KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58 61230 DOMŽALE 25 LET C i Vf 25 LET JGOSIAVI J/i ; ;i»;;; • - , - —- » : -V 1 UV 26^X1.90» j j \J l.M UmII ;aabh ŠT. 12 • DECEMBER 199(1 • LETO XXV * Iztaja od oktobra M5 Srečno 1991 V letu 1990 smo vstopali s precejšnjo mero nezaupanja, saj je bil prehod spremljan s stabilizacijskim programom zvezne vlade. Skozi vse leto smo preživljali in preživeli tudi druge pretresljive, za naš obstoj in prihodnost, pomembne dogodke. Med te štejemo predvsem večstrankarske volitve, prehod v večstrankarski parlamentarni sistem, radikalno slabšanje odnosov med jugoslovanskimi republikami in narodi, zaostrovanje odnosov med Slovenijo in JLA, izredno slabšanje stanja v gospodarstvu, z velikimi in številnimi izgubami, z naraščajočim nezadovoljstvom delavcev in nezaposlenostjo, naravne katastrofe in na koncu še plebiscit o osamosvajanju Slovenije. Po vseh teh in drugih dogajanjih je daljna perspektiva za Slo- venijo razmeroma jasna, za bližnjo prihodnost pa tega ne moremo trditi. V TOS AMI smo v iztekajočem se letu dobro gospodarili, kljub temu, da smo bili tudi mi deležni stabilizacijskih in drugih dobrot. Poslovni rezultati nas uvrščajo v vrh slovenske tekstilne industrije. Ob tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da količinskih planov proizvodnje in prodaje nismo dosegli, da smo se morali dokončno odreči nadaljnji proizvodnji cigaretnih filtrov in da tudi pri nekaterih drugih izdelkih nismo tako uspešni, kot smo načrtovali. Z intenzivnimi vlaganji v preteklih letih v infrastrukturo ter objekte smo si ustvarili pogoje za nadaljnji napredek. Smo v fazi, ko se moramo prenehati hvaliti s preteklostjo in aktivno pričeti delati na razvoju in osvajanju novih, modernih, za razvito zahodno tržišče sprejemljivih in zanimivih izdelkov. V prihajajočem 1991 letu ni pričakovati nikakršnih izboljšav v smislu pogojev gospodarjenja. Torej nam ne ho lahko in napeti bomo morali vse sile in uporabiti vse naše znanje in sposobnosti, da bomo dosegli zadovoljive poslovne rezultate. Če se bomo vsi enotno podredili našim skupnim ciljem, bomo uspeli. To pa je naša temeljna dolžnost in tudi zagotovilo, da se bomo v letu 1991 v TOSAMI dobro počutili in si zagotovili primeren življenjski nivo. OB VSTOPU V 1991. LETO VAM DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI TER NAŠI UPOKOJENCI, ŽELIM PREDVSEM ČIMVEČ ZADOVOLJSTVA V NAŠEM PODJETJU, ZDRAVJA, MIRU IN OSEBNE SREČE! Edvard Peternel Otroci! Dedek Mraz vas bo obiskal 22. decembra ob 13. uri v Delavskem domu na Viru. Prišel bo s spremstvom, ogledali pa si boste lahko tudi risanko in nastop plesne skupine Pandora. Vabljeni! Oh murni Ida 'J)tiki p umitim m, b nekaj je o nat; pa tudi n zraka nekaj je -polno želja in upanj leskete te. (šampanjca ti zdaj a tak naložimo, na ote teme mi skup' pozabimo. Olazdranimo - kozarce na er izpraznimo in nom dobe si nuzdrmmo. d(a ose krinke pozabitno, si sreče o norm letu zaželimo, le po jdimo po tej zasneženi poti z roko o roki nooi dola naproti... JU. Jlaimč Pospremili smo KAPLJO KRVI # Literarni večer ob 25-letnici TOSAME # ..Kaplja krvi je tudi naša kaplja” # Popotnica mladi pesnici Ob 25-letnici našega časopisa smo i/dali kot posebno številko TOSAME brošuro s pesmimi naše sodelavke Marjane Lavrič. Tako smo srebrni jubilej proslavili z literarnim večerom v domžalski knjižnici, kjer so bile pesmi predstavljene. Želeli smo, da našo obletnico proslavimo nekoliko skromneje kot običajno, vendar pa s trajnim spominom. Mislimo, da nam je z izdajo zbirke to uspelo. Pomagali smo mladi pesnici, da se je predstavila širšemu krogu ljudi, upati pa tudi je, da njena prva pesniška zbirka ne bo zadnja. O kaplji krvi je prof. Ivan Sivec, ki je zbirko uredil in Marjani tudi svetoval, napisal takole: Kaplji krvi Na stotine jih je že stalo na obali želja, plavalo na oblakih tišine, se postavljalo v globine morja, hrepenelo po ljubezni in doživljalo trenutke sreče. Na stotine mladih ljudi je to hotelo izpovedati po svoje, drugače, brez časovne razsežnosti. Na stotine pesnikov je hotelo ujeti trenutek življenja in bivanja, trenutek koprnenja svoje duše, trenutek nehavanja, trenutek bolečine. Mlada pesnica Marjana Lavrič je ujela ta trenutek drugače kot vsi drugi. Razveseljivo je, da njen trenutek ni samo trenutek joka in mlade nemoči, ampak trenutek veselja, prešerno-sti, zanesenosti, predanosti, brezčasnosti. Tisti trenutek, ko ona ujame ta trenutek, trenutek ni več samo trenutek, ampak ga pripne na nebo večnosti, na občutek neminevanja, na dan, ki se je ustavil. Čeprav je sreča samo trenutek, samo metulj, ki obiskuje cvetove, samo hipec življenja, ki se dotika vsega lepega, je to lahko tudi življenje, iz katerega se razvije novo življenje, ki obogati drugo življenje, ki prinaša polnost izpraznjenemu trenutku. Iz vsakega trenutka me je manj, iz vsakega trenutka me je več... Odvisno, na kateri strani enkratnega dogodka smo, koliko se znamo napiti ljubezni iz njega, koliko dobrote znamo odkriti v tej lepoti... Iz vsakega trenutka pa kljub opti-misičnemu motu kane kaplja krvi. Za vojaka, za fanta, za mladost, za vse tisto, kar odhaja v tem trenutku ali pa v trenutku večnosti. Kaplja krvi kane in to nekoga zaboli globlje, nekdo pa gre mimo. A vendar je tudi za slednjega ujet pesniški svet mladega dekleta. Naslovnico zbirke je oblikoval slikar in grafik Črtomir Erelib In tisti trenutek, ko kaplja krvi kane, a vendar ne zdrsi kar tako mimo, brez bolečine in bremena, brez žalosti in hrepenenja, brez čutnosti in otrplo- Za lep večer se zahvaljujemo vodstvu podjetja, sindikalni organizaciji TOSAMA, oktetu TOSAMA za glasbeno popestritev, Mariji Presekar za predstavitev pesmi, osebju obrata družbene prehrane TOSAMA za več kot solidno postrežbo. Zvezi kulturnih organizacij Domžale za finančno pomoč in Knjižnici Domžale za organizacijo. Vsem članom kolektiva pa hvala za podporo skozi vseh 25 let obstoja našega časopisa. Zadovoljni bralci so nam največje priznanje. Uredniški odbor sti, tisti trenutek se šele zavemo, da kaplja krvi ni privrela na dan iz srca zaman. Kaplja krvi je tudi naša kaplja, naš trenutek, ki ostaja le toliko, kolikor se je zavedamo, kolikor se ga zavedamo. Naj srečno zdrsi tudi Kaplja krvi čez rob našega bivanja! Prof. Ivan Sivec Ko ti je najbolj hudo, dvigni glavo, pospeši korak, glej, tega ne zmore vsak! (M. Lavrič) Spoštovano uredništvo! Ob vašem srebrnem jubileju vam iskreno čestitam. Prepričana sem, da boste tudi v prihodnje hoteli in zmogli „de-lati" glasilo Tosama takšno, kot ga želite vi in vaši bralci. Naj bodo vaši koraki proti zlatemu jubileju trdni in odločni, naše skupno sodelovanje pa šc uspešnejše Vera Vojska, glavna urednica Občinskega poročevalca Kaplja krvi Sem kaplja krvi, KAPLJA. KI IZ RANE POLZI, RANE. KI KRVAVI. Danes umiraš, vojak. VOJAK. KI ŠE VČERAJ Sl BIL JUNAK. JUNAK-NIKOMUR ENAK. Sem kaplja krvi. KI TI PO LICU POLZI. SEM LE KAPLJA KRVI. A ME NAJINA SMRT. VOJAK. BOLI... Mir, zdravje, delo in denar -novoletni razgovor # Kaj si želim ob koncu leta? 0 V pričakovanju boljšega. 0 Da le slabše ne bi bilo. Ofr- OjO O^C- 0^- ^ O^C- -)i(- ^ -^c- -3^- ^ -3^- .3^. .^r. .3^. .3^. .3^. .3^. .fe .^.^.^.2^. Skupina v PIOH: „Želimo Samostojno Slovenijo! Pravijo, da bo potem tudi denar. Pa da bi se imeli radi tako, kot včasih. Da Martina Pivc, Tatjana Marolt iz tkalnice: „Denar je sveta vladar! To drži. Poleg denarja pa si želiva še zdravje in delo. V novem letu pričakujeva, da bo bolje kot letos. Nas sicer čaka velika spre- se ne bi streljali, da bi bil mir. Na koncu pa še, da bi nam Dedek mraz odnesel stroje iz „pamtiveka” in prinesel nove!“ memba - tkalnice naj bi sledile sanitetni konfekciji glede delovnih pogojev. Ne bojimo se dela, niti strogega reda, ne moremo pa si predstavljati, da bi ob vseh naših „šmerastih” strojih hodili v belih haljah in kapah.” Boris Prelovšek, ekspedit: „Želim si boljše medsebojne odnose. V ekspeditu se med sabo ne razumemo. Želimo si boljše šefe, čeprav gotovo oni niso vsega krivi. Mislim pa, da ne storijo dovolj za oddelek. Delamo v slabih pogojih in imamo nizke plače. Ni prav, da zaslužimo vsi enako, ne glede na to, ali ves dan delamo ali pa 8 ur prespimo v garderobi. Želim si, da bi se to enkrat spremenilo. Tako bi delal bolj z veseljem!” Herman Klemenc, mikalnica: „Ker sem letos pričel obiskovati ekonomsko srednjo šolo, si želim, da bi razred čim uspešnejše končal. Z letošnjim letom sem kar zadovoljen, težave sem imel le zaradi časa, ker nimam odobrenega enoizmenskega dela. Tako težko uskladim delo in predava- nja, vendar je doslej z raznimi kombinacijami šlo. Z delom sem sicer zadovoljen. pa tudi če ne bi bil. mislim, da je danes človek lahko vesel že, če sploh ima službo. Da le slabše ne bi bilo!” Janez Pavli, belilnica: „Z iztekajočim letom sem kar zadovoljen. Če bomo imeli delo, bo vse v redu. Potruditi se moramo, da bomo več prodali, sicer pa si želim, da bi bilo vsaj tako, kot doslej. Če bomo zdravi in bomo imeli delo, pa denar, si drugega ne moremo želeti.” Vinko Kokalj, tkalnice: „Letošnje leto je bilo kar uspešno. V oddelku se super razumemo, zato človek lažje prenese nevšečnosti. Lahko bi bila boljša plača, ker težko dosegamo s tem, kar dobimo, visoke življenj- ske stroške. Rad bi doživel čas, ko mi ne bo treba pol leta „šparati” za en teden dopusta z družino. Moti me Skupina iz mikalnice: „Slabše, kot je, ne more biti! Smo za to, da se Slovenija osamosvoji. V tovarni pa si želimo, da bi več prodali in bi bil boljši zaslužek. Tudi boljše pogoje dela si želimo, da se ne bi tudi to, da se v tovarni med sabo premalo poznamo. Zato predlagam kakšno skupno novoletno zabavo!” kuhale v mikalnici. Čas je že, da se vodilni spomnijo tudi na nas, da ne bi vedno zadnji prišli na vrsto!” Dekleta v mikalnici so povedale še, da si želijo čimmanj „Grubeličev”, pa malo daljše praznike za božič in novo leto. Rezultati dela so v sanitetni konfekciji vzpodbudni # Vzpodbudni rezultati v konfekciji 0 Dobra proizvajalna praksa tudi v ostalih oddelkih Verjetno je k izboljšanju rezultatov delno pripomogel tudi čas, saj se človeški organizem s časom prilagodi na spremenjene razmere, seveda pa ob tem ne smemo pozabiti, da so bili v tem obdobju rešeni nekateri problemi, ki so vplivali na izboljšanje stanja. Marsikomu je poznano, s kakšnimi problemi smo se srečevali v oddelku sanitetne konfekcije po preselitvi v nove proizvodne prostore. V novih delovnih prostorih smo takoj začeli organizirati proizvodnjo po pravilih dobre proizvajalne prakse. V začetnem obdobju, ki je trajalo več kot polovico leta, smo ugotavljali slabo doseganje operativnih planov, visoko odsotnost zaradi bolniškega dopusta, slabe klimatske pogoje in ne na koncu tudi nezadovoljstvo zaposlenih v tem oddelku. Nezadovoljstvo so povzročale še ne povsem urejene razmere in delovni pogoji v novih prostorih kot tudi spremenjen način dela, ki smo si ga določili s sprejetimi pravili dobre proizvajalne prakse (zaščitni ukrepi pri oblačenju, nadzorovana proizvodnja po posameznih serijah in izpolnjevanje dokumentacije ter nadzor nad izvajanjem nalog itd.). Vsi navedeni problemi so se po približno enoletnem delu v novih prostorih zmanjšali, nastajajo pa novi, ki kažejo na neurejenost v tistih oddelkih in sektorjih, ki so neposredno povezani z delom v sanitetni konfekciji. za leto 1989 ter za posamezne mesece leta 1990. Iz preglednice je razvidno, da je sanitetna konfekcija dosegala operativni plan v drugi polovici leta razen v mesecu oktobru. Podatki tudi kažejo, da se je odsotnost zaradi bolniške- Obdobje Indeks dosež. deleža let.pl. Indeks dosež. operat.plana % boln.dopusta Produkt. leto 1989 89 99 14,7 — januar 1990 83 96 19,7 - februar 85 88 22,6 102 marec 92 92 19,5 116 april 90 81 21,9 96 maj 103 82 16,5 92 junij 90 89 18,8 97 julij 100 103 15,9 113 avgust 103 113 17,2 105 september 90 104 15,8 107 oktober 94 95 15,5 101 november 100 112 7,4 - Sedaj že lahko ugotovimo, da se je sanitetna konfekcija prilagodila novim razmeram in da so rezultati vzpodbudni, kar lahko vidimo iz priložene preglednice L, ki zajema izvrševanje deleža letnega plana, operativnih planov, bolniškega dopusta in produktivnosti v sanitetni konfekciji ga dopusta v drugi polovici leta 1990 zmanjšala. Večja je tudi produktivnost v drugi polovici leta 1990, če jo primerjamo s povprečjem tega leta. Številke kažejo in dajejo upanje, da se bo bolniški dopust še znižal vsaj na povprečje leta 1989, ki je za ta oddelek znašal 14,7 %. Ker nameravamo razširiti proizvodnjo izdelkov po dobri proizvajalni praksi tudi v ostalih oddelkih Tosa-me, bomo pridobljene izkušnje iz tega oddelka lahko koristno uporabili. Pripravil: Jože Podpeskar, dipl.ing & TOSAMA S seminarja o projektiranju sistema kakovosti v podjetjih • Za Evropo 92 je bistvena kakovost • Kakovost na vseh nivojih • Dober sistem kontrole kakovosti je osnova za dobro partnerstvo s kupcem Predavanja so obsegala naslednje teme: - Uporaba standardov in pravilnikov o kakovosti izdelkov. - Zagotovitev kakovosti v procesu proizvodnje pri razvijanju novih izdelkov. - Naloge prodajnih in nabavnih služb glede na zahteve kakovosti. - Organizacija sistema kakovosti. - Zavarovanje sistema kakovosti. - Certifikacija sistema kakovosti. - Metode kontrole kakovosti in njihovi sistemi v drugih državah. Poudarjeno je bilo, da bodo tiste delovne organizacije, ki do sedaj niso vlagale v kakovost, prisiljene ji posvetiti več časa in denarja, če bodo hotele v »Evropo 92«, če bodo hotele izvažati oziroma sploh dobro prodajati. Prehajamo namreč iz dogovorne v tr-žiščno ekonomijo, kar pomeni: Na trgu je vse večja konkurenca, ni pomembna količina, ampak kakovost, za trg niso pomembni stroški, ampak cena, ni več izigravanja, ampak tendenca za dobro organizacijo. Pri tem ni dovolj, da le ustanovimo službo kakovosti, ampak je treba zahteve kakovosti izvajati, spoštovati, jih dograjevati, izpopolnjevati. Kakovost je vdelana v vseh delovnih procesih. Razvijati in uveljavljati jo je treba z občutkom odgovornosti preko vodilnih in upravnih organov do vsakega posameznega delavca. Osnove vsakega dela so: - pravilno planiranje, - dobro delo, - pravilno dokumentiran ves proces. S pravo izdelavo plana, programa, zavarujemo kakovost, da bo le ta dosežena na vseh nivojih in bo zadovoljila kupca. Seveda je treba ta program spremljati, sproti preverjati, kontrolirati z možnostjo sprotnega preprečevanja ali vsaj odstranjevanja napak. Od prve faze dela, oziroma vsakega najmanjšega vgrajenega materiala v izdelek, pa mora potekati spremljajoča dokumentacija, ki je garancija, da je končni izdelek narejen po dogovorjenih, zahtevanih predpisih in ima vgrajene vse primerne materiale. Vedeti moramo, da že 60 % kakovosti pride v našo delovno organizacijo z vhodnimi surovinami, embalažo in drugimi pomožnimi materiali. Iz prakse je ugotovljeno, da je 80 % kakovosti odvisne od predhodnih oziroma začetnih priprav. Preventivni ukrepi zmanjšajo stroške od 30 -40%: - pravilno definiranje kakovosti materialov za nabavno službo, - sprotne komunikacije z dobaviteljem, - prava tehnična dokumentacija, - usposobitev delovnega procesa, da bo zadovoljil vsem specifikacijam kakovosti. Te postavke so zelo pomembne tudi pri uvajanju novih izdelkov. Ni težko doseči sprejemljivost, navdušenje trga za nov izdelek. To navdušenje traja lahko celo 1 - 2 leti, toda če se s tem izdelkom aktivno ne ukvarjamo, ga kakovostno in funkcionalno ne izboljšujemo, ne dodelujemo, pade kaj kmalu zanimanje zanj in vzporedno prodaja. Za izvoz na tuja tržišča se vse pogosteje zahteva certifikat sistema kakovosti. To vemo tudi v TOSAMI, saj smo prav zato prešli na izdelavo sani- tetnih izdelkov v novih, ustreznejših prostorih. Certifikat ne pomeni kakovost proizvoda, ampak pomeni, da so dani pogoji, da je lahko izdelek dober. S certifikatom je dana garancija dobrega sistema kontrole kakovosti, kar je osnova za dobro partnerstvo s kupcem. Vsled tega je za pridobitev tega certifikata zelo dolga pot, še težje pa je certifikat obdržati. Kajti to ni le formalno izvedena kontrola, ampak je resnično preverjanje celotnega delovnega procesa oziroma sistema kontrole kakovosti od vhodnih surovin, njih skladiščenja, prehoda v proizvodnjo, delovnih postopkov do končne izdela- ve in skladiščenja gotovega izdelka z vso natančno izpolnjeno spremljajočo dokumentacijo. Tako pridobljeni certifikat traja tri leta, vendar ga kupec oziroma partner preverja vsakih 6 mesecev. Velikokrat se zgodi, da so v delovni organizaciji za pridobitev certifikata angažirani vsi ljudje, ki na tem področju lahko kaj pripomorejo, ko pa je le ta dobljen, ostane le delavec za strojem in služba kakovosti. To pa je absolutno premalo, da bi se pridob- Zdaj, ko je demokracija moramo bolj paziti (prosto po Partljiču) - Lepo prosim, brez asociacij na armado. - Referendumi sedaj ne uspevajo -torej plebiscit. - Pučnik nenehno govori o DEMOS-ovi vladi, bil sem prepričan, da je to - Izvršni svet Republike Sloveni- je- - Stari boljševiki so izključevali svoje člane - novi tudi! - Napačna ocena - SNAGA ne pomeni moč. - Smo v Evropi - Smeti že vozijo Avstrijci. - Na predvečer 29. novembra je v Lukovici zagorela javna razsvetljava. V čast - ali so kandalabri za Jajhtar”? - (rdeči) Partizani imajo spomenike, vsi ostali pa Spomenko. - Delavski svet Elektrogospodarstva je povečal cene v počitniškem domu na Krvavcu. Naš se za podobno stvar lahko sestane v - Maredi. - Občinski poročevalec piše v duhu novih časov. Kaj pa stari računi? - Kadijevič ostaja samo še KADIJA. - Od Konfederacije je ostala samo še - Kontrontacija. - 22. december je Dan JLA, torej bo plebiscit THE DAV A ETER (Dan potem). - Nekatere moti zvezda petokraka -jih na ameriških tankih tudi? Nadlukovški Še pomnite, tovariši?! 1267«,oo Ijeni pogoji izdelave proizvoda lahko obdržali. Ustvariti in stremeti moramo za kakovostjo, pa naj si vzamemo japonski način, ki temelji na motivaciji, izobraževanju in strokovnosti ljudi v odgovornih službah, ameriški način, ki se zavzema za formalno organizacijo in pristop, ki je čvrsto procedurno in dokumentacijsko organiziran, ali svoj način, če bomo hoteli še plasirati naše izdelke na katerokoli tržišče. MP Slovenijo ima Bog očitno rad -take tepe! - Občinski poročevalec zdaj poroča v duhu časa. Tisti iz Ihana pa ostaja enak. - Svoj čas se je Libanon balkaniziral, zdaj pa se bo Balkan libanoniziral. - Na primeru - TREND - LILET lahko razložimo, zakaj je Marx pisal - kapital. - Poraženi Nemci so se združili. Mi pa, prav nam je, zakaj smo pa zmagali. - Zdaj so tudi avtorja razorožili - vzeli so nam uniformo in enoto. - Zakaj lepiti SL na avto-to je korak nazaj. Bil je že S, takrat je bila federacija še najbolj trd(n)a. - Cicciolina na obisku v Jugoslaviji -je pač povsod tam, kjer je ka(v)os. - Pomoč Slovenije Srbiji ob poplavah (Vlasotinci) menda tudi za cigane ni bila dobra. V Sloveniji pa živi tako malo ciganov, pa še poplavljeni niso bili. - Avtor ugovarja pripisu urednice pod sliko, takrat tudi Podgradiški ni bil. Plebiscit £ > Kako g. o » *» Onemogli 'S -2 n -n Neodvisnost v Federaciji Z Enakopravno 2 Dosežemo -s Enkrat Recimo § 6 Avfbiks 2 .E Cincanju u. c 3 In ^ .2, Jugoslaviji * .H, Adijo i -S Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu decembru Nagrade mentorjem in inštruktorjem 677,90 din/182 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 1129,80 din/182 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 355,70 din - polovična dnevnica 181,40 din - znižana dnevnica 131,60 din Kilometrina z osebnimi vozili 3,20 din/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 10,(M) din/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 14,00 din/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 18,00 din/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 22,00 din/dan - oddaljenost nad 16 km 24,(M) din/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 16.947,00 din Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,55 din - tekoči kilometer 0,35 din - spremljevalec tovora 0,23 din □ Albina Kosmač Osebni dohodki v mesecu oktobru 1990 V letošnjem oktobru smo v podjetju na področju osebnih dohodkov uvedli tri spremembe in sicer: - plačilo OD po spremenjenem načinu vrednotenja, - del izplačila OD v internih delnicah ter, - prilagoditi višino osnovnega osebnega dohodka zahtevam kolektivne pogodbe. Omenjene spremembe so povzročile velik porast mase za osebne dohodke. To pomeni, daje masa neto osebne dohodke brez delniškega deleža porasla za 27,1 odstotka, hkrati pa se je poprečni neto osebni dohodek povečal za 24,3 odstotka v primerjavi z mesecem septembrom ter znaša 6.028,90 din. Poleg tega je bilo delavcem izplačano 22 % OD v obliki internih delnic. Uskladitev s splošno kolektivno pogodbo pa je povzročilo omejitev najnižjega osebnega dohodka, kar je v našem podjetju pomenilo za bruto vrednost 4. grupe 6091,00 din in sicer pri 100 % dosegu delovne norme. V tekočem obračunu osebnega dohodka so uvedene tudi spremembe izračuna glede stimulativnega dela, s tem se pri obračunu osebnega dohodka za normirano delo upošteva delov- ZAHVALE Prejeli smo nešteto zahval naših upokojencev, ki so prejeli fotografije z zadnjega srečanja. Veseli nas, da ste tudi take pozornosti toliko veseli. Zahvaljujem se sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč in izrečeno sožalje oh smrti moje drage mame Lucije Erbus. Prav tako se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Križman Milica Dne 9. 10. 1990 sem prejela pismo iz tajništva TOSAME v katerem je bila priložena slika s srečanja upokojenih delavcev Tosame. Izredno sem bila presenečena in vesela, ko sem ugotovila, da ste nas na srečanju fotografirali, brez da bi za to vedela. Ov- ni dosežek delavca, pri nenormira-nem delu pa delovna učinkovitost, ki vsebuje osebno oceno posameznega delavca in polovični doseg delovne norme v podjetju. Omenjene spremembe imajo za posledico drugačno zajemanje in obravnavanje najnižjega osebnega dohodka za polno število opravljenih ur in sicer po dejanskem dosegu (prej se osebni dohodek ni obračunaval pod 100 % mesečnim dosegom delovne norme). Tako je bil najnižji osebni dohodek v mesecu oktobru brez delniškega deleža 3.265,80 dinarja z doseženimi 82 % delovnimi rezultati in z 1,5 % na delovno dobo. Primerjave med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom kažejo, daje bil v navedenem primeru OD v razmerju 1 : 5, to pa tudi pomeni, da bi bilo razmerje med osebnimi dohodki pri 100 % doseganju delovnih rezultatov v razmerju 1 : 4,12. Kar po obstoječem načinu obračunavanja osebnih dohodkov in pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi delavci ne posega v odnose med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom v podjetju. V informaciji o osebnih dohodkih bomo v nadalje obveščali o osnovnih osebnih dohodkih in spremembah. Albina Kosmač dovita slika mi bo v trajen spomin. Zahvaljujem se za pozornost, saj ste s tem dokazali, da upokojenci še nismo odpisani in da smo še vedno del vaše in naše tovarne. Vsem zaposlenim želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Lep pozdrav Amalija Lenček Najlepše se zahvaljujem na posla-tom novcu, pomoč upokojencem. I najsrdačnije vas pozdravljam. B. Jovičič Prišel je tudi moj trenutek, da sem se poslovila od vas, sodelavci in sodelavke. V teh 32. letih je bilo veliko lepih in pa tudi nekaj težkih trenutkov, ki smo jih prebrodili skupaj. Sedaj ko sem upokojena, so mi ostali v spominu le lepi trenutki, ki sc jih bom še dolgo spominjala v jeseni mojega življenja. Ob slovesu sc vam vsem, sodelavke in sodelavci, predvsem iz oddelka mi-kalnice, najtopleje zahvalim za besede slovesa, knjigo ter čudovito darilo, ki mi bo v trajen spomin. Hkrati želim vsem skupaj še mnogo let dobrega sodelovanja, razumevanja med vami ter veliko poslovnih uspehov. Toplo pozdravljeni Anica Cimbosa Minilo je že nekaj časa, kar smo se zbrali upokojenci v domžalski dvorani. Zelo je bilo lepo. Ganjena sem bila. ko sem dobila darilo za moj mislili ilan - 70 let. Hvala vam. Hvala tudi za odlično postrežbo. Zahvaljujem se tudi našemu oktetu in pevcem, seveda tudi muziki. Obenem vam želim mnogo zdravja in sreče v novem letu, ki že prihaja. Kolektivu pa želim mnogo uspeha. Hvala lepa Urankar Regina Nagrade 1. nagrada: Marta Antonin, mikalnica 2. nagrada: Eka Siard, upokojenka 3. nagrada: Olga Žebovec, mikalnica Čestitamo! VJv vJV ^ ------------—--------------------> Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Marjana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik. Glasilo podjetja T0SAMA Vir, Šaranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih. Tisk: »VIDEM«, 0E Papirkonfekcija krško. NAGRADNA KRIŽANKA ŽV£.?LO KORENITA ‘oPRE- nEmBA TV ZASLON cerne vida NE- . RALOfclC-K)0 gladilo T>rr£ OSEBA i2 P)llbUJe OKRAS UlMSKA 9 H E TAKlJf raket MATE- MATIČNO število EVA bROJAR TOVAJM* PU^CE MAP.IbO- os. ZAIMEK ► 'POIOT- MIK JURČEK. VEitOIlL VRANJE 2)0^ URJEtO-J E bAMO DSTA- MAVUOfJ ILOLOKJIJ J^AMMIT Stone -Ml K Me&nio?. rzov&cA, ILAČA pucr- GOVOH ČR^/^ 4EN. IME ITALIJA OS. •ZAIMEK 1 LdR- KVeK)l t-OVSIK) mata eliUA PtElTDlOA METEU SR.TbOS LavMZMi AMERIŠM ■^EV^A T1 kARAN DOsiv; KAZALNI 4AIMEK TNOLMCH ObEBVt URAKJ NlVAL-Mi CA Določen čaj PRiTOV. PESEM T«"^ . RIKSKI f*otWAv DOMOVA oče -TOVMLVt V H£MGbU kalcij PERNATA *1VAL i lah raj TLIM ODH OR, POČITtlč ?>£L GlED^-li- C6ALIT e 44?. Ik) Ib. LEjLA AttEor- t>mačA, vsebuje HMgTJ FOSFOR hAH|N£ Sestre 1, 1 N 1E. hOSUM. BOG LEKAH- MA ioivLa.i VRSTA TT/CA TOMA AHT>y Heveroo MEU/TON MAMA MI-RK.O SITAR TOVARNO HARICOCu POLOTOK MA WftVA - 'Peroci KONEC FRI SAMU s IMEM1*. ^AiA ZA KpNCfN-TUACIJO RODI L -M IV. ždetmi^a K-OVLAL^ 4ACETGIL AfcEC^DE JVCUCIH Dolgo-REPA PAPIGA ŽtHAN/lOA RASJUMA PORA V H EtO* 2OIK.0 AMT»CR foUOO. 'P£'v^k:A 'R.OTGC AH.GOM VODI K. £etOL |M£ I4ISIK zidna ObLOCjA OR6AM V iDA VRA) 'bLCiU 1ETLAOJA Df klXy\K> HOJ, l^-l VLADAH PASJA V.OČA ^OPAN-ci č PRISLOV URA A DOMAČA 41VA L ŽEKJ, 1 M E meve^- MEl, •PKA^MO- (jLAVCC "PaBobA TOR 9A G GARDNO^ OCE JOT) SOiEfcNA DH^AVA «#. Č^KA ABece*>e NAAAD, NAtJ