LETO XIX / ŠTEVILKA 5 IN 6, MAJ IN JUNIJ 1997 / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2390 RAVNE / CENA 180 TOLARJEV GOZDNO GOSPODARSTVO / ■■Sl SLOVENJ GRADEC / / ST j 'jK /s V %: ,»W-At£- ■ ' 3 HUBERT DOLINŠEK, dipl. ing. gozdarstva NOVA CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA GOZDNEGA GOSPODARSTVA Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je naročilo oblikovanje in izdelavo celostne grafične podobe pri strokovnjakih: arh. Marleni HUMEK in akademskem slikarju Petru VERNIKU in njuni Umetniški delavnici IDEA. Na osnovi izdelanih različnih predlogov smo izbrali zelo lep, eleganten, likovno čist in Gozdnemu gospodarstvu primeren znak. Ta je v izbrani barvni poznavnim novim znakom in napisom. S tem znakom bomo opremili tudi naše delovne obleke, telovnike, puloverje, kape in drugo, da nas bodo pri vsakodnevnih stikih lažje prepoznali. Gozdno gospodarstvo uživa ugled, zato bomo naš znak s ponosom uporabljali. Novo grafično podobo je dobil tudi naš GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC kombinaciji: znak v zeleni barvi in vsi teksti v črni barvi, dobil za podjetje značilno podobo. Posebej močno poudarjena beseda GOZDNO ima simbolični pomen. Večina ljudi v našem območju imenuje Gozdno gospodarstvo "GOZDNA" . Pravimo: "Sem šel na GOZDNO"; "GOZDNA odkupuje les po ugodnih pogojih in ga vedno pošteno plača"; "GOZDNA je zgradila ceste"; "GOZDNA je prispevala k obnovi kmetije"; "GOZDNA je gradila telefonsko omrežje in povezala kmetije s svetom"; in tako dalje. Zato v naslovu Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec izstopa poudarjeno "GOZDNA". Odslej bodo vsi dokumenti Gozdnega gospodarstva opremljeni z dobro pre- Tudi Viharnik je oblikoval oblikovalec Peter VERNIK. Odslej bomo našo mesečno revijo tiskali pri g. OBRULU na Ravnah v njegovi tiskarni ODTIS. VIHARNIK izhaja že 29. leto. Celotno obdobje oz vseh 29 letnikov je revijo tehnično urejal naš spoštovani GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC OBVESTILA ““ ssgsM&s, r1 elotiiiče nalili deloven; ni u skupnem prostoru ali 1 skupnih prostorih niti v istem kraju r oljem po* menu besede. Z drugimi besedami, detaoel se ne ni-drva to osnkodnerno pri tovomilkih oralih, na avtobusu ali na vlaku, kot se videvajo npr. meiilki rudarji Mnogi delavci delajo pri Gozdnem gospodarstvu 20—30 let ali (udi več. pa svoje sodelavce le malo po- Tokina razkropljenost Je nujna jioslcdica posebnosti gozdne proizvodnje. Gozdovi se pač razprostirajo prek vse Korolke krajine. Zna izmed drulbenih posledic talilnega nafino proizvodnje in livljenjo v ločenih krajih pa je zelo slabo medsebojno obvellanje. •tSSSSs nevzdrtno in neopravičljivo ter le samo po sebi izključuje neobvellenego člana delovne skupnosti c ' upravljanja Samoupravljanje kot njegova v interese delovne organizacije kot celote, v tn-e posamezne ekonomske enote, o interese katere n.2SSSSS5SsSs3; -oi‘ nom delovne skupnosti o poslovanju in drugih dogod Ta obvestila naj bi pomagala lirili obzorje osnov nemu proizvajalcu kakor tudi drugim članom delovn "“***?• fr* °.bru“ - boU!,l“. rSSVSS: VIHAR NAD OLŠEVO Na večeri novembra 1966 jih vihar ni mogel izruvali, se je nad O Ilovo razbesnel je zlomil ali pa jim je odkrh-strahovit vihar. V dobrih nil krohnjo ter jo odnesel več dveh urah je poruiil ob deset metrov s seboj. Tanjte 130 hcklarov gozdov različ- sestoje, jv poleglo kot trava strofa le ni bila zabeidena metrov h v kroniki Korodkega gozdne- zemljo, ga goopodamlva, odkar to V sestojih, ki Jih je pro-obslaja, niti ni bila omenje- vrnil izredno močan veter, na v gospoda rakih knjigah bi gordarjt ookalt svojih sto EsSTH-S ISS:S Jugoslavija—Avstrija, kjer dobro vrastli in so do sedaj se planota oilevakega vznot- zahtevali vso potrebno nego icrK«"1-1 ........... loliko vzdignile, da so zdrselo kvalitetno blago, so sc »pre-nad krotnjami, In je podira- menili v ruševine silnih nanje drevja nenadoma prenv- ravnih moči. halo, kol da se ni zgodilo nič Poprečno lesno zaloga r„‘;:r.v7uS". suats^ee strogo loči z ravno črto; po- lesne mase na enem hektaru, glvd z vičine nas spominia na Po stazoatnih razredih pa je sms ssrvsr-.rr "vihar*?, smeri jugovzhoda e ni ustavljal niti pred dve let sUroatl ISVs povrftne. isasiisssi ssLEsarsa USftttBS strokovnjak Bruno ŽNIDERŠIČ. Za njegovo kvalitetno delo se mu lepo zahvaljujemo. Začetki našega časopisa segajo v davno 1968 leto. Takrat se je imenoval OBVESTILA. Namen časopisa je bil informirati zaposlene o aktualnih dogodkih v podjetju. 1973 leta je dal novo podobo časopisu naš prijatelj Adi KOLAR, ime VIHARNIK pa je na osnovi natečaja prispevala dolgoletna zvesta dopisnica Anica KUMER iz Koprivne. PRIPRAVLJAMO NOVO ZDRUŽENO PODJETJE 1976. leta je VIHARNIK preoblikoval tedanji urednik Mitja SCHONDORFER. (Hi ZAKLJUČKU LEU Letn 1976 j« ponumllo rs nat kolektiv ralo na samo produktivnost, pmd som v finalni proizvodnji Sop v opztiu določani ukrapi, ki bi naj Ul v imeri isboljlanja plačilna bilanc« In potpvti ukrepi so tudi pri nas imeli porltivno dejstvo, sa) se Jo likvidnost bistveno i d! Irta. prav tako pa s« jo popravila prodaja zaradi možnosti prodaja stav Že prod torni zunanjimi ukrepi smo lavajall stabilirarijsh« in sanai osnovi prejtoje leto sprejetih sklepov. Predvsem smo ps zaostrili gospod, dodatnimi ukrepi po izrede .lobih rezultatih ta I polletje. Tl ukrepi to Hi Sžrssr ! ~5t*Hrsrz= j-ftSP |'|SSg §SlN™~i 2 mmnm 1983 ga je na novo oblikovala Vilina HAUSER. 0 1 O OCLOVMC OKOAMUCU UUU ROVINJ CAAOfC - GOZSAMIVO M UW MOUVTMJA I J Cilji in smernice ter izhodišča za politiko planiranja v Lesni v letu 1984 UuTeluuula " Ac-Nmh ' ICamK uaalajaval! Vujrjr 1» W- koca drlovnaja Na tor ~ «“"*»'< *«*« ™ ‘ ne obrmrfj* v akladu J ra K nanjo. — f""— irooilcrtni oNtaOnj* ssr ““SJirrs 'ritih mo- o*“**>k»v “ poklic |»ntac to ta. i doma- dopoiiuti samoupravne a»V ra — rSSSSrS — iakorUSU limaki ha a jtrak-Hovih ir- ujnu prskasoranjo amanjjaoja atao- *'T‘ .“"m!?***- pc^‘- n***-' " 1,0 m reoulhlk, ~ P®*1"1* *“ <*"**“ ,’hoJno - prMoMO ma sa.«.».»rS!E 3»s?" “ ”• >M —a~» t~»N JSTSSaa m E™—'** 10 “N™ tud, NvUcnjski standard vsah aapo- mOi^jmh*i»Jl rabe motnosti, ki jih -mame pn po-vohanju dohodka a povadano proa-rodnjo, taianjkvanjotn v«* ms E5T.K S^jS": nadalje razvija« aamouprana* drutbanockonomak« odnoaa ui kropiti ustavni položaj OMavctv. - ‘"g* Ž&SJ&TZSF.Z —- ESEKS 1993 pa mu je podobo dal naš tehnični urednik Bruno ŽNIDERŠIČ. UTO »AVBI • iiavtut* N a OKtOil« 10*0 A aoinoMA karana a«, aotn 7000 Maaiao« M m cina iHTotAAjiv GiASIlO GOZDNEGA GOSPODARSTVA SIOVENJ GRADEC P.O. GOZDNO GOSPODARSTVO V PRVIH DEVETIH MESECIH esssgssž dršavatt tobtovik m< M ittiMesH Uwi kahllm sneijola nas. V drlsralh Caedco.t «e nonili v prvi pofcstei leu ,-Vnniti ivvto deart tbae » d,.ko. laradi sne«A poJA*ln.a ar«, dnula. M aaaa je «roik» paaprsJa kar aa tredao. K8i* teeaa nao sooči! saepaiaRnf pmprasili do polotVe kta. ŠSSEsUs toutiaiai (aspodannma dvajseilraa. loomtja za K«*i»»iar r.oLao .sapadar«« >e . letsdajea. leta prtpenik. >•* V sklada 1 dotkDmhao slraie«Jo i-oKnaaJa beldodea {tovpAdarsTsa potekajo mapmri O InMaraskoa. la poslasana posrnnaaj.« Um*«. Ža«a OUiki srh aa podroCio prinarae podjetja. U aam bo pootapla prt tapordotnaja iasaiidis. s =r;rr, r ss&M dejasuoatl i» Iraasporta ter pri prode lav, lena taktna tadl Ir. pripravo plaaos la panirana tka SSSSZSSSSSS ■ snapedarjenja s prltiodnjR«. Irta. No in od te številke naprej bo naša revija VIHARNIK imela še lepšo, sodobno in bogatejšo opremo. Od naših bralcev in sodelavcev VIHARNIKA pričakujemo kritične pripombe in predloge glede nove celostne grafične podobe Gozdnega gospodarstva in novo oblikovanega VIHARNIKA. Želimo, da vam bi bil VIHARNIK všeč in da ga bi z zanimanjem in veseljem prebirali. GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec se je na podlagi Zakona o lastinskem preoblikovanju odločilo za lastninjenje na osnovi - notranje razdelitve - notranjega odkupa in - prenosa delnic na sklade To pa pomeni, da bodo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci lastninili 60 % premoženja, Sklad RS za razvoj 10 %, Pokojninski sklad 10 % in Odškodninski sklad 10 %. S ponosom in zadovoljstvom sporočamo bralcem VIHARNIKA, da smo dobili soglasje Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Ta je sprejela naš predloženi program lastninskega preoblikovanja Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in izdala odločbo o lastinskem preoblikovanju na osnovi notranje razdelitve in odkupa. Vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, ki so upravičeni do lastninjenja Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in ki so že prinesli svoje certifikate v podjetje obveščamo, da bomo ceti-fikate spremenili v delnice in vam poslali ustrezne dokumente. Ves predpisani postopek bomo izvedli v podjetju. Vsi, ki želite dodatna pojasnila, se oglasite osebno ali po telefonu na podjetju. Vsem ki ste zaupali Gozdnemu gospodarstvu in s tem izrazili pripadnost našemu podjetju se lepo zahvaljujemo. Hubert DOLINŠEK LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA II v PpodIetjaRgozdnogospodarstvoC SLOVENJ GRADEC Na podlagi programa lastninskega preoblikovanja družbenega podjetja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, ki ga je z odločbo štev. LP 02113/1997-IZ z dne, 12.6. 1997 odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju, podjetje objavlja program lastninskega preoblikovanja: 1. Podjetje in sedež: GOZDNO GOSPODARSTVO Slovenj Gradec, p.o. Vorančev trg 1 Slovenj Gradec Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Mariboru enota Maribor pod številko registrskega vložka 1/990-01 do 07 Maribor z dne, 15.9. 1993. 2. Matična številka: 5292174 3. Osnovna dejavnost: Izkoriščanje gozdov 030003 4. Pravna oblika organiziranosti: Podjetje je v 100 % družbeni lastnini 5. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja: - Upravičenci iz naslova interne razdelitve 20 % - Upravičenci iz notranjega odkupa 40 % - Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10 % - Odškodninski sklad 10 % - Sklad RS za razvoj 20 % 6. Predviden način oz. kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - interna razdelitev delnic v višini do 20 % razpisanih delnic - notranji odkup v višini do 40 % razpisanih delnic - prenos 10 % delnic na Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prenos 10 % delnic na Odškodninski sklad - prenos 20 % delnic na Sklad RS za razvoj za nadaljno razporeditev na pooblaščene investicijske družbe 7. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic 7.1. Interne razdelitve Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec p.o. poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja, da do 30. junija 1997 oz. v roku v 30 dni (v kolikor bo zakon spremenjen) po (nadaljevanje na deveti strani) GOZDARSTVO iillllltiliil A > m BRANE SIRNIK, DIPL. ING. GOZD. Krojenje je pri listavcih veliko bolj zahtevno in zamudno kot pri iglavcih, saj imajo listavci veliko več napak, ki kvarijo tehnične sortimente, hkrati pa je pri njih razlika vrednosti med posameznimi mogočimi sor-timenti precej večja. Najbolj razširjena je pri nas bukev, vendar veljajo podobna načela krojenja tudi za ostale plemenite listavce (javor, jesen, hrast ipd.) Najprej moramo za posamezno vrsto, ki jo krojimo, vedeti, kateri sortimenti sploh pridejo v poštev. Te sortimente v največji meri narekuje tržišče. Pri bukvi prihajajo v zadnjem času v poštev predvsem hlodi vseh kvalitetnih razredov ter les za kurjavo ali celulozni les. Ostali tehnični sortimenti - kot npr. pragovci, jamski les ter razni piloti in drogovi za napeljave - so dandanes manj zanimivi in se prodajajo v omejenih količinah, običajno po predhodnem dogovoru. Največ pozornosti posvečamo najvrednejšim sortimentom ali najvrednejšemu delu debla. Pri bukovini so najodločilnejše napake: grče (zdrave in slepice), krivost in neprava črnjava. Krojimo od panja proti vrhu in pri vsakem drevesu najprej orientacijsko določimo mesta prerezov. Mesta, primerna za prerez, nam kažejo zlasti ostre krivine debla, zgoščen razpored grč, prehodi debla v rogovilo, razni prelomi, nagla sprememba kvalitete in podobno. Dolžina bukovih žagovcev (povzeta iz starih jugoslovanskih standardov) se prične pri dveh metrih in napreduje po 10 centimetrov, vendar se zaradi lažjega prevoza velja držati minimalne 3 - metrske dolžine ter vsaj "polmetrskih" mnogokratnikov. Hlodi za žago se pričnejo pri debelini 25 centimetrov in le izjemoma (ob izjemno ravnih in gladkih kosih) padejo pod to mejo. S stališča prevoza in boljšega izkoristka debla so najoptimalnejše dolžine nekje do šestih metrov. Dejanska nadmera znaša pri hlodih za žago od 10 do 1 9 centimetrov, pri najvrednejših kosih (luščencih in furnircih) pa dodajamo t.i. "zaščito čela". Zaščita čela je majnvreden del lesa, ki ga dodajamo na koncih vrednejših hlodov, da jih zaščitimo pred pokanjem in poškodbami. Zaščita čela se pojavlja tudi pri kombiniranih hlodih. NAČELA KROJENJA LISTAVCEV Poleg omenjenega upoštevamo še naslednja načela krojenja! • Večje napake lesa izločimo tako, da jih izžagamo, ali pa krojimo tako, da padejo v nadmero ali v zaščito čela. Pozornost posvetimo tistim delom debla, kjer je grč največ in kjer so največje in najbolj škodljive, še zlasti, če prerez na tistem mestu ustreza tudi dolžini sortimenta. Včasih se splača del debla, ki je zelo kriv, tudi izžagati. Krojenje med grčami 1 - ob grči 2 - ob grči in čez grčo v krivini 2 - 3 za prostorninski les • Čela sortimentov ščitimo tako, da določimo prerez preko grč, med njimi ali ob njih. Grče povečujejo žilavost in zmanjšujejo cepkost lesa. Na čelih sortimentov varujejo tehnični del lesa pred pokanjem. Zato izkoriščamo to lastnost tako, da prežagamo deblo čez grčo ali neposredno ob njej. Tako izločimo njen škodljivi vpliv, hkrati pa zavarujemo čelo pred pokanjem. Krojenje med grčami 1 - prerez čez grčo 2 - prerez ob grči 3 - prerez med grčami • Vpliv napak lesa blažimo tako, da pridejo čim bolj na konec sortimenta. Krojenje čez krivino debla glede na vrednejši soriiment. m 8 s - S- 2 i - y -—i—— ’ T -i rt lliii ...........................! Krojenje čez krivino debla 1,2 - pravilno 3,4 - nepravilno ___________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________. 1*««......llliSiilll i siss Nepravilno krojeni hlodi v krivini ibi ,, i Nepravilno krojeno deblo v rogovili • Kadar velikost neprave črnjave (rdečega srca) lahko vpliva na odločitev o krojenju takega ali drugačnega sortimenta in ne vemo ali vzdolž debla raste ali pada, napravimo preizkusni prerez tam, kjer bi zaradi koncentracije drugih napak deblo tudi sicer prežagali. • Zdrav korenovec vključimo v hlod, ali pa z njim ščitimo vrednejše sortimente. Sl»—II»■»■M m -j 1,,! i : i I J CO ■ t 1 ' ■jjjj Krojenje glede na zaščito čela vrednejših hlodov z.č. - zaščita čela 1,2 - prerezi Gnili korenovec odrežemo le toliko, kolikor predstavlja nepotrebni balast pri transportu lesa. Takšna izguba na lesu utegne biti bogato povrnjena s tem, da je obvarovana kvaliteta tehničnega sortimenta. • Deformirana oblika debla na korenovcu -zlasti pri starih drevesih - ni nikdar v celoti uporabna za najvrednejše hlode (F,L) , če tudi je bil korenovec pred podiranjem obtesan in oblikovan, saj to notranje zgradbe nič ne spremeni. V takšnih primerih pač krojimo žagovce, ki lahko zajemajo tudi korenovce. Močno deformirane korenovce, še zlasti, če so slabi tudi v srcu, pa kaže izkrojiti v prostorninski les. Izločitev tehnično neuporabnega korenovca 1,2 - prerezi p.l. - prostorninski les (korenovec) Ob koncu svojih razmišljanj o principih in načelih krojenja lesa bi želel še enkrat poudariti , da razrez debla ni zgolj šablonski prerez posekanega drevesa z namenom lažjega spravila do kamionske ceste, temveč mora biti in naj bo čim bolj premišljen, predvsem pa dogovorjen ukrep, saj s krojenjem izdelujemo blago za trg, ki postaja vedno bolj zahteven in napake vedno manj tolerira. Dogovor je zaželjen v vseh primerih: tudi ob težavnejših spravilnih razmerah in omejenih spravilnih sredstvih. Zavest, da je v pravilnem krojenju denar ter potreba po informacijah o stanju na lesnem trgu, bosta morala biti med gozdnimi posestniki čedalje bolj prisotni. Pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec trenutno bolj tržimo daljše dolžine sortimen-tov smreke (daljše kot 4 metre). Se posebej to velja za povprečne ali slabše kvalitete žagovcev kvalitet B in C. Omenjena zahteva je pri debelejšem drevju še močneje izražena. Za ostale drevesne vrste veljajo osnovni mnogokratniki dolžin (4,8 m). Pri tehničnem lesu izstopajo Z in 9 metrski drogovi ter 5 in 6 metrski drobni tehnični les. Vse podrobne informacije lahko dobite pri vaših odkupovalcih ter na vaših skladiščih. Literatura: Lipoglavšele Gozdni proizvodi, Turk: Krojenje lesa Sindikat Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je na seji v petek, 25. aprila razpravljal o izplačilu regresa , o počitniških domovih, o lastninjenju in o prostih dneh za delavce, ki dajejo kri ob krvodajalskih akcijah. Regres bo izplačan v skladu s panožno kolektivno pogodbo. Prvo polovico določenega znes- Naravi prijazno gospodarjenje z gozdovi, zaščita gozdov in zmanjšanje negativnih vplivov človeka na gozd in okolje so zelo aktualne teme. Sonaravno gospodarjenje pridobiva na pomenu zaradi naraščanja pomena splošnokoristnih funkcij gozda kot tudi zaradi ekonomske učinkovitosti. Pot do sonaravnega gospodarjenja pa gre tudi preko certificiranja lesnih proizvodov. Kaj pomeni certifikat oziroma certificiranje? Gre za potrdilo ali dokaz, da neka firma izdeluje kakovostne izdelke ali nudi kakovostne usluge. Pogosto slišite, da je bil neki firmi podeljen certifikat ISO 9000 ali 9001. V novejšem času slišimo tudi za certifikat ISO 14.000. Ta certifikat pa je dokaz, da je tovarna ekološko neoporečna, torej, da s svojo dejavnostjo z ničemer ne onesnažuje okolja. Take certifikate (potrdila) podeljujejo posebne izbrane mednarodno priznane institucije, ko na osnovi dokumentov in meritev ugotovijo, da posamezna firma zadovoljuje vnaprej postavljene kriterije. Potrjevanje gozdnih lesnih sortimentov se je tudi začelo uveljavljati. Pri tem gre za to, da posebna neodvisna organizacija pisno izjavlja, da lesni izdelek izvira od proizvajalca, ki upošteva določene standarde upravljanja z gozdovi. Minimalni pogoji za pridobitev certifikata v gozdarstvu so (v Nemčiji - družba NABU): - odpovedati se vsakršni golosečnji. Za golosečnjo se šteje vsaka ogolitev površine s premerom, večjim kot je višina odraslega drevesa; - odpovedati se umetni obnovi. Ta je dovoljena le izjemoma, treba je zagotoviti naravno pomlajevanje, - prepoved uporabe kemičnih sredstev v gozdu; ka bodo delavci dobili do konca junija 1997, drugo polovico pa do sredine septembra letošnjega leta. O počitniških domovih je sindikat razpravljal že na prejšnji seji. Z vsemi objekti za letovanje, s katerimi razpolaga GG Slovenj Gradec, bo upravljal sindikat podjetja. Letos bo možno letovati v Čatežu, v Banovcih in Novem Gradu v prikolicah in v Portorožu v Vilah Park pri hotelu Bernardin. Cene za letovanje in termine bo določil sindikat in jih objavil v razpisu letovanja. Vodstvo podjetja je sindikaliste seznanilo s postopki lastninjenja podjetja. Agencija za privatizacijo je že verificirala elaborat lastninjenja Gozdnega gospodarstva in pričakujemo, da bomo dobili prvo soglasje za izvajanje elabora- - "mehka gozdna tehnika", odpovedati se je treba težki, neprimerni gozdni mehanizaciji (har-vester); - aktivna zaščita naravnih gozdov. Strategija mrtvih dreves zahteva, da v zasebnih gozdovih pustimo v gozdu najmanj 1%, v javnih pa najmanj 3% mrtvih, neuporabljivih dreves. Posebna skrb velja redkim, izjemnim rastiščem in njihovim rastlinskim združbam, kakor tudi vrstam, ki jim grozi izumrtje. Te pogoje bi lahko strnili v načela: - trajnost - naravi primernih drevesnih vrst - skrbne tehnike proizvodnje z ustreznim izobraževanjem delavcev - zaščite narave v gozdu (spoštovanje vsega živega v gozdu) Zaključek V Evropi že veliko razmišljajo o naravi prijaznem ravnanju z gozdom in ustreznem certificiranju tega. * Certificiranje temelji na prostovoljni bazi, * standardi niso obvezni, * za sistem certificiranja so odgovorne nevladne organizacije, * uvajajo se tržni mehanizmi za doseganje naravovarstvenih ciljev. Uvajanje tržnih mehanizmov v sistem certificiranja zagotavlja certificiranemu proizvodu višjo ceno, ki jo je zanj pripravljen osveščen potrošnik plačati, ker ve, da je izdelek narejen na naravi prijazen način. Čeprav je še veliko stvari na tem področju (certificiranja) nedorečenih pa mislimo, da je uvajanje tržnih mehanizmov prava pot za dosego sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. T. MODIC ta že v sredini meseca maja. Sindikat je predlagal , da bi delavci, ki se udeležujejo krvodajalskih akcij za to dobili dva prosta dneva izrednega dopusta. Vodstvo pod-jetrja bo proučilo to možnost in o svoji odločitvi seznanilo sindikaliste na naslednji seji. Sindikat je bil seznanjen še o razlogih za 3 dnevni zamik izplačila marčevskega osebnega dohodka. Likvidnostno stanje podjetja je trenutno neugodno zaradi zimskih razmer poslovanja. Razprava je tekla tudi o problematiki v zvezi s prerazporeditvijo delovnih invalidov v novo ustanovljeno podjetje INPO GG Slovenj Gradec. I. ROBNIK imimm 5 MIKROKLIMATSKE POSEBNOSTI GOZDA. Gozdni rob nudi estetsko lepše poglede ob razgibanem, večbarvnem robu z več drevesnimi vrstami. V gozdnem robu gnezdijo številne ptice. Divjad dosti varneje pride iz gozda skozi bogat gozdni rob, kot iz gozda, ki ga prikazuje fotografija. Gozdni rob pa tudi zadržuje vpliv vetra v notranjost gozda, zadržuje gozdno mikroklimo (temperaturo, vlago). Gozdno gospodarsko območje Slovenj Gradec je razdeljeno na 31 revirjev. O dogajanjih v revirjih so najbolj seznanjeni gozdarji, ki revirje vodijo in tudi drugi, ki se ukvarjajo z gozdarsko stroko. Bilo bi prav, da določene zanimivosti iz teh enot tudi dokumentiramo in predstavimo javnosti. Zato odpiramo novo rubriko " Utrinki iz revirja" in pričakujemo, da bodo revirni gozdarji sodelovali in jo zapolnili. Tokrat objavljamo prispevek Mateja Modica iz Radelj. Uredništvo Gledano s strokovnega stališča gozdarja prikazujeta fotografiji vsaj dve napaki. 1. Nepravilno obvejevanje iglavcev Obvejevanje iglavcev in listavcev lahko omogoči dvig kvalitete spodnjega, najvrednejšega dela debla. Mrtvi del vej pri iglavcih potem, ko se je vrasel, ni v nikakrši organski povezavi z deblom. Ko les razžagamo, se mrtve vraščene veje pokažejo kot izpadajoče grče. VEJE IGLAVCEV PA MORAJO BITI OBREZANE PRAVOČASNO (prsni premer obvejevanih dreves naj bo 10 do 15 cm) IN PRAVILNO (tik ob deblu). 2. Odprtje, posek gozdnega roba Gozd in s tem gozdni rob ima več vlog. TAKO GOZDNI ROB SKRBI ZA ESTETSKO FUNKCIJO, NUDI PTICAM IN DIVJADI ZATOČIŠČE TER VZDRŽUJE Gozdni rob na Mučki dobravi. Foto: Matej MODIC Obvejevanje bora na Mučki Dobravi. Foto: Matej MODIC Dne 11. aprila 1997 leta je zaključil študij ob delu na višji stopnji Gozdarske fakultete v Ljubljani revirni gozdar v revirju Strojna na krajevni enoti ZG Prevalje - Franc FIUDRAP. Je prvi med osemnajstimi študenti iz naše območne enote, ki so se vključili v študij ob delu na osnovi Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije, že jeseni 1992 leta. Njegova diplomska naloga ima naslov: DEJANSKA IN POTREBNA VIŠINA SREDSTEV ZA OPTIMALNO VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V REVIRJU STROJNA. Pod vodstvom mentorja mag. Andreja Dobreta je zelo natančno izmeril in analiziral vse ceste v svojem revirju, jih kategoriziral in predvidel koliko sredstev bi potrebovali za njihovo kvalitetno vzdrževanje. Naloga bo služila tudi kot model za izdelavo podobnih analiz v drugih revirjih, saj bomo le tako prišli do celovitih informacij o obsegu potrebnih sredstev za solidno vzdrževanje vseh gozdno - javnih cest v našem območju. Kolegu Francu čestitamo ob hitrem in uspešnem zaključku študija ter mu želimo, da bi pridobljeno znanje s pridom uporabil pri svojem delu v koroških gozdovih. T. MODIC MRZLO NEBO NAD JAVORJEM V SOBOTO, DNE 4. 4. 1997 Črna se še prebujati ni začela, ko smo pridrveli iz Slovenj Gradca na GOZDARSTVO, kjer nas je že čakal g. Mori, ki je prevzel vso odgovornost in organizacijo pri pogozdovanju - tako se je imenovala naša akcija. Ošvrknil nas je s pogledom, kako smo opremljeni (čeveljčki, uhančki ipd.) in brez komentarja dal znak za odhod. Bliskovito smo se porazdelili po avtomobilih in že drveli iz Črne proti Javorju. Skozi okna toplih avtomobilov je bilo prijetno opazovati naravo. Peca in Raduha, ki sta bili obdani s snegom, sta nas opozarjali, da je jutro mrzlo, zato smo si nekateri želeli, da bi bila vožnja čim daljša. Vendar teh toplih in lenobnih želja je bilo kmalu konec. Ustavili smo se pod kmetijo Dretnik, natovorili sadike (eno polno prikolico) in se še nekaj časa peljali proti vrhu hriba, kjer naj bi pogozdovali. Ko smo izstopili, ni bilo več časa razmišljati o mrazu. Napolnili smo vreče s sadikami smreke in javorja, razdelili orodje za kopanje lukenj (med orodjem za pogozdovanje se je našla tudi čisto mala motikica, podobna krampici za urejanje mestnih vrtov) ter se po povelju g. Morija odpravili na večjo jaso, potisnjeno v strmi hrib. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili navodilu strokovnjaka in se po dva in dva razvrstili po strmini. G. Mori je nazorno pokazal, kako je treba skopati ravno prav veliko luknjo za korenine drevesc. Delo nam je šlo dobro od rok in že po nekaj izkopanih luknjah ter po nekaj kravjih požirkih kačje sline je postalo Javorje toplejše in se čez dan čedalje bolj toplilo. V upanju, da smo delo dobro opravili (rok reklamacije je 100 let) , da smo bodočim rodovom priskrbeli nekaj litrov čistega ozona, smo končali pogozdovanje, ki je ob prijetni družbi kar prehitro minilo. Zahvaljujemo se g. Moriju, ki nam je omogočil, da smo doživeli to zanimivo izkušnjo, saj je bil glavni nosilec (tudi motike) pogozdovanja. Pogozdovalci uprave GG Slovenj Gradec ZLEDOLOM NA GORENJSKEM Že tretje leto se lastniki gozdov iz krajevne enote Zavoda za gozdove Radelj in gozdarji omenjene enote, srečujemo na koristnih in prijetnih dnevih izobraževanja, ki združujejo predavanja, tečaje in strokovne ekskurzije. Letos v aprilu nas je pot vodila na Gorenjsko, kjer smo si ogledali posledice žledoloma, ki je gorenjske gozdove prizadejal okrog letošnjega Novega leta ter, da se pobliže seznanimo z delovanjem najsodobnejše žičnice za izvleko lesa tipa SYNCROFALKE. Naš vodič po Gorenjski je bil g. Janez SLAVEC iz centralne enote Zavoda za Gozdove , naš stari znanec, saj je v lanski zimi na Sv. Antonu na Pohorju sodeloval pri organizaciji tečaja "Varno delo z motorno žago." Že na poti iz Škofje Loke proti Železnikom smo na pobočjih na obeh straneh ceste opazovali posledice letošnjega žledoloma: polomljeni vrhovi, izruvana in podrta drevesa, so pričali o velikem obsegu te naravne nesreče. Nad Rudnim smo pot nadaljevali peš proti pobočjem Jelovice. Ob gozdni cesti smo opazovali delavce, ki so se trudili s spravilom z žledom uničenega lesa, še veliko nepospravljenega, predvsem nekvalitetnega lesa v gozdu pa je pričalo, da jih čaka še veliko dela. Prizadeta je predvsem bukev (do 90%); smreka, ki jo je lani prizadel snegolom, jo je odnesla nekoliko bolje. Podoben obseg take naravne nesreče v naših gozdovih, kjer je odvisnost kmetij od gozda velika, bi lahko bil za marsikatero pohorsko domačijo skoraj usoden. (1 SYNCROFALKE je že tretja izpopolnjena oblika žičnice za izvleko hlodovine, ki jo je razvil avstrijski veleposestnik. Žičnica s sistemom treh vitlov je popolnoma avtomatizirana z možnostjo programiranja, zato je delo z njo zelo enostavno. Prednost žičnice je velika mobilnost, saj je montirana na kamion TAM 260 ter hitra montaža (od dveh ur do enega dneva, odvisno od odvisno od terena oziroma dolžine linije. Sicer pa je maksimalni doseg vlečnice 750 m, odvisno od terena pa lahko vleče največ do 80 m levo in desno od vozička oziroma nosilne vrvi. Stroški spravila s to žičnico obremenjujejo m3 lesa za poprečno z 2000 SIT. Da so kvalitete žičnice res velike smo se prepričali pri njenem delu. Po kosilu je sledilo še prijetno druženje in izmenjava mnenj na Bledu, potem pa nas je pot spet vodila proti domu. dolžine linije). Pogon ji daje motor tovornjaka na katerega je montirana, voziček za prenos hlodov pa se giblje s poprečno hitrostjo 1 3 do 14 km/uro (teoretično tudi do 52 km/uro). Največja nosilna moč žičnice je 2500 kg. Storilnost žičnice je velika, saj lahko dnevno izvleče 50 do 150 m3 lesa Praksa zadnjih let je pokazala, da je izobraževanje lastnikov gozdob koristno, zato bi bilo dobro, da bi tudi država to izobraževanje izdatneje finančno podprla, saj je zdrav in negovan gozd kot širši družbeni interes, odvisen predvsem od dobrega in osveščenega lastnika in gospodarja. Branko KANOP Tone PRIDIGAR, dipl. ing. gozd Po Zakonu o gozdovih izdeluje Zavod za gozdove Slovenije načrte za gospodarjenje z gozdovi. Obstaja več vrst načrtovanja, eno izmed njih je lovskogojitveno načrtovanje. Pri tem načrtovanju sodelujejo še lovci, kmetijci in naravovarstveniki. V prehodnem obdobju se delajo letni lovskogo-jitveni načrti. Lovskogojitveno načrtovanje temelji na celovitem načrtovanju ukrepov v populacijah in njihovem življenskem prostoru za vso lovskogojitveno območje. Na tak način je v načrtovanje zajeta celotna populacija vrste (jelenjad). Načrtovanje teče iz velikega v malo, od lovskogojitvene-ga območja preko lovskogojitvenih bazenov do lovskih družin. V pohorskem lovskogojitvenem območju je 43 lovskih družin in gojitveno lovišče Pohorje. Na območju OE ZGS Slovenj Gradec je 21 lovskih družin in del gojitvenega lovišča Pohorje. Ostalih 22 lovskih družin in večji del gojitvenega lovišča Pohorje je v OE ZGS Maribor. Lovskogojitveni načrt izdelata skupaj obe enoti ZGS. Osnovni namen lovskogojitvenega načrtovanja je ohraniti in doseči čim večjo pestrost rastlinskih in živalskih vrst in gostoto populacije posamezne vrste usklajene z okoljem. Večja pestrost rastlinskega in živalskega sveta pomeni, da ima vsaka vrsta in posameznik na izbiro vedno več možnosti. Zato so ekosistemi s tako razvejanim prehranjevalnim sistemom dosti bolj stabilni. Največja dosedanja napaka je bila, da je človek ločeno obravnaval dva sistema, rastlinskega in živalskega, ki sta neločljivo povezana v ekosistemu. Poleg tega je rastline in živali razdelil na škodljive in zato nepotrebne in koristne. Posledice take obravnave so monokulture rastlin in živali. Prav zaradi tega je tem pomembnejše skupno usklajeno načrtovanje, da bi dolgoročno dosegli gozdnogojitvene cilje. Z dosego teh ciljev bi bila dosežena pestrost gozdnih združb in zgradb sestojev. Vse to pa pomeni tudi izboljšanje življenskih razmer in povečano pestrost živalskih vrst. Katere živalske vrste še najdemo v prostoru, zavisi od stopnje spremen-jenosti habitatov in drugih človeških vplivov. Najprej so izginile večje zveri (medved, volk,...), pozneje pa še manjše, bolj ranljive živalske vrste (vidra, jerebica, prepelica,...) in še mnoge druge, ki so bile prav tako kot nitke vtkane v to čudovito preprogo. Veliko vrst je ogroženih. Tem posvečamo pri načrtovanju posebno pozornost in to ne le z lovskogo-jitvenim ampak tudi pri gozdnogojitvenem in ureditvenem načrtovanju. So pravi indikator ohranjenosti okolja. Stroka in lastniki zemljišč lahko naredijo zanje največ. Malo je živalskih vrst, ki jih človek še lovi, še manj pa je tistih, pri katerih z odstrelom vpliva na številčnost vrste. To so živalske vrste, ki jim je človek omogočil prekomerno raz-množitev v teh nenaravnih sistemih. Narava sicer ima na voljo mehanizme, ki bi zadevo uredili. Ker pa človek povsod zasleduje določene cilje, ukrepa. Koliko vzeti, narekujejo biokazalci, ki jih ugotavljamo v okolju in pri divjadi. Objedenost gozdnega mladja, škode po divjadi v kmetijstvu, gibanja telesnih tež uplenjenje divjadi, splošno zdravstveno stanje divjadi in še nekateri kazalci, kažejo usklajenost ekosistema in pravilnost ukrepanja. Danes je s praktičnimi iskušnjami in znanstvenimi dognanji nedvoumno dokazano, da se v prosti naravi številčnosti divjadi, še posebej pa srnjadi, s katero imamo največ opraviti, ne da ugotoviti. Zato v lovskogojitvenem načrtovanju ne uporabljamo številčnosti v absolutnih številkah in gostote naseljenosti v številu glav na enoto površine. Samo s spremljanjem bioloških kazalnikov v okolju in pri divjadi ugotovimo: * ali so negativni pojavi v okolju večji ali manjši * ali se je razvoj divjadi izboljšal ali (nadaljevanje s tretje strani) objavi tega oglasa v časopisu DELO ter na oglasni deski podjetja in glasilu VIHARNIK, predložijo svoje lastniške certifikate in tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. Če bo v prvem krogu predloženih lastniških certifikatov več od razpoložljivih delnic namenjenih za interno razdelitev, bo presežek certifikatov proporcionalno uporabljen za notranji odkup. Podjetje bo delnice vodilo v dematerializirani obliki, udeležencem pa bo izdalo začasnice oziroma potrdilo za vsako vplačilo. Delnice pridobljene iz interne razdelitve so navadne, imenske in neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen v primeru dedovanja. 7.2. Notranjega odkupa Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec p.o. poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja, da do 30. junija 1997 oz. v roku 30 dni (v kolikor bo zakon spremenjen) po objavi poziva v časopisu DELO ter na oglasni deski podjetja in glasilu VIHARNIK, vpišejo in plačajo delnice notranjega odkupa s 50 % popustom. Delež notranjega odkupa je 40 % družbenega kapitala podjetja. Notranji odkup bo potekal istočasno z interno razdelitvijo. Delnice se vplačajo z gotovino oz. s presežki lastniških certifikatov iz interne razdelitve. Delnice, ki ne bodo odkupljene v prvem obroku, bodo do dokončnega odkupa zadržane in bo z njimi upravljal Sklad RS za razvoj. V primeru, da udeleženci z vplačilom oz. s presežkom lastniških certifikatov iz interne razdelitve presežejo celotni znesek notranjega odkupa, se presežki vrnejo po proporcionalnem kriteriju udeležencem. Delnice pridobljene v okviru programa notranjega odkupa so, dokler program ni zaključen, prenosljive samo med udeleženci notranjega odkupa. Tiste delnice, ki so pridobljene na osnovi presežnih certifikatov iz interne razdelitve so po lastnosti enake delnicam interne razdelitve in so neprenosljive dve leti. Udeležnci sprejmejo pravila notranjega odkupa s podpisom pristopne izjave k delniškemu sporazumu. 8. Vpisovanje deležev iz interne razdelitve in iz programa notranjega odkupa z lastninskimi certifikati bo potekalo na sedežu podjetja, Vorančev trg 1, Slovenj Gradec vsak delovnik med 10 in 14. uro do 30. junija 1997 oz. 30 dni, če bo zakon spremenjen po tej objavi. Delnice iz notranjega odkupa plačane z gotovino se vplačujejo na poseben privatizacijski podračun podjetja. 9. Dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preobliko-vanaju podjetja lahko dobite na sedežu podjetja ali po telefonu pri direktorju Hubertu DOLINŠKU, dipl.ing. oziroma Pavlini AREH, dipl.ing. 10. Vsakdo, ki meni, da so bile z odločbo agencije o odobritvi zgoraj objavljenega programa preoblikovanja, kršene njegove na zakonu temelječe pravice oziroma pravna korist, ter se postopka pri Agenciji ni udeleževal kot stranka, lahko uveljavlja varstvo svojih pravic v roku 15 dni od dneva te objave s pritožbo na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Vlade Republike Slovenije v Ljubljani. Pritožba zoper odločbo Agencije o odobritvi programa preoblikovanja se vloži pri Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Kotnikova 28, Ljubljana. GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC izdaja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 2380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, telefon 0602/41-568 Direktor Hubert Dolinšek Uredniški odbor: Ida Robnik, Majda Klemenšek in Gorazd Mlinšek. Urednica: Ida Robnik. Lektorica: Majda Klemenšek. Idejna zasnova in prelom: Peter Vernik. Oblikovalska realizacija: Umetniška delavnica IDEA, Maribor. Računalniška postavitev in priprava za tisk: Grafična forma Hutter, Maribor. Tisk: Odtis, Ravne. Naklada 1650 izvodov. Vse pravice pridržane. Copyright Gozdno gospodarstvo 1997. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 je VIHARNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za kar se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Avtor fotografije na naslovnici: Andrej Šertel. VMM Letos so se že osmič po vrsti slovenske kmetije na Ptuju predstavile s svojimi dobrotami. Kot novost so, letos poleg krušnih, mlečnih in suhomesnih izdelkov ocenjevali tudi naravna žganja, olja in kise. Na razpis za sodelovanje na razstavi je 562 kmetij prijavilo 384 krušnih, 83 mlečnih in 84 mesnih izdelkov, 44 vzorcev kisa, 15 olj in 94 naravnih žganj. Vzorce žganja, kisa in olja je ocenjevala komisija iz Biotehniške fakultete -oddelek za živilsko tehnologijo, že mesec dni pred razstavo. Čeprav v razpisu ni bilo posebej določeno, so na primer pri žganjih ocenili le tista, ki so imela manj kot 50 vol. % alkohola in tako so med 94 vzorci ocenili samo 39. Iz ocenjevanja so izločili tudi kise in olja. Razstava je letos potekala od petka, 4. do ponedeljka, 7. aprila. Kot vedno doslej je bila v Minoritskem samostanu. Za spremembo od prejšnjih let so bili v osrednjem prostoru samostana galerijsko razstavljeni samo kvalitetno ocenjeni izdelki vseh ocenjevalnih skupin (krušni, mlečni, mesni, žganja, olja in kisi), v predprostoru (hodniku) pa ostali mlečni in mesni izdelki. V posebnem prostoru pa se je celovito predstavila Dolenjska z Belo krajino in Posavjem. S Koroške je letos v ocenjevanju izdelkov sodelovalo 40 kmetij s 46 izdelki (31 krušnimi, 8 suhomesnatimi, 2 mlečnima, 3 žganji, 1 oljem in 1 kisom). Žganja, olje in kis so bili pri ocenjevanju izločeni, slabo leto je bilo tudi za sušenje mesa, saj so samo tri salame dobile bronasto priznanje, izkazali pa smo se pri krušnih izdelkih in pecivih, posebno pri rženih kruhih, saj so vsa priznanja zanje, razen enega, šla na Koroško. Pa naštejmo letošnje dobitnike priznanj! ZLATA PRIZNANJA SABERČNIK Elizabeta Breznica 7 Prevalje rženi kruh GERDEJ Milka Ob Meži 10 Mežica rženi kruh ROGLIČ Jožica Tolsti vrh 61 Ravne rženi kruh PAVŠE Marjana Kot 3 Prevalje rženi kruh JAKOPIČ - kmetija Onkraj 4 Mežica rženi kruh STRMČNIK Marija Gmajna 64 Slovenj Gradec mešani kruh PAJTLER Marija Remšnik 15 Podvelka mešani kruh PAJTLER Marija Remšnik 15 Podvelka skuta KRAUTBERGER Darinka Janževski vrh 38 Podvelka krofi KREVH Danica Podgorje 87 Podgorje krofi PAJENK Katja Sp. Razbor 28 Podgorje keksi na str. SREBRNA PRIZNANJA PETEK Marija Kot 9 Prevalje rženi kruh KAUH - kmetija Dolga Brda 15 Prevalje rženi kruh GALER Marina Pernice 14 Muta mešani kruh LESIČNIK Anica Goriški vrh 32 Dravograd janež.upognjenci PANZI Elizabeta Mlake 1 Muta krhki flancati BRONASTA PRIZNANJA ŠTAVDEKAR Milka Strojna 1 a Ravne rženi kruh ŠUMNIK Veronika Stražišče 21 Prevalje rženi kruh ODER Marina Ojstrica 23 Dravograd rženi kruh MORI Zdenka Podkraj 24 Prevalje polnozrnati kruh SMOLAK Gertruda Breznica 7 Prevalje orehova potica JAKOPIČ - kmetija Onkraj 4 Mežica suha salama GERDEJ Avgust Ob Meži 10 Mežica suha salama RDEČNIK - kmetija Sp. Razbor 28 Podgorje suha salama Za kmečke žene in dekleta smo v okviru društva kmetic Mežiške doline ter v sodelovanju z območno kmetijsko svetovalno službo v zimski sezoni pripravili pester program izobraževanja.Na področju kuli- narike , aranžiranja cvetja ter vrtnarjenja je potekalo 5 tečajev krašenja tort, tečaja priprave zrezkov sta bila dva. Lepo obiskani so bili tudi tečaji kvačkanja, aranžiranja ter izdelave suhega Tečaj krašenja tort na Slemenu. Tečaj krašenja tort pri Pungračiču. io mn m cvetja iz papirja. Da pa kmetice zanima tudi predelava mleka na domu, so dokazale na tečaju izdelave poltrdega sira za domačo porabo. Tudi predavanje o kolobarju v kmečkem vrtu je bilo kar dobro obiskano. Uspeli so še : enodnevni izlet v Zreče, tečaj plesa ter sankaške tekme. Materinski dan smo proslavile s kulturnim programom ter družabnim večerom. V prejšnji številki Viharnika smo objavili nekaj slik s tečajev. Danes objavljamo še dve s tečajev krašenja tort na SLEMENU ter s kmetije PUN-GRAČIČ s Pristave. S fotografij je razvidno, da se tečajev udeležujejo predvsem mlade gospodinje. Vzpodbudno, mar ne? Pa še nekaj informacij za članice in nečlanice društva! Zimsko izobraževanje je s tem zaključeno. Seveda pa se bodo naše aktivnosti med letom nadaljevale po programu. Zato vas vabimo, da se v maju udeležite strokovne ekskurzije na ovčerejsko kmetijo VVOLLINA v Avstrijo. V juniju pa bo enodnevni izlet na VIŠARJE. Društvo kmetic si želi vašega sodelovanja ter prosi vse tiste, ki še niste plačale članarine za leto 1997, da to storite čimprej. V nasprotnem primeru bomo smatrali, da z društvom ne želite sodelovati in vam tudi vabil ter obvestil ne bomo pošiljali. Istočasno vabimo vse tiste, ki z nami še ne sodelujete, da se včlanite ter s tem pripomorete k uspešnemu delu društva. POMLADANSKA Sveže njiva je zorana, ponjej^se zapodt šebrarn frizuro lepo ji uredi. življenje novo jim je dano, kvišku k soncu silijo. Vsa narava se prebuja, ponovno vse ozeleni, prelesten se pogled ponuja, veselje z lic ljudi žari. Takšna je pomlad na kmetih, čudovita in prekrasna, v rosnih ali v poznih letih je za vsakogar enkratna! Aleš TACER Dohodek živinorejcev, ki redijo govedo za prirejo mesa, je čedalje manjši. Odkupne cene za klavno živino nazadujejo, poleg tega pa je ob koncu zime zastal tudi odkup. Upada pa tudi poraba govedine. Pa še mesarji so se založili s cenejšim mesom iz državnih rezerv. Za izvozne spodbude pa se država le stežka in počasi odloča. V pretežno hribovskih predelih naše Koroške krajine, v oddaljenih krajih, zlasti na manjših kmetijah ukinjajo prodajo mleka. V zadnjih petih letih je kar preko 600 kmetij prenehalo prodajati mleko in to od preko 1000 krav. Mleko ostaja doma in ga namenjajo za vzrejo telet, za prašiče, v manši meri pa tudi za domačo predelavo. Kakršnakoli je že poraba mleka doma, dohodek je manjši. Vedno več kmetij je prisiljeno usmerjati govedorejo v prirejo mesa, ki je dohodkovno še slabša kot prireja mleka za prodajo. Na hribovskih kmetijah pa so omejene možnosti za pridelavo obilnih količin cenene krme za intenzivno pitanje v dolgi zimski sezoni. Lažje je rejcem, ki lahko pridelajo obilo koruze za siliranje. Zato je kvaliteta pitane živine iz hribovskih predelov slabša kot iz ravninskih predelov, kjer lahko intenzivno pitajo s pretežno koruzno silažo. Po podatkih zadružne klavnice v Otiškem vrhu so leta 1996 zaklali preko 2200 glav mlade pitovne živine, od tega je prišlo v I. kvalitetni razred le 1 3% zaklanih živali, v II. 48%, v III, pa 32%. Razlika v odkupni ceni med I. in lil. razredom pa je najmanj 50 tolarjev. Še večja pa je razlika v izplenu mesa, kjer znaša povprečno na govedo v I. razredu 389 kg, v III. razredu pa le 288 kg. Razlika v izkupičku je kar okrog 60.000 tolarjev. Ni zanemarljivo! Vprašanje pa je, ali je v težjih pridelovalnih razmerah možno pridelati še več cenene kvalitetne krme za dolgo zimsko sezono za intenzivnejše pitanje in do kolikšne mere se izplača odkupovati močno krmilo za obogatitev krmnega obroka? Kako iz teh zagat? Poleg upravičeno pričakovane izdatnejše pomoči države za hribovsko kmetijstvo bomo morali tudi rejci sami preusmerjati rejo klavne živine v donosnejše načine, po vzoru evropskih hribovskih kmetov (Avstrija, Nemčija), ki na veliko širijo vzrejo krav dojilj in rejnic za odgoj svojega in tudi dodanega teleta na višjo klavno težo, ali pa na pitanje mladih kastratov na paši. Rejo dojilj po novem subvencionira pri nas tudi država. Bistvo te nove reje je, da krava doji tele do konca laktacijske dobe, t.j. do 10 mesecev. Teleta pozimi dokrmljujejo z mrvo, travno silažo in zadnje mesece pred zakolom še z manjšimi količinami žitnega zdroba ( koruza + ječmen). V glavnem pa težijo za tem, da so telitve v prvih mesecih leta, da teleta potem s kravo dojiljo preživijo največ časa na paši, brez dokrmlje-vanja, kar je najcenejši način te reje. S tako rejo je najbolj smoterno izrabljena visoka krmna vrednost mlade trave. Pašnik mora biti seveda pregrajen v čredinke z električno ograjo, paša pa urejena in nadzorovana. Do konca pašne sezone lahko doseže tele do 300 kg žive teže in lahko gre v zakol, kjer doseže okrog 55 % klavni izkoristek. Odkupna cena pa je med ceno klasičnih klavnih telet in ceno za I. razredno mlado pitano govedo. Izkopiček za tako vzrejeno 300 kg težko tele, staro 10 mesecev je približno enak kot za 2 leti starega bika, težkega 500 kg. Z vzrejo telet na višjo težo pridemo do dohodka bistveno hitreje kot s klasičnim pitanjem in ceneje z manj dela. Poleg tega pa je čreda za zimsko krmljenje manjša, saj nam ostanejo samo krave dojilje, ki so ponovno breje. Dnevni prirast telet, ki so na paši in hkrati sesajo, znaša po avstrijskih in tudi naših izkušnjah okrog 1 kg na dan. Na hektaru urejenega pašnika pa lahko preživimo 1 do 2 kravi s teleti. Razlika je samo v trajanji pašne sezone, ki se z nadmorsko višino pašnika krajša. Vse strokovne - tehnološke podrobnosti te reje lahko dobite pri svojem kmetijskem svetovalcu. Ta način vzreje telet na višjo težo že poznajo nekatere kmetije na Mariborskem Pohorju, pa tudi v Dravski dolini (Radlje). Problem ni vzreja, ampak prodajal? Taka teža "teleta", - ki jih v Avstriji na veliko prodajajo kot "STYRIA BEEF", pri nas v Mariboru pa kot "POHORBIF", v ljubljani pa kot posebno blagovno znamko "ZLATO ZRNO" - pri nas težko prodate. Te novosti ne poznajo ne mesarji, še manj pa potrošniki. Meso na višjo težo vzrejenih telet na sonaraven način je odlične kakovosti, posebej primerno za pečenje na žaru. Meso v Avstriji posebej pripravijo za prodajo v 10 kg zavojih. Po zakolu mora biti trup najmanj 7 dni obešen v hladnem prostoru pri + 2 do + 3 stopinje C. To meso označujejo kot "BIO", saj je pridobljeno na najbolj naraven način. Naše tržišče bo to novo vrsto "teletine" vsekakor sprejelo. Saj porabimo kar precej teletine. V naši klavnici so lani zaklali okrog 300 telet, najmanj dvakrat toliko so jih zaklali "na domu". Meso na paši vzrejenih telet, ki sesajo do 10 mesecev, pa je vsekakor boljše, okusnejše saj je "izdelano" iz najdragocenejših naravnih surovin - mleka in sočne trave. Pa še cenejše je od klasične teletine, za rejca pa donosnejše. Za uveljavitev na tržišču bo potrebna temeljita, dobro organizirana, skupna reklama: rejcev, kmetijskih zadrug in klavnice, v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo. Kazalo bi uveljaviti lastno blagovno znamko, n.pr. "KOROŠKA TELETINA" s poudarkom na izvoru iz naših hribovskih kmetij, ki redijo živino na najvišjih nadmorskih višinah v Sloveniji. Brez reklame tudi v kmetijstvu ne gre več. Naj spomnim na zelo učinkovito reklamo za znamenito čokolado "MILKA", ki jo simbolizira upadljivo modra krava. Ta čokolada, ki je zasvojila staro in mlado, pa verjetno ni nič boljša od naše "GORENJKE". Ja, pa še to: s to čokolado nam severni sosedje prodajo precej svojega mleka , ki je glavna sestavina te uvožene sladkobe. Če se s svojo tržno prirejo kakovostnega mesa ne bomo uspeli uveljaviti na domačem tržišču, bomo še manj kos evropskemu. Ko bodo pri nas v veljavi evropske tržne razmere v okviru EZ, se je bati, da bi naši severni sosedje uspešno prodajali našim potrošnikom poleg "MILKE" še "SRYRIA BEEF"! Časa ni na pretek, politiki nas pospešeno vodijo v Evropsko zvezo. mmmum 11 Mladi iz Društva podeželske mladine Mislinjske doline, ki smo vkjučeni v študijski krožek o starih sortah sadnega drevja na naših kmetijah, smo konec meseca marca predstavili priročno skripto o starih sortah sadnega drevja na naših kmetijah. Pred dobrim letom smo ustanovili študijski krožek za ohranjanje starih sort sadnega drevja. Tako smo uspeli odkriti kar štirideset različnih sort jablan in hrušk, ki so najprej smo si pogledali in dokumentirali dia - filme, nato pa se je razvila razprava. Vsi povabljeni zunanji sodelavci in naši lokalni sponzorji, so bili kar nekoliko presenečeni, da se tudi mlajša populacija ukvarja s tako zanimivo temo. Vsi skupaj smo ugotovili, da imajo ti sadovnjaki še poseben pomen,saj povezujejo naselje z obdelano površino in imajo tudi druge prednosti. Njihov vpliv na okolje je ugo- Udeleženci krožka z mentorico Društva podeželske mladine Mislinjske doline. 1 leve: Ciril PERŠE, Marija VAUKAN (mentorica krožka), Milan PARADIŽ, Danica ONUK, Matej SKRIVARNIK in Danilo PUŠNIK. bile nekoč bolj razširjene kot danes. Raztresene so bile po dolini, kjer so tvorile pestro kulturno krajino, ki je dihala z naravo ( ptice, senca, paša, ...). Pri našem delu smo odkrili, da bodo nekatere sorte izumrle. Zato smo celoletno raziskovanje in opisovanje strnili v priročno skripto, ki je obogatena s fotografijo. Na zaključku prvega dela krožka smo v den, ker čistijo ozračje, zmanjšujejo moč vetra in ohranjajo naravni videz krajine. Globoke korenine teh dreves varujejo zemljo pred erozijo in zadržujejo vlago v njej. Njihova velika prednost je tudi naravna odpornost na bolezni in škodljivce. Tako škropljenje ni potrebno, zato pri vedno večjem pomanjkanju časa, prihranimo le - tega. Ohranja Danilo PUŠNIK pri stiskanju mošta avli osnovne šole Podgorje pripravili razstavo posameznih sort hrušk in jabolk, sušenega sadja in pripravili degustacijo različnih sort " mošta ", Prav tako pa smo praktično prikazali, kako se iztisne mošt. Večer je minil v prijetnem vzdušju, se ravnotežje, ki omogoča življenje naravnim sovražnikom škodljivcev, kot so to ogrožene vrste žužkojedih ptic, pikapolonic, čebel, krvavkinih najezdnikov in drugih. Siničji par in njuni potomci pospravijo letno 20000 do 30000 gosenic in raznih žuželk. Zadostno število ptic nam nadomesti drage in enostransko učinkovite strupe. V teh visokodebelnih sadovnjakih si lahko ptice najdejo gnezdilna mesta, kar v intenzivnih sadovnjakih ne morejo. Še posebno so dobrodošle v sadovnjakih sove, ker uničujejo voluharja in miši. Živinorejci poznamo tudi vrednost paše, ki jo živalim poleg zelo potrebne sence nudijo ti sadovnjaki. Dajejo videz domačnosti in prepoznavnosti. Govore nam o naših prednikih in z njimi vzpostavljamo stik z našimi zanamci. Kljub vsemu pa moramo iz teh sadovnjakov tudi nekaj iztržiti, na to je opozoril gospod profesor Ušen. Ugotavlja, da je na našem področju dovolj sadja, ki pa ga, žal, ne znamo ponuditi na trg. Zato bi lahko bila predelava sadja in predvsem sušenje le-tega, na marsikateri kmetiji dopolnilna dejavnost. Najlepše se zahvaljujemo našim gostom in zunanjim sodelavcem, ki so bili pripravljeni sodelovati z nami brez, da bi prejeli honorar in vsem lokalnim sponzorjem, še posebej mestni občini Slovenj Gradec, ki so s svojo podporo pomagali pri izidu skript. Naša želja je, da nadaljujemo študijski krožek, ki deluje po programu Andragoškega centra Republike Slovenije, s praktičnim delom v samem sadovnjaku. Vsi mladi, ki si želite pridobiti nekaj znanja iz področja sadjarstva ste vabljeni, da se vključite v sam študijski krožek in v društvo Podeželske mladine Mislinjske doline. Več informacij lahko dobite na Kmetijsko svetovalni službi v Slovenj Gradcu pri ga. Danici Onuk osebno ali na tel. 43-293. V nadaljevanju vam predstavljam najzgodnejšo jablano in hruško: BELICNIK in VRBOVKO BELIČNIK Izvor Literatura pravi, da je beličnik stara ruska sorta, ki se je razširila po vsem svetu in jo pridelujejo še sedaj. Pri nas je bila v sadnih izborih do leta 1977, ko so jo začele izpodrivati druge novejše sorte. Opazovano drevo je bilo posajeno v letu 1950. Raste na nadmorski višini 568 metrov. Rast drevesa Opazovano drevo je bilo cepljeno na sejanec. Ker je beličnik šibko rastoča sorta, mu ustrezajo bujne podlage. Drevo je srednje visoko, krošnja pa je široka. Ker drevo v mladosti ni bilo oskrbovano-obrezano, je krošnja preveč gosta zato so plodovi drobnejši, slabše obarvani in pojavlja se izmenična rodnost. V zadnjih dveh letih je bila jablana pomlajena . Cvetenje in oplodnia Cvetel je od 10.-16. maja. Zaradi slabega vremena je bila oplodnja slabša. Ker je jablana v lanskem letu izrazito rodila, bo letošnji pridelek manjši. Rodnost Rodi skoraj vsako leto, vendar vsako drugo leto je opaziti manjšo rodnost. Zorenje in trpežnost V letu 1 996 je začel zoreti 25 julija. Zori neenakomerno, saj so najprej zreli plodovi na osvetljenem delu krošnje.Tako so nekateri plodovi bili zreli šele 10. avgusta. Plodovi so po obiranju uporabni približno 10 dni. V hladni kleti pa počakajo tudi do tri tedne. Plod Plodovi so drobni do srednje debeli, občutljivi na pritisk. So okrogle oblike proti muhi so zoženi in imajo dolge peclje. Barva plodov je svet-lozelena do svetlo rumena- voščeno svetlikajoča. Meso je rahlo, prijetno sveže in kiselkasto. Uporaba Uporabljamo jih predvsem za prehrano, saj je cenjena predvsem zaradi zgodnjega dozorevanja in prijetnega kiselkastega okusa. Je prvo jabolko, ki dozori v zgodnjem poletju. Gospodinje jo uporabljajo za pripravo štrudljev, pit. VRBOVKA Izvor Hruška je stara okrog 40 let. Cepljeno je bilo na podlago vinske moštnice. Raste na n. v. 470 m in več. Rast drevesa Rast je šibka. Ima kratek rodni les. Krošnja je dovolj osvetljena. Cvetenje in oplodnia V letu 96 je slabo cvetela. Oplodnje pa ni bilo. Rodnost Je izmenična, vsako drugo leto je zelo polna. Zorenje in trpežnost Dozori v prvi dekadi avgusta, uporabna je tri tedne. Plod Plod je droben, barva plodu pa je rumenkasto zelena. Pecelj je dolg. Plod je izrazito hruškaste oblike. Meso je belo rumene barve. Spoznamo jo po izraziti aromi. Uporaba Uporabljamo jo kot zgodnjo jedilno hruško; primerna pa je tudi za sušenje, za kompote, kupe, sadne solate.. Matej SKRIVARNIK ing.kmet. 121 im m ZDRAVSTVO RAZMIŠLJANJE OB MEDNARODNEM DNEVU MEDICINSKIH SESTER (12. MAJ) Modra halja s predpasnikom, poškrobljen ovratnik in manšete, belo pokrivalo na strogi počeski, beli ortopedski čevlji... Brez ličil in nakita, kratko pristriženi nohti... Urejena in prijetna! Prijazna in nasmejana, predvsem pa ustrežljiva in iznajdljiva, pacienti jo težko pričakujejo... Kot sončni žarek, ki se zjutraj tiho priplazi ob bolniško posteljo (citiram pripombo, ki sem jo nekoč slišala v bolniški sobi)... Takšno sem videla kot otrok... Občudovala sem to podobo medicinske sestre. Bila mi je nekako sveta in rada sem z mislijo tavala po dolgih bolniških hodnikih in sanjala, sanjala... In, ko se je bilo treba odločiti za poklic, ni bilo težko. Imela sem le eno željo... Danes medicinskih sester po barvi delovne obleke ne moremo več ločiti od ostalih zdravstvenih delavcev, pokrivalo je predpisano le še pri nekaterih opravilih, čevlji pa so lahko vsakršni... Tudi živahna ličila in kričeči nohti niso nobena redkost. Prenatrpane bolniške sobe in čakalnice so sestri vzele vso milino in potrpežljivost, birokracija jo je pahnila med papirje, neusmiljeni zakoni pa ji nenehno nalagajo nove in nove naloge. Njeno delo je razvrednoteno, motivacije ni... Sestra sodobnega časa, ne po svoji krivdi... Precej je k temu pripomogel tudi sodoben šolski sistem. Nekdaj so šla v ta poklic dekleta (redkeje fantje) iz sočutja do sočloveka, iz potrebe, pomagati nekomu, danes pa se jih veliko odloči za zdravstveno šolo zato, ker pač iz takšnih ali drugačnih razlogov nimajo druge izbire... Zgrešeno, popolnoma zgrešeno! Medicinska sestra pa ostaja medicinska sestra, ne glede na čas, v katerem živi in dela... Zanjo veljajo določena načela, ki so zapisana v kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Kodeks sestri nalaga v prvi vrsti skrb za ohranitev življenja in zdravja ljudi, spoštovanje pravice varovanca do izbire in odlločanja, dolžnost varovanja poklicnih skrivnosti, spoštovanje dostojanstva in zasebnosti varovanca v vseh stanjih zdravja, nudenje kompletne zdravstvene nege itd... Pojem medicinska sestra, ki je v vsesplošni miselnosti ljudi povezana le z bolnikom in z zdravstveno nego, torej pomeni dosti več... Sestra ni le negovalka, njena prvenstvena naloga je vzgoja za zdravje in šele za tem vzgoja za življenje z boleznijo, bodisi akutno ali kronično. V svojem delovnem obdobju sem počela že marsikaj. Okusila sem delo bolnišnične sestre in delo ambulantne v zdravstvenem domu, nazadnje pa pristala v preventivi, katere cilj je: ohraniti zdravje pri zdravem varovancu, bolnemu pomagati, da bo čimprej okreval, kronično bolnega pa naučiti živeti z njegovo boleznijo. Skrb za zdravje ljudi je sicer prednostna naloga vseh zdravstvenih programov in naloga vseh zdravstvenih delavcev, a vendar nekoliko oddaljena od vsakdana in ljudem skoraj neznana, zato vam jo želim z opisom delovnega dneva preventivne sestre, približati. Ponedeljek, ob 6.00 Jutranji klepet ob kavici, kjer se zvrstijo dogodki popoldneva in vedno prekratke noči, nato pa skok v računalnik. Zdravstveni dom Radlje nujno potrebuje več diet za potrebe ambulant. Berem, preverjam, kdaj smo nazadnje korigirali... Kličem splošno bolnišnico. Konzultacija z dietetičarko o morebitnih spremembah pri posameznih dietah... Popravljam, tiskam in tekste odnesem v razm-noževalnico. 8.00 Zazvoni telefon. Ravnatelj osnovne šole želi predavatelja za temo "Zdrava prehrana šolarja" na roditeljskem sestanku. Na sistematskem pregledu je bilo namreč ugotovljeno, da je precej otrok slabokrvnih, v povprečju pa so predebeli. Že v četrtek, ob 16.uri. Malo časa za pripravo, a priložnosti srečanja s starši ne smemo izgubiti. Telefoniram, Zdravstveni dom Slovenj Gradec, Mislinja in spet Slovenj Gradec. Po nekem čudežu mi uspe "nažicati" patronažno ses- tro z obljubo, da ji takoj priskrbim strokovno literaturo in avdiovizualne pripomočke. Hitro skombiniram še prevoz obljubljenega materiala do Slovenj Gradca in svečano sporočim gospodu ravnatelju, da je za četrtek vse O.K. Okrog 8.45 Lahen tok, tok, tok po vratih pisarne. Prosim! Prestrašena srednješolka išče sestro iz posvetovalnice za mlade. Ponudim ji stol. Ne ve, kje naj začne. Sprva histeričen smeh, nato jok. Tišina... Pa spet jok in smeh. Končno spregovori. S starši odpotuje na morje, sumi pa, da je noseča. Menstruacija kasni tri tedne... Tudi sicer je perilo neredno, a tokrat s fantom nista pazila... Otroka še ne želi imeti, ker je še vse pred njo... Zatem steče vse po ustaljenem tiru. Steklenička, urin, nalepka, sprehod do laboratorija... Že tretjič ta mesec na moje ime delajo nosečnostni test, čeprav sem za takšne "hece" že dalj časa nedovzetna... 10.30 Oddahnem si. Test nosečnosti je negativen. V takšnih primerih skoraj vedno jokam. Od sreče! Ker moram na predavanje spolne vzgoje v OŠ , prosim sodelavko, da v mojem imenu razveseli mladoletnico o negativnem rezultatu in ji zaželi prijetno letovanje na morju. Takoj , ko se vrne, pa naj se s fantom oglasita v posvetovalnici za mlade zaradi posveta o kontracepciji. 11.20 Šolski zvonec naznani pričetek moje učne delavnice. Že v zbornici me razveselijo, da grem tokrat v najtežavnejši razred. Opozorijo me na motečega učenca, ki s seboj potegne celo skupino. Torej, mi danes usoda ni naklonjena... Zopet zgubljen dan, eno delo zaman, pokvarjen popoldan... Misel na srečen izid dogodkov zadnjih ur me spet spravi v red. Samozavestno stopim v razred, se predstavim, napovem današnjo temo in svoje želje s potekom učnih ur. Prosim učence, da mi, kot nepedagoškemu delavcu, pri izvedbi pomagajo, tiste pa, ki jih tema ne zanima, prosim, da mirno zapustijo razred (po tihem se vedno bojim, da bo to mojo mikavno ponudbo kdo izkoristil, a k sreči nihče ni tako predrzen, nekoliko pa privlači tudi zanimiva vsebina...). Po pripombah skupine hitro izsledim motečega učenca, ki ga takoj zaposlim pri delu z diapozitivi . Čeprav to ni nobena umetnost, ga med izvajanjem neutrudno hvalim. Dve učni uri mineta, kot bi trenil, v popolni tišini in na željo učencev celo brez odmora. Pedagoška vodja šole je presenečena. Dvakrat je vstopila v razred, da se je prepričala, ali smo sploh še na šoli... 13.00 V zbornici poiščem še psihologa in hitro preletiva anonimna vprašanja iz skrinjice "Zaupaj mi", ki so jih napisali učenci. Pisne odgovore jim vračamo pod željeno šifro na stenski tabli. Na zdravstvena vprašanja odgovarjamo zdravstveni delavci, zato le-ta izločiva in odnesem jih s seboj. Med vožnjo proti domu pa v mislih že nastaja jutrišnji dan... Na tri vprašanja učencev bom odgovorila sama, eno vprašanje ponesem k šolski zdravnici, eno k dermatologinji...To bom postorila zjutraj, pred odhodom na teren... Preventivna sestra MILI MOJ ČMRLJ Pričenjam pisati basni, kajti vse je racionalizacija, tudi moje nespečne noči, ko hlepim po tebi sestaviti skupaj, moje tipalke so omrtvičene, ljubim tvoje želo prizadevam si razpreti klešče vpetost boli zblaznela nisem od muk uboge žuželke Auuuuuuuuuuu...... M. GREGORIN Malo je takih, kot je Rajko Rozman iz Mislinje, ki ima za seboj lepo in bogato življensko pot.Vse skozi je bil zvest gozdu in lovu, zato se svoje bogate življenske poti rad spominja. Izhaja iz številne Rozmanove družine in tudi njegov oče Karel Rozman je bil zaposlen v gozdarstvu, bil je revirni vodja in državni lovec pri takratnem veleposestniku Arturju Pergerju. Po očetovem vzoru je tudi Rajko Rozman odšel med gozdarje, že kot šolarček pa se je navdušil tudi za lovstvo in lovec je še danes. Čeprav Rajko že nekaj let uživa zasluženi pokoj, se svoje življenske poti rad spominja, posebno ponosen pa je na svojega očeta Karla, ki ga je še kot nebogljenega pobiča navdušil na lovstvo, pozneje pa še za gozdarstvo. "Veste, moj oče je bil z dušo in telesom lovec in gozdar, zato mi je velikokrat dejal: "Ti boš lovec in gozdar, če želiš, da ti bo dobro v življenju!" In res je bilo tako. Do lova sem dobil veliko veselje in z očetom sem pričel odhajati na lov. Spominjam se, da sem moral zgodaj vstajati, da sem šel z očetom v planino. Opazoval sem naravo in divjad. To je bilo največje veselje vseskozi v lovstvu. Mnogi mislijo, da lovci samo streljamo in pobijamo, pa se motijo,"pravi Rajko Rozman. Ob tem, ko je Rajko Rozman postal že pravi lovec in ljubitelj narave, je začel razmišljati o zaposlitvi. Spomnil se je besed svojega očeta Karla, da če hoče, da mu bo dobro v življenju, naj bo gozdar. "Res je, spomnil sem se besed očeta, ko mi je dejal, naj bom gozdar. Leta 1940 sem šel v gozdarsko šolo v Maribor, ki sem jo kljub vojni uspešno končal. Leta 1945 sem v jeseni nastopil službo pri veleposestniku Času, po domače Lužniku v Dovžah kot revirni vodja. Prevzel sem njegovo planino in bil tu zaposlen vse do leta 1953, ko sem odšel v revir Glažuto in Tolsti vrh, po letu 1963 pa sem prevzel polovico državnega in zasebnega revirja kmetov. Dela je bilo več kot preveč, saj smo sekali po tistem znanem petletnem planu, po katerem se je včasih delala tudi škoda. Pa kaj smo si hoteli, taka so bila navodila in mi smo morali delati po njih. Delo je bilo težko in naporno še posebno zato, ker nismo imeli na voljo prevoznih sredstev, da bi se vozili na "šiht" tako, kot se vozijo danes. Ko je po Mislinjskem jarku bila železnica, smo se po njej vozili in spravljali hlodovino v dolino, leta 1957 pa so jo razdrli in uničili in s tem naredili nepopisno škodo," se spominja Rajko Rozman. Fanika in Rajko Rozman ogromno in spominjam se, da smo imeli deljeni delovni čas, kar nam je delalo težave, računalnikov nismo poznali in računali smo vse ročno, le proti koncu so že prišli računalniki, ki so nekoliko olajšali delo. Celih 34 let sem bila zaposlena na gozdarstvu, vse do leta 1979, ko sem odšla v pokoj, pa lahko rečem, da me na vse to vežejo lepi in nepozabni spomini," pravi Fanika Rozman. Ko Rajko Rozman brska po svojih lovskih spominih, ima za seboj veliko lepih in zanimivih Rajko Rozman ob lovskih trofejah V GOZDARSTVU TUDI NJEGOVA ŽENA Tako kot Rajko Rozman pa je bila v gozdarstvu zaposlena tudi njegova žena Fanika. Po končani meščanski šoli leta 1939 je dobila zaposlitev na občini Mislinja, v kateri je županoval Ivan Tovšak. Proti koncu leta 1945 si je poiskala novo zaposlitev in sicer na Oskrbi, to podjetje pa se je pozneje preimenovalo v Gozdno gospodarski obrat. "Vse skozi od leta 1945, ko sem bila zaposlena v gozdarstvu, sem delala v računovodstvu in administraciji. Dela je bilo dogodivščin. Ko ga povprašamo, kdaj je bila za njega najbogatejša lovska sezona nam pove, da je le-ta bila od prvega novembra 1 945 pa do 31. marca leta 1946. Tisto zimo je uplenil kar 26 lisic. " Veliko noči je bilo neprespanih in zmrzoval sem ob čakanju na lisice, če pa sem kaj uplenil, pa je bil za mene to najlepši lovski trenutek", pripoveduje Rajko Rozman. DOBER LOVEC VIDER Stanovski prijatelji Rajka Rozmana so vedno radi govorili, da je bil vseskozi dober med najboljše lovce vider dolga leta lovski čuvaj Rajko iz leta v leto vse večji specialist prav v lovu na vidre. Vidre, ki jih je v reki Mislinji še v gornjem toku, kjer so stari jezovi, zaraščeno obrežje in hudourniške pregrade, so za Rajka najlepša lovišča vider. Zato pa si je Rajko izbral prav ta mesta, saj so zelo pripravna za nastavljanje stopalk. Ker pa vidrin kožušček velja kar lepe denarce, jih lovijo tudi drugi lovci vzdolž Mislinje. Vidre, ki pridejo iz spodnjega v zgornji tok, se ne strokovno nastavljenim pastem drugih lovcev kar spretno umikajo in le redko katerega izmed njih osreči tu pa tam s svojim kožuščkom. Rajkovim pastem pa se je težko izogniti. Življenje vider pozna zelo dobro, zato past le redko nastavi v prazno. Okoli leta 1960 pa je Rajko ujel vidro težko 9,87 kg, kar je bila za njega posebna lovska trofeja." Ko danes na jesen življenja v svoji hišici ob gozdu Rajko in Fanika Rozman uživata svoj zasluženi pokkoj, ni dneva, da se ne bi spomnila svojih sodelavcev in težko prehojene poti. Kot sama pravita, je bilo težko, pa vendar lepo in veselo. Zato Rajko Rozman še danes rad zaide v naravo in gozd, ki mu je bil vseskozi življenski sopotnik. F. JURAČ ZLATA F ZAKON lAnAl/ A OROKA CEV DOBNIK Letos zadnjo soboto v aprilu sta pred županom občine Radlje Flermanom TOAAAŽIČEM petdeset let zvestobe potrdila Marija in Jakob DOBNIK iz Sv. Treh kraljev nad Radljami, nato pa je sledila še cerkvena poroka v podružni cerkvici, po kateri je kraj zopet dobil nazaj svoje staro ime. V tej cerkvici je bila ob lepem in toplem pomladnem dnevu tudi prva poroka z istim "ženinom", se spominja dobrodušna "mladenka". "Nisva Sest let starejšemu Jakobu pa je zibka stekla više v hribih, pri Pernatovi bajti, kjer so se rodili trije fantje in tri dekleta. Ker v teh trdih časih ni bilo dovolj kruha za vse, je moral že zgodaj služit, najprej kot pastirček, ki je zrastel v hlapca. Se se spominja zgodnjega vstajanja, ko je moral še pred odhodom v šolo napasti živino. Komaj je iz dečka zrastel v fanta, že ga je v najlepših fantovskih letih zajel vrtinec druge svetovne vojne, ko v zakonski par in v zakonu sta podarila življenje trem fantičem. Čeprav je bil mož zaposlen, pove Micka:" Nisva dobila nobenih nakaznic in ne doklad, ker sva imela krpo strme zemlje. Celo z obvezno oddajo so nas bremenili. Pa tudi te težave so minile." Zdaj se počutita srečna v tem prijetnem skromnem domu, v dobrem sožitju sina Karlija ter snahe Irene in vnukinje Melite. Tudi sinova Jože in Rudi sta si Zakonca DOBNIK z ožjimi potomci hotela teh ceremonij, a so potomci tako dolgo sitnarili, da sva privolila. Zdaj sva jim hvaležna za to pozornost, ki nam bo vsem ostala v lepem spominu." Njun domek je prislonjen v strm breg, ki se začne dvigovati proti planinam, sicer pa v skritem kotičku, odmaknjen od Drave. Prav v tem domu, kjer se je reklo pri Spodnjem Krautiču, je pred 72 leti steklo življenje Micki in še dvema sestrama pepci in Tini. Kar precej trdo je bilo življenje na tej strmi freti, pravi Micka. Živeli so skromno ter zadovoljno ob številnih dninah pri okoliških kmetih. je bil prisilno mobiliziran ter ranjen. Izgubil je desno oko, kasneje pa so ga ujeli Rusi in polni dve leti je preživel na Uralu težke ujetniške čase, posebej še pozimi, ko so mnogi ujetniki pri - 40 °C omrznili na nogah, veliko jih je pa tudi umrlo. Sele leta 1946 se je srečno vrnil v domovino. Čeprav so se tudi tu hudo poznale posledice vojne, je bil to zanj najlepši dan. To je le delček spominov. Ob vrnitvi domov si je Jakob kmalu našel svojo izvoljenko, Sp. Krautičevo Micko, ki je po starših podedovala to skromno bajtico in ljubezen ju je združila zgradila domove na tem koncu in so si složno pomagali drug drugemu. Sin Karli si je omislil čredo ovac, da popasejo tisto bregovje, ki so ga prej s težavo obdelovali. Jakob je še povedal, da bi mu bilo sedaj v življenju prav lepo, če mu ne bi močno opešal vid na levo oko, desnega je izgubil v vojni in ne more brati in opravljati drugih del, čeprav bi še rad. V imenu vseh, ki ju poznamo, želim, da bi zdrava in čila dočakala biserno poroko. Ludvik MORI ilBniii 15 ZDRAVSTVO Pomladanski meseci so čas, ko radi obračunamo z odvečno navleko, ki se je nabrala skozi puste zimske mesece. Ena izmed teh nevšečnosti je gotovo tudi kakšen centimeter več okrog pasu, zaradi načina zimskega prehranjevanja pa celo povišana katera od maščob v krvi itd. Torej, storimo nekaj zase! Vsaj za nekaj časa prekinimo s starim načinom življenja in upoštevajmo nekaj osnovnih pravil zdravega prehranjevanja. Morda nam bo postalo všeč, ker se bomo ob tem bolje počutili in nam bo počasi prišlo celo v navado... Svetujemo vam: 1. Imejte pet obrokov na dan! 2. Živila le kuhajte, dušite ali pecite na žaru! Maščob nikoli ne pregrejte! Praženje in cvrtje je prepovedano! 3. V prehrano vključite več celuloze, sadja in zelenjave! 4. Zaužijte vsaj dva litra tekočine na dan! 5. Živila dobro prežvečite (Uredite si zobovje!)! 6. Vsaj enkrat dnevno opravljajte fizično - rekreacijsko delo tako dolgo, da se boste spotili! 7. Telesna teža ne sme presegati 10% idealne telesne teže! Če ste predebeli, shujšajte! Posvetujte se o tem s svojim zdravnikom in dietetikom, da boste osvojili svoj lasten prehrambeni načrt! 8. Po možnosti odstranite tudi ostale dejavnike tveganja (duševna preutrujenost, kajenje, telesna neaktivnost, motnje v presnovi sladkorja in maščob, zvišan krvni sladkor itd.)! Dovoljena živila: pijače: voda, vsi zeliščni čaji brez sladkorja, naravni sadni sokovi, razredčeni z vodo mleko: posneto mleko (1,6% mlečne maščobe ali manj), mlečni izdelki iz posnetega mleka, jogurt "bifidus" meso: pusta govedina, teletina, kuhana ali dušena divjačina, perutnina brez kože, bele ribe, svinjska ribica, izmed salam le stisnjena govedina zabela: olje ali margarina (do dve čajni žlici dnevno!) juhe: posneta goveja, telečja in kurja juha, zelenjavne juhe krompir: kuhan, pire krompir, krompirjevi kosmiči cerealije: zaželjene neoluščene (ovseni kosmiči, neoluščen riž, žitarice) zelenjava: vse vrste, vsaj v dveh obrokih dnevno sadje: vse vrste, vsaj v dveh obrokih dnevno pecivo: pripravljamo na margarini iz posnetega mleka, brez rumenjakov sladkor: v omejenih količinah Prepovedana živila: pijače: sladkane pijače, alkohol! meso: vso mastno meso, svinjina, morske ribe, mastne sladkovodne ribe, mastne konzerve prekajeno meso, drobovina, suhe in posebne salame, hrenovke zabela: svinjska mast, zaseka, ocvirki, slanina juhe: vse mastne in močno zagoščene juhe krompir: pečen in ocvrt, krompirjevo testo peciva: vsa peciva s celimi jajci in tista, ki so jim dodane večje količine maščobe, nadevana peciva (potice), vse presladke močnate jedi zakuhe: fritati, ocvrt grah, mesni zavitki. Kako živila dušimo ali pečemo? Dušimo v dobro pokriti posodi tako, da v posodo vlijemo olje, malo vrele vode ali juhe, vložimo vanj živilo, osolimo in pokrito dušimo do mehkega. Če pa želimo živilo peči, pečemo brez dodatka maščobe, živilo pa obdamo z zelenjavo. Lahko pa pečemo živilo v teflonu ali pa zavito v alufolijo. Pred serviranjem dodamo dovoljeno količino olja ali margarine. Za zagostitev jedi uporabljamo drobtine, podmet, dietni bešamel, nastrgan krompir ali ovsene kosmiče. Dietni bešamel pripravljamo iz moke, malo vode in margarine. Vse skupaj pustimo vreti, da se zgosti in postane gladka masa. Gotov bešamel primešamo kuhani zelenjavi. Za en obrok potrebujemo eno rezano kavno žličko moke. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne Čeprav je že precej odmaknjen dan zdravja, ki smo ga praznovali 7. aprila, bi bilo prijetno in dobro, če bi vsi ljudje naše domovine in sveta bili kar najbolj zdravi skozi vse leto ali celo vse življenje. A to srečo imajo le zelo redki ljudje. Kruta narava in številne bolezni nam tega nikoli niso in ne bodo povsem dopuščale. Da sem ne štejemo tudi boškodb vseh vrst, pa naj jih zakrivimo sami ali drugi faktorji! Kar veliko pa lahko storimo za svoje zdravje sami, čeprav nam je vedno bolj onesnaženo okolje vse manj naklonjeno. Res, da raznovrstne pijače izdelujemo zato, da si gasimo žejo, naj bi kot pravi pesem:" Po pameti ga pili..." Drugi sovražnik našega zdravja so tobačni proizvodi. Če se jim že ne moremo povsem odpovedati, jih lahko zelo omejimo. Predvsem ženskam bi lahko zapeli tisto pozabljeno pesem: Tobak je bog ustvari! samo za moški stan, tudi ženske ga kadijo, katerih nič ni sram!" A vse kaže, da je to rastlino ustvaril hudič. Z njo se zastruplja vse več mladoletnikov, pa tudi marsikatera nosečnica, brez čuta za zdravo potomstvo, strastno uživa v kajenju. Kot poročajo mediji, so vse bolj grozljiva poročila o pohodu mamil med mlade. Tu je še dieta proti vsakovrstnim boleznim ter vzdržnost tistih z odvečnimi kilogrami in še bi lahko naštevali, da ne govorimo o varovanju okolja. Lahko bi mu prizanesli z odmetavanjem vsakovrstnih odpadkov, če že velikih onesnaževalcev ne moremo zajeziti... Prijazen pogovor in nasmeh zdravnika in sester pomaga zdraviti tudi bolno dušo ter pripomore k manjši porabi zdravil. Vsi, ki smo primorani pogosteje obiskovati zdravstvene delavce, jim privoščimo prijazen pozdrav tudi zunaj zdravstvenih zavodov in ne hitimo mimo njih kot da jih ne poznamo. Ludvik MORI Dr. Franc Heber in sodelavki 16 mtmmM V Čatežu bomo lahko letovali v juniju, juliju, avgustu in septembru letos v naslednjih terminih: od 01.6 do 08. 6. 1997 od 08. 6 do 15. 6. 1997 od 15. 6. do 22. 6. 1997 od 22. 6. do 29.6. 1997 od 29. 6. do 06. 7. 1997 od 06. 7. do 13. 7. 1997 od 13. 7. do 20. 7. 1997 od 20. 7. do 27. 7. 1997 od 27. 7. do 03. 8. 1997 od 03. 8. do 10. 08 1997 od 10. 8. do 17. 08. 1997 od 17. 8. do 24. 08. 1997 od 24. 8. do 31.08. 1997 od 31.8. do 07. 09. 1997 od 07. 9. do 14. 09. 1997 od 14. 9. do 21.09. 1997 od 21.9. do 28. 09. 1997 Izmene so ob 12. uri. Do takrat mora biti prikolica očiščena in pospravljena, ključi pa na recepciji. Letujejo lahko zaposleni v GG Slovenj Gradec in njihovi družinski člani. Cena za sedemdnevno bivanje v prikolici in kopanje v bazenih ( 5 kart na dan) je 27.000,00 sit. Znesek plačila za letovanje vam bo služba odtegnila pri osebnem dohodku. Letujete lahko tudi v maju in oktobru. Napotnico za te mesece dobite na tajništvu GG, plačate pa 12 DM po osebi na recepciji letovišča Čatež. Napotnica ni prenosljiva. Za poškodovane in polomljene stvari v prikolici odgovarja naslovnik napotnice. Prijavnice boste dobili na poslovne enote, (izpolnjene oddajte svojim sindikalnim zaupnikom. Prijetno letovanje vam želi Sindikat GG Slovenj Gradec ZDRAVILIŠČU STRUNJAN : Temelj zdravljenja vsake bolezni je zdravstvena vzgoja bolnikov. To še posebej velja za sladkorne bolnike, saj je že dolgo znano, da je za dobro urejeno sladkorno bolezen potrebno aktivno bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju. Tega pa ni lahko doseči. Samo znanje o bolezni ne zadošča. Bolnik mora bolezen sprejeti, spremeniti nekatere vedenjske navade in se naučiti, kako lahko živi z njo. Le tako je mogoče, da je tudi s sladkorno boleznijo lahko njegovo življenje kvalitetno. Društvo diabetikov Slovenj Gradec je pripravilo za svoje člane preventivno okrevanje od 4. do 1 1. maja 1997 v zdravilišču Strunjan. Poleg 24 članov društva iz Slovenj Gradca je tja s posebnim avtobusom potovalo tudi deset članov društva diabetikov iz Ljubljane. Med člani obeh društev so se spletle prijateljske vezi. Poseben program okrevanja, ki ga je pripravilo zdravilišče Strunjan, je zajemal: - praktično šolo kuhanja za diabetike, - vsakodnevno merjenje krvnega sladkorja, - rekreacijo, - zdravniška predavanja, - predstavitev sponzorjev in proizvodov ter njihovo prizadevanje za boljše in bolj kvalitetno življenje diabetikov, - izlete in zabave. To je bil skrbno organiziran oddih v prijetni družbi prijateljev, in člani društva so se marsikaj koristnega naučili. Bogat program rekreacije, sprehodov in izletov, ki so bili posebej prilagojeni sladkornim bolnikom, je močno popestril dopoldanske zdravstvene storitve ter praktično šolo kuhanja za diabetike. Kot vedno doslej, je člane obiskala zdravnica dr. Metka Epšek in program popestrila s strokovnim predavanjem. Udeleženci so si poleg okolice Strunjana ogledali staro mesto Piran. Na izlete so jih popeljali tudi v zaledje slovenske Istre, kjer so doživeli prekrasen večer na kmečkem turizmu. Ogledali so si starodavno naselje Krkavče in ob tem spoznali, da je marsikaj zanimivega mogoče spoznati tudi v notranjosti primorskega sveta. S programom okrevanja so udeleženci povsem zadovoljni, saj so si mnogi nabrali novih moči ob svoji aktivni vlogi. Njihovo počutje v Srunjanu je bilo prijetno, sproščeno, razvile so se prijateljske vezi med dvema društvoma, ki že nekaj časa lepo sodelujeta. Zadovoljni so bili tudi z nastanitvijo v bungalovih ali v hotelih. Prijetni so bili tudi stiki z osebjem zdravilišča. Svoje zadovoljstvo so na koncu izrazili v anketi. V zahvali Društva diabetikov Slovenj Gradec zdravilišču Strunjan so med drugim zapisali: "Mislimo, da s tovrstnimi programi v Vašem zdravilišču še nadaljujete, kar bo zanimanje za okrevanje med diabetiki pri Vas še povečalo in tudi iz našega društva se bomo k Vam radi vračali." O tem smo lahko z gotovostjo prepričani! Društvo diabetikov Slovenj Gradec pa je s svojo aktivnostjo in originalnostjo znova presenetilo. Tomislav KLEMENČIČ Udeleženci preventivnega okrevanja Društva diabetikov Slovenj Gradec v Strunjanu Delavci in upokojenci Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec lahko tudi letos letujemo v Portorožu v hotelih Bernardin. Hotelske usluge lahko koristimo v obdobju od 1.5. 1997 do 30. 9. 1997 v hotelu Vile park in od 1. 10. 1997 do 25. 12. 1997 v hotelu Bernardin. Koristimo lahko 500 nočitev po hotelskem ceniku za posamezna obdobja s 50% popustom na storitev. Termin letovanja si lahko rezervirate pri tajnici GG Slovenj Gradec Cvetki BREZOVNIK. 5. SREČANJE KOROŠKIH UPOKOJENIH GOZDARJEV Klub upokojenih koroških gozdarjev vabi vse upokojene gozdarje na 5. SREČANJE , ki bo v petek, 4, julija 1997 s pričetkom ob lO.oo uri pri DULERJU na SELAH. Vljudno vabljeni! VEČ NAS BO • LEPŠE BO! Prijave zbirajo področni poverjeniki do 25. junija 1997. ODBOR KLUBA "Preko prepadov Uršlje gore prihaja slika v vaš dom!" Foto: Gorazd Mlinšek Tri dni pred letošnjo prvo polno luno, ko je zima kazala še ostre zobe, se nas je 20 ljubiteljev gora odpravilo v daljno Tanzanijo osvajat najvišji vrh Afrike: mogočno, 5895 m visoko goro "demona Njaro", bolj znano kot Kilimanjaro. Ko smo po približno štiriindvajsetih urah potovanja prispeli v Nairobi, se je glavno kenijsko mesto kuhalo v razbeljenem poletnem dopoldnevu. Vajenim slovenske zime nam je pohajala sapa pod odvečno obleko. Nekoliko nam je dvigovalo temperaturo tudi letališko osebje. Ob prihodu so nas namreč zasuli z najrazličnejšimi formularji, ki jih je bilo potrebno izpolniti. V zadušljivi letališki stavbi je bilo to, za normalne razmere nič kaj težavno opravilo, prava muka . Znoj nam je kapljal še od ...! Saj veste, od kod! Nazadnje pa se je izkazalo, da je bil naš trud bolj sam sebi namen: izpolnjene tiskovine so potem, ko sta jih na hitro ošinila vsaj dva uradnika (včasih trije), jadrno zmetali v koš. In pri tem opravilu so bili za spremembo nagli.! A to je druga zgodba, zgodba o afriški "učinkoviti izrabi resursov": človeških in časovnih. O tem bi bilo moč napisati knjigo. Čas ima v Afriki povsem drugačne razsežnosti in pomen. In tej drugačnosti se je treba prilagoditi. Nič ne pomaga slaba volja, nič ne pomaga priganjanje, v Afriki je vse "pole - pole" (počasi - počasi) in pika. Sčasoma sem se na to lagodnost navadila in začela v njej uživati (ne želim pa govoriti o šoku prvih dni po vrnitvi v "zaresno" življenje). Iz Nairobija smo z avtobusom odpotovali v tanzanijsko mestece Moshi, ki leži na vznožju Kilimanjara. Cesta med mestoma je za afriške razmere presenetljivo dobra, pa tudi sicer je bila pot izjemno zanimiva in slikovita. Vozili smo se skozi izsušeno stepo, kjer se je zemlja pod vročim soncem spremenila v rdečkast prah in groteksno oblikovanih ogromnih ter-mitnjakov skoraj ne ločiš od posušenega drevja. Srečali smo nasmejane Masaje in z njimi delili obed ob cesti (še danes se sprašujem, kako so na vso hrano, ki so jo dobesedno goltali, reagirali njihovi želodci). Potovali smo mimo vasi in mestec, ki jih sestavlja kopica lesenih kolib, sumljive trdnosti, okrašenih z živopisanimi vabljivimi napisi: Friseur, Hotel, Butcher, Beauty Salon by Mama Jo. Bolj ko smo se bližali mestu Moshi, prijaznejša in bolj zelena je postajala pokrajina. Oblaki, ki vsak dopoldan ovijejo Kilimanjaro, oskrbijo zemljo v okolici s prepotrebno vodo. Nepreglednim nasadom kave so sledili nasadi banan (banane so glavna jed okoliških prebivalcev), pa spet kave... V ugašajočem dnevu smo potem, ko smo pustili daleč za seboj tudi zelo visoki Mt.Meru (okoli 4500m), prvič zagledali Kilimanjaro. Ob pogledu na goro, ki je kipela visoko pod afriško nebo, oblita z mehko svetlobo zahajajočega sonca, mi je zastal dih in prvič sem podvomila vase. Bom zmogla? Po noči v hotelu Moshi - lahko bi se ji reklo tudi: več ur trajajoči brezupni boj s komarji - pa sem bila z moralo sploh dokaj na dnu. Brez prave volje sem se skobacala iz postelje in stopila k oknu: pogled na Kilimanjaro, vkopan v večni sneg in led, je bil prelesten. Z belim pokrivalom je gora v tem okolju delovala neresnično in nisem se več čudila, da so jo toliko časa imeli le za privid. Pobočja afriškega velikana so se bohotila in vabila v čudovitem jutru. Zdela so se na dosegu roke. V tistem trenutku sem pometla z vso negotovostjo: "Stala bom na tem vrhu! Pika!" In sem. Po nekaj dneh takih in drugačnih doživetij, v katerih sem se naučila veliko o drugih, največ pa o sami sebi, sem le dočakala svoj "najvišji " sončni vzhod. A pojdimo po vrsti. Vstopna točka v nacionalni park Kilimanjaro je Marangu Gate. Po opravljenih formalnostih (najbolj sem si zapomnila podpis izjave o svoji duševni in telesni "neoporečnosti" - torej dobri telesni kondiciji in zdravi pameti!) smo se odpravili prvemu cilju naproti: Mandari. Naš glavni vodič je bil Makupa, droben možakar, ki je z neverjetno odločnostjo in samozavestjo obvladoval našo številno skupino nosačev. Pot do Mandare, ki doseže skoraj višino našega Triglava, se vije skozi pragozd. Med hojo so se iz neprehodne goščave razlegali neznani glasovi, prav čudni kriki. Kar zmrazilo me je ob misli, da bi se morala srečati z njihovimi lastniki. Na Mandari so nas namestili v "white house", edino zidano hišo v naselju, pravo strašilo med sicer simpatičnimi lesenimi hiškami, grajenimi v alpskem stilu. Bili smo zelo dobro razpoloženi. Naše moči so bile še sveže, pričakovanje vznemirljivo. Naslednji dan smo se odpravili proti 1000 m višje ležečemu Horombu ( le nekaj metrov mu "manjka", da bi dosegel višino Grossglocknerja). Pragozd je zamenjalo nizko grmičevje, mestoma požgano od nedavnega požara. S požganih pobočij se je širil obupen smrad in dvigoval zadušljiv prah. Nismo mogli izvedeti, kaj je povzročilo požar. Eden izmed nosačev me je "prijazno" podučil, da je Kilimanjaro vulkan in da je požgano pobočje pač posledica bruhanja vulkana. Sprva sem mislila, da se šali, ali da mu jo je vsaj zagodlo skromno znanje angleščine - pa me je čisto resno gledal. V resnici vulkan že tisoče let ne deluje. Kdo ve, ali je mladi Tanzanijec to tudi vedel in me je imel za naivno turistko, ki bo željno kupila vse, kar ji bo prodal ali pa je res verjel, da se speči velikan od časa do časa še prebudi in nekoliko "osmodi" svoja pogorja. Na zložni poti do Horomba smo občudovali bujno rastje: rumeno cvetoče grmičevje, katerega cvetovi so me vseskozi spominjali na naše pajkovke pa vitke lobelije in visokorasle senecije... Hodili smo počasi, saj smo se približevali višini, ki jo lahko nekaterim že zagode z glavobolom, slabostjo in podobnimi višinskimi nevšečnostmi - 3700m. Ko smo vstopili v naselje na Horombu, je začelo deževati. Kar zadeva vreme, nam je bil Njaro (ali kdorkoli že) res naklonjen. Niti enkrat nas ni zmočilo, kar je pravi čudež, tako vsaj trdijo vsi, ki so se že kdaj pustili prati tropskim nalivom na tej poti. Zaradi aklimatizacije smo še naslednji dan ostali na Horombu. Vzpeli smo se do 4300 m nadmorske višine, do t.i. "zebrine stene" (vulkanska kamenina in voda sta ustvarili črno - belo progasto steno , ki spominja na zebrino kožo, od tod to ime) pa spet spustili na 3700 m. Nekaj višinskih težav se je začelo pojavljati: malce glavobola, slabosti, izgube apetita, malodušja... Mene je dajalo slednje. Želela sem si domov. V svojo posteljo. Vse skupaj se mi je zdelo malo neumno. Četrtega jutra smo se prebudili v še en sončen dan. Kibo, višji od dveh vrhov Kilimanjara, je kot kupček tolčene smetane na levi kipel izza zelenega pobočja Horomba. Mavvenzi, drugi vrh (5125 m) na desni, je bil siv in nekako nezemeljski s svojimi ošiljenimi, krušljivimi pogorji, ki so se kot sulice zažirale v sinje modro nebo. Bolj kislih obrazov, ker je bila za nami slabo prespana noč in nekoliko nervozni, ker je bila končna preizkušnja že zelo blizu, smo oddajali svojo prtljago nosačem in se odpravljali novih 1000 m višje, proti Kibo Hut (4750 m). Zelenje Horomba smo pustili za seboj na približno 4300 metrih višine. Zamenjala ga je visokogorska puščava, tolikokrat omenjena kot HOROMBO 3750 m, v ozadju KIBO - najvišji vrh "mesečeva pokrajina". Ustreznejše ime zanjo bi težko našli. Pokrajina je spokojna, gola, prašna, posejana z "vulkanskimi jajci" (tako so poimenovali vulkanske izbljuvke lepo zaobljenih oblik) in manjšimi kraterji. Zrak je postajal vse bolj "tenak", koraki vse lažji. Bili smo utrujeni, ko smo v poznem popoldnevu dosegli cilj tistega dne - Kibo Hut. Bili smo že skoraj na višini Mt. Blanca. Glavobol je postal zvesti spremljevalec. Nekaterim jo je višina kar hudo zagodla: Anette, naša "inozemska" članica odprave (prav zaradi nje smo se hvalili, da smo mednarodna odprava) se je morala spustiti do Horomba in pozabiti na vzpon do vrha, Slavko in Alenka sta morala popustiti angini, ostali pa smo bili tako, tako... Nervoza, ki se je v preteklih dneh dvigala tako kot metri na višinomeru, je dosegla vrh. K sreči smo to pravi čas opazili in drug drugega puščali bolj pri miru, ker bi sicer kaj hitro zajadrali v spore. Malo hude krvi je povzročila edino debata o tem, kako bomo opolnoči naskočili vrh. Na vrh Kilimanjara se praviloma krene opolnoči. Ne gre le za romantiko in doživetje sončnega vzhoda na Gilmans Pointu (čeprav je krasen) ali celo bistroumno tržno potezo Tanzanijcev, pač pa je zadeva v glavnem bolj praktične narave: podnevi bi bila namreč hoja proti vrhu po temnem, strmem vulkanskem grušču, ki bi v sončni pripeki deloval kot kolektor, ubijalska. Zvečer so torej nekateri med nami želeli malo preurejati klasični, utečeni urnik odhoda in oblikovati različno "močne" skupine, ki bi se ločeno podajale na pot. Na mod-' rovanje sem se z nasmeškom spomnila ponoči, ko nas je Makupa suvereno razporedil v kolono za odhod in v trenutku pometel z vso znanostjo, ki smo jo zganjali okrog tega. Njegova razporeditev je bila jasna: ženske spredaj, moški zadaj. Konec. Parlamentarizem na taki višini stvari res po nepotrebnem zapleta. Makupa nas je torej postrojil v kolono, prižgal obvezno cigareto in se zagrizel v pobočje s 60 stopin-jskim naklonom: korak, vdih, korak, izdih... pole, pole... V neskončnost. Luna je prijazno osvetljevala našo pot. Zvezde so bile svetlejše kot kdajkoli. Čutila sem drobno mravljičenje po celem telesu in drget v želodcu. Moja glava je dobivala čudne razsežnosti. Vsake toliko se je iz sredine kolone oglasilo: "Stop!" Kolona je obstala in počivala. Makupa je vedno znova legel na pobočje, kot da mu je vsak "stop" spodrezal noge. Sama sem se le naslonila na palice. Zdelo se mi je, da bi za tako pogosto leganje in ponovno vstajanje potrošila preveč energije . V takih trenutkih postane človek neverjetno racionalen v potrošnji lastnih moči. Melišču ni in ni bilo konca. Kot da bi želeli zlesti do zvezd! "Le zakaj, za božjo voljo, je ozvezdje Velikega voza obrnjeno narobe?", je bilo vprašanje, ki me je zaposlovalo lep kos poti. Na to "nočno dilemo" sem se spomnila šele potem, ko smo bili že zdavnaj v dolini in se sama sebi od srca nasmejala. Tudi tako ti jo lahko zagode pomanjkanje kisika. Ko je Mawenzi nasproti nam začel rdeti v rojevajočem se dnevu, okoli pol sedme ure zjutraj, smo končno prisopli do Gilmans Pointa na 5685 metrih nadmorske višine. Ledeniki, ki so se iz doline zdeli tako neresnični, so bili na naši desni , pred nami pa velikanski krater ugaslega vulkana. Izza Mav/enzija je vstajalo sonce, Afrika pod nami se je prebujala v še en vroč dan. Naše moči so bile hudo načete, a doživetje tega jutra je bilo čarobno. Mnogim je ovlažilo oči in zabuhle, blede in utrujene obraze obarvalo z veseljem in srečo. Na tej točki, ki velja za prvi vrh, smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je vrnila v Kibo Hut, ostali, osem nas je bilo, pa smo se odpravili še slaba dva kilometra naprej: okrog vulkanskega kraterja na Uhuru Peak, do višine 5895 m, do vrha Kilimanjara. Neznosno me je bolela glava. Aspirin je na tej višini dokončno zatajil! Po osmih urah hoje smo le prišli na vrh! Končno! Z Johnom sva se na ves glas drla: "Uhuru, uhuru!" (zmaga, zmaga!), kot da bi hotela sebe in ostale prepričati, da smo res tam in da ne sanjamo. Zmeraj se bom spominjala tega jutra in lepote, s kakršno nas je nagradil Njaro potem, ko nas je dodobra izčrpal. Visoki skladi snega so se lesketali pod najbolj modrim nebom, kar sem ga kdaj videla, sončni žarki pa so na zglajenih površinah ogromnih ledenih sveč preigravali vse odtenke zelene. Bogastvo barv, prekipevajočih čustev in zadovoljstva, kakršnega človek občuti le redko. V lepoto okrog nas se je zoprno mešalo šumenje v ušesih, glavobol, hlastanje za "praznim" zrakom. Iz doline je vstajal vse močnejši veter in se v sunkih zaganjal v nas. Kot bi nas podil! Makupa je postajal nestrpen. Priganjal nas je k odhodu. Neradi smo ubogali. Nekateri smo v žep stisnili še kamen (no, bolje pepel kot kamen) v spomin na streho Afrike in se ponovno podali na zelo dolgo pot. Ja, pot nazaj... O tem raje ne bom pisala. Zdaj sem v glavnem že pozabila na žulje , prislužene pri povratku v dolino in razbolele noge, na pešačenje, ki mu ni in ni bilo konca... Pot na Kilimanjara je vsakomur med nami pomenila kaj drugega: nekaterim je bila višinski izziv, drugim je služila za preizkus telesnih zmogljivosti, tretjim je bila zgolj avantura, nenavaden izlet.... V resnici je bila pot vse to. In več. Bila je dragocena življenska izkušnja. Kilimanjara nam je pokazal, kje so meje naših zmogljivosti. Pokazal nam je tisto najboljše v nas, kdaj pa kdaj tudi tisto najslabše. Med ljudmi je dosti laži. Med goro in človekom jih ni. Nisem edina, ki bi se še vrnila. Kilimanjara zaradi svoje nenavadne lepote ostaja večni izziv. V soboto, dne 5. 4. 1997 je bil v Mislinji v gostilni Čebular ustanovni občni zbor mislinjskega pevskega društva. Občni zbor je bil sklican na pobudo okteta Mislinja. Oktet Mislinja je do sedaj deloval v okviru KUD Svoboda Mislinja, ki mu predseduje Peter Tovšak. Ker so bili s takšno organizacijo oktetovci nezadovoljni, so ustanovili svoje društvo. V vabilu so bili poleg tega navedeni še razlogi, da KUD Svoboda Mislinja ni imel volilne konference in da je finančno poslovanje članom nedostopno ter da so odločitve o delovanju v ozkem familijarnem krogu. Ali so vse te navedbe resnične ? Kakorkoli že, mislinjsko pevsko društvo je z ustanovnim občnim zborom pridobilo tudi lastni žiro račun, kamor se bodo stekala sredstva iz proračuna in sredstva sponzorjev. Sredstva bo društvo koristilo v skladu s sprejetim finančnim načrtom. Društvo je izvolilo tudi predsednika. To funkcijo je prevzel sedanji predsednik okteta Mislinja Mirko Jeromel, podpredsednik pa je Milan Čas. KUD Svoboda Mislinja že vrsto let uspešno deluje skozi svojo dramsko sekcijo , pihalni orkester ter pevski zbor Fidelis. Upam, da bodo s takim delom tudi še nadaljevali. Rado JEROMEL Ustanovni člani pevskega društva Mislinja B liMABMK 19 I. vrsta od leve proti desni sedijo: Dominik PUNGARTNIK, rev.vodja - pokojni, Viktor TASIČ, vodja lesnega skladišča Mislinja - pokojni, Alojz SIMETINGER, rev.vodja, II. vrsta od leve proti desni sedijo: Ivan FRIŠKOVEC, rev.vodja; Fanika PIRTOVŠEK, mezdna knjiga; Franc BLATNIK, šef obrata, Angela ROZMAN, administratorka, Ivan LEKŠE, pom. šefa obrata, Stojijo od leve proti desni: Karl PEČNIK, gozd. del, - pokojni, Ivan VIVOD, skladiščnik in vodja mizarske in kovaške delavnice - pokojni, Vinko ZOffAR, materialni knjigovodja - pokojni, Jože MRZEL, šofer unimoga - pokojni, Fanika ROZMAN, vodja pisarne, Oto SKOBIR, rev.vodja, Jože RITONJA, vodja les. skladišča Dovže - pokojni, Ivan GOLOB, vodja odpreme lesa obrata, Jože TRETJAK, rev. vodja. Redni in sezonski delavci na pogozdovanju v revirju Mislinja. opustili, ostale pa so tri večje drevesnice. Lastne drevesnice so bile pomembne predvsem zaradi vzgoje avtohtonih sadik. V teh dolgo pričakovanih letih se je uresničila želja zaposlenih gozdarskega obrata, da je zastarelo gozdno železnico v Mislinjskem jarku zamenjala za tisti čas sodobna kamionska cesta. Potrebno je poudariti, da je veliko članov takratnega kolektiva nasprotovalo izgradnji kamionske ceste. Izgradnja osnovne prometne žile je omogočila postopno izgradnjo indirektni premeni smrekovih monokultor v naraven gospodarski gozd. Jože TRETJAK PRVA LJUBEZEN Bilo je neke noči moj pogled je zrl ti v oči, in prosila sem te: Ne odhajaj! Vendar odšel si, ne da bi pomislil, da si bil moja prva ljubezen Simona RAMŠAK Presek nekega časovnega obdobja preteklosti in primerjave s sedanjostjo je ena izmed oblik ugotavljanja sprememb v organizaciji in delu gozdarstva. V prispevku želim predstaviti delo mislinjskih gozdarjev izpred štirideset let, ker menim, da so s skupnimi močmi in strokovnim znanjem prispevali k oblikovanju in uresničevanju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ne glede na organizacijske oblike gozdarstva, ki jih je in bo določala politika. V tistem obdobju je gozdarski obrat Mislinja zaposloval 116 delavcev in 14 uslužbencev. Vodstveni delavci obrata so bili pristojni za strokovno delo in gospodarjenje v vseh državnih gozdovih na širšem področju Mislinje. Sečnja in spravilo je bilo ročno , saj motornih žag ali gozdarskih traktorjev ni bilo. Tudi gozdne prometnice smo gradili ročno , še posebej animalne vlake. Vsa dela pri eksploataciji in spravilu lesa so bila plačana na osnovi akorda (norme), gojenje in varstvo gozdov ter manipulacija lesa na skladiščih je bila plačana po času. Gozdni delavci so uporabljali lastna orodja, za obrabo se jim je obračunaval redni dodatek. Vlaganja v gozdove so bila relativno visoka. Umetna obnova gozdov je bila najpogosteje opredeljena v preredčenih gozdovih in na večjih prazninah v gozdu, ki so nastajale kot posledica rdeče gnilobe in sne-goloma. Priprava tal ob semenitvah drevja je bila razmeroma pogost gojitveni ukrep. Da bi se dosegla racionalnost ukrepov, so morali revirni vodje vse površine zakoličiti, oštevilčiti in izmeriti površino. Gozdni obrat Mislinja je imel več lastnih drevesnic, saj je bila potrebna velika količina sadik. Nekaj manjših drevesnic so zaradi nerentabilnosti sicer sistema gozdnih vlak. Najpogostejše spravilno sredstvo je bila konjska in volovska vprega, transport se je po cesti vršil s konjsko vprego, po vlakah pa večinoma z volovsko vprego. Spravilo in prevoz lesa se je pretežno vršil v jesenskih in zimskih mesecih. Nekaj utrinkov iz gozdarske zgodovine gozdarskega obrata Mislinja naj bi bralce spomnilo na takratne razmere v gozdarstvu, ki so že del naše zgodovine. Tisti čas je zahtevne naloge kolektiv gozdarski obrat Mislinja opravil z vso odgovornostjo na osnovi strokovnih načel in tako postavil temelj V Plešivcu pod Uršljo goro je v letih mojega otroštva gospodaril grof Thurn. Pomlad, ko mi je bilo 11 let, je bila zelo suha. Grof Thurn je bil na lovu nekje na Kopi, ki je bila za lovce zelo privlačna. V travo je odvrgel cigaretni ogorek, ki pa je začela takoj goreti. Grof je takoj organiziral gašenje. Prišli so delavci, ki so delali na suhodolški žagi in bližnji kmetje. Ogenj, ki se je razširil po celi Kopi, so uspeli omejiti šele v štirinajstih dneh. V teh dneh sem opazovala ogenj od doma od Planinšeka. Oče mi je pozneje pripovedoval, kako hudo je bilo gasiti, Za prvo pomladitev Kope je Valentin organiziral razborske žene in dekleta. V naslednjih letih so obnavljali sadike, ki so se med letom posušile. Leta 1938, ko je v Plešivcu že gospodaril Richard Skubec, sem tudi jaz pomagala pri pogozdovanju, ki ga je organiziral logar Matija Apohal. Sadike smo dobili na Vernarci, kjer so jih v ta namen gojili. Zaslužek nam je izplačal Jan Nemčički vsake štirinajst dni. Bilo je malo, a prislužila sem ga sama. Štefka MELANŠEK saj vode ni bilo nikjer v bližini. Spomladi leta 1933 je na pogorišču organiziral pogozdovanje Valentin Sovine, ki je bil takrat logar v Plešivcu. Bil je zelo dober in vesten logar. Imel je tudi avto, kar je bilo za nas, razborčane pravo čudo, saj še koles ni bilo veliko v našem kraju. PRUH Naš sodelavec, ki se ukvarja z računalništvom, je bil operiran na pruhu. Diagnoza: Pretežek računalniški program. S.d. Ko gledamo stare slike, se nam tudi spomini vedno vračajo v tiste čase. Spomnimo se ljudi, ki nam zrejo nasproti, nekatere smo poznali še sami, druge pa poznamo iz pripovedovanja naših staršev ali starejših sorodnikov. Vsak izmed njih pa je gotovo doživljal svojo življensko zgodbo in se je moral spoprijemati z življenjem, nekateri bolj, drugi pa manj uspešno, vsi pa so morali prehoditi svojo pot, ki jim je bila usojena in začrtana ob rojstvu. Nekateri so zapustili za seboj trajen spomin v svojih potomcih, drugi pa so odšli brez sledi in nas še samo stare fotografije spominjajo nanje. Vendar pa so si tudi ti zaslužili , da se jih kdaj spomnimo. Mislim, da je ravno objava in opis takih starih fotografij najboljši način, da tudi njih ohranimo v spominu. Objavljeni dve sliki sta nastali v Razboru v dveh različnih obdobjih, še v stari kraljevini Jugoslaviji. Prva je iz obdobja kmalu po koncu prve svetovne vojne, druga pa malo pred pričetkom druge vojne. Na prvi so razborška dekleta "krencl-javke" in fantje, ki so jim pri tem pomagali. Slika je nastala leta 1925, ko je razborška farna cerkev sv. Danijela dobila nov zvon ter so morali cerkev in okolico pripraviti za to veliko krajevno slovesnost. Druga slika pa je nastala malo pred pričetkom druge vojne okrog leta 1939 - 1940. To so razborška dekleta, združena v verski dekliški skupini "Marijina družba". Ustanovil in vodil jo je takratni razborški župan g. Anton Oblak kmalu potem, ko (nadaljevanje na 22. strani) Fotografija je bila posneta 1933 leta. Na njej boste prepoznali Ano Ravnjak, Heleno Podojstršek, Angelo Triplat, Jereko Sovine in najstarejšo Marijo Kos, po domače Cesnovnik in ostale. Razborška dekleta in fantje pred 70 in 50 leti. Opis k sliki: Od leve proti desni v prvi vrsti sedijo (imenoval jih bom z domačimi imeni kot so jih takrat imenovali): Potoška Micka, Novakova Micka, Novakova Treza, Varmoška Kristina, Varmoška Marjeta, Sisernik Ana, Dominova Julka in Radmanova Marjeta. V drugi vrsti so: Zapeška Micka, Molakova Nežka, - ne poznana, Molakova Micka, Knez Ivan - Skobir, Pokleka Marija, Kašnik Ivan - Smolčnik, Kotnikova Ančka, Sašlnov Franc, Krivonogova Tončka, Sašlnov Anza, ostalih ne poznam. V tretji vrsti so: Leskovšek Angela , Kotnikova Micka, Rdeška Micka, Artviža Micka, - nepoznana-, Kristavška Micka, - nepoznana -, Končeva Matilda in Radmanova Barba. PO POŽARU ■v V PLEŠIVCU LETA 1933 SLIKE IZ STAREGA ALBUMA (nadaljevanje z 21. strani) je prišel v Razbor okrog leta 1933 ali 1934. Voditeljica ali "prednica" Marijine družbe pa je bila Antonija Glasenčnik, po domače Zapeška Tončka. Vsa ta dekleta sem tudi sam poznal, nekatra izmed njih so bile tudi moje sošolke na razborški osnovni šoli ter se srečujemo še danes in obujamo spomine na tiste čase. Mislim, da mi ta dekleta, ki so danes matere, tete in babice ni treba posebej predstavljati, ker jih lahko spoznajo tudi mlajše generacije Razborčanov. Opisal pa bi rad prvo, starejšo fotografijo, kar mi je uspelo zbrati podatkov od mojih starejših sorodnikov, posebno kar mi je povedala moja rajna sestra Marija, ki je tudi na sliki. Nekatere sem še sam poznal, pa tudi živih je še nekaj. Upam, da mi ne bodo potomci teh ljudi šteli v zlo, če sem se pri komu zmotil, ker sem imel najboljši namen, da obudim spomine na ljudi, ki so bili naši predniki in korenine našega rodu. Zaslužili so si, da ohranjamo spomin nanje in se jim s tem oddolžimo za vse, kar so nekdaj za nas storili. Tekst in slike: Rudi REBERNIK Razborška dekleta in fantje pred 70 in 50 leti. Opis k sliki: To so razborška dekleta malo pred pričetkom druge svetovne vojne, zbrane v "Marijini družbi" s svojim duhovnim vodjo domačim župnikom g. Antonom Oblakom. Slika je bila posneta pred razborškim župniščem neke nedelje popoldan po nauku in večernicah. Ta dekleta in fantje, na obeh slikah, si gotovo niso mogli predstavljati, kako se bo praznovalo tričetrt in pol stoletja pozneje, ko bodo njihovi potomci, druge in tretje generacije blagoslavljale obnovljeno farno cerkev in orgle. Na slavnost so se lahko pripeljali po lepi cesti z avtomobili in to dogajanje posneli na video kasete v spomin za svoje potomce. Premišljam, kaj naj napišem o tem pohodu, ki sem se ga udeležila v nedeljo, kljub slabim obetom za vreme. Morda je ravno napoved slabega vremena spodbudila mojo žilico za dogodivščine, da sem se podala na pot. Spet blato in sneg, slaba napoved za planinski pohod. Pa me je že izučilo, da je ne jeml- Golte in Savinjska dolina, seveda ob jasnem in brezoblačnem vremenu. Prisojna pobočja so zasajena z vinogradi in posejana z zidanicami. Leta 1234 je omenjena kot Križna gora. Od srede 17. stoletja sta na njej stali dve kapeli. Cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma so zgradili med jem stoprocentno resno, kar vremenarji hudomušno "pletejo" med razpredanjem o gibanju ciklonov in anticiklonov. Sedaj pa res ne vem, ali se mi sanja, da sije sonce na hiše v Podkraju nad Velenjem, med katerimi se vzpenjamo. Skarpe ali obzidke vsevprek preraščajo zaplate rumenih, vijoličnih, lila, belih in rdečih drobnih cvetic, katerih imena mi niso poznana, vendar vseeno uživam ob pogledu nanje in moja prijateljica Dragica tudi, hodiva druga ob drugi in si kaževa te lepote. Mala Ana skaklja med nama in pravi, da jo zebe v "trup", nakar se vsi smejimo. Kakšen kuža nam primahlja nasproti in vsi ga pozdravimo. Ja, sedaj pa moram nanizati nekaj dejstev o gori Oljki in cerkvi na njej, KAJTI TO JE CIU DANAŠNJEGA POHODA. Gora Oljka (733m) in planinski dom (725 m) je romarska gora ter turistična postojanka z izrednim razgledom: vidijo se Kamniške alpe, Savinjske alpe, 1754 in 1757 leti in spada med najbolj izpostavljene baročne cerkve na Slovenskem. Leta 1837 in 1932 je del svetišča pogorel.Od stare opreme sta ostala baročni oltar (rezbar F. Gali) in slika "Oljska gora" (F. Bergant). V sosednji, bogato baročno opremljeni mežnariji je gostišče - kontrolna točka Šaleške in Savinjske planinske poti. Mi pa kot tolikokrat v planinah prelepega razgleda nismo bili deležni, nas je pa vseeno navdajalo veselje nad pomladjo, ki se prebuja tudi na gori Oljki, o čemer nas je prepričevalo mnogo kosov, ki si spletajo gnezdo pod zelenečimi grmi ter prekrasna šoja, s perjem v prepletu bele, modre, črne, rjavkaste barve, ki se sploh ni zmenila za nas v stanju medleče zaljubljenosti v božajoče sonce, ki se mu je nastavljala. Tako je minil še en lep izlet, pohod, prijateljsko druženje ali kakor koli že. Milena CIGLER GREGORIN ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka ALOJZA HARTMANA iz Legna, Šmartno pri Slovenj Gradcu, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pisno in ustno izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gasilskemu društvu iz Legna za spremstvo na pogrebu, govornikoma za izrečene besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, za zaigrano tišino in g. kaplanu Tonetu Burji za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Viktorija, sinova Lojzek in Jože in hčerka Marina z družino. Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre IVANKE GLASENČNIK Lavretove mame iz Tomaške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala patronažni sestri Mariji Penšek za obiske na domu, govornikoma za ganljivo izrečene besede slovesa, gasilcem gasilskega društva Golavabuka za spremstvo na pogrebu, jedilnici Kovač iz Šmartno, šmarškim pevcem za zapete žalostinke ter g. nadžupniku Francu Rataju za pogrebni obred ter pogrebni službi Jerneja Zaveršnika iz Šentilja pri Mislinji. Žalujoči: mož Filip, sin Franc, hčerke Jožefa, Milka, Anica in Marija z družinami ter sestra Vikica. Vse prehitro in mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od naše drage žene in sestre MARTE ROSAR iz Tolstega vrha pri Mislinji Dogorela ji je sveča življenja. Hvala vsem, ki ste jo spremljali v tako velikem številu na zadnji poti, ji darovali vence, sveče in za svete maše. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, šentflorjanskim pevcem za zapete žalostinke in g. dekanu Tinetu Tajniku za pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Jerneja Zaveršnika iz Šentilja pri Mislinji. Žalujoči: mož Jakob ter sestre Pepca in Marica z družinami in brat Vinko. Dve leti že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v naših srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar ni več dragega moža in očeta JOŽETA PAČNIKA Fričevega očeta iz Mislinjske Dobrave Mnogo prezgodaj in vse prehitro si nas zapustil in odšel tja, kjer je mir in počitek. Spremlja nas bolečina in praznina, ker te več ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče in polagate cvetje v spomin. Žalujoči: žena Verica in sinovi Zaman je bil ves boj, zaman so bili dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja.... ZAHVALA Ob vse prerani izgubi ljubega sina ROBERTA PREVOLNIKA iz Gornjega Doliča se zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na vse prerani zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala za izraze sožalja in vsem, ki ste mi dajali moč pri soočanju z resnico, da mojega ljubega sina ni več. Žalujoča : mama Barbara Ob boleči izgubi dragega brata in strica JOŽETA MIRKACA iz Golavabuke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremmili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, šmarškim pevcem in družini Breznik iz Pameč za odpete žalostinke, govornikoma Vladu Marzelu in Jožetu Priteržniku ter gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Marjana in brat Berti z družinama Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz. Odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. SPOMIN ob desetletnici smrti MARIJE KOTNIK, umrle 22. 7. 1987 Ne moremo se sprijazniti z resnico, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Globoka praznina ostaja zdaj v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate in ustavite ob njenem grobu ter ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Hčerke z družinami —B 23 ♦ 1923 + 1997 JOŽE MIRKAC V petek, 14. 3. 1997 smo se na šmarškem pokopališču solznih oči in z grenko bolečino v prsih zadnjič poslovili od nepozabnega prijatelja. V času, ko se narava intenzivno prebuja iz zimskega sna, se je ustavilo plemenito srce spoštovanega krajana in dobrega prijatelja Jožeta Mirkaca -po domače Rebernikovega Pepija iz Golavabuke. Pred štirimi meseci so ga pričele pestiti bolezenske težave, zaradi katerih je moral poiskati pomoč zdravnika in pozneje bolnišnice. Zdravil se je v bolnišnici Slovenj Gradec in Topolšici. Kljub dobri in strokovni zdravniški oskrbi in še boljši domači negi, se je Pepijevo zdravstveno stanje vidno slabšalo. Bil sem navzoč ob njegovem prihodu iz Topolšice, ko smo njegovo izčrpano telo položili v posteljo. Pepijev živahni pogled pa je še vedno izražal močno življensko voljo, hvaležnost in zaupnost, kot bi hotel reči: "Prišel sem domov k svojim, k sestri Marjani. Zdaj bo spet vse dobro, nič več se mi ne more zgoditi." Toda - žal, zgodilo se je že čez dva dni v slovenjegraški bolnišnici. Ob smrti prijatelja je umrl tudi del nas samih, naših skupnih misli, načrtov in upov. Težko ga bomo pogrešali - tako ožji sorodniki kakor tudi mi prijatelji, sosedje in znanci. Pepi se je rodil pred 74 leti na Rebrnikovi domačiji v Golavabuki, kot najstarejši otrok sedemčlanske družine. Otroška leta mu niso prinesla nič lepega. Dolga pot v šolo in nazaj, potem še paša živine in ovac ter pomoč pri kmetijskih delih, na strmih rebrih posestva, so bila del njegovega vsakdanjika. Po vdoru okupatorja je bil že v letu 1 942 mobiliziran v nemško vojsko, iz katere je kot zaveden Slovenec ob prvi priliki, ki se mu je ponudila, koncem 44 leta dezertiral. Leta 1945 se je Rebernikova domačija zavila v črnino, saj je umrla nadvse skrbna mama. Devet let pozneje je umrl še oče, sestra in trije bratje pa so se razšli za boljšim kosom kruha. Tako je že v letu 1958 ostal Pepi sam na kmetiji. Toda ni bil osamljen. Šuštenje listja in tiha opojna pesem vetra v krošnjah dreves so mu delali družbo. Družbo pa so mu delali tudi sosedje Kimbezovi, s katerimi je deloval kot ena družina.Po tragični smrti Kimbeza in njegove žene Marice v letu 1982, sta mlada Verica in Drejček našla v Pepiju skrbnega varuha in vzgojitelja. Pepi je bil tisti, kamor sta se zatekala po tolažbo in nasvete in tisti, ki jima je vedno pomagal in ju bodril. Tudi sestra in bratje so se radi vračali domov na obiske. Z njimi smo radi prihajali tudi mi znanci in prijatelji, saj smo čutili, da smo vedno dobrodošli. Pepi je bil običajno živahen, šegav in domiseln, zato klepet zlepa ni zastal in so naša druženja često trajala pozno v noč. V dolino smo se vračali z zavestjo, da nam je bilo lepo in da se kmalu spet vidimo. Prav tako kot sorodniki, prijatelji in znanci, so na Rebernikovi domačiji bili vedno dobrodošli slučajni popotniki. Vsak je bil povabljen za mizo in bogato pogoščen. Za vsakega je Pepi našel pravo , toplo in človeško besedo. Prepričan sem, da bi Pepi z lačnim in utrujenim popotnikom ne le delil zadnji kos kruha, ampak mu ga celo odstopil. To je tisto, kar ga je vedno delalo velikega v naših očeh in zaradi česar smo danes ponosni, da smo se lahko imenovali njegovi prijatelji. Pred leti, ob nenadni tragični smrti najmlajšega brata Vanča, sem moral to kruto novico sporočiti Pepiju. Po sporočilu in izrečenem sožalju je nemo obsedel. V očeh mu je zabliskala solza. Čez čas je mirno dejal:" No, pa je prehodil to trnjevo pot in našel zasluženi mir, nas pa to še čaka." V sredo ob pol desetih je tudi Pepi prehodil to strmo in trnjevo pot. Zaželimo mu blažen počitek in večni mir v domači slovenski zemlji, njegovi pohorski gozdovi pa naj mu pojo večno uspavanko. Ob tej priliki se želim zahvaliti sestri Marjani in vsem njenim za vso skrb in trud, ki so jo ves čas , zlasti pa še v tem kritičnem obdobju bogato in nesebično poklanjali pokojnemu prijatelju V SPOMIN 17. aprila je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek MIRKO HORVAT Iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Žalujoči: vsi njegovi V petek, sredi sončnega in vetrovnega aprilskega popoldneva, se je glas leških zvonov razlegel po naši kotlini in okoliških hribih ter nam naznanil, da se je nekdo za vedno poslovil od nas. Ko sem zaslišal bitje zvonov z zvonika cerkve Sv. Ane, ki je bilo tega pomladnega dne še posebej jasno in glasno, niti pomislil nisem, da se je od nas poslovila Papeževa Nani, dobra mati, babica, prababica, trdna, vzorna in zavedna slovenska kmetica. Pokojna Ana Žaže, rojena Metarnik, se je rodila na Papeževi kmetiji na Lešah 18. julija 1913 kot peti oz. zadnji otrok. Ni imela sreče, da bi spoznala očeta, saj je umrl leta 1915 za jetiko, ko je prišel na bolniški dopust s soške fronte. Hči Ana je bila takrat stara šele dobro leto in pol. V družini Metarnikovih je bilo pri Papežu pet otrok, tri hčere in dva sinova, ki so odraščali s kmečkim delom. Leta 1940 se je Papeževa Ani poročila z Jakobom Žaže - Kajžerjevim Jakanom iz Plata. Nastanila sta se na Prevaljah z željo, da bi tukaj skupaj zaživela. Kmali zatem se je pričela druga svetovna vojna. Po vdoru nemških okupatorjev se je Papeževa kmetija kot zavedna slovenska kmetija pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Zato sta bila domača sinova, Anina brata, Jakob in Anton izdana in odpeljana v nemška taborišča, od koder se, žal, nista nikoli vrnila. Doma je ostala le ostarela mati in žena sina Jakoba z majhnima otrokoma, ki pa sami niso zmogli dela na veliki kmetiji. Zato sta se morala na Papežev "grunt" vrniti Aana in mož Jaka in pričeti s kmetovanjem. Usoda, ki je ne izbiramo sami, ju je na Papeževi kmetiji združevala dolga leta. Rodili so se jima štirje otroci, tri hčere Anica, Olga , Mojca in sin Jaki, ki so odraščali z očetovo in materino skrbjo za družino, delo in kmetijo. Ko se dekleta odrasla, so se poročile in odšle z doma. Ko je leta 1975 umrl mož Jaka, sta ostala s sinom Jakijem sama na veliki kmetiji. Materina skrb, pa tudi delo, ki ga ni nikoli zmanjkalo, sta se sedaj še povečala. Na kmetiji je bilo vedno dosti pridnih delavcev, ki so pomagali pri delu na polju, travniku, "v lesu" , pri planiranju in odvodnjavanju zemljišč ali pa pri nenehni obnovi objektov na Papeževi domačiji. Tudi zanje je vsa dolga leta skrbela Papeževa Nani, da niso bili lačni in ne žejni. Z vsakim se je rada pogovarjala o tem in onem. Še posebej rada se je vsa leta spominjala svojih bratov, ki se nikoli nista vrnila. Pomagala in svetovala je sinu Jakiju pri njegovem vzornem urejanju in vodenju kmetije ter se z njim tudi veselila vseh doseženih uspehov, saj je vedela, da je v vse uspehe vtkano trdo delo. Tega je bila tudi sama vajena. Ko si je pokojna Nani pred skoraj petimi leti že drugič zlomila nogo, je obležala in tudi resno zbolela. Dolgo je kljubovala in se borila. Vsa ta leta sta zanjo skrbela sin Jaki in Magda Štrigl. Pa tudi hčerke so prihajale, če so le zmogle, saj imajo vsaka svojo družino in svoje skrbi. Od Papeževe mame smo se na pokopališču svete Barbare zadnjič poslovili v ponedeljek 15. 4. 1997. Ohranili jo bomo v lepem spominu. V imenu krajevne skupnosti Leše in v svojem imenu izrekam žalujočim hčerkam Anici, Olgi, Mojci , sinu Jakiju in njihovim družinam ter vsem ostalim sorodnikom iskreno sožalje. Stanislav OVNIČ Mnogo prezgodaj smo izgubili našega dragega brata, strica, botra in svaka PAVLA ŽVIKARTA Sedarjevega Pavlija iz Gmajne Vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše, se iskreno zahvaljujemo. Hvala sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v najhujših trenutkih. Hvala govorniku Slavku Slemeniku za izrečene besede pred odprtem grobu, starotrškim pevcem za zapete žalostinke in g. župniku Gabrijelu Knezu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Simonu Repniku za zaigrano Tišino ter praporščakom. Žalujoči: brata Ivan in Jože, sestre Marija, Zofka, Nada in Anica z družinami ter ostali sorodniki. 24 llflJrifjrafll ♦1916 + 1997 Kot jutro se življenje prebudi. Nato raste in zaživi dan - ali s soncem obsijan, z oblaki, morda s solzami zastrt. ANA ZUPANC - PISTOTNICA Pokojni Pistotnikovi Ani se je življenje prebudilo 20. 7. 1916 na Brdah pri Vinarniki med 8. otroki kot živahni, zvedavi deklici. Otroška in šolska leta so jo oblikovala v zalo, veselo dekle, ki je rado pelo. Kot 20 - letna mladenka se je poročila s Pistotnikovim Francem od sv. Duha nad Podgorjem in zagospodinjila na Pistotnikovini. Grenko kapljo v njun zakon ji je kanila narava s tem, da jima z možem ni naklonila otrok. Nadomestilo sta iskala v rejnikih. Neštetokrat je v cerkvi sv. Duha pozvanjala krajanom, jih vabila k maši, lepi nedelji, odganjala hudo uro. In ravno pri pozvanjanju k hudi uri je strela udarila v zvonik in rejenko Katico, ki sta jo z možem imela zelo rada, ubila. dopuščalo, je oskrbovala partizansko grobišče pri sv. Duhu, za kar ji je organizacija ZB Podgorje zelo hvaležna. Z možem so jima pričele pešati moči in našla sta s srečno roko družino Vere in Branka Nabernikova, ki sta jima jesen življenja olajšala in zanju in domačijo lepo skrbela. Tako bo Pistotnikovina živela naprej in se razvijala s hvaležnimi spomini na pokojna, ki sta jim ustvarila osnovo za gospodarstvo. Prepričani smo, da bo vaša gomila, draga Ančka, vedno skrbno negovana, obdana s cvetjem, ki ste ga imeli tako radi, da bo v vaši kapelici še naprej tako lepo in partizansko grobišče urejeno. Za to sta zagotovilo dobra in skrbna vaša naslednika. Počivajte v miru in naj vam dih pomladi poje uspavanko! V vojnem času je pokojnica z možem bila partizanom velika dobrotnica. Anica MEH Ves čas po vojni, dokler ji je zdravje *1910 + 1997 ANGELA GORENSEK - HOVNIK V ponedeljek, 19. maja 1997 smo se v Kotljah z žalostjo v srcih, po stari slovenski navadi poslovili od prijaznega, čudovitega in plemenitega človeka : od Angele Gorenšek, roj. Hovnik, Vužnikove Gele. Umrla je v 88 letu življenja v bolnišnici v Slovenj Gradcu. Vužnikova Gela se je rodila kot drugi otrok na veliki, lepi, daleč poznani Zabrčnikovi kmetiji, 14. aprila 1910 na Gornjih Selah. Dve leti stara je morala za 10 let k Meležniku na Stražišče za rejenko. Od Meležnika se je vrnila domov k Zabrčniku. Osnovno šolo je obiskovala v Kotljah. Doma je preživela tudi dekliška leta ter se seznanila s kmečkimi in gospodinjskimi opravili. V začetku tridesetih let se je zaljubila v Dvornikovega sina Francija iz Podgore. Poročila sta se in rodila mu je hčerko, eal ji je mož Franci že po dveh letih zakona umrl, za njim pa kmalu tudi otrok. Kot vdova se je vrnila zopet domov k Zabrčniku na Sele. 9. januarja 1939 je komaj v 34 letu življenja umrla mlada Vužnikova gospodinja iz Podgore pri Kotljah. Zapustila je moža in 6 mladoletnih, nepreskrbljenih otrok. To je bilo za Vužnikovo hišo prava katastrofa. Med otroki, ki so postali sirote brez matere, je bil najmlajši star komaj 5 mesecev. Pri hiši je šlo vse narobe in Vužniku ni preostalo drugega, kot da si je poiskal primerno žensko, ki bi mu postala žena in mati njegovim šestim otrokom. Imel je veliko srečo, kar se v življenju le redko zgodi. Našel je Zabrčko Gelo, ki ga je vzljubila kot moža, z njim pa tudi njegove otroke. Tako je Zabrčka Gela postala Vužnikova gospodinja, mačeha otrokom, ki jim je nadomestila mamo. Nikoli jim ni bila mačeha! Postala jim je resnično dobra, ljubeča in skrbna mama, ki je ljubila in imela rada otroke tako, kakor da bi bili njeni lastni otroci. To ljubezen jim je izka- zovala tako, da jih je vzgajala, jih negovala, nikoli katerega udarila, nikoli zatožila očetu. Ponosna je bila na otroke, ko so odraščali in se osamosvajali za življenje. Pozneje, ko so si njeni otroci iskali partnerje, je vzljubila tudi njih. Zet in snahe, njihovi otroci, so bili deležni iste ljubezni, kot starši: ljubezni prave babice in prababice. Tudi oni, njeni vnuki in pravnuki so ji ljubezen vračali. Ko je drugič postala vdova, je zopet hotela oditi domov k Zabrčniku. Tedaj so se otroci, vsi že odrasli, z njo lepo pomenili . Tedaj je postala resnična Vužnikova Gela, povsem povezana z Vužnikovo družino. Bila je do smrti resnični del Vužnikove veje Gorenškovega rodu Skoraj 57 let je preživela Gela pri Vužniku. Nikoli je otroci niso klicali mama. Na lastno željo je bila za njih in tudi za njihove otroke, samo Gela, Vužnikova Gela. Zadnje 4 mesece življenja je preživela pri Cirilu Obretanu na Brdinjah, ki mu je bila teta. Tja je morala oditi, ker pri Vužniku ni bilo koga, ki bi ji lahko stregel v času bolezni. Ciril, Zinka in vsi domači so zanjo zelo lepo skrbeli in jo negovali. Toda nič ni pomagalo. Kljub vsej skrbi, ki so ji jo posvečali, si je želela nazaj k Vužniku v Podgoro, na svoj dom. Ko je zbolela, je bila le teden dni v bolnišnici. "Z menoj je konec, umrla bom," je dejala in dodala: "Mrtvo me odpeljite k Vužniku. Tam hočem ležati na mrtvaškem odru. Tam se boste poslovili od mene, preden me boste odpeljali na pokopališče k sv. Marjeti v Kotlje." Nismo verjeli! Nismo hoteli verjeti! In vendar se je zgodilo. Vužnikova Gela je po enem tednu v bolnišnici umrla. Izpolnili smo ji zadnjo željo. Pri Vužniku je bila naparana, tam smo se od nje poslovili in jo odpeljali k večnemu počitku! Rok GORENŠEK NAŠA MAMA Minilo bo že štiri mesece, ko nas je zapustila naša mama Jožica MLINŠEK. Spomini na njo in njena prijetna dela so vse močneši. Ko sem doma ali zaidem kam drugam, povsod je prisotna naša mama. Poznali so jo širom po Sloveniji in tudi po svetu. Z razumevanjem, da potrebuje družina predvsem strpno mater, je tudi pripomogla, da je mož Dušan uspel kot priznani gozdarski strokovnjak doma in po svetu. Neumorno je stala ob strani tudi nam trem sinovom: Gor kotu, Matjažu in Juretu, da smo vsi visokošolsko izobraženi. Dobra teta Joža je bila kot dobra mama nečakinjam in nečakom, ki so radi prihajali na počitnice v Slovenj gradeč, kasneje pa v Ljubljano. Tudi oni ne bodo pozabili njene volje do življenja. Trmasto je vztrajala, da se z dobro voljo da prebroditi marsikatero težavo, še posebno pa bolezen. Vlivala nam je pogum za nadaljne samostojno življenje. Mnogo je stvari, ki jih je pustila ob meni in v meni kot prijetne spomine. V dnevni sobi imamo obešeno na steni eno prvih fotografij Šaleka in Velenja. Na svet je privekala naša mama v Šaleku kot najmlajša hči stare gostilniške družine Verdelj. Ko se je še kot otrok podila po šaleškem polju, so jo vsi poznali kot Kavčičevo Jožo. Fotografijo mi je mama podarila, ko sem zares zapustil dom in si na Koroškem ustvaril družino, da ne bi pozabil, od kod rastejo naše korenine. Poleg prijetne fotografije stoji tudi črn klavir. Tudi tega sem dobil v spomin na dom od mame. Naša mama izhaja iz glasbene družine, vsi njeni bratje in sestre so bili in so dobri pevci. Velikokrat je zapela s svojimi bratranci - Krpačevimi pobi, pevci Koroškega akademskega okteta. Vsi trije sinovi smo ji hvaležni, da nas je s svojim prigovarjanjem pomagala glasbeno izobraziti. Tudi moja dva sinova Blaž in Matej se pogostokrat spomnita ljubljanske babice. Kako prijetne so bile počitnice v babičini družbi. Rada je imela vse štiri vnuke, za njih je pogostokrat poskrbela kot prava mama. Kot mama je kdaj pa kdaj ogovorila svoji dve snahi Eto in Drago, kako naj zga-jata svoje otroke in moža. Veliko je najrazličnejših spominov na našo mamo, toda eden bo ostal v meni in bratu Matjažu neizbrisan. Pred očmi imam mamin zadnji nasmeh, ko sva ji prišla voščit za rojstni dan v bolnico v Topolšici. 15. februarja bi dopolnila 67 let. Kot da bi ji bilo nerodno, se je nasmehnila in prosila za pomoč rekoč: iNekaj je narobe, pokličita sestro...!? Kljub hitri pomoči zdravstvenega osebja ji je 14. februarja 1997 odpovedalo srce. Ta slika je bila namenjena moji mami Jožici za 67. rojstni dan. Skiciral sem jo tri ure prej, preden ji je odpovedalo srce. Risbo sem naslovil: iNaj ti srce ne uide!?, vendar je nisem dokončal. Tako je mama kljub željam za bolj zdravi skok v leto 68 ni videla. Mama mi je bila dobra mentorica pri pisanju najrazličnejših člankov. Se posebno rada je prebirala Viharnik. Vsakega mojega prispevka v našem časopisu je bila vesela. Naj tudi ta prispevek pomaga ohraniti mozaik lepih spominov na njo! Gorazd MLINŠEK MSHm 25 REŠITEV KRIŽANKE IZ VIHARNIKA ŠT. 4/97 Vodoravno: MS, ZETOR, L, UL, K, IK, EKIPE, TRENUTEK, R, LIK, N, AP, JAMAR, VO, UVALA, ETERIČEN, NOVICE, T, KAJAK, A Cemprin na Pudgarskem CEMPRIN NA PUDGARSKEM Cemprin (Pinus cembra) je peteroigličasti bor. Pri nas je avtohtona drevesna vrsta, vendar v Sloveniji zelo redka. Kot viharnik raste na zgornji gozdni meji. Raste zelo počasi, pa tudi pomlajuje se zelo retko. Zato smo gozdarji zelo ponosni na cemprin na Pudgarskem. Ob debelem macesnu se varno razrašča nad logarnico Pudgarsko. V prsni višini ima premer 53 cm. Zrak pod Smrekovcem mu prija, saj je kljub ocenjeni starosti okoli 80 let še zelo vitalen. Za gotovino odkupujemo delnice družb: ARKADA, ATENA, MAKSIMA, AKTIVA in drugih ter delnice KRKE, PETROLA, RADENSKE, SAVE in GORENJA. Vpisujemo certifikate in ostanke certifikatov samo do konca junija. telefon: 0602 41-466 ali 041 668 207 KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA po SLOVENJ GRADEC CELJSKA C. 7 TELEFON: (0602) 42-341,42-344, 43-193 TELEFAKS: (0602) 43-301 K Z H K S TOLAR NA TOLAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Obrestne mere za hranilne vloge od 1. JUNIJA 1997 dalje Vloge na mesec (31 dni) na leto Vloge na vpogled, tekoči in ŽR občanov (1%] .08 1.00 Žiro računi društev (1%) .08 1.00 Depoziti nad 31 do 61 dni (T+4%) 1.06 13.21 Depoziti nad 91 dni (T+4,5%), (D+4,5%) 1.10 13.76 Depoziti nad 181 dni (T+5%), (D+5%) 1.14 14.30 Depoziti nad 1 leto (T+6%|, (D+6%) 1.22 15.39 Kratkor.posojila za kmete člane zadrug (T+l 5) 1.93 25.19 Kratkor.posojila za kmete nečlane zadrug (T + 16) 2.00 26.27 Zakonska zamudna obrestna mera (letni T+ 18) 26.86 T je temeljna obrestna mera, ki jo za vsak mesec določi Banka Slovenije trenutno kot aritmetično povprečje indeksa rasti drobnoprodajnih cen za zadnjih 12 mesecev od 1.5. 1997 dalje. D je devizna klavzula, ki se izračuna kot razlika med srednjim tečajem Banke Slovenije za DEM na dan poteka vezave in na dan sklenitve vezave. LB KOROŠKA BANKA LB Koroška banka d.d„ Slovenj Gradec Glavni trg 30, tel. 0602- 49-111 SPOŠTOVANI V LB Koroški banki d.d. Slovenj Gradec smo posebej ponosni na razvoj brezgotovinskega poslovanja na TEKOČEM RAČUNU, ki omogoča sodoben način poslovanja. Zato vam želimo podrobneje predstaviti možnost poslovanja s tem računom: • na tekoči račun lahko prejemate plačo, pokojnino in druge denarne prejemke. Nudimo tudi možnost prenosa sredstev iz ZR na tekoči račun. • posebna ugodnost je redno mesečno poravnavanje določenih stroškov v breme tekočega računa (RTV naročnina, časopisi, elektrika, telefon, komunalne storitve in drugo). • vsi imetniki tekočega računa lahko pridobijo plačilno kartico LB oz. Koranta za poslovaje v Sloveniji in plačilno kartico Eurocard, s katero vam bo plačevanje blaga in storitev doma in v tujini postalo veliko bolj enostavno. • možnost kredita (povišan limit) na tekoči račun. • redno mesečno pošiljanje izpiskov o stanju in o vseh opravljenih transakcijah na računu. Prepričajte se o naši ponudbi in se oglasite v enotah v Slovenj Gradcu, v Dravogradu, na Ravnah na Koroškem, na Prevaljah, v Mežici, v Črni, na Muti, v Radljah ob Dravi, v Podvelki, na Javorniku in v Mislinji. Vaša banka LB Koroška banka d.d. Slovenjj Gradec y t r GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC RADLJE OB DRAVI Specializirana trgovina za oskrbo gozdarstva Koroška cesta 68, (Dvorec) Radlje telefon: 0602/71 421, faks: 0602/71 239 Rokavice - gumi 590,00 SIT Rokavice gozdarske euro 1.610,00 SIT Obleka gozdarska 13.680,00 SIT Škornji gumi s filcem 2.400,00 SIT Čevlji gozdarski 18.395,00 SIT Čevlji gozdarski lažji 13.400,00 SIT Drsnik komplet 1.250,00 SIT Meter gozdarski 15 m 5.200,00 SIT Veriga vlečna 2 m 3.180,00 SIT Vrv jeklena 0 10 mm 320,00 SIT Vrv jeklena 0 12 mm 410,00 SIT Zagozda Oregon 780,00 SIT Svečka 340,00 SIT Meč Oregon 3.950,00 SIT Veriga 28 Z 1.590,00 SIT Veriga 32 Z 1.890,00 SIT Pila 0 4,8 mm 170,00 SIT Motorna žaga JONSERED 2054 84.490,00 SIT Motorna žaga JONSERED 630 96.696,00 SIT Motorna žaga HUSQVARNA 254 xp 95.952,00 SIT Motorna žaga HUSQVARNA 268 84.860,00 SIT Olje za mešanico 660,00 SIT Olje za verigo (4 I) 1.100,00 SIT Smo pooblaščeni prodajalec in serviser motornih žag JONSERED in motornih žag, kos in kosilnic HUSOVARNA. Plačilo na obroke, oziroma kompeznacija z lesom V 371XP «IMoa od ©J Husqvama Udbuud. OOtMjd OCtMOd! (MMbrfl