90. številka.
V Ljubljani, dne 29. julija 1910
mi * _
. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za’celo leto K 5-20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo lefo 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Žene za voino,
V Londonu nameravajo baje prirediti žene slovesno demonstracijo za nadaljevanje vojne. V prvem hipu nas ta vest preseneča" Ne zadošča pa samo, da se čudimo temu pojavu, marveč je naša dolžnost, da vpoštevamo tudi razmere in vzroke takih pojavov. Enako kakor delavca, je pognal kapitalizem po vseh deželah tudi ženo na bojišče za obstanek. V tem boju je žena izgubila nekaj svoje ljubeznivosti in dobrosrčnosti. Nje prsi se suše sporedno z napori, s katerimi mora skrbeti sama za svoje življenje. Čim bolj razvita in starejša je kapitalistiško ta> ali ona dežela, tem bolj nje ženstvo gubi one lasnosti, ki so lastne ženi ter postaja po svojem bistvu nekaj, kar ni pravzaprav ne mož ne žena. Delavski trg kapitalizma, ki potrebuje čim cenejše delavstvo, ovira žene, da bi se posvečale gospodinjstvu, porajanju, materinstvu; kruti boj za> obstanek spreminja nje zunanje oblike, nje življenske običaje in nazore o življenju bolj in bolj, žena postaja neprikupnejša in zadobiva polagoma bolj moški tipus. Obenem pa se začenja zanimati za politiko, postane sobojevnica mož in pričenja zahtevati politiške pravice.
Če začne žena politiško misliti in delovati, se ne smemo čuditi, da se nje misli razprežejo na slabe in dobre smeri. Politik razmišlja o svetovni politiki; igra s človeštvom šah; v njegovi roki se suče usoda človeštva. Usodo posameznika politik ne upošteva, ljubeznivi in sentimentalni nagibi ne štejejo zanj nič. Če bi ne bilo tako, bi noben politik ne pričenjal ali zagovarjal vojno. In le zaradi privilegiranega mesta moža v politiki smo vajeni, da prisojamo možu manj rahločutnega človečanstva nego ženi. Zakaj naj bi imel oče manj čuta zai svojega sina nego mati, to je kar nerazumljivo. In materino srce, če ga prisilijo razmere k temu, mora postati naravno enako osorno kakor je moževo; žene pričnejo misliti o vojni enako kakor možje. V tem oziru niso* žene prav nič vzvišene nad možem: po nazorih moža vojna ni nemoralna, in če žene, ki so jih vzgojilne razmere, tudi tako mislijo, store le to, kar delajo možje.
Angleške žene so politiško bolj razvite nego skoro vse druge žene po raznih deželah. V demokratiški deželi so imele žene mnogo več prilike za politiško izobrazbo nego drugod, in dočitn so žene v drugih deželah dobre kuharice, rnašilke nogavic in pospravljalke sob, so imele angleške žene (mislimo gospodinje, ne služkinje) že precej junaških bojev za svoje politiške pravice. Če nameravajo res prirediti demonstracije za nadaljevanje vojne, dokazujejo s tem le, da so politiško na tisti stopnji kakor gospodje Reventlov ali Curson ali Sonnino itd., to je, da zanje ne odločuje več osebno trpljenje in splošno zb v politiških smereh. Imajo enake čute kakor kraljica Helena, ki Je baje zagovarjala vojno, ali slavna mati Epami-tionde ali še slavnejai mati bratov Grak-hov. Verojetno je tudi, da so angleške žene napravile politiško kupčijo z vlado
glede volilne pravice. Opustiti hočejo sentimentalnosti ter se politiško uveljaviti kakor možje s tem,, da vstopijo za višje interese domovine. Če je ta heroizem grd pn ženah, potem tudi ni lepši pri možeh, ki se vnemajo za nadaljevanje vojne.
Nujno se nam je zdelo podati ta odlomek naravnega razvoja iz sedanjega družabnega reda, ker presojajo meščanski listi ta pojav s povsem drugačnega stališča. Vzroki so globlji in te smo hoteli povedati!
sSw®rstisa,“
Pod tem naslovom so poročali razni listi o izjavi monakovskega profesorja pl. Stengel, ki je zbudila' splošno ncvioljo. Haško društvo proti vojni je stavilo namreč delegatom obeh haških konferenc tri vprašanja, ki se nanašajo na mirovno stremljenje po vtojni. Na ta vprašanja je odgovoril nemški monakovski profesor mednarodnega prava, in sicer »če bi bilo želeti in ali je mogoče, da bi po' vojni haške mirovne konference, nadaljevale svoje delo,« takole:
»1. Ns! Sicer je pa tudi popolnoma nepotrebno, ker končno odločilno zmago brez dvoma moramo dobiti mi Nemci. S tem pa nam bo tudi omogočeno, da bomo odtlej mogli krotiti vse nemirneže ter ne samo nam, temveč vsemu civiliziranemu človeštvu dati, zagotoviti in ohraniti trajni in edino pravi mir. Ves sedanji potek vojne vendar dokazuje, da je nas Nemce izvolila Previdnost izmed vseh narodov, da stopimo na čelo vsem kulturnim narodom in jih povedemo do varnega miru pod svojo zaščito; kaj mi nimamo samo potrebne sile in moči, temveč tudi največjio potenco vseh umstvenih darov in tvorimo krono kulture in vsega stvarstva. Zato je pridržano nam, kar se doslej še ni posrečilo nobenemu narodu, namreč da vsemu svetu damo mir.
2. Iz tega izhaja nepotrebnost vseh nadaljevanj katerihkoli mirovnih del, ker mi Nemci potemtakem z gospodstvom nad nemirnimi sosedi prevzamemo posle in nalogo vsakršnekoli mirovne policije in jih bomo z lastno močjo vzdrževali proti' vsakateri strani. Znali bomo vsako nemirnost zadušiti v kali.
3. Podvrženje pod naše v vsakem oziru močneje vodstvo je torej edino in najvarnejše sredstvo za uspevajoči obstoj vsakega naroda, posebno tudi za nevtralce, ki bi storili najbolje, da se nam pridružijo in zaupajo prostovoljno. Dobro, modro in previdno dela oni, ki se v teh težkih časiii sporov priključi mogočni glavi. Kajti kdor si pridobi zasluge za mogočnega dednega gospoda, seje za bodočnost. Ni ga dobročutnejšegai in ideal-nejšega naroda, kot snio mi Nemci, in zato je pod našo zaščito vsako mednarodno pravo nepotrebno, ker po svojem lastnem nagonu in sami po sebi vsakemu odmerjamo svojo pravico.«
Iz te izjave odseva popolno nepozna-nje naravnih razvojnih zakonov in veli-
kanska zaljubljenost v fiksne ideje človeka, ki bi sicer moral kot veščak v mednarodnem pravoznanstvu opazovati' razvoj z_ višjega nepristranskega stališča.
Časopisje je v tem edino, da izjava kompromitira Nemčijo pred vsem svetom':’ Profesor Stengel je sicer starosta med profesorji mednarodnega prava, bil je zastopnik nemške vlade na haških konferencah, vendar pa njegova izjava ne more biti merodajna. Izjava 93 vseučiliških profesorjev takoj po izbruhu vojne že ni bila popolnoma umestna, ta pa in tudi druge podobne izjave raznih učenjakov glede vojnih namenov le netijo in pospešujejo nezaupanje do Nemčije pri drugih narodih in pri malih nevtralnih državah. Vojujoče države obetajo osvoboditev, tak profesor pa prepoveduje podjarmljenje!
Izjava profesorja Stengla ni merodajna, in moramo se čuditi, kako je mogoče, da je mož na vseučiliški stolici takih nazorov in kako je mogoče, da prihaja mnenje tako nazadnjaškega1 moža še do upoštevanja v javnosti, kjer treba vpoštevati le moderne zateve in nazore, ki se strinjajo s časom.
Vsaka država, vsak narod, vsaka državica, ki ima samostojne kulturne in gospodarske interese in jih čuti solidarno kot celota, se razvija bolje in zdraveje samostojno, svobodno, ter išče stika z ono skupimo, ki ji nudi največ kulturnega in gospodarskega haska. Povsem nenaravno pa misli profesor Stengel, ki meni, da se da z duševnim podjarmljenjem kulturnih narodov doseči mir in blagodejen razvoj. Narodi in države morajo imeti sami dovolj življenske moči in med krepkimi narodi je mogoč sporadični razvoj in napredek, v katerem sosedi tekmujejo svobodno ali delujejo skupaj.
Za nazore tega profesorja že davno niso več tla: ugodna. PO vojni bo treba agilnejšega dela za kulturni napredek in za socialne uredbe; tedaj se pač za njegove nazore ne bo nihče menil. Človeštvo ne bo govorilo o zasužnjevanju, govorilo bo le o tem, kako naj se uredi čimvečja svoboda, da ne bo oviran razvoj. Nazori profesorja Stengla bodo obležali med starim železjem, kamor spadajo.
Izjavo profesorja Stengla smo tukaj ponatisnili zato, da čitatelji vedo, kakšne bele vrane še redi današnji kulturni svet.
Sazonov je odstopil.
Ruski minister za zunanjo politiko # Sazonov je odstopil in zunanji minister je postal ministrski predsednik Stiiriner. Stiirmer ostane še nadalje ministrski predsednik. V istini so tako osebne spremembe zlasti težavne sedaj v vojni in prav nič ni mogoče soditi, kakšnega pomena je ta spreineba za nadaljne dogodke. Gotovo je pač to, da je izginil s pozorišča zopet eden glavnih sokrivcev sedanje vojne. Nikakor pa ni gotovo; da bi bil z njim izginil tudi glavni nasprotnik miru. Sazonova so imeli pred vojno za premalo odločnega. Minister za zunanje stvari je postal 28. septembra 1910 ob sporu zaradi Bosne, v katerem je takratni minister Izvolski
bil po mnenju ruske gospode preveč popustljiv. Treznejši politiki so že takrat svarili pred Sazonovom, ki je sicer pozneje hodil po potih Izvolskega, le da je bilo njegovo delo bolj podrobno izvedeno.
Toda že prva izjava Sazonova leta 1910 je povedala jasno, da bo Rusija ostala tudi pod vodstvom Izvolskega naslednika pri trozvezni politiki. Pogodba z Japonsko leta 1910, ki je bila naperjena naj-brže tudi proti Ameriki, je še bolj jasno označila smer ruske evropske politike, posebno pa še po perzijski pogodbi z Anglijo. Sazonov je nadaljeval tako v Mongoliji kakor v Perziji politiko Izvolskega. Zlasti pa so se čutili njegovi prsti na Balkanu, kjer je pomagal kovati balkansko zvezo ter je končno prišlo do nesporazum-ljenja in vojne na južnem izhodu Evrope. Kakšno vlogo je igrala Rusija med balkansko vojno in med obravnavami buka-reškega miru, je še znano. Same neprilike se vrste in konec neprilik je sedanja svetovna vojna.
Vobče so sodili, da je Sazonov mirnejše naravi, taktnejši nego je bil njegov prednik Izvolski. Dogodki in priprave za sedanjo vojno so nas poučile povsem drugače. Njegova bojevitost je bila vodilna v sedanjem vojevanju; njegovi govori v dumi, njegove izjave v časopisju, vse je prepojeno s skrajno nestrpnostjo in zlasti odseva iz vseh njegovih nastopov odločno sovraštvo do nemštv i. Sazonov ni prav nič zaostajal za politiki v Parizu in Londonu. Prezreti pa ne smemo, da tista stranka, ki mu je biia tik pred vojno huda nasprotnica, to je radikalnodemo-kraška kadetska stranka, zastopa sedaj po svojem voditelju Miljukovu isto stališče, zasleduje iste osvojevalne namene kakor ta. Na drugi strani je pa desnica ruske dume ki ji baje pripada Stiirmer, in so jo dolžili da je preveč prijazna Nemcem, in ki nastopa danes še hujše in so-vražneje proti osrednjima državama nego druge stranke.
Ze zaraditega je težavno reči, kakšen vpliv bo imel odstop Sazonova na potek ruske politike. Najbolje je, da upoštevamo, da bodo smeri in pota vojujočim državam določevali uspehi ali neuspehi orožja. V kronskem svetu, po katerem je Sazonov odstopil, je bil junak Brusilov, poveljnik ruske južne armade. O politiški smeri in o spravljivosti bodo prej odločevala podjetja generalov nego razlika med nazori prejšnjega ministra Sazonova in sedanjega Sturmerja.
Svetoraa volna.
Konflikt med Italijo in Nemčijo je dospel do vrhunca in vojna napoved Italije Nemčiji je morda samo Še vprašanje par dni. Časopisje italijanskih vojnih hujskačev ni zadovoljno z dekretom za slučajne odredbe proti Nemčiji, ker to časopisje pričakuje vojno napoved, ki so jo naznanjali že angleški in francoski časopisi. Italija hoče na vsak način raztegniti svoje sovražno razmerje tudi na Nemčijo. Med tema državama je obstajala do zadnjega časa pogodba, ki se je nanašala na medsebojno postopanje z nemškimi podaniki v Italiji, oziroma italijanskimi v Nemčiji in njih privatno lastnino. Sedaj pa je Italija to pogodbo enostavno pretrgala kakor trde nemška poročila. Kakšne posledice bo prinesla ta vojnai na ostali svet — če sploh pride do nje — se še ne da soditi. Menimo torej, da ta napoved ne bo prinesla posebnega presenečenja. — Napadi Italijanov med Adižo in Brento postajajo od dne do dne hujši. Od trenutka, ko se je izvršilo skrajšanje bojne črte, sledi skoro neprestano naval za tta-valorn proti avstrijskim pozicijam. Štiri
tedne že traja ta protiofenziva, pa niti na eni točki z uspehom.
O odstopu Sazonova pišejo razni ruski listi in iz teli se razvidi, da je njegova bolezen le pretveza, nikakor pa ni pravi vzrok za odstop. Odstop Sazonova pomenja udarec v lice angleškega veleposlanika Buchanuna, ki ni nikdar prikrival, da posebno želi sodelovanje s Sazo-novoin. Petrograjski krogi sodijo, da prevzetje zunanjega ministrstva po Stiir-merju pomenja le prehod, ki ga pojasnjuje sedanja nejasnost v diplomatičnem položaju Rusije. Če se tudi mora nagnjenost do miru presojati previdno, pomenja odstop Sazonova, da ne misli več na brezobzirno izvedbo vojne politike. — Baselski listi poročajo, da so pričeli Rusi premikati svoje čete. Tudi vse bolnišnice evakuirajo za svojo izhodnogališko fronto, kar dokazuje, da je še pričakovati obsežnih ruskih napadov. Zlasti so se vršili boji ob bukovinski meji in na severu pri Rigi, kjer so Rusi izgubili v treh dneh nad 60 tisoč ljudi.
Francoze navdaja veliko upanje, da bo kmalu konec vojne. Zato napenjajo vse sile in doprinašajo največje žrtve, a vse iz prepričanja, da bo na jesen konec. Angleško trditev o veliki ofenzivi ne smatra nihče več resno in, o tretji zimski vojni že celo ne mara nihče slišati. Razni vojaški atašeji entente pravijo, da je vojna pač v zadnjem štadiju, da pa je do konca še dolgo. In angleški ataše je rekel, da se je Anglija pripravljala za vojno dve leti in da jo torej lahko še dve leti vzdrži. — Zadnji boji, ki so divjali od Somei so bili nekaj strašnega. To je bil velikanski napad Francozov in Angležev, ofenziva v največjem slogu z uporabo še večjih sil in še več materijala, kakor pri prvem napadu meseca julija. Angleži sami priznavajo, da imajo strahovite izgube, večje kakor Francozi pred Verdunom. Ta bitka pa Še ni končana, pripravljajo se novi boji. Odmor ob francosko-angleški fronti je bil le začasen, ker so Francozi vzeli precej čet za obrambo Verduna, ki je v nevarnosti, da ga Nemci kmalu zavzemo.
Položaj na Grškem je neizpremenjen. Poslaniki entente so sporočili grški vladi, da ententa ne namerava okupirati Epira. Italija se temu koraku ni pridružila, iz česar se sklepa, da se svojim aspiracijam glede Epira ni odrekla. — Volilni boji so se že razvili. Ministra bivšega Skuludiso-vega kabineta tvorijo močno protivenize-listično koalicijo. Skuludis kandidira v Atiki, Dragumis v Solunu. Venizelisti so postavili kandidate v vseh volilnih okrajih, za katere prav živahno agitirajo.
V Rumuniji napenja ententa vse sile, da bi spravila deželo v boj proti centralnim državam. Prisiliti jo hoče, da stori kakor Grška, da demobilizira. Rusija mora vsled tega, ker se Rumunija ne odloči, držati vedno pripravljene čete na besarabski meji. Smemo torej pričakovati iz Balkana še marsikaj prememb v politiški konstelaciji.
ZADNJA POROČILA.
Na ruske m bojišču pri Berestečku so se razvili hudi boji. Na fronti ob Sla-novki, južno Berestečka so dospeli napadi v najsprednejšo obrambno črto.
Italijansko bojišče. Na soški fronti so pričeli Italijani topovski boj proti Sv. Luciji in proti mostnemu okopu južno Podgore. Napadi Italijanov na Tržiški vrh so bili odbiti.
Francosko bojišče. Pri Mosi so 1 juti topniški boji. Na levem bregu reke so se razvili neznatni boji z ročnimi granatami. Severno od Spine so se po ponesrečenem angleškem napadu združile an-gleško-francoske čete k odločilnemu sunku, kateri pa se je takoj od začetka razbil.
Domači pregled.
Sodrug Franc Režek — mrtev. Žalostno novico poročamo iz Tržiča na Gorenjskem. Naš sodrug Režek je dne 4. julija (kakor je to te dni naznanilo bataljonsko poveljstvo) padel na bojišču. Sovražni strel ga je zadel in kmalu je nehalo biti srce našega sodruga. Franc Režek je bil eden početnikov soc. dem. gibanja v Tržiču. Po poklicu je bil predilničar. Prepotoval je prej precej dežela, delal v raznih tovarnah Avstrije in Nemčije; sam je' poskusil, kako živi delavstvo. V Tržiču je koj, ko je iz Ljubljane izšel klic: organizirajmo se — šel na delo in pomagal ustvarjati. »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico« ga je vzelo v službo ter ga postavilo za poslovodjo tržiške podružnice. Režek je bil marljiv sodelavec,vki ga bomo vsi' težko pogrešali. Prominul je v 33. letu starosti ter zapušča vdovo in dve mali siroti. Časten spomin bodi nepozabnemu pokojniku, a hudo zadeti družini naše najtopleje sožalje!
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani je izdalo statistiko, iz katere posnemamo, kako zelo lepo se je razvilo društvo in kako je delovalo v dosedanjem vojnem času. Številke povedo, da se je vodstvo potrudilo, da so bili člani kolikor je bilo le mogoče preskrbljeni z blagom. Največje težave so bile z dobavo sladkorja in pa — z moko. — Dokler se ni uredilo Vojno žitnega zavoda' in podružnic, je imela Gospodarska Zveza prvo besedo — potem so prišle na vrsto občine oz. aprovizacijski odbori. Društvo ni ne v prvem in ne v drugem slučaju dobilo toliko blaga, da bi zadostilo potrebam članov, zlasti ne na Jesenicah, Kor. Beli in v Tržiču. Vendar je doseglo znatne svote. za razprodano blago. Statistika pove, da je prvo vojno leto, to je od 1. julija 1914 do 1. julija 1915 oddalo društvo blaga svojim članom za K 698.865.79 — drugo leto, to je od 1. julija 1915 do I. julija 1916, pa za K 1,138.369.43. Članov je lepo število na novo pristopilo, in prav mnogo »mrtvih« se je obudilo k življenju, tako, da so težave vojne dobe še-le mnogem pokazale pravo veljavo zadružne organizacije. Oddaja blaga članom se zrcali po mesecih tako-le:
1914	1915
Julij	54.083.37	74.304.69
Avgust	54.587.—	81.181.01
September	53.349.15	89.911.23
Oktober	56.960.86	86.619.44
November	75.424.72	88.446.77
December	63.805.54	83.822.22
1915	1916
Januar	60.121.16	91.735.71
Februar	58.493.27	104.192.13
Marec	61.331.29	100.146.66
April	51.234.78	102.564.36
Maj	55.731.89	117.778.27
Junij	53.742.76	117.666.94
698.865.79	1,138.369.43
Res ponosni so lahko konsumentje na svojo zadružno organizacijo. Le tako dalje!
Clan konsumnega društva za Ljubljano in okolico postane lahko vsak, kdor se proglasi za člana in plača pristopnino v j znesku 1 K ter 5 K na delež. — Delež znaša K 40.— in se od 1. julija 1916 obrestuje po enaki obrestni meri kot hranilne vloge.
Dividendne znamke za leto 1915/16 naj oddajo člani do 1. avgusta, pozneje se ne bodo več sprejemale za to leto.
O vpoklicu oproščenih črnovojnikov. Vlada se je sedaj odločila, da bo nadaljnje oproščevanje popolnoma ustavila. Nove prošnje za oprostitev se bodo upoštevale le v gotovih slučajih, in sicer, če se bo dokazalo da je dotična oseba v resnici nenadomestljiva. V poštev pa ne pride 6 najmlajših letnikov, kateri se sploh ne
oproščajo. Vsi do sedaj oproščeni črnovoj-niki bodo v kratkem zopet poklicani pod orožje.
Maksimalne cene za fižol in grah. C.
kr. deželni' predsednik na Kranjskem je določil za nadrobni promet s sočivjem naslednje cene za en kilogram, in sicer: za fižol 86 vin., za grah 86 vin.
Dodelitev srečke »Rdečega križa« se je izvršila na ta način, da dobi vsak, kdor se je oglasil za do 10 prostih ali do 100 srečk z enoletno zaporo, polno število prijavljenih srečk. Podpisovalci 11—15 kosov dobe 11 srečk, 16—20 kosov 14 srečk itd. Pri večjem številu prijavljenih ■srečk se je pa moglo dodeliti le 25%. Pri srečkah z zaporno dobo je izpadla dodelitev seveda ugodneje in pade le do 60% prijavljenega števila.
Nad tisoč beguncev iz Istre se je vrnilo v domače kraje, da opravljajo poljska dela.
Javnih podpor so razdelili v I rstu v teku enega tedna:	Občinska	podpora
brezposelnim:	v denarju 3001 K. kosil
1033, večerij 998; občinska podpora družinam vpoklicanih: 975 K 50 vin. v denarju, 260 kosil; na račun dobrodelnega zavoda: 12.455 K 38 vin. v denarju, 31.512 kosil, 16.772 večerij, 261 parov čevljev, 7 oblek in 49 raznih kosov obleke. Vsega je bilo danih denarnih podpor 16.431 K 88 vin., vsi stroški za dobrodelnost pa so znašali 34.638 K 88 vin. ali' dnevno po 4948 K 41 vin.
V Trstu je bilo od 9. do 15. julija sedem porok; rodilo se je 47 otrok, umrlo pa je 80 oseb, med temi 17 za jetiko.
Težko je ponesrečil rudar Karl Vran-ko v Trbovljah. Po nesreči je prišel med težko obložena hunta, pri čemer mu je zmečkalo desno nogo. Prepeljali' so ga v ■celjsko bolniščnico.
Obsojen je bil v Gradcu bivši urednik splitske »Slohode«. Niko Bartulovič, na 5 let težke ječe.
Pravda za frančiškanski samostan. Na Dunaju je več velikih poslopij, ki se skupno imenujejo »frančiškanski samostan« in so vredna več milijonov kron. Poslopja in stavbišča so bila last države, a frančiškanski red je pr.oti državi nastopil pot tožbe in je pravdo dobil. Država je leta 1802. v onem poslopju napravila državno tiskarno; pri naložitvi nove zemljiške knjige leta 1877. sta bila to zemljišče in poslopje vpisana kot last verskega zaklada, ki je državni zaklad. Leta 1909. je frančiškanski red zahteval ta poslopja zase, a ker jih državna uprava ni dala, je tožil. Deželno sodišče dunajsko je tožbi ugodilo in velika poslopja so iz posesti države prešla v posest frančiškanskega reda. Toda država je zlasti ugovarjala, da frančiškanski red po svojih pravilih in vsled sklepa tridentinskega zbora sploh ne sme imeti imetja, niti ga ne more pridobiti in da torej ne more zahtevati poslopij, ki so milijone vredna. Deželno sodišče pa se je postavilo tia stališče, da je navada, da ima frančiškanski red imetje, razveljavila na tridentinskem koncilu sklenjeno postavo. Država se je proti razsodbi pritožila na višje deželno sodišče, ki je pa pritožbo odbilo. V utemeljevanju je rečeno: Ce ima kak cerkven red poslopja, to je pač težko spraviti v soglasje s pravili svetega Frančiška, odgovarja pa novodobnim gospodarskim razmeram in dokazuje, da se mora tako idealno pravilo, če naj ostane življenja zmožno, prilagoditi pretnembam časovnih razmer. V nižjeav-strijskih in sosednih škofijah je pri merodajnih cerkvenih osekah že dolgo veljavno Pravno naziranje, da smejo imeti posestva, ker trpi papeška stolica že dolgo tako kršenje redovnih pravil.
Umrl je v Pragi bivši češki državni poslanec dr. J os. E. Slavik v 68 letu svoje starosti. Bil je član staročeške stranke in predsednik upravnega sveta dnevnika »Narodni Politika«.
Podraženje časopisov. V Zagrebu se podraže s 1. avgustom vsi oni časopisi, ki izhajajo na osmih straneh za 2 vin.
Komitata Marmaroš in Bistrica na gorenjem Ogrskem sta proglašena za ožjo bojno ozemlje.
Konferenca ogrskih politikov na Dunaju. Madžarski' opozicionahii politiki: grofa Andrassy in Apponyi ter Štefan Rakovszky, ki so te dni konferirali na I Hi-naju z zonanjim ministrom, baronom Bu-rianom, in vojnim ministrom, baronom Krobatinom, so1 se vrnili v Budimpešto. Tam se je vršilo posvetovanje med grofom Tisz« in grofom Andrassyjem, ki se je v soboto odpeljal v Berlin, da se tamkaj na podlagi svojih razgovorov z Bu-rianom in Tiszo, posvetuje z vodilnimi nemškimi politiki. — Ministrski predsednik, grof Tisza, je prispel včeraj na Dunaj, kjer je konferiral z baronom Buria-nom. Vsa ta posvetovanja so najbrže po-litiškega pomena.
Oporoka škofa Krapca znaša milijon kron za škofijsko semenišče v Djakovu, ki pa se šele ustanovi, 200.000 K pa za razna kulturna in dobrodelna društva na Hrvaškem.
Ljudske kuhinje. Po večjih krajih v vojujočih državah so jeli ustanavljati kuhinje, v katerih se preskrbljuje prebivalstvo s hrano. Vojna je povzročila nenavadne razmere. Prebivalstvo je zaposleno, žene morajo opravljati razna obrtna in druga dela, nastala pa je tudi zaradi silne draginje zlasti med delavstvom beda. Izključeno je, da bi se mogla danes preživljati družina s takimi dohodki, s kakršnimi se je preživljala pred vojno, v prav mnogih slučajih je pa tudi odšel rednik v vojno. Te kuhinje ustanavljajo občine, konsumna društva in privatne družbe. Nekaj prednosti in haska imajo te uredbe. Družinam jemljejo skrb za nabavo živil, živila so cenejša nego, če jih nabavlja posamezna družina in vrhutega se živila ob pametnem gospodarstvu mnogo bolje porabijo nego je to mogoče pri nadrobni kuhi. Tudi pripravljalni stroški za kurivo in mnogo dela se prihrani pri' tem. Skupne kuhinje torej niso pravzaprav nobena nesreča. Vadi nas na skupne kuhinje sicer sedanja vojna, ni pa nobenega dvoma, da se bo ta uredba, če že ne obdržala takoj po vojni, jela polagoma uvajati. Že pred vojno smo imeli ljudske kuhinje za dijake, siromake, zadružne gostilne. V Švici so ljudske in društvene kuhinje že precej vdomačene, nekaj tudi na Francoskem in v Nemčiji. Podobno zadružno podjetje pri nas imajo tržaške delavske zadruge v Trstu. Zlasti bo ustanavljanje skupnih kuhinj v bodoče naloga zadružnih organizacij in delavskih društev sploh, če občine te naloge ne bodo mogle ali hotele prevzeti.
Z usekom, vbodom ali drugače raztrgane mišice in koža utegnejo tudi po ozdravljenju ali zacelitvi še boleti, ker so živci na dotičnih mestih zlasti občutljivi. Priporočljivo je za take bolečine rabiti živce pomirjujoče, bolečine hladeče domače zdravilo, kadar nastopajo. Opozarjamo na staroznani, bolečine hladeči Leilerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elzafluid«, ki v vseh takih slučajih dobro služi. Ker nastopajo te bolečine lahko pogosto. ob prehudih naporih, kakor tudi ob spremembah vremena, vlažnosti, mrazu itd., se priporoča, da imamo vedno nekaj steklenic doma. Naroči se 12 steklenic za le 6 kron franko pri lekarnarju E. V. Fel-
ler, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Tudi Fellerjeve tek zbujajoče, želodec krepčeče rabarbarne kroglice z zn. »Elza-kroglice« 6 škatlic franko za 4 K 40 h se lahko naroči obenem. Te so najmilejše in najprijetnejše odvajalno sredstvo, ki zanesljivo vpliva. Nič manj priljubljeni in prav zanesljivo, hitro vplivajo Fellerjevi turistovski obliži z zn. »Elza« za 1 ali 2 kroni in tekoče mazilo zoper kurja očesa Fellerjeva tinktura za turiste z znamko »Elza«, 1 steklenica 2 kroni. Te ozdravijo radikalno bolečine, ki jih povzročajo kurja očesa.	(vv)
Socialni demokratje na Nemškem so nameravali prirediti strankarski zbor. da se posvetujejo o strankarskih razmerah. Ker pa tak zbor sedaj ni mogoč, priporoča vodstvo konferenco strankinih organizacij.
Nemški peki na Angleškem. Pred vojno je bilo v Londonu več tisoč nemških pekovskih mojstrov. Zdaj je zadruga pekov v zapadnih okrajih Londona sklenila pozvati vlado, naj po vojni izžene z Angleškega vse internirane inozemce in naj ne dovoli nobenemu Nemcu več, da bi na Angleškem izvrševal pekovsko' obrt.
Inozemke imajo prednost. V velikih berlinskih listih je objavljen inserat firme S. Peiser, ki išče za svojo tovarno ženskih oblek izvežbane sile in pravi, da daje prednost inozemkam. Nemškonacijonalui listi so zaradi tega ogorčeni.
Prusko učiteljstvo. V nemški armadi služi kakih 50.000 učiteljev; nad 4000 jih je že padlo. Z ozirom na pomanjkanje učiteljev, nastavljajo zdaj v večjem številu učiteljice, a je še vedno 14.000 izprašanih učiteljic brez službe.
Nakaznice za milo so uvedli na Nemškem. Vsaka oseba sme porabiti mesečno do 50 g finega mila in do 250 g milnega praška. Izdelovalo se bo tudi posebno vojno milo, ki se bo prodajalo po 20 feni-gov komad (50 g).
Dve leti svetovne vojne je minilo dne 26. t. m.
Vojni nameni Vsenemcev. V vseticm-ški agrarni »Deutsche Tageszeitung« opisuje grof Reventlov svoje in svojih pristašev vojne namene. Zlasti se ozira v svojem razmotrivanju na usodo Belgije. Graf zahteva reelno jamstvo glede poli-tiške kakor tudi gospodarske oblasti nad Belgijo, odklanja pa kakršnokoli mednarodno sporazumljenje. Belgija je življen-sko vprašanje Nemčije in nemškega naroda. Govorice glede obnovitve belgijske države naj nas ne brigajo; Belgija je stvor, ki ne more dati nikakršnega jamstva; belgijskega naroda sploh ni. — Reventlov hoče Belgijo okupirati. Ni pa ve-rojetno. da ima mož pravico govoriti tako v imenu nemškega naroda.
Casementa usmrte? Voditelj Ircev Roger Casement, ki so ga Angleži obsodili na smrt, bo, kakor poroča »Daily Mail«, usmrčen dne 3. avgusta. Casement se ie pritožil, je apeliral na zbornico lordov in baje tudi na kralja, ki je zadnja inštanca. Apel na zbornico lordov mu državni pravdnik ni dovolil.
Na irskem se je osnovala nova irska nacionalna stranka pod vodstvom Ginne-lija. Stranka je imela v Belfastu shod, na katerem je sklenila, da smatra vsakega poslanca za izdajalca, ki bi glasoval za ho-merulo Lloyd Georgeja.
Nesreča pri Beriinu. V okolici Berlina ob gorenji Spreji se je pripetila nesreča: Osebni parnik je trčil na čoln z motorjem, poln izletnikov, katerih je veliko utonilo. Dosedaj je znanih 20 mrtvih.
Obljube entente Rumufliji. Berlinska
»Morgenpost« poroča preko Ženeve: En-tenta ze obnovila v Bukarešti svoje, oktobra 1915 stavljene obljube. Tako naj dobi Rumunija celo Dobrudžo in vzhodno bolgarsko ozemlje z Dedeagačem kot glavnini rumunskim pristaniščem. Rumunija pa mora, priznati hegemonijo Rusije v Ctnem morju, v Carigradu in Dardane, lah. Seveda vse le pod pogojem, da se Rumunija udeleži vojne in da četverozve-za — zmaga,.
Nemške terjatve v inozemstvi). Zveza za varstvo nemških terjatev v inozern-svu je razglasila izkaz, iz katerega izhaja, da ima Nemčija v sovražnih državah več kakor 2000 milijonov mark terjati. Zadnje leto pred vojno — 1913 — je Nemčija prodala za 4600 milijonov mark v one države, s katerimi ima zdaj vojno. Na Ruskem imajo Nemci terjati vsaj 500 milijonov, a strokovnjaki sodijo, da je vsaj 60 do 70 odstotkov te svote izgubljenih, če jih državna vlada ne reši.
Prenehal je baje izhajati angleški delavski list. Iz Londona poroča »Courant« v Rotterdammu, da je prenehalo izhajati glasilo neodvisne delavske stranke »La-bour Leader« v Manchestru. List je bil osnoval umrli vodja rudarjev in neodvisne angleške delavske stranke Keir Hardie. List se je vedno boril proti vojni in je ostro pobijal splošno brambno dolžnost. Neodvisna delavska stranka je delavska organizacija, ki stoji najstrožje na delav-skorazrednem stališču. Vest se pa nam ne zdi nič kaj verjetna.
Jauresjev morilec. Villa.in je prosil, naj ga puste na fronto. Njegova prošnja je bila odbita.
Nesreča v žveplokopu. V žveplokopu Germini pri Palermu se je sesulo več rovov in je zasulo 200 delavcev. Rešilna dela so se takoj začela, a zadnja poročila pravijo, da doslej ni bil niti en delavec še rešen.
Dardanelsko vprašanje. »Lokalanzei-ger« poroča: Iz četvernih držav vračajoči se ruski parlamentarci so v tajni seji vojnega odseka ruske dume poročali o uspehu svojega potovanja. Po angleških listih je znani vodja liberalcev, A^iljukov, izvajal sledeče: Najvažnejše vprašanje za Rusijo so Dardanele. Dogovor, sklenjen med Rusiic in njenimi zaveznicami, je Rusiji obljubil obe obrežji morske ožine. Tisti dogovor ni bil razglašen. Šteli smo si v dolžnost, da ga razširimo v četverozvez-nih državah kar najbolj mogoče. Pri pogovoru s Sir Edvardom Greyem, je ta priznal, da je dardanelsko vprašanje za Rusijo ravnotako važno, kakor alzaško-lota-rinško za Francijo. Mnogi angleški listi so mnenja, da naj se pusti Nemcem izhod v Malo Azijo, mi pa smo poudarjali, da je dardanelsko vprašanje za Rusijo življen-sko vprašanje in smo dobili vtisk, da sodijo merodajni krogi stvar v ruskem smislu.
O vojni je poudarjal na nekem londonskem zborovanju lord Selborne, da se konec vojne še ne bliža. Boji še niso do-, speli do kritične točke. Delo, ki nas še čaka, je delo več let. Nahajamo se še le na začetku naloge, ki jo je vsa država složno prevzela in narod mora biti pripravljen napeti svoje sile do skrajnosti.
Bombna eksplozija v San Frančišku.
Pri paradi v prospeh oboroževalne propagande se je zgodila bombna eksplozija, pri kateri je bilo šest oseb ubitih in 29 ranjenih. Bomba je bila skrita v nekem kov-čegu. Hiša, kjer je bomba eksplodirala, je razrušena. Razne osebe so dobile pred eksplozijo svarila na dopisnicah. Policija je aretirala nekega sumljivega mornarja.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
-mm
„SIDA L1MONADNI PRAŠEK11 (velja 40 vin.) kr dn tri do štiri kupice izvrstne žejo tešeče osvežujoče pijače. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike (turiste) in za domačo rabo. — SIDA MALINJI PRAŠEK (velja 40 vin.) služi v izdelavo l'/2 fruta izvrstne mnlinje marmelade, kakor tudi kot nadomestilo za naravni malinovec. — SIDA MED (velja 35 vin.) in je najcenejša in najboljša jed s kruhom, osobito kot maža za kruh. Novost za pecivo, SIDA PRAŠEK ZA PEKO (imenovan Eikremin - Backpulver) v violetnem ovoju nadomešča pri vsakovrstnih pecivih izborno jajčji rumenjak in drože (kvas). Je izvsten pomoček pri izdelavanji peciva v gospodinjstvu. 1 zavojček stane 20 v, Pošilja se po pošti najmanj za 2 kroni po povzetju. Naroča sc pri .SOS. BERDAJS, LJUBLJANA £8. 5, Zeljarska ulica.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člnne iz predilnice
Ds. Karol Wlsinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaz c ico za zdravnika. Člani iz predilnice se iz kažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
UMU FinHffl lila iti. i
registrovama zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše pEakate in vabila za .*. shode in veselice. .■.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. .v
Stereotipila. Litografija.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg Štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
	Zdravnik blagajne	Ordinira		Stanovanje
		dopol. popol.		
	Dr. Kopnina Peter splošno zdravljenje	1/211-	-'/2l	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
	Dr. Breskvar Viktor	1.—3	pop.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
	Dr. Bock Emil očesne in ušesne bol	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
	Dr. Kraigher Alojzij	1.-3	pop.	Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan ]ix ii sia.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih stnnei
in stroje za pletenje (Strickmascin) za loliao in oiiit.
i ttL
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.