje v občini in predstavil razvojne načrte, se je še zahvalil obrtnikom za njihov prispevek v razvoju novomeške občine.
O gradnji obrtne cone na Cikavi je spregovoril direktor Obrtne zadruge Hrast Novo mesto Martin Bajuk. Povedal je, da bo na približno 7,5 ha veliki površini prostora za 25 do 30 delavnic in da so doslej zbrali ponudbe 15 kandidatov za gradnjo v tej coni. Gradili naj bi jo po fazah, s tem da bi v njej poleg delavnic našle mesto morebiti še trgovine, oddelek pošte ipd. Denar zanjo naj bi se zbirala pri pravkar ustanovljeni obrtni hranilno-kreditni službi. Bajuk je menil, da v občini obstaja zanimanje za delovanje tovrstne obrtne interne banke, ki naj bi letos z vlogami obrtnikov, pri njih zaposlenih in delovnih organizacij zbrala okrog 200 milijard dinarjev. Iz teh sredstev bo moč dobiti tudi pomoč za opremo delavnic.
Sicer pa je delo obrtnikov vse težje, saj so vladni ukrepi zadali dodaten udarec tako kot vsej predelovalni industriji
DOLENJSKE TOPLICE, STRAŽA, OTOČEC Z ULICAMI
NOVO MESTO — Še tri naselja v novomeški občini so postala tako velika, da bodo v njih uvedli ulice. Dolenjske Toplice bodo imele 13 ulic: Zdraviliški trg, Gregorčičevo ijjico, Cviblje, Ulico Maksa Henigmana, Skrile, Močile, Sokolski trg, Roško cesto, Ob Sušici, Pod Cvingerjem, Ulico I. brigade VDV, Pionirsko cesto in Na griču. Gor., Dol. Straža, Hušcvec in Sela pri Gor. Straži bodo poslej enotno naselje Straža, v katerem bo 16 ulic: Novomeška cesta, Podreber, Dule, Drča, Resa, Gaj, Gradiška ulica, Ulica talcev, Pod vinogradi. Stara cesta, Zavrtnica, Pod Srobotnikom, Na žago, Ob Krki, Hruševec in Sela. Otočec pa bo imel devet ulic: Nad Krko, Šentpe-ter, Grajsko cesto, Prapreško pot, Krožno pot, Dobravo, Šolsko cesto, Starine in Ulico žrtev fažizma. V vseh treh krajih bo na ta način veliko lažja orientacija.
VOŠČILNICA IZ FRANKFURTA
tudi obrtnikom. Z zamrznjenimi cenami ne pokrivamo več stroškov proizvodnje, je dejal Avgust Gril iz Zveze obrtnih združenj Slovenije. Menil je, da brez sodelovanja občinskih organov ne bo šlo. Posredno je podprl tudi zamisel
POMOČ KNJIŽNICI IN VRTCU
METLIKA — Metliška knjižnica je začela akcijo zbiranja denarja za nakup avdiovizualnih sredstev, kijih nujno potrebuje za popestritev svojega dela. Raziskovalna skupnost Metlika bo prispevala 50 tisočakov, kulturna delavca Marjan Končar in Andrej Brancelj pa vsak po 170.000 dinarjev. Slednja sta se v korist knjižnice odpovedala honorarjem za celoletno aktivnost v lanskem letu. Branka Hauptman in Albina Toše-ska pa sta prispevali vsaka po 170 tisočakov za nakup igrač za metliški vrtec. To so vsekakor razveseljive novice, žal pa ni nobenih glasov iz delovnih organizacij, ki so prejele prošnjo knjižnice za pomoč.
o internih obrtniških bankah, ko je opozoril na velika sredstva obrtnikov, naložena v različnih bankah. Drugače je menila Branka Car iz Ljubljanske banke, ki je opozorila, da se z . novo hranilno-krcditno službo le prerazpore-
• Eden od obrtnikov je na zboru opozoril na neenakopraven položaj avtoprevoznikov iz različnih republik. Nižje dajatve na drugih območjih dopuščajo tamkajšnjim prevoznikom nižje cene storitev, kar so neenakopravne možnosti dela.
ja enaka količina denarja. Po njenem bi treba zadeve pretehtati, da ne bo kdaj komu žal odločitev.
Na zboru obrtnikov, ki so se ga med drugimi udeležili še predsednik novomeškega občinskega komiteja za družbeni razvoj Igor Vizjak ter Heda Zamernik in Pavle Sedovnik iz Zveze obrtnih združenj Slovenije, so obravnavali še delovni načrt novomeškega obrtnega združenja. Ivan Krajnc je dejal, da bo skušalo zagotoviti zobozdravnika za obrtnike in le-tem nuditi pomoč pri delu in preživetju. Po njegovem bodo največ skrbi deležni obrtniki, ki že delajo, manj pa morebitni novi.
M. LUZAR
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 23. januarja, bodo odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Market Drska
• v Šentjerneju: Mercator Samopostrežba
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Market Dolenjka
• v Straži: Mercator KZ
Vse ostale prodajalne živil bodo odprte do 13. ure.
POČITNICE S SNEGOM ALI NE
METLIKA — Med zimskimi počitnicami bodo v metliški knjižnici vsak torek in četrtek ob 10.30 pripravili ure pravljic za najmlajše. Ce ne bo snega, bo med počitnicami vsak dan od 10. do 13. ure odprta telovadnica metliške osnovne šole. Če bo sneg, bo metliški smučarski klub za šolarje organiziral na Gačah smučarski tečaj. Na Gače bo vsak dan iz Metlike odpeljal avtbus ob 7.30, vrnil pa se bo ob
14.	uri. Cena tečaja, vključno s prevozom in toplim obrokom, je
30.000	dinarjev. Če bo sneg šele v drugem tednu počitnic, bo tečaj takrat. Poleg tega smučarski klub organizira tudi na Gačah tečaj za odrasle, in sicer 30. in 31. januarja ter 6. in 7. februarja. Cena tega tečaja je 20 tisočakov, za prevoz pa morajo tečajniki sami poskrbeti.
Za več dela manjše plačilo?
V Kometu ne poznajo elementov, na podlagi katerih bi Beogradu določajo cene, naj zagotovijo še
lahko naredili plan — Če v denar za plače
METLIKA — V metliškem Kometu še ne vedo, kako bodo lahko letos delali in poslovali. »Kako naj naredimo plan, če ne poznamo poglavitnih zadev, ki bodo bistveno vplivale na poslovanje. Tako nam nihče ne more povedati, kakšna bo letos inflacija, kako bo z uvozom, kako s cenami,« pravijo v Kometu.
Učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Frankfurta želijo vsem v domovini srečno leto 1988. Zdravja in sreče naj nam prinese mlado leto, vse naše narode in narodnosti pa naj obogati z medsebojnim spoštovanjem in resničnim bratstvom, so zapisali v svojo voščilnico.
Boje pa se, da bodo letos pogoji gospodarjenja še težji kot lani. Edino, kar vejo, je to, da do nadaljnjega ne zaposlujejo novih delavk, za kar pa so se tudi sami odločili. »Smo popolnoma nemočni, saj nam v Beogradu določajo cene. Kam pa naj mi vkalkuliramo dražjo elektriko in dražje materiale, če ne v ceno? V že tako nizke osebne dohodke? Tega si ne smemo dovoliti!«
Komet je velik izvoznik, in to na konvertibilno tržišče. Za izvoz je v lanskem letu delalo kar 70 odst. Kometo-vih proizvodnih zmogljivosti in tako naj bi bilo tudi letos. Vendar tudi izvoza ne morejo načrtovati, saj ne vedo, kako bo z uvoznimi ppravicami. Pa tudi če jih bodo imeli, se kaj lahko zgodi, da banke ne bodo imele deviz. »Kaže, da bomb
morali stati v vrsti, če se nas bodo usmilili in nam odobrili delček naših deviz.« Devize v Kometu potrebujejo za uvoz potrebnega materiala za proizvodnjo za domači trg oziroma za uvoz osnovnega materiala, ki ga zanje potem predeluje sevniški Inplet. Večino svojega izvoza Komet ustvari v obliki uslug za tuje naročnike, vendar bo tudi ta zagotovljeni posel postal vprašljiv, če ne bodo imeli potrebnih deviz za uvoz rezervnih delov.
»Vedno smo pridno in dobro delali, poravnavali vse obveznosti do družbe, nikomur nismo nič dolžni, obnašali smo se gospodarno, naše pokritje uvoza Z izvozom je štirikratno, a kljub temu živimo v negotovosti.« V devetih mesecih lanskega leta je bil Komet po kon-
MARLJIVOST —• V torek zjutraj so tako rekoč sredi noči z motorno žago klestili drevesa, ki so nekako uspela zrasti pred poslopjem nekdanje SDK in •zavarovalnice na Glavnem trgu. Kakšne zapore seveda niso naredili, pešci so brzeli kar med padajočimi vejami. Kako nagli in marljivi smo Novomeščani, ko je treba kaj posekati in požeti in kako preudarni, ko je treba kaj posaditi in gojiti!
ŠČURKI — Po objavi aktivnosti trebanjskih ščurkov na začasnem delu v novomeški restavraciji Pri vodnjaku smo zvedeli naslednjo zgodbo. V davnih časih, ko so tej restavraciji še z razlogom rekli »Ribja«, je v njej prebivalo in se gostilo kar precej ščurkov. Eden je zašel v juho, nekaj časa plaval in nato ubožec utonil. Gost, kije utopljenca dobil na krožnik, je seveda dvignil vik in krik. Bilo je tako strašno, da je prišel celo sanitarni inšpektor. Ko je ta preučeval že precej razpadlo zadevo, je mirno pristopil Franjo, tedanji šef Ribje (naj mu bo lahka zemljica), in rekel, da je tista zadeva čisto navadna prežgana čebula. Gostje zavreščal od ogorčenja, Franjo pa je s čisto žlico elegantno zajel ščurka, ga nesel v usta in jo uživaško pogoltnil. Kaj hočemo, drugi časi, drugi običaji, šefi in ščurki.
PES — Predvsem ženske prebivalce novega naselja v Šmihelu že nekaj časa straši velikanski kuža, ki sliši na ime Žak. Resje, da ni mrcina še nikogar ugriznila, vendar se proti ljudem, ki gredo iz trgovine (v torbah so dobrote), zapodi tako vehementno, da jih je (vsi nismo Rambo 1, II ali III) pošteno strah. Prestrašeni Šmihe-lčani prosijo Žakovega lastnika, da sicer prijazno žival priveže ali pa vsaj obilneje hrani.
Ena gospa je slišala, da so se na novomeški deponiji odpadkov uspešno ubranili vodikovega peroksida, ki ga je na dolenjki prevrnil zaspani Italijan. Ko so odgovorni razmišljali, kam z nevšečnostjo, je nesramni kapitalistični peroksid prezrl posodo, v kateri so ga hranili, in preniknil v dolenjsko zemljico.
M
V času od 7. do 13. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Darja Brate iz Trebnjega — Barbaro, Metka Novak z Rake — Anžeta, Hermina Padaršič iz Gabrja — Boštjana, Marija Grdun z Zilj - Vesno, Elka Hudorovac iz Žabjeka — deklico, Jožica Medja iz Gorenje vasi — Janjo, Branka Ajdič iz Trebnjega — Boruta, Jožica Gorenc iz Jablana — Simona, Mojca Gorše iz Meniške vasi — Darjo, Jožefa Brodnik iz Straže pri Raki — Gregorja, Tatjana Šuklje iz Trnovca — Matija—Jožeta, Regina Kovačič iz Žabjeka — Brigito, Simona Janc iz Vavte vasi — MMatica, Marija Makše iz Pristave — Tomaža, Dragipa Krošelj iz Volovnika — Nensi, Marija Žagar z Grma — Domna, Renata Gorišek iz Dol. Stare vasi — Sanjo, Stana Vasiljevič iz Ruhne vasi r— dečka, Marija Štine iz Zagrada — Marjana, Cvetka Avguštin iz Dolenjskih Toplic Andreja, Frančišča Stanko iz Krškega Nejca, Anica Žugelj iz Gor. Dobravic
— Gregorja, Marija Šabec iz Semiča — " rštjana, Andreja Ramovš iz Roženberka - deklico, Sanda Brajdič z Lokev pri Čr-
nomlju — deklico, Marija Furman iz Dol. Karteljevega — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Maijeta Erce-govčevič z Ragovske 10 — Asjo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
vertibilnem izvozu v celotnem prihodku na 3. mestu med 84 tekstilnimi delovnimi organizacijami v Stttveniji.
• »Mi smo za zdravo konkurenčnost na trgu. Če smo predragi ali če delamo slabo, naj nas povozi trg, potem bomo vsaj vedeli, da smo sami krivi, ne pa da nam usodo krojijo v Beogradu, kjer nam določajo cene, ki niti proizvodnih stroškov ne pokrijejo. Naj nam tam zagotovijo še denar za plače! Mi se lahko še tako trudimo, dobro in pošteno delamo, a kaj, ko nam en ukrep vse to izniči. Taki ukrepi, ko delavec za več in boljše delo ne more dobiti tudi večje plačilo, je škodljiv. Zaradi tega so ljudje zelo zaskrbljeni,« pravijo v Kometu.
Tudi v tej delovni organizaciji občutijo, da vse manj lahko odločajo o rezultatih svojega dela.	A	bARTELJ	.
JUŠ MIHELČIČ pričenja akcijo, da bi dobila tudi metliška občina kabelsko televizijo. Po nepreverjenih podatkih je v občini Metlika 1800 televizijskih naročnikov. Kabelsko televizijo bi bilo možno »uvesti« že, če bi se zanjo odločilo najmanj 500 naročnikov TV, ki bi morali prispevati v skupno vrečo vsak po približno 800.000 din. »Če ne bo prevladala pri Metličanih tradicionalna zaplankanost in previdnost pri štetju denarja, bomo zadevo izpeljali vsem v veselje,« trdi Juš Mihelčič.
METLIŠKI MULARIJI POČITNICE NE BODO dolgočasne, tudi odraslim ne, le če se bodo vključili v aktivnosti, ki jih pripravlja metliški smučarski klub. Ta organizira smučarski tečaj, ki bo veljal starše največ 30.000 din, bo pa na Gačah. Tja ne bo treba peš, ampak so na razpolago avtobusi, ki bodo popeljali k snežnim radostim tudi odrasle. Ce ne bo snega, pa bo prvi teden počitnic odprta telovadnica osnovne šole, kjer se bodo lahko razgibali vsi, ki preveč sede, leže ali sestankujejo.
BRŽKONE BO ZVEZA PRIJATELJEV mladine izdelala koledar športnih, kulturnih, zabavnih in drugih prireditev za tekoče leto 1988. Daje to potrebno, nihče ne dvomi, kajti doslej so potekale te vrste predstav vse preveč neorganizirano. Katalog prireditev pa bo točno določal nosilce posameznih akcij, datume, ure, način izvedbe ter ne nazadnje tudi financiranje. Posebno pri slednjem seje pokazalo, da so zadeve prepuščene stihiji in trenutnim navdihom posameznikov.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
V	”	‘
Črnomaljski drobir
POČITNICE — Šolskim počitnicam, ki se začnejo prihodnji teden, je glede na dejansko stanje težko reči zimske. Očitno se človek tudi na letne čase ne more več zanesti. Kaže, da si bo treba, tako kot v modi, izmisliti medsezone. Kakorkoli že, tudi skibe počitnice so boljše kot dobra šola. Če ne bo sankanja in smučanja, bo pa televizijski počitniški program. Črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo pa bo med počitnicami v knjižnici organiziral ure pravljic, v kulturnem domu pa filmske matineje za mladino.
MARATON — Ta najdaljša atletska tekaška preizkušnja se uspešno uveljavlja Utdi na drugih področjih. Pred časom so v Črnomlju pripravili filmski maraton, ko so v enem dnevu v kinu vrteli tri filme. Dvorana je bila polna »maratoncev«, največ zanimanja pa je bilo za Platoon.
TEATER — V ponedeljek bo v Črnomlju gostoval zagrebški Teater u gostima. Uprizorili bodo komedijo Ko mačke odidejo. Ker so podobna gostovanja zna-mh gledaliških hiš zaradi draginje v Črnomlju bolj redka, se ni bati za dober obisk. Marsikoga bodo v dvorano kulturnega doma pritegnila znana gledališka in tumska imena. V tej komediji nastopajo Marija Kohn, Ana Karič, Boris Buzančič in Relja Bašič.
ZGRAJENO OMREŽJE ČAKA CENTRALO
VINICA — Na Vinici imajo samo 100 telefonskih priključkov, toliko, kot je zmogljivost viniške telefonske centrale. Zgrajeno pa je omrežje še za dodatnih 320 priključkov. Ponekod, v Bojancih in na Perudini, imajo omrežje zgrajeno že 5 let, leto dni pa na Preloki in Sinjem vrhu.
Drobne iz Kočevja
KLUB NI SVINJAK — Kočevska mladina je dobila po več desetletjih prizadevanj končno svoj klub. Že otvpritev je pokazala, daje klub res zaželjen. Zal pa se je izkazalo, da nekateri mladinci še vedno ne ločijo, kaj je klub in kaj svinjak.
REPA, KORENJE — Včasih smo peli tisto: »Repa, korenje slabo življenje, repa že še, korenje pa ne.« Novoletno praznovanje je za nami, denarnice so prazne in trgovine tudi. V Sadju in zelenjavi smo vprašali, kaj ljudje te dni največ kupujejo. Odgovor je bil, da repo in zelje.
BANČNA NOVOST — Ljubljanska banka je uvedla za lastnike tekočih računov novost: izpisek, na katerega gre kar 20 vknjižb, medtem ko jih je šlo na prejšnjega le 8. Pokazalo pa se je, da to ni nobena rešitev ne za banko ne za lastnike računov, ker še vedno velja omejitev o dvigu največ
20.000 din in plačilo računa do največ
50.000 din. Zaradi inflacije in višjih plač je treba zdaj napisati več čekov in tudi večji izpisek več ne zadošča, zato je potrebno izpolniti po dva. Banka pa je ohranila tudi stari način pošiljanja listkov, se pravi, da v primeru, ko je potrrebno poslati dva, pošlje vsakega v svoji kuverti, namesto da bi oba v isti.
Ribniški zobotrebci
NI PLESA, NI KINA — Mladina pravi, daje v Sodražici dolgčas. Ni ne kina ne mladinskih plesov. Kdor hoče na ples ali v kino, mora v Ribnico. Na plese pa se mladi Sodražani vozijo v Dolenjo vas ali Mali Log v Loškem potoku. Doma imajo mladi na razpolago le knjižnico in včasih kakšno proslavo. Letos tudi novoletnega plesa ni bilo.
KRI ZA BLIŽNJEGA — V Ribnici bo spet krvodajalska akcija, in sicer kar 3 dni, od 27. do 29. januarja. Organizira jo Rdeči križ.
TRUBARJEVI KAMIONI — Na obeh streneh T rubarjeve ulice v Ribnici je prometni znak, da je tu vožnja s kamioni prepovedana. Ker pa je na prometnem znaku narisan kamion (tovornjak) in ne tovornjak—vlačilec s priklopnikom, vlačilci pridno vozijo po tej ulici težke tovore.
NOGE JIM ODPOVEDUJEJO -Na Ribničane standard zelo pogubno deluje, saj jim očitno odpovedujejo noge. Vsak si želi do delovnega mesta ali če gre kam po opravkih, pripeljati čim bliže cilja. Najraje bi zapeljali z avtom kar v trgovino ali pisarno, ker to ni mogoče, pa parkirajo tik pred stopnicami, če že ne morejo zapeljati na stopnice ali vsaj na pločnik.
Trebanjske iveri
ŠUŠM AR JI — T udi nekateri najstare-jši trebanjski obrtniki priznavajo, da so pod vse večjo pezo prispevkov, kijih kra-tkomalo enačijo z davki. Čeprav so bili med dolgoletnim poslovanjem morda kdaj 5e v slabšem položaju, menijo, da v teh kriznih časih redni obrtniki postajajo predragi za ljudi. In ti vse pogosteje kličejo na pomoč šušmarje, ki rastejo kot gobe po dežju. Tod se začenja tista povest o jari kači na obrtniški način.
RDEČE KNJIŽICE — 5 članov zK v Iskri Mokronog je vrnilo partijske knjižice. Na programsko-volilni seji osnovne organizacije, ki šteje le še 14 članov, so ugotovili, da so se ti delavci za izstop odločili bolj zaradi osebnih kot načelnih razlogov, čeprav nekateri navajajo tudi te. Da gre tudi za osebno užaljenost, ni dvo-ma, saj je, denimo, nekdo, ki je bil premeščen na manj zahtevno delovno mesto, govoril o konfliktu, drugi spet pa je prišel v partijo, ker je bilo to zaželjeno. Bivši sekretar te partijske celice, ki je tudi izstopil, Je posebno poglavje, saj je dialektiko boj mnenj, prenesel na prizorišče tovarniške zabave. In ker je v rokah pač močnejši kot v besedah, se je dialektično s pestmi lotil svojega šibkejšega tovariša.
J
flsflat na poteh
Letos bi v KS Vinica radi  nadaljevali dela
VINICA — Lani so v krajevni skupnosti Vinica, kije ena naj večjih v črnomaljski občini, veliko moči, dela in denarja vložili v asfaltiranje cest. Asfaltirali so 2 km ceste od Perudine do Hrasta, cesto skozi Sečje selo, prav tako so lani začeli za asfaltiranje pripravljati cesto Golek — Podklanec, asfalt pa so položili pred kratkim.
»Pri posodobitvah vseh cest zelo veliko prispevajo krajani sami,« pravi Vlado Grdun, tajnik KS Vinica. »Vsako delo vodi poseben gradbeni odbor, vaščani sami opravijo večino del, poleg tega prispevajo tudi denar, seveda pa brez družbenih sredstev ne bi zmogli vsega.« V tej krajevni skupnosti je asfaltirana le dobra petina vaških poti, v petih letih pa naj bi se to močno popravilo, saj načrtujejo, da bo imelo asfaltno prevleko od 70 do 80 odst. vseh vaških poti. »Vendar se bojim, da so to v sedanjih časih in razmerah bolj želje kot uresničljivi načrti, prav tako plan za letos, ko naj bi asfaltirali 5,6 km vaških poti. Vsekakor pa bomo naredili, kolikor se bo le dalo, saj so ljudje za ta dela zelo zavzeti.«
Poleg posodabljanja cest načrtujejo v KS Vinica v letošnjem letu še gradnjo vodovoda Perudina-Bojanci. Dela se bodo lotili spomladi, pri tem jim bodo pomagale tudi brigade, prebivalci Bo-jancev pa so v štirih obrokih že plačali poseben samoprispevek za vodovod. »Trasa je dolga okoli 5 km in teren je zelo težak, zato najbrž letos delo ne bo končano,« misli Grdun. V planu je tudi dokončanje vodovoda Sečje selo — Učakovci.
»Zelo pereče je vprašanje viniškega vodovoda. Vinica nima kanalizacije, vodo črpamo iz Kolpe pod naseljem, zato je treba črpališče nujno prestaviti za kilometer navzgor. Letos moramo urediti tudi zbiranje in odvoz komu-
Vlado Grdun: »Letos nas čaka veliko dela, ljudje pa so pripravljeni pomagati in prispevati.«
nalnih odpadkov, kajti sedanje smetišče nikakor ne ustreza. Ža to pa je treba prej zgraditi osrednjo občinsko deponijo komunalnih odpadkov.«
A.	B.
Kočevje izobražuje Ribnico
Kočevska delavska uni-verza je zaželjena
RIBNICA, KOČEVJE — Ribničani so ukinili svojo delavsko univerzo. Otepali so se, da bi se združili s kočevsko DU, s podobno ljubljansko ustanovo pa kaže, da se tudi niso mogli sporazumeti. Zdaj pa je močno odjeknila vest, da kočevska DU Jože Šeško prireja razne oblike izobraževanja tudi za območje ribiške občine.
Direktorica kočevske DU Lilijana Štefanič nam je na vprašanja o izobraževanju ribniških občanov povedala:
»Novo vodstvo naše DU je na osnovi vpraševanj občanov iz ribiške občine ugotovilo, da je tudi tam interes za naše oblike izobraževanja. Že smo se ujeli v skupnih interesih, in sicer najprej v Riku in Inlesu. Naše mnenje je, da tudi boljši odnosi na področju izobraževanja lahko pripomorejo k še boljšim odnosom med občinama.«
Sodelovanje se je začelo lani z organizacijo tečajev angleščine in nemščine, ki jih je uspešno končalo 45 Ribničanov. Za kadrovikc v delovnih organizacijah so pripravili seminar o novih predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Razen tega so organizirali še seminar iz varstva pri delu.
»Zdaj z izobraževanjem nadaljujemo. Začeli so se že novi tečaji nemščine in angleščine, na katerih je 60 udeležencev iz Inlesa, Rika in drugih občanov Ribnice. Za dekleta pa imamo tečaj šivanja in krojenje. Slušatelje iz Ribnice pa imamo tudi v drugih oblikah izobraževanja, ki jih izvajamo v Kočevju, kjer sta srednja ekonomska in komercialna šola.«
Zdaj se dogovarjajo še za seminar o materialni in zdravstveni oskrbi prebivalstva v primeru naravnih nesreč ali vojne pa tudi za tečaj za voznike viličarjev itd.
J. P.
Iz slabe moke ni dobrega kruha
V črnomaljski pekarni spečejo najmanj 5 ton kruha na dan -topa od standardov — Kmalu novi prostori in oprema
Moka močno ods-Tudi slaščice
ČRNOMELJ — V črnomaljski pekarni, delovni enoti tozda Dolenjske pekarne, pečejo kruh za celo Belo krajino. V zimskem času ga spečejo povprečno po 5 ton na dan, poleti pa še več. Razvažati ga začnejo kmalu po 4. uri zjutraj, z njim pa oskrbujejo vse trgovine, ki prodajajo kruh, in menze ter druge obrate družbene prehrane od Vinice in Starega trga do Radoviče in Suhoija. Črnomaljski kruh jedo tudi v Jurovskem brodu in v Žakanju, poleti pa tudi v Pravutini in Paki.
Poleg šestih vrst kruha pečejo v črnomaljski pekarni še pekovsko pecivo in slaščice, s katerimi zalagajo tudi novomeško območje, Karlovac in Dugo Reso. V črnomaljski pekarni, kjer je zaposlenih 38 ljudi, zavračajo očitke, češ da so peki krivi, če v kakšni trgovini zmanjka kruha. »Mi spečemo toliko, kolikor imamo naročil, večkrat celo več, kar gre na naš riziko,« pravijo. Strinjajo pa se, da kruh ni vedno tako kvaliteten, kot bi moral biti. »Krivdo za to pa gre pripisati izključno slabi moki,« pravi vodja črnomaljske pekarne Marjan Ostanek. »Kakovost kruha se močno poslabša, ko obnavljajo blagovne
• Delovni čas v pekariji je od polnoči do dveh popoldne. Zaradi težkih delovnih razmerje za pekovski poklic zelo malo zanimanja. Zadnji dve leti se nihče ni javil na njihove razpise za štipendije. »Ne samo zaradi delovnega časa, tudi sicer naš poklic ni prijeten. Vsak dan znova smo izpostavljeni ocenjevanju, pohval ne dobimo, kritike pa takoj, tudi če nismo krivi,« pravijo.
rezerve in dobivamo moko od tam. V času skladiščenja se kakovost že tako ne najboljše moke še poslabša, kar velja zlasti za moko, iz katere pečemo črn kruh.« Od skupne količine spečejo okoli 70. odst. belega kruha, ostalo pa so črni in druge vrste kruha. Vendar črni kruh pečejo z izgubo, saj stane moka
več, kot znaša cena črnega kruha. To razliko dobijo nazaj pri ceni belega kruha. »Iz slabe moke pa nihče ne more speči dobrega kruha, to vejo tudi gospodinje, ki moko kupijo v trgovini, pa jo marsikdaj kot neuporabno vržejo stran.«
Ker so v pekami že dalj časa zelo na
Marjan Ostanek: »Za peke ni pohval, na nas pa letijo tudi neupravičene kritike.«
tesnem s prostorom, se pripravljajo na dozidavo. »Graditi bomo začeli letos, v prizidku pa bo 540 m2 prostora, v glavnem bo to za novo skladišče, potrebujemo pa tudi nove prostore za slaščičarno. Močno iztrošena je tudi oprema, saj smo od leta 1975 dobili samo en nov stroj.« Ko bodo imeli nove prostore in opremo, nameravajo povečati izbor pekarskih in slaščičarskih proizvodov, v
Kdo bo novi predsednik?
Sedanji, Stane Letonja, se zaradi bolezni odreka ponovni kandidaturi — Izvoliti predsednika SZDL — Rok za evidentiranje je 4. februar
KOČEVJE — V občini Kočevje so se začele priprave za izvolitev novih predsednikov, podpredsednikov, namestnikov itd. skupščin in zborov. To velja tako za občinsko skupščino kot za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Posebnosti sedanjega volilnega postopka za nosilce individualnih funkcij v skupščinah SIS in občinski skupščini sta, da so sedanji nosilci funkcij v glav-
KADROVSKA SKRIVALNICA?
RIBNICA — Občinski izvršni svet in komisija za odlikovanja in priznanja občine Ribnica sta dala pobudo, naj bi še ta mesec sklicali posvet o izvajanju kadrovske politike v občini, inovativni dejavnosti ter o podeljevanju odlikovanj in priznanj. Praksa namreč kaže, da družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini ne izvajajo dosledno. Odreklo je tudi spremljanje in usmerjanje ključnih kadrov v občini. Na to pomanjkljivost se običajno spomnijo, ko nujno potrebujejo ljudi za kakšno odgovorno dolžnost. Nekateri tudi predlagajo, naj bi na primer spremljali, kaj so postali in kje so zaposleni najboljši ribiški šolarji, ki so zaradi odličnega uspeha vpisani v zlati knjigi odličnjakov, ki jo vodi osnovna šola. Tudi podeljevanje odlikovanj in priznanj ni najbolje urejeno.
Poudarek izobraževanju
S programske konference organizacije ZRVS
RIBNICA — Predsednik občinske konference Zveze vojaških rezervnih starešin Andrej Klemenc je na nedavni programski konferenci te organizacije med drugim poudaril, daje organizacija lani dosegla boljše rezultate kot leto prej, vendar tudi pomanjkljivosti ni bilo malo. Udeležba članov na predavanjih, taktičnem strokovnem osposabljanju, pri reševanju testov itd. še vedno ni najboljša.
V poročilu in razpravi je bil dan poudarek na strokovno usposabljanje rezervnih vojaških starešin, za kar so vedno bili na razpolago zelo dobri predavatelji. Starešine so lani sodelovali tudi rta vojaški vaji »Jesen 87«. Krajevni organizaciji ZRVS v Loškem potoku in Sodražici pa sta bili pohvaljeni za uspešni priredtivi ob dnevu JLA. Ocenjeno je bilo, da starešine uspešno sodelujejo in
delujejo v raznih organih in organizacijah v občini.
V načrt dela za letos so zapisali boljše sodelovanje med krajevnimi organizacijami ZRVS in občinsko organizacijo, nadaljnje politično in strokovno usposabljanje članov, več pozornosti do mladih rezervnih vojaških starešin in prizadevno delo pri kadrovanju v šole razervnih oficirjev. Sprejeta je bila tudi pobuda, da se za 4. ali 22. julij organizira srečanje vseh rezervnih vojaških starešin. Sklenili so, da bodo tudi vnaprej ohranjali dobro sodelovanje z vojaško garnizijo in organizacijo borcev NOV. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali s sprejemanjem mladih rezervnih vojaških starešin v svojo organizacijo pa tudi, da bodo za člane sprejemali še druge zaslužne občane in seveda tudi ženske.
M. GLAVONJIC
Usposabljanje bolj življenjsko
Trebanjski komunisti sprejeli program idejnopolitičnega usposabljanja — Koristni obiski v delovnih kolektivih — Kako iz krize?
TREBNJE — V vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov trebanjskega združenega dela se bodo do konca tega tedna zvrstili še preostali obiski delovnih skupin občinskega komiteja ZK, v katerih so tudi predstavniki občinskega izvršnega sveta. V delovnih kolektivih sc seznanjajo, kako se znajdejo v izjemno težavnem gospodarskem položaju.
Obiski, o katerih bomo še več poročali, so se izkazali kot učinkovitejša oblika medsebojnega obveščanja, ker gre tudi za poskus, kako skupno poiskati rešitve. Doslej je le več kot pol organizacij združenega dela (tudi tiste, kjer nimajo OO ZK, so povabili k sodelovanju!) izdelalo klasične varnostnopoli-tične ocene s posebnim poudarkom na prikazu vseh tegob od včeraj in danes in s pogledom, zazrtim v prihodnost.
Dobja priložnost za take ocene so bile tudi programsko-volilne seje OO ZK, ki so že skoraj povsem flfi koncu.
Za novoizvoljene sekterarje bodo še v januarju pripravili seminar, da bi bili čim bolj idejnopolitično usposobljeni za prihodnje akcije. In ravno usposabljanju bodo trebanjski komunisti posvetili večjo pozornost kot doslej. Ko so na zadnji seji sprejeli program idejnopolitičnega uspoabljanja komunistov, so sklenili, daje treba pričeti takoj evidentirati kandidate za občinsko politično šolo. To nalogo naj bi končali do srede februarja, sekretarji OO ZK in člani občinskega komiteja pa tudi drugi komunisti naj bi dali čimveč pobud, da
ne bo pozneje očitkov, da je občinski komite »posiljeval« s svojimi temami in
Center za izobraževanje in kulturo v Trebnjem bo organiziral dobršen del idejnopolitičnega usposabljanja trebanjskih komunistov, občinski komite ZK v Trebnjem pa daje pobudo Medobčinskem študijskem središču v Novem mestu in Marksističnem centru pri CK ZKS, da pripravita pripravljalne seminarje za izvajalce usposabljanja, k tem pa naj bi pritegnili izvršne sekretarje P CK ZKS, ki jim Trebanjci radi prisluhnejo.
programom. Začeti pa kaže tudi evidentirati za politično šolo CK ZKS in ZKJ.
P. P.
nem lahko ponovno izvoljeni, morebitni novi kandidati pa naj bi bili člani delegacij, ki so bili izzvoljeni predlani. Seveda so lahko kot možni kandidati za odgovorne dolžnosti evidentirani tudi nedelegati, vendar bo v tem primeru — če bodo kandidirali — potrebno izpeljati zanje nadomestne volitve.
Rok za evidentiranje možnih kandidatov je 4. februar. Izvršni odbori sindikata in krajevne konference SZDL bodo opravili evidentiranje, kar so dolžni opraviti predvsem za nosilce dolžnosti, ki jim poteče mandat, pa tudi za tiste, ki mandata nočejo več ponoviti. Seveda je možno opraviti evidentiranje tudi v primerih, ko menijo, da bo kdo drug bolje opravljal dolžnost od sedanjega nosilca dolžnosti.
• Posebej je treba poudariti, da predsednik občinske skupščine Stane Letonja ne želi ponoviti mandata, in sicer zaradi bolezni. Zato je potrebno evidentirati tudi možne kandidate, ki bi opravljali to dolžnost.
V temeljnih okoljih je potrebno evidentirati tudi možne kandidate za predsednika občinske konference SZDL. Kot je znano, na decembrski programsko-volilni konferenci SZDL predlagani kandid.at ni bil izvoljen in je potrebno celotni volilni postopek za to dolžnost ponoviti.
J. P.
RIBIČI ZBORUJEJO
KOČEVJE—Na občnem zboru sekcije Rinža—Jezero ribiške družine Kočevje so izvolili za novega predsednika Jožeta Ovna, za tajnika pa Ivana Bjado-va, na občnem zboru sekcije Kolpa pa za predsednika Tineta Štefančiča, za tajnika pa Josipa Kalajdžiča. Obe sekciji sta sprejeli tudi vsaka svoj program dela za letos, v katerem sta načrtovali iz-lov rib, vlaganje rib, tekmovanja, razne delovne akcije in ukrepe za varstvo voda. V kratkem bo tudi občni zbor ribiške družine Kočevje, na katerega bosta obe sekciji poslali svoje delegate.
LANI VEČ NOČITEV
KOČEVJE — V minulem letuje v hotelu Pugled v Kočevju bivalo 6.252 gostov (7 odst. več kot leto prej), ki so prenočili tu 14.001-krat (porast nočitev za 15 odstotkov). Od tega je bilo tujih gostov 1.069, nočitev pa 2.044. Med tujci je bilo največ gostov iz Nemčije, Avstrije in Italije. Zanimivo je, da je bilo največ nočitev v oktobru in novembru, v odstotkih pa je bil najvišji porast nočitev v januarju in decembru. Vzrok za to je predvsem v poslovnem turizmu. Le v manjši meri pa je to posledica lovnega turizma, saj lovci prenočujejo največ pri zasebnikih in po lovskih kočah, ne pa v hotelu.
katerem bodo začeli peči graham mlince, s katerimi bodo zalagali širše tržišče.
A.	BARTELJ
Podražitev nujna
KS Kočevje pojasnjuje, zakaj enoletne najemni-ne za grobove
KOČEVJE — Tajnik KS Kočevje-mesto Borust Hočevar je takole pojasnil, zakaj zaračunavajo najemnine za grobove tudi tistim, ki sojo poravnali za 10 let vnaprej, kar je vzbudilo med občani precej negodovanja:
»Svet KS Kočevje-mesto je 6. februarja 1986 sklenil, da zaradi izredno povečanih pokopaliških stroškov za vodarino, odvoz smeti, pluženje parkirnega prostora in pokopaliških poti, peskanja poti itd. preide z desetletnega na letno pobiranje najemnine za grobove.
Občinska skupščina je tudi sklenila, da se pokopališka dejavnost prenese iz pristojnosti KS na Komunalo Kočevje, in sicer z 31. junijem 1986. Predvideno je bilo tudi, da bo najemnino za grobove pobirala Komunala. Ta prenos pa vse do danes ni opravljen (po novem sklepu bo to storjeno do 31. marca letos), zato je bil skrajni čas, daje to opravila naša KS. Ob tem naj povem, da so podoben ukrep uvedle tudi druge pokopališke službe v Sloveniji.
Pri sedanjem plačilu najemnine za grobove opravimo tudi poračun, in sicer tako, da znesek najemnine, ki je bil vplačan v okviru desetletne pogodbe za leta od 1986 dalje, poračunamo pri sedanjem plačilu. Od letos dalje pa bo vsak plačal najemnino sproti za vsako leto.
Do negodovanja nekaterih krajanov je prišlo predvsem po naši krivdi, ker jih nismo pravočasno obvestili, zakaj smo prešli na enoletne najemnine in na kakšen način upoštevamo že plačano najemnino. Letna najemnina za družinski grob stane v Kočevju 3.920 din, v Ljubljani pa kar'24.000 din. Naša pokopališka služba vzdržuje novo mestno pokopališče, na katerem je 1.210 družinskih in enojnih grobov.«
J. P.
Bo nova ustava kaj zmanjšala administriranje?
Komunisti so pobudniki razprav o ustavnih spremembah
TREBNJE — »Komunisti moramo v demokratični razpravi ustvarjati vzdušje argumentov pri iskanju rešitev ter strpnosti. Ustavna razprava je v času velikih vsakodnevnih problemov, zato bi morali predlagane spremembe ocenjevati tudi v tem, ah omogočajo reševanje nakopičenih težav,« so med drugim zapisali med zaključke trebanjski komunisti, potem ko so na OK ZK obravnavah informacijo o ustavnih spremembah.
Zadolžili so vse komuniste, da so pobudniki, organizatorji, uvodničarji in neposredni nosilci javne razprave v Socialistični zvezi in sindikatu, najsi gre za krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, šole, delovne skupnosti ali društva in družbene organizacije. Demokratična javna razprava, ki naj pritegne čimveč ljudi, je hkrati preizkusni kamen, koliko so subjektivne sile sposobne organizirati sleherno življenjsko in delovno okolje ljudi.
V okviru občinske konference SZDL bodo oblikovali skupino, ki bo lahko nudila strokovno pomoč v javni razpravi, neposredno tolmačila spremembe, povedano v razpravi spremljala in pripravila ob koncu strokovni povzetek. Občinski komite ZK se zavzema za sproten pretok informacij tudi zunaj občine, v Sloveniji in Jugoslaviji. Prav je, da se posamezne ocene in predlogi v različnih telesih politizirajo, če dejansko ne izhajajo iz razprav v »bazi«.
Trebanjski komimsti bodo ustavne spremembe ocenjevali predvsem po naslednjih kriterijih: ali posamezne ustavne spremembe pomenijo poglabljanje samoupravljanja delavcev, uveljavljanje ekonomskih, tržnih zakonitosti, ali neka ustavna rešitev pomeni krepitev enakopravnosti republik in SAP; ali pomenijo predlagane rešitve pot k izgrajevanju sodobnejšega ustavnega besedila za daljši čas in ali vodijo spremembe k zmanjševanju norma-tivizma in splošnega administriranja, ali ne!?
P. P.
IZ NKŠIH OBČIN ;
J
IZ NKŠIH OBČIN
[y
Občina ni sama vsega kriva
Pogovor s predsednikom RK SZDL Jožetom Smoletom o zagatah
BREŽICE — Sobotni obisk Jožeta Smoleta so vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščine izkoristili za predstavitev občine in njenih gospodarskih težav. Brežice so v Sloveniji na 62. mestu. Občina ima še 20 odst. kmečkega prebivalstva. Kmetijstvo je v družbenem proizvodu udeleženo s 23 odst. in je prednostna panoga hkrati s turizmom in drobnim gospodarstvom.
Z gradnjo savskih elektrarn bo kmetijstvo izgubilo okrog 500 ha zemljišč, zato načrtujejo nadomestilo z intenzivnejšimi naložbami v vrtnarstvo, vendar ugotavljajo, daje ob sedanjih obrestih za posojila to nemogoče. V turizmu je trenutni zagon večji in v Termah začenjajo investicije s 7 milijardami dinarjev. Industrija
SESTAL SE JE SINDIKALNI SVET
KRŠKO — Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Krško, kije bila pretekli ponedeljek, so obravnavali delovanje sveta v preteklem letu, sprejeli rebalans proračuna in finančni načrt. Hkrati pa so sprejeli tudi program usposabljanja in izobraževanja nanovo izvoljenih predsednikov osnovnih organizacij sindikata. Dogovorili so se tudi za to, da okrepijo delovanje sindikalne organizacije v Kovinarski.
DECEMBRSKI BOREC — PESNIŠKI ZBORNIK
Decembrska številka revije Borec je v celoti posvečena pesništvu italijanskih partizanov. Prinaša 170 pesmi o italijanskem odporu, ki jih je napisalo 17 avtorjev, od Natalie Ginzburg do Prima Levija. Izbor je opravila in pesmi iz italijanščine prevedla Jolka Milič. Uvod v branje teh pesmi je esej Na križišču življenja in smrti izpod peresa Frančka Bo-hanca.
stagnira razen redkih izjem in o prestrukturiranju ni opaznih znakov, za kar je gotovo razlog tudi kronično
• Jožeta Smoleta je nadal je zanimalo, zakaj ni organiziranega sodelovanja s sosednjo Hrvaško, ki predstavlja del zaledja za brežiško gospodarstvo. Razvijali naj bi ga predvsem na ravni gospodarskih zbornic. Zvedel je, da je bilo tega sodelovanja še največ v zdravstvu, da pa je celo to splahnelo zaradi gradnje novega kliničnega centra v Zagrebu in zaradi različnega oblikovanja cen zdravstvenih storitev v obeh republikah. Priliv bolnikov v brežiško bolnišnico bi se počasneje zaustavljal, če bi bile slovenske cene za tretjino nižje. Za siceršnje sodelovanje čez mejo pa velja, da ostaja na ravni dobrih političnih odnosov. Gospodarskih povezav manjka nasploh tudi v regiji, kjer ostajajo kljub priporočilom, obljubam in "programom pretežno pri političnih stikih in izmenjavah mnenj. V dejanjih se to malo pozna.
slabi kadrovski zasedbi, v podcenjevanju znanja in strokovnosti nasploh.
Na vprašanje, zakaj se drobno gospodarstvo ne razvija hitreje, so udeleženci odgovarjali, da v občini ni ovir, da ga zavirajo predpisi, ki jih v občini ne morejo spreminjati. Škoda, da niso bili prisotni tudi predstavniki obrtnih združenj in malih delovnih organizacij, ker bi skupaj bolje osvetlili razmere. Sicer smo pa zvedeli, da si obrtniki zaradi nerealne amortizacije ne morejo kupiti novih strojev, da
v bankah tudi še ni vse tako urejeno, kot obetajo besede, in da davek ni glavno breme. Začetnike namreč tišče k tlom veliki prispevki za družbene dejavnosti, za katere ni olajšav. Ti prispevki pomenijo dve tretjini dajatev, davek pa eno. Obrt močno prizadevajo zamrznitve cen končnih izdelkov, tudi takih, ki jih lahko izvažajo, pa tudi omejitve pri zaposlovanju delavcev, ker bi na istih strojih z več ljudmi nekateri lahko potrojili obseg proizvodnje in pomnožili finančni uspeh. Barometer za položaj obrti je gotovo tudi beg delavcev v delovne organizacije, kjer vidijo zase večjo socialno varnost.
J. TEPPF.Y
VEDNO ŽIVA POBUDA ZA ENOTNO RIZIČNO SKUPNOST
BREŽICE — V brežiški občani 8 aktivnih delavcev na 25 zavarovancev, zato so v sobotnem pogovoru z Jožetom smoletom vnovič opozorili na potrebo po enotni rizični skupnosti za zdravstvo. Delavec v Brežicah mora že vrsto let dajati za zdravstvo in šolstvo večje prispevke kot v drugih občinah, se pravi, daje njegov izdelek obremenjen z večjimi izdatki. In kljub temu mora zdravstvena skupnost bolj omejevati program kot drugod po Sloveniji. Letos bodo morali na primer omejiti stroške za 6 ali 7 odst., v Sloveniji pa povprečno le za 3 odst.
MI O PALESTINCIH
Na naši šoli seje zgodilo precej novega. Najpomembnejša je bila izredno zanimiva okrogla miza o palestinskem problemu, organizirana ob pomoči republiškega kluba OZN. Privlačni so bili tudi pogovori š področja zdravstvene vzgoje, med katerimi bi omenil predavanje dr. Vande Zorko, ki je osmošolcem povedala nekaj več o aidsu. Pe-tošolci in šestošolci so prisluhnili višji medicinski sestri Andreji Kranjc, ko je predavala o škodljivosti kajenja in o boleznih kože in lasišča. Osmošolci so spoznavali še nekatere poklice in možnosti šolanja. V zadnjem času pa se je oglasilo v šoli več predstavnikov založniških hiš. — Ubogi starši!
PRIMOŽ JESENKO OS bratov Ribarjev Brežice
NEW DELHI VABI
Poleg drugih krožkov sem se letos odločila tudi za delo v likovnem. Ugotovila sem namreč, da kar dobro rišem, in tovarišica Cerovškova, ki vodi 'krožek, meje zanj navdušila. Po prvih urah skupnega risanja našega šolskega življenja sedaj samostojno rišemo. Pa ne samo to, oblikujemo tudi glino in izdelke iz nje žgemo v posebni peči. Pri krožku smo se lotili tem iz našega okolja in tako je naše delo zelo pestro in zanimivo. Vključili se bomo tudi v mednarodni natečaj v New Delhiju.
DARLEN KONČINA OS Jurij Dalmatin
SREČANJE KOMUNISTOV VETERANOV — V Brežicah so sc minuli teden zbrali na pogovoru z izvršno sekretarko CK ZKS Sonjo I>okar komunisti, ki delajo v organizaciji trideset in štirideset let. Predsednik občinske konference ZK Vinko Zagmajster je jubilantom izročil knjižna darila. Po uradnem deluje okrog 70 povabljencev končalo srečanje s tovariškim pogovorom. (Foto: J. Teppey)
V času od 9. do 15. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Ame-ršek iz PreŠne Loke — Urško, Marija Ša-vič iz Dobove — Bojana, Renata Pirc iz Krškega - Samanto, Darja Deržanič iz Glogovega broda — Roka, Vanja Rud-man iz Dol. Skopic— Aljaža, Dijana Va-lidžič iz -Samobora —- Damjana, Metka Tomše iz Mihalovca — Marka, Snježana Živodcr iz Prigorja — Matejo, Jolanda Žitnik iz Orešja — Mateja, Majda Ajster iz Nove vasi — Sebastijana, Liljana Pajk iz Trnovca — dečka, Viktorija Brinovar s Senovega — dečka, Bariča Puš iz Samo-bora — deklico. Čestitamo!
Gradili bodo avtobusno postajo
Dogovor med krško občino in enoto celjskega Izletnika bo končno omogočil gradnjo avtobusne postaje — Zgrajena naj bi bila do konca tega leta
KRŠKO — Delavci Izletnikove poslovne enote v Krškem poslej ne bodo več živeli v negotovosti. Z občinskim odlokom sojih namreč opredelili za nosilce mestnega in primestnega prometa v krški občini. Zadovoljni pa bodo tudi potniki na avtobusih, saj bodo še letos dobili sodobno avtobusno postajo.
Da bi uvodni stavki postali jasnejši, je treba povedati, daje Izletnik že vrsto let obljubljal gradnjo avtobusne postaje v Krškem. Vendar se gradnje ni lotil, ker za to ni dobil zemljišča, in sicer komunalno opremljenega. Zaradi te negotovosti sc je med delavci krškega Izletnika začelo šušljati, da utegnejo v krški občini dobiti drugega prevoznika.
: Delavci so se zato zbrali na izrednem zboru delavcev in terjali odgovore na ta odprta vprašanja tako od vodstva delovne organizacije kot od občinskih ■' funkcionarjev. Izredni zbor delavcev rojeva sadove, saj bodo v Krškem že do
konca tega leta zgradili novo avtobusno postajo.
»Avtobusno postajo v Krškem res zelo potrebujemo,« je povedal Peter Zorko, vodja poslovne enote Izletnik v Krškem. »Sele tedaj bo mogoče organizirati varno vožnjo za potnike in ustrezne delovne razmere za naše šoferje. In na dosedanjih avtobusnih postajališčih tega nismo mogli zagotoviti. Računamo, da bomo začeli graditi novo avtobusno postajo že letos spomladi, dograjena pa naj bi bila do jeseni. V njej bo 600 kvadratnih metrov koristnih površin s čakalnicami za potnike, gostin-
pa je, da zgrade pokrita postajališča. Novi zakon o organiziranju cestnega prometa namreč prepoveduje, da bi avtobusi ustavljali na neurejenih postajališčih.
»Mi smo sedaj dejavnost posebnega družbenega pomena v krški občini in naša naloga ter cilj je, da delamo v skladu s tem. To pa je tudi v interesu 41 šoferjev, ki vozijo na 38 delavskih in šolskih progah,« je povedal Peter Zorko.
J. S.
SENOVO DOBI KOLEKTOR
SENOVO — Pretekli teden so se na Senovem sestali predstavniki krajevne skupnosti Senovo, občinskega izvršnega sveta ter organizacij združenega dela. Na sestanku je tekel pogovor o reševanju stanovanjske problematike, komunalni dejavnosti, cestah, vodovodih in telefoniji. Na sestanku so se dogovorili, da v celoti podpro izgradnjo nove kanalizacije in kolektorja. Izgradnja slednjega pa bo omogočila tudi ureditev cest in sploh ureditev kraja. Kolektor bo veljal milijardo dinarjev, večino denarja za njegovo gradnjo pa bodo prispevale organizacije združenega dela.
TURISTIČNA PRIVLAČNOST IN PONOS DOMAČINOV — V Piše-cah so imeli včasih veliko mlinov, ki so izginili v povojnih desetletjih. Mlin pod izvirom Gabernice pa je turistično društvo obnovilo in ga ohranilo mladim rodovom. V krajevni skupnosti vsako leto kaj polepšajo in prenovijo, da privabijo obiskovalce. Pišečke gospodinje slove po vsej Sloveniji in v zamejstvu, ker so z odličnimi domačimi specialitetami gostile ničkoliko izletniških skupin in povabljencev. Domačinke vsako leto najmanj enkrat priredijo razstavo domačih jedi. (Foto— J. Teppey)
PO 50 LETIH SPET PRED MATIČARJA — V soboto, 16. januaija, sta stopila v čudovito prenovljene grajske prostore v novi sevniški magistrat tudi prva zlatoporočenca Alojz in Jožefa Perc. Alojz je bil najstarejši izmed sedmih otrok delavske družine, Jožefa pa najmlajši, 14. otrok številne kmečke družine s Pa-deža pri Zabukovju. V tem kraju sta slavljenca pred točno 50 leti sklenila zakonsko zvezo. V času gospodarske krize ni bilo dela, niti dovolj kruha, zato je Alojz rudaril od 1938 do 1945 v Nemčiji, kjer so se zakoncema rodili trije otroci, v osvobojeni domovini pa še dva. Sevniška občinska skupščina je zlatoporočencema podarila stensko uro. Na sliki: slavljenca Alojz in Jožefa Perc pred baročnimi freskami v magistratu na sevniškem gradu. (Foto: P. P.)
Peter Zorko, vodja PE Izletnik Krško
skim lokalom, kioski in upravnimi prostori za našo poslovno enoto. Avtobusna postaja bo zgrajena tik zraven železniške, kasneje pa ju bomo povezali v celoto. Prav zato se lotevamo fazne izgradnje.«
Potrebno je še povedati, da so v krški poslovni enoti v zadnjem času precej posodobili avtobusni vozni park, kjer sedaj nimajo več starih avtobusov. Prizadevajo si tudi, da bi ob progah in postajališčih namestili vozne rede in vse druge potrebne oznake. Naloga delovnih organizacij in krajevnih skupnosti
Birokracija pri nas in v drugih socialističnih državah |e obsedena od tega, da bi tudi na silo osrečevala ljudi, narode in narodnosti.
D. BARJAKTAREVIČ
Korist velika, pomoč pa majhna
Družbene
pogača
ene organizacije in društva v sevniški občini nočejo biti na repu, ko se reže ča — Gmotne težave so nenehne spremljevalke — Selekcijska razprava
SEVNICA — Tudi v sevniški občini si kar ne morejo predstavljati najrazličnejše družbene akcije, če se vanje ne bi vključevalo številno članstvo društev in družbenih organizacij s svojimi programi, strokovnim znanjem, prostovoljnim delom in s prostori.
gradnjah pa nikakor ne bi smeli prezreti zahtev invalidov, naj odstranijo vse arhitektonske ovire.	p.	p.
Vseh društev in družbenih organizacij je v občini 98, bolj ali manj tesno pa pritegujejo k sodelovanju večino prebivalcev. In če je znano, da so društva nekakšna šola samoupravljanja, je toliko manj razumljivo, da se številna društva srečujejo z ogromnimi gmotnimi zagatami.
Na občinski konferenci Socialistične zveze so na sekcijski razpravi o delovanju družbenih organizacij in društev ponovno pripisali velik pomen takemu postovljnemu združevanju ljudi. Še posebej pa so se zavzeli za vse zvrsti, ki ne-
posredno pripomorejo k reševanju problemov ljudi ali pa ščitijo družbeno in osebno, z delom pridobljeno gmotno osnovo za življenje. Poudarili so pomen sposobnih, strokovnih ljudi, dobrega mentorskega dela od osnovne šole naprej.
Nenehna opozorila, da družbeni objekti, predvsem v lasti šol, niso dovolj izkoriščeni in za društvene dejavnosti premalo odprti, naj bi končno le naletela na plodna tla. V sedanji krizi pač ni mogoče v skoraj vsaki,vasi graditi večnamenske objekte. Pri vseh načrtovanih
• Ljubiteljska in društvena dejavnost je v gospodarski krizi še bolj potrebna, saj, kot poudarjajo Sev ničani, v nekem smislu blaži številne porajajoče se probleme, zato tudi pri financiranju ne bi smela biti na repu prednostne lestvice. Sevničani se zavzemajo, da bi družbenim organizacijam in društvom zagotovili zanesljivejši radodarnejši vir za premes titev gmotnih težav. Ponovno naj bi proučili dogovor o sofinanciranju, da bi pomagali društvom, ki največ dajejo in sorazmerno najmanj dobijo.
ŠE BO VESELO, ČE NE PREJ, NA PUSTNEM RAJANJU — Takrat bodo elo najresnejši gledali na svet okoli sebe skozi rožnata očala. Prijeten večer v maskah in brez njih obljubljata gostom hotel Trme in hotel Grad Mokrice. Maskam ne bodo zaračunavali vstopnine, najbolj domiselne pa lahko pričakujejo bogate nagrade. V recepcijah obeh hotelov si mo-ijo interesenti že te dni rezervirati prostor za 13. februar.
PRENOS MISLI? Ko je Jože Smole na srečanju z aktivom kmečkih žena v soboto razlagal, da bi se tudi naši prehrambeni izdelki lahko uveljavili na zunan- . jem tržišču, če bi kakovosti dodali izvirno podobo in navadili kupce na svojo znamko, je dal za primer torto saher (Sacher), po kateri poznajo istojmensko dunajsko firmo po vsem svetu. Ženske so svojemu gostu pred odhodom poklonile tudi torto, zagotovo boljšo, kot je dunajska, vendar manj slavno, a tudi manj vzdržljivo za transport. Pa so le uganile, da ima Smole rad torte.
OBLEČENI ZA NASLEDNJO ZIMO — Mnogim kupcem je prešlo v navado, da počakajo na razprodaje, da si sploh lahko prenovijo garderobo. To velja za obleko in obutev. Brežičani so najprej pohiteli k Labodu v Krško in tisti, ki niso našli nič primernega zase ali za družino, stikajo zdaj po trgovinah v domačem mestu. Zenske bodo vsaj še leto dni nosile obleke brez volančkov, ker modnih oblačil niti v izložbah še nimajo. Nič zato, saj bi bile za večino tako predraga, ogledajo si jih pa lahko na sejmu ali doma na televizijskih ekranih.
Novo v Brežicah
Krške novice
„ L,ETOS BREZ PUSTNIH NOVIC? Čeprav si v uredniškem odboru Pustnih novic zelo prizadevajo, da bi zbrali prispevke za novo številko najbolj norega krškega Časopisa, jim ta posel ne gre kaj prida od rok. Pisci nimajo težav s humorističnim materialom, saj se v združenem delu pa na občini in v družbenopolitičnih organizacijah čez leto naredi marsikaj takega, kar bi bilo vredno šaljive obdelave. Toda okolja, kjer nastane največ takega materiala, niso navdušena za take vrste šal. Tako menda v TCP Djuro Salaj ne smejo slišati šale na svoj račun, podobno je tudi v JE Krško in tudi na občini niso nič boljši. No, pa tej zadnji ugotovitvi niti ne gre v celoti pritrditi, saj so se šalam na račun tenisa najbolj smejali prav občinski fantje.
SMOLETOVA KUHINJA — Predsednik republiške konference SZDL Jože Smole — Božiček očitno ni vpeljal povsem nove linije glede praznovanja božiča, ampak je obudil stare prijeme tudi v kuhinji. To pot v kuhinji na krški občini, kjer so si pretekli petek — ta je bil nekdaj bolj postno ubran dan — privoščili ribe. Seveda to pot ne bomo omenjali, kdo je najbolj pozdravljal petkovo ribjo pojedino, ker bi nam lahko zamerili v sekretariatu občinske skupščine, lahko pa izdamo, da so ribe jedli tudi iz delovne skupnosti OK ZK Krško.
S KRATKIM GOVOROM DO PIK Očitno se predvolilna kampanja začenja tudi v krški občini, kjer pa jo je najbolje izkoristil predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik. Ko je namreč videl, da ljudi ob otvarjanju novega Agrokombinatove-ga skladišča in trgovine kar precej zebe, se ni nič obotavljal. Rekel je: »Zdaj pa pojdimo hitro noter, na toplo.« In ljudje so mu zaploskali, ker so si res želeli na toplo v novo trgovino. S tem si je Dobrovnik zagotovo pridobil nekaj novih pik pred bližnjimi volitvami.
Skreenija
^ Moja dežela.
Sevniški paberki
ČESTITKA — »13 let že zbiram mleko, in prvič mi je kdo od kombinata takoj 1. januarja prišel voščit novo leto«, smo zadnjič slišali kmetico Racmanovo. Nenapovedana »mlečna vojna« je torej nekoga med novoletnimi prazniki celo osrečila, večini pa jih je povsem pokvarila. Kam spada »sedma sila«, je jasno, saj v njenih domovih brnijo telefoni takrat, ko se ljudem pač zdi, da jo potrebujejo. Kot zdravnika, miličnika ali gasilca.
VETERINARJI — Kmetje v sevniški občini bi bili veseli, kot so dejali na sestanku pridelovalcev mleka, ko bi imeli na terenu vsaj enega veterinarja, ki bi znal kravo »sčistiti. Po njihovem bi bilo priporočljivo, da bi za živinozdravnike, ki jih je vse več iz krajev onkraj Sotle, pripravili vsaj krajši tečaj slovenščine. Potem verjetno zavarovalnica ne bi dobila v roke dokumenta, ki zaradi neustreznega jezika kmetu, ki ima zavarovane živali, prav nič ne pomaga.
MOTOKROS — Verjetno bi lahko skoraj vsakdo med nami izdelal svojo lestvico, katere ceste v naši ljubljeni občini bi bile zavoljo čim številnejših in globljih lukenj najprimernejše za motokros. Brežičani so v tem športu v jugoslovanskem vrhu in ker so svoje ceste lepo asfaltirali, so obsojeni na vadbo na Priiipah. Iz Sevnice torej vabilo motokrosistom, naj preizkusijo svoje znanje in blažilce od Orehovega do Brega, ali od Loke do Radeč, lahko pa tudi na krajši razdalji v sevniškem drevoredu. Vaše predloge za top lestvico in druge pobude sprejemamo tud j na telefon 81-660, od 6. do 24. ure. '
tura
n
bra-
anje
Vse bo krojil denar
»Zaradi finančne negotovosti je v Dolenjskem muzeju tudi lani marsikaj viselo v zraku,« pravi Bojan Božič
NOVO MESTO — Razmišljal sem, ali naj vprašanje, kako je Dolenjski muzej doživljal leto 1987, zastavim prejšnjemu ravnatelju Franciju Šaliju ali sedanjemu v. d. ravnatelja Bojanu Božiču, ki je v muzeju šele poldrugi mesec oziroma od začetka decembra. Menil sem, da na takšno vprašanje vendarle lahko odgovori tudi Božič, saj problematiko Dolenjskega muzeja, še posebej finančno stran, dobro pozna že od prej, ko je več let tajnikoval v občinski kulturni skupnosti. Ko sem mu to omenil, je pripomnil, da se v življenje in delo muzeja res šele vživl-ja, da pa v glavnih črtah lahko oriše in označi, na kar se nanaša vprašanje. Dejal je:
Zaradi finančne negotovosti, ki jo je bilo vse leto Čutiti tako v kulturni skupnosti kot tudi v kulturnih ustanovah, je tudi v Dolenjskem muzeju marsikaj viselo v zraku. Bilo pa je tudi marsikaj narejenega in to je videti, če pogledamo muzej kot celoto ali če obravnavamo vsak oddelek posebej. Naj navedem le nekaj ugotovitev. Arheološki oddelek je uspešno izvajal program izkopavanj, se obogatil z vrsto novih pomembnih najdb, ob koncu leta pa je muzej izdal drugo, razširjeno izdajo vodnika po arheološki
• Ob tem, je dodal Bojan Božič, bo treba letos razčistiti vprašanje, kaj je z uresničevanjem pravic in dolžnosti tistih, ki so Dolenjski muzej ustanovili. Navedel je primer občine Trebnje, ki je temu muzeju s posebnim sklepom iz leta 1983 poverila opravljanje strokovnih nalog z muzejskega področja in tudi pričakuje, da jih bo Dolenjski muzej do pičice opravil. Omenjeni sklep pa ničesar ne pove, kdo v tem primeru plača opravljeno delo, vendar so v Dolenjskem muzeju prepričani, daje to dolžnost občine in nikogar drugega.
muzeja plačala občinska, tretjino pa republiška kulturna skupnost. Marsičesa pa muzej ne bi opravil, ne imel in ne pridobil, ko bi mu ne pomagale delovne organizacije, pomoč pa je bila izkazana v najrazličnejših oblikah. Pri izpeljavi nekaterih akcij, zlasti še raziskovalnih projektov, je finančno pomagala občinska raziskovalna skupnost.
Katere pomembnejše naloge pa si je muzej zastavil za letos?
»Rednega, ustaljenega dela, ki teče v muzeju in za širšo javnost ni toliko zanimivo, ne bi navajal in razčlenjeval. Omeniti pa moram, da se nam bo letos, in to v prvem polletju, nemala le posrečilo urediti in za javnost odpreti etnološko zbirko. Obenem naj bi se začela prva faza obnove in ureditve Križatije, s tem pa tudi priprave na ureditev in postavitev kulturnozgodovinske zbir-
In šolska vrata se bodo zaprla
V ponedeljek se tudi za učence osnovnih in srednjih šol na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju začno zimske počitnice — Vrnitev na kulturni praznik
■
*
zbirki. Etnološki oddelek je opravl-al etnološke raziskave na območju entjerneja, v Dolenjski galeriji je bilo o§em likovnih razstav in ena razstava s področja NOB. V oddelku NOB je delo teklo po ustaljeni poti, nadaljevalo seje zbiranje gradiva, precej nalog pa seje nanašalo na partizanski Rog.«
Financiranje programa je teklo tako kot prejšnja leta, se pravi, daje dve tretjini dejavnosti Dolenjskega
Bojan Božič, od lanskega decembra v. d. ravnatelja Dolenjskega muzeja
ke. Izdali bomo vodnik po zbirki NOB, v galeriji pa pripravili štiri likovne in pet muzejskih razstav. Slednje bodo predstavile: etnološko podobo Šentjerneja, nova arheološka odkritja, tiskarstvo v Novem mestu, zgodovino na drobnih tiskih in zbrano gradivo iz povojnega obdobja. Načrtujemo tudi nekaj kadrovskih okrepitev. Zanesljivo bomo zaposlili dokumentarista — računalničarja, ne vemo pa še, če bomo mogli tudi umetnostnega zgodovinarja in zgodovinarja (za oddelek NOB). To in še marsikaj drugega je namreč odvisno od denarja, ki nam bo odmerjen. Na koliko sredstev lahko računamo, pa ta čas še ne vemo.«
I. ZORAN
DOLENJSKA, POSAVJE — Še jutri in vrata šol se bodo za dva tedna zaprla tudi' za tisoče osnovnošolcev in srednješolcev na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Toliko pričakovan zimski oddih pa ne bo za vse enako vesel, manj bo za tiste, ki bodo morali prinesti v podpis staršem obvestila o negativnih ocenah. Vsaj za nekaj dni počitnic bodo prikrajšani, ker se bodo morali učiti.
Pevski večer
TREBNJE — Kako leto je že, kar so tu v okviru kulturno-umetniškega društva, ki nosi ime rojaka Pavla Golie, slovenskega pesnika in dramatika, ustanovili komorni pevski zbor. Zbor je pod vodstvom Igorja Teršarja, učitelja na trebanjski glasbeni šoli, začel gojiti slovenske narodne in umetne pesmi, segel pa je tudi po zakladnici drugih narodov, še posebej po pesmih ameriških črncev. Pevci so vse leto trdo vadili, utrjevali in širili repertoar ter sklenili, da se ob prvi obletnici delovanja zbora predstavijo s samostojnim celovečernim koncertom. Ta je bil minuli petek, 15. januarja, v trebanjskem kulturnem domu. Komorni zbor je za ta večer oziroma za svoj prvi samostojni koncert pripravil spored slovenskih narodnih in črnskih duhovnih pesmi, skupaj petnajst pesmi. Kot gostja večera in solistka je nastopila pevka Karmen Polajsa iz Ljubljane. Večer sicer ni bil vrhunska pevska prireditev, vseeno pa dovolj kvaliteten in prijeten za poslušanje. Opozoril je tudi, da deluje v Trebnjem ambiciozna in marljiva pevska skupina, ki bo prav gotovo še napredovala, se še bolj uglasila in postala spoštovan in upoštevanja vreden ansambel pri oblikovanju kulturne ponudbe v trebanjski občini. Ob tem lahko služi tudi kot primer, ki kaže, da oblike pevskega druženja tudi na ljubiteljskem področju še dolgo ne bodo izčrpane.	j	z
PRED JUBILEJEM
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor IMV, ki ga vodi zborovodja Slavko Rauch, bo proslavil 10-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert bo imel v petek, 12. februarja, zvečer v Domu kulture v Novem mestu. To bo tudi ena od prireditev v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika.
TRŽAČANI V GOSTEH
NOVO MESTO — Novomeški gledališki abonma se nadaljuje. Ta teden gostuje v Novem mestu Stalno slovensko gledališče iz Trsta s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Včeraj je bila v Domu kulture predstava za red A, drevi pa bo še za red B.
Vse več zanimanja za pihala
Na sevniški glasbeni šoli okrog 120 učencev — Večji vpis za klarinet in trobento  	—	Novi prostori v bivši zgornji šoli — Uspesen javni nastop _
SEVNICA — V sevniški glasbeni šoli, ki ima močan oddelek tudi v Krmelju, je okrog 120 učencev. Večina se jih uči harmonike in kitare, razveseljivo, zlasti za sevniško pihalno godbo, pa je, daje vse več zanimanja tudi za pihala. Javni nastop učencev glasbene šole, ki spada pod okrilje Osnovne šole »Savo Kladnik« v Sevnici, je prejšnji petek žal bolj maloštevilnim poslušalcem potrdil, da učenci lepo napredujejo.
»V letošnjem šolskem letu je večji vpis za trobento in klavir, kar naj bi bilo spodbudno tudi za delavsko pihalno godbo GD Sevnica. Pri godbi seje zlasti dobro uveljavila Milena Dirnbek, učenka 6. letnika klarineta. Odkar nismo več pod hrastniško glasbeno šolo, se je precej izboljšal naš položaj in to v organizacijskem in gmotnem pogledu, manj pa po strokovni strani. Ob sevniškem občinskem prazniku smo v zgornji stari šoli pod sevniškim gradom dobili lepo
preurejene prostore, za kar gre zahvala predvsem ravnatelju OS Savo Kladnik, Jožetu Bogoviču,« je povedal glasbeni pedagog Edi Rauter, ki nadomešča vodjo glasbene šole Betko Zupančič.
Redni pedagogi so 4, zunanjih pa je 5, kar bi skoraj zadoščalo, glede na sedanje potrebe. Glasbena šola v Sevnici bi rada v celoti pridobila le še zunanjega sodelavca Marka Martina, ki igra trobento pri godbi milice v Ljubljani.
P. P.
Izšla so Srečanja 87
Revija za mlade literarne ustvarjalce v trebanjski občini izšla šele decembra namesto za dan pionirjev
TREBNJE— Tukajšnja kulturna skupnost že vrsto let izdaja Srečanja, nekakšen literarni almanah mladih ustvarjalcev v trebanjski občini. Sprva so to publikacijo razmnoževali na ciklostilu, kasneje pa so jo stavljali in tiskali v znanih tiskarnah. Nekaj zadnjih številk so pripravili kar pri domačem, trebanjskem grafiku Zupanu. Srečanja izhajajo enkrat letno in so do zdaj še vsakokrat zagledala beli dan za pionirski praznik ob koncu septembra. Lani pa seje zgodilo prvič, da so izšla tri mesece kasneje,
šele decembra. Natisnili so 500 izvodov.
Podobno kot številne dosedanje številke je tudi lanska oziroma decembrska zanimiva v vsebinskem in oblikovnem pogledu. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo mcntoiji literarnih krožkov, vodi pa Jože Zupan, je tudi v pričujočo številko uvrstil številne zanimive spise m literarne drobce, ki so se utrnili učencem. Tako najdemo pesmice, prozne utrinke in druge spise kar 31 učencev z vseh osnovnih šol v občini. Med temi je
trinajst avtorjev z mirenske, dva z mok-ronoške, devet s šentruperške, šest s trebanjske in eden z velikogabrske osnovne šole.
Prispevki v Srečanjih so razdeljeni v štiri cikle: Pot v svet, Veter in jadra, Nekaj nenavadnega in Visoko je sonce na nebu. Že njihovi naslovi kažejo, o čem pripovedujejo pesmice in drobne črtice teh od osem do petnajst let starih
ustvarjalcev. Opisujejo naravo, drobne dogodivščine iz nje, o življenju s prijaznim in manj prijaznim obrazom, prvi ljubezni, prvem razočaranju, o skrivnostih sveta in še o čem. Skratka, odsevajo prve izkušnje prvih samostojnejših korakov v to naše edino, neponovljivo življenje.
Številko bogatijo fotografije, nastale na lanskoletni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občine Trebnje. Drugačna je tudi naslovnica oziroma ovitek. Na njem je perorisba Zapuščena lutka trebanjskega likovnika Lucijana Reščiča, ki je Srečanja likovno uredil.
I. Z.
Kako bodo potekale zimske počitnice, bo odvisno od razmer. Nekateri učenci bodo brali knjige, drugi se smučali, če bo kajpak medtem zapadlo kaj snega, prosti čas pa bodo lahko prebili tudi na prireditvah, ki bodo v tem
LOVRENČIČ
RAZSTAVLJA
MOKRONOG — V mokronoški Iskri je na ogled nova likovna razstava. S 16 olji — krajinami se predstavlja Miloš Lovrenčič, akademski slikar iz Ljubljane.
Prispevajte tudi vi!
Akcija za odkup in obnovo Čopove rojstne hiše v Žirovnici teče po vsej Sloveniji
Kateremu Slovencu ni znano bogato kulturnozgodovinsko izročilo vasi pod Stolom, na sončni strani Karavank? Dale so Prešerna, Čopa, Jalna, Finžgarja, Janšo in druge pomembne Slovence. Učenci žirovniške osnovne šole so že pred leti dali pobudo, da bi te vasi — pomnike povezali. Tako je nastala pot kulturne dediščine, po kateri se zdaj na leto odpravi kakih 35.000 mladih in starejših obiskovalcev iz Slovenije in drugod. »Z veseljem jih popeljemo po tej poti, le predvrojstno hišo Matije Čopa v sami Žirovnici nas je sram, ker stavba sameva in propada. Mnoge dosedanje akcije za odkup in obnovo te hiše se zaradi pomanjkanja denarja niso posrečile,« ugotavljajo mladi Žirovča-ni, ki so obiskovalcem za vodnike.
Da ne bi več zardevali ob obisku Čopovine, so začeli vseslovensko
• Tudi vi sodelujte v akciji za odkupjn obnovo Čopove rojstne hiše v Žirovnici! Sredstva nakažite na žiro račun 51530-603-31887 Osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica — za Čopovo hišo.
akcijo zbiranja denarja za odkup in obnovo rojstne hiše Matije Čopa, velikega jezikoslovca, bibliotekarja, predvsem pa dragocenega Prešernovega prijatelja in mentoija. Radi bi, da bi akcijo končali do letošnjega slovenskega kulturnega praznika, hišo pa odkupili in obnovili v najkrajšem času ter s tem najdos-tojneje počastili spomin na Čopa ob 190-letnici njegovega rojstva. Akcija naj bi tekla prek osnovnošolcev in srednješolcev, darovali pa naj bi kajpak tudi drugi, od delovnih organizacij do kulturnih skupnosti. S skupnimi močmi naj bi izbrisali črno liso, ki jo predstavlja propadajoča Čopova rojstna hiša na poti kulturne dediščine.
času. Marsikje pa se bodo pripravljali na nastope za kulturni praznik.
V razrede se bodo učenci namreč spet vrnili 8. februarja, prav na dan slovenskega kulturnega praznika. Ponekod bodo imeli kulturne proslave že ta dan, drugod pa kasneje, saj naj bi počastitvam tega praznika posvetili vsaj teden dni.
L Z.
Že mislijo na kulturni praznik
ČRNOMELJ — Tu že oblikujejo programe v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika. Osrednja prireditev bo na sam praznik, in sicer v ponedeljek, 8. februarja, v kulturnem domu, na njej pa bo nastopil simfonični orkester Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Mladi izvajalci bodo predstavili Beethovnova in druga imenitna dela. Poseben koncert bo imel gostujoči orkester istega dne dopoldne ob 11. uri za mladino. Obiskovalci bodo resda v glavnem učenci Srednje šole Edvarda Kardelja, vendar bo v dvorani kulturnega doma prostor tudi za druge poslušalec.
Koncert simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole iz Ljubljane za črnomaljsko mladino pripravlja Glasbena mladina Bele krajine. Njenemu povabilu se je odzval tudi igralec Rajko Stupar, v Lendavi udomljeni rojak iz Krškega, ki je naštudiral recital iz značilnih del Miška Kranjca in z njim pod naslovom Beseda Miška Kranjca lani uspešno nastopil v več krajih po Sloveniji in tudi na Dolenjskem. Stupar bo v Črnomlju gostoval od 9. do 11. februarja.
V proslavljanje slovenskega kulturnega praznika se bodo vključili tudi učenci črnomaljske glasbene šole. Pripravljajo krajši program, dolg do 45 minut, s katerim so pripravljeni koncertirati po osnovnih šolah v Beli krajini.
V TREBNJEM SPET IZDALI SREČANJA
TREBNJE — Decembra so tu spet izdali Srečanja, revijo mladih literarnih ustvarjalcev iz trebanjske občine. V njej so objavljeni literarni spisi učencev iz OŠ Mirna, Mokronog, Šentrupert, Trebnje in Veliki Gaber. Spisi razodevajo spoznanja iz prvih stikov s svetom, v kakršnem mladi živijo. Publikacija je popestrena s fotografskimi posnetki z občinske revije otroških in mladinskih pevskih zborov trebanjske občine v letu 1987. Na ovitku je risba Zapuščena lutka trebanjskega slikarja Lucijana Reščiča.
MANČKOVE
ILUSTRACIJE
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani se z razstavo svojih knjižnih ilustracij predstavlja Marjan Manček, novomeški rojak. Razstava bo na ogled do 20. februarja.
Sloves arheološke zbirke
Ob izidu druge, razširjene izdaje vodnika po arheološki zbirki Dolenjskega muzeja — Sloveča zbirka na
tesnem
26 NASTOPOV — Med približno enournim javnim nastopom sevniške glasbene šole se je zvrstilo 26 točk. Polona Zupanc (flavta) je z Dvo-ršakovo Humoresko upravičeno skoraj najbolj ogrela dlani poslušalcev (na sliki).
VIZUALNO POVABILO
LJUBLJANA — V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli reprezentativno razstavo del sodobnega britanskega likovnega ustvarjalca Barryja Flanaga-na. Razstava ima naslov Vizualno povabilo, pripravili pa sojo v sodelovanju z Britanskim svetom in Muzejem su-vremene umetnosti v Beogradu.
RISBE IN PASTELI JANEZA GORCA
LJUBLJANA — V Razstavišču Nama Tromostovje — salonu pohištva Brest v Ljubljani razstavlja Janez Goreč svoje risbe in pastele. Goreč, novomeški rojak, je po poklicu arhitekt, ki se je specializiral za oblikovanje in kot oblikovalec deluje v cerkniški tovarni pohištva Brest. Pri izdaji knjižne zbirke ALEPH Književne mladine Slovenije pa je tudi že sodeloval kot tehnični urednik.
NOVO MESTO — V založbi pri Dolenjskem muzeju je pred kratkim z denarno pomočjo novomeške kulturne skupnosti izšla že druga, razširjena izdaja vodnika po arheološki zbirki tega muzeja. Knjižico, ki obsega nad 60 strani in sojo natisnili v Tiskarni Novo mesto (v 2000 izvodih), je napisal vodja arheološkega oddelka Tone Knez, tudi avtor v nemščino prevedenega in nemško govorečim obiskovalcem namenjenega povzetka.
Novomeška arheološka zbirka je po nastanku najstarejša in temeljna zbirka Dolenjskega muzeja, z vsakoletnimi izkopavanji pa se še bogati in povečuje. V njej je množica privlačnih predmetov, ki pritegujejo pozornost domačih in tujih obiskovalcev, zato ni naključno najbolj obiskani del tega muzeja.
V knjižici so na kratko opisana arheološka obdobja na Dolenjskem, navedena so najpomembnejša najdišča in omenjene razstavljene najdbe, od katerih skoraj vse izvirajo iiz davnih grobov. Bogato ilustrirani vodnik ima na koncu dodan seznam arheoloških izkopavanj, ki jih je opravil Dolenjski muzej, arheoloških publikacij, ki jih je izdal ta muzej, pa seznam razstav in važnejše arheološke literature o Dolenjski. Knjižica je v vseh pogledih skrbno, pretehtano, predvsem pa strokovno pretehtan in pregleden priročnik za obiskovalce arheološke zbirke.
Ta zbirka je razstavljena v štirih prostorih nekdanje Križatije, ki pa so za njen obseg premajhni. Ponuja ogled bogate arheološke dediščine iz Novega mesta in iz krajev osrednje Dolenjske, se pravi od Trebnjega do Šentjerneja in od Mi-
renske doline do Gorjancev. Najdbe so iz pozne bronaste dobe, starejše železne dobe, mlajše železne dobe in iz časa rimskega imperija. Težišče zbirke je na izkopaninah iz halštatskih grobov 1. in 2. stoletja našega štetja. V njej je nekaj predmetov, ki so razširili sloves novomeške arheološke zbirke daleč prek meja Slovenije.
L Z.
Revija bo odprta za ustvarjalnost
Samorastniška beseda nič več samo trebanjska, temveč pokrajinska — Nov uredni- ški odbor___________________
NOVO MESTO — Trebanjska kulturna skupnost ne bo več sama izdajala Samorastniške besede, pač pa bo poslej le ena od izdajateljic in založnic te revije, ki bo pokrajinska, vsebinsko razširjena in odprta za vse oblike ustvarjalnosti, novo pa je tudi to, da bo od letos dalje izhajala v okviru založništva pri Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
O prenovi in preosnovi Samorastniške besede, predvsem pa o potrebi, da ta revija preraste občinske meje in vse drugo, kar jo je omejevalo v razvoju, je beseda tekla tudi na sestanku, ki so ga minuli torek pripravili v Novem mestu Trebanj-ci, na njem pa so poleg dosedanjega uredniškega odbora ter predstavnikov kulturne skupnosti in ZKO iz Trebnjega sodelovali kulturni delavci iz črnomaljske, metliške, novomeške in krške občine.
Nova Samorastniška beseda se bo od dosedanje, ki seje največkrat pojavljala kot pesniški almanah, obogaten z likovnimi prilogami, predvsem z reprodukcijami del iz fonda Galerije samorastnikov v Trebnjem, bistveno razlikovala. Resda bo še naprej poudarek na literaturi, saj je revija tudi začela izhajati zato, da bi v njej lahko objavljali domači besedni ustvarjalci, vendar bo leposlovje le del vsebine.
»Samorastniška beseda naj bo odprta za vsakršno ustvaijalnost in za ustvarjalce od vsepovsod, ne samo iz dolenjske in posavske regije. Naj bo most za uveljavljanje v širšem slovenskem kulturnem prostoru, ena od oblik povezave s Slovenijo, iz njene vsebine pa naj bo razvidno, da je to vendarle dolenjska revija.« Takšno je bilo eno od razmišljanj na sestanku v Novem mestu, ki so ga ostali v glavnem sprejeli.
Povedano naj bi služilo pri oblikovanju vsebinske zasnove za novo Samorastniško besedo, kar bo seveda treba najprej napraviti. To nalogo in še vrsto drugih reči bo opravila osmerica, začasni uredniški odbor, izbran na novomeškem sestanku iz predstavnikov vseh petih občin. Naloga tega odbora bo tudi pripraviti gradivo za kulturne skupnosti oziroma za tiste, ki bodo v reviji napisani kot ustanovitelji. Razrešitev tega vprašanja je prav tako nujna ali pa še bolj kot razrešitev drugih zadev, saj mora biti do priprave številke po novem konceptu razjasnjeno tudi, kdo bo revijo financiral.
O tem, ali južni del Slovenije takšno revijo potrebuje ali ne, ne bi izgubljali besed. Že dejstvo, da je Samorastniška beseda celih deset let uspešno izhajala kot občinska revija in združevala ustvarjalce iz sosednjih občin pa tudi iz ostale Slovenije, je odločno na strani tistih, ki si zanjo prizadevajo. Teh pa, kot rečeno, ni malo.
1. ZORAN
NATRPANA ZBIRKA — Arheološka zbirka Dolenj .:	uzeja	šteje več
kol 5.000 predmetov, nad 4.000 negativov,blizu l.tKiO Lurvn... Jtl.c. '... več sto risb areheološkega gradiva. V arheološkem oddelku je tudi obsežna zbirka arheoloških plakatov iz Jugoslavije :n drugih evropskih držav in ta zbirka je edina sistematična zbirka te vrste -jri nas. Arheološka zbirka premore številne dragotine mednarodnega slovesa, zato jo Često obiskujejo tudi tujci. Obiskovalci pa se lahko prepričajo, daje takopo. ttmbna>zbirka preveč na tesnem, saj domuje v vsega štirih prosto ,h nekdanje Križatije. (Foto: I. Zoren)
pisma in
odmevi
SREČANJE PETDESETLETNIKOV V MIRNI PEČI — V
LETOŠNJO ZIMO BOMO POMNILI — V ZDA letošnjo izredno hladno zi
Protestiram!
Ko sem izdeloval diplomsko nalogo pri prof. Braču Mušiču mi je dejal, da je Novo mesto ravno prav veliko, da so vsi urbanistični problemi jasno vidni in zaradi tega še lahko rešljivi. Za prvo in drugo še zmeraj mislim enako, čeprav sem čedalje bolj ogorčen zaradi načina reševanja urbanistične problematike Novega mesta. Če spregledam množico mestnih ureditev, ki so plod neznanja in znak ozkega duha, me posebej jezi urejevanje mesta — Rogovega loga.
Naj vam povem, da sem se s problematiko urejanja prostora do sedaj ukvarjal vsaj, kolikor mi je bito dano priložnosti. Tako je bilo tudi leta 1984, kosem v dogovoru s Pionirjem pripravil zasnovo mostu v Ragov log. Moji (avtorski) osnutki so bili osnova izvedbenega projekta. Vse delo sem opravil popolnoma brezplačno. Poleg tega sem skupaj s sodelavci pripravil idejne zasnove urejevanja Ragovega loga. Kasneje je most projektiralo še nekaj konstruktorjev, tehnikov in delovnih organizacij, ki so počasi zavestno in nezavedno izničevali kopleksno potezo ureditve. Za homogenost, kvaliteto in koordinacijo ni skrbel nihče več. To velja predvsem za rešitve dostopov na most, koncepte ureditve stikov mesta s svojim parkom itd.
Ambiciozno in celostno opravljeno delo smo tudi publicirali v dobri veri, da je nekdo sprejel obvezo, da bo most in prostor, ki mu pripada, kvalitetno izveden. Zasebno sem bil obveščen, da se pripravlja ureditveni načrt Ragovega loga.
Odkar sem izrisal osnove za most in smo skupaj s sodelavci pripravili konceptualno zasnovo območja, nas ni nihče vprašal za kakršnokoli strokovno mnenje o obravnavanem prostoru. Vse se dogaja tiho, zato odločno protestiram v svojem imenu, i’ imenu soavtorjev rešitve ter ostalih sodelavcev, ki smo v snovanje kvalitete ambienta vložili ogromno entuziazma in prostovoljnega napora. Poleg tega me jezi tudi to, ker vem za žalostno usodo nekaj deset izredno kvalitetnih projektov, ki so bili narejeni za mesto, a so na žalost doživeli enako usodo. Kol da si ne bi želeli prijetnega življenjskega okolja! Sprašujem, kdaj se bodo pričeli za vitalne mestne prostorske probleme razpisovati javni natečaji? Kdo se boji primerjanja idej in čigar interes je, da je stanje tako kot je?
BORUT SIMIČ, dipl. inž. arh.
SOSEDA BOLJ PRIJAZNA!
Oskrbnica Darinka z Gospodične na Gorjancih se je prek Dolenjskega lista pritožila nad bližnjim Pionirjevim domom, kjer da se dogaja marsikaj. A je treba dodati, daje Pionirjev dom za marsikoga gostoljubnejši od »njene« hiše, da njegova oskrbnica Nada poleg čaja postreže tudi s prijaznostjo, da ne čenča naokoli in da se ne moti pri računih, da v tem domu vlada domačnost. Radi bi, da bi oskrbnica Darinka nekoliko razmislila o vsem tem, ko se bo naslednjič pritoževala čez sosedo.
M. K.
MANJKA MENTORJEV
Člani krožkov kulturnega področja smo se skupaj z mentorji in gosti udeležili občnega zbora šolskega kulturnega društva. Poslušali smo poročilo o delu v preteklem obdobju, ki _ga je prebrala predsednica SKD Vita Sebek, in sprejeli delovni načrt za naprej. Nekaterim članom društva smo izročili v zahvalo za minulo delo knjigo o Trubarju, za pomoč smo se zahvalili tudi mentorjem. Ponovno pa smo ugotovili, da nam manjka zunanjih mentorjev. Veseli smo bili risank, katerih ogled je omogočilo vodstvo DKD Edvard Kardelj.
MOJCA VALENTINČIČ OŠ Jurij Dalmatin Krško
VEČER JE BIL NAŠ
Slovenci v Frankfurtu smo pričakali mlado leto 1988 drugo decembersko soboto lani. Prireditev z dedkom Mrazom je bila ob petih popoldne. Prireditvi je dalo svoj čar spremstvo dedka Mraza. Botra Zima, naša Lidija, in jaz, snežak, sva pomagala dedku deliti darila. Bila so v veselje vsem starostnim skupinam, fantje smo bili najbolj veseli ur štoparic. Večer je bil sicer naš! V posebni sobi smo plesali in se veselili uspeha prireditve. Zgodaj zjutraj sva z mamico priromala zadovoljna domov.	„	.
BORIS ŽIŽEK Frankfurt
ROŽNO JE POLNO ROŽ
Moja domača vasica je Rožno. Majhna je, a je zato še lepša in bolj zanimiva. Skoznjo vodi le ena cesta. Ob njej so hiše premožnih kmetov, med drugimi tudi domovi mojih treh stricev in tet. Najlepša pa mi je naša hišica. Mamica je ob njej že posadila rože, oče je zasadil sadno drevje. Vasico z vseh strani obdaja gozd, v katerem rad nabiram gobe in kostanj, če sem takrat doma. Vaščani so dobri in prijazni, radi pojejo in imajo na oknih vedno polno rož. Po njih se vasiša imenuje Rožno. Pridite in oglejte si jo!
BOJAN BOHORČ Frankfurt/M.
V MUZEJU
Obiskali smo naravoslovni muzej v Ljubljani. Ker pripravljajo novo razstavo, smo si ogledali samo materialne zgodovinske vire iz praskupnosti. Dan je bil zanimiv, zato smo se vrnili domov zadovoljni in srečni.
GORAZD BALAS OŠ Artiče
Umrla zadnja prebivalka Planine
3.	januarja letos so na Planini nad Semičem pod Mirno goro pokopali zadnjo prebivalko te kočevske vasi Rezko Žnidaršič, rojeno leta 1899. Ko je zadnja leta živela v vasici sama, so ji nudili prostor v metliškem Domu ostarelih, a je hudomušno odgovarjala, da so taki domovi samo za stare ljudi.
Rezka je bila rojena na Golobin-jku pri Planini v družini šestih
Rezka Žnidaršič
otrok. Skupaj z drugimi otroki je od malega jrasla krave in pomagala v gozdu. Šest let je preživela v Ameriki kot služkinja pri nemškem Židu, a je prišla od tam na Planino in si kupila hišo. V vasi ji je bilo najbolj všeč, da so znali vsi Kočevarji tudi slovensko. Vse do smrti ni mogla preboleti, da so se njeni prijatelji in sosedje Kočevarji odselili, Planina in okoliške vasi pa so ostale prazne. Med 2. svetovno vojno je tudi Rezka veliko pretrpela. Čeprav je pomagala partizanom, ji Italijani niso napravili nič žalega. Zaradi njene poštenosti in vernosti so jo spoštovali eni in drugi. Po vojni je bila Rezka dolga desetletja honorarna poštarica pri PTT Črnomelj. Imela je težavno pot, a je vestno opravljala službo. Kljub pomoči GG Črmošnjice in pomoči semiških župnikov, najprej Bogomirja Kocjana in potem Janka Štamparja, ki staji nosila zadnja leta hrano, Rezka ni mirovala. Delala je še 14 dni pred smrtjo. Ob grobu so se od nje poslovili v imenu GG, PD in LD Franc Janež, ki ja je tudi sicer največkrat obiskal, v imenu RK Nežka Bezek iz Semiča, v imenu cerkve in Semičanov župnik Janko Štampar, pozabiti pa ne smemo tudi semiških pevcev.
Plemeniti Rezki naj bo lahka zemlja. Večkrat je rekla: »Jaz bom zadnja pokopana na pokopališču na Planini. Upajmo, da se bomo vsaj za grobove pobrigali. — V začetku je bil gozd in na koncu bo zopet gozd, le vmes je bilo 600 let trdega dela Kočevarjev, velja za Planino, kjer propadajo po vojni zgrajeni hlevi, vodovod...
FRANC DERGANC Semič
Grob kot odlagališče odpadkov
Ponovno protestiram zaradi onečaščenja grobov mojih staršev_
Na pokopališču v Leskovcu pri Krškem je dvojni grob družine Žaren, kjer sta pokopana moja starše: mama Zora in oče Karel. Na obeh grobovih, ki ležita v 9. vrsti ter imata evidenčni številki 45 in 46, je postavljen skupen spomenik. Grobova redno oskrbujem,
Dobra rock scena
Provinca je center
Trenutno število delujočih bendov in koncertov kaže kvalitativni razmah belokranjske in dolenjske rock scene, kjer so se pojavili tudi kvalitetni bendi.
Najbolj omembe vredni so seveda metliški Indust bag, nedvomno bend št. 1, ki sodi v sam vrh slovenske in jugoslovanske alter-rock scene. Industba-govci so se predstavili 12. decembra v Metliki s svojo prvo kaseto V obdobju zločina, ki je izšla pri FV založbi. Njihov prvi samostojni diskografski izdelek gotovo sodi po inovativnosti in avtentičnosti avtohtonega izraza med najboljše produkte naše alter scene. Indust bag pa so izšli tudi na kompilacijski plošči Subotica 87.
Drugi bend na belokranjski sceni so Mama Dolores, ki se bodo skupaj z BB-SHOP in Free 48 predstavili na kompilacijski kaseti Svoboda je misliti drugače. V tej regiji so aktivni tudi La granda Britania. Na Dolenjskem se je rock scena koncentrirala v provinci, predvsem v Streli in Žužemberku, in tudi zadnji 1: ' • !: dolenjski rock miting je Lit \ ZuL v>beri:u.
V letu 1 'Ji7/ to se ponovno aktivirali bacili iz Ne vcg. i it,- ta, m d kvalitetane bende bi laLLo evtstn: tudi Polsko mal-co iz Krškega. Ob tem naj mi uradni rock kritiki ne zamerijo trditve, daje letošnja dolenjska rock scena najbolj aktivna v Sloveniji.
BRANE KONCILJA
prav tako je redno plačana tudi namenska uporaba zemljišča!
V neposredni bližini naših grobov je odlagališče za odpadke. To odlagališče so krajani tako razširili, da so z odpadnim materialom grobova domala zasuli, iz smetišča se vidi le še del spomenika. Če hočem priti do grobov, moram odmetati debel sloj odpadnega materiala.
Zadevo sem hotela urediti že spomladi leta 1986, zato sem se zglasila na krajevnem uradu v Leskovcu. Tovarišica, h kateri sem bila napotena, mi je pojasnila, da krajevni urad za rešitev zadeve ni pristojen. Oni vodijo samo evidenco grobov in terjajo od svojcev stroške za uporabo zemljišča. Svetovala mi je, naj se oglasim pri grobarju. Taje trdil, da ni oskrbnik grobišča, njegova naloga je le, da koplje grobove.
Ker nisem več poznala poti, kako zaščititi zadnji dom svojih staršev, sem zadevo objavila v Dolenjskem listu in Kmečkem glasu pod naslovom »Kdo je odgovoren?« Dne 6. oktobra 1986 sem prejela od predsednika KS Leskovec inž. Franca Čučka pojasnilo, daje krivda v tem, da leskovško pokopališče nima redno nameščenega grobarja, ki bi
TEHTALA JE KILOGRAM
Nekega dne sva šla z bratrancem lovit ribe. Z motorjem sva se odpeljala iz Podnanosa na Lozice. Tu sva poskušala srečo v potoku, in sicer z vilicami in mrežo, a sva ujela le malo rib. Zato sem z masko in vilicami zaplaval pod vodo. Kmalu sem zagledal ribo, ji sledil in jo ujel. Tehtala je cel kilogram, kar je za naš potoček veliko. Ribolov je moje lepo doživetje med počitnicami v Sloveniji.
BOGDAN MELLA Darmstadt
skrbel za red na pokopališču. Za opravljanje tega dela ni kandidatov, sicer pa KS Leskovec tudi nima sredstev za plačevanje del in nalog grobarja. V dopisu tudi pojasnjuje, da je bilo na seji KS sklenjeno, da se nabavi kontejner za odlaganje smeti. Ker pa zanj ni sredstev, se bo strošek razdelil na grobove in ga bodo krili krajani s prispevkom. Opozorilne tablice glede odlaganja smeti, ki so bile postavljene, so izginile.
Do danes, to je več kot po letu dni, se v zadevi ni ničesar pokrenilo, nasprotno, stanje je vedno slabše. Grobova mojih staršev sta pod odpadnim materialom. V postopku krajanov vidim skrajno brezobzirnost. Upravičeno se sprašujem, ali bi bilo komurkoli od tistih, ki mečejo odpadke na naš grob, ljubo, če bi njihovi grobovi doživljali enako usodo. T udi tisti, ki so odgovorni za takšno stanje, zaslužijo vso grajo.
Ker so vsa moja dosedanja prizadevanja za ureditev zadeve ostala brezuspešna, sem prisiljena ponovno javno reagirati. Obsojam postopek krajanov, ki brezobzirno onečaščajo grobova mojih staršev z odpadki s svojih grobov. Obsojam vse tiste, ki so z zadevo seznanjeni, a ne ukrenejo ničesar. Samo pismeno pojasnilo ne zadošča, potrebna je dokončna rešitev problema. Če KS Leskovec nima denarja niti za namestitev stalnega grobarja niti za nakup kon-ternerja, ki naj bi ga plačali krajani s svojim prispevkom, naj se odloči za prestavitev odlagališča za odpadke. Na pokopališču je dovolj praznega prostora tako ob mrtvašnici kot tudi drugod. Grobova mojih staršev nista smetišče. Ker redno plačujem stroške za namensko uporabo zemljišča, sem tako kot drugi krajani upravičena zahtevati, da se mi omogoči nemoten pristop do naših grobov in možnost njihovega oskrbovanja! jjjSTI-NUŠA ČERNI Celovška 138 Ljubljana
Komu so te razstave namenjene?
Ob močno upadlem obisku v Ganglovem razstavišču v Metliki
rodili v tej krajevni skupnosti pred 50 leti in so tako srečali Abrahama. Srečanje so organizirali v gostilni Novljan, kjer so pomembni življenjski jubilej proslavljali pozno v noč. Takole so pozirali domačemu fotografu. (Foto: Darko Cesar)
dobrin. Prav v primerjavi z njimi je čudno, da te priložnosti sprejemanja kulturnih vrednot ne zna ali ne želi izkoristiti več Metličanov, predvsem pa je nerazumljivo, da so se ogledom razstav odpovedali belokranjski prosvetni delavci s svojimi varovanci razen redkih izjem, ki vedno obstajajo.
Mogoče je šolstvo res v krizi, mogoče so programi res preobsežni, da ne dovolijo »sprehoda« do razstavišča ali kam drugam, vendar so tako imenovani umetnostni (ali vzgojni) predmeti toliko specifični, da o kakršnikoli zaprtosti med štiri stene ne bi smelo biti govora. Nobena teorija in posnetek s kasete ne nadomesti operne ali gledališke predstave in nobena reprodukcija kateregakoli umetniškega dela ne more nadomestiti originala. "
• Velikokrat tarnamo, kako smo v provinci prikrajšani za sprejemanje kulturnih vrednot, potem pa ignoriramo še tisto malo, kar imamo, dober film, recital, koncert ali razstavo. Za vsako zamujeno priložnost bi nam moralo biti žal, predvsem še, če je ne izkoristimo pri mladini, za vzgojo katere smo eelo odgovorni. Brez vzgoje pa seveda tudi kulturne osveščenosti ni in ne more biti.
Belokranjski muzej žal nima zaposlenega kustosa pedagoga, ki bi se s temi vprašanji lahko več in bolj strokovno ukvarjal. Vendar je jasno nekaj. Najprej morajo sami pedagoški delavci ugotoviti, da bi se šolska ura dala kdaj izpeljati tudi v muzejskih prostorih. Nekateri, žal redki, to že dobro vedo. Zelo škoda bi namreč bilo, če bi se nas v Belokranjskem muzeju polotila apatičnost in bi začeli na stvari gledati tako, kot je danes običajno. Preko denarja, seveda. Nikoli ga nimamo dovolj, vendar si nekako pomagamo. Veliko nam na razne načine pomagajo tudi razumevajoči v večjih delovnih organizacijah, za kar smo jim vedno znova hvaležni.
In kaj, če bi ugotovili, da se prirejanje razstav za majhen obisk res ne izplača in bi počasi zaprli vrata? Bo koga bolela glava? Bo kdo prevzel odgovornost za generacije mladih, ki jim ne bomo dali tistega, kar bi jim morali?
ANDREJA BRANCELJ
RADA GLEDAM FILME
Zadnje čase so na televiziji kar zanimivi in duhoviti mladinski filmi. Mislim na Super staro mamo in pričakujem, da bom gledala tudi super Starega ata. spremljam tudi »Sever in jug«, ki mi je ena najlepših nadaljevank, kar sem jih gledala. V DKD Edvarda Kardelja vrtijo drugačne filme. S sestro sva gledali Supermana in Superdekle in oba sta mi bila všeč. Občasno si ogledamo tudi šolske filmske predstave, ki si jih ogledamo vsi učenci, kakor filmi ustrezajo starosti.
NATALIJA REPEC OŠ Jurij Dalmatin
MED KNJIGAMI — V knjižnici v OŠ Katja Rupena v Novem mestu imamo okoli 15.000 knjig. Učenci najraje segamo po knjigah s poljudnoznanstveno vsebino. Knjižnico radi obiskujemo, moti nas le prostorska stiska, značilnost večine šolskih knjižnic v občini. Najbolj pogrešamo čitalnico. (Robi Javoršek, foto: Fotokrožek OŠ Katja Rupena)
ŠOLA NE BO SAMEVALA
Med letošnjimi počitnicami bomo na Osnovni šoli Sava Kladnika organizirali različne dejavnosti. Pripravili sta jih pedagoška komisija in šolska skupnost in menimo, davbo program všeč vsem obiskovalcem. Že v torek, 26. januarja, si bodo učenci lahko ogledali film To so gadje, v četrtek, 28. januarja, pa film Pastirci. Vsakič bo sledil razgovor o filmu z mentorji. V sredo si bodo učenci lahko ogledali različne zabavne računalniške igrice. V petek pa bodo v veliki in mali telovadnici različne igre pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje. Vse dni bo odprta tudi šolska knjižnica, v petek, 29. januarja, pa bo tudi ura pravljic z različnimi zaposlitvami.
MELITA ZEMLJAK OŠ Savo Kladnik Sevnica
Sekajo lahko tudi drugi
Iz članka v 42. št. Dolenjskega lista je razvidno, da ima večina belokranjskih lastnikov malo gozda, in e ta je razdrobljen v majhne parcele. Precej je tudi površin, ki jih uradno označujejo za gozd, a so v resnici steljniki ali zapuščeni pašniki, večinoma porasli z grmičevjem. Tu bi bilo treba pogozdovati. Vse kaže, da gozdno gospodarstvo ne zmore vsega, lastniki zasebnih parcel pa za pogozdovanje ne kažejo zanimanja, saj od gozda nimajo posebnih koristi. Kot je rečeno v omenjenem pripspevku, morajo od cene posekanega lesa plačati 30 odst. za biološko amortizacijo in stroške gospodarjenja. Razen tega morajo plačati 25 odst. od cene prodanega lesa, kar obračunavajo pri odmeri zemljiškega davka.
Občan, ki je lastnik gozdne parcele, je res zemljiškoknjižni lastnik, m pa tudi gospodar tega gozda. Lahko se zgodi, da mu pošlje gozdno gospodarstvo na-
log za posek določene količine lesa, in če lastnik tega ne bi hotel ali zmogel, bi to opravil TOK. Če gozdarski delavci še spravijo les do ceste, ostane lastniku od prodane količine zelo malo. Lastnik bi dobil največ z ilegalnim posekom in prodajo v sosednjo republiko, iz katere prekupčevalci še vedno povprašujejo po deskah.
Če sekajo delavci TOK-a, je še možnost, da naročnik za posek sploh ni pravi lastnik gozda. Pride sin ali zet in predloži podatke, nato mu logar brez preverjanja odkaže les. Pravi lastnik pa lahko sploh ne ve za dogodke v svojem gozdu. Kazalo bi to upoštevati in odka-zovati za sekanje le lastnikom ali pa na podlagi njihovih pooblastil.
MARKO PUHEK Lokve
Ob koncu leta, ko v muzejih pišemo najrazličnejša poročila o opravljenem delu v preteklem letu, sestavljamo tudi poročila o razstavni dejavnosti.
Ganglovo razstavišče v Metliki, ki deluje v sestavi Belokranjskega muzeja in je zaenkrat še vedno edino razstavišče za občasne razstave v Beli krajini, je v letu 1987 ponudilo obiskovalcem na ogled šest razstav, od lega pet likovnih in eno etnološko-zgodovinsko. Malo, bi lahko rekli, če primerjamo na primer podatke iz leta 1985, ko seje v istem prostoru zvrstilo kar dvanajst razstav. Pa vendar dovolj, če se zavedamo, daje pet razstav od šestih pripravil Belokranjski muzej z dvema strokovnima delavcema.
Podatek, pri katerem seje treba bolj zamisliti, pa je ta, da je število obiskovalcev na posamezni razstavi v preteklem letu močno upadlo, in sicer v glavnem zaradi manjšega obiska osnovnošolske in srednješolske mladine. Vstop v Ganglovo razstavišče je bil za vse brezplačen.
Priznati moramo, da so otvoritve naših razstav tudi v primerjavi z večjimi in bolj znanimi slovenskimi galerijami in razstavišči še vedno dobro obiskane. Izoblikovala se je skupina ljudi, ki so redni gostje Ganglovega razstavišča vse leto. Pri tem smo še posebej veseli stalnih obiskovalcev iz Črnomlja, Adleši-čev, Gradca, ki z voljo najdejo čas in pridejo v Metliko po nekaj duhovnih
mo (-38 °C) imenujejo kar »sibirski ekspres«, češ da jo je tja pripeljal Gorbačov ob svojem zadnjem obisku. V Avstraliji se ubadajo s povsem drugačnimi težavami. Sredi minulega tedna so v njihovem glavnem mestu namerili kar 56 °C vročine. Menda bo rekorde posekala tudi naša letošnja zima, ki po svoji skromnosti s snegom in s toploto bolj spominja na prihajajočo pomlad. Vremenarji pravijo, da takšnega januarja še nimajo v svoji dolgoletni statistiki. Če ne sedaj, zna pa sredi maja dol pasti«, pravi izkušeni Kovačev ata. Pričujoča fotografija je bila posneta minulo nedeljo na 1181 m visokem Trdinovem vrhu. Tri družine iz Novega mesta so si to najvišjo točko Dolenjske izbrale za celodnevni nedeljski piknik na prostem. Prav veselo je bilo, pa še telohove šopke so odnesli v dolino. (Foto: J. P.)
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Davek na tretjega otroka
V tetovski občini, ki je ena največjih v Makedoniji in v kateri živi tudi veliko A Iban-cev, so sprejeli odlok, da bodo zakonci, ki ne bodo spoštovali odloka, da imajo lahko največ dva otroka, morali sami plačevati zdravniške preglede, cepljenja, recepte, šolnino in druge stroške, ki jih s prihodom na svet dajo otroci. Iz Tetova je prišla tudi novica, da bodo kmalu sprejeli tudi poseben sklep, ki bo vsaki družini s tretjim otrokom naložil poseben davek. Davek je že dobil ljudsko ime: »davek na tretjega otroka«. Sekretar tetovske občinske konference SZDL Vlado Biškovskije izjavil, da so pri oblikovanju predloga o samo štiričlanski družini sodelovali vsi družbeni subjekti, za predlog pa so bili tudi občani v javni razpravi. Proti predlogu je bilo po sekretarjevih besedah le kakšnih 5 odstotkov albanskega življa. Še bolj določno je govoril Tito Beličanec, predsednik makedonskega komiteja za delo. Beličanec trdi, da administrativni ukrepi za zmanjševanje družine v Gostivarju, Debru, Kičevu, Strugi in Tetovu niso ukrepi prepovedi ali prisile, po njegovem mnenju gre zgolj za ustvarjanje normalnega demografskega procesa. V ta proces se bo kmalu vključila tudi uprava za notranje zadeve. Sprejeli naj bi namreč odločitev o prepovedi doseljevanja vsem tistim, ki v prenasljenih občinah nimajo zagotovljenega dela.
Tetovski borci so, kot poroča Delo, seveda odločno za ta ukrep, celo več, menijo, da odvzem otroškega dodatka za tretjega otroka ter drugih pravic, ne bo dovolj. Več kot 5000 ljudi iz tetovske občine je namreč zaposlenih vzdolž jadranske obale, kjer imajo nadvse cvetoče slaščičarne. Poletni izkupiček je menda tako velik, da jim bo bolj malo marža otroški dodatek in zdra vstvene storitve. V Tetovu imajo tudi več kot 7000 zdomcev in 4000 zasebnikov. Tudi ti dobro zaslužijo in bi si lahko »na svoje stroške« privoščili tudi 5 ali več otrok. Zato tetovski borci predlagajo, da je treba čimprej sprejeti zakon o obdavčenju tretjega in nadaljnjih otrok.
Tako v Makedoniji oziroma v Tetovu, kjer so zaradi pomanjkanja denarja (od 182.000 prebivalcev jih je zaposlenih le tretjina) pred časom ukinili tudi porodniške pakete. Čeprav je strah pred demografsko eksplozijo (zlasti v Srbiji in Makedoniji) lahko razumeti, odločitev tetovskih in drugih makedonskih oblastnikov (čeprav v imenu ljudstva) ponekod v Jugoslaviji in tujini ne bodo sprejeli dobrohotno. O teh zadevah namreč kar na Široko govori deklaracija o človekovih pravicah in drugi podobni mednarodni dokumenti, ne nazadnje pa tudi še vedno veljavna jugoslovanska ustava iz leta 1974.
Tako na primer člen 163 omenja pravice iz socialnega zavarovanja za delovne ljudi in občane, ki niso obvezno socialno zavarovani, člen 165 pa pravico o enakih pogojih pridobivanja znanja in strokovne izobrazbe na vseh ravneh izobraževanju Kar se doseljevanja v Tetovo tiče, bi moral biti 183. člen zvezne ustave, ki omenja zajamčeno svobodo gibanja in nastanitve, vendarle močnejši od električnih bikovk makedonskih miličnikov. Glede plačevanja zdravniških pregledov, cepljenj in receptov bi Tetovčani s tretjim
otrokom lahko poklicali na pomoč 186. člen (»vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva«), še bolj natančen je člen 188 (»mati in otrok uživata posebno družbeno varstvo«), zadnje dvomljivce oziroma zagovornike tetovskih družinskih odlokov pa bi moral dotolči člen 191. ustave SFRJ. Ta pravi: »Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdra v st venih razlogo v.« Če ne štejemo omenjenih nekaj odlokov, v Tetovu debilnost ni pogosta.
• Za konec še vprašanje: ali bodo tretji otroci, ki jim država s pomočjo občine vnaprej odreka brezplačno zdravstveno varstvo, šolanje in druge z ustavo in zakonom zajamčene pravice, sploh še Jugoslovani? Bodo brezpravni dečki vendarle dovolj dobri za služenje vojske, deklice pa za delo v kakšni prašni tekstilni tovarni in dva, z zakonom dovoljena poroda? Tako daleč nihče ne vidi, že danes pa se ve, da bi smele biti svoboščine in pravice človeka in občana omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih ljudi in občanov. Tako vsaj pravi člen 153 ustave SFRJ.
Kako se bo vse skupaj končalo, nihče ne ve. Tuji dopisniki so spet dobili dobro in hvaležno gradivo, mesili in obračali ga bodo po svojih potrebah, pri čemer naša država v nobenem primeru ne bo prikazana v najboljši luči. Balkan je čudna oaza Evrope. V nam sosednji in prijateljski Romuniji je njihov vodja ukazal, naj pod grožnjo hude kazni ostane noseča prav vsaka ženska, na jugu Jugoslavije pa mimo ustave sprejemajo odlok o davku na tretjega otroka. Kot da se od leta 1945 ne bi tam doli nič zgodilo, šolskim in drugim oblastem v 43 letih ni uspelo prepričati dela prebivalstva, da za revno državo ni dobro, če imajo reveži preveč otrok.
MARJAN BAUER
So težke kovine le lahek izgovor?
Lani, 7. novembra je bil občni zbor ribiške družine Metlika, na katerem so se do konca zaostrile razprtije med vodstvom ribiške družine oz. njegovim upravnim odborom in nadzornim odborom oz. sploh tistimi člani družine, ki so podpirali dotedanje raziskave rib iz belokranjskih rek glede na vsebnost PCB in se zavzemali za nadaljnje raziskave po sprejetem programu. Vodstvo družine in del članstva sta menila, da dotedanje nepopolne raziskave dajejo za ribiče dovolj jasno sliko o kontaminiranosti rib, denar, ki je bil tudi za nadaljevanje že zbran, pa naj bi porabili za druge namene in potrebe ribiške družine. Večino potrebnega denarja za analize rib na PCB so prispevali drugi, med njimi tudi deset slovenskih ribiških družin. Seveda je bil ta denar namenjen zgolj za analizo rib na PCB. Veliko delo pri vsej stvari je opravil inž. Igor Jugovič, kije o kontaminiranosti rib iz belokranjskih rek s PCB na podlagi teh analiz dvakrat pisal tudi v reviji Ribič. Na omenjenem občnem zboru pa je bil zaradi svojega dela in zavzemanja za nadaljnje ana-
lize po sprejetem programu v splošnem prerekanju, v kar se je občni zbor sprevrgel, deležen tudi nizkih udarcev in nerazumnih očitkov. O vsem tem je naš časopis podrobno pisal v Prilogi 19. novembra lani. Kakorkoli že, po glasovanju, ko je bila večina članov za nadaljevanje analiz po sprejetem programu, sta vodstvo metliške ribiške družine ter njen upravni odbor odstopila.
Očitno pa nista odstopila od namere, da ustavita nadaljnje analize rib na vsebnost PCB, kar bi dalo jasno sliko o kontaminiranosti rib iz belokranjskih rek, hkrati pa bi bila to trdna osnova za nadaljnje raziskave posledic belokranjske ekološke katastrofe. V planu dela ribiške družine Metlika, ki ima datum 12. november 1987, se pravi, da je bil narejen le pet dni po občnem zboru, in ki je za upravni odbor podpisal predsednik ribiške družine (oba sta 7. novembra lani odstopila), med drugim piše, da analize rib iz lanskega leta niso kompletne in kot take neuporabne in da bo treba z zavodom, ki opravlja analize, skleniti pogodbo, v kateri mora biti točno določeno, katere podatke naj izvidi u vsebujejo. Piše tudi, da bodo število rib za analizo zmanjšali, razširili pa kriterije, »po katerih se bodo ribe analizirale še na težke kovine in druge strupe.«
V mnenju o programu raziskave rib glede na vsebnost PCB v belokranjskih rekah — za ribiško družino ga je izdelal inž. Jugovič — ki ga je oktobra lani dal Zavod za ribištvo Ljubljana, podpisali pa trije diplomirani bio-
• Kakšna je torej strokovna podlaga upravnega odbora ribiške družine Metlika in njenega predsednika (oba v ostavki), da trdi, da dosedanje analize niso uporabne, da zahteva nove podatke (kakšne?), da se zavzema za zmanjšanje števila nadaljnjih analiz (na občnem zboru so se odločili za nadaljevanje po sprejetem programu) in da zahteva še analizo rib »na težke kovine in druge strupe«? Očitno so te »težke kovine« zgolj lahek izgovor za prekinitev strokovno preverjenega in potrjenega programa.
logi, pa med drugim piše, da je program dobro strokovno zasnovan, da je treba z raziskavo nadaljevati in jo podpreti. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto pa meni, da bodo te analize temelj za spremljanje kontaminiranosti rib v prihodnjih letih.
A.	BARTEU
Kupec avta je trikrat tepen
O tem, kaj danes pomeni avto za poprečno slovensko družino, skoraj ni potrebno posebej razpravljati. A vto namreč že dolgo ni več luksus, ampak potreba, ki jo narekuje življenje, kakor smo si ga pač organizirali. A vto pa je sredstvo, ki samo po sebi ne zmore prav nič, če ni zanj zgrajene infrastrukture v obliki cest, če ni bencina, servisov itd. Pravzaprav vso to infrastrukturo imamo, a je zelo draga, slaba in v največ primerih celo nezadostna. Jugoslovanski kupec avtomobila je zato tepen najmanj trikrat. Kupuje relativno naj-dražje in tehnološko najbolj zastarele avtomobile na svetu, plačuje drag bencin in se za nameček s slabimi avtomobili vozi po slabih
cestah. Ker slab avto zelo težko zdrži obremenitve, kakršne povzročajo naše ceste, zdržati pa mora najmanj deset let, ker se pri nas vozni park tako počasi obnavlja, je temu primerna tudi prometna varnostna naših cestah. Nesreč je vse več, vse hujše so in celo strokovnjaki že priznavajo, da so jim pogosto vzrok slabi in stari avtomobili ter seveda ceste. Skoda, ki nastaja zaradi tega, pa je v primerjavi z izgubo Agrokomerca pravi mačji kašelj in je niti ni mogoče oceniti
Pa vendar poglejmo samo plat medalje, ki seji pravi naša cestna infrastruktura. Kdor seje že kdaj vozil po Zah. Nemčiji, Avstriji, Italiji in celo ČSSR.je lahko videl, kaj pomeni sodobna avtocesta. Promet po teh cestah poteka hitro, tekoče in na njih, vsaj tako so izračunali statistiki, se dogodi relativno najmanj prometnih nesreč. In to se dogaja celo v Nemčiji, kjer lahko s porchejem drviš, kolikor ti da tistih šest tisoč kubikov pod pokrovom motorja, ker pač ni hitrostnih omejitev. In kdaj bomo pri nas prišli do te stopnje, kakršno so drugod dosegli kmalu po vojni ali deset dvajset let pred nami? Kot kažejo izračuni, še ne bomo tako kmalu prišli do novih avtocest
Že dolgo je znano da, pelje najkrajša pot iz zahodne Evrope na Bližnji in Srednji vzhod po našem ozemlju. Zaradi tega je sedanja cesta bratstva in enotnosti zelo obremenjena. Načrti, da bi jo spremenili oziroma dogradili v pravo avto cesto so pa tudi že stari. Od skupne dolžine 1.187 kilometrov je je bilo doslej zgrajene šele 516 kilometro v. In to čisto po jugoslovansko. Pri nas nismo šli od severa proti jugu, kakor teče promet, ampak smo odseke avto ceste gradili zdaj tu in zdaj tam, da so bili zadovoljeni posamezni interesi. Kako bo z gradnjo ceste naprej, pa seveda ne vemo, kajti očitno že sedaj primanjkuje denarja. Glavni vir za gradnjo cest je namreč bencinski dinar. Pred podražitvijo bencina lani 16. novembra smo od litra bencina, ki je veljal 460 dinarjev, za ceste odšteli nekaj malega več kot 10 odst. Odkar seje super bencin podražil na 700 dinarjev, se je delež za ceste zmanjšal na šest odst. cene super bencina.
• Na ta način smo lani zbrali 288 milijard dinarjev, od tega pa bi lahko porabili za gradnjo avto cest samo 81 milijard dinarjev. S tem denarjem pa bi lahko v Sloveniji zgradili kakih dvajset kilometrov avto ceste. Zakaj se zbere tako malo denarja za ceste? Večino denarja poberejo zvezna administracija in pa rafinerije. Za kaj potrebuje denar zveza, pa tako vsi vemo. V Nemčiji gre več kot polovica cene bencina za gradnjo cest. In če bomo vztrajali pri tej delitvi, potem bomo naše avto ceste gradili še celih 130 in več let, ko nas bo prehitela že Romunija.
Pa nočemo slikati vraga veliko bolj črnega, kot je v resnici. Toda kdor se vozi po naši dolenjki, čez jame in grbine, med zaspanimi Turki in Grki, se prav gotovo vpraša, kam gre denar, ki ga plačuje z bencinskim dinarjem in s cestno takso, ki se je letos spet povečala za sto odstotkov. Sprašuje se, ali je res potrebno, da z a vtomobilom poskakuje po osem in celo več centimetrov visokih stopničkah na betonskih delih naše magistralne ceste (ta podatek ni preverjen, a med ljudmi se govori o teh osem centimetrov visokih stopničkah). Kaj lahko k boljšemu vzdrže-
vanju cest pripomorejo cestna podjetja, tudi novomeško, pa je seveda nova in nemara tudi razburljiva zgodba.
JOŽE SIMČIČ
Licemerno bruhanje ognja in žvepla
Pred dnevi je večina naših sredstev javnega obveščanja posredovala Tanjugovo novico, da bo zvezni tržni inšpektorat zaradi gospodarskega prestopka vložil prijavo zoper zagrebško Pii vo, kije s kri vala zaloge otroške hrane. V skladiščih edinega jugoslovanskega proizvajalca posebne hrane za dojenčke so v času najhujšega pomanjkanja našli zaloge surovin in gotovih izdelkov. Inšpektorji so ugotovili, da je tovarna 15. novembra, takoj po odloku ZIS o vrnitvi cen na raven 1. oktobra, prenehala izdelovati bebimil, laktovit, humano in drugo hrano za dojenčke ter da je imela zadnjega decembra na zalogi kar 45 tisoč zavitkov otroške hrane. Novico zaključuje opravičilo Plivinih predstavnikov za pomanjkanje otroške hrane na trgu. Trdijo, da gre za ekonomske razloge. Pred zamrznitvijo cen je imela tovarna z vsakim zavitkom (sicer res drage) hrane 400 din izgube, po vrnitvi cen pa se je ta izguba povečala na 1.500 din. Tanjug je še zapisal, da ugotovitve tržnih inšpektorjev odločno potrjujejo, da je zagrebški proizvajalec izsiljeval in se obnašal monopolistično. Po zakonu in po nepisanih zakonih
• Obup in gnev staršev, ki so pri prehrani svojih dojenčkov v celoti odvisni od industrijske hrane, narejene iz mleka, pa so imeli zadnje tedne velikanske težave s preskrbo s temi izdelki, je seveda povsem razumljiv in tudi nalezljiv. Toda že zelo kratek premislek preprečuje popolno kanaliziranje vsega gneva in besa le na proizvajalce, v tem primeru na Plivo, pa tudi na Podravko iz Koprivnice in Po-murkino tovarno mlečnega prahu, ki je glavni dobavitelj surovin za izdelavo otroške mlečne hrane.
solidarnosti in humanosti je bila Pliva dolžna nadaljevati proizvodnjo otroške hrane, dokler je imela surovine.
Novica je prvi hip morda porodila zadoščenje, da bo monopolistični izsiljevalec višjih cen le dobil kar mu gre. Saj je skoraj ni bolj nezaslišane stvari od te. da ostane na cedilu oz. brez hrane najmlajša in biološko najobčutljivejša populacija.
Skoraj gotovo res niso povsem brez masla na glavi, res se obnašajo, monopolistično in izsiljevalsko in kdove kako še. Toda bruhati nanje ogenj in žveplo in jih kaznovati je le licemerno dejanje. So zato, ker pač delajo takšen posebno »občutljiv« izdelek, kot je hrana za dojenčke, res dolžni in kako dolgo v imenu solidarnosti in humanosti delati v svojo izgubo, ko pa so sicer tovarna kot vsaka druga? Verjetno da ne in da bi bilo vendar treba najti način za učinkovitejše in sprotno klicanje na odgovornost tistih, ki vihtijo kuhalnico pri takem kuhanju težav oz. pretresov v preskrbi z nerazsodnimi ali vsaj čisto premalo premišljenimi ukrepi in odloki, ki so skregani z ekonomijo.
Z. LINDIČ- DRAGAŠ
Maraton
v
Himalaji
Maratonski tek je postal najbolj množična športna disciplina nasvetu. Dandanes ni nič nenavadnega, če v enem samem maratonu nastopi več kot dvajset tisoč tekačev. Tako je bilo letos v aprilskem londonskem in tudi novembra v newyorškem, kjer se je z osmim mestom odlikoval Mirko Vindiš. Morda je le smučarski tek Vasa na Švedskem množičnejši enkraten športni dogodek, toda tek Vasa je en sam, velikih mednarodnih maratonov pa je iz leta v leto več. Maraton hoče že skoraj vsaka večja prestolnica.
V pisani množici udeležencev je privlačna predvsem raznolikost njihovih pojmovanj 42,2 km dolgega teka. To je priložnost, da na start s svetovnimi prvaki in olimpijskimi zmagovalci stopijo tudi povprečni rekreativni tekači. Le v kateri športni disciplini je to danes še mogoče? Toda celo maraton, ki velja za velikanski športni podvig, zgublja mikavnost neznanega in nenavadnega in tekači si izmišljajo vse mogoče, da bi njegov sijaj ne zbledel. Na velikih maratonih gledalci že dolgo ne čakajo le peščice vrhunskih tekačev, ki med seboj obračunavajo za zmago, ampak pozdravljajo in se zabavpjo ob nenavadno oblečenih in hudo počasnih rekreativcih, za katere ima maratonski tek povsem drugačne razsežnosti od zmagovanja: v letošnjem londonskem maratonu je na cilj prišel tudi britanski princ Charles, toda le kot papirnata lutka na ramenih tekača Mika Bella; tekel je tudi Charlie Chaplin s cilindrom na glavi in palico v roki. Neki Eric Neston je med tekom štiristokrat zaigral skladbo When the Saints...
Najnovejša začimba v svetu maratona pa je prvi himalajski maraton, ki je dobil ime po Everestu.
Pred tako drznim poskusom, kot je maratonski tek po obronkih najvišjega gorovja na svetu, je skupina tekaških zanesenjakov, ki so bili lani na počitniškem pohodu v Nepalu, priredila 15 km dolg poskusni tek.
Maraton z veličastnim razgledom na prebivališče snega, kar v sanskrtu pomeni ime Himalaja, zveni vabljivo, a skriva v sebi vrsto težav. Prva je tek na veliki nadmorski višini po stezah, ki še najbolj ustrezajo gorskim tekačem. Pot je posejana s krajevnimi posebnostmi, med katerimi so leseni mostovi čez divje gorske potoke in reke tudi preskus poguma. Ozko stezo lahko zapre tudi domači promet, in kdor bo o svojih namerah uspel prepričati trmastega jaka pred seboj, bo morda naletel na še manj razumevajočega sogovornika — njegovega lastnika!
Prvi maraton z imenom Everest je bil 27. novembra, potekal pa je skozi vasi himalajskega ljudstva šerp pod Mount Everestom. Podatkov o tem, kako se je končal, še ni. Pred približno 18 meseci je bil preskusni tek od glavnega mesta Šerp Namche Bazaarja do samostana Tengboche in nazaj. Zmagovalca sta bila domača gorska vodnika, ki sta za pot potrebovala 3 ure in 7 minut, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstila predstavnika najbolj tekaškega ljudstva v Evropi, Britanca Julian Toper in Clive Bullock. Za prvim sta zaostala za sedemindvadvajset minut. Povprečnemu cestnemu tekaču, ki 15 km dolgo progo preteče v približno 1 uri, se ti časi lahko zdijo slabi, toda upoštevati je treba okoliščine: v razredčenem višinskem zraku se je bilo treba spustiti v 300 m globoko dolino in se na polovici poti vzpeti na 600 m visok hrib, na katerem stoji samostan Tengboche.
Po uspešni poskusni tekmi so se organizatorji povezali z britansko turistično družbo Bufo Ventures, ki prireja pohode v predgorje Himalaje, in se dogovorili za novembrski maraton, Organizatorji so omejili udeležbo tuih tekačev na 50, domačinov, nepalskih vojakov, policajev in gorskih vodnikov pa bo 20.
Vsak tekač je moral dokazati svoje poprejšnje tekaške izkušnje in preskrbeti podrobnosti o najmanj treh nastopih v tekih na dolge proge v zadnjem letu dni.
Proga maratona Everest poteka od Gorak Shepa, ki je tik pod baznim taboriščem za naskok na najvišjo goro sveta, do Namche Bazaarja. Ves čas gre po tradicionalni poti planinskih ekspedicij in skozi vrsto šer-povskih vasi. Razen dveh krajših odsekov navkreber poteka maraton Everest navzdol, toda to ni nežen spust — s 5200 m na okrog 3440 m nadmorske višine.
Na vsakih 5 km so okrepčevalne postaje z zdravniško posadko, nosili, kisikom in odejami pa s sterilizirano vodo in elektrolitskimi napitki.
Veliki nadmorski višini ustrezajo tudi ne ravno idealne vremenske okoliščine. Čeprav je tek v najugodnejšem letnem času, med monsunom in zimo, temperatura variira med lediščem na startu in 15° C na cilju. Tekači so se morali odločiti za primerno obleko — prireditelji so upali, da bodo dobili oblačila iz tkanine gore-tex, ki dopušča izhlapevanje znoja, ne prepušča pa vlage v obratni smeri.
Udeleženci maratona so odleteli v Katmandu 7. novembra in štiri dni pozneje začeli z obveznim dva tedna trajajočim pohodom na startno mesto. Med pohodom so poskrbeli za trening: prireditelji so preskrbeli šotore in opremo za kuhanje, osebne stvari, opremo za taborjenje in hrano pa so nosili plačani nosači. Vsak tekmovalec je moral poskrbeti za spalno vrečo, obleko in nepremočljivo vrečo za stvari, ki jih rabijo vsak dan. Za tisti del pohoda, ki je nad snežno mejo (v tem delu Himalaje 4600 m), so udeležencem svetovali lahke gojzarje, za ostalo pot pa stabilne, dobro zaščitene tekaške copate. Nujen del tekmovalne opreme so volnena kapa in rokavice.
Okvirna cena potovanja na najvišji maraton na svetu je bila 1200 britanskih funtov: toliko stane povratna letalska vozovnica iz VB v Katmandu in vse, kar je v zvezi s pohodom na start: plačilo vodnikov, nosačev in medicinskega ter ostalega spremstva na sami tekmi. Tekači se bodo vrnili 4. decembra.
Maraton pod Everestom: komajda primerno početje!
Britanec dr. Craig Sharp, zdravstveni svetovalec pri tekaški reviji Running, je sedem let živel, delal in tekel na veliki nadmorski višini in je celo rekorder v teku na Kilimandžaro: za 29 km dolg vzpon od 1600—5900 m na najvišjo goro Afrike je potreboval 6 ur in 48 minut. Dr. Sharp je pred maratonom dejal:
»Organizatorji maratona Everest pravijo, da ne bodo dovolili nastopiti nikomur, ki bi kazal kakršnekoli znake višinske bolezni, da bodo preverjali, kako uspešno se tekači prilagajajo veliki nadmorski višini, in da bodo morali vsi pred nastopom še enkrat uspešno prestati zdravniški pregled.
Na žalost ni mogoče predvideti, koga bo velika nadmorska višina najbolj prizadela. Tveganje višinske bolezni je približno 33-odstotno. Ironija je, da pogosto trpijo mladi, dobro pripravljeni tekači. Dva ali trije tedni niso dovolj dolga doba za uspešno prilagoditev za tako naporno tekmo na veliki nadmorski višini. Jaz bi predlagal tri mesece. Seveda je to skoraj neizvedljivo, zato naj bi udeleženci visokogorskih maratonov poskusi-
li z dvema tritedenskima obdobjema prilagajanja na višini od 2500 do 3300 m, na primer v švicarskih Alpah. Absolutni minimum pa sta dva teden dni trajajoča ciklusa prilagajanja. V času prilagajanja bi si morali prizadevati redno vaditi, toda zapomniti si velja, da gre za obdobje prilagajanja, ne treniranja. Trenira lahko vsak doma — in za maraton Everest je dr. Sharp priporočil veliko teka navzdol.
Zrak, ki ga človek vdihuje na višini 5100 m, vsebuje le 54% kisika, ki ga vsebuje zrak na normalni nadmorski višini, in na 3300 m ga je še vedno le 65%. Prilagajanje organizma je predvsem odgovor na to »pomanjkljivost« okolja, telo si pomaga na naslednje načine:
— kostni mozeg začne pospešeno proizvajati več rdečih krvničk, kar ima za posledico približno 20-odstoten prirastek hemoglobina, ki v krvi skrbi za prenašanje kisika,
— kapilare v mišicah se pomnožijo in izboljšajo krvni pretok v njih,
— količina mioglobina, ki prenaša kisik v mišicah, se poveča za okrog 30%.
Posledica nezadostne aklimatizacije je višinska bolezen. Za milejše oblike višinske bolezni je značilen glavobol, omotočnost, slabost, pomanjkanje apetita in izčrpanost. Resna višinska bolezen lahko povzroči pljučni edem — nabiranje tekočine v pljučih — katerega znaki so huda zasoplost, obilna, s krvjo obarvana pena na ustih in izčrpanost. Višinska bolezen lahko škoduje tudi možganom. Znaki bi bili v tem primeru naraščajoč glavobol, pomanjkanje koordinacije, nerazločno govorjenje, halucinacije in končno koma. Če tekači začutijo kateregakoli od teh znakov, bi morali takoj poiskati zdravnika. Obe ti dve obliki resne višinske bolezni sta lahko smrtni.
Pomembna ovira za maraton v Himalaji bo tudi približno 25-odstotno zmanjšanje količine glikogena v mišicah. To je značilna reakcija organizma na bivanje na velikih nadmorskih višinah. Primanjkovalo jim bo torej energije. Zato bodo morali tečaki odseke navkreber teči zelo počasi in enakomerno«
Iz vsega, kar je v zvezi s prvim himalajskim maratonom povedal dr. Sharp, lahko sklepamo, da je tak poskus na meji razumnega početja. 42,2 km teka v enem samem zamahu je že v idealnih vremenskih in geografskih razmerah dovolj! Upamo lahko le, da začinjenost z veliko nadmorsko višino ne bo komu maratonskega teka pokvarila za vse življenje.
,	.	J	PENCA
rri			pp~
i_.	.6	ll	p))
	M nJuuL	0	Bfl
foto slišal: Milan Markelj
>vsmw » wmm-r ■/	m*-	m
f JEŽEŠ TOLE PA NI VIDETI, DA BO MIREN \ ZBOR KRAJANOV.
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti
Kaj ostane republiki?
Kavčič opozarja na sporno prakso — Na Kočevskem zelo hud mraz — Volkovi v Kolpski dolini
VSAKOMUR JE JASNO, da republiški izvršni svet ne more biti in ni navaden propagandni aparat zvezne administracije. Izvršni svet republike ima velike in odgovorne obveznosti do delovnih ljudi svojega področja, spričo njih odpira prav zato že prej načeta stališča glede omejevanja prispevkov na zvezni ravni. Bistvo vprašanja je treba postaviti takole, je dejal tovariš Kavčič: »Ali lahko republika ali narod, potem ko je izpolnila vse svoje obveznosti do federacije, vštevši tudi pomoč nerazvitim in s tem socialistični skupnosti, sama razpolaga in deli ostanek dohodka?« Čeprav je odgovor znan že iz prvih dni ustanovitve nove Jugoslavije, pa praksa kaže tole: vsak poskus preprečiti dosledno uresničevanje omenjenih načel bo neizogibno povzročal med ljudmi v posameznih republikah in med narodi vznemirjenost, nezaupanje in s tem nepotrebne spore.
SKRBSTVENI ODDELEK pri krški občinski skupščini ima evidentiranih okrog 270 otrok brez staršev ali takih, katerih starši niso sposobni skrbeti zanje. Nad njimi ima stalen nadzor. Nekaj jih je v domači oskrbi, nekaj v mladinskih domovih, nekaj pa v reji.
V ZADNJIH DNEH smo slišali in brali poročila o najnižjih temperaturah v Jugoslaviji, ki so se gibale okoli -25 stopinj C. Presenečeni pa smo bili, ko smo zvedeli, da je bilo v teh dneh ponekod še bolj mrzlo. Tako so v Kočevju namerili preteklo soboto kar -32 stopinj. Toliko so v nedeljo namerili tudi v Loškem potoku.
MRAZ OVIRAL volilce. V vaseh Topliške doline in tudi v samih Dolenjskih Toplicah so bili te dni zbori volilcev. Razpravljali so o gospodarskih zadevah, ureditvi zdraviliškega kraja, kanalizaciji, razsvetljavi, regulaciji Sušice itd. Marsikaj bodo lahko uredili z denarjem krajevnega samoprispevka. Udeležba na zborih je bhla majhna zaradi hudega mraza.
VOLKOVI SO SE pojavili v okolici Predgrada v Kolpski dolini.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. januarja 1968)
Obsojene na smrt že pred rojstvom
Detomori deklic niso več tako pogosti, se pa stari običaji uveljavljajo na bolj pre-vejan način — Zloraba znanstvenih odkritij in medicinskih tehnik
Najnovejša odkritja, ki omogočajo staršem že veliko pred rojstvom zvedeti za spol svojega bodočega otroka (o najnovejšem smo pisali v prejšnji številki), so dvorezen meč. Kot po eni strani predstavljajo zmago znanosti in vse globlje človekovo vdiranje v skrivnosti življenja, pa je takšna odkritja mogoče tudi zlorabiti, podobno, kot načrtovanje družine ponekod v svetu ne pomeni večje svobode in odgovornosti zakoncev, marveč nov način, da se stari predsodki še bolj uveljavljajo. Rojstvo otroka še ni. povsod po svetu vedno srečen dogodek. O tem, ali je srečen ali ne, se odloči šele, ko se izve za njegov spol.
Kot v preteklosti je tudi še danes v azijski družini rojstvo sina priložnost za veliko slovesnost in radost, medtem ko rojstvo hčere mine brez slavja in skoraj povsem neopazno. Kljub gospodarskemu in tehnološkemu napredku ostajajo mnogi predeli Azije slej ko prej pod močnim vplivom patriarhalne tradicije, po kateri so ženske družbeno stigmatizirane kot manjvredne. In v skladu s to tradicijo se rojstvo otroka različno vrednoti. Nekaj velja samo rojstvo sina! Mož se lahko loči od žene in jo pretepe, če mu ne rodi potomca moškega spola. Zahteva po moškem potomcu je močna in pritiska tudi na izobražene sloje. S prodiranjem sodobnih načinov kontrole rojstev pa se podrejenost in manjvrednost žensk nikakor ne zmanjšuje, prav obratno, izraža se na nov način.
Ubijanje dojenčkov ženskega spola je bilo nekdaj široko razširjeno po vsej Aziji. Tega seveda v takem obsegu ni več. Detomore te vrste so vlade s strogimi kaznimi skoraj izkoreninile; opravljajo jih samo še v najbolj odmaknjenih in odljudnih predelih Kitajske in Indije. Toda prikrito še naprej prihaja do odstranjevanja deklic, predvsem s splavljenjem zarodkov ženskega spola. Ugotavljanje spola zarodka je v azijskih deželah močno nhapredovalo tudi po zaslugi zahodnih tehnologij, le da ugotavljanje spola služi kriminalnim namenom. V Bombayu, Seulu in drugih velikih azijskih mestih je razširjeno ugotavljanje spola zarodka. Običajno potem sledi splav, ako se izkaže, daje zarodek ženskega spola.
Kot trdijo poznavalci razmer, so glavni razlogi za prikrite detomore deklic predvsem gospodarske narave. V Indiji pravijo hčeri, daje le »gost v hiši staršev«. V resnici je njen položaj takšen, kar velja za vse azijske države s podobnim gledanjem in tradicijo. Ve se, da se bo hči po poroki odselila k moževi družini in tam pomagala pri delu in negi starejših. Starši tako ne izgubijo zbolj par delovnih rok in potrebno podporo v starosti, marveč jih odselitev hčere tudi gmotno prizadene, ker morajo plačati stroške poroke, pripraviti doto in darila. Sin pa je družini v korist: družina ima delavca več, z njim se ohranja družinsko ime, pogosto tudi poklic, ob poroki pa z nevesto vred pridobi tudi gmotne koristi. Ne sme torej čuditi, če nosečnice v mnogih deželah Azije molijo, naj jim bogovi naklonijo srečo in store, da bodo rodile sinove.
Značilen primer je Kitajska, kjer so po komunistični revoluciji leta 1949 strogo prepovedali detomore deklic in tudi dosegli, da so na podeželju, kjer so se tega krutega običaja najpogosteje posluževali, zares skoraj povsem opustili ubijanje novorojenih deklic. Toda po letu 1979, ko so Kitajci začeli omejevati število rojstev z geslom »Ena družina — en otrok«, seje običaj na nov način obnovil. Politika enega otroka v družini je sprožila nove umore deklic. Kitaj-
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Zavistneži so se osramotili
V Žabji vasi stoji moderna opekarna — Petijot se smepridelovati le za domače potrebe — Zanemarjena ženska izobrazba — Čudno topli dnevi_
(Z nekakim) ponosom in zavestjo smemo poročati bralcem Dolenjskih novic o tovarniški industriji, katera bode znatno pripomogla k razvoju Novega mesta in okolice in pridnim rokam dala zaslužka v domačem kraju. Nekako pred enim letom so se združili Smola, veleposestnik in graščak, Hočevar, tovarnar usnajije, in Ogoreutz, posestnik in trgovec, da v družbi postavijo moderno opekarno v Žabji vasi, četrt ure oddaljeno od Novega mesta, kjer seje že od nekdaj nahajala opekarna starega kopita. S krepko voljo, dokajšnjim trudom in z ogromno denarno žrtvijo stoji tovarna sedaj povsem gotova. Marsikateri zavistnež je prerokoval med grajenjem pogin zasnovani ideji, danes pa spozna osramočen, da se je motil.
(P e t i j o t) ali tropinšnica, to je pijača, ki se naredi s pomočjo tropin iz vode in (ali brez) sladkorja, je dovoljeno po novem vinskem zakonu delati le za domačo porabo, torej za družino, posle, uslužbence. Vendar je do-
ski kriminalisti so odkrili več primerov, ko so starši v primeru, da se je rodila deklica, novorojenčka zadavili, zastrupili, utopili ali se ga kako drugače znebili, da so ohranili neokrnjeno pravico do naslednjega otroka, za katerega so upali, da bo moškega spola. Zgovoren je primer mizarja Gou Šikinga iz province Henan, ki se je skušal znebiti svoje komaj rojene hčere tako, da ji je zapičil igle v glavico in trebušček. Poročajo tudi o primerih, ko so starši hčere namerno poškodovali, da so imeli pravico do drugega otroka, ki jim pripada, akoje prvi otrok defekten.
Da bi premagali »fevdalno dediščino« in zatrli pobijanje novorojenčkov ženskega spola, so v Pekingu sprožili veliko kampanjo. Politiko »En otrok v eni družini« so omilili tako, da pravilo, ki določa, da imata zakonga lahko še drugega otroka po štiri — do sedemletnem premoru, če je prvi duševno ali telesno nenormalno razvit, upoštevajo v primerih posebno zakrknjenih staršev tudi, če je prvi otrok sicer zdrav, a deklica. Prav tako je zaukazano zdravnikom, ki 7,
ultra zvokom in drugimi sodobnimi napravami lahko pred rojstvom ugotovijo spol zarodka, da tega ne povedo staršem.
Podobno je tudi v Indiji, kjer velja zakon, ki prepoveduje ubijanje dojenčkov ženskega spola, že od leta 1879. Detomore te vrste poznajo samo v odmaknjenih vaseh, medtem ko v mestih vzdržujejo nepravično tradicijo pri življenju tako, da v bolnišnicah odkrivajo spol zarodka pred rojstvom in nato nosečnica splavi, ako se obeta deklica. Klinike, kjer ugotavljajo spol zarodka, rastejo kot gobe po dežju. V Bombayu se je njihovo število v zadnjih petih letih povečalo od 10 na 500.
Poznavalci razmer pravijo, da kampanje le malo zaležejo. Predsodki so trdi in globoko zakoreninjenhi, podpira pa jih vsakdanje življenje. Spremeniti se bo moralo še marsikaj, predvsem splošni položaj ženske v družbi, da bodo kruti običaji, četudi zaviti v lepše in sodobnejše oblike, izginili.
MiM
Mravlje in kisli dež
Za škodljive kisle padavine ni kriv samo človek, marveč tudi mravlje
Med ekološkimi nadlogami, ki peste svet, velja veliko pozornosti kislemu dežju. Po zaslugi varstvenikov narave je prodrla v svet resnica o škodljivih učinkih izgorevanin, naj bodo to dimi iz dimnikov težkih industrijskih obratov, energetskih postaj, toplarn ali izpušni avtomobilski plini. V ozračju se snovi iz dimov in izpušnih plinov družijo v žveplene in nitratne kisline ter z dežjem vred padajo na zemljo. Takim padavinam pravijo kisli dež, njegov učinek pa je slab. Napada rastlinstvo, razjeda stavbe in spomenike, uničuje jezera in trajno poškoduje plodno prst. Gre torej za škodljiv vpliv človeka na svetovno okolje. Vendar pa ni človek edino živo bitje, ki tako vpliva na okolje.
Kisli dež ne pada samo na kraje, kjer stojijo energetski objekti in velemesta. Pogosto pada v odmaknjenih in odljudenih krajih, daleč proč od prometnih gneč in dimnikov termoelektrarn. Izvor kislega dežja je v takih primerih težje pojasniti. Znano je sicer, da so jezera na severu Švedske onesnažena s kislim dežjem zaradi dima, ki so ga prinesli vetrovi v višjih zračnih plasteh iz nemškega industrijskega bazena in iz poljskih termoelektrarn. Nejasno pa je, od
lžnost vsacega, ki petijot napravi, naznaniti do 31. januarja vsacega leta pristojnemu županstvu in povedati množino izdelanega petijota in število oseb, za katere je bil izdelan.
(Na Dolenjske m) je najbolj zanemarjena ženska izobrazba. Kajti šole za žensko izobrazbo so še zmeraj, če tudi krožijo po Dolenjskem železnice, na isti stopinji, kakor so bile pred 30 leti. V petih glavarstvih, namreč Litijskem, Krškem, Novomeškem, Črnomaljskem in Kočevskem ni nobene deželne niti državne 8 razredne šole za dekleta.
(Cvetoč o) jagodo videli smo pri nekem gospodu iz mesta na božični večer popoldne, katero je utrgal pri Krki pod kolodvorom. Splošno so bili dnevi nekaj nenavadnega. V cvetu so bile trobentice, marjetice, teloh in resje. Na sveti dan pa je deževalo celi dan in v prihodnji noči zapadel je sneg.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januarja 1908)
Prevarani virus
So raziskovalci na sledi zdravilu za aids?
Znano je, da virus aidsa deluje uničujoče prav s tem, ko napada celice, ki naj bi telo branile pred njim. Strokovnjaki, ki zavzeto iščejo načine, kako bi našli pot do uničenja ali ones-posobljenja tega nevarnega virusa, so poskusili med drugim tudi to, da so za orožje proti virusu uporabili njegovo taktiko. In izkazalo seje, da bo ta način obrambe pred boleznijo rodil lepe sadove.
V nekaj laboratorijih so že ustvarili proteinske »vabe«, ki preslepijo virus aidsa, da se ne loti zdravih in za zaščitni telesni sistem pomembnih celic. Po mnenju dr. Jeroma Groopmana laboratorijski poskusi kažejo, da je to najbrž prava pot do zdravljenja adisa in morda tudi pot do zdravljenja drugih bolezni, ki jih povzročajo virusi.
Ti poskusi so dokazali, da se lahko sedanja prednost virusa aidsa, ki je predvsem v njegovi visoki specializaciji, spreobrne v njegovo pomanjkljivost. S pomočjo sodobne tehnike cepljenja genskih snovi in rekombi-niranja so ustvarili kopijo proteina, ki se sicer nahaja v imunskih celicah in služi virusu kot receptor. V laboratorijskih razmerah so potem preskusili, kako se bo virus obnašal, ko naleti na zaščitne celice in umetne kopije. Izkazalo se je, da se je virus dal zvabiti nastavljenim vabam in je pustil večino celic na miru.
Zanimanje za tovrstne raziskave je tako veliko, da zdaj v več laboratorijih velikih farmacevtskih podjetij izdelujejo omenjeni protein in delajo 7. njim poskuse. Upajmo, da bo zdravilo v nekaj letih pripravljeno in bo velika nevarnost, ki jo predstavlja aids za vse človeštvo, odvrnjena.
kod kisel dež v porečju Amazonke.
Raziskovalce je presenetila sestava kislega dežja v amazonskem bazenu, saj v njem ni značilnih žveplenih kislin, pač pa so našli v njem mravljinčjo kislino. Res je sicer, da mravljinčja kislina nastaja v kislem dežju zaradi vpliva formaldehida in nekaterih drugih snovi, ki jih v zrak izpuščajo tovarniški dimniki, vendar pa so jo namerili v »industrijskem« kislem dežju le v neznatnih odstotkih. Nad Amazanko pa pada kisli dež s presenetljivo veliko mravljinčne kisline.
To je napotilo raziskovalce k temu, da so poiskali izvor amazonskega kislega dežja drugje, ne v industriji.
Strokovnjak za atmosfersko kemijo Thomas Graedel je v sodelovanju z zoologom Thomasom Eisnerjem prišel na zanimivo zamisel, da so za kisli dež v nekaterih predelih sveta krive mravlje. Kakih 10 odstotkov mravelj spada med »kislinarke«, se pravi, da izločajo mravljinčjo kislinp, ki jo hranijo v posebnih jo uporabljajo za obrambo in za medsebojno občevanje. Na posamezno mravljo pride mravljinčje kisline le za slabih 5 odstotkov teže njenega telesa, torej zanemarljivo malo. Toda tudi ta zanemarljivi drobec postane velik, ko ga pomnožimo s številom vseh mravelj. Strokovnjaka sta izračunala, da na svetu živi približno 100 bilijonov mravelj, kar pomeni, da mravlje na leto izločijo okrog 10 milijard kilogramov mravljinčje kisline.
V predelih, kjer je veliko mravelj, je njihov vpliv na tvorbo kislega dežja pomemben. V porečju Amazonke, kjer je polovica vseh mravelj »kisli-nark«, pa so gotovo prav mravlje krive za onesnaževanje amazonskega bazena s kislim dežjem.
MiM
(Vir: Discover)
LANI SMO OBOGATELI za nov
svetovni rekord posebne vrste. Kar 37 fantov seje spravilo na motor, kakršne uporablja francoska narodna garda, in se zapeljalo nekaj metrov. Namučili so se fantje, kdove koliko bušk so odnesli, predno jim je uspelo, a v slovito Guinnessovo knjigo rekordov so le prišli.
HUDO POSOLJENA, a živa in zdrava je 46-letna vzhodnonemška državljanka, katere ime je zaenkrat še tajno, uresničila svoj drzni načrt in ušla iz svoje socialistične domovine na gnili Zahod. Mimo budnih oči domačih carinikov, ki pazijo, da ne bi vsi državljani ušli v Zahodno Nemčijo, seje izmuznila tako, da seje skrila v železno cev, zakopano pod 30 tonami soli. Tovor je na Zahod prepeljal njen prijatelj, zahod-nonemški šofer.
NAJBOLJ NEVAREN prostor v Veliki Britaniji ni bila cesta, marveč kar ljubi dom. Statistike kažejo, da je lani precej več ljudi umrlo zaradi nesreč z različnimi gospodinjskimi stroji kot pa na cestah. Vsak dan je za domačimi zidovi v nesreči umrlo 15 oseb, v bolnišnico pa so vsak dan odpeljali povprečno 8.500 žrtev električnih kavnih mlinčkov, nožev, likalnikov in drugih gospodinjskih strojev.
NEVARNO POSTAJA tudi naše glavno mesto. Po podatkih beograjskega sekretariata za notranje zadeve je 125 tisoč Beograjčanov oboroženih s strelnim orožjem. Prošenj za dodelitev orožnega lista pa je vsako leto več, kar kaže, da se želijo oborožiti mnogi prebivalci našega stolnega mesta. Če k tem velikim številkam prištejemo še uradno neznano številko tistega orožja, ki ga imajo nekateri pri sebi nezakonito, potem se nikar ne čudimo, da po Belem gradu ob praznikih tako neznansko poka. Da bi le ob delovnikih ne.
MED NAJBOLJ BOGATE ljudi na svetu se nikakor ni hotela uvrstiti nizozemska kraljica Beatrix. Neki nizozemski tednik jo je sicer uvrstil med 12 največjih bogatašev na svetu. In ker so tam pač drugačne navade, niso zagrabili novinarja in ga ožigosali za nazadnjaški element, ki spodkopuje temelje nizozemske kraljevine, marveč je moral dvorni predstavnik za tisk javnosti pojasniti, kaj je v resnici. Povedal je, da ima kraljica samo dve počitniški hiši v Italiji in deset posestev na Nizozemskem, kar je vse skupaj premalo, da bi se kosala ne samo z mnogimi kapitalističnimi bogataši, marveč tudi s kakim demokratičnim ljudskim voditeljem.
NAJTEŽJI ČLOVEK na svetu je ostal 42-letni Američan Walter Hudson iz zvezne države New York. Možje sicer shujšal za 169 kilogramov, vendar mu jih je še vedno ostalo 390. Debeli Walter je za nedavne novoletne praznike prvikrat stopil iz spalnice v dnevno sobo, saj prej zaradi obilnosti ni mogel skozi vrata, pa tudi obleči ni imel kaj.
Najbolj gnusni jpa se mi zde tisti ljudje, ki cisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem se slovenski jezik.
I. CANKAR
Lajajoče filmske zvezde
V zadnjem času snemajo vse več filmov, v katerih blestijo psi — Nasledniki Slavne Lassie
Kdo so najbolj slavni igralci z ameriških televizijskih ekranov, ki danes navdušujejo milijone gledalcev in jim jemljejo dih? Vprašanje je zares lahko, a odgovor vseeno preseneča. Ne, to niso Robert de Niro ali Eddy Murphy, temveč Bijoux, Benji, Mike in MacKenzie — sami kosmatinci in štirinožni lepotci. Nekatere od njih poznamo tudi 7. naših malih ekranov.
Kuža Enji, ki ga poznajo tudi naši otroci, je lani prislužil 22 milijonov dolarjev producentu nove televizijske serije, nič manj iskan in plačan ni Mike, črno-beli štirinožni junak serije o zgodah in nezgodah v slavnem Be-verly Hillsu, ki zdaj pospešeno snema
Benji — filmski igralec prve klase, ki navdušuje gledalce in polni blagajne.
reklame in se pripravlja na nove filmske podvige. Skratka, psi so postali veliki ljubljenci gledalcev filmov in televizije, kar proizvajalci filmov, serij in reklam s pridom izkoriščajo. Še nobeno leto se ni po snemalnih študijih vrtelo toliko psov kot letos. Uspehi že omenjenih kosmatincev so sprožili pravo poplavo pasjih »igralcev«.
Zgodovina filma pozna kosmatince, ki so osvojili srca milijonov gledalcev po vsem svetu. Kdo od starejših ne pozna škotske ovčarke Lassie (Punčke) ali pa še starejšega pasjega filmskega junaka Rin Tin Tina, kije v dvajsetih letih rešil veliko filmsko
družbo Warner Brothers pred bankrotom? Toda vzpona tolikih pasjih zvezd v zgodovini filma in televizije še ni bilo.
Zakaj takšno zanimanje za pse? Urednica strokovne publikacije Ani-mal Entertainment, Kitty Brown, meni, da sedanji trdi čas v ljudeh prebuja potrebo po otroški nedolžnosti, po nečem, s čimer lahko prisluhnejo minulemu otroštvu v svojih srcih. In če so to psi, potem so pač psi.
Mašinerija zabave zna prav tako tenko prisluhniti, morda ne srčnim željam, vendar pa zvenu polnih blagajn. In če se denar steka vanje po zaslugi štirinožnih igralcev, potem bodo
pač njihova imena blestela na filmskem in televizijskem nebu.
MiM (Vir: Time)
Z VOLANČASTO MODO V LETO 1988
Letošnji modni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si je med 11. in 14. januarjem ogledalo okrog 30.000 obiskovalcev. Na sejmu je sodelovalo 480 razstavl-jalcev iz vse države, vendar je Slovenija že po tradiciji najbolj zastopana. Letos je bila njena udeležba na sejmu 37-odstotna, sledi ji Hrvatska, medtem ko je bilo iz ostalih republik in pokrajin bolj malo takih, ki so se prišli kosat na ljubljanski sejem.
Ljubljanski modni sejem je bil že 33. zapovrstjo, kar kaže, da je prireditev zares tradicionalna in priznana. Ker prav ta čas celotna jugoslovanska tekstilna industrija doživlja eno najhujših kriz v povojnem času, si kolektivi z uglednim mestom v tej panogi prizadevajo dati od sebe, kar zmorejo in znajo, da bi preživeli na domačem trgu in še bolj prodrli v tujino. Čeprav je družba že pred leti tekstilstvu in usnjarstvu odrekla čvrstejšo oporo in podporo, češ da sta malo perspektivni, sta prav v zadnjih letih dokazali svojo žilavosl. Uspehi so, in to kljub temu, da mnogi proizvajajo na tehnološko zastarelih strojih. Lani so v tekstilni in oblačilni industriji dosegli za 800 milijonov dolarjev izvoza, od tega tri četrtine na konvertibilna tržišča. Vrh vsega so opravili še za 300 milijonov dolarjev dodelavnih poslov. Že te številke dokazujejo pomembnost tekstilne industrije, kjer oh zelo pičlih osebnih dohodkih bijejo zares težak boj za obstanek.
VARČEVANJE SE POZNA
Kako slabo gre ta čas proizvajalcem tkanin, oblačil in usnjene konfekcije, je bilo očitno že pri urejanju paviljonov. Medtem ko so prejšnja leta kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj ekskluziven, in so si izmišljali precej nenavadne in razkošne scenarije, letos tega ni bilo. V tem pogledu je izstopala edinole Pletenina, kije nove modele postavila okrog »mercedesa« častitljive starosti, ki so ga nekoč spravljali v pogon še na zaganjaš. Varčevanje se je poznalo tudi pri dolenjskih in posavskih firmah, ki so sicer precej dale na
zunanji videz. Tako Labod letos ni imel svojih dobro obiskanih mini modnih revij ob razsta-viščnem paviljonu, marsikateri pa je odpovedal udeležbo tudi na vedno zelo obiskanih modnih revijah v Festivalni dvorani. Letos je bila publika ob užitek, dapi videla otroški program Jutranjke, ki je bil prej vselej nagrajen z največjim aplavzom.
Tudi za mizami po štantih, kot pravijo improviziranim pisarnam in trgovanju za kulisami, ni bilo ne pijač in nejedač na pretek kot leta poprej. Vseeno pa je bil poslovni obisk dober.
NEPOUČENI SO BILI RAZOČARANI
Kot vselej so na sejmu prikazani modeli odraz tistega, kar zlasti propagirajo Rim, Pariz in Milano. Zato tudi toliko modelov za svečanejše priložnosti, vse v volanih in volančkih, v žametu, čipkah in velikih maš-nah itd. To moda zahtpva, žal pa se čas, v katerem živi Jugoslavija, ne ujema s tem. »Kaj kažejo toliko bleščečih modelov, kot da bi naši ljudje samo razmišljali, kam bodo šli zvečer! Potrebovali bi praktično modo, primerno našemu delovnemu človeku.« Nemalo je bilo takih pripomb in glasno razočaranih žensk, ko so ogledovale razstavljene modele. Tene vedo, da je pač razstavljena kolekcija le prikaz tega, kar so zmožni dati modnemu svetu, da pa imajo v rednih proizvodnih kolekcijah povsod obilo modelov za »jugoslovanske čase«. Uporabnih za vsak dan in za vse priložnosti.
Ker gre letos v modi za novo smer, eleganco s poudarjeno
ženskostjo, kar se pozna tudi pri otroški modi, pri modelih za prosti čas in na smučariji, so domala na vseh nagrajenih kolekcijah kazali take modele. Očitno prodirajo mini krila v raznih inačicah, krila skoro do peta, hlače v tričetrtinski dolžini, volani in dekolteji pa so sploh obvezni. Če boste pentljo iz čipk pripele spredaj ali zadaj na svečanejšo obleko, boste letos moderne. 6e želite zares modni plašč ali kostim, ne bo več plahutajoče širok, marveč ožji, marsikdaj tudi v pasu oprijetega kroja. Ovratniki so še veliki, ampak modni so tudi modeli povsem brez ovratnika. V ramenih so ženska oblačila še poudarjena, rokavi so globoko v šili, vendar so pri zapestju ozki. Kovinasti gumbki krasijo razpoke na hrbtni strani plaščev, kostimov, kril, včasih pa so taki razporki tudi spodaj pri rokavih. V barvay so modne črno-rjaste kombinacije, veliko je sive, rdeče, manj bele, veliko kamelhar tonov. Kot okraski so moderne, denimo, iz čipkastega blaga narejene vrtnice, razni čipkasti ali žametasti všitki,na katerih so pripeti gumbi z verižico.
KAJ SO POKAZALI NAŠI?
Razen z diplomo Zmaj nagre-jene teens kolekcije peščene barve, ki po kroju diši po safariju in Moji Afriki, pa safari vendarle ni—so v Novoteksu kupcem kazali še celo vrsto kril in hlač v jensu in ostalih materialih. To sodi v redno klasično kolekcijo Novoteksovih izdelkov za mlade po srep. Kot je povedal eden prvih mož Novotek-sa, Peter Ivančič, imajo proizvodnjo zastavljeno tako, da se bodo lahko najhitreje obračali po željah kupcev. Med izdelki imajo sicer modna, a manj kvalitetna oblačila za ljudi s poprečno slabim standardom, a tudi zelo kvalitetne in ekskluzivne modele za vse redkejše
potrošnike, katerih zaslužki še prenesejo ceno takih oblačil.
V metražnem paviljonu je Novoteks v tkaninah predstavil razveseljive novosti, predvsem v kvaliteti novih materialov.
Mehki kašmirji in mohairi v modnih barvah že na prvi pogled povedo, da je v njih največ čiste volne in da jih bo prijetno nositi. Kot novost so predstavili še proizvodnjo dekorativnih tkanin in volne za ročno pletenje, kar vse jim je omogočila nabava novih sodobnih strojev.
Labodov paviljon je bil letos brez običajnega hrupa in živžava, ki so ga povzročale priložnostne modne revije, vendar so si s kvaliteto novih izdelkov ženske kolekcije vseeno prislužili najvišje sejemsko priznanjem tudi občudovanje občinstva. Posebno priznanje Zlata Jana pa je dobil ves kreatorski team pod vodstvom Jelke Novak, lanske dobitnice tega strokovnega odličja.
Tudi letos so Labodove krea-torke zadele v črno s svojo sivo-črno kolekcijo svečanejših oblačil po zares zadnjih modnih zapovedih. Del kolekcije pa je bil v svetli dojenčkovo roza barvi.
V svoji proizvodnji ima La bod po zagotovilu vseh treh kjrea-tork tudi vrsto modnih bluz in najrazličnejših kril vseh dolžin, ki jih je mogoče kombinirar ti v komplete za povsem vsakdanjo rabo. Nekatere teh so pokazali na popoldanski modni reviji, občinstvo pa jih je nagradilo s ploskanjem.
Metliška Beti je leto za letom pobirala sejemska priznanja. Letos je sicer ostala brez »zmaja«, a prikazana kolekcija v črni barvi iz jerseja, z raznimi modnimi dodatki, je bila vseeno deležna pohvali. Pokazala je, da tudi z modeli za prosti čas sledi volančkasti modi. Z novimi modeli ženskega perila pa se je na sejmu postavita tudi sosednja tovarna Komel.
Kot vsi ostali vodilni v konfekciji so tudi v Jutranjki iz Sevnice z letošnjo otroško najstniško
NAGRAJENKA TATJANA
Ko so prejšnji teden v preurejenem delu Ljubljanskega gradu v svečanem okolju in na slavnosten način podeljevali letošnja priznanja v okviru januarskega sejma Moda 88, je med šestimi nagrajenimi kreatorkami stala tudi Tatjana Deak iz Novoteksa. Bila je dobitnica priznanja Zlata Jana, ki med oblikovalci mode pomeni najvišje strokovno priznanje, kajti v žiriji pod predsedstvom Bernarde Rakove c so bila zares najbolj znana imena ljudi, ki se na modo razumejo.
Pozornost žirije, v kateri je bila med drugimi tudi nestorica modnih kritikov v Sloveniji — Eva Paulin, je vzbudila na sejmu prikazana kolekcija Novoteksa iz Novega mesta pod imenom »Natur grupa«. Sestavljajo jo modeli iz uvoženega zmečkanega bombaža pastelnih barv Izlasti svetiopeščena), kombinirani s črtasto podlogo in raznimi dodatki.
»Osnova te kolekcije je blazer, iz katerega izhajajo razne inačice: kratki rokavi, model brez ovratnika, s fazono, dolg model itd.,« pravi nagrajenka Tatjana. Posebej pa je poudarila, da gre pri nastanku kolekcije za skupinsko delo, tako da visoko priznanje pomeni zadoščenje tudi vsem ostalim sodelavcem. »Zlasti sem vesela, da je s tem uspel Novoteks kot firma, ker je tovarna ostala v krogu najboljših. V komercialnem smislu v današnjih težkih časih za tekstilce tudi ime veliko pomeni.«
V nagrajeni Novoteksovi teens kolekciji imajo seveda mini krila, bodisi zgubami, okrašena s plisejem, modne tričetrtinske hlače, dolge hlače z visokimi pasovi, kar vse sodi v trenutno najbolj iskane modele v svetu. Pa doma?
Malce žalostna je kreatorka Tatjana nad zanimanjem, ki so ga doslej trgovci pokazali za prodajo mini kril.« Težko sprejemajo vse, kar je zares novega. Pri naročanju se bojijo neprodanih zalog in marsikdo noče tvegati, medtem pa najstniško občinstvo prav take modele izdeluje doma ali kupuje v tujini. Škoda!«
Novoteks bo dal v proizvodnjo nagrajeni teens program kot dodatno kolekcijo, za katero je bilo žena sejmu dokajšnje zanimanje. V tovarni pa bi morali poskrbeti, da bi bili modeli naprodaj vsaj v lastnih trgovinah, kjer poznavalci modelov najprej vprašajo zanje.
Tatjana Deak, ki je v Novoteksu že štirinajst let, namerava s sodelavci poslej še z večjim elanom v oblikovanje kolekcij za prihodnje leto. Zanimivo je, da je po končani srednji šoli za oblikovanje diplomirala še na višji pedagoški akademiji, vendar je ostala s srcem in dušo privržena oblikovanju in modi. Poklic ji je pisan na kožo, ljubi ga in mu bo ostala zvesta. Čeprav ni vedno lahko ob mnogih službenih obveznostih in hčerkici, še čebelici v vrtcu.
R. B.
LETOS DVA »ZMAJA« V NOVO MESTO
Na nedavno zaključenem tradicionalnem januarskem modnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sta se med tekstilnimi konfekcionarji spet izredno izkazali dve novomeški tovarni. Med prozva-jalci ženske konfekcije je v hudi konkurenci dobil najvišje priznanje, statuo Ljubljanski zmaj, novomeški Labod. Zmajevo diplomo pa si je letos prislužil Novoteksov teens program, ki ga je oblikovala krea-torka Tatjana Deak.
Sicer pa so bili dobitniki Zmajev še: Modni salon Titovo Velenje za proizvodnjo moške konfekcije: Sukno Zapuže za proizvodnjo modnih tkanin: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič za tekstilije, namenjene notranji opremi, in Almira iz Radovljice med proizvajalci pletenin. »Zmaja« je dobila še Industrija usnja Vrhnika za usnjeno in krzneno konfekcijo, Polzela za modne dodatke, tovarna Sežana iz Sežane za otroški program in Ljubljanska Pletenina za kolekcijo modelov »moda za prosti čas.«
Diplomo »Zmaj« pa so prejeli: murskosoboška Mura z moško konfekcijo, Tekstilna iz Ajdovščine za modne tkanine, Metka iz Celja za tkanine za notranjo opremo, ljubljanski Galant za usnjene modele, kamniški Svilanit za modne dodatke, Elkroj iz Mozirja za otroški program in celjski Toper v skupini modelov za prosti čas.
igi '
sit
1
•.J
modo sledili novi modni smeri. Krila in oblačila za deklice in dekleta so bila kot sestavljenka v več nadstropjih. Ta kolekcija je seveda le del proizvodnega programa, zato so nekatere nepoučene mamice, obiskovalke sejma, zmajevale z glavami, češ kam pa naj gre otrok takole oblečen. Jutranjka ima še vedno svoj športni program otroških oblačil, ki so se ga starši že navadili, a ga niso videli.
Sevniška Lisca je imela na sejmu modne kopalke v šahas-tem črno-belem vzorcu, enodelnega in dvodelnega kroja, vendar v modelih, ki kažejo manj' gole kože kot lam. ruai »toxi« bluze Lisce sledijo modi s krojem, ki je v pasu ozek ali pa ohlapen, s širšim pasom na bokih. Na reviji v Festivalni dvorani pa tudi Lisce letos ni bilo.
če že omenjamo tekstilce na širšem območju, ne smemo prezreti kočevske Tekstilane, kjer je pokazala očiten napredek in več novih izdelkov. Proizvodnjo usmerja v opremo za dom, saj je razen standardne proizvodnje odej pokazala tudi lična posteljna pregrinjala, prte, zavese ter šale. Prav tako se z novostmi skušajo prebiti v kočevskem Trikonu.
Boj za prva mesta ni posebno vroč pri podeljevanju nagrad, ampak na tržišču, kjer-je tudi1
med pleteninarji veliko dobrih. Več let zapovrstjo nagrajena Rašica letos tudi ni bila med dobitniki priznanja — dobila ga je Almira — zato pa Rašica ni imela nič manj občudovanja vrednih modelov na ogled. Kazali so jih v modnih rjasto črnih tonih. Tudi domžalski Toko je letos med •proizvajalci usnjene galanterije prvo mesto prepustil Galantu iz Ljubljane. Po torbicah Toka iz športne kolekcije s podpisom Bojana Križaja bodo kupci vseeno segali.
Se in še bi lahko kramljali o sejmu in modelih, a splošen vtis je, da je bil letošnji sejem slabši kot na primer lani. Gre za nerazumevanje ali tekstilcem zares pohaja sapa? Nekaterih znanih firm iz ostalih delov države letos sploh ni bilo. nad vsem lepim in kičastim, kar smo videli na sejmu, pa bi lahko postavili velik vprašaj. Bo čedalje slabši standard delovnih ljudi sploh še prenesel izdatke za oblačila? Dokler bo tako slabo, kot trenutno je v večini slovenskih, še bolj pa jugoslovanskih družin, bodo kupci trikrat premislili in obšli vse trgovine, preden se bodo odločili za nakup. Bržkone pa bodo morali proizvajalci in trgovci velike zaloge tudi v letu 1988 spravljati iz skladišč s pomočjo razprodaje in prodaje na kredit.
■	-	'......... RIA BAČBR
E»iu.i.uwM.iikum
DOLENJSKI LIST
11
sejem mode 88 • sejem mode 88 • sejem mode 88 • sejem mode 88
NOVOTEK TEEN
V W
Sli
Nedavni ljubljanski modni sejem je znova z Zmajevo diplomo potrdil, da novomeška tovarna Novoteks ostaja med vodilnimi in najboljšimi proizvajalci sodobnih oblačil.
V standardni konfekcijski proizvodnji nudi Novoteks razne hlače, ki zavzemajo dve tretjini tovrstne proizvodnje, tretjina proizvodnje v konfekciji pa je namenjena krilom. Ta so po letošnji modi zelo kratka, zelo dolgd in tudi klasičnih dolžin tik pod kolenom. Za vse starosti in vse postave! Največ jih je v modrem'jeansu, ki pa bo dokončno podobo s pranjem dobil tik pred prodajo, ker bodo tkanino niansirali tako, kot bodo želeli kupci. Hlače raznih dolžin, tudi le-J.OS zelo moderne tričetrtinske — pa delajo tudi iz ostalih sodobnih materialov'. Isto velja za množico kril, okrašenih z volani, gubami, šivi in kovinskimi gumbi.
Za zahtevnejše in petične-jše kupce so ponudili ekskluzivno dodatno kolekcijo znamke TEENS iz uvoženega zmečkanega bombaža peščene barve. Ker bo za vso Jugoslavijo namenjenih le 2000 komadov, se dekletom in ženskam sploh ni potrebno bati, da bodo sebi podobne srečevale na vsakem koraku. V tej kolekciji so krila, hlače, blazerji, ki jih je možno kupiti po kosih ali pa kompletirati v celoto, kakršna posamezni postavi ustreza. Prav taki mladostni kompleti, ki pa z leti starosti
nimajo nič skupnega, so trenutno zelo iskani v glavnih modnih središčih Evrope.
Tudi v proizvodnji tkanin prihaja letos iz Novoteksa
nekaj razveseljivih novosti. Imajo zelo moderne kašmir in mohair enobarvna lahka in mehka blaga v peščenih in sivih tonih, primerna za plašče in kostime. Odlikujejo se zlasti s kvaliteto, ker so pretežno tkana iz čiste vol-np
' Nudijo pa tudi celo vrsto drugih modnih tkanin v raz-
LABOD: NAJBOLJŠI V ŽENSKI KONFEKCIJI
Ženska konfekcija, ki prihaja iz novomeške tovarne Labod in njenih tovarn širom po Sloveniji, namenjena sodobnim pripadnicam nežnega spola, že vrsto let sodi v sam vrh slovenske in jugoslovanske konfekcijske industrije. Tudi letos je bila ženska kolekcija deležna najvišjega priznanja strokovne ocenjevalne žirije na sejmu Moda 88 v Ljubljani, ki je Labodu prisodila kipec Zmaja.
Prikazana kolekcija je plod kreatorskega dela pod vodstvom Jelke Novak, ki pa je za uspele zamisli dobilo še posebno priznanje »Zlata Jana«. Medtem ko je bluze zasnovala kreatorka Irena Bradač, so nova Labodova krila nastala po risbah Cvete Bogolin, celotno kolekcijo pa je kompletirala in predstavila glavna kreatorka Jelka Novak.
Bluze so pretežno iz domačih materialov, delno tudi uvoženih. Prevladujejo saten, bombaž, svila, pliš, čipke. Pri krilih pa so razen teh uporabili še razne volnene materiale in tudi flanelo. Piko na i predstavljajo modni dodatki, ki včasih povsem enostavno krojenemu modelu dajejo pečat zadnje mode. Labodova kolekcija je okrašena z zelo modnimi aplikacijami (našitki), všitki iz čipk ali žameta, organdija, tila. Iz teh materialov pa so tudi velike pentlje in okrasne rože, pripete na bluzo,
obleko ali krilo prav tam, kjer zahteva model.
Da so volani letos modna zapoved številka ena, so Labodove kreatorke upoštevale. Z volani okrašene bluze in krila so predstavljala svečano kolekcijo na razstavišč-nem paviljonu. Prav nič pusto niso delovali modeli v črni, sivi ali iz teh dveh barv kombinirana oblačila z navedenimi dodatki. Za tiste, ki jim je všeč vpadljivost, so
pokazali z volani in gubami okrašene komplete, v novi roza barvi.
Podobno krojena, le iz materialov in barv za vsakdanjo rabo, so bila dnevna Labodova oblačila, ki so jih pokazali na popoldanski modni reviji v Festivalni dvorani. Praktičnost in uporabnost teh modelov je v tem, da lahko kupimo bluzo in krilo posebej, in če znamo kombinirati, imamo prvovrsten komplet.
V Labodovi težji konfekciji so pri plaščih in kostimih sledili tudi zahtevam Pariza in Milana. Barve so črna, kamelhar, siva, rdeča, predvsem pri enobarvnih tkaninah in karo vzorci z dodatki živahnejših barv za ljubitelje pisanih kosov garderobe.
Moške srajce, s katerimi je Labod začel svojo uspešno pot, so še vedno v proizvodnem programu in so tudi letos privlačile poglede obiskovalcev. Izbira je velika tako v kvaliteti kot v barvah in krojih.
bod
moda za čas, kLprihaja____
nih karo in črtastih vzorcih in barvah, ki bodo dobrodošla moškim in ženskam s čutom za lepo in sodobno oblačenje.
Razen vsega tega pa so predstavili še povsem novo proizvodnjo tkanin za dekoracijo in kvalitetno volno za ročno pletenje.
/Z* /SSsM Vss/	* * * /S/JB&
i / * J, i
m
»>■.. ■
sejem mode 88 • sejem mode 88 • sejem mode 88 • sejem mode 88
BETI: NOVA TKANINA ZA VRHUNSKI ŠPORT
Medtem ko v metliški Beti še vedno delajo priljubljena oblačila športnega 'kroja za prosti čas, so na letošnjem januarskem sejmu v Ljubljani pokazali kolekcijo takih oblačil v svečanejšem stilu, črn jersej, ukrojen v krila in obleke z volani, nesimetrične dolžine, z dekoltejem, okrašen s čipkami in okraski iz drugih modnih materialov, sicer ne predstavlja oblačil, v katerih bomo delali v prostem času na vrtu alr telovadili. V takih oblačilih
sedimo ob televizorju, sprejemamo obiske, jih nosimo na dopustu ob večerih in podobno. Skratka: tudi kreatorke tovarne BETI so s kolekcijo sledile modi.
V proizvodnem programu Beti so po količini še vedno na prvem mestu kopalke vseh vrst: za debele in suhe, za visoke in majhne, za otroke, mlade in starejše, ki hodijo le še po toplicah.
Najnovejša vest iz Beti pa je, da so v sodelovanju
s Tekstilnim institutom Slovenije začeli izdelovati tako kvalitetno tkanino za športna oblačila, da so prvih 1700 proizvedenih metrov tega blaga takoj prodali v Avstrijo, in to po 26 DM meter. Doseči tako ceno na zunanjem trgu pa res ni mačji kašelj!
Iz te tkanine BETI tudi v Muri ih Topru že šivajo drese, v katerih bo le tos nastopala jugoslovanska smučarska skakalna A reprezentanca.
belokran/ska trikotažna industnia methka
LISCA: LASTNA ZNAMKA Z IMENOM ADRIA
Kopalniški program sev-niške Lisce je na tujih tržiščih in doma začel uspešno pot z nedavno osvojeno blagovno znamko z imenom Adria. Gre za kvalitetno kolekcijo najrazličnejših kopalnih oblek iz kvalitetnih materialov in ukrojenih po najnovejši kopalni modi. Na sejmu so pokazali nekaj modelov v črno-beli kombinaciji šah vzorca ter kupcem znane »foxi« bluze. Sicer pa bodo za letošnji 8. marec dali na trg nov program kvalitetnega spodnjega damskega perila.
Da so proizvodi Lisce kvalitetni, pove dejstvo, da so že lani uspešno
prodrli na najzahtevnejši francoski trg, sicer pa izvažajo že v vse države evropske gospodarske skupnosti.
JUTRANJKA: OTROCI NISO VEDNO V KAVBOJKAH
Tradicionalno športno otroško modo, ki so jo v Jutranjki iz Sevnice običajno kazali na razsta-viščnem paviljonu, je letos zamenjala kolekcija otroškega programa, v katerem je znana kreatorka Mojca Meseničarjeva prav tako sledila volanč-kasti modi. Takole pravi: »Želela sem obiskovalcem sejma in potrošnikom predstaviti zares novo modo, ki šega tudi v otroško-najstniški program. Otroci bodo sicer še vedno pretežno oblečeni
v jeans modo in jogginge, ki jih pri nas še vedno izdelujemo v najrazličnejših inačicah, vendar bi se morali navaditi še drugačnih oblačil«.
Iz bele zmečkanine sešita široka krila in obleke, kot bi bile zidane v več volačkastih nadstrop-
jih, z dodatkom črnih ob-šivkov ali okraskov, so tisto novo, kar naj bi osnovnošolke in dijakinje vsaj kdaj pa kdaj oblekle. Seveda pa takih modelov ne nudijo le v malo praktični beli barvi, za kakršno so se odločili v sejemsko predstavitveni kolekciji.
sejem mode 88 • sejem mode 88 • sejem mode 88 • sejem mode 88
Pri tem pa Vam je Vaš denar ves Ca s na razpolago v obliki gotovinskih kuponov, bodisi kot gotovina, v katero lahko kupone kadarkoli spremenite pri matičnem klubu Mercator, bodisi kot plačilno sredstvo v vseh Mercatorjevih poslovalnicah.
\eč kot pošteno, mar ne?!
Upamo, da Vam je zdaj že jasneje, zakaj pravimo: Denar v žepu. obresti pa tečejo!
KLUB MERCATOR naložba, ki se pošteno obrestuje
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOK GOZDARSTVO SEVNICA
Na osnovi pravilnika o določanju količine lesa za domačo uporabo, ki je izdelan na osnovi 30. čl. Zakona o gozdovih (Ur. list SRS št. 16/74), ter 39. čl. Statuta TOK Sevnica obveščamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na področju TOK Gozdarstvo Sevnica in njegovih kooperacijskih enotah:
SEVNICA KE MOKRONOG KE BREŽICE KE KOSTANJEVICA KE SENOVO
da priglasijo sečnjo za leto 1988 v času od 15. januarja do 15. marca 1988 v naštetih kooperacijskih enotah.
Kooperacijske enote pa bodo še na krajevno običajen način objavile priglasitev sečnje, tako da bodo gozdni posestniki lahko priglasili sečnjo po dosedanjem načinu.
Gozdni posestniki naj prinesejo s seboj posestni list.
37/3-88
SREČANJE Z BRANKO JURCA
V trebanjski knjižnici Pavla Golie smo se pred časom srečali z Branko Jurca. Z njo smo se pogovarjali in jo med drugim vprašali, zakaj se ne piše Potrč, koliko je stara itd. Povedala nam je, da se ne piše tako kot njen mož zato, ker jo bralci poznajo po priimku Jurca. Stara je 73 let. Pisateljica nam je povedala res veliko zanimivega, zato smo ji velikokrat zaploskali. Na srečanju, na katerem sta se predstavili kitaristki trebanjske glasbene šole, se nam je pisateljica še podpisala v knjige, v Kurirčka, kjer je njen poster, in v knjižico Moji avtogrami. Učenci so narisali njeno karikaturo. Mislim, da tega dne še dolgo ne bom pozabila.
BISERKA ŠKARJA novin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert
DO Mercator Kmetijski kombinat Sevnica, TOZD Porizvodnja, TOK Kooperacija, TOZD Trgovina in DS Skupnih služb
razpisujejo
JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Zap.	Naziv osnovnega sredstva	Leto	Izklicna
št.		proizvodnje	cena
TOZD PROIZVODNJA			
1.	Brusilni stroj BAD 400	1987	1.000.000,—
2.	Tovorni avtomo-il TAM 5000	1973	2.100.000,—
3.	Trosilec za gnoj KRPAN 30	1977	1.000.000,-
4.	Moped TLS 14 TOMOS T	1975	200.000,—
5.	Trikrilna brana	1977	100.000,—
TOK KOOPERACIJA			
6.	Tovor, avtomobil TAM 5000		
	hladilnik	1969	2.000.000,—
7.	Kason za tovorni avtomobil	1982	2.000.000,—
8. .	Osebni avto Z 850 NM 790-83		400.000,-
9.	Manjvredno pisarniško pohištvo		
Kupec bo moral poravnati kupnino z enkratnim plačilom na žiro račun TOZD Proizvodnja št. 51610-601-11597.
Udeleženci na javni licitaciji morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na žiro račun 51610-601 -10719 pri Hramlno-kreditni službi na sedežu delovne organizacije v Sevnici, Savska cesta 20/b, na dan javne licitacije.
Kupec je dolžan plačati tudi morebitni prometni davek in stroške prepisa.
Javna licitacija bo v soboto, dne 13. februarja 1988, s pričetkom ob 10. uri na sedežu delovne organizacije v Sevnici, Savska cesta 20/b.
Dan pred javno licitacijo je možen ogled prodajnih predmetov.
Dodatne informacije lahko dobijo kupci po telefonu 068 81 -132 vsak dan od 6. do 14. ure.
38/3-88
Zakaj je Klub Mercator naložba, ki se pošteno obrestuje?!
TRIKON: KAR JE MODNO, USPE
Kočevski Trikon se kot ostali konfekcionarji sku-
ša prebiti čez konkurenco h kupcem. Letos so po-
nudili modne ženske hlače z visokimi pasovi, ukrojene iz prijetnih sodobnih materialov, modna krajša krila z volanas-timi všitki in še druge modne izdelke iz najnovejšega proizvodnega programa.
Čeprav ga niste vezali ali se mu kakorkoli drugače začasno odpovedali, Vam zanj tečejo do 1 leta 70- odstotne obresti, po 1 letu pa kar 135-odstotne obresti, ki Vam jih pri Klubu Mercator obračunajo kar dvakrat letno. Če pa še obresti zamenjate v kupone, dobite še obresti na obresti (v praksi to pomeni: če v kupone spremenite > 10.000 din, boste imeli po 1 letu 23.500 din. Če pa po šestih mesecih še tistih 70 odstotkov letnih obresti, kar znese 3.500 din, spremenite v kupone, boste imeli po enem letu kar 24.725 din).
TEKSTILANA: POLEG ODEJ ŠE DRUGE NOVOSTI
Kočevska Tekstilana je potrošnikom znana predvsem kot proizvajalka sintetičnih in volnenih odej, ki se dobro prodajajo tudi na ameriškem in nemškem tržišču. Lani so skromno začeli, zdaj pa že krepko zagrizli še v novi program: proizvod-
nja pregrinjal za ležišča, prtov, zaves, šalov in dekorativnih tkanin.
Nasploh proizvodnjo vse bolj usmerjajo v izdelke za dom. Letos so pokazali precejšen oblikovni napredek, v njihovi industrijski prodajalni v Kočevju pa je možno vse iz-
delke kupiti tudi polovico ceneje kot v ostalih trgovinah.
Kot pravi Marija Bončina, vodja prodaje, je industrijska prodajalna vselej dobro založena, in to ne z manjvrednim blagom, ki bi se ga radi znebili.
Radi bi Vam odgovorili na vprašanje, ki nam ga pogosto zastavljajo:
Kaj pomenijo besede: Klub Mercator - naložba, ki se pošteno obrestuje
in še: Denar v žepu, obresti pa tečejo?
Zadeva je zelo preprosta: tisti trenutek, ko svoj denar spremenite v Klub Mercator kupone, ste ga zaščitili pred vsakodnevnim razvrednotenjem. ki ga prinaša inflacija.
NAGRADA V LITIJO
Prva letošnja nagrajenka, ki jo je izbral žreb za uspešno rešeno prvo malo nagrado križanko, je ERNA BLAŽIČ iz Litije. Za nagrado smo ji poslali knjigo znane slovenske pisateljice Polone Škrinjarjcve Sence nad Raspokom, zbirko treh povesit. v katerih pisateljica opisuje današnji kmetiški svet, prepleten z vplivi mesta, kmetiško življenje, pomešano s fabriškim. Upamo, da bo nagrajenki knjiga všeč.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 1. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3.
PRG3ŠČE
rfT3SL3
Nasilje je zakon divjakov.
M. GANDHI Socialne podpore niso še nikdar v zgodovini odpravile revščine, temveč so jo nasprotno uzakonile.
M. E. PINTAR Slehernemu človeku, ki je okusil veličastje oblasti ali vsaj javne funkcije, je nepopisno grenko, če se mora nenadoma spremeniti v navadnega človeka.
J. JAVORŠEK
NAGRADNA KRIŽANKA
KEM. SIMBOL ZA FOSFOR
PRIVRŽENEC
MENJSE-
VIZMA
MAKEDONSKO KOLO
DEL DNEVA /FR. FILM. REŽISER (HENRIj
ALBANSKI PESNIK IZ MAKEDONIJE (MURAT)
vzvoo
AZIJSKI
POLOTOK
SRPSKA AKADEMIJA1 NAUKA I UMETNOSTI
SPOROČILO
ZDRAVILNA
RASTUNA
SEČEVOD
OJAČEVALEC SVETL0-BE/DNJACE
SALMIA
KOVEC
SUPER-
OKSlD
NASA OE NARNA ENOTA/ANGL PIVO
STROKOV
NJAKZA
PSE/
JUNIOR
MONOM
ŽIŽKA
JAN
STARO
METALNO
OROŽJE
NAELEK TREN DELEC /NJIVA
SESTAVIL J. UOIR
JOSIP BROZ /KONIČAST VRH
ZAGRi KOŠARKARSKI KLUB
NAPAO
OL
MERA ZA ZRAČNI PRITISK/SOKRATOV TOŽILEC
NASILJE
BRK/
SVITEK
MESTO V SZ. SV. OD MOSKVE
KEM. SIMBOL ZA BARIJ/STREL NO OROŽJE
PREME-
TENEC
PARIŠKA
UNIVERZA
PRITOK
VOLGE
KAPLJA
Zaklad s starodavnega broda
Večletno raziskovanje ostankov ladje, ki je potonila ob Ulu Burunu pred 3400 le-  ti, je obogatilo znanost s pomembnimi novimi podatki_
Turški iskalci morskih gob so odlični potapljači in izvrstni poznavalci priobalnega morja. Na lovu za morskim plenom prekrižarijo morsko dno po dolgem in počez in ga zato iobro poznajo. Nič čudnega torej, da so skromni potapljači in nabiralci morskih gob pomagali arheologom, da so prišli do izrednega odkritja — najstarejše ladje iz bronaste dobe. Bogat ladijski tovor, ki so ga dvignili na površje, pa je razkril in bo še razkrival zelo zanimivo podobo živahne trgovine po Sredozemskem moiju pred več kot tremi tisočletji.
Mladi turški potapljač Mehmed Cakir je poleti leta 1982 opazil na morskem dnu ob kamnitem rtiču Ulu Burun na južni turški obali čudne reči. V globini kakih 46 metrov je videl nekakšne »kovinske biskvite z ušesi« kot je povedal strokovnjakom Turškega muzeja za podvodno arheologijo v Bodrumu. In ker v tem mestu deluje tudi ameriški Inštitut za navj tično arheologijo, so ameriški in tr rški potapljači skupaj odšli na p: raziskovalno akcije. Izurjene oči »kovinskih biskvitih« takoj pre nale starodavne šibike, kovinske vi ke, ki so jih uporabljali za taljenje pridobivanje brona.
Naslednje leto so opravili temeljito fotografiranje vsega terena, fotografi-
mishi
Ravnodušnost pomeni praznino in je začetek pasivnosti.
B. POGORELEC Ljubezen je kakor drevo: požene samo od sebe, razprede korenine globoko po vsem našem bistvu in zeleni pogosto še na strtem srcu.
V. HUGO V boju z lažjo je umetnost zmeraj zmagovala, zmeraj zmaga.
A. SOLŽENICIN Človekova resnica ni nikoli zaključena in vseveljav-na.
E. KOCBEK Napredek vsake družbe je mogoč le v sodelovanju sveže inteligentnosti in zagnanosti mladih ter izkušenj in kritičnosti starih.
J. KOSTNAPFEL Čim dlje isti ljudje držijo oblast, tem bolj izgubljajo cut za odgovornost.
D. IVANOVIČ Kdor nima česa jesti, ima vselej kaj povedati.
L. MANOJLOVIČ
je pa so preanalizirali tako turški arheologi kot ameriški. S posnetkov so ugotovili, da najverjetneje leži na morskem dnu dragocena arheološka najdba, saj so med drugim našteli kar
84 bakrenih šibik, 8 velikih glinenih vrčev, večje število kanaanskih amfor in druge lončene posode, »prave arheologove sanje«, kot je komentiral Bass.
Vse to je bilo dovolj, da se je leta 1984 odpravila mešana turško-ameri-ška arheološka ekspedicija k obali Ulu Buruna z namenom, da razišče najdišče in začne z dvigati starine. Podvodno arheološko »izkopavanje« je nato trajalo tri letne sezone, vse do lanskega poletja, ko so zaenkrat zaključili obsežno in za zgodovinsko znanost zelo pomembno nalogo.
V tem času so z morskega dna dvignili 1224 različnih predmetov, od šibik, keramike, lončevine do pečatnikov, nakita in zlatnine. Restavratorji so vsa ta leta imeli veliko dela, pa še niso očistili in obdelali vseh ajdenin, medtem ko zgodovinarje ka še naporno delo nekaj let, pred-no bodo vse predmete ovrednotili in katalogizirali. Že sedaj pa je povsem jasno, da so predmeti s potopljene ladje izpopolnili sliko, ki so jo imeli znanstveniki o trgovini, ki je pred 3400 leti cvetela v Sredozemlju.
Četudi so podvodni arheologi odkrili čudovito zlato čašo, katere poreklo je še vedno neznanka, zlatega skarabeja, ki nosi podpis slovite egipčanske lepotice Nofretete, soproge in sovladarice faraona Ehnatona, ter še nekaj dragocenih zlatih predmetov, pa za zgodovinsko znanost zlatnina niti ni najbolj dragocena. Veliko več bodo zgodovinaijem povedali o davno minulih tisočletjih ostanki šibik kositra, saj so najdbe te vrste izjemno redke, sploh pa še nikoli doslej niso arheologi našli kositra v tako čisti sestavi. Uluburunske kositrne šibike so 95,5-odstotno čiste. Če jim bo uspelo tudi odkriti, od kod je ladja tovorila kositrne šibike, bo razkrita ena od največjih skrivnosti, pred katero stojijo raziskovalci bronaste dobe.
Presenečenje so pripravili tudi velikanski lončeni vrči. Doslej je veljalo, da so mornarji v njih hranili pitno vodo. Toda pri dviganju enega od njih se je že med dviganjem z morskega dna iz vrča usula lončevina vseh vrst. Vrči so bili dejansko neke vrste predniki sodobnih zabojnikov. V njih so trgovci prevažali lepo zložen tovor. V primeru potopljene ladje so v njem vozili lončevino s Cipra, kar je kasneje pokazala spektralna analiza.
V več kot sto amforah, ki sojih potegnili na dan, je čakala arheologe nova skrivnost. V njih so namreč našli terebintovo smolo, surovino, ki so jo nekdaj najbrž uporabljali za izdelavo dišav, Egipčani pa so smolo shranjevali tudi v svojih grobnicah. Čemu je zares služila, pa arheologi še ne vedo. V tako veliki količini te smole še niso nikdar odkrili in si niti niso predstavljali, da so po trgovskih poteh sploh kdaj krožile. Raziskovanja starih zapisov bodo morda razkrila, čemu so potrebovali takšne količine terebintove smole. V mnogih zapi-
skih so namreč naštete snovi, za katere zgodovinarji še niso odkrili, kaj naj bi predstavljale. In morda se bo s pomočjo te najdbe pojasnila kakšna stara in skrivnostna postavka v starodavnih seznamih trgovskega blaga.
Med ostalim je arheologe presenetila tudi najdba diskov, lahko bi rekli polizdelkov, iz modrega stekla. Kasnejše analize so pokazale, da so v bronasti dobi iz natanko takega stekla izdelovali svoje stekleničke Egipčani, Mikenci pa steklene medaljone. Doslej pa ni še noben arheolog odkril surovine same, kije, kot kaže ta primer, krožila po trgovskih poteh od neznanih steklarjev, ki so skrivnost izdelovanja modrega kobaltovega stekla hranili zase in prodajali polizdelke.
Med ladijskim tovorom so našli še baltski jantar (potoval je preko naših krajev), steklene kroglice, rumeni arzenik in polobdelano slonovo kost, kar vse je raziskovalce prepričalo, da so odkrili ladjo, kije tovorila polizdelke in surovine za kasnejšo predelavo. Torej zares enkratna najdba, ki bo še vrsto let zaposlovala številne strokovnjake in raziskovalce preteklosti. Kot je zapisal v obsežnem zapisu v reviji National Geographic morski arheolog Bass, predstavlja najdba te ladje pomemben vir novih informacij za znanstvenike najrazličnejših področij: egiptologe, raziskovalce stare metalurgije, steklarstva, ladjedelništva, pomorske trgovine, poljedelstva, umetnosti in vere. Ladja je resničen zaklad — zaklad znanja.
MiM
Pradavni zrak
Dinozarvi so dihali nekoliko lažje, kot danes dihajo živali in z njimi seveda tudi mi. V zraku je bilo pred 80 milijoni let veliko več kisika, kot pa gaje zdaj. Ve se celo natančno, daje pradavni zrak na Zemlji vseboval okrog 32 odstotkov kisika, torej 50 odstotkov več, kot ga sedanji.
S tem natančnim podatkom sta geokemika' Gary Landis in Robert Berner presenetila strokovnjake Ameriškega geološkega združenja, ko so se ob koncu lanskega leta zbrali na strokovnem posvetu v Phoenixu. Na srečanju sta poročala, kaj vse sta odkrila med analizo malega mehurčka zraka, kije ostal milijone let ujet v zrnu jantarja.
Jantarjevo zrno sta položila v vakuumski prostor in ga prelomila, daje pradavni zrak ušel na prosto, nato pa sta ga analizirala in izmerila » količino plinov v njem.
Ta poskus je prvi te vrste, napovedujeta pa že nove. Med drugim imata v pripravi analizo zraka izpred 300 milijonov let. Tako star kos jantarja z mehurčkom zraka se je namreč tudi že našel.
Seveda je njuno odkritje takoj spodbudilo živahna naklepanja in ponovno odkrivanje uganke o vzroku izumrtja dinozavrov. Toda strokovnjaki pravijo, da do zmanjšanja kisika v ozračju ni prišlo hipoma. Sprememba je bila počasna in dolgotrajna, tako da so se vsi živi organizmu lahko prilagodili manj bogatemu zraku.
IZGUBUENA
»Ne morem več,« je vsa zasopla zajokala Ivana. »Ne premaknem se niti za korak, pa čeprav nikoli več ne prideva v dolino.
Jože jo je pogledal naravnost v oči in zaklel: »Prekleto! Ko vsaj ne bi šla tako daleč!«
»In ta sneg,« je ubito pripomnila Ivana, ko sije malo opomogla po naporni hoji po visokem snegu. Pogledji je uešl nekam daleč prek visokega zasneženega hriba. Spomnila seje na začetek dneva, kako seje vse začelo vsakdanje...
Z Jožetom sta se dogovorila, da pojdeta v hrib po špile. Toplo sta se oblekla, ker je bilo hladno, in se odpravila v zasneženi hrib. Hoja po visokem snegu ju je ogrela in kmalu sta slekla jopici. Iskala sta špile in se pri tem opravilu tako zamotila, da nista opazila, kako visoko v hrib sta zabredla. Šele ko seje začelo sonce spuščati in je postajalo vedno hladneje, sta se spomnila na vrnitev...
Obrnila sta se proti dolini, a prave poti nista več našla. Blodila sta po visokem snegu in po gozdu. Stemnilo seje in sence v gozdu so dobile grozljive oblike. Nista več govorila, a vse njune misli so bile v dolini, v toplem domu. Tesno sta se objela in stopala naprej.
Gotovo bi še bolj zašla, ko bi se ne oglasil zvon iz vaške cerkve. Pokazal jima je pravo smer. Obrnila sta se proti glasu zvona in pospešila korak v mrzlo noč.
Čez pol ure sta v daljavi zagledala luči. Pozdravil ju je lajež psov. Zdel se jima je čudovit kot še nikoli. Rešena sta bila.
Domov sta prišla pozno, izčrpana in premražena.
MARIJAN ERJAVEC Veliki Podljuben
KAČA V LONCU
Ded mi je pripovedoval tragično, pretresljivo zgodbo, ki seje dogodila leta 1926 in je terjala življenje mlade žene. Ker dogodek svari in opominja k odkritim besedam, je vredno, da ga obudimo.
Bilo je poleti, ko sem kot mlad fant šel kosit travo na posestvo velikega kmeta. Koscev se nas je zbralo več kot deset. Z delom smo začeli rano zjutraj, še predno se je zdanilo. Gospodar nas je lepo postregel s pijačo in hrano. Kose so bile dobre, ostro nabrušene, pa je delo lepo steklo. Okrog desete ure dopoldan seje že zaslišalo petje in vriskanje. Gospodarje bil zelo zadovoljen, saj še nobeno leto ni v tako kratkem času imel toliko pokošenega.
Bližala seje dvanajsta ura, čas za kosilo. Gospodarjeva žena je imela doma pripravljen obed za kosce. Vse ji je šlo lepo od rok, in ko je zagledala, da se približujejo kosci, ni imela nobenih skrbi. U moje poprijela skledo z juho in jo prelila v posodo. Toda, joj, iz lonca seje pokazala kača, kuhana v juhi. Gospodinji je od samega presenečenja padla skleda iz rok.
Kosci so bili tu, kaj dosti ni bilo več mogoče narediti. Hitro je pogledala skuhano kačo in se odločila, da jed ne bo škodila koscem, saj je bila kača belouška, nestrupena plazilka, kakršnih je bilo dosti okrog hiše, še posebno, ker je tekel v neposredni bližini potoček. Pograbila je kuhano crkovino, jo odnesla iz hiše ter zakopala.
Potem je koscem razdelila juho. Vsi so bili zelo zadovoljni in hvalili so, kako je juha okusna in dobra, da takšne doslej niso še nikjer jedli. Gospodinja je bila ob taki hvali tudi sama dobre volje in z veseljem je stregla koscem naprej. Natočila jim je tudi najboljšega vina.
Ob splošnem zadovoljstvu je gospodinjo zasrbel jezik in ni zdržala, da ne bi povedala, kaj se ji je pripetilo. Toda ko je povedalajedccm.daseje v juhi, ki sojo tako hvalili, kuhala kača, so vsi pri mizi začeli bruhati. Izpraznili so si želodce, gospodar nič manj kot drugi.
Iz jeze je gospodar zagrabil kol iz bližnje ograje in zarjovel, da bo ženo ubil. Uboga žena je vsa prestrašena zbežala pred razbuijcnim možem. Na begu pa je nesrečno padla preko visoke škarpe. Od padca sije zlomila tilnik in bila na mestu mrtva.
Kako nepremišljena je ženska jezikavost! Ko bi molčala, bi nesrečna ženska ostala živa, jedci pa bi bili s kačjo juho zadovoljni.
ANTON GRAHEK Črnomelj
Kar na lepem je Freni nekako brezbrižno potisnil iz sebe: »Zadnji čas si prišel, fantič. Čez dober teden me ne bo več. Kar v uteho si mi; dobro, da si tu. »Glas se mu je ob koncu zatresel v nerazumljivem ginjenju.
»Kako več? Kje pa boste, stric Freni?« Komaj je zbezal iz sebe te besede. Zazdelo se mu je, da je stric strašno vklenjen v to hribovsko samotnost. V svojih mislih pa res ne more imeti nič lepega.
Trudoma je porival iz sebe besede: »Na zadnji postaji pred smrtjo. Veš kje je to? Dom počitka. Čudno se počutim, omedlevica se me loteva. Vidiš, v tebi je mlada moč, jaz sem pa oplel.«
»Kakšna postaja pred smrtjo? Ta je pa bosa. Iz naše vasi so tudi v domu. Čakajte, koliko jih je. Aha, trije so: stric Ludvik, teta Štefka, Kramarjev stric. Lepo jim je, nič ne govorijo o zadnji postaji. Kje pa.« Tomaž je stresal besede, kot jih je pobral po vasi, samo da bi ga spravil v dobro voljo. Kislih obrazov ni maral, preveč je bilo v njem zvedavosti in razigranega otroštva. Ni mogel razumeti, daje bil Freni včasih res tak veseljak. Mar veselost tako hitro izgine. Ded je še vedno vesel; babico pogosto jezi, saj trdi, da ga je vzela zaradi smeha; pa to ni prava jeza, preveč se smejijo babičine oči. Kaj je potlej res? Kdo bi razumel odrasle?
Tomaž se je zbal, da mu stric Freni ne bo pustil pokukati vase. Babica mu je že doma pravila, kako se včasih krčevito zapre, nobene besede ne spravi iz sebe, vse je varno spravljeno kot pod debelim ledom, nikjer ni nobene špranje.
Bojazen je bila odveč. Freni je dvignil obraz,
zahrkal je; kazalo je, da bo nekaj potegnil iz najbolj oddaljenih kotičkov duše. Stegnil je koščene roke daleč predse, kot bi odprl knjigo in začel brati; »Fant, ko pride čas, se oženi! Ne poslušaj drugih! Ne poslušaj pameti! Srce vprašaj! Če bi jaz delal tako, zdaj ne bi bil razvalina. Saj ženiti se je tako preprosto in naravno kot rojstvo in smrt. Zdaj vem, prekasno je. Stric sem.«
Jeza mu je za hip pregnetla oči, dvignil jih je v košček neba nad seboj, pepelnata barva se mu je lepila z obraza.
»Mama pravi, da je veliko stricev,« je Tomaž prekinil molk.
Rahel smehljaj na Frenijevem obrazu; prvi, odkar sta posedala v jutru. »Veliko? Preveč! Težko je reči, kdo je kriv. Čas, življenje, ki drugače teče, ne vem... Jaz sem vso krivdo obesil materi za vrat. Pa ni res. Krivda je tudi v meni. Udariti bi moral po mizi, konec bi bilo omahovanja, tako pa...«
Čutil je, da se mu je nekaj premaknilo v mislih. Težko priznanje: do matere je občutil prikrito, a nepopustljivo sovraštvo. Za hip je bil odrevenel, trd, potlej se je nekako sestavil, prebudil. Nasmehnil se je, kot bi ga bilo nečesa sram. »Čakaš, dati povem, zakaj sem večni ženin?«
Ni čakal odgovora, le globoko seje zamislii, čelo se mu je nagubalo od bolečin, ki so izvirale iz spomina. »Vem, vem. Drži, da je človek dolžan spoštovati starše. Ampak starši mu morajo pustiti, da sam razpolaga z življenjem.«
Utihnil je, izraz na obrazu je bil vse bolj zgovoren. Tomaž se ga ni upal motiti, primaknil se
je še bliže k njemu, da bi polovil vsako besedo.
Okoli njiju je šumelo poletje: med vejami cvrkutanje ptic, v travah ples žuželk, na strmi poti ropotanje traktorja, nekje med vinogradi razpotegnjen vrisk, med vejevjem trepetava luč sonca.
Freni je začel šepetaje: »Drži, bil sem slabič. Resnici na ljubo... Zdaj živim od spominov. Zgodaj sem moral v penzijo. Invalidsko. Oči. Tisto varjenje, brez očal sem velikokrat delal, mi jih je načelo. Na pol slep sem. Nikogar nimam, pa sem se gnal po tej strmini. Pričakoval sem veliko srečo: družino, ženo, kopico otrok. Pa je šlo vse v nič. Kako sem jo ljubil, mojo Marico. Kot mlado vino. Lepota pa, da je sonce potemnelo. Nimam besed. Tako ti rečem, od same sreče bi se skoraj zadušil. Oči, čudil se boš, podoba pomladnega dne; lasje, še veter se jih ni upal dotakniti, kot zrela pšenica; postava dovršena, nikjer preveč, nikjer premalo. Kako je drobila besede. Pesem. Rada me je videla. Z drugega hriba je bila.«
Molk. Besede so zamrle. Prižgal je cigareto, krepko je potegnil, zazrl se je v temnikast hrastov gozd, urejal je nekaj po sebi. Čez čas je spet začel. Glas je bil skrhan, sence na obrazu so se zgostile. Besede so bile odrezave, nametane z naglico...
Materi je povedal o Marici, o svoji veliki sreči. Dregnil je v sršenje gnezdo; z vpitjem je razbila v njem vso svetlobo in radost. Globoko je zatolkla hrepenenje. Vreščala je z zoprnim, prodornim glasom, da se ponaša le z lepoto, kar je premalo za trden zakon; letopa se osuje, ostane le še senca, začne se pekel, hu dičeva usoda.
	m ■i				SP	I3P5	M
J
POTA IiV ST
Tri tisoč kaznovanih voznikov
Navzlic poostrenemu nadzoru se je lani na dolenjski magistrali povečalo število  nesreč — 43 mrtvih in 102 hudo ranjena — Vzroki nespremenjeni_
NOVO MESTO — »Kar za okoli tretjino smo v minulem letu povečali obseg preventivnega in represivnega dela na dolenjski magistrali, točneje njegovem delu med Bičem in Bregano, človek bi upravičeno pričakoval, da bo takšno delo rodilo tudi kakšne sadove. Ko pa zbiraš te žalostne številke o prometnih nesrečah v minulem letu, vidiš, da seje njihovo število na tem odseku ceste krepko povečalo,« že kar malodušno pripoveduje Iztok Likar, komandir prometne postaje novomeške milice.
poročajo
UKRADEL AVTOMOBILSKO PRIKOLICO — Neznan storilec je v noči na 16. januar pred stanovanjsko hišo Novo-meščana Alojza Turka ukradel avtomobilsko prikolico. Turk je s krajo oškodovan za 400 tisočakov, novega lastnika prikolice pa še iščejo.
VLOMIL V STANOVANJSKO HIŠO — 13. januarja je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo 64-letne Ivanke Sotlar iz Novega mesta. Neznani storilec je malo pobrskal po stanovanju, nato pa Sotlarjevi odnesel 70 tisočakov gotovine. Vlomilca in tatu še iščejo.
OB RADIOKASETOFON IN ZVOČNIKA — Neznan storilec je v noči na 15. januar vlomil v osebni avto 34-letncga Novomeščana Safita Durakoviča. Zmikavt je iz vozila odnesel avtoradiokaseto-fon in dva zvočnika, s čimer je Durakoviča oškodoval za 50 tisočakov. Vozilo je stalo parkirano pred stanovanjskim blokom, predrzneža pa možje postave še iščejo.
TRČIL V MOSTNO OGRAJO
ŠMARJE — 25-letni Bojan Tramte z Rateža seje 10. januarja ob 3. uri zjutraj peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz Vrhpolja proti Šentjerneju. Ko je pripeljal iz naselja Šmarje, je v desnem nepreglednem ovinku zavil na levo stran ceste in trčil v kamnito mostno ograjo. Voznik in 18-letna sopotnica Petra Selak iz Šentjerneja sta se poškodovala in soju prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za milijon dinaijev.
Po Likarjevih besedah je bilo lani na dolenjski magistrali med Bičem in Bregano 142 hudih prometnih nezgod, leto poprej vsega 116, takih s smrtnim izidom pa kar 32, šest več kot predlani. V teh nesrečah je življenje izgubilo 43 oseb (leta 1986 jih je bilo 38), hudo poškodovani sta bili 102, kar je spet precej več kot leto poprej, ranjenih pa 142 oseb. Sicer pa so to le podatki za hujše trke, tistih z manjšimi posledicami je bilo še dodatnih 501, tudi to je za domala sto nezgod več od predlani.
»Edino, kar je enako kot predlani, so vzroki,« pravi Likar. »Še zmeraj je na vrhu neprevidno prehitevanje, kije zakrivilo 52 hujših nesreč, 35-krat je bila kriva prevelika hitrost, 9 nesreč je bilo zaradi vožnje po levi strani ceste, da ne naštevam naprej. Zanimivo je še nekaj: med povzročitelji in udeleženci nezgod je približno ena tretjina zdomcev in tujcev, ena tretjina jih je iz drugih republik, ena tretjina pa Slovencev. Lani je bilo
na dolenjski magistrali v trkih udeleženih 35 Dolenjcev. Prometna varnost je torej iz leta v leto slabša, in to navzlic
Iztok Likar: »Veliko več časa smo lani prebili na magistralki, a seje število nesreč vseeno krepko povečalo. Bojim se, da bo tudi letos tako.«
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Med 13. in 15. januarjem je neznani predrznež obiskal prostore gasilskega društva Stranska vas in se v njih dobro založil z gorivom. Iz rezervoarja gasilskega kombija je iztočil 30 litrov goriva, za nameček pa vzel še dve kovinski 20-litrski posodi, prav tako do vrha napolnjeni z bencinom. Še dobro, da v tistih dneh ni bilo v Stranski vasi ali bližnji okolici kakšnega požara, sicer bi pred kombi morali zapreči konjsko ali volovsko vprego.
• Polde Jevšek, amaterski rejec kokoši in zajcev, je v noči na 17. januar ostal brez pridelka. Nekdo mu je namreč vlomil v kokošnjak in iz njega pobral štiri kar lepo zaobljene prebivalke, za vsak slučaj pa je pokukal še v sosednji zajčnik in iz njega odnesel dietno mesnino štirih dolgouhcev. Jevšek je ob najmanj 80 tisočakov, da gurmanskih užitkov ne omenjamo.
• Trebanjski miličniki so imeli 14. januarja opraviti z 52-letnim Ljubljančanom Nikolo Milanovičem. Ni sicer znano, kako je možakar zašel v Trebnje, zato pa v zapisniku povsem uradno stoji, da je najprej vznemirjal in grozil gostom v Oparovi gostilni, nato pa se odpravil še do knjigarne, kjer mu je v oči padla trgovka. Dvorjenje so prekinili miličniki, Milano-viču pa priporočajo, naj prihodjič ob obisku v knjigarni najprej povpraša po priročniku o lepem vedenju.
Vlomi v cerkve se nadaljujejo
Kriminalisti krške UNZ naprošajo za pomop občane — Tokrat vlomljeno v cerkev sv. Valentina na Straži pri Raki — Se več drugih manjših vlomov
KRŠKO — Sorazmerno mirno je minil pretekli teden za posavske miličnike in kriminaliste, če seveda odštejemo serijo različnih vlomov, s katerimi si ta čas belijo glavo uslužbenci krške UNZ. V ospredju je zagotovo vlom v cerkev sv. Valentina na Straži pri Raki, ki le dopolnjuje serijo tovrstnih dejanj v zadnjih mesecih. Vlomilci obiskujejo poleg cerkve še kapelice in razna nabožna znamenja, jemljejo pa vse, kar jim pride pod roke.
Krški kriminalisti sumijo, daje na delu ena in ista skupina organiziranih vlomilcev in tatov, zato naprošajo občane, da jim pomagajo pri njihovi izsleditvi. Pozorni naj bodo na neznance, ki se zadržujejo okoli cerkva, vsako
V MEGLI JO JE SPREGLEDAL
ŠENTRUPERT — 34-letni Boris Zupančič iz Mokronoga seje 16. januarja ob 17.50 peljal na kolesu z motorjem iz Prelesja proti Šentrupertu. Tam je v gosti megli spregledal pešakinjo, 52-letno Alojzijo Slak iz Šentruperta ter jo z desno stranjo vozila zadel v hrbet in zbil po vozišču. Slakova seje v nezgodi huje poškodovala in so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PREPOZNO OPAZIL
PEŠCA
RAČJE SELO — 16. januarja ob 19. uri seje 22-letni Viktor Pajk z Blata peljal z osebnim avtomobilom iz Mrzle luže proti Račjemu selu. Tam je med vožnjo skozi naselje prepozno opazil 56-letnega pešca Stanislava Dima z Račjega sela, ki je prečkal cesto. Zaradi prehitre vožnje Pajk vozila ni utegnil pravi čas ustaviti, pač pa je trčil v pešca in ga zbil po tleh, pri čemer se je Dim huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škode na zviti pločeviti je bilo za 50 tisočakov.
Z vlomom za dva milijona din škode
Storilca še iščejo
GORENJA STRAŽA — Tik pred zaključkom redakcije smo iz novomeške UNZ dobili novico o vlomu v market Emone Dolenjke v Gorenji Straži. Kot pravi skopo poročilo UNZ Novo mesto, je neznani vlomilec iz marketa odnesel l ,507.000 din, skupaj z vlomom pa je dokončn.. škoda ocenjena na 190 starih milijonov din.
sumljivo osebo pa naj čimprej prijavijo najbližji postaji milice ali krški UNZ. Ob vlomu v cerkev sv. Valentina, ki jo upravlja leskovška župnija, so neznanci v začetku leta odnesli dva nabožna kipca, katerih vrednost, ki je zagotovo visoka, pa še ni ocenjena.
Kot že rečeno, je bilo minuli teden na posavskem koncu še več manjših vlomov. Tako je nekdo med 10. in 16. januarjem na Curnovcu pri Brežicah vlomil v vikend Ivana Počka iz Brežic in mu odnesel nekaj pijače, skupne škode pa je za 50 tisočakov. Med 15. in 17. januarjem je bilo vlomljeno tudi v Jablanici pri Boštanju. Neznanec je tam obiskal lovsko kočo boštanjskih lovcev in se najprej spravil nad priročno blagajno, iz katere je odnesel nekaj drobiža, za okrepčilo pa je s seboj vzel še
nekaj pijače. Daje bil vlomilec kar krepke postave, priča tudi podatek, daje te noči iz lovske koče izginilo tudi okoli 200 kilogramov koruze. Lovci so s tem dejanjem oškodovani za prek 150.000 din. In še zdanji vlom: 16. januarja je nekdo med 20. in 21.45 na parkirišču pred brežiškim kinom vlomil v osebni avto Stanislava Deržiča iz Bukovška. Vozilo je po odhodu vlomilca ostalo brez žarometra in rezervnega kolesa.
B. B.
NA LEVO
JURKA VAS — 22-letni Milan Fabjan z Velikega Riglja seje 16. januarja ob 20.15 peljal z osebnim avtomobilom iz Dolenjskih Toplic proti Novemu mestu. Med vožnjo skozi Jurko vasje nenadoma zapeljal na levo stran ceste, po kateri je prav takrat prikolesaril 49-letni Ciril Šiško s Sel. Fabjan je kolesarja zadel in zbil po tleh, pri čemer se je ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Preprečimo samovžig!
Mokro listje v steljniku je največja nevarnost za nastanek požara — Samovžig posledica kemičnih procesov
KRŠKO — Vsem je verjetno še dobro v spominu hud požar, do katerega je prišlo letošnjega prvega novoletnega dne v Kladju pri Šentjanžu in ki je Zupanovim uničil gospodarsko poslopje, po še zmeraj nepopolnih ocenah pa je bilo škode za preko 20 milijonov dinarjev. Vzrok ognja je bil samovžig listja, kar ni prvi tak primer zadnje mesece na Dolenjskem. Prav zategadelj gre tej nevarnosti posvetiti kakšno besedo več.
Biološki samovžig listja in stelje povzročajo posebne plesni in bakterije, ki žive na rastlinah, še posebej ugodne pogoje za razvoj teh bakterij pa predstavljajo slabo posušeno listje, seno in celo gnoj. Navada na kmetih je takšna, da listje in drugo steljo zaradi boljše izkoriščenosti naložimo v posebne prostore in potem še dobro potlačimo, kar še pospešuje možnosti za nastanek ognja. Mikroorganizmi namreč s svojim delovanjem povzročajo nastanek toplote, slednja pa zaradi natlačenosti stelje na more na prosto in se kopiči v notranjosti. Temperatura doseže tudi do preko 100 stopinj Celzija. Mikroorganizmi ob tem poginejo, nadaljuje pa se kemični proces, pri katerem se sproščajo gorljivi plini, kot sta metan ali ogljikov monoksid. Ko pridejo ti gorljivi plini v stik z zrakom, bolje rečeno kisikom, se vnamejo, pride do požara, ki ima praviloma precej hude posledice.
In kako spoznamo nevarnost? Da se v kupu sena ali listja nekaj dogaja, vidimo po pogrezanju kupa na določenih mestih v obliki lijaka, ne nazadnje pa tudi po značilnem vonju. Če opazimo takšne znake, moramo kup čimprej razmetati na odprt prostor, kjer nf nevarnosti, da bi ogenj zajel še kak objekt. Preden se lotimo takšnega opravila, pripravimo še večjo količino vode, saj se bo listje ali seno, ko bo prišlo v stik z zrakom, vnelo.
Spravilo listja resda ni strogo časovno določeno, mnogi ga spravljajo še sedaj, ko je vreme temu opravilu naklonjeno. Še kako pa moramo paziti, da spravljamo suho steljo, kajti z njo takšnih problemov zanesljivo ne bomo imeli. V nasprotnem se kaj lahko zgodi, da nas bodo sredi noči, kot Zupanove, prebudili pogubni ognjeni zublji.
vse večjemu številu ur, ki jih miličniki prebijemo na cesti. Naj povem v ilustracijo, da smo lapi podali kar 2.912 predlogov za postopek zoper najhujše kršitelje, predlani je znašalo to število 2.080, še leto poprej pa 1.822. po svoje še bolj ilustrativen je primer poostrenega nadzora, ki smo ga imeli med lanskim 13. novembrom in 25. decembrom. V dobrem mesecu torej je moralo k sodniku za prekrške 178 voznikov, od tega 80 zaradi prehitevanja v škarje, denarno kaznovanih je bilo 1.225 šoferjev, od tega 640 zaradi prehitevanja čez polno črto, v tistem času pa je bilo iz prometa zaradi zastojev izločenih reci in piši kar 800 težkih tovornjakov.«
Za dolenjsko magistralo ne veljajo nikakršne zakonitosti. Če je bilo še predlani največ nesreč na njej v avgustu in je bil julij med najbolj mirnimi meseci, je bilo lani obratno. Samo v juliju je bilo na njej 20 hudih trčenj, od tega 7 s smrtnim izidom, življenje pa je izgubilo 12 oseb. »Tudi kakšnih posebnih črnih točk na dolenjskem odseku te ceste ni, rekli bi lahko kar, da sega črna točka od Biča do Bregane.«
B. BUDJA
AVTO V TELEFONSKO GOVORILNICO
KOČEVJE — Kot barko na razburkanem morju je 15. januarja nekaj po polnoči nosilo sem ter tja rdeči BM\V, ki je skušal zapeljati z Roške ceste prek Trga zbora odposlancev na Ljubljansko cesto. Vozniku — miličniki so kasneje ugotovili, daje bil to 26-letni Ervin P. iz Mahovnika pri Kočevju — nekako ni uspelo »pociljati« ceste. Zapeljal je v park in po ploščadi, se zaletel najprej v drevo, nato pa v telefonsko govorilnico pri kavarni Zvezda. Najbolj jo je skupila (uvožena) govorilnica, ki je uničena. Avto in šofer pa sta imela še toliko moči, da sta še pred prihodom miličnikov izginila s kraja nesreče. Škode na govorilnici je za okoli 2 milijona din.
Z MOTORJEM V BETONSKI STEBER
PODTURN — 18-letni Anton Retej iz Občic seje v ponedeljek, 18. januarja, ob 18.15 skupaj z 8-letnim Simonom H. iz Vidma pri Dobrepolju peljal na motorju po regionalni cesti iz Dolenjskih Toplic proti Podturnu. Tubi naj jima v desnem in slabo preglednem ovinku nasproti po sredi ceste z osebnim avtom pripeljal neznani voznik, česar naj bi se bil Retelj ustrašil in zavrl. Pri tem ga je zaneslo na bankino, trčil je v betonski steber, nakar je Retlja vrglo čez motor na leseni drog in nato v jarek, enako tudi osemletnega Simona, ki je obležal na cesti. Slednji je bil hudo poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici, medlem ko jo je Retelj odnesel le z lažjimi ranami.
CESTA, KI SE NE MENI ZA ZAKONITOSTI — Takšne so vsakodnevne podobe dolenjske magistrale. Posnetek je iz ene zadnjih poostrenih akcij novomeških miličnikov. Čeprav so ti na magistralki pustili za eno tretjino več ur kot leto poprej, izrekli precej več ukrepov in kazni, je nesreč vseeno precej več. Samo lani je na njej izgubilo življenje 43 oseb. Tudi zaradi takšnih neprevidnih prehitevanj na slabo preglednih delih ceste, kot v posmeh modremu vozilu, kije peljalo v koloni. (Foto: B. B.)
Kazen cenejša
Docela razvrednotene kazni za prometne prekrške — Zgolj lepe besede ne bodo prinesle discipliniranih voznikov
NOVO MESTO — Vozniki so s sedanjim zakonom o temeljih varnosti cestnega prometa zagotovo zadovoljni Če drugega ne, že zaradi višine kazni, ki postajajo za današnji čas prav smešno nizke, in še kako upravičeno je vprašanje, doklej bomo morali, za, denimo, prekoračitev dovoljene hitrosti plačevati celo manjše zneske, kot stane v trgovini steklenica piva. Danes so namreč kazni za prehitro vožnjo med500 in 2.500 din, in nič čudnega, če se večina voznikov nanje požvižga.
Upravičena je trditev, da je kaj takšnega možno le pri nas, kajti pogled čez mejo kaže, kako so se nad tovrstne nevarnosti v cestnem prometu spravili drugje. V sosednji Italiji vam bo miličnik za prekoračitev dovoljene hitrosti do 10 kilometrov zaračunal od 50 do 200 tisoč lir kazni, če pa je prekoračitev hitrosti večja od 10 kilometrov na uro, znaša kazen že od 200 do 800 tisoč lir. Ob tem so kazni za voznike tovornjakov vsaj še dvakrat večje, miličnik pa jim lahko za tak prekršek odvzame vozniško dovoljenje za 24 mesecev. Vsaj enako strogi so tudi v Španiji Prekoračitev hitrosti v naselju kaznujejo z 235 tisoč pezetami (stopezetje 1139din), izven naselja pa z 290 tisoč pezetami. V Belgiji je najvišja kazen, ki jo mora plačati voznik za storjen prometni prekršek kar 4100 frankov (sto frankov je 3700 din), če pa morebiti denarja nima pri sebi, mu miličnik lahko avtomobil odvzame, kazen pa poveča
za nadaljnjih 2 tisoč frankov. Globa za prekoračitev hitrosti v Zahodni Nemčiji je 5 do 100 mark, s tem da vsaka prekoračitev hitrosti nad 40 kilometrov na uro nad dovoljeno pomeni tudi dabšo izgubo vozniškega do voljenja. Še strožje je v sosednji Vzhodni Nemčiji, kjer so denarni kazni za prometne prekrške celo večje od poprečne plače in znašajo do tisoč mark. Zanimivo za to državo je, da za postopek ni nujna prijava policista. Dovoljje — in to zadostuje tudi sodniku — da te prijavi že navaden občan. Tudi na Japonskem je prekoračitev hitrosti draga zadeva: voznika stane do 15 tisoč jenov (sto jenov je 995 din). Eno najstrožjih zakonodaj za voznike pa imajo zagotovo v Kaliforniji: dovolj je, denimo, da dobi policija voznika dvakrat vinjenega za volanom, in že se mora posloviti od avtomobila, katerega policaji zaplenijo in kasneje na dražbi prodajo (!).
Očitno je razviti svet spoznal, da prometne discipline ni moč zagotoviti le z lepimi besedami, pri nas pa se kot pijani plota držimo tradicije in gremo tudi na tem področju neko svojo pot, ne glede na to, daseštevi-lo žrtev iz leta v leto veča. Inflacija je postala zaveznik nediscipliniranih šoferjev in ti bodo zanesljivo vsaj še nekaj mesecev za prometne prekrške plačevali toliko, kdt stane brizganec v gostilni Novega zakona in novih vrednosti kazni pred majem namreč ne moremo pričakovati.
B. BUDJA
Posvet za manj nesreč
Predavanje o urejenosti prometa po svetu in pri nas
KOČEVJE — 12. januarja je bil posvet o varnosti v cestnem prometu s posebnim poudarkom na varnosti v naseljenih krajih. Na njem je diplomirani inženir gradbeništva Drago Bole iz Ljubljane predaval o temi Umirjanje in humanizacija prometa v urbanem okolju.
Predsednik sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Kočevje, Vinko Zajc, je v uvodu posveta povedal, da svet dobro sodeluje s šolami in vrtci, z AMD, ZŠAM, postajo milice, transportnimi podjetji in drugi-
MOTORIST IN SOPOTNIK HUDO RANJENA
BREŽICE — Na Milavčevi ulici v Brežicah je prišlo 12. januarja do hude prometne nezgode. 14-lctni Robert B. iz Trebeža seje peljal na kolesu z motorjem, na katerem je sedel tudi 16-letni sopotnik Slaviša Ž. iz Brežic, od bencinskega servisa proti središču Brežic. Kar na cesti je hotel s kolesom obrniti v nasprotno smer, takrat pa je iz smeri Krškega po cesti z osebnim avtom pripeljal 25-letni Ferdinand Matoh iz Pokleka. Slednji je trčenje skušal preprečiti, a je vseeno zadel v kolo z motorjem. Motorist in sopotnik sta se hudo ranila
ZARADI PREHITRE VOŽNJE V POTOK
DRAGA — V ponedeljek, 18. januarja, okoli 17. ure se je 49-letni Mirko Zupanc iz Homa pri Šentrupertu peljal z osebnim avtom po lokalni cesti proti domu. Ko je v Dragi pri hiši štev. 29 pripeljal iz levega blagega v desni pregledni ovinek, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na bankino, nato je vozil še nekaj časa po 3 metre visokem nasipu, trčil v dvoje dreves in končal v potoku Bistrica. Zupanc seje v nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na poldrugi milijon din.
mi. Lani je uspešno končalo tečaj za vožnjo koles z motorji 175 otrok, nadaljnjih 160 pa tečaj za vožnjo s kolesi. Tečaji so bili brezplačni. Rezultat sodelovanja in vzgoje pa tudi varnostnih testov vozil, opozarjanj na varno pot v šolo in drugih akcij je bil ta, da je v občini zelo malo nesreč, v katerih so udeleženi šolarji, in je kočevska občina po teh nesrečah celo na zadnjem mestu v republiki. Vključiti se nameravajo tudi v mednarodno akcijo, po kateri naj bi do leta 2.000 zmanjšali število nesreč za četrtino.
Po predavanju je bil razgovor o prometni urejenosti v Kočevju. Posveta so se udeležili predstavniki vseh, ki imajo opravek s prometom, od načrtovalcev, šol, vrtcev, AMD, ZŠAM in transportnih organizacij do miličnikov. Pokroviteljica posveta je bila delovna organizacija Avto Kočevje.
J. P.
Slovenija
l ....
Moja dežela.
NI BILO V KOČEVJU
KOČEVJE — Na predavanju o varnosti v cestnem prometu, ki je bilo pred kratkim v Kočevju, je predavatelj iz Ljubljane pokazal tudi več diapozitivov o urejenosti prometa pri nas in po svetu. Na eni izmed slik je bilo prikazano tudi, kako se s stebrički, med katerimi je napeta veriga, prepreči, da pešci ne bi stopili s pločnika naravnost pred avto. Nekdo pa je opazil in na glas povedal, da med stebrički ni verige. Predavatelj je pojasnil, da so verigo ukradli neznanci. Dodal je še, da to ni bilo posneto v Kočevju. Nekdo izmed poslušalcev paje pikro pripomnil:
»Seveda ni, saj bi pri nas ukradli tudi stebričke.«
P-c
V.
PREHITRO JE VOZIL — 25-letni Jože Pekolj z Račjega sela seje 13. januarja ob 9.3C peljal z osebnim avtomobilom po regionalni cesti s Kamnega potoka skozi Veliko Loko proti Trebnjemu. V naselje Velika Loka je zapeljal s preveliko hitrostjo, pri hiši št. 6 mu je namreč takrat z dvorišča zapeljal na cesto osebni avto 55-letni Brane Mežan iz Dolenje Nemške vasi. Slednji je zavil proti Kamnemu potoku, Pekolj pa zaradi prevelike hitrosti svojega vozila ni mogel ustaviti in je trčil v Meža-nov avtomobil in ga prevrnil. V nezgodi
sta se poškodovala voznik Pekolj in njegov 29-letni sopotnik Stanislav Pekolj z Blata. Oba so prepeljali v novomeško
bolnišnico, materialne škode pa je kar za 9,5 milijona dinarjev.
S CESTE, DA BI SE IZOGNIL TRČENJU — 32-lctni Miran Torkar-Tomljanovič iz Krškega se je 13. januarja ob 14.15 peljal z osebnim avtom iz Otoč-
ca proti Dobruški vasi. Pri Ruhni vasi je pričel prehitevati kombi pred seboj, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 19-letni Andrija Petrovič iz Zagreba. Ta je, da bi se izognil trčenju, v ostrem loku zavil na desno na bankino, pri tem pa je vozilo zdrselo s ceste in sc prevrnilo. 41 -letna sopotnica Jelka Petrovič iz Zagreba seje laže ranila in sojo prepeljali v novomeško bolnišnico.
ČELNO TRČILA — 17.januarja ob 18. uri seje 22-letni Peter Cimermančič iz Vinje vasi peljal z osebnim avtom z Rateža proti Brusnicam. V Malih Brusnicah je pred hišo št. 2 zavil v levo in tako zaprl pot 37-letncmu avtomobilistu Jožetu Boltezu iz Gabrja. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem se je ranila 31-letna sopotnica Zlatka Boltez iz. Gabrja; prepeljali sojo v novomeško bolnišnico. Materialne škode • je za 900 tisočakov. •
ŠPORTNI KOMENTAR
Največ izgubila
Pionirjevi igralci v soboto ob točki v Kaknju, odbojka pa ob ugled
O tem, kako je potekalo sobotno prvenstveno srečanje II. zvezne odbojkarska lige v Kaknju med tamkajšnjo istoimeno ekipo in novomeškim Pionirjem, poročamo na drugem mestu, je pa ta tekma vzrok za razmišljanje, koliko imajo takšna prvenstva še skupnega s športom. Verjamemo, da bi si morali takšna vprašanje najprej zastavljati v nogometu, kjer sta podkupovanje in korupcija segla že do najodročnejših vaških zaselkov in ekip, medtem ko je odbojka vsaj doslej veljala za šport, kjer so zmagovali znanje, kvaliteta, uigranost. In prav zaradi tega so zadnji dogodki tolikanj bolj padli v oči.
Vse doslej je veljalo, da je odbojka tisti šport, v katerem odločitve sodnikov na končni izid nimajo takšnega vpliva kot pri drugih igrah z žogo. Razumljivo, saj v njej ni prerivanja, prekrškov, stikov s telesi nasprotnika. V nekaj zadnjih kolih, ko smo spremljali igre odbojkarjev novomeškega Pionirja, pa smo mnenja morali spremeniti. Že na srečanjih v športni dvorani pod Marofom je bilo večkrat opaziti pristransko sojenje — spomnimo se le srečanja z Metalcem — toda česa
takega, kot se je v soboto dogajalo v Kaknju, Pionirjevi odbojkarji ne pomnijo. In ker gre večinoma za igralce, ki imajo za sabo že veliko let igranja in izkušenj, lahko po takšnih njihovih zagotovilih le slutimo, kakšne packarije so se dogajale v dvorani »Kultumo-sportskog centra«. Večina prisotnih, tudi med gledalci, je po srečanju športno priznala, da je bil Pionir boljša ekipa, a da so gostitelji tokrat pač morali zmagati, kajti sicer bi bili v domala izgubljenem položaju. O tem so, očitno, dovolj prepričali tudi sodnika, kako, ostaja zaenkrat njihova skrivnost, dejstvo je pač, da sta jima ta priigrala tolikanj željeno tretjo zmago.
Razumljivo je razočaranje novomeških odbojkarjev. Na to srečanje so se še posebej skrbno pripravljali, hoteli so ti dve točki in dohiteti ekipe z gornjega dela lestvice. V Kakanj so zato odpotovali dan pred tekmo, srečanje pričakali spočiti, žal je bilo tudi to premalo. Pa še nekaj: potovanje in prenočevanje v Kaknju je pionirjevce veljalo okoli 600 tisočakov. Visoka cena za takšne izkušnje in spoznajo.
B.	BUDJA
S kartoni odločila zmagovalca
Očitno pristransko sojenje na zadnji tekmi prvega dela prvenstva v II. ZOL v Kranju — Pionir nezasluženo ob točki — Premor do 7. februarja
KAKANJ — »Razmišljali smo že o tem, da zapustimo igrišče pred koncem tekme, a smo vendarle odigrali do konca. Toda tako tekmovanje nima prav nobenega smisla, srečanja ne dobivajo boljše ekipe, pač pa tiste, ki na tak ali drugačen način pridobijo na svojo stran sodnike. V soboto bi lahko v Kaknju igrala zagrebška Mladost, pa tekme ne bi dobila. Enostavno zato ne, ker sta tako sklenila sodnika Hranič in Žiganič iz Zagreba,« je po vrnitvi iz Kaknja pripovedoval razburjeni trener odbojkarjev novomeškega Pioniija Lojze Babnik.
Novomeščani so na srečanje zadnjega	spravljala ob živce. Niso pomagali niti
kola jesenskega dela prvenstav v 11. zvezni	številni protesti, celo nasprotno. Pionir-
ligi odpotovali odločeni, da tekmo dobijo in tako obdržijo priključek z ekipami v sredini lestvice. In ni jim bilo kaj očitati. Z izjemo prvega seta, ki so ga dokaj gladko izgubili, so se v nadaljevanju zbrali in zaigrali, kot znajo. Vsakemu malo boljšemu poznavalcu odbojke bi moralo biti jasno, da Pionir s takšno igro proti nasprotniku Kaknjevega razreda ne more izgubiti, a se je v soboto zgodilo prav to. Sleherno le količkaj sumljivo žogo — za takšne pa so šteli tudi tiste, ki so padle meter znotraj igrišča — sta prisodila gostiteljem, No-vomeščane pa s svojimi odločitvami
DŠI ČRNOMELJ: ODBOJKA IN ROKOMET
ČRNOMELJ — V okviru delavskih športnih iger črnomaljske občine sta končani tudi tekmovanji v odbojki in rokometu. V odbojki je med moškimi zmagala ekipa Centra srednjih šol, druga je bila ekipa Gorenja, tretja pa Iskra, pri ženskah je zmagala ekipa OŠ Črnomelj. V rokometu pa je vrstni red: 1. Iskra, 2. Gorenje, 3. Belt.
Težki dnevi novomeške košarke
Tako fante kot dekleta čaka v naslednjih kolih ogorčen boj za obstanek v I. repu-_____ bliski ligi — Labodovke morajo zmagati nad Metaiservisom
Republiški košarkarski ligaši so v soboto naredili še en korak bliže zaključnim bojem letošnjega prvenstva. Oba novomeš ka zastopnika sta tokrat po pričakovanju ostala praznih rok, igralci Novolesu v Mariboru niso mogli računati na uspeh v boju z vodilno ekipo, enako pa labodovke niso imele možnosti za presenečenje v Ljubljani proti Slovanu.
Mariborčani, ki imajo naslov letošnjega nvaka praktično že v žepu, se proti Novo-esu niso kaj prida naprezali, pa so vseeno iosegli prepričljivo zmago. Resda je bila gra v prvem polčasu dokaj enokovredna,
PODVIG ALANA VITEZIČA
MENGEŠ — Očitno dobiva Novo mesto ob Marjanu Hribarju še enega res odličnega in obetavnega namiznoteniškega igralca. Na sobotnem kvalifikacijskem turnirju za prvenstvo Slovenije, ki je bilo v Mengšu, je v konkurenci mladincev ljubljanske regije Alan V itezič presenetljivo opravil z vsemi nasprotniki in zmagal. Omenimo ob tem, daje na turnirju nastopilo kar 100 igralcev, Vitezič pa je bil uspešen tudi v igri dvojic, kjer sta skupaj s Kešeljevičem iz Ilirije osvojila drugo mesto.
Levičarju lanska serija turnirjev
S številom točk ize-načil Povšetov rekord
SEVNICA — Z zmago na zadnjem decembrskem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen v Sevnici s polnim izkupičkom točk je 50-letni Ivan Levičar, učitelj boštanj-ske osnovne šole, postal tudi skupni zmagovalec dvanajstih turnirjev v minulem letu. »
Vrstni red je tako naslednji: 1. Ivan Levičar 80 točk, 2. Mesojedec 74, 3. Derstvenšek 64,4. E. Blas 58,5. Lazič 53,6. Kolman 49,7. Mirt 46,8. Cvirn 36. V minulem letuje na turnirjih sodelovalo 23 šahistov, prvak Levičar pa je za skupno zmago prejel praktično nagrado in pokal v trajno last. Omenimo ob tem, daje Ivan Levičar drugokategornik, zato je njegov uspeh tolikanj večji, saj je z bero osvojenih točk izenačil rekord, ki gaje pred leti dosegel Martin Povše, le daje slednji igral na več turnirjih.
J. BLAS
Ivan Levičar, zmagovalec hitropoteznih turniijev ŠK Milan Majcen.
tudi rezultat tesen, a to bolj zaradi lagodne igre gostiteljev, kot pa dobre predstave ' Novomeščanov. V nadaljevanju je stvari vzel v svoje roke najboljši igralec in strelec lige Mirt in usoda Novolesa je bila zapečatena. To je bil že deseti poraz novomeške vrste — sem je prišteto tudi prekinjeno srečanje s Postojno — in vse bolj je na dlani, da Novomeščane čaka res ogorčen boj za obstanek. To še tolikanj bolj, ker tudi celjanom v L B ligi ne gre najbolje, od njih pa je odvisno, ali bo iz republiške
F ORAZ KRŠKIH KEGLJAVK
IZOLA — Minule dni je bilo odigrano
4.kolo \ prvi republiški kegljaški ligi, ekipa Kičank pa se je v Izoli pomerila z istoimen j vrsto. Gostiteljice so zmagale z 2340:2253, za Krško pa so nastopale: Arh 367, Alba 372, Kostevc 350, Kovač 379. T. Škafar 391, L. Škafar 393. Krčanke so po štirih kolih na drugem mestu z enim porazom, v naslednjem kolu pa igrajo doma z Rudarjem. VII. republiški ligi pa so Kočtvke doma izgubile z Adrijo 2295:2309, v moški ligi pa so Kočevci premagali Proteus s 5205:4903.
ZBOROVANJE BREŽIŠKIH PLANINCEV
BREŽICE — Okoli 300 brežiških planincev se je minuli petek, 15. januarja, zbralo v tukajšnjem Domu JLA na rednem letnem občnem zboru. Zborovanja so se udeležili tudi predstavniki drugih posavskih planinskih društev in iz Hrvaške. Izčrpno poročilo predsednice društva Marije Veble je pokazalo veliko delavnost brežižkih planincev, med drugim jih je več kot 400 pirehodilo brežiško krožno pot do Stojdrage, koder so se srečevali s kolegi iz Hrvaške. Po končanem zboru je sledilo zanimivo predavanje krških planincev, popestreno z diapozitivi o vzponu na Mont Blanc.
B.	HORVATIČ
ekipe izpadlo eno ali nemara dve moštvi. Zanesljiv potnik v 11. republiško ligo je Maribor 87, kot stvari stojijo sedaj, pa med ostalimi ekipami najslabše kaže prav Novolesu. In kaj malo je verjetno, da se bo po prihodnjem kolu, ko prihaja v dvorano pod Marofom vrsta Mineral-Slovana, kaj spremenilo Novomeščanom v prid.
Slabo pa kaže tudi dekletom, ki so resda pričakovano izgubile v Ljubljani proti Slovanu, a bi jim kakšna zmaga v teh trenutkih presneto prav prišla. Eno zadnjih možnosti, da še ujamejo vlak, ki vodi z zadnjega mesta na lestvici, imajo v naslednjem kolu, ko jim prihaja v goste neposredni tekmec v boju za obstanek, ekipa Metalservisa Pomurje. V primeru novega poraza so možnosti za podvig le še teoretične. sicer pa labodovke v soboto proti vodilni ekipi prvenstva niso igrale tako podrejene vloge, še posebej v prvem polčasu ne. Prepričljiv poraz so doživele šele v nadaljevanju, ko sta odpovedali njihovi ključni igralki Šrebrnjakova in Bratoževa.
VSAKO SREČANJE POSLEJ ODLOČILNO — Novomeškim košarkarjem na letošnjem prvenstvu slabo kaže. Potem ko so se po nekaj neuspehih na startu odrekli ambicij po visokem mestu, so se zdaj znašli v položaju, ko jim v boju za obstanek gori pod petami. Stojkovič (v belem dresu) in tovariši se bodo morali presneto potruditi, da novomeška košarka ne ostane brez republiškega ligaša prav v letu, ko klub praznuje lep jubilej.
Ob pozabljenem
Nihče se ni spomnil na 30-letnico TVD Partizan
LESKOVEC PRI KRŠKEEM — Nekaj v leskovškem TVD Partizan ne Štirna. Kako si drugače razlagati, da vodilni delavci društva — če to sploh še obstaja — vztrajno molčijo ob jubilejih, najprej 25-letnici in sedaj še 30-letnici. Kajti pisalo se je leto 1957, ko so mladi v Leskovcu pričeli z organiziranim športnim življenjem: z leti je to postajalo vse siromašnejše, danes so v TVD Partizan delavni samo še strelci.
Vsi, ki dolgo delamo v leskovškem športu, pa vemo, da smo imeli včasih močno odbojkarsko vrsto, kije igrala v II. slovenski ligi, v letih 1970 in 1975 močno rokometno ekipo, ki so jo kasneje priključili Krškemu, da ne naštevam vsega. Omeniti velja še izredno delavno atletsko sekcijo, organizirane številne prireditve od krosov, nogometnih, rokometnih in namiznoteniških turnirjev do tradicionalnih tekov po ulicah Leskovca in še kaj. Člani društva smo opravili veliko prostovoljnega dela, uredili roko-
jevcem sta pričela deliti kartone; samo Peašinovič je prejel kar štiri, v odločilnem petem nizu, pri rezultatu 14:10, tudi rdečega. In ker je trener Babnik že izkoristil predpisano število menjav, sta sodnika, ker je pač na igrišču ostalo vsega pet Novomeščanov, odpiskala konec tekme.
Pristranost sodnikov je bila očitna, to so spoznali tudi gledalci, ki niso bili nič kaj navdušeni nad zmago domače vrste, čeprav je tej šlo tokrat za biti ali ne biti v
SODNIKOM TRN V PETI — Vse
kaže, da je Pionirjeva novomeška vrsta sodnikom trn v peti. Nič čudnega, če fantje izgubljajo živce, v prejšnjem kolu proti Metalcu jih je izgubil Vemig (na posnetku v akciji), v nedeljo pa Peašinovič, kije bil zategadelj še izključen.
boju za obstanek. Novomeščanom, ki so s tem porazom zaključili prvi del prvenstva na 7. mestu s štirimi zmagami, ostaja uteha, da z igrami niso razočarali. Pravzaprav so gladko izgubili le eno srečanje, in to tisto doma z Bledom, v vseh ostalih so bili bolj ali manj enakovredni nasprotnikom, kar štiri tekme so izgubili z najtesnejšim izidom. Med tistimi, ki so jeseni pokazali najboljšo formo, so vsekakor Brulec, Po-všič, Peašinovič, tudi Vemig in Kosmina nista veliko zaostajala, s takšnimi igralci pa se Novomeščanom za njihovo usodo v nadaljevanju prvenstva, ki starta že 7. februarja, ni potrebno bati. Seveda pa pionirjeva nočejo prav nič prepustiti naključju, že jutri bo ekipa v odmoru prvenstva odpotovala na 10-dnevne priprave na Mali Lošinj.
B.	B.
Jutri otvoritev smučišča v Dolgi vasi
Dnevna karta bo veljala 5 tisočakov — Otroci za* _______________stonj______________
KOČEVJE — Jutri, v petek, 22. januarja, bodo v Dolgi vasi pri Kočevju svečano odprli nov smučarski center. Resda slednji tokrat, kot kaže sedaj, ko nastajajo te vrstice, ne bo dajal nič k^j zimske podobe, kar pa jutrišnjega vzdušja verjetno ne bo pokvarilo.
Smučarski center v Dolgi vasi se ta čas lahko postavi s kilometer dolgo progo in 850 metrov dolgo vlečnico, katere zmogljivost je prevoz 850 smučarjev na uro. Zraven te je postavljena tudi vlečnica za najmlajše, dolga 45 metrov. Smučišče je obnovljeno s sredstvi zaposlenih v kočevskih delovnih organizacijah, nekaj denarja pa so primaknile tudi firme. Želja Kočevcev je, da poligon v Dolgi vasi opremijo z igrišči za letne športe in tako dobijo svojevrsten športni center.
Dodajmo še, da bo celodnevna smučarska karta za odrasle veljala 5.000 din, medtem ko bo smučanje za otroke, stare do 10 let brezplačno, njim je namenjena stara, majhna vlečnici.
M. G- *
Poslej breme na mladih
Rokometaši Inlesa startali s pripravami za spomladanski del — Ostali le z mladimi igralci
metno igrišče, obnovili dvorano v zadružnem domu, pričeli z izgradnjo razsvetljave na starem rokometnem igrišču. Kje so danes reflektorji in žarnice?
Danes je od vsega tega ostalo bore malo. Samevata rokometni igrišči, igrišči za košarko, nogometni igrišči pri osnovni šoli in na Lokah, premalo zasedena je dvorana v zadružnem domu, prav tako športna dvorana. Če pomislimo, kaj vse z njeno pomočjo naredijo Senovčani, nas je Leskovčane malodane lahko sram, da jo imamo. Toliko pač ob inventuri nekega zaokroženega obdobja, lahko bi pisaril še to in ono, bil bi lahko celovitejši, a upal sem, da bo ob tem jubileju le prišlo do srečanja generacij leskovških športnikov, ki si imamo zagotovo veliko povedati. Iz tega ni bilo nič. Seje pa spomnil obletnice neki fantič, kije na uničeno in zarjavelo oglasno tablo Partizana Leskovec položil dva šopka rož.
L ŠRIBAR
RIBNICA — Že po ustaljeni navadi pomeni prvi delovni dan v novem letu tudi pričetek priprav ribniških rokometašev za spomladanski del prvenstva. Letošnje leto ni bilo izjema in trener Zdenko Mikulin že dobrih štirinajst dni vadi s prvo ekipo za nadaljevanje ligaških bojev v I. republiški ligi. Spomnimo se, da je Inles jesenski del prvenstva končal na petem mestu z dovolj veliko točkovno zalogo, ki zagotavlja mirno nadaljevanje brez bojazni pred morebitnim bojem za obstanek.
»Dokončno smo se v klubu odločili, da v spomladanskem delu prvenstva v igro ne bomo več vstopali Ambrožič, Kersnič in jaz,« pravi terener Zdenko Mikulin. »Točk imamo dovolj, da lahko tudi mladi v nadaljevanju zaigrajo mirno, brez obremenitev in se tako kalijo za prihodnje sezone.«
• Inles se je te dni znašel tudi v hudih kadrovskih, ne le igralskih težavah. Trener Zdenko Mikulin je namreč ostal domala osamljen za delo z vsemi kategorijami rokometašev v klubu.
Tridesetletna zgodovina ribniškega rokometa prinaša eno ne najboljšo značilnost: velik osip v ekipi, pa naj gre za stare ali mlade, obetavne igralce. Nekaj podobnega seje zgodilo tudi letos. Pri tem seveda ne mislimo prej omenjene trojice, kije mesto odstopila mlajšim, pač pa, denimo, Lukiča, ki sta se mu sedaj pridružila še Dc-jak in T. Ilc, saj že nekaj časa ne hodita več na treninge. Inlesovci so se tako znašli v položaju, da bodo barve kluba branili res samo mladi, večinoma igralci s 15 ali 16 leti. Ti imajo za seboj že nekaj izkušenj, saj so bili najboljši v republiki tako med pionirji kot tudi pri kadetih.
MOČNA GOLEŠEVA ZMAGA
KANIŽARICA — Na tukajšnjem kegljišču se je pred dnevi končal sklepni del 10. jubilejnega odprtega prvenstva Metlike, na katerem je prepričljivo zmagal Trebanjčan Niko Goleš. Rezultati: 1. Go-leš 1714, 2 Ž. Goleš (Metlika) 1674, 3. Klevišar (Črnomelj) 1666, 4. Ribarič (Metlika) 1633,5. Mak (Črnomelj) 1601, 6. Tkavc (Trebnje 1599 itd.
KONČAN PRVI DEL
IVANČNA GORICA — Na Čoževem kegljišču v Ivančni gorici seje končal prvi del 11. odprtega prvenstva Trebnjega. Pred sklepnim finalnim nastopom je vrstni red naslednji: 1. N. Goleš 853 2 Tratar (oba Trebnje), 837, 3. Pinoza (Brežice) 826,4. H utar (Črnomelj) 816,5. Kralj (Ivančna gorica), 811, 6. Avbar
809)V°dmeSt°^ 81 *’ 7' LapUh <-Brežice
»Naš cilj je, da letošnjo in prihodnjo sezono ekipo uigravamo, čez dve, morebiti tri sezone pa bi s to generacijo vnovič skušali jurišati na naslov najboljšega v republiki, kar nam je že nekajkrat uspelo. To bi seveda pomenilo, da bi naša ekipa v tistem času imela v poprečju vsega okoli 20 let, kar zagotavlja Inlesu primat v najboljši republiški ligi vsaj še nekaj sezon,« je optimističen Zdenko Mikulin.
Napišimo ob koncu še, da bodo inlesovci največji del priprav opravili kar v Ribnici, kjer bodo odigrali večje število prijateljskih srečanj, že po običaju pa jih čaka tudi teden obmorskih priprav na Malem Lošinju.
M. GLAVONJIC
Strelci Boštanja so najboljši med Posavci
Lani le točka premalo za 1. republiško ligo
BOŠTANJ — Strelska družina Boštanj najuspešneje zastopa barve Posavja v 2. slovenski ligi — vzhod, kjer je ves čas na 2. mestu za letos premočnimi Zalčani. V tej skupini tekmujejo od Posavcev še strelci SD Heroj Marok iz Sevnice in SOP Leskovec. Upajmo, da se Boštanjčanom obeta tudi kaj športne sreče, čeprav je ta v strelskem športu bolj malo pomembna, ali pa vsaj, da se ne bo ponovila podoba iz lanske tekmovalne sezone, ko se jim je 1. slovenska liga izmuznila samo za eno točko. Zaželimo jim mirno roko s serijskimi zračnimi puškami.
»Do zadnjega kola smo vodili, dokler se nismo pomerili z Uniorjem iz Zreč, s katerim smo zasluženo izgubili. Za ekipo smo tekmovali Stane Kovačič, Slavko Zakašek, Jože Pfajfar in jaz,« obuja spomin na uspešen derbi v republiški ligi predsednik SD Boštanj Stane Mirtelj. No, tudi med nekaterimi strelskimi družinami je, žal, preveč v osredju le rezultat in manj pošten športni boj. Tako so Boš-tanjčani, ko so tekmovali z Velenjčani in Laščani, ugotovili, daje bil v njihovih vrstah tudi nepravilno registrirani strelec. Toda Boštanjčanom je pomembnejši nastop in rezultat, dosežen na strelišču, ne pa za zeleno mizo in tako niso zapletali spornih zadev v lanskem prvenstvu.
Letošnjo sezono nastopajo nekoliko oslabljeni, zato je tudi 2. mesto lep uspeh. »Radi bi seveda izdatnejšo pomoč ZTKO Sevnica, saj smo po kakovosti vsaj 2. športna ekipa v
II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, 11. KOLO: KAKANJ—PIONIR 3:2 (5, -3,11,-11, 10).
Pionir: Vemig, Prah, Peašinovič, Travižan. Gregurek, Povšič, Berger.
KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA: 1. Jedinstvo Inter-plet 20, 2. Žcljezničar 20, 3. Rijeka 18,4. Salonit 14,5. Novi Žagreb 12, 6. Rudi Čajavec 10, 7. Pionir 8, 8. Bled 8,9. Metalac 8,10. Kakanj 6,11. Pakrac Papuk 6, 12. Borovo 0.
V prvem pomladanskem kolu 6. februarja potujejo Novomeščani k vodilni ekipi Jedinstva Interplet.
košarka
SKL, moški, 13. KOLO: MARIBOR—NOVOLES 98:79 (48:46)
Novoles: Stojkovič 4, Vučkovič 22, Lučev 9, Bajc 33, Vukosavljevič 9, Plantan 2.
LESTVICA: 1. Maribor 25 točk... 11. Novoles 14.
V 14. kolu igrajo Novomeščani doma z Mineralom-Slovan.
SKL, ženske, 13. KOLO: SLOVAN—LABOD 76:44 (38:28)
Labod: Srebrnjak 8, Verstovšek 2, Bratož 18, Čavlovič 4, Dragman 12.
V naslednjem kolu igrajo Novo-meščanke doma z Metalservisom-Po-murje.
ZIMSKO PRVENSTVO V ROKOMETU
RADEČE — Tu seje pred dnevi pričelo letošnje odprto zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu, na katerem sodeluje 10 ekip. Poglejmo rezultate po prvem odigranem krogu: Dol — Krškov 19:23, Sevnica — Prule 15:11, Dol — Šoštanj 19:22, Sevnica — Krško 18:16, Prule — Šoštanj 15:20, Rudar — Krško 23:19, Dol — Radeče 23:18, Rudar — Šoštanj 19:22 in Rudar — Radeče 25:17. Vodi Šoštanj s 6 točkami pred Sevnico in Rudarjem 4, Dolom in Krškim 2, itd. Prvenstvo se bo nadaljevalo še naslednje tri nedelje.
ČETRTO MESTO ZDOVCA
GORNJA RADGONA — V tukajšnji rdeči dvorani je bila pred dnevi prva republiška poizkusna prireditev za dvoransko prvenstvo Slovenije v motokrosu. Dobro se je na tekmi odrezal član brežiškega AMD Marjan Zdovc, ki je v zadnji dirki zasedel 4. mesto, enaka uvrstitev pa ga je čakala tudi v skupnem seštevku. Končni vrstni red je bil: 1. Urbanija 56 točk, 2. Vindiš 51, 3. Vesenjak 47, 4. Zdovc 42 itd.
občini, po dotacijah pa se, denimo, sploh ne moremo primerjati z rokometaši. Imamo 30 strelcev. Uspešen je tudi mladi rod. Pred dvema letoma so bile pionirke Tadeja Gabrič, Stanka Janc in Suzana Kovačič tretje v republiki, Suzana pa je še kot pionirka na državnem prvenstvu dosegla solidno 18. mesto. Med pionirji je uspešno nastopil na republiškem prvenstvu Robi Perc.
Takih tekmovalnih dosežkov ne bi bilo, če ne bi naši strelci marljivo vadili, se odpovedali marsikakšni prosti uri, če se ne-bi nenehno dokazovali tudi na tekmah, ki jih organiziramo. Lepo se je uveljavilo naše meddruštveno tekmovanje ob sevniškem občinskem prazniku, kamor prihajajo tudi ekipe iz sosednje Hrvatske. Še najbolj pa smo ponosni, da nam je v letu 1987 le uspelo popolnoma prenoviti strelišče. Nad 800 udarniških ur smo opravili. Če bi koga moral pohvaliti, so to gotovo strelci SD Kovinar iz Sevnice, izkazal pa seje tudi sekretar občjpske strelske zveze Mirko Ognjenovič,« je povedal Stane Mirtelj.
P. P.
Stane Mirtelj: »Iz zapuščene lope Betona smo naredili sodobno strelišče, podobno tistemu v Ribnici.«
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 22.1.
8.45 — 14.05 in 17.05 — 00.35 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.20 VIDEOSTRANI
17.35 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE 17.50 SUPER STARA MAMA, 12. del
18.15 RUDJER BOŠKOVIČ — DU-BROVČAN IN SVETOVU AN, 2. oddaja
18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK
19.55 ZRCALO TEDNA
20.15 SEVER IN JUG, 17. del nadaljevanke
21.10 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 3. del 22.05 DNEVNIK
22.20 NEČISTA KRI, francoski film Sin velikega gangsterja živi samostar-
sko življenje, ima pa tudi dekle, ki ga neizmerno ljubi. Toda nedolžno razmerje,
ki ga fant zavrže, da bi začel novo življenje, se sprevrže v nevarno igro, ko prijatelj umorjenega fantovega očeta vplete Alexa v pogubni podvig.
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja
— 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Ansambel Lojzeta Slaka —- 19.30 Dnevnik — 20.00 Ero z onega sveta (opera)
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 9.00 Zimski počitniški spored — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zakon v Los Angelesu
— 20.55 Kvizoteka — 22.00 Dnevnik — 22.20 Po deseti (kulturni magazin) — 23.50 BIS (nočni program)
19.30 DNEVNIK
20.05 VUK KARADŽ1Č, 12. del nadaljevanke
21.10 ZDRAVO DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in
igrani film — 12.15 Anglunipe — 15.15 Resna glasba — 16.00 Dokumentarni mozaik — 17.10 Košarka Jugoplastika:-Partizan — 18.30 Športno zabavni mo-zaik — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zgodovina izumov — 21.15 Mali koncert — 21.30 En avtor, en film — 21.50 Športni pregled
/'KJE LAHK { SLIŠITE STUI RADIJSKA SKALA	o\ JIO D\
88 90 92 94 96 98 100 k STUDIO UKV 100 X^ ODDAJAMO VSA X. OD 16. - 1 N. OB NEDE OD 9 - 1«	102 104 106 D 6 MHz K DELOVNIK / 9 URE S -JAH / URE .z'
PONEDELJEK, 25.1.
8.45 — 14,10 in 17.05 — 23.20 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.20 VIDEOSTRANI 17.35 RADOVEDNI TAČEK 17.50 SOBA 405
18.20 BOJ ZA OBSTANEK
18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK
20.05 MISTRALOVA HČI, 4. del nada-"evanke 1.05 OMIZJE
'1
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Mirna, Bane in lutke — 18.00 Beograjski TV spored —
19.00 Indirekt —— 19.30 Dnevnik —
20.00 Umetniški večer: Shakespeare: Henrik V.
STUDIO
REDAKCIJA
ČESTITKE
OGLASI
tel:
28-165
28-155
tel: 28-160
SOBOTA, 23.1.
7.55 — 15.00 in 16.45 — 00.45 TELETEKST
8.00 VIDEO STRANI
8.25 RADOVEDNI TAČEK
8.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.45 OBLAČEK POHAJAČEK
9.00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
9.15 SOBA 405
9.45 OSTRŽEK, 3 del
10.20 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (Ž) 11.10 PERISKOP
12.15 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (M)
13.15 AKTUALNO: SINDIKAT IN KRIZA
17.00 MORSKI VRAGI, španski film
18.25 DA NE BI BOLELO: RODI NAJ SE ZDRAV IN ZAŽELEN OTROK
19.01 KNJIGA 19.30 DNEVNIK
19.55 UTRIP
20.15 SOBOTNI VEČER
21.00 VRNITEV V PARADIŽ, 13. del
nadaljevanke 22.45 DNEVNIK
23.00 ALI SE ŠE SPOMINJAŠ LJUBEZNI?, ameriški film
TV film Ali se še spominjaš ljubezni? je bil po pravici večkrat nagrajen. Gre za nevsakdanjo pripoved o ljubezni, ki je trajna, globoka, večna in ki je tako prepričljiva tudi zato, ker jo doživljata zakonca v zrelih letih, po številnih preizkušnjah, ki sta jih doživela skupaj.
DRUGA TV MREŽA
14.40 Kako biti skupaj — 15.10 Lolek in Bolek na divjem zahodu — 16.20 Kapelski kresovi — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer — 21.50 Feljton — 22.20 Športna sobota
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli —10.35 Poročila — 15.40 Narodna glasba — 16.10 Sedem TV dni
— 17.10 Rokomet (Ž) RadničkčPrešov
— 18.30 Prisrčno vaši — 1930 Dnevnik
— 20.15 Sovražnik ljudstva (ameriški film) — 22.00 Nočni program
TOREK, 26.1.
8.45 — 14.05 in 17.15 — 22.25 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.45 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET
17.50 PISANI SVET: Portret Ivana Jermana
19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK
20.05 NEVSAKDANJI DAN, balet VRAG IN TROBENTA
21.15 OSMI DAN, oddaja o kulturi 21.55 DNEVNIK
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 Lestvica tujih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna galerija Ljubljana — 20.50 Žrebanje lota — 20.55 Zabavni torek — 22.20 Udeleženec in priča (oddaja iz kulture)
SREDA, 27.1.
8.45 — 14.00 in 17.00 — 23.55 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.30 OBLAČEK POHAJAČEK
17.45 FIGOLE-FAGOLE, 1. del predstave
18.15 NADARJENI OTROCI 19.01 OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
20.05 FILM TEDNA: ŽRTVOVANJE,
švedski tilm
22.30 MALI KONCERT: TROBILNI KVINTET G. Š. Piran 22.45 DNEVNIK
23.00 MEDNARODNA OBZORJA
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Krista in Krištof — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Video godba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21.35 Umetniški večer
NEDELJA, 24.1.
8.00 — 22.55 TELETEKST 7.45 VIDEO STRANI
8.00 ŽIV ŽAV
8.55 SUPER STARA MAMA, ponovitev 12. dela
9.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž), 1. tek 10.20 VRNITEV V PARADIŽ, ponovi-
tev 13. dela
11.10 SLALOM (Ž), 2. tek
12.00 SUPERVELESLALOM (M)
13.00 ANSAMBEL NIKA ZAJCA 13.30 HIŠA, 10. del nadaljevanke
14.55 PETER’S POP SHOW
15.55 KARAVANA NA ZAHOD, ameriški film
17.45 EX LIBRIS
19.01 KRATKI FILM
ČETRTEK, 28.1.
8.45 — 13.35 in 17.00 — 23.05 TELETEKST
9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA 18.15 NAŠA PESEM
19.01 OBZORNIK *
19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK
21.10 NA ROBU TEME, 2. del nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
22.20 JUBILEJNA TEVETEKA
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Strašna zgodba — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Obarvana svetloba —... Igrani film — 22.35 Knjige in misli
Spored Studia D
ČETRTEK, 21. 01.
16.00 Začetek programa, Pesem tedna,
16.30 Novice, Od A do Ž, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze, biba gre.
PETEK, 22. 01.
16.00 Začetek programa, Pesem tedna,
16.30 Novice, Tema tedna, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze, biba gre.
SOBOTA, 23.01.
16.00 Začetek programa, Izbor pesmi tedna, 16.30 Novice, Brez dnevnega reda,
18.00 Kronika Dolenjske, Nagradna uganka, Biba leze, biba gre.
NEDELJA, 24.01.
9.00 Začetek programa, Pesem tedna, Iz vaše kuhinje, lestvice zabavne glasbe,
10.00 Kronika Dolenjske, Repičeva draga, 10.30 Kmetijska oddaja, 11.00 Mali oglasi, 11.30 Čestitke naših poslušalcev, Studio D jutri, 15.00 Konec programa
PONEDELJEK, 25. 01.
16.00 Začetek programa, Pesem tedna,
16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze, biba gre.
TOREK, 26. 01.
16.00 Začetek programa, Pesem tedna,
16.30 Novice, Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze, biba gre.
SREDA, 27.01.
16.00 Začetek programa, Pesem tedna,
16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Lestvica narodnozabavne glasbe, Biba leze, biba gre.
V.mt ^ M tJbrorl/Tuiftoor tuiat
DARILO RAČUNALNIK
30. decembra je obiskal učence OŠ Belokranjskega odreda Semič in podružničnih šol na Strekljevcu in Črešnjevcu dedek Mraz. Učencem nižje stopnje je prinesel skupinske igrače, višjim razredom pa kar računalnik. Veseli smo bili tako lepega darila. Pohvalil nas je še za uspehe in pograjal za napake in ob tem smo se prijetno zabavali. V večnamenskem prostoru smo zapeli in si pred odhodom domov zaželeli vse najboljše v novem letu.
SONJA KRIŽAN, 8.a OŠ Belokranjskega odreda, Semič
VSAKA SREČKA ZADELA
Zadnji šolski dan v letu 1987 smo praznovali z novoletno jelko. Po ogledu filma Policijska akademija in risank smo pripravili učenci 8. razredov zanimiv in bogat srečelov. Glavni dobitki so bili televizor, paket presenečenja, zajec,
makrame in novoletna voščilnica Poda-rim-dobim. Prvo nagrado je dobil Uroš Novak. Pri srečelovu mi je bilo všeč to, daje vsaka srečka prinesla dobitek. Tega dne smo imeli v šoli-še ples. Rada hodim v šolo.
NATALIJA PREŠEREN novin. krožek OŠ Gubčeve brigade NOV Otočec
KO JE PRAZNOVAL SAMOTNI HRAST
Leta 1951 je bila v Sloveniji ustanovljena taborniška organizacija in že 1957. leta je zaživel taborniški odred v Šentjerneju. Njegova prva mentorica je bila Olga Saje, ki je odredu tudi dala ime Samotni hrast. Ob obletnici šent-jernejskega taborništva so taborniki pripravili razstavo, jubileju pa smo posvetili tudi precej strani našega šolskega glasila.
DARINKA BRATKOVIČ OŠ Šentjernej
GLASBENA PRAVLJICA
26. decembra je bila v ribniškem Domu JLA glasbena pravljica Markova čudežna ura. Pripravila jo je glasbena šola iz Ribnice. Nastopali so učenci iz OŠ dr. France Prešeren, nekaj učenk iz 1. letnika ter mladinci, ki so igrali instrumente. Vodil jih je ravnatelj ribniške glasbene šole. Nastop vsakega igralca je bil imeniten, najle-
pši
M.
;i del predstave je bil z dedkom Mrazom, ied prihodom na oder je metal obiskovalcem bonbone. Igralci okrog njega so peli. Pravljica se mi je zdela zelo lepa. Deležna je bila močnega aplavza in to tudi nekaj pomeni. Glasbeni šoli čestitam za edinstveno predstavo. Nastopajočim hvala za prekrasno doživetje. Upam, da nas bodo še kdaj razveselili
NINA STARC, 7.a OŠ dr. France Prešeren Ribnica
NOVI PRIJATELJ
Mnogi otroci trpijo, ker so njihovi starši alkoholiki. Takih primerov je bilo veliko tudi pri nas in jaz sem doživel enega na moiju.
Bil je topel dan. S teto sva se kopala. Proti večeru sva krenila v prikolico. Spravljala sva se že spat, ko sva zaslišala iz sosednje prikolice psovke, nato pa je iz nje pritekel fant. Jokal je. Rekel sem mu, da lahko večeija pri nama. Privolil je, saj že ves dan ni ničesar okusil. Med večeijo je povedal, daje njegov oče pijanček in daje vedno tako, kadar se vrne pijan. Zelo me je pretreslo. Teto tudi. Naslednji dan sva se z Jovanom — tako je bilo fantu ime — skupaj kopala. Zelo se mi je smislil.
Ob slovesu meje toplo in hvaležno pogledal ter mi stisnil roko. Na to svoje dejanje sem še danes ponosen.
SIMON KOVAČ, 7. razred Literarno-douišniški krožek
ANGLEŠKI KROŽEK
Že od petega razreda obiskujem fakultativni pouk angleščine. Tedaj nas je bilo tam 30 učencev. V sedmem razredu smo se delili v skupine po znanju in v višji skupini nas je bilo pet. Trije smo se udeležili regionalnega tekmovanja v Ljubljani in se dobro uvrstili. Lansko leto smo pripravili za javnost angleško uro, pri kateri smo sodelovali vsi, ki obiskujemo ta pouk angleščine. Uprizorili smo Pepelko. S pomočjo Rika smo izdali še glasilo ABC. V boljši skupini pri angleščini sva letos le dve učenki in imava uro enkrat na teden. Vsi, ki obiskujemo angleški krožek, smo z vsem zadovoljni.
KSNEIJA JARAS, 8. b literamo-dopis. krožek OŠ Ribnica
SMUČARSKI SEJEM
Snega ni, a v Šentjerneju smo že novembra pripravili sejem smučarske opreme. Na tem že tradicionalnem sejmu, kije privabil v osnovno šolo okoli 200 obiskovalcev, med njimi okrog 80 prodajalcev, so bile cene približno pol
nižje kot v trgovini. Najbolje se je prodajala oprema za otroke. Šejem je izpolnil pričakovanja tako prodajalcev kot kupcev.
DARINKA BRATKOVIČ novin. krožek OŠ Šentjernej
MI
IO
ARTIČAH
Dedek Mraz seje oglasil tudi pri nas. Takrat smo predšolskim otrokom šolarji pripravili v kulturnem programu igrico Novoletno darilo. Otroci so nestrpno pričakovali dedka Mraza, malo so se ga celo bali, a so bili vsi pri njem, ko je delil darila. Ker je dedka Mraza preganjal čas, je moral kmalu naprej. Tega dne so bili vsi otroci zadovoljni, a smo bili tudi mi, saj smo prvič predstavili igrico. Obiskovalci so nam ploskali in lahko rečem, da smo jo kar dobro odjgrali.
MOJCA VUČAJNK novin. krožek OŠ Artiče
•dom
na OS VAS-FARA
trgovsko podjetje
NOVOTEHHA
68001 novo mesto, glavni trg 11
NOVOTEHNA PARTIZANSKA 2 NOVO MESTO
EMU NIHMO CASA Zf MMU-' X J ZDA1 Lovno NoVlNARAE 11! ( '■§
vi* w-Yiffln ro
VABIMO VAS NA UGODEN NAKUP V NAŠI NOVI POSLOVNI ENOTI PARTIZANSKA 2 V NOVEM MESTU
NUDIMO VAM NASLEDNJE IZDELKE:
— zaščitno delovno obleko od nog do glave
— zaščitno sanitarno blago
— LIO blazine
OBIŠČITE NAS - PREPRIČALI SE BOSTE
Po Starčevičevo
Pod zvonom administracije se gospodarstvo — duši!
Polagajte račune, toda ne v bankah, ampak pri ljudstvu!
Vemo, kje so nova delovna mesta. V »plavih kuvertah«!
Ko želimo prestrašiti direktorja, ga pokličemo na srečanje s stvarnostjo.
Misli E. Fromma
• Človek, ki ne more ustvarjati, želi uničevati.
• Bistvo sadizma ni drugemu človeku povzročiti bolečino, temveč s kompenzacijskim nasiljem doseči popoln nadzor nad njim.
• Dobro je vse, kar služi življenju, zlo je vse, kar služi smrti.
• Ni dovolj, če ljudje niso sužnji, če družbene razmere podpirajo razvoj avtomatov, rezultat ne bo ljubezen do življenja, temveč ljubezen do smrti.
• Ljudje se ne boje popolnega uničenja zato, ker ne ljubijo življenja, zato, ker so do življenja brezbrižni, ali pa celo zato, ker mnoge privlači smrt.
• Civilizacija je ustvarila nov tip človeka: človeka organizacije, človeka avtomata in človeka porabnika. Vendar človek ne more biti predmet, če to postane, propade, in preden doseže to stopnjo, začne obupavati in želi ubiti vse življenje okrog sebe.
• Milijoni ljudi žive dolgočasno, a udobno, vendar jih nič ne razburi bolj kot to, da vidijo ubijanje ali berejo o njem.
• Človekov cilj je, da premaga svoj narcizem.
• Človek doseže svojo popolno zrelost takrat, ko se do kraja znebi narcizma, tako individualnega kot skupinskega.
• Človekova bit ali narava ni specifična snov, kot sta dobro in zlo, temveč protislovje, ki je zakoreninjeno prav v pogojih samega človeškega bivanja (eksistence).
• Zlo je specifično člo veš ki pojav. V njem izgubi človek samega sebe, ko dela tragične poskuse, da bi se znebil bremena svoje človečnosti
• Prav zato, ker je zlo nekaj človeškega, biva zlo prav v vsakem od nas. Čim bolj se tega zavedamo, tem težje se bomo postavili za sodnika drugim ljudem.
• Če človek postane nasproti življenju ravnodušen, ni nobenega upa več, da bi mogel izbrati dobro. Takrat bo njegovo srce že tako okamenelo, da bo njegovo življenje pri kraju.
Misli B. Pascala
• Čim bistrejši je kdo, temveč iz-virnejših ljudi odkrije. Povprečneži ne opazijo nobene razlike med ljudmi.
• Človeka navadno bolj prepričajo razlogi, kijih je sam odkril, kakor tisti, do katerih so prišli drugi
• Zadnje, kar človek dožene, ko piše kako delo, je to, da odkrije, s čim bi ga moral začeti
• Dobro govoriti se pravi slikati misel. Zato tisti, ki so nekaj naslikali, pa še kar naprej doslikavajo, napravijo zmazek namesto slike.
• »Ta je dober matematik,«pravijo. A kaj naj počnem z matematikom? Jmel me bo za teorem.
• Želite, da bi ljudje dobro go vori-li o vas? Potem nikar sami ne govorite.
• Kakšna domišljavost je slikarstvo, ki zbuja občudovanje zaradi podobnosti s stvarmi, ki se jim v izvirniku ne čudimo.
• Ljudje se zabavajo s tem, da se podijo za žogo ali za zajcem. Celo kralji imajo to veselje.
• Čar slave je tolikšen, da vzljubimo vse, česar se slava dotakne, tudi če je to smrl
• Človekova občutljivost za drobne stvari in neobčutljivost za velike je znamenje čudne sprevrženosti
• Kadar se nadutost poveže s krivico, pride do najhujše krivice.
• Ateizem je znamenje duhovne moči, a samo do neke meje.
• Kakor moda ustvarja všečnost, tako ustvarja tudi pravičnost.
• Misel dela človeka velikega.
• Kadar se vse enako premika, se navidez nič ne premika. Kadar vsi drvijo v razbrzdanost, je podoba, kakor da nihče ne drvi.
• Ljudje so tako neizbežno neumni, da bi bila svojevrstna neumnost, da ne bi bil še sam neumen.
• V kako lepem stanju je Cerkev, kadar jo podpira samo še Bog!
• Spoznal sem, da je vzrok, da so ljudje nesrečni, en sam: da ne znajo mimo sedeti v svoji sobi
Pri nas Tisoč in ena noč ni mogoča. Sultan bi zaspal že po prvem referatu!
Prekinitev dela je tišina, ki se sliši!
Imajo tesno zvezo z ljudstvom. Njegov žep!
Res je, da se pri prizadevanju pri delu največ doseže z osebnim primerom, žal pa nihče noče biti primer.
NOGOMETNE MISLI
• Zaradi denarja so že mnogi propadli. Poglejte samo naš nogomet!
• Nogometaši so zavarovani v primerih poškodb. Niso pa zavarovani navijači v primerih slabe igre.
• Naši nogometaši se, namesto da bi z glavami mislili, z njimi udarjajo.
• Nogometaši neke ekipe so slavili zaslužen uspeh v gostih. Odnesli so cele glave!
• Igralke in nogometaši so si podobni. Če znajo dobro uporabiti svoje noge, lahko živijo na — visoki nogi.
• Navijači se pri nas na tekmah dobro zabavajo. Seveda le, če imajo s seboj tranzistor in poslušajo dobro glasbo.
DUŠAN STARČEVIČ
Mora
gradbeno industrijsko podjetje novo mesto
30 % POPUST
KERAMIČNIH PEČNIC
do 31. januarja
GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA VS9k ČGlaVtllk IN ZAKLJUČNA DELA	VOOI\	UViaVIIM
68000 Novo mesto, Slakova !>
Jugoslavija
telelon: (068) 21-201, 24-298 telex: 35710 yu pionir
in vsako soboto od 6. do 14. ure
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST TREBNJE
objavlja
RAZPIS RAZISKOVLANIH NALOG ZA LETO 1988
1. Občinska raziskovalna skupnost Trebnje razpisuje natečaj za izbor raziskovalnih nalog v letu 1988, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine.
2. Občinska raziskovalna skupnost T rebnje pozi«š*vse delovne organizacije in skupnosti v občini, da prijavijo raziskovalne naloge, ki jih opravljajo oziroma jih imajo planirane za leto 1988.
3. Skupnost bo na podlagi prijavljenih raziskovalnih nalog proučila njihovo pomembnost za širšo družbeno skupnost oziroma posamezno delovno organizacijo — skupnost in pomagala pri financiranju.
4. Prijava mora vsebovati:
— naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo, in naziv organizacije, ki jo bo izvajala,
— naslov raziskovalne naloge,
— cilje in namen naloge,
— uporabnost rezultatov,
— predvideni rok za izdelavo naloge in finančni predračun. 6. Naloge je treba prijaviti do 20. februarja 1988 na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST REBNJE, Baragov trg 1,68210 TREBNJE
36/3-88
SOZD REK EDVARDA KARDELJA TRBOVLJE DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA
68340 Črnomelj
objavlja prosta dela in naloge:
SAMOSTOJNI PLANER IN ANALITIK
Pogoji:
VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri ter eno leto ustreznih delovnih izkušenj ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
32/3-88
na
SOZD MERCATOR - KIT, n. sub. o.
Mercator - Rožnik
TOZD
, n.aub.o.
Gradišče
trgovina na drobno in gostinstvo, n. sub.o.
68210 Trebnje, Golijev trg 11
Komisija za delovna razmerja TOZD Gradišče Trebnje
objavlja prosta dela in naloge:
— poslovodja v poslovni enoti SP 2 Trebnje
Pogoji:
— Končana triletna šola za prodajalce in poslovodska šola, eno leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah in opravljen tečaj higienskega minimuma.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Mercator Rožnik — TOZD Gradišče, Trebnje, Goliev trg 11, v 8 dneh po dnevu objave. O izbiri bodo obveščeni v nadaljnjih 14 dneh.
34/3-88
' ' v '	-	>	'
Na podlagi sklepa delavskega sveta
TOZD Komunala
z dne 16.12.1987 objavljamo
javno licitacijo
za naslednja osnovna sredstva:
tovorni avto TAM 170 K (kiper), letnik 1980, izklicna cena 6.500.000 din
— buldožer TG 75 C, letnik 1980, izklicna cena 4.800.000 din
— tovorni avto TAM 110 T10 za prevoz kontejnerja, letnik 1977, izklicna cena 1.900.000 din
— kamionet furgon CIMOS — DAK F, Dyane 6, letnik 1982, izklicna cena 650.000 din
Javna licitacija bo v četrtek, 28.1.1988, ob 10. uri v strojnem parku KOP Brežice, v Ulici Vel. Vlahoviča.
Interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo na dan prodaje od 8. do 10. ure.
Informacije lahko dobite po telefonu (068) 61-119. Kupci, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo uro pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% izklicne cene.
Licitacija bo potekala po sistemu videno-kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek ni vključen v prodajno ceno, kupnino in prometni davek plača kupec. Kupec mora prevzeti in odpeljati kupljeno sredstvo v 3 dneh po opravljeni licitaciji.
35/3-88
Iskra
ISKRA ELEMENTI TOVARNA ELEKTROLITOV n. sub. o., MOKRONOG
Delavski svet Iskra Elementi, Tovarna elektrolitov, n. sub. o., Mokronog, na podlagi 104. člena statuta TOZD
razpisuje imenovanje
DIREKTORJA TOZD za štiri leta
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, družboslovne ali ekonomske smeri ali z delom pridobljeno delovno zmožnost,
— da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki,
— znanje tujega jezika,
— poslovne in organizacijske sposobnosti,
— druge pogoje, ki jih za taka dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini.
Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Iskra Elementi, TOVARNA ELEKTROLITOV, n. sub. o., Mokronog, 68230 Mokronog, z oznako: »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju.
29/3-88
Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge:
— knjigovodje — blagajnika (ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj)
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
31/3-88
I
v imv
)
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO, n. sol. o.
objavlja prosta dela in naloge:
TOZD Tovarna opreme Mirna 1. tehnologa za področje brizgane plastike
2. tehnologa za področje konfekcije
3. vodje obračunskega oddelka
4. nastavljalca orodij
5. kurjača
6. čistilke
Pogoji:
tč. 1 — ing. strojništva, 3 leta del. izkušenj
tč. 2 — ing. tekstilno-konfekcij. tehnologije, 3 leta del. izkušenj
tč. 3 — oec., 3 leta del. izkušenj
tč. 4 — končana IV. stopnja — orodjar ali strojni ključavničar, 3 leta del. izkušenj
tč. 5 — končana osnovna šola, tečaj za kurjača, 1 leto delovnih izkušenj
tč. 6 — končana osnovna šola, zaželjene delovne izkušnje TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice
1. več monterjev na sestavi in vgradnji pohištva
Pogoji: končana IV. stopnja — lesar široki profil, zaželjene delovne izkušnje
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za vsa navedena dela pošljite v roku 15 dni na naslov: IMV Novo mesto, Zagrebška 20, Kadrovsko pravni sektor.
43/3-88
Osnovna šola Gorjanskega bataljona v Podbočju
objavlja prosta dela in naloge:
— kuharice za določen čas
(3. 3.1988 do 1. 4. 1989, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
— snažilke za določen čas
(3. 2.1988 do 7. 3.1989, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
POGOJI:
— KV kuharica, zaželjene delovne izkušnje
— končana osnovna šola
OD po samoupravnem sporazumu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OS Gorjanskega bataljona, Podbočje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
39/3-88
KOVINARSKA Krško, tovarna industrijske opreme p. o. Krško, Cesta krških žrtev 137
objavlja prosta dela in naloge:
KNJIGOVODJE GLAVNE KNJIGE - BILANCIST
Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj .
Dela in naloge so za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
41/3-88
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV
— DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge:
— zavarovalnega zastopnika za zastop Črnomelj
Pogoji:
uspešn
uspešno končana šola IV. ali V. stopnje zahtevnosti in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je določeno 2-mesečno poizkusno delo.
Kandidati naj ponudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli pošljejo v 8 dneh na naslov: Zavarovana skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Cesta herojev 1, Novo mesto.
Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
42/3-88
S KAPITLJA — CELO MESTO
S tovarišico smo odšli spoznavat Novo mesto. Čez železniški most smo prišli do doma JLA. Ogledali smo si še veliko občinsko stavbo, pošto, hotel Metropol in avtobusno postajo. Na poti po mestu smo med drugim obiskali Jakčev dom in muzej. Potem smo s Kapitlja videli celo mesto. Pri Rotovžu smo si pozneje ogledali doprsna kipa in pri Studijski knjižnici spominsko ložo. Tak je bil naš naravoslovni dan.
IVA ŠTOKIČ OS Milka Sobar-Nataša Novo mesto
dan v ISKRI
Učenci 8. razredov smo na naravoslovni dan obiskali Iskro, našo tovarno kondenzatorjev. Kemijska skupina je obiskala laboratorij, ekonomska in računalniška skupina sta si ogledali pisarne, medtem ko sta strojna in fizikalna skupina spoznali delovanje strojev in postopek izdelave kondenzatorjev. Družboslovna skupina seje seznanjala s samoupravljanjem v tovarni. Na tem zanimivem in uspešnem naravoslovnem dnevu smo dobili mnogo poklicnih informacij.
SONJA KRIŽAN COS Semič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija
ALOJZA JANEŽIČA
(Rožmovega očeta)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje ter darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo gasilcem za organizacijo pogreba in množično udeležbo, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: Vsi njegovi Škocjan, dne 6. januarja 1988
D^DSD^OO^]
GIP PIONIR NOVO MESTO,
DS DRUŽBENI STANDARD NOVO MESTO, Kettejev drevored 37,
objavlja prodajo
razne rabljene opreme iz počitniških domov.
Prodaja bo v ponedeljek, 25.1. 1988, ob 8.00 uri v samskem domu GIP PIONIR Novo mesto, Kurirska pot 22.
ZAHVALA
Nenadoma in za vedno nas je v 70. letu zapustila naša ljuba mama, babica, teta in tašča
MARIJA DERGANC
Loke 6
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter kakorkoli pomagali, pevcem za zapete žalostinke in gospodu duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ata, stari * ata in tast
ŽAN ŠTRBENC
iz Gor. Stare vasi pri Tržišču
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom in sovaščanom, sorodnikom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našega ata spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi sodelavcem IMV Novo mesto in DE Ljubljana, pevcem za zapete žalostinke, predstavnikom ZB, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Mici, sin Ivan z družino, hčerka Marinka z družino ter ostalo sorodstvo
*	ZAHVALA
'f w	V 79 letu starosti nasje 5. januarja 1988 zapustil dobri mož, oče, stari oče in brat
Jrit	JURIJ
■ 71	CVITKOVIČ
	iz Dolenjcev št. 11 pri Adlešičih
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, Gasilskemu društvu Adlešiči in Mahično pri Karlovcu, Lovski družini Adlešiči, Organizaciji ZZB NOV Adlešiči, Društvu upokojencev Črnomelj, Osnovni organizaciji sindikata Avto Kočevje, praproščakom, govornikoma Janezu Starešiniču in Martinu Željku, pevskemu zboru Adlešiči in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!	
	Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
ANTONA
LOPATCA
z Blance 34
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vaščanom, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebna hvala govornikom gasilcev, borcev in krajevni skupnosti za izrečene poslovilne besede, osebju Doma upokojencev v Sevnici in zdravnikom Zdravstvenega doma za trud in nego. Iskrena hvala Blaznikovim iz Sevnice in Mirtovim z Blance za vso pomoč in skrb, darovalcem cvetja in duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena Nežka in sin Tone z družino
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ate in stari ate
STANE
KOČEVAR
iz Križevske vasi 60 pri Metliki
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gasilskemu društvu Križevska vas, DO Novoteks-TOZD Predilnica, KZ Metlika, GOK Črnomelj, cvetličarni Brine, internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, ZD Metlika, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči:
vsi njegovi
Zaprla trudne si oči, spočila si žulja ve roke,
ostal boleč spomin bo nam, za katere skrbela si noč in dan.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je 6. januarja zapustila draga mama, stara mama in prababica
AMALDA
LAVRIHA
roj. Poglavec
iz Grma 1 pri Trebnjem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, znancem in krajanom, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam stali ob strani ter sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni mami darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Vilfanovi in osebju ZD Trebnje, sodelavcem TVD Novo mesto, Društvu upokojencev, nosilcu prapora, pevcem za zapete žalostinke in kaplanu ter gospodu Dolfetu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hči Amalija s sinom Silvom, hči Milka in sin Stane z družinami ter ostalo sorodstvo
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
ANTON GREGORIČ
iz Zabrdja pri Mirni
Najlepše se zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi DO Teles Trebnje, TOZD HP Kolinska Mirna, DO Trimo Trebnje, tov. Francu Frelihu — Plasta Šentrupert in pevcem. Posebno zahvalo smo dolžni govorniku Francu Dimu za besede pri odprtem grobu in g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in sina
MARJANA
MLAKARJA
iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v neizmerno težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, nam lajšali bolečine, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili k mnogo preranemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni DO Mercator-Agrokombinat Krško, TOK KTS in DS SS, Lovskim družinam z Rake, Studenca, Artič, Vidma in Krškega, Posavski lovski zvezi Krško, gospodu kaplanu iz Krškega, pevskemu oktetu Studenec, pihalnemu orkestru iz Krškega, govornikoma tovarišu Kozoletu in Arku ter še posebej dobrim sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v trenutkih največjega trpljenja. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
NEŽKA
JAKI
iz Praprotnice 9 pri Mimi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala kolektivoma Dana in Dolenjka, župniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje,
dragi očka,
tvoje je bilo življenje.
V domu nožem je praznina, v srcih naših bolečina. .
ZAHVALA
V 40. letu nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil dragi očka, mož, brat,
stric in bratranec
JANEZ — PAVEL MAJCEN
iz Šentruperta 114
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih ponj^li, darovali cvetje, izrekli sožalje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO TRIMO T rebnje, godbi iz T rebnjega, DO Agrostroj, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljeni odred in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala velja vsem sosedom in prijateljem, ki so nam nesebično pomagali.
Žalujoči: žena Jožica, otroci Janez, Jožko in Marjetka, brat Jože iz Nemčije z družino, sestra Anica z družino ter ostalo sorodstvo
d
Ljubila si naravo delo in zemljo.
Sedaj, ko v njej počivaš naj ti lahka bo.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zavedno zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
ANA
KRANJC
roj. FON
iz Gor. Radulj pri Bučki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni podarili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Ani Sla-pšak — Gorinšek za dolgoletno zdravljenje, dr. Grobolšku in kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, organizaciji ZB Bučka, govorniku tov. Horvatiču za poslovilne besede ob odprtem grobu in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Rafko z družino, Vida z družino, bratje Gustelj, Jaka in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo
Trpel si,
nihče ti ni verjel, tih si bil in tiho si odšel.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nasje nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JOŽE URH
iz Križevske vasi 56 pri Metliki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično stali ob strani, vsestransko pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju žilnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, osebju Zdravstvenega doma Metlika in govornikoma Jožetu Mihelčiču in Alojzu Štefaniču. Zahvala tudi za Beti Metlika, Komunalno gospodarstvo Metlika, Posestvo Snežnik Kočevska reka, ŽG Novo mesto, ZB Metlika, GD Križevska vas, župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: Vsi njegovi
Dar brezplodni, ddr slučajni, to življenje — le čemu? le zakaj ukaz te tajni je obsodil v smrt, čemu?
(Puškin)
ZAHVALA
Rosno mlad, v cvetu svoje mladosti, poln življenjskega poleta in ustvarjalnosti si nas za vedno zapustil, dragi
MITJA ^	GOSENCA
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Nravstvenemu osebju interne bolnice za trud, ribiški družini in mladini Žabje vasi za govor. Posebna hvala krajanom Žabje vasi, DS SDK in prav posebno DO Novotehna za lepo organiziran pogreb ter tozdu Avtoservis za izkazano čast.
Žalujoči: žena Marjana, mala Mojca, oče, mama, bratje in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgub' naše drage mame in stare mame
SLAVICE
ADLEŠIČ
iz Rosalnic 33
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem ter sodelavcem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje ter podarili cvetje in vence. Še posebej se zahvaljujemo družinam Brodarič, Prašina in Slane za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnico spremili v njen zadnji dom.
Žalujoči: hčerki Nada in Dragica z družinama Brežice, Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in stare mame
ANICE
KRIŽANOVE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, darovali lepo cvetje in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se Zvezi združenj borcev NOB Gradac, Gasilskemu društvu Gradac, osebju Zdravstvenega doma Metlika ter učiteljem in učencem OŠ Podzemelj, tov. Malčki Plutovi, tov. Julki Kočevaijevi in tov. Milanu Bajcu za tople in ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala dobrim sosedom, ki so v najtežjih trenutkih priskočile na pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi.
Vsi njeni
V SPOMIN
DARKO LEKŠE
22. 1. 1978 — 22. 1. 1988
Vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite, spomnile se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ MATOH
iz Biške vasi 27 pri Mirni peči
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili v večni dom. Posebno zahvalo smo dolžni patronažni sestri za obiske na domu, delavkam tovarne BETI, gasilcem iz Mirne peči in Globodola, pevcem, govornikoma ter gospodu župniku za lepi obred.
Žalujoči: vsi njegovi
1
■L
Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, nihče ne ve, kako v srcu nas boli Tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so prelepi le spomini
V SPOMIN
BOŽIDARJU
HRIBARJU
iz Zabrdja
22. januarja mineva leto dni, ko smo pretreseni spoznali, daje bilo vse naše upanje zaman in da so klonili še zadnji napori mladosti, ki se je borila, da bi premagala najhujše. Vsem, ki se ga spominjate in se poklonite njegovemu spominu, iskrena hvala!
Mama, ate in brat Marjan z družino
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga mama, sestra, teta, babica in prababica
JOŽEFA ZARABEC
roj. Mikec
iz Ždinje vasi 3
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, pokojnici podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepo se zahvaljujemo pevcem iz Kapitlja in gospodu proštu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ml
	ZAHVALA Osem dani pred dopolnjenim 89. letom nas je zapustil dragi oče, ded in praded
	
■•s	• GAŠPER
.AH! g|	TRAMTE Ruhna vas 7
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se lepo zahvaljujemo vsem sok-rajanom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Ravno tako se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Novo mesto, organizaciji ZB Škocjan in Bela cerkev ter g. župniku iz Bele cerkve za lepo opravljeni obred.	
	Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, babica in prababica
ANA RATAJ
iz Dolenje vasi pri Otočcu
Hvala vsem sorodnikom in sosedom, ki ste kakorkoli pomagali, da smo našo mamo tako lepo spremili do zadnjega počitka. Hvala za prelepe besede ob grobu ter vsem, ki ste pokojni darovali vence, cvetje in sveče, ji poklonili samo blag spomin ali tiho molitev, ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
NEŽE MEŠIČEK
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku KS in vsem ostalim, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in teta
ANA JANKOVIČ
roj. ČRNIČ
iz Obrha pri Dragatušu
Ob boleči izgubi naše drage mame se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, podarili vence in cvetje, obiskovali in tolažili našo mamo v času njene bolezni. Še posebno se zahvaljujemo sodelavcem iz Rudnika Kanižarica za sočutje in podarjene vence ter sindikalni organizaciji kolektiva Rudnika. Enaka zahvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, prisrčna hvala!
Žalujoči: sin Tone z družino, sin Evgen z družino in sin Edvard ter ostalo sorodstvo
Mama, trpela si trpljenje si prestala, sedaj boš v črnem grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in teta
VERONIKA TOLAR
z Gorenjih Sušic 12
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem TDP Novoles Straža za denarno pomoč in sindikatu za podarjeni venec. Zahvalo smo dolžni tudi Karolini Celič za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
JOŽETA ŠUKLJETA
iz Trnovca pri Metliki,
ki je preminil v 78. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsestransko pomagali, ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto, osebju zdravstvenega doma Metlika, članom ZB, gasilcem, govorniku pred domačo hišo, govornikom pred odprtim grobom, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Nežka, sinova Jože in Tone, sestre in brata ter ostalo sorodstvo
č"7N
Naš dom je prazen, dom je tih, a v naših srcih Se živiš.
V SPOMIN
19. januarja mineva žalostno leto, odkar nasje zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
IVAN JANKO st.
z Gor. Sušic 1
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti je umrla naša
ANA BRADAČ-NANKA
iz Loške vasi pri Dolenjskih Toplicah	•
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi GG TOZD Straža in KO ZB Dolenjske Toplice za podarjene vence in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
V TEM TEDNU 7ANIMA TEDENSK| koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji -PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
prodam. Tel. 23-770, popoldan. (352-MV-3)
GOLF, letnik 1978, prodam. Tel. 21-934. (355-MV-3)
Z 750, letnik 76, zamenjam za APN 6 BT ali ATX 50. Tel. 81-530. (358-MV-3) R-4, letnik 79, prodam. Štefan Punge-ršič, Dule 11, Bučka. (359-MV-3)
J AWO 350 zelo ugodno prodam. Jože Rozman, G. Straža 74 pri Novem mestu. (239-MV-3)
128, star dve leti, prodam. Dolinar, Lu-trško selo 16, tel. 85-163. (243.-MV-3)
R 12 prodam po delih. Jože Žagar, Vrh pri Pahi 2, 68222 Otočec. (ček-MV-3) 126 P, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Ul. Cankarjeve brigade 27, Trebnje. (250-MV-3)
AVTOMOBIL MOSKVIČ, dobro ohranjen, registriran do septembra, ugodno prodam. Tel. (068) 81 -879. (P3-4MO) OSEBNI AVTO NSU PRINZ 1000, letnik 1986, registriran do 26. 12. 1988, prodam za 50 SM z rezervnimi deli. Jože Lazanski, Mala Dolina 1,68261 Jesenice na Dolenjskem. (P3-9MO)
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. 58-145. (259-MV-3)
Z 101, letnik 1977, registrirano do novembra 1988, prodam. Tel. (068) 74-628 po 15. uri. (P3-13MO)
JAWO (ČZ) 350 v nevoznem stanju, letnik 1977, in nove bate poceni prodam. Tel. (068)69-217. (P3-12MO)
Ugodno prodam elektronik 90 Tomos ter avtomatik Tomos. Martin Kaplan, Vo-lčkova vas 3, Šentjernej. (268-PR-3)
Z 750, letnik 1977, registrirano do septembra 1988, obnovljeno, prodam za 70 SM. Kuletič, tel. 26-480. (290-MV-3) FIAT 1300 E, letnik 1977, in rotacijsko kosilnico, novo, prodam zaradi slabega terena. Tel. 43-786. (282-MV-3) DYANO, letnik 1979, ugodno prodam. Herman, Ljubljanska 16, Novo mesto. (278-MV-3)
OSEBNI AVTO MERCEDES 200 diesel, letnik 1978-11. mesec, registriran do 15. 11. 1988, prodam. Sela 40,68257 Dobova, tel. (068) 67-478 od 15. do 19. ure. (293-MV-3)
RENAULT 5-GTL, letnik 1986-fe-bruar, (rdeča barva, petero vrat), prodam. Informacije po 15. uri na tel. (068) 24-832. (P3-24 MO)
Z 750v letnik 1975, poceni prodam. Dolinar, Šmarje 25 a," Šentjernej. (296-
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 52-852. Cena po dogovoru. (P3-27 MO)
ŠKODO 110 R (coupe), letnik 1977, prodam. Tel. 27-796 zvečer. (299-MV-3) ŠKODO 105 L prodam. Toni Fink, Obrh 15, Dolenjske Toplice. (300-M V-3) LADO KARAVAN, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 23-451. (303-MV-3)
GOLF D, letnik 1985, prodam. Tel. 84-964. (306-MV-3)
Z 750, letnik 1977, komplet ali po delih prodam. Ogled po 15. uri. Šentjurij 2, Mirna peč. (P3-28 MO)
Z 750, letnik 1981-april, prodam. Franc Turk, Sela 5, Stopiče. (312-MV-3) R16, letnik 1973, in rezervne dele prodam. Tel. do 15. ure 26-126, po 16. uri pa 27-477. (P3-29 MO)
126 P in avtomatik prodam. Jože Ste-pan, Valantičevo 8, Novo mesto. (311-MV-3)
Zakrajšek, Most 2, Mokronog. (P3-34 MO)
STILNO OMAkO za dnevno sobo, sedežno garnituro, zavese in lestenec prodam. Tel. 25-260. (P3-35 MO) UGODNO PRODAM močnejši gozdarski vitel, prirejen za traktor. Franci Kocjan, Zagrad 3, Škocjan. (338-PR-3)_ RAČUNALNIK Amstrad CPC 46? prodam. Informacije na telefon 22-090. (245-PR-3)
PLETILNI STROJ prodam. Oglasite se v popoldanskem času. Tel. 84-675. (246-PR-3)
TELEVIZOR Gorenje, barvni, prodam. Telefon 21-701. (249-PR-3) PRODAM motorgo žago in tridelno omaro. Ivan Povše, Veliki Slatnik 30 a, telefon 26-906. (252-PR-3)
KONJA, dobrega voznika^starega 11 let, prodam. Jože Mikolič, Stalcerji 3, 61338 Kočevska Reka. (P3-5MO) NOVO termoakumulacijsko peč (5 KW) prodam. Tel. (068) 26-860. (256-PR-3)
UGODNO prodam diatonični harno-miki Cis, Fis, H — H,E, A. Košmerl, Pete-linjek 33, Novo mesto. (260-PR-3) DNEVNO SOBO, omaro, dva fotelja, polkavč in kombinirani štedilnik prodam. Romih, Ragovska 10, Novo mesto. (267-PR-3)
MIZARSKI STROJ, kombiniran, krožna žaga, re/.kar, italijanski RGA TS 30, prodam. Judež, Dol. Boštanj, tel. 82-132. (366-PR-3)
BARVNI TV iskra azur, brezhiben, okroglo kuhinjsko mizo s stoli marles, nerjaveče pomivalno korito (100 cm) in kuhinjsko omarico marlec (60 cm) prodam. Tel. 25-035. (P3-42 MO) STARO KUHINJSKO POHIŠTVO in pomivalno korito prodam zelo poceni. Tel. 23-071. (345-PR-3)
400 KOMADOV KOSTANJEVIH klanih kolov za vinograd prodam. Vidmar, Gumberk 4. (365-PR-3) PLETILNI STROJ brothcr-elek-tronski — ugodno prodam. Tel. 71-357. (P3-49 MO)
ČRNO BELI TV gorenje S 106, star dve leti, prodam. Silva Petkovič, Levstikova 1, Novo mesto, tel. 27-784. (362-PR-3)
MOTORNO ŽAGO HUSQUAR-NO in ležalni kamin prodam. Gazvoda, Stopiče 58. (351-PR-3)
BARSKI ŠANK, velikosti 1,6 m, in tri barske stole prodam. Tel. 27-781. (351-PR-3)
RABLJENI PRALNI STROJ in obešalnik za balkon prodam. Tel. 24-461. (357-PR-3)
DNEVNO GARNITURO, omaro za čevlje, kombinirani štedilnik in pralni stroj prodam. Tel. 24-461. (357-PR-3)
Občinski štab za TO Novo mesto bo 27.1.1988 od 13. do 15. ure razprodajal staro vojaško obutev v prostorih bivšega Elektra na Ljubljanski cesti 3.
tedenski koledar
Četrtek, 21 . januarja — Neža Petek, 22. januarja — Vincenc Sobota, 23. januarja — Alfonz Nedelja, 24. januarja — Frančišek Ponedeljek, 25. januarja — Trpimir Torek, 26. januarja — Tit Sreda, 27. januarja — Angela Četrtek, 28. januarja — Tomaž.
LUNINE MENE
25. januarja ob 22.53 — prvi krajec
BREŽICE: 21. 1. (ob 20. uri) predpremiera — ameriški avanturistični film Alien — osmi potnik, II. del. 22. in
23.*f“. (ob 20. uri) ameriški znanstv,-fant. film Gremilini. 24. (ob 18. in 20. uri) ter 25. (ob 20. uri) ameriški triler Ogenj z ognjem. 26. in 27. 1. (ob 20.
ri) italijanski erotični film Izkušnje lepe vdove.
ČRNOMFI 1:21. 1. (ob 19. uri) in
24. 1. (ob 20. uri) ameriška komedija Čast Prizzijevih. 22. (ob 19. uri) in 23. 1. (ob 17. uri) ameriški pustolovski film Octopussy. 26. 1. (ob 19. uri) ameriška komedija Lepotia v rožnatem. 28. 1. (ob 19. uri) kanadska komedija Ne kukaj v tuja okna.
službo dobi
KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA zaposli delavca. Tel. (068) 21-501. (295-SL-3)
FRIZERSKO POMOČNICO sprejme frizerski salon Bec, Muzejska 3, Novo mesto. (130-SL-2)
KUHARICO, lahko tudi priučeno, in dekle za pomoč v kuhinji zaposlim takoj. Dva dneva v tednu prosta, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Marjan Marinšek, C. 26. julija 2, 64202 Naklo, tel. (064) 47-031. (P3-30MO)
HONORARNO DELO nudimo komunikativnim osebam. Telefon (061) 784-013, kličite od 17. do 21. ure. Lasten prevoz ni obvezen! (P1-8MO)
NUDIM honorarno delo dekletom in fantom za prodajo atraktivnega izdelka. Telefon (068) 74-648. (P3-7MO)
službo išče
ŠOFER C, E kategorije išče zaposlitev. Tel. 27-893. (P3-32 MO)
IŠČEM kakršnokoli delo ob vikendih. Ponudbe pod šifro: »ZASLUZEK«. (263-S1-3)
MLADO DEKLE, KV natakarica, išče delo v okolici Novega mesta. Imam 6 let delovnih izkušenj. Naslov v upravi lista. (353-SI-3)
motorna vozila
Z 750, rahlo karambolirano, registrirano do oktobra, prodam za 30 SM. Janez Plantan, Vel. Cerovec 9, Novo mesto. (315-MV-3)
Z 750, letnik 74, z 850 (kombi), letnik 1980, ter motor za Z 101 in ostale dele prodam. Jeršin, Jelše 6, Otočec. (314-MV-3)
126 P, letnik 1981, 41 500 km, prodam. Kristanova 14/l-dcsno, Novo mesto, tel. 22-270, popoldan. (317-MV-3) AUDI 60, dobro ohranjen, nova registracija, ugodno prodam. Jože Novak, Gor. Straža 215, Straža. (318-MV-3)
Z 750 prodam. Tel. 24-774. (319-MV-3)
GOLF JC, 1986, prodam. Tel. 42-061. (323-MV-3)
GOLF diesel, letnik 84, registriran do 89, prodam. Martin Menič, Mali Podlog 14, Leskovec. (325-MV-3)
KRŠKO: 21. (ob 20. uri), 22. (21.30) in 23. 1. (ob 18. uri) ameriško-kanadski triler Avtostopar. 24. 1. (ob 18. uri) ameriška komedija Nora zabava v Evropi). 26. 1. (ob 17.) Risanke. 26. (ob 20.) in 27. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Božji oklep. 28.1. (ob 20. uri) ameriški triler Zakon pesti.
NOVO MESTO — DOM JLA. Od 22. do 24. 1. ameriško-španski film Pekel Ria Abaha. Od 25. do 27. 1. avanturistični film Idiotska noč.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 21.1. (ob 19.30) gostuje SSG Trst Kralj na Betajnovi. 22. in 23.1. (ob 18. in 20. uri) ameriško-hongkonški film Božji okep. 24. 1. ameriški kriminalni film Striptiz, smrti. 25. 1. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Dirka za življenje. 26. in 27. (ob 18. in 20. uri) ter 28.1. (ob 20. uri) ameriški grozni film Hiša. 28. 1. (ob 17. uri) filmsko gledališče — ameriški kriminalni film Brazgotinec. Filmi za otroke: 25. 1. (ob 11. uri) jugoslovanski ameriški film Čudežni gozd. 27. 1. (ob 11. uri) ameriški vojni akcijski film Beg v zmago. 29.1. (ob 11. uri) ameriška komedija Gremlini.
SEVNICA: 21. in 22. 1. ameriška ljubezenska drama Moja Afrika. 23. in 24.1. angleška zgodovinska drama Misija. 28. 1. ameriški fant. film Vesoljski brodolomci. (Vse predstave ob 19. uri)
TREBNJE: 23. in 24. 1. angleška komedija Krajevni junak.
R-4, letnik 77, registriran do avgusta, prodam za 100 M. Tel. (068) 42-431. (341-MV-3)
ZASTAVO 128, letnik 1985, ter harmoniko (96-basno) melodija, novo, prodam ali zamenjam. Tel. 85-404. (344-MV-3)
KADETT 1,1 karavan, letnik 72, odličen, avtoradiokasetofon prodam in kupim JX D. Tel. 74-654. (P3-36 MO) 125 P, letnik 1976, novo žago tomos 650 ter petletno kobilo, pripuščeno, in konja, starega 14 let, zelo dober voznik, prodam. Janez Jaki, Praprotnica 9, Mirna, (340-MV-3)
PRODAM GOLF bencinar, letnik 1981. Venta, Marjana Kozine 62. P3-52 MO)
PRODAM Z 101 mediteran letnik 82. Šoster Muhabcr 45.
PRODAM APN 6 ali avtomatika. Jeršin Janez Vel. Bučna vas 8.
R-4 GTL, prva registracija 1984, prodam. Stane Potočar, Dolenjske Toplice 25, tel. 65-230, int. 10. (360-MV-3) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 44-951. (349-MV-3)
V W 1300 — 12 V in vikend parcele na Dolžu prodam. Niko Pižen, Mačkovec 7, Dvor. (346-MV-3)
Z 750 LE, letnik 82, prodam. Bašelj, Šmarješke Toplice 62. (348-MV-3) TOVORNI AVTO TAM 110, T 10 ter gozdno parcelo v Bajerjih prodam. Anton Rozman, Dol. Karteljevo 7, tel. (068) 25-846. (370-MV-3)
Z 101, obnovljen, prodam. Tel. 42-581. (P3-45 MO)
Z 750 S, letnik 1979, registriran za leto dni, prodam. Papež, Grajska 17, Črnomelj. (P3-44 MO)
Z 101, 76, registriran do 12. meseca, prodam za 85 SM. Tel. (068) 77-279, Stari grad 5, Krško. (P3-43 MO)
R-4, letnik 1978, obnovljen, prodam. Tel. (068) 20-507, Miro. (369-MV-3)
Z 101,1976, v voznem stanju, prodam. Tel. 23-355. (361-MV-3)
FIAT 126 P, karamobliran, prodam. Jože Boltez, Gabrje 135, Brusnice. (P3-41 MO)
MINI MORIS 1000 in Z 101, letnik 80, prodam. Gregorčič, Mokronog, tel. 49-107. (P3-38 MO)
Z 850, letnik 1985, prodam. Medic, tel. 65-138, popoldan. (364-MV-3)
R-4, letnik 77, registriran do maja, ugodno prodam. Potok 45, Straža. (363-MV-3)
KOMBI IMV 1600, letnik 1979, fur-gon in z 750, letnik 1976, nujno in poceni
prodam
KORUZO v strokih in seno prodam. Daljni vrh 11, Novo mesto. (292-PR-3) KOSTANJEVE STEBRIČKE za vinograd ali za kolje prodam. Lahko tudi dostavim na dom. Naslov v upravi lista (274-PR-3)
JUNCA, starega dve leti (vozi), prodam. Koroška vas 19. (283-PR-3) KRAVE s prvim in drugim teletom prodam. Zupančič, Cerov log 2, Šentjernej. (277-PR-3)
Za R 4 prodam nove karoserijske dele (notranje blatnike, vrata itd.) 30% ceneje. Tel. 22-977. (284-PR-3)
RABLJEN HLADILNIK, nov kiiper-sbusch za etažno ogrevanje, dve postelji in črno-beli televizor prodam. Zvone Uher-nik, Otočec 48. (305-PR-3) MIKROFON SENNHEISER MD 441, prodam. Tel. 25-278. (307-PR-3) HLADILNIK, kombiniran s skrinjo, in etažno peč za centralno (zaradi selitve) ugodno prodam. Vuica, Gor. Straža 163 (novi bloki). (308-PR-3)
PLETILNI STROJ Mio standars (dvoredni) prodam. Tel. 26-752. (P3-29 MO)
SKRINJO, še pod garancijo, prodam. Merlin, Nad mlini 17, Novo mesto, tel.
25-185. (313-PR-3)
Prodam stroj za expres izdelavo cilindričnih ključev z repro materialom. Tel. (068) 58-258 — popoldan. (P3-53 MO) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (4,5 kw) prodam. Simončič, Sela 2, Šentjernej. (327-PR-3)
PRAŠIČA, 120 ali 180 kg, prodam. Goriška vas 15 pri Mimi peči. (326-PR-3) KRAVO za pleme in eno za zakol ter traktor univerzal 445 prodam. Franc Bar-telj, Jablan 41, tel. 84-331. (320-PR-3) 18 kar. zlato zapestnico prodam za 86 SM. Tel. 24-700. (317-PR-3) HARMONIKO melodija, 120 basov, in elektronske bobne roland prodam. Tel. 85-407. (316-PR-3)
TELEVIZOR ISKRA azur, barvni, star dve leti, brezhiben, japonski ekran, ugodno prodam. Tel. (068) 49-110, dopoldan. (343-PR-3)
PRALNI STOJ, 6 let star, poceni prodam. Tel. 24-426. (329-PR-3) OTROŠKI POGRAD prodam. Tel.
26-702. (330-PR-3)
CENTRALNO PEČ (35 kal), skupaj z
bojlerjem (1001), prodam. Jože Turk, Ostrog 27, tel. 42-222. (336-PR-3) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2,2 kw) in enofazni elektromotor (2,2 kw) prodam. Tel. 89-151, popoldan. (P3-33 MO)
TV 523, star tri leta, prodam. Rafael
kmetijski stroji
TRAKTOR URSUS 360, star eno leto, prodam ali zamenjam za starejši IMT. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej. (288-KS-3)
TRAKTOR TV 731 in molzni stroj (prevozni) prodam. Anton Sladič, Trebelno 3. (291-KS-3)
TRAKTOR IMT 549, še v garanciji, opravljenih440 ur, in stranice za kamion prekucnik (kovinske, dimenzije 4,60 m x 2,40 m x 1,20 m) ter gozdarsko kabino za IMT 558 prodam. Andrej Dvornik, Krška c. 4, Kostanjevica. (275-KS-3) TRAKTOR ZETOR 4712 ter obračalnik pajek prodam. Alojz Tršinar, Stara vas 17, Škocjan. (285-KS-3)
NOVO ali malo rabljeno enoosno traktorsko prikolico (nosilnost 3,51) prodam. Tel. 58-769. (P3-18 MO)
TRAKTOR FERGUSON 533, letnik 1978, s koso ali brez nje, prodam. Sela 40, 68257 Dobova, tel. 67-478 od 16. do 19. ure. (293-KS-3)
NOV TRAKTOR TV 523 prodam. Tel. (068) 47-267. (P3-22 MO) TRAKTOR DEUTZ 30 KM s koso in kabino prodam. Tel. 21-529. (ček-KS-3)
BCS KOSILNICO 127,bencin-petro-lej, v dobrem stanju, prodam. Tel. (068) 62-559. (P3-51MO)
ZAMENJAM traktor fergusoon 35 KM s kosilnico mortel za močnejši od 42 KM naprej, s kosilnico ali brez nje. Marjan Mlakar, Stolovnik 16, Brestanica. (P3-50MO)
UGODNO prodam ursus 335, letnik 1983, 200 delovnih ur, plug, obračalnik, brane in motorno škropilnico. Slavko Za-letelj, Klečet 35, Žužemberk. (358-KS-3)
TRAKTORSKO KABINO za zetor 3511 ali 2511 prodam. Tel. 49-107, Gregorčič, Mokronog. (P3-39MO) TRAKTOR univerzal na prvi pogon prodam. Ivan Klemenčič, Dolšce 2/b, Kostanjevica na Krki. (350-KS-3) TRAKTOR pasqvali 970, 33 KM, s priključki, prodam. Tel. (068) 27-846. (354-KS-3)
PRODAM skoraj nov traktor IMT 560. Informacije po telefonu 88-300. (ček-KS-3)
MOTORNO ŠKORPILNICO stihi prodam. Tel. 65-140. (316-KS-3) TRAKTOR ursus 360, 120 delovnih ur, prodam ali zamenjam za manjši traktor. Alojz Avbar, Malenška vas 26, Mirna peč. (322-KS-3)
TRAKTORSKO enoosno prikolico dorhače izdelave prodam. Pavel Pirc, Lomno 21, Krško, tel. 89-243, v večernih urah. (324-KS-3)
TRAKTOR same dolfino, 32 KM, ugodno prodam. Tel. 23-679, zvečer. (328-KS-3)
SILOKOMBAJN SK 80, traktor ze-tor 5718, škropilnico goldoni 150 1, bali-rko za kombajn 133, kosilnico alpina prodam. Menjam vinograd za gozd ali njivo. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. (334-KS-3)
TRAKTOR univerzal 445, s prednjim pogonom, in R-18 TLJ, star dve leti, prodam. Jože Penca, Velike Vodenice 1 a, Kostanjevica. (337-KS-3)
PRODAM novo traktorsko prikolico (4 tone) in živinsko prikolico. Plaveč, Vrhovo, Mirna peč. (251-KS-3) PRODAM traktor Massey Ferguson, letnik 1965 (30 KM), aparat za avtogeno varjenje (komplet) in osebni avto Fiat 126 p, letnik 1979, neregistriran. Stanko Rožman, Meškova 2, 68250 Brežice — Trnje. (P3-2MO)
ROTACIJSKO KOSILNICO 165, novo, malo rabljeno, prodam. Franc Kosmač, Gor. Stara vas 4, Šentjernej. (257-KS-3)
MLATILNICO Krobarh in žetveno napravo BCS prodam. Marjan T urk, Mali Cerovec 2, 68000 Novo mesto. (258-KS-3)
BCS KOSILNICO Diesel, novo, prodam. Tel. (068) 44-305. (273-KS-3) TRAKTOR univerza! 445 prodam. Ivan Rebselj, Šentjakob 3. (342-KS-3)
kupim
VELIK KOZOLEC iščem. Hamzagič, Dobrava 41, Škocjan. (321-KU-3)
posest
GOZD Glažev graben na Gorjancih prodam. Anton Kastelic, Pangrč grm 5, Brusnice. (280-PO-3)
ZAZIDLJIVO PARCELO 15 arov (od tega 7 arov vinograda, starega pet let — 300 trt) na Armeškem pri Šenovem ugodno prodam. Željko Vovk, Stiplo-vškova 8, Brežice. (P3-20 MO)
VINOGRAD Čele pri Zdolah (18a), vikend v izgradnji z elektriko in dostopom z avtomobilom (asfalt), prodam. Tel. (068) 33-803. (P3-21 MO)
V STAREM delu Krškega prodam starejšo 2-stanovanjsko hišo, takoj vseljivo in primerno tudi za obrt. Informacije v večernih urah po telefonu (068) 61-323. (P3-23 MO)
10 a VINOGRADA z zidanico (vikend v 4. fazi) v Hmeljčiču, prodam. Sme-rke, Mirna peč 159. (309-PO-3) PARCELO, nekdanji vinograd, 19 a, s stavbiščem v Stari gori nad Semičem, prodam. Franc Derganc, Semič 3 ali Franc Ulčakar, Drska 59 a, Novo mesto. (272-PO-3)
VINOGRAD z zidanico v Ljubnu prodam ali zamenjam za gozd, vikend itd. Ob Težki vodi 21, Šmihel, Novo mesto. (232-PO-2)
PRODAMO rabljen lesen montažni vikend (zemlje 900 m2) v Jevnici pri Kresnicah, občina Litija. Tel. (068) 47-240. (P3-3MO) '
PARCELO 1,20 ha, Sevnica, prodam. Tel. (068) 82-860. (P3-8MO) PARCELO 10.000 m2 na Bizeljskem prodam. Tel. (061) 340-426. (P3-14MO) PRODAM vikend zidanico z vinogradom 800 m2 v Beli krajini — pri Metliki. Voda, elektrika v hiši. Dostop po asfaltni cesti do parcele. Telefon (061) 559-007, po 15. uri. (P3-37MO)
PRODAM vinograd na Priklavicah — Pokleku. Franc Repar, Sevnica, tel. 82-508. (ček-PO-3)
preklici
STANKO KRALJ, Zajčji vrh 19, prepovedujem vožnjo čez travnik na Loki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (310-PK-3)
MARIJI in ŠTEFANU MACELE iz
Kota pri Semiču čestitamo za 50 let skupnega življenja. Želimo jima še veliko zdravih in srečnih let. Vsi domači. (P3-19 MO)
MAJDI KELBIČ vse najboljše za rojstni dan. Vsi, ki jo imajo radi. (P3—54 MO)
Dragi mami MARIJI LENARČIČ iz
Gotne vasi 4 želimo za njen 60. rojstni dan veliko zdravja in sreče in da bi bila še tako dobra za nas. Obenem čestitamo tudi FRANCU LENARČIČU za njegov 80. rojstni dan in mu želimo vse najboljše. Hčerka Anka z možem Cirilom ter vnuka Igor in Ervin. (10-ČE-3)
obvestila
SERVIS — IZOLACIJA zamrzovalnih skrinj. Izoliram vse vrste zamrzovalnih skrinj, ki točijo ali ledenijo. Garancija tri leta. Kilometrine ne zaračunavamo. Telefon (063) 25-692, od 6. do 8. ure dopoldne. (P3-31MO)
POPRAVLJAM drobne gospodinjske aparate in aparate za kuhanje in mletje kave sistema GAGGIA. Toni Hudopisk, Kraigherjeva 4, Brežice, tel. 62-056 (za gostilno Berdnik). (P3-46MO)
DVOMESEČNE JAKRICE, rjave, odlične nesnice, bomo prodajali 19. marca. Sprejemamo naročila. Pavel Strugar, Svibnik 13, Črnomelj, telefon 52-774, popoldne. (P3-17MO)
ŠIVALNE IN PRALNE stroje popravljam na vašem domu. Šestmesečna garancija, račun za zavarovalnico. Naročila na telefon 71-918, Željko Novak, Naselje NE 6, Krško. (P3-48MO)
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Popravljamo vse znamke zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo, puščajo led ali neprekinjeno delujejo. Naročila opravimo hitro in kvalitetno, s triletno garancijo. Kilometrine ne zaračunavamo. Tel. (062) 38-885. Se priporoča BOJAN ČEH, Biš 55, Trnovska vas pri Ptuju. (P2-14MO)
V ALILNICA na Senovem obvešča, da se dobijo enodnevni piščanci od 26. januarja dalje vsak torek in petek od 11. do 16. ure po predhodnem naročilu. Valimo bele težke, grahaste in rjave srednje težke. Priporoča se MIJO GUNJILAC, valilnica, 68281 Senovo, tel. (068) 79-375. (P2-25MO)
STRANKE obveščam, da zbiram naročila za 5 tednov stare jarkice pasme »ISABRAUN«, rjave. Jarkice se bodo dobile 26. aprila. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, tel. 24-594. (262-OB-3)
ALARMNE NAPRAVE za zaščito stanovanjskih poslovnih prostorov izdelujemo in montiramo. Tel. (068) 23-918. (P51-40MO)
VODOINŠTALATERSTVO -centralna z bakrenimi cevmi! Se priporoča Mario Valek, Sela 110, Brežice — Dobova, tel. (068) 67-085 ali 67-764. (P3-47MO)
GOSPODINJE! Tri leta garancije za menjavo izolacije na zamrzovalnikih, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo. Telefon (062) 413-606, Viktor PAJEK. (247-OB-3)
stanovanja
GARSONJERO v Ljubljani prodam za gotovino. Informacije vsak dan po 16. uri na tel. (061) 487-661. (253-ST-3) STAREJŠI zakonski par brez otrok išče nekje na Dolenjskem primerno dvo, sobno stanovanje. Plačilo solidno, na željo možno tudi v devizah. Naslov v upravi lista (233-ST-3)
V CENTRU Krškega prodamo večje stanovanje (110 m2) in klet (50 m2) ter garažo. Vgrajeno je etažno centralno ogrevanje. Oglasite se na naslov: Jože Sajovec, Cesta krških žrtev 9, 68270 Krško. (27 l-ST-3)
DEKLETU odam sobo s kuhinjo in souporabo kopalnice. Tel. 26-187. (347-ST-3)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanlč.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakse, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindlč-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppev in Ivan Zoran.
IZDAJA ob četrtkih. Posamezna številka 500 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 7.500 din, na prvi ali zadnji strani 15.000 din; za razpise, licitacije ipd. 8.000 din. Mali oglas do deset besed 5.000 din, vsaka nadaljnja beseda 500 din.
NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Mama, trpela si, trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, le en up nas še krepi, da srečamo se v večnosti.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra,
teta
NEŽKA LEVIČAR
iz Trške gore 26 pri Krškem
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo sosedi Mariji, govorniku tov. Račiču za poslovilne besede, godbi »Djuro Salaj« Krško in gospodu župniku iz Krškega za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Žani, sin Janko in hči Irena z družinama ter ostalo sorodstvo
22
DOLENJSKI LIST
Št. 3 (2006) 21. januarja 1988
Večni zakon življenja je pretrgal vse njene upe, želje in vero v bodočnost.
ZAHVALA
Ob prerani in nenadni izgubi ljube žene, tete, sestre in snahe
MARIJE KORDAN
Zabrdje 14, Mirna
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali pokojni vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Dane z Mirne za pomoč, dr. Janu Struharju in Pavli Hrvatovi za njuno pomoč, duhovniku dekanu in pevcem za obred. Vsem, ki ste se z besedo, cvetjem in s spremstvom poklonili spominu pokojne, prisrčna zahvala.
Žalujoči: mož Jože
Trpljenja Tvojega je pot končana, nam pa ostala je neozdravljiva rana.
ZAHVALA
Po kratki, a hudi bolezni nas je v 51. letu mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji
IVAN GREGORČIČ-FESAR
iz Šentruperta
Nimamo besed, da bi se z njimi lahko zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani ter pokojnega v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem ter delovnim organizacijam za podarjene vence, cvetje, sveče ter toliko sv. maš, PGD Šentrupert pa za poslednje slovo in organizacijo pogreba, posebej zahvala tov. Ravnikarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za lepi obred, pevcem pa za občutene žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
V globoki žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, tasta, brata, strica in svaka
VIKTORJA GRABRIJANA
iz Livolda pri Kočevju (30. decembra 1987)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, lajšali pokojnemu bolečine, mu poklonili vence in toliko cvetja ter ga množično pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala nadvse dobrim sosedom za vsestransko pomoč, tov. Jožetu Grabrijanu za poslovilne besede, gasilcem, godbi in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in bratranec
STANISLAV KRŽAN
iz Malega Podloga 10
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam pomagali, darovali vence in cvetje, se poklonili pokojnikovemu spominu in ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Šprajcu in patronažni sestri za skrb v času bolezni, sosedom Mežičevim in Pirčevim, župniku za opravljeni obred, DO Transport Krško, Labodu Libna, hotelu Sremič in Pletilstvu Pislak. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
.
.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MARIJE
ŽELEZNIK
z Drečjega vrha 5 pri Trebelnem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, za ustno in pisno izraženo sožalje ter za prelepo cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno lepa hvala Štravsovim za vso pomoč.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA
JERELE
iz Šentjerneja
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, se od pokojne poslovili in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: otroci in ostalo sorodstvo
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, dragi oče,
tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, ded, brat in stric
JOŽE NOVAK
iz Gradca v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi GD, Društvu upokojencev, ZB Gradac, IMV, Iskri Semič. Posebej se zahvaljujemo govornikoma Milanu Bajcu in Tonetu Stipaniču ter g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe naj živi, čeprav te več med nami ni
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata, strica in tasta
TONETA KASTELCA
upok. zidarja iz Šmihela
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, podarjeno cvetje in udeležbo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem in kolektivom GIP Pionir, IMV, ŽG-tozd za vleko vlakov, pevcem z Ruperčvrha in g. kaplanu za opravljeni obred in tople besede slovesa. Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, brat in stric
ALOJZ KOBE
z Dolža 48
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DO KRKA, NOVOTEKS, IMV Novo mesto ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded
ANTON LONGAR
Gor. Podboršt 14, Mirna peč
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in se od pokojnega poslovili ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvalo smo dolžni kolektivom IMV-TOZD Tehnoservis, GIP Pionir-TOZD MKI, tiskarni Kresija Ljubljana in DO hvala Tivoli v Ljubljani, kakor tudi župniku za obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in stric
VINKO KRESE
z Gorenjih Sušic 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, organizaciji ZB, GD Dobindol, Petrolu — TOZD Avtopark Ljubljana in kolektivu Petrol-skladišče Novo mesto, DO BOR Dolenjske Toplice, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči:
vsi njegovi
Naš pogum je trpeti preboleti temo, z novo silo živeti, z novo lučjo.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE MEDLE
iz Šentjerneja
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala kirurškemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto, DO Iskra Hipot. LB-TDB Novo mesto, gasilskemu društvu Šentjernej, govorniku, cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
M šteto.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka, brata
PAVLA STARIČA
krojaškega mojstra iz Gotne vasi
se zahvaljujemo za pomoč internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, stanovskim tovarišem, sodelavcem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej hvala duhovniku za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede.
Žena Lojzka, sin Pavel z družino in sestra Mici
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
FRANC STRUNA
iz Meniške vasi 22
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala delovnim kolektivom GG Novo mesto-TOZD Gozdarstvo Podturn in DSSS, GIP Pionir DSSS, ZZB Dolenjske Toplice, govornikoma za poslovilne besede in gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Vsi njegovi
mmmm,
N < « S v\' < ^ S
< S $ * > * *>
Sas 5	5	> č
ANTON	FRA
Terme Čatež so zrasle v sodobno specializirano zdravilišče z dr. Antonom Franovičem. On je bil tisti, ki je usmerjal razvoj njihove zdra vstvene službe in jim še danes utira nove poti. V zdravilišče je prišel pred 23 leti na povabilo takratnega direktorja, potem ko je v Cerkljah odslužil vojaščino in opravil obvezni zdravniški staž na Reki
Za začetnika je prevzel težko nalogo, saj ni imel nobenih izkušenj. Zagnal se je v študij, da bi laže razsojal o razvojnih perspektivah in organizacijskih prijemih. Kmalu se je dokopal do rešitve, ki jo je predstavil v strokovnem časopisu pod naslovom Novipro-fil zdravilišča in po tej zamisli pripeljal zdraviliško dejavnost na višjo raven. V Ljubljani in Zagre-ializiral za
bu seje specializiral za fizikalno medicino in rehabilitacijo, se nato izpopolnjeval v ZDA, v Houstonu in Bostonu, postal magister in doktor medicinskih znanosti Središče njegovega poklicnega zanimanja je bolnik z revmatičnim vnetjem hrbtenice, ki mu posveča veliko raziskovalnega dela, prispevke o tem pa objavlja v številnih znanstvenih časopisih. Bolnika ne ^ obravnava enodimenzionalno, ozko strokovno, ampak kot celovito osebnost z vsemi psihološkimi in sociološkimi značilnostmi. Navaja ga na to, da se mora spoprijemati z boleznijo vsak trenutek in
i
na vsakem koraku, ne le v bolnišnici ali v zdravilišču, ampak tudi na delovnem mestu in v prostem času.
Bolniki v Sloveniji in na Hrvaškem dobro poznajo tudi njegovo poljudno napisano knjigo Pogovori z revmatologom, v kateri je avtor dokazal izreden pedagoški čut in smisel za navezavo neposrednega stika s pacientom. Knjigo je pisal dve leti in je prevedena v slovenščino, vendar je vseh tri tisoč slovenskih izvodov razprodanih in jo je mogoče dobiti samo v hrvaškem jeziku. Dr. Franovičje namreč doma iz okolice Crikve-nice. Ko mu je kmalu po začetku vojne oče padel v part-zanih, se je mati z njim odselila v Zagreb.
V Termah cenijo njegovo delo za uveljavitev zdravilišča. Dr. Franovič tam že dolgo ni več sam, ampak uveljavlja timsko delo. Svoje sodelavce navaja na študij in prav nič ni ljubosumen na njihove magistrske in doktorske naslove. V kolektivu pripisujejo to tovariškemu vzdušju, ki ga preveva znanstvena klima. Doktor Franovič svoje znanstvene izsledke s pridom uporablja v praksi in jih vključuje v specialne programe Term, prav to pa je po besedah direktorja Boruta Mokroviča pripeljalo do gospodarskega razmaha zdravilišča in večjega ugleda doma in na tujem. Dolgoletni vodja zdravstvene službe je ogromno časa posvetil študiju in to se danes obrestuje njemu in kolektivu. Pred šestimi leti je postal docent, zdaj pa izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Ponudbe za sodelovanje z njegovim timom dobivajo Terme iz drugih naravnih zdravilišč, iz Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo v Uubljani, bolnike pa pošiljajo na Čatež celo iz Osla, v Goteborga, Stockholma, Tel A vi-va, Jeruzalema in drugih krajev v tujini, kjer je dr. Franovič član njihovih strokovnih revmatolo-ških delegacij, je pa tudi član ameriškega revmatološkega združenja. Pot, ki jo je začel, nazorno kaže, da znanje najzanesljiveje pripelje k napredku.
JOŽICA TEPPEY
*
*
*
*
\ * * * 0 4 j .
r
*
*
*
*
*
%
*
0
Peroksid iztekal v Igmanco
Prevrnjena cisterna na cesti Ljubljane — Zagreb kriva sedemurne zapore — Obvoznica preko Mirne peči mimo Žabjeka — Neenotna reševalna akcija
fr
0
0
0
0
*
*
*
*
.
POLJANE — Kar sedemurna zapora ene naših najprometnejših cest, dolenjske magistrale med Ljubljano in Zagrebom, je minulo sredo prinesla pravo zmedo. Kdo ve kolikič seje vnovič pokazalo, kako obremenjena je dolenjska magistrala, da v primerih hujših prometnih nezgod nima primernih obvoznic, ob tem pa tudi, kolikšne nevarnosti prežijo vsak dan našemu okolju. V sredo se je vse na srečo dobro končalo, kar pa seveda ne velja za živce voznikov, ki so se prav po polžje pomikali po obvoznici med Trebnjim, Mirno pečjo in Novim mestom. Vožnja na teh nekaj kilometrih je trajala poprečno dobro uro. Vozniki so se lahko tako dokaj temeljito seznanili z dolenjsko pokrajino in njenimi posebnostmi, med drugim tudi z Žabjekom.
Vzrok tolikšnega zastoja na magistralki je bila prometna nezgoda, do katere je prišlo nekaj pred 11. uro dopoldne pri Poljanah. 44-letni italijanski državljan Giancarlo Spangaro je peljal tovornjak s cisterno, v kateri je bilo preko 21 ton vodikovega peroksida, proti Ljubljani. Bržkone je bila utrujenost tista, zaradi katere je v klancu pri Poljanah v desnem in slabo preglednem ovinku
Film o vesoljčku
Končujejo snemanje no-vega slovenskega filma
LJUBU ANA — V ateljejih Viba filma gre h koncu snemanje novega slovenskega celovečernega igranega filma in televizijske nadaljevanke. Filmske novosti bodo veseli predvsem mlajši obiskovalci kinodvoran in ljubitelji televizijskih oddaj, saj je film Gubangu — deček iz vesolja namenjen prav njim.
Filmska pripoved govori o razredu vesoljčkov, ki so prileteli s svojo vesoljsko ladjo na poučni šolski izlet na naš planet. Tu se srečajo z zemeljskimi otroci in priložnosti za najrazličnejše zgode in nezgode je več kot dovolj, še posebno, ker se vesoljski gostje z Alfe Centauri znajo s pomočjo posebne priponke narediti nevidne. Vesoljček Gubangu in deklica Maja se rada vidita in.... več se povedati ne sme, da bo film ostal zanimiv.
Scenarij sta napisala Jane Kavčič in Emil Filipčič. Kavčič je hkrati tudi režiser. Mladi ljubitelji filmov ga prav gotovo poznajo, saj je med drugim režiral tudi zelo uspešen mladinski film Sreča na vrvici. Med igralci sta nosilca otroških vlog Da-rio Ajdovec kot Gubangu in Ana Papež kot Maja, med odraslimi pa so: Milena Zupančič, Vesna Jevnikar, Maks Furijan in drugi.
Film bo končan ob izteku pomladi in bo svojo krstno javno predstavitev doživel na puljskem filmskem festivalu.
MiM
NAVAL NA SVETO ANO
RIBNICA r- Izletniška točka Sv. Vna, kije v Mali gori nedaleč od Kihnile, privlači mnoge rekreativce. Lani jo e obiskovalo kar blizu tisoč izletnikov toliko se jih je vpisalo v knjigo); samo ta novega leta dan, 1 .januarja letos, pa 10. K tako visoki številki letošnjega trvega dne je občutno pripomogla tudi nanjša skupina ribniških gasilcev, kije u silvestrovala in je okoli polnoči tudi z eflektonem osvetljevala vrh Sv. Ane.
M.G-č
Padel tudi morilski medved
Lani odstreljenih 30 medvedov, večinoma kočevskih
Dobitniki nagrad novoletne nagradne križanke Dolenjskega li-_____________sta______________
NOVO MESTO — Novoletna nagradna križanka je bila očitno dokaj težka, saj je mnogim reševalcem povzročila kup preglavic. Do roka smo prejeli samo 270 reešitev, kar je najmanj doslej, razen tega je v njih kar mrgolelo napak, pri čemer pa smo upoštevali, daje eno zagrešil tudi sestavljalec križanke.
Žreb je naklonil prvo nagrado, celoletno naročnino za Dolenjski list, Urošu Maliju iz Birčne vasi 65, drugo nagrado, 20.000 din, Anici Slak iz Žužemberka 162 a, tretjo, 10.000 din, Albinu Smrketu, Dolenja vas 83, p. Prebold, in četrto, 5.000 din, Sašku Tho-rževskiju, Novo mesto, Volčiče-va 49/a.
Knjižne nagrade bodo prejeli: Fanika Erpe, Laze 13., p. Uršna sela; Silva Goljuf, Zagrebška 4 a, p. Novo mesto; Ciril Jarnovič, Novo mesto, Drska 17; Stane Suklje, Novo mesto, Pot na Gorjance 52; Mira Mihelič, Ljubljana, Streliška 27; Sabina Franko-vič, Leskovec. Nova pot 2; Magda Stariha, Črnomelj, Sadež 6; Roman Špehar, Črnomelj, Nova loka 41; Sonja Mervar, Mirna, Cesta 3. bataljona VDV 52, in Anton Gašperin, Brežice, Jurčičeva 6. Čestitamo!
KOČEVJE — Za območje ko-čevsko-belokranjskega lovskega gojitvenega območja so za lani načrtovali odstrel 24 medvedov, v resnici pa sojih položili na dlako kar 30. Največ jih je padlo na območju Zveze lovskih družin Kočevje in v revirjih gojitvenega lovišča »Medved« pri GK Kočevje. Tuji gostje so odstrelili 17 medvedov, ostale pa so položili na dlako člani lovskih družin in domači gostje.
Tajnik kočevsko-belokranjskega lov-sko-gojitvenega območja Ivan Bartolje povedal še nekatere druge podrobnejše podatke za območje Zveze lovskih družin Kočevje, ker za ostale revirje podatki še niso zbrani, saj se je leto 1987 komaj zaključilo. Med ustreljenimi medvedi je bil zagotovo tudi tisti,
• Dokončni podatki o odstrelu divjadi v šestem kočevsko-belokranj-skem lovsko-gojitvenem območju še niso zbrani. Po oceni tajnika tega območja Ivana Bartola je bil plan pri jelenjadi dosežen le z 90 odstotki, pri srnjadi je bil izpolnjen 100 odstotno, medtem ko je bil pri divjih prašičih dosežen v vsem povojnem obdobju prav lani največji odstrel.
kije lani poleti umoril v gozdu pri Strugah žensko, ko je nabirala gobe. Za tega medveda in še za dva druga je bila izdana tudi odločba za odstrel. Upravičeno sklepajo, da je med tema dvema padel tudi medved, ki je po ribniški občini »kadcl« prašiče in druge domače živali, saj podobnih obiskov po svinjakih in hlevih ni več.
Tajnik Bartol je nadalje povedal, da se slovenska lovska organizacija prizadeva, da bi v Sloveniji ohranili stalež okoli 250 medvedov, in to na območju, kjer je medved delno zaščiten. To območje zajema občine Kočevje in Ribnico, del Bele krajine in Notranjske in del občine Ljubljana-Vič-Rudnik, in sicer
ZA SINDIKAT CENEJŠE VSTOPNICE
ČATEŽ OB SAVI — V Termah tudi za letos obljubljajo kopanje za polovično ceno. Sindikalna vstopnica velja 1400 dinarjev. Prodajali jih bodo ves februar, hkrati z njimi pa tudi letne karte za zunanje bazene.
do Trubarjeve Raščice. Ocenjujejo, da je na tem območju letni prirast medvedov 20 do 25, in približno tolikšen je običajno vsako leto tudi načrtovani odstrel.
J. PRIMC
zapeljal na neutrjeno bankino, nato pa čez dvometrski zemeljski nasip, kjer se je vozilo s cisterno prevrnilo. Ob tem je pričel iztekati vodikov peroksid. Nevarnost je bila tolikanj večja, ker je v neposredni bližini nesreče potok lg-manca. Akcija reševanja je bila hitra, na mesto nesreče so nemudoma prišli delavci novomeške in ljubljanske poklicne gasilske enote, predstavniki dolenjske Vodnogospodarske skupnosti, Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, uprave inšpekcijskih služb, civilne zaščite ter delavci novomeškega komunalnega in cestnega podjetja. Akcija je preprečila nadaljnje odtekanje nevarne snovi, vodikov peroksid pa so nato gasilci prečrpali v novo cisterno, ki jo je v Poljane poslala ljubljanska Belinka.
»Na srečo ni bilo kaj hujšega,« sta nezgodovocenila novomeška inšpektorja Rudi Škof in Pavle Erjavec. »Izteklo je okoli 1000 litrov peroksida. Taka
• Kot že rečeno, se je v sredo vse bolj ali manj srečno izteklo — seveda odštejemo hude poškodbe, ki jih je v nezgodi dobil voznik Spangaro in zaradi katerih je ta čas na zdravljenju v novomeški bolnišnici, materialno škodo, ki znaša po grobih ocenah okoli 16 milijonov din, in nejevoljo voznikov zaradi kar sedemurne zapore zanesljivo najprometnejše tranzitne ceste v Sloveniji.
količina pa ne pomeni večje nevarnosti. Sicer pa slednje v tem primeru praktično ni bilo, ker ni prišlo do eksplozije takoj ob nesreči. Nekaj peroksida je sicer steklo v Igmanco, ki ponika pri Šentjoštu, vendar brez hujših posledic, ostalega smo zajezili, mesto nesreče pa nato oprali. Pravzaprav bi bilo dobro ob tej nesreči dotakniti se nečesa drugega. Odgovoriti namreč na vprašanje, kdo v primerih takšnih nesreč vodi in koordinira reševalno akcijo. Zakon je sicer jasen in odgovornost za to nalaga vodnogospodarskim podjetjem, vendar je v praksi precej drugače. Tudi tokrat je bilo več tistih, ki so dajali ukaze, tako da je bila vsa stvar videti precej neorganizirana in nekoordinirana. Nič lažjega ne
KAJ BODO DELALI MED POČITNICAMI
KRŠKO — V krški občini so letos pripravili res temeljit program dejavnosti za šolske otroke med počitnicami. Program je prilagojen željam in potrebam otrok, ki so ta svoja hotenja lahko prej izpovedali v anketi. Čeprav je bilo v tej anketi precej takih odgovorov, da si otroci želijo predvsem spanja in dobrega TV programa, so zanje kljub temu pripravili bogat program počitniških dejavnosti. Pripravili pa so celo dva alternativna programa za primer, če bo sneg in če snega ne bo. V primeru, da zapade sneg, bo večino teh dejavnosti izpeljal smučarski klub. Če pa snega ne bo, so za šolarje pripravili vrsto dejavnosti kot tečaj tenisa, plesa, filmskih predstav itd. Najbolje so se na počitnice pripravili na kostanjeviški osnovni šoli, kjer so program res temeljito izdelali in ga tudi terminsko uskladili.
PLAVA TRAVA ZABORAVA V ČRNOMLJU — Zagrebška country skupina Plava trava zaborava je postala eden najuspešnejših jugoslovanskih estrad-nih ansamblov zadnjih let, saj ne žanje uspehov le na domačih koncertnih odrih, temveč jo vse pogosteje vabijo tudi na tuje. Tako so prejšnji teden nastopali v Avstriji, v kratkem potujejo za dalj časa v Nemčijo, zatem sledijo nastopi v Italiji, poleti pa pride velika turneja po Sovjetski zvezi. Plava trava zaborava je nekoliko spremenila zasedbo in z novimi glasbeniki prihaja ta petek, 22. januarja, v Črnomelj. Koncert te priljubljene skupine bo v tamkajšnji športni dvorani, obiskovalci pa bodo slišali tudi vrsto skladb, kijih bo v kratkem izdala na svoji novi, že četrti LP plošči, (dv)
V delovni organizaciji Hitrotkal so imeli težave z disciplino. Delovni ljudje, posamezni, seveda, so med šihtom bežali mimo vratarja. Hodili so pit v gostilno Pri razbiti buči, nakupovali so po trgovinah, podaljševali so si vozniška dovoljenja, obiskovali so žene, ki so bile doma, ker so delale v izmenah, in podobno. Vratarji so bili nemočni.
— Če hočem koga na silo ustaviti, mi zagrozi, da mi bo razbil go-
bi bilo kot v občini dogovoriti se, kdo bo poslej vodil takšne akcije, ali bo to štab civilne zaščite, poklicni gasilci, delavci vodnega podjetja ali nekdo četrti. Pa še to: zelo pomembno je v takih primerih najprej poklicati na pomoč strokovnjake, da ti ocenijo, za kakšno nevarnost gre, in šele potem ukrepati.«
B. BUDJA
NEPOTREBEN TV ZAPLET
KOČEVJE — Kočevci so dobili že pred dobrima dvema mesecema obvestilo, da bo pretvornik za 8. kanal, na katerem jih je večina spremljala 1. program TV Ljubljana, poslej oddajal na 11. kanalu in da naj poskrbe za ustrezne preureditve. Nekateri pa še danes ne morejo spremljati 1. programa RTV Ljubljana, zaradi česar se razbuijajo in kritizirajo. Tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Dušan Oražem je povedal, da oni niso dobili nobenega obvestila o spremembi kanalov in da z napravami za TV sprejeme upravljajo v glavnem posamezniki oziroma hišni samoupravni organi. Vendar so se zaradi opozoril in kritik občanov tudi oni vključili v to akcijo. Izvesti jo je bilo treba le v nekaj stanovanjskih blokih, a tudi tu je prihajalo do velikih in nepotrebnih zapletov pri servisih. Ustrezni servis Gorenja je svoje antene po raznih zapletih z nabavo potrebnega materiala končno le zaključil do 25. decembra, servis IMP Ljubljana pa še vedno ne. Marko Lovko, kije zdaj pri SSS zadolžen tudi za ureditev teh televizijskih anten oz. sprejemnih naprav v blokih, je dodal, da bodo ta dela veljala blizu 4 milijone dinarjev.
ŠERUGA O POTOVANJU OKROG SVETA
NOVO MESTO — V ponedeljek, 25. januarja, bo ob 18. uri v Domu kulture zanimivo predavanje svetovnega popotnika, novinarja Zvoneta Šeruge, doma s Sel pri Ra-težu, ki je v treh letih prepotoval 102.000 km na motorju in obredel 32 dežel na petih kontinentih. Med predavanjem bo pokazal tudi izbor svojih najljubših diapozitivov, predvsem tistih, ki prikazujejo življenje ■ nenavadnih ljudstev oz. plemen. Vabljeni!
MAVEC NA ZDRAVO NOGO
KOČEVJE — V vasi Poden v Kolpski dolini se je pred kratkim ponesrečil učenec 2. razreda osnovne šole. Zdravnik je domneval, da gre za izpah kolena, in gaje napotil z rešilcem in v spremstvu očeta na Univerzitetni klinični center v Ljubljano. Tu so mladega poškodovanca najprej slikali in nato napotili v mavčarno. Mlademu ponesrečencu so tam ročno namestili mavec, ga naložili na bolniški voziček in ga pripeljali do rešilca, ki se je zdafnapotil spet proti domu. Nekje pri Škofljici je oče pogledal nazaj k sinu. Nekaj mu je bilo sumljivo, zato ga je vprašal:
»Dušan, katera noga te boli?
»Leva.«
»Gips pa imaš na desni,« je ugotovil oče. Potem je rešilec obrnil na-zaj proti Ljubljani in Dušanu so namestili mavec še na poškodovano nogo.
J. P.
IZTEKLA TONA VODIKOVEGA PEROKSIDA — Minulo sredo nekaj pred 11. uro je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Poljanah do hude prometne nesreče, katere posledice pa na srečo niso bile tako katastrofalne, kot je kazalo sprva. Najverjetneje zaradi utrujenosti voznika seje prevrnila cisterna z italijansko registracijo, iz nje pa pričel odtekati vodikov peroksid. Kakšna tona gaje iztekla na travnik in kasneje v potok Igmanca, a na srečo brez posledic. Ostalega je gasilcem uspelo prečrpati in tako preprečiti novo ekološko katastrofo. (Foto: J. Pavlin)
MALO DELA'
METLIKA — V tej zimi metliška zimska služba, ki deluje pri Komunali, res ni imela veliko dela. Sredi decembra je bila dan ali dva poledica, takrat so posipali ceste in to je zaenkrat vse. Metliška zimska služba skrbi v glavnem za pluženje in posipavanje cest v krajevni skupnosti Metlika, če je moč, pa še v KS Dobravice. Za glavne ceste skrbi Cestno podjetje Novo mesto. Ponavadi v zimski službi dela pet delavcev. Več kot s pluženjem in posipavanjem cest imajo dela s čiščenjem pločnikov, kajti v metliški občini še niso sprejeli odloka, po katerem bi bili dolžni za to skrbeti tudi prebivalci.
PRVENSTVO
NAJMLAJŠIH
ATLETOV
METLIKA — V metliški športni dvorani so pred kratkim pripravili občinsko pionirsko atletsko prvenstvo, na katerem seje pomerilo okoli 200 učencev in učenk osnovnih šol Metlika in Podzemelj. Nastopali so fantje in dekleta od 4. do 8. razreda, pomerili pa so se v skoku v višino, troskoku, teku na 30 m, suvanju medicinke in plezanju po drogu. Marca bodo najboljši nastopili na regijskem dvoranskem prvenstvu v Novem mestu, spomladi pa bodo pripravili občinsko prvenstvo na prostem, in sicer na športnem igrišču OŠ Podzemelj.
RICK ASTLEY
1. You win again — BEE GEES
2. Whencver you need somebody -
3. Money money — BILY IDOL
4. Unchain my heart — JOE COCKER
5. Dance little lady — T. CHARLES
6. Little lies — FLETWOOD MAC
7. Never gonna give you up — RICK ASTLEY
8. Faith — G. MICHAEL
9. Bad — M. JACKSON
10. La Bamba — LOS LOBOS Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
Zdravilišča, Diskoteka
bec, se je večkrat pritoževal vrarar Ključič.
— Pri disciplinski komisiji ne dosežemo ničesar. Tisti, ki bi morali pričati, nočejo. Lažna solidarnost, je bil bled hitrotkalski pravnik, kije bil tudi predsednik disciplinske komisije.
— Ograja jih bo zaustavila! seje zabliskalo direktorju vseh direktorjev.
Po nekaj mesecih je obkrožala Hitrotkal žična ograja. Spretneži so jo preskakovali, manj telesno usposobljeni pa so skopali pod njojarek, da so se lahko odplazili pit v gostilno Fri razbiti buči ali kam drugam po zasebnih opravkih med plačanim delovnim časom.
— Ure! Namestili bomo ure za registriranje prihodov in odhodov, je našel rešitev direktor vseh.direk-torjev.
Storili so tako. Gostilničar Pri razbiti buči se je že dan po uvedbi ur čudil:
— Le kaj je z delavci iz Hitro-tkala? Preklete ure me bodo spravile še na kant!
Probleme zaradi vzpostavitve reda pa so imeli v Hitrotkalu. Naenkrat niso vedeli, kje in kako zaposliti vse tiste, ki so se še do pred kratkim klatili med službenim časom po Repičevi dragi.
TONI GAŠPERIČ