Poglejte na iteviSe poleg naslova za dan, ko Va&a naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Dsl-glo^efislčihidelavcevr Ameriki
Telephone: CHclsea 3-1242
CU» Matter Sgptoaber ttih. 1»4< »t the Fort Office t* New lorfc N. under Act of CengreM •( March 3rd, 1879.


fic KOV
HA DAH DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na SVOJ DOM (i.f 11 mM mM) h hmmih)
Čitajte, kar Vas zanima T«
No. 151 — Štev. 151
-NEW YORK, MONDAY, AUGUST 4, 1941 — PONEDELJEK, 4. AVGUSTA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
3. NEMŠKA OFENZIVA VSTAVLJENA
Nemci vstavljeni pred Kijevom40,000 tajnih agentov Gestape v Jugoslaviji
Rusi eo postavili trdno steno proti m-m&kemu prodiranju v smeri proti Kijevu. S protinapadi so Rusi zavzeli dve ito* ter so tudi od Smotenskega potihnili Nemce daleč nazaj.
Ko je stopila vojna v sedmi teden, poročajo Ruis, da so popolnoma vstavili Nemce v Estoniji, pred Smolenskim in v o-kolici Bje!aja Of t kov, 45 milj jagozapadno od Kijeva.
Poročilo ruskega -vrhovnega poveljstva pravi, da se vojaške po» tojanke včeraj ni^o mnogo premenile. ZadnTih 24 nr niso Nemci nikjer dosegli nobenega uspeha.
Boji pa so dan in noč v teku pred Kijevom. Glavno mesto Estonske Tallin je še vedno v rutfkih rokah. »
V soboto so Rusi rastre!ili 3? nenuških aeroplanov, dva med njiirfi pri napadu'na Moskvo. Rusi priznavajo, da so izginili 19 aeroplanov.
Ril ki aerqplani so tudi bombardirali nemške voja&ke vlake na poti na fronto.
Ruts ko poročilo pravi, da nemški vojaki nimajo nobenega počitka m d dve uri na dan.
POSTAVNO DOLOČENE CENE
Poglaviten Rooseveltov namen
Poziv londonske radio po-1 staje na narode, ki jili je po-... . djarmil Hiftler, je na£el svoji .	preprečiti <Kjmev -in [z llin0lgJ|i krajev pri-
inflacijo. — Delavci v vojni industriji naj bi ne ihajajo poročila o vstajab in sa-zahtevali pretiranih plac. — Ali bodo predlaga-	nh,irv'hilW v"
ne odredbe zadoščale, ali se bo treba ostrejših poslužiti}
Industrijalci in poljedelci, delavci in delojalci nedvomno soglašajo s predsednikom Rooseveltom, ki je rekel, da preti deželi nevernost inflacije, katero je treba z radikalnimi odredbami preprečiti.
Ker se zgodovina rada ponavlja, se bo najbrž tndi v tem slučau ponovila. Vse štin panoge narodnega gospodarstva —industrije in poljedelstvo, delo in kapital, — so zadovoljne z vladno kontrolo, toda .vsaka teh nanog pravi:—Najstrožji kontroli naj bodo podvržene o-stale tri, jaz naj bom pa izvzeta. Nobena noče sama prevzeti gospodarskih omejitev, d očim jih svojim trem tovarišicam privo&či iz vsega srca.
Predsednik Roosevelt j e prejšnji teden pozval kongres, naj mu dovoli določiti najvišje cene blagu in stanarini, na kupiti ogromne množine blaga in sirovin ter tako stabilizira-i cene in odpraviti plačevanje na obroke.
LJUBLJANSKI SKOF IN 2 UP AN ZAPRTA.
hz zanesljivega vira smo prejeli poročilo, da so Nemci zaprli ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rozmana in župana dr. Jurija Adlešiča.
apodarski izvedenec ali ne, lahko sprevidi, da določajo blagu cene razni faktorji, in če eden teh faktorjev — bodisi mezde, sirovin, prevozni stroški ali dobički podjetnikov— nr pod kontrolo, se bodo izjalovili vsi poskusi maksimalne določitve cen.
Glede plač je predsednk mnenja, da delavci, posebno pa ti-*ti, ki so zaposleni v vojni industriji, ne bodo etavjli pretiranih zahtev. Delavstvo je o« pozo ril na staro izkušnjo, da višje plače običajno ne korakajo vštric z draginjo.
Kaj kmalu se bo izkazalo, če je predsednikom optimizem z ozirom na mezde oziroma _u£ravičen, jdi.te bo tre-.
ba slediti vzgledu nekaterih evroptfkiih držav ter je bo sprejet v tej ali oni pbliki. Izredni časi zahtevajo pa<č izredne od-rdbe. Ameriško gospodarstvo se bo pač moralo v gotovi meri odreči svoji svobodi in sproščenosti ter se deloma podvreči sistemu regementacije.
je
botaži. Churchillov "V vzkalil vsepovsod in raste.
Uradna nenuska časnikarska agentura D. N. B. poroča, da imajo Nemci v osvojenih deželah mnogo neprilik in še zlasti v Jugoslaviji.
Iz podjarmi j enih dežel prihaja zaradi stroge nemške cenzure le malo poročil, toda poročila, ki pridejo fez mejo, naznanjajo upornosti prebivalstva. V Jugoslaviji so Nemci postrelili že mnogo "komunistov." Ti " komunisti" pa so slovanski lsarodnjaki, ki t>e zavzemajo za Rusijo.
Poročila o velikih nemirih
ŠVICA OBHAJA
650. OBLETNICO
Pred dnevi j e švicarski zvezni svetnik Etter razvil uradni program, kri je nt&menjen za proslavo 650. obletnice švicarske neodvisne federacije. Vsled sedanjega (političnega položaja v Evropi ipa je bH ta program v mnogem oziru premenjen in ni bil izveden tako slovesno, kot je bilo nameravano. Vendar pa je navzlic svoji preprostosti pokazal upanje švicarskega naroda v nemoteno neodvisnost tudi v bodočnosti.
1. avgusta, 1291 so trije gorski kantoni Schwyz, Uri in Un-terwalden sklenili večni pakt, čegar naloga je varovati sistem krajevne vlade proti politični razdelitvi dežele o<? strani
. - - XT v. t, , .. Habsburzanov. Pričela so
prihajajo iz Norveške, Belgije.	_ .....
i * - n	i velika preganjanja m
Jugoslavije, Grške, Romunske in iz Poljske.
Včeraj je londonska radio postaja pozvala zasusnjene narode, da je sedaj prišel čas, da
t t rnmm *' T .mirni i 1 ^ p
ELEKTRlCARJI SO SE VRNILI NA DELO
Zamuda v brooklynski ladjedelnici bo nadomeščena. — V Kearny, N. J.t se pripravlja na t stavko I 7 tisoč delavcev. — Posvetovanja med železničarji in družbami.
Stavka oeem tisoč e^dktričar-jev, članov Ameriške delavfcke federacije, je precej ohromila dela v brooklynski ladjedelnici in pri raznih vojnih podjetjih. V soboto so sklenili delavci, da se vrnejo v ladjedelnico ter nadomeste zanemarje« nje. Njihovi tovariši «se do danes še niso odloči4, če naj sprej-mejo pogoje posredovalne oblasti ali ne.
Pri Federal Shipbuilding & Dry Dock Company v Kearney, N J., jq zaposlenih 17 tisoč delavcev, ki nočejo obnoviti dels veko pegodbo pod sedanjimi pogoji. Načrt, ki ga jim je predložila obrambna posredovalna oblast, jih ni zadovoljil. Te dni se bo vršila velika skupščina, na kateri se bo odločilo, če naj začtra jl;a jo ali ne.
Ladjedelnica ima za petsto milijonov dolarjev roarcčil ter obratuje v treh šihtih po 24 ur dnevno.
Po delavskem prazniku bodo v Brooklynu zeistavkali člani CTO Barber &
ških družb. Kot znano, zahtevajo železničarji 30 odstotno povišanje plač.
A. F. Witney, predsednik B' ofcherhaHJd of Railroad Train liwn je izjavil, da je splošna javnost v velFfei zmoti, če mi^li, da so železničarji dobro plačani Za primer je navedel leto 1939 ko so zaslužili železničarji povprečno po $110.23 na mesec.
Plače za ameriške pilote
J. T. O. iMoore-Brabazon je v angleškem parlamentu zagovarjal vlado, ki je najela 162 ameriških pilotov ter jim plača po osem tisoč dolarjev na leto. Njihova naloga je prevažati letala preko Atlantikia.
— Angleška zračna služba ne more pogTešati nobenega pilota, — je rekel Moore-Braba-zon, ki mu je podrejena v kabinetni kcmtroHa. nad zrakoplov-no produkcijo — in zato smo najeli najboljše, kar smo jih mogli dobiti.
Na vprašanje nekega poslanca, če so ameriški piloti res petkrat boljši kakor angleški, Moore ni odgovoril.
Vstaja v Nevesinju
Dopisništvo Centralnega tiskovnega urada predsedništva ministrskega sveta pri jugoslovanskem .poslaništvu v Watsh-ingtonu /prejema iz Londona sledeče brzojbvao poročilo;
Tiskovni urad jugoslovanske vlade v Londonu zaznava Iz povsem zanesljivega in verodostojnega vira, da je dne 28. junija t. 1. 5,000 Stbov iz Hercegovine/in Črne gore organi-B^puty Ou'tw ziralo veliko vsfejo v Nevesi-
am en jena vstaja ni' dala zadušiti. Ko so se italijanski vojaki poskušali umakniti iz Neve-sinja, so Hrvatje ,po navodilu nemških oficirjev streljali na italijanske vojake, ki so beža-i.
Posledica te vstaje so bile vesti, ki so se mahoma raznesle, da je Ante Pavel ič nameraval izseliti v Srbijo vse Srbe, živeče na vzhodni meji v pokrmeru 50 kik|metrov zno-
v iv/ uai Mri ix ut^uij v ll hi	' chbv »L"WJ« »	« "V aii^ureiiu* miv-
rists unije, če jim 2500 gsspo- hju pod vodstvom Cedomira (tnaj reke Drine, vključivši tu-
drrjev ne bo izboljšalo delavskih pobojev. . Unija zahteva za svoje člane 25 dolarjev m/i-
Miliča.
V zvezi s to vstajo so bili Paveličevi vstaši iz Dubrovni-
nima1,ne tedrm-ke plače ter 50 (ka, Mostarja in Sarajeva zaeno odstotkov pno vizije od zasluž-t« celo mostarsko posadko poka nad $37.	«slani pod poveljstvom nem-
V Ohi-eagu se je vršilo za zaprtimi vrati posvetovanje med zastopniki železničarskih bratovščin in zastopniki železni-
ških ig laškiii oficirjev, da zadušijo vstajo.
Iz povsem zanesljivega vira se doznava, da se do 12. julija
kaj tudi vse Srbe iz Mostarja, Banje Inke in Zagreba.
JUGOSLOVANSKA' VLADA V LONDONU ZAiZNA-VA, DA JE ANTE PAVELlO
že izarorniL v srbljo o-
KOLI 30,000 SUOVENCEV— (BE5LOEANJ CEV).
rijo po Nemcih, kjerkoli se nudi i;aka prilika. Rekel je, da naj ljudje izpraznijo trgovine in kašČe, predno jih bodo izpraznili Nemci; naj si kupijo živila, premog, obleko in obutev.
Moskovska radio postaja poroča, da je mortal Hitler v Jugoslavijo poslati 40,000 tajnih agentov (Gestapo), ker vstaši •neprestano nagajajo Nemcem s tem, da uničujejo njihova skladišča in razdirajo železnice in oeste.
V Banatu so Nemci postreli-Ji 90 "komunistov" zaradi sabotaže. Nekaj dni prej pa so v Beogradu vstrelili 100 "komunistov in Židov,*' ker so razdejali železnice in požgali žitna polja.
Poročilo iz Ankare pravi, tla «o morali Nemci poslati v Jugoslavijo za vzdrževanje reda
25,000 vojakov, drugo poročilo iz turške prestolice pa pravi, .da v Atenaih vsak dan za lakoto umrje najmanj 10 ljudi.
se
švicarski narod je trpel, toda slednjič je zmagal njegov svobodni duh. Švicarji so odločno porazili Avstrijce v velikih bitkah pri Morgartenu (1315), pri Sem-paliu (1386) ui_pri Na^efeu.
(1388).
Kanton Luzerne, ki je bil tudi habsibuška poset, se je prvi pridružil mladi demokraciji leta 1332; nato je pristopilo mesto Curih leta 1351; pozneje Glarus, ki so se ga leta •1355 polastili Avstrijci, toda je bil zopet združen leta 1388. leta 1352 se je pridružil Zug, Bem pa leto pozneje. Zatem so se polaigoma pridružila posamezna mesta in kantoni, tako da je bila združitev 22 kantonov leta 1815 dovršena. V novembru istega leta je pariški jnir zajiamčil Švici večno neodvisnost.
Leta 1874 je zvezni svet pre-na redil ustavo ter še bolj povezal kantone in zvezna vlada je prevzela vnanjo politiko, narodno obrambo, denar, železnice, pošto in pravosodje,
Švica ima 4,068,000 prebivalcev, od katerih govore 3 miljo-jii ngmško, 83,000 francosko, 242,000 italjansko, 44,000 pa jezik, 'ki je najbolj podoben la-
SEN. GEORGE DVOMI O NAPADU NA ANGLEŠKI OTOK
Predsednik senatnega odbora za vnanje zadeve pravi, da so imeli Nemci na Vzhodu prevelike izgube. — Anglija dobiva premoč v borbi za Atlantik.
Senator George iz držarve Georgije, predsednik senatnega odbora za vnanje zadeve, je rekel časnikarjem, da je ameriška mornariška patrulja na morskih potih, vodečih proti Islandiji tako uspešna, c » dobiva Anglija polagoma premoč v svoji borbi za Atlantik.
— Angleške izgube na morju so vsak dan manjše. Zmanjšanje sicer ni veliko, toda razveseljivo. dejstvo je, ker niso večje.
Senator je zelo vesel zadnjih poročil iz ifrusije. Nemci so izgubili na vzhodni fronti toliko strojev in človeškega materiala, toda to je šele začetek.
Senator resno dvomi, da bi bilo mogoče Nemcem letošnje poletje oziroma jesen vprizo-rrti uspešen napad na Anglijo.
Mogoče jo bodo vprizorili pozimi, toda to bi bil skrajno brezupen poskus.
DRAGINJA NARAŠČA OD DNE DO DNE
Tekom zadnjih treh mesecev so se podražile
Življenske potrebščine za tri in pol odstotka. —
Funt imasla se je ponekod podražil za celih
dvanajst centov.
7T„T"T r~7~" I* vladnih statistik je nazvi-tinseini. Leta 1937 je vlada -
priznata fiiol £a jezik in' ima Švica štiri uradne jezike.
Vsi za enega in eden za vse, je geslo Švicarjev.
Da si zajamči svojo nevtralnost, je Švica vedno zelo resno vojaško pripravljena in nikdar ji za to pripravljenost, ni bila nobena žrtev prevelika. Razvo-
(mesecih podražili ž i va jenski stroški skoro za tri in pol odstotka.
To je v prvi vrsti napoftilo predsednika Roosevelta, da je predlagal radikalne odredbe proti draginji. Urad za delavsko statistiko
~	i-L j j. , , poroča, da so se izza iabruha
}oooT, do?>dkov <** let* trojne podražili življenski stro-
1939 dalje iona Švica priprav njeno armado 500,000 d o 000,000 mož.
Obletnico svoje neodvisnosti obhajajo v Schwytzu in Rutliju. Kot pravijo zgodovi-
ški samo za še&t odstotkov, kar se pa ni završilo polagoma in postopoma.
V prvih dvajsetih mesecih je vse poskočilo v ceni sorazmerno za dva odstotka, v zad-
narjii, je 'bil Schwytz vstanovi- njih treh mesecih pa za tri in
telj švicarske konfederacije. V državnih arhivih v Schwytzu se nahajajo najsvetejši švicarski spisi in listine, med njimi tudi prvotno ^pogodbo med tremi kaintoni. V Rutlijoi, na velikem travniku ob Lueern-skem jezeru so se zbirali na posvetovanja očetje švicarske republike isn je zato za vsakega Švicarja najsvetejši kraj.v celi deželi.
UJETNIKI RDEČE ARMADE
pol.
Za primer navajajo poročila iz 34 mest V katerih so izza meseca marca iživilia 7 in pol odstotka dražja, obleka skoro poldrugi odstotek, stanarina, plin in elektrika nad pol odstotka, pohištvo 3 in pol odstotka, druge stvari poldrugi odstotek.
V	veletrgovinah se je podražilo kondenzirano mleko za 23 odstotkov, stročji fižol za 38 odstotkov, tomatsi za 20 od-stotkov^. . " :
Po nekaterih mestih je v trgovinah na drobno poskočila cena maslo oo 30 na 42 centov pri funtu, svinjski .masti pla od 10 na 12 centov pri funtu.
Pred tremi ijofesci je bilo mogoče kupiti deset funtov moke za 36 centov, d očim stane zdaj 45 centov.
V	sficnem razmerju se je podražilo tndi olje in kava.
Nemški častniki in vojaki, ki so bili vjeti na ruski fronti, na.potu v ujetniški tabor.
Novi načelnik senatega odbora za vnanje zadeve
Za načelnika senatnega odbora za vnarije-politične zadeve je .bil imenovan demokratski senator OonnaMy iz Teza-
Njegovo načelo je: — Amerika mona izvajati odločno vnanjo politiko, da bo inozemstvo rešpekfcirato naše praviee ter da bo doma Zajamčena Tai uost ameriškemu narodu.
C A 8 * X B O D I" - Hew Tori
* Monday, August 4, 1941
« V S*1 M JU K L. 1898

'~m * A.n 4 <
M
GI.AS NARODA-
_<OF TH« FŽOPI^)_

»rank Sakaer,
tafDoadon Ukd
(A Oorpondoa).
paba. Sec. — Place of Imslneas of tb»
of above oMomi: 218 WIST 18th STRUT, NEW XORJt, N. T.

4$tk Year,
■QIm Naroda" la tsaoad erery daj except Saturdays. Sundays awl BfAidaya.
. Babacrtptkm Xearly 88.—. Advertisement on tpMmwit.
Za eeio leto velja Uat aa Anerlko In Kanado 18.—; aa pol lata $8.-1 ■a *etrt leta *1JK>. — Za New York aa celo leto »7.—; aa pol leta »ffiO. Za laoaemetvo aa celo lato $7.—; aa pol leta 18.60.
-Olai Naroda" lafcaja reakl dan lav:
■obot, nedelj ln praaalkev.
"GLAS NAHODA." ti« WKST IStk STRUT, NRW XORK. M. L
i: CHelaea 8—1141
m

r" u '.g-j^p-v p i ^' m ' ,
V NACIJSKIH KREMPLJIH
Gorje narodom, ki jih je Hitler podjarmil! Ce bi ne bil.o\ v njih trdne vere v končno zmago pravice nad krivico, bi že zdavnaj omagali.	— > '
Za primer vzemimo samo Norveško. tz nekega, vtiho-tapljen^ga poročila norveških gospocLarsldh. izvedencev je razvidno, da stane nemška okupacijska vsalko norveško družino enajst dolarjev na teden. Norvežani morajo torej v tia namen prispevati na leto 112 milijonov dolarjev.
NeiiKji so do skrajnosti znižali življenski standard Norvežanov, oplenili so vse deželne vire in odpravili gospodarsko svofbocio.
Norvešlfla ni niti v normalnih časih zase dovolj produ-cirala, ampak je morala vsako leto import i rati za 560 milijona najrazličnejših potrebščin. Toda Norvežani so precej zaslužili s parabrodstvom in lovom na kite. Polegtega so pa tu: di turisti pustili vsako leto precej denarja v deželi.
2 okupacijo sta ponehala kitolov in tujski promet, do-čim je 82 odstotkov trgovskih ladij zasegla norveška vlada v Londonu. V defcelo, ki ima tri milijone prebivalcev, je dospelo 200 tisoč nemških vojakov, civilistov in policijskih uradnikov. Pomanjkanje živil je povsem razumljivo, in edkiole velike zaloge, ki jih je Jiakupičila vlada še pred vojno, so preprečile iz. »bruli lakote.
Izvoz se je znižal za 60 odstotkov, uvoz pa za 50, do-Čim je draginja marasla na 70 odstotkov. Indn&trijalna produkcija je padla za 17 odstotkov.
Ker je dospelo ias Nemčije le 10 odstotkov obljubnega premoga, so nehala olbratovaiti Hazna podjetja, predvsem papirnice, tovarne za žveplenke, mi'lo, margarin, gumi j, opeko in cement. Splošno nezaposlen je je preprečila, gradnja vojaških projektov, to^a norveški delavec le nerad prizna, da je brez dela, ker se boji, da bi "bil posl an v Nemčijo k prisilnemu delu. — Mezde so se znižale za 3 0 odstotkov.
Na Norveškem skoro ni mogoče dobiti mesa, špeha, jajc in tobaka. Vsak Norvežan doibi pol funta kruhla in tretino unče masla na dan ter na teden tretino unče kave in sedem unč sladkorja. Poslednji čas primanjkuje tudi mleka in krompirja, ki sta poleg rib najpotVebnejši živili slehernega Norvežana.
Vse trepeče pred prihodnjo zimo. Predvojne zaloge živil, obleke in kuriva so popolnoma izčrpane, dočim se prebivalstvo veča s trajnim dotokom nemških civilistov ter danskih delavcev, zaposlenih pri nemških vojaških projektih.
HQPi£lNS V MOSKVI
Vse je presenetila novica o prihoda Hanyja Hopkinsa v Moskvo. Izvedelo se je, da je odpotval tja po predsednikovem naročilu, kar daje obisku nekakšen uitadni značaj.
Dasi je Hopkins koprdinator lease-lend postave, ni njegov odhod s tem v nobeni zvezi, pač je pa nekako povračilo za obisk ruskih uradnikov, ki so prišli v Washington razpravljati o ruskih potrefbah. Ruska misija je bila prej V Londonu, in istotako je bil tam Harry Hopkins. Iz tega se da sklepati, da Ibo amerišfcla vlada pomagala Rusiji sporazumno % Angfijo.
Angliji je dosti na tean, da dobi Rusija vsestransko pomoč, pa tudi Amerika uvideva važnost odpora rdeče armade, kariera utegne, če "bo dovolj močna in z vsem dobro pretskrbfje-na, zdrolbiti nemški vojni stroj. V Hopkinsovem obisku je izraženo to zanimanje. Poleglega bo pa tudi dobil Rooseveltov prijatelj v Moskvi prvovrstne informacije o polotžaju, da bo tako mogoče Ameriki marsikaj ukreniti, česar ibi sicer ne mogla.
Ameriško pomene Rusiji ovirajo velike razdalje ter dejstvo, da mora Amerika najprej završiti svoj obrambni program, poteg tega pa založiti Anglijo z vsem potrebnim. *
Velik zj^čni napad na Berlin,
Žeiuke v zrakoplovni tovarni
Consolidated Aidicraft Corporation v San Diego, Cal., naznanja, da bo v najkrajšem času zaposlila pri. -gradnji bombnikov kakih štiristo žensk. S tem bo ugodeno priporočilu Bidneva HiHmana, ravnatelja produkcijske uprave. Ženske bodo izvežbane za lažja mehanična dela. ;
Kot je izjavil načelnik korporacije, major H. R. Fleet se je korporacija že dalj časa bavila s tozadevnim nač ' Ker se prinaša za delo
Hamburg, Kiel in Cherbourg. Angleška admiratiteta praKi, de je bil zraČnd napad v soboto zvečer na Berlin eden največ^ jih v celi vojni. Nemško glavno mesto je napadlo okoli 300 aeroplanov, ki so mjetaK bombe v sredino araesta.
Tekom boja so Angleži izgubili 4 aeroplane. .
AngleSsi letaki, ki so se vrnili z napada na Berlin, so poročali, da so iz daljave 8Q mil) videli velike požare v Berlinu.
Ije manj izvežbanih delavcev, se je treba pripraviti za vse slučaje. ____
m
i
'Nla seji centralnega odbora a škili društev za New York in okolico z dne 18. julija t. 11. je bila sprejela in odobrena sledeča resolucija:
Mi predstavniki in delegati hrvaških društev v New Yor-ku v tem odočilnem času, izražamo našo lojalnost tradicijam in principom naše velike nove domovine, ibrez obotavljanja obljubljamo našo popolno sodelovanje z ostalim narodom v Ameriki z vsemi pravicami in mogočnostmi za njihovo o-brambo.
Ljubeči zemljo, kjer smo se, ali so se rodili naši raditelji, pozivamo za skupno akcijo A-merikance h r vašk ega, srbskega in slovanskega pokolenja v borbo za osvobojenje Jugoslavije, okupirane po fašističnih huniih Hitlerja inv-'Afussolinija. Afi vemo in razumemo, da so bivše vlade Jugoslavije napravile mnoge pogreške; katere so ogrožale popolno edinstvo jugoslovanskega naroda. Zaradi tega moramo sedaj pozabiti osebnp in politične razlike, da se moremo složno za vedno iz-nebiti krvoločnega faš ističnega gospodarstva nad narodi v Jugoslaviji. Prelivanje krvi in mučeništvo naših bratov se ne sme nič več nadaljevati.
Pred mesecem dni so iste krvoločne sile, ki so podjarmile ostalo Evropo, napadle Sovjetsko unijo, čije hrabra vojska se bori na 2000 milj dolgi Črti, da za vstavi nadialjna prodiranja Hitlerja. Uverjeni smo, da bo črta grobnica naci j stičnih sanj, da ustvart iz sovjetskega kmetijstva sebi podložne sužnje v gospodarskem oziru.
Opastnost kiatero danes občutimo je stvarno ogromna in kliče k prebujenju vse ljubitelje svobode in človečanstva ter
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
T teh kritičnih taath Je v takemu tltaieljn dnevnih vesti potrebe« to priročni ATLAS. Id ca peille-no naftni naročnikom po najnli# eenl. — Naročite ca ie danes!
svari, k pokončevanju, vse svetovne dominacije.
Narod Amerike se pokazuje v polni meri. s svojkni simpatir ziranjeni, kateri naj za&tJavi vse zmožnosti v pomoč Sovjetskim uniji in Angliji, katerih hrabra vojska daje noč in dan svoja življenja za isti cilj.
Mi apeliramo nia ameriško vlado, da najhitrejše pošlje svojo pomoč, katera je bila obljubljena Sovjetski uniji in Angliji. Mi Amerikanci hrvaške-ga pokolenja in ostali del a-merjškegte naroda, ne smemo niti trenutka zamtuditi, ampak se moramo na vse načine žrtvovati za konečai uspeh. Mi v Ameriki ne. moremo pričakovati miru, ampak bomo vedno v nevarnosti, da izgubimo našo svobodo, ldakor tudi naši so-bratje v Jugoslaviji bodo izgubili svojo svobodo za vedno.
Pozivamo vse hrvaške, srbske in slovenske organizacije, kakor poedince, da se organizirajo v odbore, ki bi sodelo vali na to, da se borimo za u-ničenje fašizma in nevarnosti, katera preti vsemu civiliziranemu svetu.
Centralni odbor irviaških društev v New Yorku.
Harry M. Just iz, Predsednik odbora za resolucije.. 570 Seventh Avenue, New York, K. T.

LJUDSKA KUHARICA
NojnovejŠa zbirka
navndi} za kuhinjo in dom. Gena 5Qc
, Naročij pH:
: KNJIGARNI
SLOVENIC v PUBLISHING COMPANY
MADAME PALMLEE.
vxx -v?—rrr— ^jj
slehernega iarxa prijazno
Nobeni n^at^ri ni tr^fba ne-bcgljivemu otroku ^ policma-
T.q ime ijsgovarja kraju vsak z največjim spoštovanjem,
Oseba, ki jo tako imenujejo, ^ „_____________ _
je drobcena ženica pri sedem-' nam pretiti. "Če ne bos pri-deeetifyletih. Oblečena, je tako| den," mu pravi, "bom poklica-kot so se nosile »stare zew ke la Miss Pahnleee.M pred četrt stoletja.	| In otrok še iimdj^i ter uboga«
Njen obraz' je presenetljivo1 ne iz straihti pred Miss Pain^ee svež, nekaj posebnega so pa' pač pa ieleč, da bi jo mati- res njene' črne oči, v. katerih je to- Ipoklieala.
lik o mi lobe kot v očeh nedolžnega otroka. Njen glas je še
vedno mladosten, in kadar drobi kam jh> opravkih, jo je težko dohajati ali hoditi ž njo vštric. Vedno se drži na smeh in za
VeUkoet »H z 14* Inter
4« velikih strani;
82 barvanlh aemljevldor tujib drfav ln 9 semljevldOT Zdr. drla? ln zastav vodilnih dr-«ev;
46 svetovnih slik popolnoma o-
anačenlb; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši semljevld kaše celi aret la todl:
RAZDELITEV POLJSKE M BI)
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cen^ 35 centov
Ponjlte ifoto v znamkah po S oi. po 2 centa._
i 'j.*-1,-:- ■ -""TT-"T^TTr""
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI - SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, Id ga dobite a atlasom ln ko ga izpolnite ln poSljet« k lsdajatelju zemljevida. Vam daje prarfco, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojsknjo-Clb ae driav, kakor bodo preaae-nlene no sedanji vojni.


Naročite Atlaa prt:
GLAS NARODA "
RUSK0-SL0 VAN3KI -ODNOfiAJI
•WASHTNOK7EON, D. C., 26. jnliia. — Dopisništvo Centralnega tiskov, urada pri jogesl. poslaništvu y Washington« dostavlja sl^edečt«:
Te dni je zai^elo rusko veleposlaništvo v Washingtonu objavljati zelo zanimfcv novinski Luletin, v katerem je nekajkrat poudarjeno in nagiaš&iio
zanimanje Sovjetske BUsije «a
Jtjžaio Sloyane, za vt-e Slovane in: v prvi vnsti pa za Jugoslavijo.
V tem buletinu je tudi objavljen odjgovor, ki ga je dal g. Lozovski na vpraSanje nekega ameri-Skeiga časnikarja o prisotnosti jugoelov. poslanika dr. Milana Gavriloviča v Moskvi, fio^pod Lozovj-ki je dejal:
" Prihod dr. Gavriloviča, poslanika Jugoslavije v Moskvo pomeni to, da so dip^omatična odnošaji med Sovjteb«ko Rusijo in Jugoslavijo docela in popolnoma vzpostav 1 jeni."
Sovjetski buletin navaja v eni svojih številk pisanje 4 4Izvesti je" ki pravi sledeče:
"'Slovani: Rusi, Poljaki, Be. lorusi, Ukrajinci, Srbi, Cehi, Slovaki in Bolgari niso sami v boju proti Hitlerju. Ob podpori dragih narodov bo sovjetski narod uničil nacistične ka-
nibale."
Irti bu4etin prejema iz Carigrada sledeče poročilo:
4* Jugoslovanski patriot je preplavHi celo Jugoslavijo z ja-ko velikim številom tajnih in prepovedanili letakov, ki se glasijo:
Delavici, kmetje, intelektualci in vsi rodoljubi Jngo^lajvije! Naciji so nap&cfii naše bratec veliki sovjetski narod. Hitler hoče narediti iz velikega slovanskega naroda kakor tudi iz celega slovankegp plemena pleme in narode sužnje, ki naj
POZOR!
Naročniki so naproseni, da pogledajo a&a številke poleg imena na naslovniku: na prvi strani; Prva številka označi mesec, drogu dan in tretja leto, ko Vam naročnina poteče. Ce Vam je aaročaina potekla oz. bo v kratkem potekla, prosimo, ne čakajte na osebni opomin, pač obnovite naročnino za list ako mdgbče ®e danes.
nad njifiiH gospodari nemlško pl^nse gospodarjev. Jugoslovani vedo, kaj vse to pomeni. Oni' so to izkusili na svojih hrbtih s svojim lastnim izkustvom, gledaje, kako sk-tematično uničujejo nemški vojaki Slovane. Dovolj je tega strašnega zla.
Usoda vseh Slovanov je odvisna od osode velike Ruisje, ki je scjdaj odločena za boj. K orožju ti at je! Začnimo četniško vojno! Slediti moramo zagledn svojih bratov v Rusiji ter si prizadevati to, da zrušimo nacistično Nemfeijo. Pošteni jugoslovanski rodoljubi, po tavi-mo se v imenu svoje domovine, v imenu bratstva »lova-ntekih narodov, v imenu svobode in časti proti hitlerifiamju! Bog živi svobodno Jugoslavijo!"
Ko sovjetski buletin analizira vstaje v Bo-ni^ Hercegovini. Daflmacigi, Črni gori in v Hrvaški sami, nanaša, da je to rjznltat splošne revolte v«eh slovanskih narodov v boju proti nemškemu hitlerizmu in na7 cizrtru, stoletnemu sovražniku ^lavansfcva.
Zelja se ji je izpolnila
Žena farmerja R. P. Jordana v Reidsville, Ga., je stara že petinsedemdeset let ter je že več let slepa na eno oko. Vkratkem se bo morala dati o-perirati še na drugem očesu, in zdravniki resno dvomijo, če ji bodo mogli ohraniti vid.
Večkrat je izrazila željo, da bi rada govorila s predsednikom. Predsednik je to zvedel ter naročil svoji tajnici, naj povabi ženico v Belo hišo.
V ponedeljek sta s predsednikom več kot pol ure prijateljsko kramljala. Ženica se tudi za politiko zanima in je rekla, da se bo Vi slučaju potrebe vsa njena družina borita za demokracijo.
Njena dmžina je precej ve-iika: 24 sinov in hčera, M vnn kov, 15 -pravniskov in en pra-pravnuk.
Ameriški stavbp^ski delavci v Angliji
V neko angleško pristanišče je dospela ladja z 460 ameriškimi stavt)inskimi delavci. Na krovu jih je pozdravil vojni minister H. D. R. Marges-sen. Zaposleni bodo v. pristaniščih pri (gradnji novih dokov. Njihov voditelj je E. R. Holland iz W ill Lamsburga^ Va. Amerikanci so pripeljali s sefcoj živila ter imajo svojo Jastno polifeijo in zdravnike. Delo jim je za tri. mesece garantirano, zaslužili bodo pa od 60 do 120 dolarjev na teden.
SMRTNA KOSA.
V soboto zvečer ob 9. je Ric$gewjood, L. I. nagloma umrl Andrej Hren, star 63 let V A-
meriktf'jf priSeTpred 33 leti in je ves čas živel v New Yorku, zadnje čase pa v Ridgewoodu. Doma je (bil iž Domžal.
Njegovo truplo leži na njegovem dorrm 807 Seneca Avenue, Rkigewood, L. Ii Pogreb bo v «redo dopoldne iz cerkve av. Matthiasa na Catalpa Ave^ na pokopališče erv. Trojice.
Za njim žalujejo: Marjana Hren. soproga. John Hren, sin in njegova žena Gertrude ter njiju sin Thomas, Mary, por. Rovtar in njen t-in Joseph in Pavia_ Hren, hčeri, V Minnesoti ži"»i njegov brat-Frank, v Cleveland, O^ pa brat, Joihn Hren.
Pokoj njegovi duši! Njegovim zaostalim pa naše sožalje!

r>: .fijitpTv , ? T* i"
slovenskih
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAM
Zbirka pripovedk iz našega največjega, premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sede j a. ' r~
Cena — $2—
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vpjne vpo-vsem "novi, obliki spretno obdeluje,, —. Trdo vezano^ 120 strani.
Cena — 75«;
Naročite pri;

216 W. 18th Street	New York City
Kajti Miss ah Madajne Palm-lee je najbolj n^ažčrana in najbolj priljubljena oseba v na-
šem kraju.
V vsako hiik) se ji vedno od-pro vrata, toda ona gre le redkokdaj kam. Vsak domačin ji ponudi sedež v avtomobilu in ji je pripravljen storiti v ako u-slugo.
Dasi se brani, ji vse, karkoli potrebuje, znesejo v hišo, in četudi darove odločno zavrača, jo ob rojstnem dnevu, o Božiču in drnigi'h sličnih prilikah boerato obdare. -.
livljenjskih potrt b nima skoro nobenih. Stanuje v dveh sobicah. V eni je postelja, v drugi miza, nekaj stolov in klavir. Stene so pa polne otroških slik in »risanj.
Skoro vsa njena hrana sta goveja juha in črn kruh; in ko^ zarec rdečega vina ima rada. Vajena ga je že iz mladih let, kaiti njena družina se je priselila iz FVancije. V času pro-hibicije so ji dobri ljudje na-nosili toliko te dobrote, da na zr.dn.ie že ni vedela, kam ž njo. Poleg angleščine gwori francosko, nemško in špansko. K'a-virja zadnje čase ne igra več, pravijo, pa, da zna mojstrsko isTati. Prejšnja leta je preživljala počitnice v francoskem delu Kanade, zdaj pa pravi, da je že pTe <tara za tako dolgo pot. Polovico svoje -skromne pokojnine da revnim otrokom in v druge dobrodelne namene.
Vsi, ki so bili v tem kraju ro-ieni ter niso stari nad petdeset let, so ženici srčno hvaležni.
Madame Palmlee je namreč vtzgojila generacije in generacije. Bila je nad. petdeset let u-čiteljica v tem kraju. Dobra, poštena in pravična učite!jica. da se je vsi <s hvaležnostjo spo-. minjajo; -tari očetje, njihovi otroci in otrok otrobi.
Nekoč ji je občinski odbornik, eden najbogatejših in u-glednih mož v tem kraju pomagal nesti v hišo precejšen zavoj.	" :
Xasprctti jima pride s cigareto (v ustUi šestnajstleten fant, ki je ravnokar ljui&ko šolo'do-vr^L Ni pozdravil, pač ,pa vstran pogledal in šel daljer
"V o<lborniku. je zavrela sve-ta jeza, ker tak pol^alin ne spoštuje. svoje d^hrotmee, ki mu je vendar odprla pot v življenje.
Že ho^e stopiti za^jir^ in ga primemo oštefi,. toda Madame Palmlee, se .bolestno nasmehne, in reče spremljevalcu:
4 Pasti ga! .Zdaj je v tisti starosti, ko misli, da je najbolj pameten. Prepričan je. da mu je sola delala krivico, k*r mu je kratila prostost. Ko mu bo dvajset ali petindvajset let, če bom doživela, mi bo ravno tako dofber, kakor ste mi vsi.
Ir^ poredno dostavi: "Ti i-i gotovo že pozabil, jaz se pa dobro spominjam. Ko si pred petintridesetimi leti izostal iz. šole, si ravno tako ponosno t in prezirljivo šel mimo mene kakor onile fant, T^i in še marsikdo dragi, ljudska in vse drnT ge 5ole so samo priprava za najvišjo šolo — s*o!o življenja, Iu te tisti, kdor( to šplo uspies-no zavnsi, je miož. Moje edino zadoščenje da .-em pripomogla k vzgoji tako lepega števila pravih rqož in žena."

L K S KX10 D I* - Kif T<ni
Monday, August 4, 1941
kiti ID VE j JI N L. rm
V. N.;
Skrivnost iz Bir E* Semije
Kakor črv pratene barve je lezel puščavski vlak iz Constant i ne v Touggourt skozi tesni gorovja Aures. Gole iri rsa-oefedjrane pečine so sličtle stenam plavža. Ozračje je zdelo kakor megiena stena v 4o* lini in je bilo nepredirno, žareče in težko kot svinec. Maje in samotne postaje železniške proge so tonile in se dvigale iz %e beline ponočno pokrajine kakor blodeče lučke, ki pople-savajo nad nevamirni barjan
od sebe, gospod, še ne črline ne I; v stolpu, .gospod, pa sam, po-,—-- ------polnon^a sam. In brez luči,saj
nisem tako neumen. da bi z luejo privabljal strupeno golazen ki mroee. Vhod je jako o-zek in te.-enr in po trebuhu se moram plaziti noter. Pripravil sem si desko, ki je natančno ta-
Ali imate kakega vodtiika, ka ko knjigo o Atpiuf Tam utqg* nete brati: nemara je stolp nagrobnik iz predknščanske dobe, še iz ba.j:is)ovne dcbe njegoiv prenver je ><t»demideset metrov in takete čenčarije. Toda kakšen namen je imel stolp? Kaki* no skrivnost vsebuje V1
Glas je. postal še tišji, da je hi' sijšatj le, še kot šepetanje; umiral jez zmeraj tišjim pope-vrtnjem koles, ki so drčali po
shim i tlemi. V kotu vagona je'trat nieah, « pu^avskim pes-
ti ho in ves v belih gubah svoje halje žctel <mršav Arabec. Sa-
korn potresenih.
41 Jaz bom to zvedel nemara
m a
temne oči so gorele iz rja- že nocoj. Pripovedka pravi, da
vega obraza, katjar so. za ne kaj Hipov hušknile v vagon
je treba devet noči bivati v. stolpu Bit Bs Senvi ja. kdor <mfh
plapolajoče luči kake postaje.	izvabiti njegovo -kriv-
"Ah vidite tamle ob kraju nast Že marsikdo je to poaku-pusčave stolp iz Bir Es Semi- dragi gogspod, pa še nihče je?"_.Mjoj sopotnik z nasprot-'ni tega dosegel.. Postavljali so ne klopi, majhen, zgrbljen mo- barake poleg, njega v peščeni žicek, je izteknil svojo m*Bavo pegek in učenjakarii — a stoi-
ki kcsčeno roko v noč. Nje-griS piv ti in suha roka so se izlegali iz njegove drobne postave kakor nepremični kos lesa kakega kažipota. Njegov glas je bil tih in hripav, ko da bi hotel razodeti kako skrivnost in za temnimi naočniki so zagorele nemirne oči in so s pogledom, otipavale notranjost vagona.
"Ali še ne morete spoznati stoLpa? Dozd'eva se, da ste tn-jec v tej deželi, sicer bi vam bila znar a ?5crivnost iz Bir Es Se-m;je. Jaz se ne peljem prvikrat tjakaj.'*
pa ni moča učenjaško preiskati, on mora sapi spregovoriti — sq pocfpevi kopali in merili, in t-o nato čakali na veliko razodetje. A tako ta stvar ne gre, kakor so misUli ti tepci. Nato je že marsikdo sedel ponoči mpd zi-dovjem, sedel za mizo pri luči im je čakal, dokler ga ni pičil kak škorpijon ali kaka kača. Potem so pa v časopisih poročali, da_stolp.iz Bir Es Šenuije Be zmeraj čuva syqjo skrivnost in da je -pet en predrznez oblegal na bojišču."
Pekoč in vroč veter je planil
CHas je bil še tišji, še ,bqlj^kvišku in je človeka s svojimi ■prodireiv nemirne o£i so t^ile drobnimi peščenimj ^rnci zba
kt.r tik pred menoj, in besede, kakor da niso prihajale iz njega, marveč kakor da so se plazi'e iz kretenj drhtečih rok in so grabile po meni.
Tamil e fcto ji stolp iz Bir Es Sc-mije. Koliko je stolp star, kdo ga je sežgal — teiga še danes -nihče ne ve. Go&podje znanstveniki" tu je postal glas hibi
dal kot s šivfmkami v obraz in
mu sušil jezik in grlo. Spre* vodnik je.ojnabovaje šel skozi pozibavajoče se vagone in je zaniral okna. Med lesene stene se je naselila dražeča vročina, ki ti je jemala sapo in srce je utripalo ko pod tesnim oklepom. Ko je sprevodnik izginil v sosednji oddelek, je spet za
tav in razdrapan, "so napisali h^eščal glas in ■ie-'bil še bolj
že debele bukve o stolpu, premerili so ga, preiskali* in pretipali. Pa. ne d$i ncfbene besede
"hrirmv ko prej
'May, bom* to skrivnost dognal. Sest noči sem že prebil
VA2NQ ZA NAROČNIKE
Pol«« uaalorm ]• tU t Ido q <to kdaj imate plafiano naročnino. Prva Iteviika pomeni	druga dan 1» tretja pa leto. Da jujb prihra-
nite nepotrebnega dela ln strottov, Vr* prosimo, da akniate naroM-no praročaano poravnati. Poflljfle naro£alao offiToai nam, aU Jo pa. pihajte oaSeinu saatopniajc t Vmbtttt, kffjn all pa, kaiarenn lamel aaatopnlkoV, kojUh imeoa mq dajana s ^^baal črkami, ker ao apraj't-Cenl oblaka ti tpui drugs naaelblne, kjer Je kfj aaUb rojakov aa*»-ljenlb. Zastopnik bo' Vam iaroiU potrdilo aa plaftano nafoftilno.
ko -velika kot ockprtina. To desko porinem pred luknjo, kadar sem znotraj. Nato pa č% karris kaj mi stolp pripoveduje. O, zdaj že veliko veni, mnogo, mnogo več, kot, večjo vsi drago. Noben nagrobnik ni bil to, ka: kor menijo gospodje upivemi' tarji, pa tudi not>ena ječa ne in *e manj kak tempelj, Iyer bi bili žrtvovali ljudi! Zaklad pica je to, dragi moj gospod, Kadar je noč povsem tenfna, takrat vča?ih videti, kako se zlato blesti skozi stene.'*
V:ak i-e je ustavil. Možiček je planil iz woje^a kota; kakor kak naščeperjen ptič je sfrfotal iz vagona. Temne oči Arabca so streljale puščice za njim. Vihar je dvignil prah in pesek, s tal, in je zavil hitečo postavo v goste oblake. Kole* sa so mlela s srditim škripanjem pošastnega sovražnika, ki je prihajal rz puščave. (
* Že dolgo, dolgo je bil mjr-tev, ko so ga našli," mi je kafc* ueje pripovedoval gospodar »ostišČa v Biskri. "Peščeni vihar je bil zasul ozki vhod in moža je živega .pokopalo. Ali
Primož trubar
^ . -
Primož Trubar je bil rojen 8, junija 1508 v Rašici, ki je spadala tedaj pod graščino Turjak in žiapnikii v Skocija<nu. Oče njeigov j? bil tesar in m^ina^; bil je "V grajski službi zato precej veljaven mo? datrfravno ni pwel premoženja. Bil je pa tndi -ključar pri podružnici sv. Jerneja, katero je dal nekemju hrvatskem/tt slikarju preslikati' in zato plaeal iz svojeg-a žepa 20 odrskih cekinov, za kar nr^i
je sin Primož Če« neka i let o-čitcl to vrnemo za hipo božjo, češ, da bi bil bolje storil, *Ma šhtiTi voli kupH in tem boghn sosedam dal, da bi z njimi orali ino svoje otroke shivili."
'soke sanje se sicer nieo ureeni-čii^, t^in, kaj je žrtvoval za svoje vetsko prepričanje, je ze-živel TrobaT do konca svojih io miio^o koristil slovenski im 4ni na Nemškem, Samo enkrat hrv^tV-ki knjigi, Kako^ivahno
je še videl za kratek čas domo- je	v nraiški tiakArnir kaže
vino in rojirtmrf va«a leta	: dej^tivo, da se je v nji natienilo
Umrl je v visoki starosti kot t nekaj letni 25,000 knjig, med
tenn wmogo slovenskih z, lajin-
»skih dn hrvatskih z glaglosjtim. pravopisom, in tudi v carilici^ I^etjina je bil^. preoiana. kar je Trubar sejal je šflo v klasje;
župnik v Derendirsgemi. A za
dan njegove smrti- si ee dan^s nisnto povsem na jasnean. ali je to 2H. maja, 28. junija ali 2Q. julija Jeta 1586: Naši zgodovinarji bi že lahko določflj bol^, pridnižili so se mn mlajši sp-uatanko ta 55godovitt^ki dan. delavci in leta 1584. je rzašlo oelo Trubar je oče slovenskega! lovensjto sv- pisiibo, katero je
slovstva. Do njega n^-o imeil Jurij Dalmatiii. Bila "je Slovenci v svojem jeziku tiffka-Jto krasna, od. venča^ov strogo nih knjšg. Ko je še p ridigoval:j pre^edana ip odobrena izdaja, na domačib telh je "pogoseto-'k i je veljala par sto Jet za naj-ma vzdihetval in klical k Bogu,' najjjoTjšo slovensko knjigo. Is naj se uwnili revnega in dobro- tega leta 1589 je izšla tudi prva Dvanajstletnega Primoža je srčnega slovenskega >judetva-' slovenska slovnica, ki jo je v poslal oče na Reko v šole, kjer in? j mu izkaže nrilost da bi se j latinščini napisal i^jdam Boho-se je učil poleg latinskega an'trudi slovenščina pisala in čita-jrič in stalno določil slovensko nemškega tudi italijanskega je- la in bi. « sveto pismo in drug^
krščanske knjige v slovenski jezik prevajale."
Tenkega deia se je lotil Trubar sani. Oko! i leta 1551 je do-
r^rTTl V r,pa^ ,	^ ^P^til prepisati v n«š jezik.
prišel kot slovenski pridigar'^« ^Lt inu h dobriift
Kdo naj bi to ve^*elf Stcjlp iz Bir Rš Semije je za eno skrivno« t bogatejši Kaj, poznal i ste ga, gospod T Bog bodi milostiv njegovi ckuši!"
Farmer ji naj ne višajo cen
Edward O. Q'HeaJ, pr^ds^d-nik American Farm I^nreau Federation, je izjavil, da se bo pojavila v deželi silna inflaciT ja, če bodo farmeeji skušali tako podražiti srvoje pridelke, kolikor se bo dalo. Farmerji naj bodo zmerni v svojih zahtevah kot so bili naprimer zadnjih 20 let. Cene med poljskimi pridelki in drugimi življenskimi potrebščinami so nekako izenačene, za kar moramo biti hvaležni.
žika in srbohrvaščine ter posln-v cerkvi slovansko- glagol-!?ko bogoshwtje. Przneje je prišel na «višje učil išče v Solno-^rad, kjer se je preživljal kot cerkveni pevec. Iz Solno grad a je prišel mladi Trubafi' v Trst k škofu Petru Benomu kot član pevskega zbora v tržaški stolnici iniSkofov osebni služabnik, P*d njegovim vodstvom je na-daljeva lsvoje študije, čital latinskega pisatelja Viixila in Nemca Hrazma Botterdamske-ga ter poslmšai škofove razlage v laškem, nem£lkem in slovanskem jeziku. Nadarjenetwu učenicu je podelil Bo?wmo leta
pisavo-ki je po njen?, dobila im£. Trubar je na prigoyarja: nje Veugerija že poprej uvedel 'atrnske črke,- me»4o okornib nr noskih. V kratki dobi t ride-
bii narod iz njegovfh rok pmi ®!tih let si ^ priborila ploven slovenski knjigi, katekizmns in $ema 1116840 v kro-^ ^tnruih
artiecednik. Katekizem je bil niimenjen duhovnikom, pridigarjem in staršem, ki že znajo brati, da poučujejo druge preproste rojake v krščanski veri. Abecednik pa naj bi služil mladim «prejprostim Slovencem, da
evropskih jeaikoy.
Trubar je tudi oče slovenskega šolstva. Ko je bival kot superintendent v L/jtatoljani in organiziral protestantovsko cerkev, je hotel urediti tudi slovensko bogoslužje; zavedal pa

RAZPRODAJA
knj r<*
po zmerni emi
—1—^—--3
Po 50c zvezek
Andcrsooove pripovedke a tlavcyuka
Bele. *9U mali junak, (Dortojerakii^
Filozofska zeodba <AI^Jz Jiraaek) GoMpsti iB KoonmUU (JaL War)
OWJ KrtdoUn Zatoa in nj«**** druiina (Fr. Milani J
vol^l p«. (J, O, CnnrMd) «ai »e je Maham sanjala (V. Kora-
šc naučilo brati. Tnibar se ni Ve je, da lahko sloni slovensko pcdptal, ampak pravi v našlo- bogoslužje samo na duhovnikih
vu, da izbaja'to delo ^od enega prijatelja vseh Slovencev." * V drugi knjižici pa je podpisan
1527 župnijo sv. Helene v Lofcijkct "domoljuh nirski^'. Sam pri Rpdfčab. IVubar jo je u- 'priznava da je moral izdati ti pravijal- po vikarju,.sam pa je,knjižici "skrivaj in v nevarno-
odšel s preostankom, dobodkorv ki.jih je dajala župnija, na Dunaj, df -<e je nadaije izobraževal. Po vrnitvi ga je škof, Bonom o posvetil in miladi mašnik
in vernikih, ki so slovenskega pisma vešči in se je radi tega trudil za ipovadigo šolstva med "Slovenci. Snovale so se dvoje vrste šole, kmečko ljudske pri fc.rah. v katerih se je učilo slo-
bojev. V predjgovoru piše kot duševni pastir svojega naroda: |PH	^'Vsem Slovencem gnado.
je odšel na odkazano mu faro.mir. mrlo-t in pravu apoznanje v Laškem kot škofov vikar. Iz^žje . . . Jest sem lete štuke Lahkega je zahaja! včasih pri-jiz ,gVetšga pisma v lete bukvice
sts^' kajti i-ašli sta v to-jem'ne-l vensko branje in pihanje ter znanem jeziku in sredi verskih; slovenski kateki®nsus in trško
OAJ-JFORN1A :
Sao Franclaco, Jacab
DOLOliADO: Pueblo, Peter Culi«.
INDIANA:
Iodlanapoila: Frank ZupanClf ILU^OiS:
Chicago, J. BavOk CŠeero, J. FaMaa <
JoUet. Jannla Baabtok, • L« BaUa, J. SpeUdi Maacootaa, frank Aucoatla
North Cbleaso. la Waokeftan.
VodoplTf*i
UABILANO:
KJtamUier, Fr MICHIGAN:
Detroit. L Plirty. MINNESOTA: ^ ^ Cbjaiiolm, J. Lukanlcb
«ay. J. rmiL
Breletb, Loali OooSa t. Lonto.v«
MONTANA:
k. i*
■um • '
o^a. P^MdiL
NEW TO K K t	1 ,
'firoolAyio, Antbany OowaaAa Iart-1
Worceater, Peter OHIO
r>rf
: Clereland, Aaton Babek. Omm. Kar linger, Jacob Be^ik, Jolt- Siapal«
Olrard, Aaton Nacode Lorain. Loolt Bala nt, J ob d totanptovii, AataB KUdU OKJO^QN:
Oregon atj. J. PENNSYLVANIA:
Beaaemer, John Jevntkar
Oonemaugb. J. ftmiWl
/ OoTerdale to okoUcn.
Tarreil, JtOtj Okobx' roreat City, Ma* ttwta Fr. Blodnlkar Oreenaburg, Frank Novak Homer City. Fr. knoduk
Impe^rja}, Vence Palcich Jobnatowit Mm Talnvta
rmb.rrm
i Bteelton, A. Hren TarOe qreekj Fr. 1 West Newtoi Jo* WISCONSIN. ~'1, TS . ! Milwaukoe. Weat AlUa, ¥*. Si
fa***?«.
WXOMINfi : \ -V "
E>EFE1NSE BOND QfU^ 12
Vpr.: V kakih zneskih so izdane Obrambne hranilne znam-kej
Odg.: Po 10 oentqv, 25c, 50c, $1 in $5. S prvo kupljeno znamko za 25c in več doft)ite brezplačno album.
Vpt V kakih, zneskih pa. so Otn^jnjbni hnanilni bond i J (De-, fen^e Savings Bonds).
Odg.:. Lahfco kupite serijo E bondov po $18.7«, $37.50, $75,
k. Sv;. plavžu % ^uOijansko Htolmco, & sovražnost tedanjega deželnega glavarja ga je pre gnala v Urši. Kmalu se je vrni}: v Ljubljano, poverjen mo je bil, kasonikat in vnovič je v stolnici pridigoval v slovenskem jeziku.
V tistem času ce je že nagibal k novi lnteranski veri, katere nauke je irael priliko sipo* znati že v Solnogradu, in ki je zame t ovala razne katoliške obrede in navade. Tega duha se je bil navzel še pri škofu Bono-tpfii v Trstu, ki se je tndi zanimal za novo razlago sv. pisma in v tem dmhu vzgajal svoje u-čenče. Trubar je grmel zlasti proti zidanju novih romarskih qerkva, tako proti romarski Cerkvi ^katero so hoteil zidati loški f arami .na čast sv. Sebast-jana in sv. Boka; pa totii proti raznim verskim zabludam, katere je opfkzil med neukim ljudstvom. BU je izboren govornik in je zaslovel po svojih pridi-gah. e katerimi je čiradalje bolf jasno izpovedoval svoje verske nazore. "Radi krivih ' naukov
ga, je začel * predan jiErt i ^novi ljubljanski škof Urban Tefestoi rojak s sTovenpkega Krasa, Ko je Teke tor prevzel rjufcljanSJco Sofijo, je iz prva še potrdil Trubarja za stolnega pridigarja; a kmahi ga je odslovil iz Lju^ane in ga posIaV na kapitalsko župnijo v Št. Jernej Veta 1546. A že naslednje leto "pe-prKel Vladni odlok naj se vsi sintezi proteetantizma zapro. 'Tmbar je zbežal preko Reke v f«Bt, ali, ^pj je. »kot. Bononvo umrl, tam ni našel zaščite ,zato je sft>ežal dalje v Nenuei jo, v od-

bondov-. pa so od $74 do $740; serije G-bondov od $3.00 do $10,000. Vj
Pripomba: Ako hočete kupiti Obrambne znamke ali. bon-^e, pojdite na poštni urad; na banko, ali pa h kaki hranilni ili posojilni družbi, ali pa pi* Site na: Treasurer of the Unit ted States, Washington, D. Q., za mail order tiskovino.
$375- in $75Qs Cene serije Ejsiqtnosti je bil izobčen "ie kato-
li%eeerkiye. VXpiricij^ j^.služboval k,ot a^p^Jc v raani^ kra-ji'b in se vimiil na poziv kranj-fe^rh deželnih stanov kot snpe* riptendent evangeliste cerkve leta 1&6.1 v Ijju^no. Sprejo so ga z velftio 6ast,jo» pridigo-val je v. cerkvi sv. Elizabete in obiskal tudi druge slovenske krije, a leta 1565 ga je-nadvoj-Voda Karel iezjgnal in odslej je
Bogu na ča^t inu h dobriafta vsem mladim ter preprostim lj.klem naše dežele . . .
Bese Ja Trubarjeva je doma-čr. in preprosta kakor se je govorila v njegovem rojstpem kraju* Vedel je, da naši ljud^ žh^eči <po raznih krajih tudi r&^lično govorijo in s£un pravi, d? '' ({rugače govore z dostimd. bebednpti Kranjci, drugače Kq-rofši, drugače Štajerci Dolenjci ter Bezjaki, drugače KraŠevci m Istrani, drugače Hrvati ..." Vendaf pravi, da je hotel svoje delo u v kranjski jezik p<^-taviti," ker ga tu^i drogi razumejo. Njegovo «Jelo je namenjeno ljudstvu, zato piše sam, da ni iskal lepih gladkih besed, temveč "te gmanj-ske kranjske 'preproste besede, katere vsak dobri preprosti Slovenec lahko more zastopiti; *
Tako sta se z velikimi težavami rodili prvi dve slovenski knjigi in s=ta nastopiti Vvojo ptot v dom»o»vmo, A^^ušnje, ki jih je imel, Trubar s prvifnva knjigama- so ga ovirale," da bi nadaljeval pričeto delo. Tedaj sta mu prill a na ppmoc 4y.a moža. ki sta ga izpodbujala in nru omogočila nadaljevanje. Bila sta to koperaki škof Peter Payel Vergerij in b|vvi štajerski glavar Ivan Ungnad, poslednji, je uredil »v s^oji l^iša v TTrjftbu na Wurt^nberiskem tiflr karno. Iz Trubarjevih rok je prišla zdaj dolga, vrsta pobožnih knjig, prevajal je posamez-
mestne šole kot vifija učilisča, v katerih naj bi se naučili šolali -še nemškega in latinskega jezika.
Luteranstvo je i^inilo med Slovenci z majhnimi izjemami, a dobri sadovi Trubarjevega
N» rabinih potik iRranft F>M) Prter Pawl.CIavar (Pr. L Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) »veta nož (Rudolf VraM> ' Slika Ooriaoe Gray (Our Wilde) Ven* duSe r, vieah (Prosper
- ' ^mrtve^ doni a »•-
Po 70 c zvezel^ -
Do Ohrida in Bitolja (Ivmn Meiik)
Po 75c zvezek
Bdfecor (Artur Beraede)
Onstran pragozda (James Oliver Cur-
; wo«d)
Po strani klobuk (Damir Felgel) RomaiiUčpe duše (Iran Cankar) Serfanjl Diavolo, (Marcel PriaUet) Železna ceste (Zaae Grey) Zlati Panter (Sinclair Glnck) Gusar * oblaki (Danald, Borfem) Gospodarica aveU (S^i «Maf) Hektarjev Me« (Rese La Brujere) RdeiM Meda (O. K. Frleh)'
Po $! zvezek
UsrabUeni milijoni (E. G. Sdixer) Veridleus (Pater Kajetan) Sivka" (K. a ^
It«dafBka bata*. (Hnr«a MaJcrJeva) Pri*odh>	Maje
Bonaei«)
Pinsrinski otok (Anatole Franca) % Pisane asedbe (tako Kac)
I« iivIJenja xa življenje (Ivan, Zo-pan)
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohikanec (J, F. Cat^tr) Skrivnoptni etndenee (P»d feller)
Po $1.50 zvezek
23oHn in kazen (R M. Deatajevakij) Ticrovi zobje (Mavrica Lablape) Krištof Dimae (Opek London) Histerija (Gustave, le Konce) Lucifer (Jean de La Or)
dela so ostali in med; nje bomo	GoUce (Slavko Savi mrk)
-=teli v prvi -vrsti spoznanje, da je treba sJovenskemfu Fjn^ffcvu pouka v domačem jeziku. Iz tega spoznanja je zrasla slovenska kultura.
"Inu per tim va<s vseh vtmfl B."tshym Imenu siiesto. prosim inu opominaan. Da vi neipo-prej visoku sahualite Gospodi Bog^ k«^ leto dobruto ino sa ta velik dar Boshv —- ki <se tu nafh jezjik tndi pi-sshe im> . . (Trubarjev pravojjis).
Po $2 zvezek
PreAeren (France Kidrič)
• Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatkt (¥L Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PU^LJSHflsip ep.
216 West 18th Straet, Nw York, N, r ■
mmmmm
pfovenski kple^ar, zlagal cerkvene* pesmi in pisal nem&ke predgovore števiinim hrvatskim knjigam, ki so izšle iz TJi^riadove tiskarne. Baron, Urrgnad; je naii^rec nameraval pizširiti Trubarjevo delo n^. vse ba|kanske Slovane ili upal je celo. da bo izpreobrnil one. slovanske neveriiike, kf so se, vod^I je, da sega slovamski jezizk tjet do Carigrada, kjer, j^ bila srbščina nekak diploma!.-ki jezik; tudi oe-sltnTni Vergirij se je nekaj časaj ynemai zato. TJngnadove vi-

L ZVJ^ZE,^: Uvo4 — Narodne pravljici in pripovedi. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — J^Benska. np^ iped^ slovenskimi polhar55 — Domen. — Dva prijatei ja.
IJ. ŽTO^EK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban
Smukova zenitev. — Klosterski žolnir — i^rad Bo-jinje. — Gplida,.
UL ZVEZEK: Deseti brut. Nemški vajpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodniki. — Kozlovska sodba v Vira ji* gori. — Dva brata
V.	ZjVSZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — .Med.dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. Tagomer. VIL ZV^Z^K: Lepa Vida. — Pioa tobaka, in pravica. — V vojni krajini. — Pravd* 15*4 br% toma.	-
Vjjjt ZVEZEK: Ivan Biwsero Tatenbah. — Bojim-se te. — Črtica i« ziylienja političnega agitatorja-
— Telečja pečena. —par^v klobas — tobaku smrdiš. — Ženite v iznevoščljivosti- —ijpomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX. ZVEZEK:, Bpkovjij^L — Kako je ^ptj^rjev ^eter pokoro d$ial, kq j« krompif —■ rojeni Tjfmkovoi
Veronika w DeseniSka.
1Q zvezkov.. .$10
IKJSAMfeZNl.	»1.50
Naroiite prt:
SLOVENIC	C0,
GUSS NARODA
€4
't -„
99
V
WEBft im apHSBT' t
NEW	N. L
M
•MJLAi VX10D XV1 — Htw Toil ^
Monday, August 3, T94T
▼ 8 TIIDVD JIN L. UN
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal
• •
'Po pirvih rnjirotah, ki jih je grof izpolnil z brezpomembnima puli; i.-ami, je pusfl nadvojvodo in grofico sama. Samozavest se je vin'l'a in s svetlimi očmi je poslušala Franca Ferdinanda. Za zdaj ji m tbiio treba mnogo govoriti, ker je on epietno vorHl pomenek; to je znal kakor malokdo, samo da je bil e k.1 cen, kadar v bdo sicer redka stvar. Nocoj se je ©u-1jl breoneig^, in ni ved:l zakaj. Na tej veselici v prostorih oeškegr asoeetništva j.- bilo mnogo ž^nsk, ki so Kile lepše od nekazne malo elegantno oblečene grofice Ohotkove. toda ona mu je ugajala mimo vseh, njene lepe rjave oči so ga onrreževale ;n bilo mu je, kaikor da jo že davno poena in kakor da so mju njene na^rfe in zvok njenega gla«n zdarvnaj domače. V Ennsn je bila nekov* globoko prevzela ouAia, skrivnostna pesem, ki jo je neki pe-nik, vpoklican kot rezervni oficir, prednažal v kazim. Mladi nadvojvod« takrat ni razumel veczov —"bili so iotthejevi, česnr pa on m vedel, a njihov prečudni zvok in smisel #:ta «e nra bila za arierom vtisnila v spomin. V tej uri je ogrnil n/ih skrivnost, č:yrav se ni zavestno domisli pesmi:
Kej nama je usoda namenila,
Kaj naju Iruži tak tesnot Oh kdo ve, kdaj sva se že ljubila, brat in sestra ali mož « ženo.
Singapore najživahnejše mesto -sveta—--
Otok Singapore deli majh -na morska ožina od najjužnejše konice IMialagajskega polotoka. "Singapurrha" se pravi "levje messfto", njegova preteklost je zelo pustolovska in sega do pomorščaka Sinbada.
Sindbad, pomorščak? Ampak to je bila vendar figura iz "Tisoč in ene noči"? Da, prav ta Sindbad. Tale Sindbad je namreč res živel. Tu v Singte-puro. Morda se ni imenoval Sindbad, bil pa je vsekakor Malajec, pomorščak, FelRčan Tihega oceana. Že dolgo preden si je Vasco de Grania upal v Indijski acean, so tvegali Malajci prave rekordne vožnje aa takratne čase. Daleč, zelo daleč so prišli, tako daleč, da
pripada prebivalstvo Madagaskarja po večini malajski rasi in tudi prebivalstvo Havajskih in drugih otokov Tihega oceana. Od Vzhodne Afrike do Srednje Amerike! To je pač le^ pot tudi za modernega clovelca.
OJvrdel jo je v >alonček, kjer sta sedla. "Tt v tej robi." je pripovfcdovala, "so me trpinčili e klavirskimi udarni, ko sem bila še dekletce. Moj oče je bil takrat namestnik "
"Vc;n " se je nasmehnil.
"Najforže o 1 Leona Wuruibranda. A'.i vam je povedal veliko slabša o .leni. cesarska visokost t"
"Oh, r .č, prav nič,'' je v zadl-egi odgovoril in se nasmehnil. "K"«j bi tudi mogel slaboga povedati o vast Saj vas ne bi imel zakaj opravljati."
"Kdor nič ne ve, si lahko kaj izmisli," je resno dejala in starod*»vi5ia črta se .ii je zarisala v obraz. On pa ni videl drugega, l-.ikor iepe i ja* e oci, ki »:o ga avedav- gledale,
"Ne," jo je potolažil, "nič neugodnega ni rekel o vas. In ve bi i otefl posili on ali kdo drug kaj felabega reči o vas, tedaj teucj bi in.el opravka e menoj " Sive kopirna, ki nro je po navadi zastirala oči, je bila iz-iflesl Danes ve vsak angleški u-giniiA. svetlo in sinje oči so sijale grofici naproti.	čenček, kaj pomeni Angliji
To j lepo. tc me veseli, cesarska visokost," je rekla in
Leta 1824 je kupila polotok fMalakko Britska vzhodnom-dijsfaa trgovska dni'ba od sultana Jahorskega za 60,000 dolarjev in letno rertto 24,000 dolarjev. Sir Stanford Raffles, guverner Batavije, ki je bila takrat še angleškia, je preroško spoznal pomen otoka. Ko je morala Anglija po Napoleonovem padcu vrniti Javo Holandsem, je ustanovil na' južni konici (Mafcakke Singapore, takrat še majhno ribiško vas. Duhoviti sir Stanford Ra£-
J
od veselja rand^la, "torej se mi ga ni več trelba bati"
"in kje je bila vaša soba?" je v(prašal.
Vsiilr je ,ozrla se po vrsti sob in rekla:
"Na oni strani, cesarska visokost. Tu so samo sprejemni probtor:. Tudi takrat je bilo že tako. Sicer pa nisem "mcla posebne sobe. ko nas je b ilo toliko bratov in -sestra!"
Zi smejala e ie in Franc Ferdinand se je p ridrusžil k njenemu smehu, r^koč:
mi je ?e UTrjbiand povedal. • A to vendar ni nič
siab^ga."
'^O pnč v njegovih, očen vsekako," je dejala in se apet zresnila, "rodbin z mnogimi hčerami se namreč vsi boje, ce>ar-stca visokost."
"No, jaz," ji je raygrano segel v besedo, "jaz se pa prav nic ne bojim."
Nekaj gospi in gospodov se je v sosednjih prostorih radovedno ozn a Ko na dvoiico. Franc Ferdinand je nagubančil Č^lo in rekel::
"Zoi -e mi da zbu.ava pozornost. Wiunflbrand tudi že prež' name. Bržkone bo treba izpolniti še kakšno, reprezen-tac'^'sko dolžnost."	. /
Poskočil
je. a nič n* kazalo, da bi kanil poslovit od grofice. Zače y t ti valček, ki se je raztegal iz plesne dvorane. • "Ah
smem pro«.ifJi za p ki-, grofica," je vprašal. "Sem pa slab plesale«, ker le malokdaj plešem."
Sla £ta v p esno dvorano in zaplesala. Vse oči so bile uprte plešeče dvojico.
'Mtfejte, g! jte si Žofko, kako je ppdjetna," je regel grof "VVuranbiand skupini častnikov, ki je stala okrog njega. "Nu, ta mort~ biti nocoj v dex etih nebesih. Kaj takšnega se ji pač ni .-»anialo, reviei."
P«» ale*u U stopil k nadvojvodi in mu šepnil:
"Cti>ar*ka viokosl, rkokamandantka nam bo aietela v zrak; ploaa z njo se ni iroči ogniti."
* r*nc nand ie, smehljaje se, prikimal, zaplesal z ženo zbornega poveljnika in med plesom ves čas iskal oči grofice Oho t ko ve, ki je hotelo mahoma vse plesati z njo. Šele čez pol ure n<u je uspele da se ji je spet pritrližad. ^Vendar ni šel več pletat ž np, ampak je tabo rekel:
"Orof" ca? rad bi vas se enkrat odvedel v salonček, tam je bilo tako-lepo."	J
Sla sta v mali salon in sedla.
Dejal je: "<**udna rte, grofica: že ntnogo let se nisem tako dobro počutil. To je vaša zasluga."
"Oh," se je zasroejala "moja zasluga — "
" 'Seve^'a, vaša zasluga, grofica. Odkar sem vas nocoj zagledal, čntMTi — sam ne vem kako." '
"To j? ze!> laskavo, cesarska visokost."
"Ne, nTcj?r m< napak ne umfejte, grofica. Vem, da je slišati Kakotr neroden poklon. A jaz res tako mislim. Pokio-nov ne delam. To je znana stvar. 1 Zato me imajo celo za post on j neprijaznega pnsteža. Prav dobro vem, da je tako, prosim, ae oporekajte, faj ste gotovo že sami slišali. Nepriljubljen «em. Tu čisto prav mi je, da sem nepriljubljen. Ka-dar mi ljudje zopmi — teem pač neznosen. Ne znam se liliniti."
"Alj je :«po," jo živahno dejala, "prav to mi je všeč. Ce hi si zfcogla jrHvdščiti — bi bi!a< tudi jaz le z malokom prijavna. P^ si r_e morem." ? "Tedaj se pa
imenitno ujemava, grofica. in vidite, to repi si takoj mis'iL ko sen* vas vid«]. Takšne, reči človeku že slutnja pove."	v	y
____ . (Nadaljevanje prihodnjič.)
Singapore. Singaporva 'bodočnost je hkrati 'bodočnost Anglije rta Daljnem vzhodu. Singapore obvladuje morsko ožino Malakke, prehod na vzhod, prastaro trgovsko pot med vzhodom in zahodom. Od Londona skozi Sueški prekop in ob Singaporu se vleče živec brit-skega imperija. Singapore je danes eno izmed največjih vojnih pristanišč rta svetu. Anglija je za to investirala dvanajst »nilijonov funtov. Včeraj še revna rifbiška vas, danes pa eno največjih oporišč "Brijtish Env pire-a".
Singlapur je sestavljenka dveh besed in pomeni v našem jeziku levji grad. Cela desetletja sta se mesti San Francisco in New York prepirali o
tem, katero je najbolj živahno •n bučno. Zdaj je pa ameriški prometni inšpektor Thomas Enubrett s pomočjo svojih a-paratov za točno beleženje uličnega direndaja ugotovil, da je najbolj živahno mesto na svetu Singapiw. Embrett je sestavil devet apratov za beleženje brušoa in trušča. Eni aparati so občutljivi za sevonenje
in k upanje, drugi za človeške glasove, tretji za škripanje itd. Vsak ima skalo od ene do-sto. Pri ugotavlja n ju intenzivnosti trušča delujejo vsi apanati istočasno.
Tako je bilo ugotovljeno, da doseže povprečno frekventira-na ulica New Yorka število 540, nasprotno pa opoldanskega vrvenja rta Broadwayu z Eiribrettovimi aparati sploh ni mogoče točno zabeležiti, ker je
hruše in t rušo tako velik, da morajo, tudi skupaj idoči lju dje kričati drug na drugega, če se hočejo razumeti.
Francisco je pokazal na svojih najbolj živahnih križiščih 63Q stopinj h ruše a. Nasprotno je pa v avstralskem 3idneyu samo 360 stopinj, čeprav se prefoivalci tega mesta «adi pritožujejo, da vlada v
njem neenose« dn-endaj.
i
Pravo presenečenje tudi za «amega Em/bretJta je pa ibil Sin-gapur, kjer so njegovi aparati zabeležili na najžrviahnejših križiščih 800 stopinj, v nekaterih krajih pa celo 900. Ker so Embrettovi aparati zaenkrat prikrojeni tako, da lahko zabeležijo hrušč samo do 900 stopinj, je izumitelj izjavil1, d!a zahteva Singapur posebne a-parate in da menda nikjer na svetu ni takega direndaja kakor v tem mestn. In res v Sin-gapuru ne pogrešajo hrošča in trušča. Tramvaji, ki jih vozi do 30 drug za drugim, neprestano zvone, avtomobili hnpajo brez prestanka in indijski policaji sploh ne vzamejo iz wst piščalk, razen če na ves glas kriČe. Vmes se čujejo klici "rikšev", v trgovskih uiioali kriče neprestafno prodajalci blaga. V pristanišču tulijo od jutra do večera in od večera do jutra sirene, zvone zvonci prometnih in policijskih čolnov, 320 gostiln in kavarn ima noč in dan odprta vrata in o-kna, skozi katera se razlega kričanje in prepevanje, vmes
Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da s« poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL M0NS7
r ORDER, ako je vam le priročno
k

Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo * zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...

Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
2% : vezava
t 3% InCer umetno___
224 stradl ...... 25«.
KVIŠKU SRCE — (St. 355)
2K x 3% inCev — 224 strani ▼ belem celolidu ...... Me
KVIŠKU SRCE — št.m)
2% x 3% in£ev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — («. 408) 2% X 4 i nCev — 255 strani ▼števil Sr. Kriiev Pot
Cena |1.50 "WJSKI GLASOVI — <». 410) %Vz x 4 InCev — 255 strani vstevii St. Kriiev Pot
Cena *L50
SKRBI ZA DUŠO
3x4% ibCev — 512 strani
Cena $L?5
NAŠ DOM — (fit. 415) x 4% inčer — 384 infer
Cena 75e
STRTO PISMO
(Ker se nam Je poereCUo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jlk tudi moremo prodajati po gori o-Enačeal ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, sato Jih naroČite čimprej, da Vam bomo mogU i njimi po-streči.
Angleški mohtvenild:
(ZA MLADINO) Key of Heaves
fino Temno ..........
v nanje vezano .......
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino two je vezano......L
»
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
pa hrešee radijski aparati. Y ISmgapuru je okrog 3000 psov' ln tudi ti pomagajo, da je -trušč v mestu še večji. Edino mesto' na svetu, ki ne zaostaja dosti za Singapurom, je Sanghaj. |
Nova prihajajanja jugo-slov. osebnosti v London
Dopisništvo Central, tisk. u-rada pri jugoslovanskem po-»Sanžtvu doznava, da «ts dodatno dospela v London ministra IMilali (i^ol, načelnik De-iinokratske stranke, in dr. Miha Krek, šef Slovenske ljudske stranke, kot tudi pomočnika zunanjega, ministra in pa pooblaščena ministri pa jugoslovanska. poslanika Elija Jukič in Vladimir Miianovic, kateri vsi so prevzeli vteak svoje posle v jnffo^lovanski vladi.
Plinske maske zk Filipine
Philipine Civilian Emergen-jev Adminisitra^ton predlaga takojšen nakup 100 tisoč plinskih ma4 v inozemstvu. Kar jih bo manjkalo, jih bodo izdelali doma. Maske je treba pravočasno doibiti, ker je nevarnost, da 'bo blokada onemogočila dovoz.
s=sŽgg=
Lepa knjiga Je kulturna poslanka;
Ji tree . . . (FinSgar)
JI vrata v nafte teme,
Z I VI VIRI
Spisal IVAN MATlClO
Knjiga Je ivojevrsten pojav
T slovenski književnosti, kajti v nji Je V trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od
davnih poCetkov v »tarem
aLovanstva do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo nagega življenja ln trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mn more nuditi katerokoli nafie zgodovinsko delo.
DED —
je ZEMLJO atrebll, serai
OČE —
J« Je poeejal In gledal bojno
težkim klasjem
prati besu aavega
SIN-
je zorel med
VNVK -
se je dvignil
M POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
*2.
ftfttnlna
Avtor knjige Je IVAN MATlClC, ki je spisal splofino znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
sic west IStb street
NEW YORK, N. T
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI
TC AT.T.TR
Emil Adamih—lf JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra mHd .
Sest narodnih pesmi sa m-
x AkJ tbor ....................M
Sest narodnih pesmi u w
Delavčeva hčerka krstila ladjo
Bojno ladjo "Y-R-29", ki je Ibila zgrajena v ladjedelnici Cramp Shipbuilding Company v Fhiladelphiji, je kratila 11-letna delavčevia hčerka Dorothy Fabiszemski.
Stavka zaradi odpuščenih delavjk
Clan CIO odbora za organiziranje jeklarjev so zastavkali pri Timken Roller Bearing Co. v Cohnribus, Ohio, ker je družba baje brez vsakega vzroka odpustila pet deflavk. Pri kom-paniji, ki ima velika vladna naroČila, je zaposlenih 2900 delavcev.
NOTE 7.A KI A VIR AM H AR
MONIKO
SLOVENIAN DANCE V AN DA POLKA
PO JEZERC . KOLO_______
BARČ1CA
MLADI KAPtSTANB
4.	ohio valley
sylvia polka ____________
5.	tam na vrtni gredi maribor waltz_______
6.	spavaj milka moja orphan waltz _________
7.	dekle na vrtu
, oj, marička, pegljaj....
8.	žid ana marela (polka) veseli bratci (mazurka)
t
Ji
IZ ŠTABE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
ferda Jnvanee—de. mladih let, maftki zbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (me-tki in mečani) .... *>••..«••
Moški zbori
OSKAR DEV:
BarClca; OJ, moj 8ocel ,e lov; Kam mi. fantje, drev v vaa poj-
......................M
NOVA STRELJANJA
SRBOV.
» f- . ■
Dopisništvo jngoslov. poslaništva v Washingtonu prejema iz Londona sledečo vest :
I>ne 14. tega mie^eca je prišlo do vstaje v Obrenovcu in Za-brežjn vsled poskusa sabotaže. Nemci ■s^o na licu mesta ustrelili 10* oseb. .
To vest objavlja novi nemjski li«^ ki je zaoel izhajati v Beo-^■radn z naslovom '1 Don an Zei-trung.'*
SVAT JE ZASPALI OKOLI MIZE.
^V Budimpešti se je nekidjo o-ženil. Povabil je na svatovBci-no vse svoje prijatelje in sorodnike, od nevestine «strani so prišli kajpak tudi njeni svatja Eden canned ženin ovih svatov pa je imei smolo, da je njegov vlak, s katerim se je vozil, imel celi dve uri zamude. JKo jo mož prihitel na stanovanje svojega prijatelja, je bila okoli mize že Obrana v^a družba. Toda nihče se ni zmenil za zakasnelega gosta; vse omizje je namreč trdo spalo okoli okrase^ ne mize. Zapozneli svat je skočil k ženinu ter ga začel tresti in buditi — zaman. Takisto je poskušal pri nevesti in dragih — povd-d zaman . Nato ga je prijela groza ter
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubca moja; Ko ptiCt-ea na tuje gre; Soči; Moj očka tu konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vplbnlla loč M
EMIL ADAMIČ:
j? ■• -- • fe»	•
Modra devojk« (belrkranjaka.. JM Vao noč pri-potocl	J8»
Jurjeva ................*.vl...JH
Hodi Hicka damo; Kaj draite-fa hočem; Zdravlea ......
VASILIJ MIRK in A. GROBM1NQ: Vetrič; F« gradlni ..........M
rERDO JUVANHC:
ZJntraj.......................20
Slovanska ................J20
Ameriška slovenska Ura, (Halmar) M
Orlovske himne (Vodepivee)____ M
Slovenski akordi^ tt meianllr In
moških zborov (Kari Adamič) Trije^ mešani xberi (Glasbena Ma-
.7»
V pepelničnl noči, kantata
zbor ln orkester. (Sattner).... Mladini, pesmi sa mladine • klavirjem (E. Adamič)
Dve pesmi, (Prelevee)
zbor ia solo Nail himni, dvociasno Gorski odmevi, (
PETER JEREB: Pelin rota; VASI-__ LIJ MIRK: Podoknlra ........M
ZORKO PRELOVEO:
Ko so tantje proti vasi HI....JW
Le enkrat Bo ................X0
Slava deln ..................M
za tambvricet
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk ...............75
Slovenske narodne pesmi za Isiho . u
raški xbor (Bajuk) ......1»
Som «el na planince, (Bajuk),
za citre:	'
Poduk za eltra. — 4 zvezU —
(Boieljskl) _____________U
za klavir:
HR. VOLARIČ: Rožmarin; PAVČlC: Potrkan ples

Bori pridejo. — Koračnica — — JN Slovenske narodne peanl, Janko
Žlrovolk-
I.	zrezek. 123 pasmi aa mofikl ali ženski »bor ............ l.tS
II.	zvezek, 77 peajni aa moSki in meSani zbor ................liJ
100 narodnih pesmi aa moikl ln
meSani zbor, EmU Adamič ....L— FANTJE NA VASI, 1« narodnih aa moški zbor, Ciril Pregelj.. M
<#4tt
Naročilo pošljite na:
JOS.
Glas Naroda"
SI« WE8T lBth STREET	NEW YORK. N. T.
je odbite! ni policijo. Policija je bila hitro na kraju nesrečne svatovScines kjer pa je prav tako imalo opravil^, kakor poprej zakasneli svat. Poklicali so ■zdravnike, kateri so šele <k>-gcali, da ni nobene hujše nesreče, kakor le ta, da so vsi svatje užili nekako »mamljivo sredafcvo, .zaradi česar so za-spalL In res so še cez nekaj nr vsi predramlili. Zdaj so ugotovili, da so pili viuo> ki je vanj

bilo pomešano marftilo. Dognali so tudi, da je to mamilo pomešala v vino ženinova dosedanja stara gospodinja, katera se je hotela maščevati, ker ženin ni nje vzel v zakon. Zdaj ji bo trda predla. Tožena sicer ne bo zr.radi poskusenega umora, pač pa zaradi telesne podkoetbe: Žmska je hotflla z mamilom pokvariti sivatovščiuo, kar se ji je, kakor smo videli, res posrečilo. Škodo pa bo imela sama.