št. 5(1799) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 2. februarja 1984 Cena: 20 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Nakladalnik za olimpiado v Sarajevu Novosti kovinarjev kr-§k6 Kovinarske KRŠKO — Krška Kovinarska že — dlje časa- posveča pozornost tudi ino-dejavnosti.Takoje uspelo z izboljšavami gorilnikov za asfaltne baze zmanjšati porabo pogonskega goriva za 15 odst. V tozdu Tehnoservis so izdelali nakladalnik sipkih materialov in prvega so že prodali Sarajevčanom, ki si bodo tudi s tem strojem skušali olajšati vrsto del pri pripravi 14. zimskih olimpijskih iger. Z napravami za živilsko industrijo so se že dokaj uveljavili, med novejše izdelke iz tako imenovanega živilskega programa pa spada pakirna linija za ljubljansko Kolinsko. Novost je tudi vodoravni mešalec, ki ga bodo dopolnili z lastnim doza-torjem, ob pomoči strokovnjakov in znanju kranjske Save pa so razvili nov stroj za navijanje gume. PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE V TREBNJEM TREBNJE — V novomeški Tiskarni te dni dokončujejo natis nove knjige, ki jo izdaja občinska kulturna skupnost v Trebnjem. Gre za pesniško—likovno zbirko »To mora biti onkraj" pesnika Ivana Zorana in slikarja Tonija Vovka, kot recenzenta pa nastopata v njej tudi Marjan Brezovar (urednik pesniškega dela) in Milček Komelj (za likovni del). Knjiga šteje formalno za posebno izdajo revije ..Samorastniška beseda”, ki jo izdaja trebanjska kulturna skupnost. Slovesna predstavitev knjige bo v sredo, 8. februarja, ob 18. uri v trebanjski osnovni šoli. Na prireditvi bo sodelovala komorna skupina treh trobent, ki jo sestavljajo Miro Saje, Vasja Burkat in Zlatko Avbar iz Novega mesta. Praznik posavskih vin Na poskušnji odlična vina in kmečke jedi BIZELJSKO —Mimo je jubilejna prireditev praznika posavskih vin, ki je bila tokrat tretjič na Bizeljskem. Pobudniki zanjo so bili krajani Čateža ob Savi, ki so nato pritegnili zraven širšikrog vinogradnikov in kmetijskih delovnih organizacij. Prireditev na Bizeljskem je imela kot vsakič doslej veliko občinstva. Sprevodu so dodali nekaj pikre karnevalske šegavosti, kar je pri gledalcih sprožilo val dobre volje. Zabahatimi tovorniki, kiso jih vodili plemeniti konji, sta na primer capljala v reven voz vprežena osla vinogradnikov. Ta vesela povorka je bila uvod v resnejši del v razglasitev najboljših vinskih vzorcev na razstavi, v podelitev diplom in priznanj vinogradnikov in delovnim organizacijam, ki so svoje najboljše vino ponudili obiskovalcem tudi za poskušnjo. Gospodinje so dopolnile izbor vin z odličnimi jedili kmečke kuhinje. V treh dneh so jih menjaje se kuhale in pekle ženske iz Stare vasi, Bizeljskega in Orešja. Letošnji praznik je bil tudi priložnost za pogovor med predstavniki turističnih društev Čatež, Bizeljsko in Kostanjevica ter predstavnikov Agrokombinata in Slovina o vsebini prireditve v prihodnje, da se ne bi izpela v ponavljanju, ampak da bi ji vsakič dodali nekaj izvirnosti PRIČELI BODO DELITI SEVNICA — Za oškodovance po toči v tej občini lani je stekla posebna solidarnostna akcija v Posavju. Po podatkih, zbranih na občinskem sindikalnem svetu do 15. januarja, je bilo v 49 kolektivih zbranih 2.290,526 din, pretežno v prizadeti, sevniški občini. PRIKAZ DELA V VINOGRADIH IN KLETEH — Bizeljanci so se tudi tokrat duhovito pripravili na praznik posavskih vin, ki so ga v četrtek popoldne pričeli s povorko. Zbralo seje veliko gledalcev s slovenske in hrvaške strani, ki so s ploskanjem pozdravljali rezače, količe, tovornike in žganjekuharje. (Foto: J. Teppey) Telefonija spet v razmahu Letos bo na območju PTT Novo mesto 5400 novih telefonskih priključkov — Ročnega telefoniranja ne bo več — Velika podražitev prispevka_ NOVO MESTO — Območna interesna skupnost za ptt promet ima za leto 1984 obsežne načrte, katerih uresničitev bo veljala čez 181 milijonov dinarjev. Od tega je 63 odst.' sredstev namenjenih telegrafski opremi. Plan letošnjega razvoja so 30. januarja na skupščini območne skupnošti za ptt promet v Novem mestu temeljito tehtali, očitno pa je, da zaradi pičlih sredstev ne bo mogoče upoštevati vseh želja. Poštno omrežje se letos ne bo spremenilo, saj je še nadalje predvidenih 66 poštnih enot, pač pa bo telegrafsko omrežje veliko na boljšem. S planom je predvidenih 40 novih priključkov, tako da bo zmogljivost telegrafskega omrežja imela skupno 200 priključkov. V promet bo danih še 32 novih telegrafskih kanalov, kar bo omogočilo 21 novih tele* naročnikov. Za razvoj telefonskega omrežja je zlasti po krajevnih skupnostih največ zanimanja, kar je pokazala tudi razprava. Do konca leta 1984 bo v promet vključenih 45 avto- • Nove centrale so predvidene: v Hinjah s 40 priključki, v Studencu z 200 priključki, v Podlogu s 160 priključki in v Veliki Loki s 100 priključki. Povečane telefonske centrale pa dobijo na Senovem, v Kostanjevici, Kapelah, Velikem Gabru, Mokronogu, na Otočcu, Jesenicah na Dol. in v Novem mestu, kjer bo število telefonskih priključkov kar za 4.000 večje. matskih telefonskih central, s tem pa bo ročno vrtenje telefonov povsod postalo zgodovina. Na skupščini so na predlog delegatov obravnavali še letošnje PRISEGE, OBJEMI, POLJUBI — V novomeški vojašnici Milan Majcen je bila v soboto dopoldan svečana prisega zajanuarsko generacijo mladih vojakov. Ob tem slovesnem trenutku so vojake obiskali svojci, prijatelji in dekleta. Mnogi so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev naše domovine, iz Makedonije, Kosova, Črne gore, da bi stisnili roko vojaku, ki je ta dan postal branilec naše domovine. Nove vojake so pozdravili: slavnostni govornik general Anton Zupančič, borci Gubčeve brigade in predstavniki družbenopolitičnih organizacij novomeške občine. (Foto: J. Pavlin) Obresti za drobno gospodarstvo Združeno delo v Posavju še vse premalo izkorišča znanje in prozvodne zmogljivosti — Zbornica predlaga ustanovitev skladov za hitrejši razvoj_ KRŠKO — Z ukrepi ekonomske politike, izločanjem dela proizvodnih programov, predvsem iz industrije, gradbeništva, turizma in trgovine ter z ustanovitvijo skladov za nastanek in razvoj začetih naložb, za spodbujanje inovacij in za povečanje izvoza, bo moč povečati število enot drobnega gospodarstva in števila zaposlenih. T° so ugotovili prejšnji četrtek na razširjeni seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice Posavja v Krškem. Da bi natančneje ugotovili, kaj bi lahko prenesli na drobno gospodarstvo, bodo med posavskimi delovnimi organizacijami opravili anketo. Poslej bo združeno delo objavljalo svoje potrebe po manjkajočih izdelkih, ki bi jih lahko nare- dilo drobno gospodarstvo. Občanom, torej tudi zdomcem — povratnikom, naj bi omogočiliso-vlaganje z denarjem in opremo. Obrtne zadruge so, žal, še zmeraj pretgžno ..trgovinsko” usmerjene. Z ustanovitvijo skupne hranilno-kreditne službe pri eni izmed posavskih zadrug naj bi pripomogli k hitrejšemu raz.voju družbenih in zasebnih enot drobnega gospodarstva. Zadnja leta seje zasebni sektor naglo razvijal, število enot družbenega sektorja pa ostaja v Posavju nespremenljivo. P. PERC • V 14 družbenih in 1125 zasebnih enotah drobnega gospodarstva v Posavju je skupno zaposlenih 2559 delavcev, to je 10,9 odst. vseh v regiji. V letu 1981 so ustvarili 1 milijardo dinarjev družbenega proizvoda, ocena za leto 1982 pa je 1,4 milijarde, kar je blizu 10,6 odst. celotnega družbenega proizvoda regije. možnosti za dodatne priključke v Cerkljah, Dol. Toplicah in Piše-cah, a se je izkazalo, da bo potrebno čakati na prihodnje leto, medtem pa naj bi povsod dokončali krajevno napeljavo. Na predlog republiške interesne skupnosti je tudi novomeška — zadnja v Sloveniji — razpravljala' o 30-odstotni podražitvi prispevka za nove telefonske naročnike. Za podražitev so se delegati odločili. vendar s. pridržkom. RIA BAČER ZAUSTAVLJENE DOBAVE PAPIRJA POLITIKI KRŠKO — Tovarna celuloze Djuro Salaj je v ponedeljek ob 14. uri ustavila dobavo časopisnega papirja največjemu jugoslovanskemu kupcu beograjski Politiki, ki naj bi letos dobila 27 tisoč ton papirja, prejšnja leta pa so ji dobavili tudi do 32 tisoč ton. V' krški tovarni so se za ustavitev dobav odločili zato, ker Politika vse doslej ni izpolnila obljub oziroma poravnala dolga v višini 800 tisč dolarjev. Štirinajsta spet na pohodu SENOVO — Pred štiridesetimi leti se je pričel legendami pohod Štirinajste divizije na Štajersko, kjer naj bi preprečila nemško mobilizacijo in še druge cilje je Štirinajsta, takrat cvet slovenskega partizanstva, ne le dosegla, marveč celo presegla. Toda pot do izjemnega vojaško-političnega uspeha je bila trnova, saj se je moralo 1025 partizanov, kolikor jih je prišlo pri Sedlarjevem čez Sotlo s hrvaške strani na Štajersko, nenehno bojevati s številčnejšim, bolje opremljenim in spočitim sovražnikom. V spomin na herojsko epopejo, ki se je končala 28. februarja v Gornji Savinjski dolini, prirejajo laški mladinci letos že tradicionalni pohod „Po poteh 14. divizije”. Pohodniki bodo v štirih etapah od 6. do 14. februarja prehodili večino poti, kjer se je bojevala legendama Štirinajsta. V torek, 7. februarja, se bodo zadrževali tudi na območju krške in sevniške občine, saj bodo z Bohorja pričeli nočni pohod prek Zabukovja in Lisce do Henine. r'T s 1 s I s \ s I k I s I s I > Sest tisoč vozil več IMV lani dosegla dobre proizvodne rezultate NOVO MESTO — Iz novomeške Industrije motornih vozil smo prejeli podatke, iz katerih je razvidno, da skoraj v celoti izpolnjujejo načrt sanacije. O tem pričajo že lanski več kot odlični proizvodni dosežki, s katerimi bodo v skladu z možnostmi tovarne in potrebami trga letos še nadaljevali. V celoti naj bi se letos proizvodnja povečala za 6 tisoč enot, prav tako se bo na približno isti ravni nadaljeval tudi izvoz katrc. Lani so izdelali več kot 36 tisoč katrc, kar dve tretjini pa sojih izvozili v Francijo. Tudi letos bodo izvozili približno toliko katrc, proizvodnjo za domači trg pa bodo povečali za 5 tisoč, tako da bodo v celoti izdelali prek 40 tisoč teh priljubljenih vozil. Izdelali so tudi poldrugitisočgospodarskih vozil, letos pa bodo proizvodnjo podvojili. Enako uspešna je bila proizvodnja počitniških prikolic Adria, katerih so lani izdelali več kot 22 tisoč, na domačem trgu pa so jih prodali le 3000. Tudi letos bodo izdelali enako število prikolic, le da jih bodo domačemutrgu ponudili nekoliko več kot poprej. Čeprav bodo proizvodnjo iz tako imenovanega luksuznega razreda (R - 18 in R -9) nekoliko zmanjšali, bo letos zapustilo tovarniške dvorane 6 tisoč vozil več. Letos drugačno praznovanje Pred 8. februarjem, dnevom slovenske _________kulture________ 8. februarja se bo napolnilo 135 let, odkar je prenehalo biti srce dr. Francetu Prešernu, velikanu našega Parnasa, človek je umrl, pesnik živi. Živi z nami in v nas. Njegovo izročilo nas je zavezalo. Pesnikov duh in misel sta kot svetilo in luč. Naš kažipot za ravnanje. Opora v najtežjih časih in preizkušnjah. Še posebej, ko je šlo za našo svobodo, našo narodno samo-bitnest. Barometer te samobitnosti je kultura. Kultura v najširšem pomenu. Zato ni naključno, da obhajamo slovenski kulturni praznik v spomin na Prešerna. Kajti Prešeren je bil in ostane simbol moči, prodornosti, večne aktualnosti kulture in umetnosti. Na priporočilo republiškega komiteja za kulturo bo letošnje praznovanje drugačno kot do zdaj. Ne bo osredotočeno samo na tradicionalne akademije in nekaj drugih prireditev, razvrščenih okrog 8. februarja. Praznovali naj bi vsi, posamezniki in skupine. Vsak, ki kaj zna, naj bi prišel do izraza. Pesnik, slikar, pevec, glasbenik, igralec, arheolog, etnolog, es tet, bralec, organizator ali samo obiskovalec kulturnih prireditev. Slovenski kulturni praznik naj bi potekal vzname-njuliaše kulturnosti. Tako, kot je svojčas predvidela že OF. Kako odmeva priporočilo republiškega komiteja na Dolenjskem, v Beli krajini in Posa-vju.je razvidno tudi iz prispevkov na današnji kulturni strani. V več občinah ga bodo spoštovali, tako da bo praznovanje teklo kar ves februar. Tu z več, tam z manj manifestacijami, kar je pač odvisno od možnosti pa tudi kulturne razvitosti. Kaže poudariti, da povsod računajo na šole. Najrazličnejših kulturnih manifestacij bo tokrat več kot kdajkoli dozdaj. Pravzaprav jih je nekaj že za nami, saj so se ponekod v praznovanje vključili že januarja. To pa je vse skupaj nekoliko paradoksalno, saj prihaja do kulturnega obilja prav v času, ki kulturi — če pogledamo sredstva zanjo — ni preti rano naklonjen. Ali je to dokaz, da kulturi ne morejo do živega niti naj hujše tržne zakonitosti? I. ZORAN NA OGLED STIPLOVŠKOVA DELA BREŽICE — Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, bodo v galeriji Posavskega muzeja odprli razstavo risb in grafik Franja Stiplovška. Obiskovalci si zdaj lahko ogledajo tudi stalno razstavo umetnika, kije bil prvi muzejski ravnatelj in eden najpomembnejših slikarjev Posavja. Danes in jutri bo še pretežno oblačno vreme s padavinami v presledkih. Ob koncu tedna izboljšanje. ZA RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS — Predsednikrep*fc!i&ega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je v ponedeljek v novomeški športni dvorani odpri prodajni sejem počitniških prikolic, opreme za rekreacijo in taborjenje, ki sta ga skupaj pripravila IMV Novo mesto DO TME Adria in Slovenijales trgovina. Sejem bo odprt do 5. februarja. (Foto: J. Pavlin) Ljubljansko pismo Več vprašanj, kot je odgovorov Politični sistem pod drobnogledom Odkar so se v tisku pojavili prvi predlogi, da je treba pr-oučiti politični sistem in njegovo delovanje, je med politično pa tudi širšo javnostjo nastala dilema, za kaj pravzaprav gre. Ali je možno, da je sistem, ki smo ga šele vzpostavili, ga politično opredelili in teoretično utemeljili ter ga pred našo in svetovno javnostjo predstavili kot giavni dosežek naše samoupravne politične izkušnje, začel že pri prvih korakih kazati resne slabosti? Ali gre za otroško bolezen zapletenega mehanizma, ki naj šele napravi prve korake, ali pa je pred nami globlja koncepcijska zabloda in še kaj drugega? Vprašanj je, kot vedno, veliko, pravih odgovorov nanje pa ni. Že bežen pregled ocen o dosežkih praktičnega delovanja našega političnega sistema opozarja na idejno zmedo, pa tudi na popolnoma različne politične motive in namene njihovih avtorjev. Kako bi si sicer mogli drugače razlagati, da se v sedanjem času, ko imamo toliko ekonomskih težav, srečujemo s premalo učinkovitim delovanjem delegatskega sistema, razlaščanjem materialne podlage tozdov, vedno večjo številnostjo državnih in administrativnih ukrepov, tako nasprotujočimi si ocenami in mnenji itd. Mnoge ocene in mnenja niso potrebna komentarja, saj so njihova idejna, teoretična in politična izhodišča očitna, nameni pa povsem jasni. Toda kaj je s tistimi tezami, ki so med seboj protislovne, njihovi avtorji pa prisegajo na samoupravljanje, na njegovo nadaljnjo krepitev in uveljavljanje? Kritiki sistema zlasti opozarjajo, da je samoupravljanje vsem deklaracijam navkljub že dlje časa v defenzivi. Opozarjajo tudi na utopizem, na razločke med normo in stvarnostjo, na zapiranje,v lastno okolje in pretirano institucio-nalizacijo (samo)upravljanja, torej na vedno večjo birokratizacijo sistema socialističnega samoupravljanja. Ob vseh teh kritikah se velja predvsem vprašati: kdo in s kakšnimi nameni kritizira obstoječi sistem. Ni namreč vseeno, če se s kritiko želi poudariti potreba po nadaljnji dograditvi samoupravnega sistema ali pa obnoviti stari, že preseženi koncept družbenega organiziranja. V dokumentih 12. kongresa ZKJ je jasno zapisano, da mora ZK kritično analizirati uresničevanje vloge ustanov političnega sistema. Nenehno preučevanje družbenih procesov, pa tudi vzrokov pogostih razločkov med programiranim in dejanskim je stalna potreba naše družbe. To velja upoštevati tudi pri izpolnjevanju volilnega sistema. Treba je upoštevati realnost, v kateri živimo. Ni vedno in povsod dovolj demokracije, ni dovolj možnosti, da bi ljudje na vseh volitvah in kandidacijskih procedura povedali, kaj mislijo. Pogosto tudi ne morejo pov. sod predlagati tistih, ki jih resnično želijo voliti. Osnovni kriterij za ocenjevanje učinkovitosti posameznih institucionalnih rešitev in predlogov za njihove morebitne spremembe pa je, v kolikšni meri prispevajo k uresničevanju temeljnega proizvodnega odnosa, oziroma k ustvarjanju razmer za to, da bodo delavci v celoti prevzeli svojo deklarirano družbeno funkcijo. Glede tega vprašanja je v celotni družbi treba izvesti pravo politično diferenciacijo, ne p , potavljati, kdojeinkdo ni 7 remembo političnega si ste- ■ VINKO BLATNIK Premalo denarja za naložbe Ob koncu tega leta naj bi imela LB — Temeljna posavska banka Krško blizu 12 milijard celotnega potenciala — Boleče tečajne razlike — Nove agencije NAŠA ANKETA KRŠKO — V LB — Temeljni posavski banki Krško načrtujejo, da se bodo letos skupno združena, zbrana in pridobljena sredstva temeljne banke povečala za 8 odst., oziroma za 872 milijonov dinarjev. Od tega bo namenjeno za nove naložbe v letu 1984 100 milijonov dinarjev. Čeprav je po že sklenjenih pogodbah za letošnjo tranšo in neizkoriščene iz prejšnjih let še za več kot 130 milijonov dinarjev za dolgoročne naložbe, je delegat Stane lic na 7. zboru članic tretjega sklica LB-TPB v Krškem menil, daje 10 starih milijard za nove naložbe v Posavju v tem letu zelo malo, še zlasti, ker je treba omogočiti delo številnim mladim in pa Turistična vas ob Kolpi V Žeiebeju naj bi zraslo turistično rekreativno naselje »belokranjska vas” s 700 posteljami ŽELEBEJ — Pri tej vasi ob Kolpi blizu Metlike naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zraslo turistično oziroma počitniško rekreativno naselje z okoli 700 posteljami, vsa zadeva pa naj bi na zunaj imela podobo značilne belokranjske vasi. Poleg metliške občine najbi bilinosil-ci tega projekta še novomeški delovni organizaciji Pionir in Krka, nadalje Slovenija ceste — Tehnika, ljubljanski Staninvestin še kdo. Pripravljen je namreč samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za gradnjo te »belokranjske vasi”, ki pa je odprt za vse, ki so za to zainteresirani. Začelo se je pravzaprav s tem, ko je novomeški Pionir pred leti kupil Nemaničev mlin in travnik ob Kolpi pri Žeiebeju, za nameravano gradnjo pa bo seveda treba odkupiti še precej več zemlje, kajti »življenjski prostor" te belokranjske vasi naj bi obsegal okoli 10 hektarjev. V bistvu naj bi šlo pri tej gradnji za gradnjo za trg. Sedaj še nihče ne more reči nič določnega, kako bo vsa stvar potekala, in niti tega, kakšna bo videti vas, kaj vse bo v njenem okviru, ker je zadeva šele v fazi idejnih zasnov in dogovaijanja. Vsekakor bo občina morala v prvi vrsti uskladiti potrebe gradnje takega naselja z interesi kmetijstva. Po sedanjih predvidevanjih naj bi bila tavaš pravzaprav nekakšenkamp z vsemi potrebnimi objekti, kot so trgovina, gostinski objekti in podobno, nova vas pa naj bi potrebno energijo dobivala iz manjše elektrarne na Kolpi ob Nemaničcvcm jezu. Vsekakor bi tako naselje s 700 posteljami pomenilo izreden korak naprej pri turističnem razvoju metliške občine, ki ima sedaj vsega skupaj morda kakih 50 postelj v edinem hotelu in eni ali dveh gostilnah. Da bi sedanji nosilec razvoja turizmaingos-tinstva v občini. Integral, zares kaj storil za to, so pa, kot kaže, po dolgpletnih slabih izkušnjah z neizpolnjenimi obljubami obupali, saj tej firmi v vsem tem času niuspelo urediti niti metliškega kampa. A g delavcem, ki se vračajo z začasnega dela v tujini. Kmetijske organizacije, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, r to- • Decembra lani nameščeni miniračunalnik v Lfe-TPB v Krškem naj bi dopolnil terminal v Sevnici, med posodobitev banke pa spadajo prizadevanja za razširitev mreže z več agencijami. Prvi so na vrsti Krme-Ijčani, kjer načrtovano otvoritev zavlačujejo veljavni predpisi, ki prepovedujejo negospoda rske naložbe. čno zanima, kako je s kreditiranjem zalog vina, predvsem, kdaj bodo lahko posojila porabljena, pa tudi, kakšna bo obrestna mera. Kar neverjetno se sliši podatek, da eni izmed organizacij kar 60 odstotkov dohodka pojedo obresti. Medobčinska gospodarska zbornica Posavja je dala več zanimivih poGuc' Tako naj bi izenačili obrestno mero družbene in zasebne enote drobnega gospodarstva, predlagala pa je tudi, naj bi banka združevala sredstva tudi za občinske blagovne rezerve. »Ceje MGZ povezovalec interesov Posavja, bi moralo biti v gradivu tudi zapisano, kdo so tisti kolektivi in kolikšna so sredstva, zaradi katerih ima banka za 540 milijonov dinarjev obveznosti za kritje tečajnih razlik, nastalih po najetju tujih posojil," je dejal podpredsednik zbornice Edo Komočar. P. PERC Največji skok Krškega V narodnem dohodku je najbolj napredovalo Narodni dohodek na prebivalca je pomemben kazalec gospoda reke razvitosti določenega območja. Narodni dohodek pomeni novo us- tvarjeno vrednost. Preračunan v tujo valuto (ponavadi v dolarje), pa služi tudi za mednarodne primerjave. Narodni dohodek Uvrstitev občine na prebivalca 1982 1981 v dinarjih 7. 17. Krško 250.110 20. 30. Metlika 197.048 21. 23. Kočevje 197.026 22. 29. Novo mesto 196.572 32. 33. Ribnica 177.866 38. 40. Črnomelj 156.876 42. 42. Trebnje 147.948 52. 51. Brežice 124.873 53. 56. Sevnica 120.779 V razvrstitvi občin je prišlo do nekaterih sprememb. Znatno so napredovale občine Krško, Metlika in Novo mesto, kar gre predvsem na račun razvoja njihove industrije. Ostale občine so še vedno v drugi polovici slovenske lestvice. Razlike med občinami so precejšnje,saj je ustvarila občina Krško več kot enkrat večji narodni dohodek na prebivalca kot občina Sevnica. Narodni dohodek na prebivalca v Sloveniji pa znaša v 1982 letu 197.640 din. Naše občine so v glavnem pod tem povprečjem. Seveda nad temi podatki ne kaže jadikovati, ampak napeti vse sile za večjo gospodarsko dejavnost. (Podatke smo povzeli po DELU) Glasnejši sevniški radio Bo RTV prispevala pretvornik za drugi program? SEVNICA — V tej občini marsikje ni mogoče dobro sprejemati ljubljanskega II. televizijskega sporeda. Ker bo sevniški radio končno le postavil antenski stolp na Lazah, bi bilo koristno, če bi nanj privili tudi televizijski pretvornik. V predloženem družbenem dogovoru RTV tega ni. Na seji predsedstva občinske konference SZDL so minuli četrtek zato me- Umrl je Roman Ogrin Pretekli teden je v Ljubljani nenadoma umrl Roman Ogrin, član CK ZKS in direktor politične šole pri tem telesu. Njegovo predano partijsko in družbeno delovanje je bilo tesno povezano z Dolenjsko, kjer je najprej učiteljeval, potem pa prevzemal vse pomembnejše naloge. Rodil se je junija 1931 na Viču v Ljubljani, kjer je preživel težka vojna leta in zadnje leto vojne prišel v stik zOF in partizani. Kaj kmalu se je vključil v vrste mladinske organizacije in Skoja, v mladinskih delovnih brigadah pa si je pridobival prve delovne izkušnje. Med šolanjem na tehnični šoli seje odločil za poklicno delo v mestnem komiteju mladinske organizacije. Toda veselje do pedagoškega dela ga je po opravljenem pedagoškem tečaju pripeljalo tudi na Dolenjsko, kjer je učiteljeval v Klenoviku in Mokronogu. Hkrati je deloval v številnih kulturnih, prosvetnih in političnih organizacijah v Škocjanju, Mokronogu in Novem mestu. Tu je konec petdesetih let postal sekretar okrajnega odbora SZDL, potem pa se je dve leti šolal na visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Po šolanju se je spet vrnil na Dolenjsko, kjer je v Trebnjem opravljal funkciji sekretarja občinskega komiteja ZKS in predsednika izvršnega odbora izobraževalne skupnosti. Z zanj značilno umirjenostjo in vedrino ter velikim posluhom za človeka je skrbel kot predsednik komisije CK ZKS tudi za vprašanja naših delavcev na tujem. V letih 1978 do 1982 je potem opravljal naloge izvršnega sekretarja CK ZKS kjer je bil zadolžen za kadrovske zadeve, v obdobju zadnjih dveh let pa je vodil politično šolo CK ZKS. Prizadeval sije, da bi šola vzgojila čim več kadrov, ki bodo znali delovati frontno, s posluhom za vsa življenjska vprašanja delovnih ljudi. Bogate izkušnje z delom na terenu, sposobnost povezovanja teorije s prakso je prenašal tudi na svoje sodelavce in Študente politične šole. Kljub obilici dela je še vedno našel čas, da seje oglašal na Dolenjskem, kjer je povsod rad priskočil na pomoč z nasveti. Za mnoge politične delavce je bil vzor človeka in delavca, ki je znal ohranjati življenjski optimizem in trdno prepričanje, da boja za boljše življenje ne smejo ogroziti trenutni problemi. nili, da kaže našo televizijo opozoriti tudi na to nalogo. Celotna gradnja stolpa bo stala 1,95 milijona dinarjev. Za manjkajočih 355.000 dinarjev se je zavod za kulturo obrnil s prošnjo na delovne organizacije. Kar okrog 14 kolektivov seje odločilo pomagati. Z deli, če bo vreme to omogočalo, naj bi Komunala pričela 1. marca, stolp naj bi bil nared do 15. aprila. Z njegovo dograditvijo naj bi sevniški radio slišali tudi v Mirenski dolini. ___________________________A. Ž. JUTRI OTVORITEV JARMOVE RAZSTAVE NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Umetnik se bo tukajšnjemu občinstvu predstavil s ciklom iz lesa izklesanih človeških glav oziroma likov ljudi, ki jih nosi v zavesti in prek njih izpoveduje svoj miselni svet. Na otvoritvi bo nastopil kitarist Tomaž Rajterič iz Ljubljane, republiški in zvezni prvonagrajenec s tekmovanj učencev in študentov glasbe v letu 1983. Povabila gaje Glasbena mladina iz Novega mesta. Sodeloval bo tudi pesnik Dane Zajc. LE DVA NOVA RIBNICA — V ribniški občini bodo temeljne kandidacijske konference za vodilne funkcije v občini zaključene predvidoma do 7. februarja. Iz poročila o pripravah na volitve povzemamo, da so za vse dolžnosti v občinski skupščini in sisih predlagani dosedanji funkcionarji. Izjema sta predsednik skupščine telesnokul-turne skupnosti, ker je dosedanjemu predsedniku potekel mandat in ne more biti več izvoljen (za to dolžnost je zdaj predlagan Uroš Bregar) in podpredsednik občinske skupnosti socialnega skrbstva, ker je sedanji podpredsednik umrl. Krizantema siromakova Če ne večkrat, se moramo vsaj ob slovenskem kulturnem prazniku vprašati, na kateri stopnički stojimo v duhovni zgradbi, ki jo naš narod gradi že stoletja. Če smo sploh še v nji. Ali smo naredili korak naprej ali korak nazaj v svojem duhovnem zorenju? Leže knjige prebrane ali neprebrane na policah? Je ustvarjalnosti manj ali več, so slike samotne po galerijah, odmeva beseda v polpraznih dvoranah? In ne nazadnje, ali smo v odnosih do soljudi človečnejši? Iz odgovorov bi se spella naša kulturna podoba, tista prava, ne tista, ki jo rišejo statistične številke o izdanih knjigah, postavljenih razstavah, številu društev, proslav, muzejev in galerij itd., itd. Oglejmo si nekaj osebnih mnenj občanov iz naših devetih občin. __ ALJA GAŠPAROVIČ, profesorica iz Novega mesta: »Če mislimo kulturo sploh, z vedenjem in izražanjem vred, potem ne Slovenci ne Novo-meščani ne moremo biti zadovoljni. Imamo visoko raven v nekaterih zvrsteh kulture, ni pa ljudi, ki bi posegali po njih, razen ožjih krogov. Po mojem moramo vzgajati ljudi od malega, jim privzgojiti kulturno vedenje, ljubezen do knjig in tako naprej. V starših imajo otorci najboljši zgled.„ ANDREJA BENČINA, uslužbenka iz Ribnice: »Redno berem časopise in vse, kar mi pride pod roke, poslušam radio, gledam televizijo, občasno si ogledam kakšno kulturno prireditev, za dosti več pa ni časa, ker gradimo hišo in imam majhnega otroka, ki potrebuje veliko pozornosti. Mislim pa, da kultura ni le branje in obiskovanje prireditev, ampak predvsem v tem, kako se obnašaš in kako vzgajaš.” FRANCE LOVŠIN, delavski pesnik iz Kočevja: »Za nas Kočevce je kultura kot sonce —daleč je in vedno bomo hrepeneli po njem, kakor po novem družbenem in kulturnem napredku. Naša kultura je delo in delo je naša kultura. Smo kot mravlje. Pehamo se za napredek, pehamo pa se tudi, da bi iz nejasne kulturne sedanjosti dosegali prihodnost, se pravi raven mamljivih kulturnih centrov.” MIRA STAREŠINIČ, ekonomska tehnica iz Vinice: „V našem kraju je zelo malo kulturnih prireditev. Eden od vzrokov za takšno nekulturno stanje je tudi nezainteresiranost mladih. Tudi če je kakšna prireditev, je obisk slab. Zato pa naši krajani več berejo; knjižnica je dobro obiskana, žal pa le pozimi, ko ni dela na poljih. Pog-ešamo kino.” ~ 5f- -38*' BOJAN STEZ1NAR, električar v metliškem Pionirjevem tozdu: »V Metliki si človek težko pridobi stalne kulturne navade. Prireditev in drugih kulturnih dogodkov ni prav veliko. Poleti smo imeli metliško kulturno poletje; na te prireditve se človek z veseljem odpravi, če pa je prepuščen samemu sebi in svoji pobudi, kulturne navade hitro opešajo.” JOŽE JEVNIKAR, pravnik iz Trebnjega: »Slovenci smo kulturen narod, vendar smo v zadnjem času pozabljali na kulturo zaradi hitenja za materialnimi dobrinami, pozabili smo, da je kultura nujna za obstoj vsakega naroda in posameznika. V družbenem in zasebnem življenju bi morali dati kulturi večji pomen. Treba bo poskrbeti za boljšo materialno osnovo v kulturi, v zasebnem življenju pa morajo duhovne vrednote prevladati materialne.” LOJZE RAK, rezbar-oblikovaleč iz Dolenjega Boštanja: »Žal nasploh premalo cenimo kulturne prireditve. Ker že dlje časa spremljam predstave sevniškega Odra mladih, lahko rečem, da kakovostni spored pritegne občinstvo. Mislim, da morajo prireditelji vztrajati in občinstvo vzgajati.” ANICA JAMNIK, kontrolorka v Jutranjkinem tozdu Orlica v Brežicah: »S kulturo se največkrat srečujem kot poslušalka in gledalka. Rada obiskujem igre, ki jih prirejajo amaterska društva, saj poklicna gledališča tako ne gostujejo več pri nas. Delavke Orlice imamo možnost spoznavati likovno in besedno umetnost kar v prostorih tovarne. Knjige prebiram le med dopustom, v kino grem poredko, več pa gledam televizijo. Sem pa aktivna v pevskem zboru Orlice." MATIJA POLŠAK, vzdrževalec v krški Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj: »Rad sem veliko zunaj, v naravi. Zame je narava žesama_po sebi kulturni pojav, in kd opazujem živali, si ne morem kaj, da ne bi pomislil, kako so živali včasih bolj kulturne kot ljudje. V Krškem bi si rad ogledal kakšno dramo, opero, pa je za kaj takega zelo malo priložnosti. Mladina se nima kam dati, zato se njihove kulturne navade končajo že ob steklenici piva.” DOLENJSKI LIST St. 5 (1799) 2. februarja 1984 Vsak kmet bo dobil pokojnino ■■ - - ■ - Zaradi obveznega pokojninskega zavarovanja morajo vsi vložiti prijave V zvezi z novo zakonodajo, ki velja od letošnjega januarja, po kateri je vsem kmetom zagotovljeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je v javnosti že veliko pojasnjevanj in informacij, vendar veliko kmetov še ne ve, kaj je potrebno storiti, da to pravico pridobiš. Ker poteka akcija preko zdravstvenih skupnosti, smo za sobesednika izbrali Franca Bega, vodjo skupnih služb SIS družbenih dejavnosti. SPOSOJENO TRNJE — JTežje je priti do d eiovne kot do partijske knjižice. (Iz Politike ekspres) — Zamrznitev cen je bila skrivnost za vse — razne za obveščevalne službe republik in pokrajin. (Iz Ježa) „Medtem ko za vse kmete kooperante, ali kakor jim po novem pravimo, združene kmete vpisovanje in prijavljanje za invalidsko pokojninsko zavarovanje poteka preko zadružnih enot na njihovem območju, je za vse ostale kmete in člane njihovih gospodarstev v Sloveniji in regiji dogovorjena posebna akcija. Potrebno je, da vsak nezdruženi kmet vloži prijavo, izpolni obrazec in predloži nekatere do- Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek se je odjuga poznala tudi na mestni tržnici. Tokrat je bilo precej ponudbe od domačih proizvajalcev, nudili pa so predvsem jajca po 15 din, a tudi po taki ceni zanje ni bilo kdo ve koliko kupcev. Razen kolerabe in nekaj korenja ni bilo naprodaj nobene zelenjave, to pa je na tržnici dobiti le v zadružnem kiosku. Obrtnikov je bilo nekaj več kot minuli ponedeljek, vendar tudi ponudba pletenin, konfekcije in drugega ni bila taka kot pred novim letom. Da pa se zima že vesi v drugo polovico, oznanja teloh. Prodajali so šopek tega cvetja po 30 dinarjev. Sejmišča NOV O MESTO —Rejci prašičev so na ponedeljkov sejem pripeljali precej več prašičev kot pretekli ponedeljek, in sicer 247, starih od 7 do 10 tednov, ter 200 v starosti od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 230 pujsov, cena pa je bila za mlajše od 5.500 do 7.000 din, za starejše pa od 7.000 do 8.000 din. BREŽICE — Na tedenskem sejmu je bilo naprodaj 316 prašičev do treh mesecev starosti in 8 starejših od treh mesecev. Prodanih je bilo 215 živali, in sicer mlajše po 300,- starejše po 200 din kilogram žive teže. Bi aktinidija zorela na naši »breskovi” zemlji? Nova sadna vrsta Sadež limone velja za pravo skladišče C vitamina, a vendar obstaja sadna vrsta, ki jo vtem nekajkrat prekaša in povrhu vsega še lahko uspeva na naših tleh. Toje aktinidija, vzpenjalka, kije doma v osrednji Aziji, razšiijena pa tudi drugod po svetu in ima v.svojih kot vinogradniška breskev debelih plodovih tudi do šestkrat več C vitamina kot limona.Zaradi teod-like seje že zelorazširila v Italiji pa tudi pri nas; zlasti v Slovenskem primorju ji napovedujejo lepo prihodnost. Mimogrede: na trgu so lani prodajali drugorazredne aktinidije po 380 din kilogram, na enem samem trsu pa je mogoče pridelati do 60 kil teh plodov. Da bi pospešili širjenje nasadov, so se v sozdu Timav že lotili nekaterih pospeševalnih akcij.. Na željo republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo jn prehrano se je v to vključil tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ki si prizadeva aktinidijo vnesti tudi v slovenski sadni izbor. Za nas bo zanimivo, da aktinidija zahteva teko imenovano ..breskovo” zemljo, to pa je mogoče najti tudi v naših krajih. ZANIMIVOST kjer dobro uspevajo breskve, na primer v okolici Krškega. Čeprav strokovnjaki domnevajo, da se aktinidije pri nas še lep čas ne bodo razširile tako kot v Italiji, kjer jih gojijo že na tisoč hektarjih, bodo gotovo našle pot v vrtičkarstvo, kar je tudi nekaj vredno, če se spet vrnemo na oskrbo in primerjavo z limonami in njihovo visoko ceno. (Iz Sodobnega kmetijstva) Kmetijski rezjo do lepih plodov j Ne, prav nič niso preuranjene tele vrstice, ne glede na sneg. Obrezovanje jablan, brez katerega ne more biti kakovostnih plodov, se naglo bliža. Sicer velja, daje mogoče obrazo vati v vsem času zimskega mirovanja, če je le temperatura nad -8°, vendar je tudi v naših krajih zgodnja pomlad ali pozna zima le najprimernejše obdobje. Zato je zdaj primerno nekaj strokovnih napotkov. ... Poznamo zimsko in letno rez. Za koga bo gotovo presenetljivo, da letna rez lahko v celoti nadomesti zimsko, vendar pa je bolj priporočljivo drevesa obrezati v času mirovanja rasti in z no.5.ezj° 'zvesti le še nekatere popravke in izboljšave. Zlasti v novejših, dobro zagnojenih nasadih se rado zgodi, da je zaradi prebujne rasti notranjost krošnje premalo osvetljena. Z dodatno poletno rezjo odpravimo to pomanjkljivost in ustrežemo načelu, da rodijo le dobro osvetljeni deli krošnje. Tokrat izpustimo obrezovanje mladih dreves in oblikovanje krošnje oziroma različne vzgojne oblike, kar ima svoje zakonitosti, in si oglejmo obrezovanje rodnih dreves. Breden zapojejo škarje in žaga, si mora sadjar vsako drevo natančno ogledati ter ugotoviti, v kakšni kondiciji in zdravstvenem stanju je. Poznati mora različne oblike rodnega lesa, da bo znal prav odmeriti cvetni nastavek. Ob množici dobro razvitih rodnih brstov bo lahko rez močnejša, drugače pa ne. Delovni postopek pa je naslednji. Najprej so na vrsti ° debele veje, nato pa se začne rez, ki mora vedno po ekati odvrha navzdol. Tudi pri vsaki posamični ogrodni veJ' je treba rezati od vrha navzdol in voditi račun o njeni osnovni osi. Z rezjo oblikujemo vejo v „ribjihrbet”. Na tartani so poganjki v krošnji najbolje razporejeni. Rodnim revesom stalno pomlajujemo les. Velja pravilo, da mora imeti obrezano drevo čimveč dveletnega rodnega lesa in ovolj enoletnih, položno rastočih poganjkov, ki bodo drugo eto nosili rodne brste. Star in zverižen rodni les nadomeščamo z mladim. Inž. M. L. Franc Beg: „Prijavo je dolžan vložiti vsak kmet, četudi ni lastnik posestva, in to zase in za vse člane družine, ki kmetujejo in so stari nad 15 let.” kumente. Da bi ljudem prihranili pota v mesto in vpisovanje približali terenu, bo med 31. januarjem in 30. aprilom letos strokovna služba organizirala vpisovanje po krajevnih uradih na območju novomeške občine. O času in kraju takega uradovanja bodo kmetje obveščeni z osebnim vabilom. Ker pa prav vseh nimamo v evidenci, se lahko zgodi, da kdo vabila ne bo dobil, je pa dolžan vložiti prijavo.” — Ali je kdo oproščen obveznosti obvezne vložitve prijave? ..Oproščeni so samo kmetje, stari nad 65 let, za vse ostale ki jim je kmetovanje glavni in edini poklic, ter člane njihovih gospodarstev (za vse svojce in druge, ki delajo na kmetiji pod takimi pogoji) pa je prijava obvezna. Možnost je dana, da se kdo od članov družine-kmečkega gospodarstva s podpisano izjavo pokojnini odpove, seveda pa sam nosi posledice. Na stara leta bo ostai brez lastne pokojnine.” — Bodo kmečke gospodinje spet prikrajšane? „Zal pričakujemo, da se bo to v mnogih primerih še zgodilo. Prišlo bo do nesmisla, da bo kmečka gospodinja, za katero je znano, da opravlja večino del, podpisala izjavo, da se s kmetovanjem ne ukvarja, zato da ne bo potrebno plačati prispevka. Vsekakor naj prizadete o tem dobro razmislijo.” — Kolikšna pa bo pokojnina? ..Izračunana bo po osnovi, za katero se odloči vsak sam. Na voljo je 10 možnosti. Kolikor več bo kdo pripravljen plačati prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, toliko večja bo pokojnina. Plačati jih bodo morali od 1. januarja 1984 dalje, ko jim tečejo enake pravice kot zaposlenim delavcem.” R. BAČER Štirikratni pomisleki Letos naj bi zvečali katastrski dohodek kar za štirikrat, s tem pa zelo povečali dajatve Kntalu bosta minili dve stoletji, odkar je tudi na Kranjskem začel veljati „patent o davčni in urbarialni regulaciji," ki je uvedel plačevanje davkov po donosu kmetije in s tem uzakonil načelo, ki se je v svojem bistvu ohranilo do današnjih dni. (Hoteli ali ne, priznati moramo daljnovidnost reform prosvetljenega absolutizma). Po dveh stoletjih naši kmetje še vedno plačujejo davke na osnovi katastrskega dohodka, to je donosa, ki ga daje kmetijsko zemljišče ob običajnih stroških proizvodnje. Seveda mora Siti poprej vsaka parcela uvrščena v eno izmed osmih ka- Cene JA/Z FF?. MAtf APt- MA? Z?UA/ 7UČ kmetije najpomembnejši tržni presežek, ter cene reprodukcijskega materiala, ki ga kupuje kmet in ki so tudi silno poskočile. Vprašanje je tudi, zakaj je potrebno toliko let odrivati z valorizacijo (povečevanjem) katastrskega dohodka, potem pa ubirati tako velike skoke, ki bodo med kmeti zbudili nejevoljo in vtis, da se nekaj spreminja v naši agrarni politiki, če ne celo, da so besede o prednosti in pomenu kmetijstva samo - besede. K sreči za zadružnike povečanje davkov ne bo tako veliko. Za združene kmete — to pa so lahko tako rekoč vsi — so predvidene do 70-odstotne davčne olajšave, odvisno od obsega njihovega sodelovanja v organizirani kmetijski proizvodnji. To je sicer smiselno načelo, ki pa bo po svoje spet prispevalo k večji ..papirnati vojni. ” M. LEGAN EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja: Tit Doberšek Nasveti za zmanjšanje pridelka V okviru izobraževanja svojih članov je podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske v Šentjerneju v nedeljo, 22. januarja, imela v šolski dvorani strokovno predavanje o rezi vinske trte. Predavatelj inž. Jože Maljevič iz Metlike je vinogradnikom priporočal, naj v bodoče trto manj obremenjujejo z rodnim lesom, če hočemo doseči boljšo kakovost grozdja. Zlasti je pri tem mišljena žametna črnina. Ker je ta sorta (na Bizeljskem imenovana tudi kavčina) glavna sorta bizeljsko-sremi-škega, dolenjskega in belokranjskega vinorodnega okoliša, je treba o njej povedati kaj več. Vino te sorte ni v prometu kot sortno vino, je pa glavna sestavina znanih mešanih rdečih vin tega predela, ki so v prometu z nazivi: rdeče bizeljsko vino, rdeče posavsko vino, cviček, dolenjski cviček, rdeče belokranjsko vino, belokranjska črnina, metliška črnina. Žametna črnina je domača lokalna sorta, razširjena na navedenem jugo-vzhodneip vinorodnem območju Slovenije. Drugod te sorte v glavnem ne,poznajo. Kljub lokalnemu značaju pa žametovko štejemo med najstarejše sorte vinske trte, kije bila močno razširjena v naših starih vinogradih pred pojavom trtne uši. Herman Goethe (prvi ravnatelj Vinarske šole v Mariboru) v knjigi „Handbuch der Ampelographie”, Graz 1878, pri opisu te sorte navaja, da je sorto opisal že Franz Trummer v sistematični klasifikaciji štajerskih vinskih sort leta 1841 in 1855. To pomeni, da je Trummer, ki je zaradi opisa sort trte prepotoval in pregledal vse vinograde tedanje Štajerske in Kranjske, našel to sorto in jo odlično popisal. Goethe poleg naziva žametna črnina navaja še druga imena, ki sojih uporabljali za to sorto: modra kavčina, Kolner blauer, Kolinger, Gros-skolner, Grossblaue, blauer Hainer itd. Opis sorte teh piscev je skoraj dobesedno enak opisom, kijih najdemo v < današnjih strokovnih knjigah. , < Odklonilno stališče • do žametne črnine ] so zavzeli vinarski strokovnja- , ki, ki so odločilno vplivali na > obnovo po trtni uši uničenih , vinogradov. Tako takratni ■ ravnatelj Kmetijske šole Grm ] Rihard Dolenc v strokovnem . listu Kmetovalec št. 21 iz leta 1902 ob priliki grozdne razstave v Krškem piše, da spada žametna črnina med stare trte, to je med zeleniko', lipno, belino, javor, za katere pravi, da jih je treba opustiti, ker je na Dolenjskem treba pridelati boljše vino, kot je cviček. V istem sestavku Dolenc sodi, da črnina na Dolenjskem nima nobene bodočnosti. To mnenje Dolenc zagovarja še v Kmetovalcu št. 6 in 7 iz leta 1903. B. Skalicky, takratni učitelj vinogradništva na Kmetijski šoli Grm, v Kmetovalcu št. 4 iz leta 1902 piše, da žametna črnina pozno zori in ne zasluži, da bi to sorto širili. Pač pa Skalicky za Belo krajino in Dolenjsko priporoča od črnih sort modro frankinjo in portu-galko, vendar v manjši meri, ker imajo črne sorte malo bodočnosti. Priporočanje belih vinskih sort Oba navedena vinogradniška strokovnjaka priporočata sajenje belih sort: laški rizling, zeleni silvanec, beli burgundec, traminec, beli in rdeči španjol (žlahtnino), Dolenc pa še ru-landec, veltlinec in grganjo (rebulo). V istem strokovnem časopisu Dolenc zavzema negativno stališče tudi do kraljevine, trdeč, da je cepljena slabše kakovosti, kot je bila v starih vinogradih pred pojavom trtne uši. V Kmetovalcu št. 18 iz leta 1904 Dolenc piše, da je kraljevina dala (cepljena na ameriško podlago) slabotno, vodeno kislo vino. V Kmetovalcu št. 24 iz leta 1902 Dolenc piše: „Ne velja več geslo: dosti in poceni, ampak malo in dobro.” Dolenc sodi, da je bodočnost dolenjskega vinogradništva v pridelovanju kakovostnih belih vin. Pri tem je treba opustiti stare domače, pozno zoreče sorte trte ter jih nadomestiti z bolj kvalitetnimi in prej zorečimi trtami. Zbral: T. DOBERŠEK Lani rekordno Slovinovo leto Lani je Slovin odkupil 529 vagonov grozdja, leta 1975 pa komaj 58 tastrskih kultur, znotraj nje pa v enega izmed osmih bonitetnih razredov, kar vse vpliva na višino pričakovanega prihodka. Še večji vpliv pa imajo cene kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala, zlasti komentiramo ob veliki inflaciji, kakršno imamo pri nas. ko je p.otrebno davčne osnove ustrezno povečevati. Tako je za letos predvideno, da se bo katastrski dohodek povečal kar za štirikrat, za prav toliko pa naj bi se, vsaj za tiste, ki ne bodo deležni olajšav, povečale tudi dajatve. To namero predlagatelji utemeljujejo s tem, da katastrski dohodek ni bil zvečan že šest let in da so se cene kmetijskih pridelkov v tem času v Jugoslaviji povečale od 1,6 - do 5,6-krat. Pri tem niso dovolj prepričljivi, saj v primerjavah (vsaj tistih, ki so bile posredovane širši javnosti) manjkajo cene živine, ki je za naše BREŽICE — DO Slovin Bizeljsko—Brežice je v letih 1981 — 1983 napravila velik razvojni skok in s tem pritegnila v kooperantske vrste precej vinogradnikov, ki bi sicer ob obilnih letinah svoj pridelek brez Slovinovega odkupa težko spravili v denar. Trenutno ima Slovin 900 koope- dneh lahko prevzamejo in predelajo rantov v vinorodnih okoliših od Go- tisoč vagonov grozdja, rjancev do Orlice in blizu 200 naobm- Lani so bili pri Slovinu zaradi veli- očju Plešivice. Od njih je predelovalni obrat v Brežicah lansko jesen prevzel 529 vagonov grozdja, kar je največja količina doslej. Nadejajo se, da bo v naslednjih letih pridelka še več, vendar za predelavo ne bodo v zadregi, saj s sedanjimi zmogljivostmi v dvajsetih DEGUSTACIJA V TREBNJEM TREBNJE — Trebanjska podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske je na seji 24. januarja sklenila, da bo degustacija in ocenjevanje cvička, črnine, modre frankinje in belih vin lanskega letnika v soboto, 11. februarja, od 9. ure naprej v gostilni Opara v T rebnjem. Vzorce vina je treba dostaviti 9. februarja od 16. do 20. ure vgos-tilnoOpara, po 3 litre vsakega vzorca, od tega liter za degustacijo, 2 litra pa za pokušnjo na zboru vinogradnikov. Vino, ki bo na degustaciji ocenjeno nad 15 točk, bo uvrščeno na osrednjo degustacijo ob tednu dolenjskega cvička. To vino bodo komisijsko pobirali po kleteh, v poštev pa pridejo le vinog-radniki, ki imajo svoje vinograde vpisane v občinskem registru. Zbor vinogradnikov in družabno srečanje s pokušnjo vin bo v nedeljo, 12. februarja, ob 9. uri v prostorih za družbeno prehrano v Trebnjem. P. MIKLIČ kih količin grozdja v zadregi za plačilo • Vinogradniki, vključeni v temeljno organizacijo kooperantov Slovina Bizeljsko-Brežic e, so se v soboto, 29. januarja, srečali v Brežicah na skupnem zboru. Predstavili so jim gospodarski položaj delovne organizacije. Seznanili so jih tudi z zahtevami trga po kakovostnih vinih in vinski krizi, ki trka na vrata doma in po svetu. Letos se bo Slovin Bizeljsko—Brežice preko sozda prvič vključil v izvoz z 1,4 milijona litrov kakovostnih posavskih vin. akontacije, saj so potrebovali za to nad lOO milijonov dinarjev. S krediti so tudi to prebrodili in izplačevanje je ta čas končano. Poravnani računi pa so najboljše jamstvo za to, da pri vinogradnikih ohranijo in utrdijo zaupanje. Pri tem je Slovinu velikopoma-gala zagnanost v akciji za obnovo vinogradov, ki jih je po leti 1982 uničila toča. Sanacija še teče in bo v celoti končana šele letos. Kooperantsko sodelovanje bo Slovin v naslednjih letih razširil tudi na živinorejo in poljedelstvo, za kar že planira nove investicije. Največje naložbe so bile v zadnjih treh letih namenjene za vinsko polnilnico, za klet in za predelavo. Polnilnico so dokončali 1981, naslednje leto so montirali novo stiskalnico in prevzemno korito ter s tremi cisternami povečali kletne zmogljivosti za 1 milijon litrov. Začeto investicijo bodo še dopolni li in si tako zagotovili nemoteno obratovanje in uspeh pri poslovanju. V delovni organizaciji in posebej v TOK so prepričani, da so s skupnimi napori prebrodili krizo in povrnili dobro ime kakovostnim vinom iz njihovih kleti. Sicer pa je tudi dobra ocena Slovinovih vin na razstavi ob posavskem vinskem prazniku na Bizeljskem pokazala, da ta delovna organizacija ponovno osvaja tržišče s kvaliteto in tako opravičuje zaupanje vinogradnikov, ki ji izročajo pridelek z namenom, da bi sloves njihove kapljice segel čimdlje. Za v prihodnje obeta Slovin tudi podporo pri kreditiranju stanovanjske gradnje v kooperantskih vrstah, saj se bo v razreševanje teh zadev solidarno vključila hranilno kreditna služba. Prva stanovanjska posojila kmetje lahko pričakujejo 1985, morda pa celo že letos. S posluhom za te stvari si bosta DO in TOK zagotovo okrepila zaupanje med vinogradniki, ki zdaj še oklevajo, če bi se s svojo proizvodnjo pridružili Slovinu ali ne. J. TEPPEY DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NkŠiH OBČIN Zgled tudi za druge Zdravstvena služba in skrb za borce v novomeški občini na visoki ravni Zamisel, ki že oživlja NOVO MESTO — V novomeški občini šteje borčevska organizacija 2770 članov, med katerimi je letos zadnjič Kako Romom drugače priskrbeti kurjavo? NOVO MESTO — Romi so !a-ni v hostah okrog svojih bivališč posekali 910 kubikov lesa za ku-ijavo, 45 oškodovanim lastnikom gozdov pa bo občina, letos zadnjič, na tak način povrnila škodo. Že vrsto let občani, lastniki gozdnih parcel, ki ležijo v neposredni bližini romskega naselja Žabjek in Dobruška gmajna, prijavljajo škodo, ki jo povzročajo Romi v njihovih gozdovih s tem, da sekajo les, pretežno za kurjavo. Gozdno gospodarstvo Novo mesto in GG Sevnica — enota Kostanjevica sta strokovno oceni- Kako Romom priskrbeti kurjavo za naslednjo zimo se bodo že med letom dogovorili na občini z odgovornimi iz Gozdnega gospodarstva. Obstaja predlog, naj bi pod Romi nadzorstvom logarjev po hostah nabirali odpadni les in naj bi jim sekanja počez ne dovolili več. li na tak način lani povzročeno škodo in na seznam oškodovancev vpisala 45 lastnikov gozdov. Kot že nekaj prejšnjih let bo tudi letos novomeška občina oškodovancem povrnila škodo z odpisom davkov in še iz proračunske rezerve razliko za posekani les; in sicer po 400 din za kubični meter. Večinoma isti oškodovanci so s tem nekako zadovoljni, ni pa tak način regresiranja kutjave za Rome dolgoročna rešitev, sploh pa tovrstni stroški ne sodijo v občinski proračun. r b » RAZPIS ZA LETOŠNJA ★ PRIZNANJA OF J ★ ★ ★ METLIKA — Tudi letos bodo* J za dan Osvobodilne fronte v Me- * * tliki podelili pet priznanj OF, in ★ * sicer posameznikom oziroma or- + ★ ganizacijam za njihov pomemben ★ prispevek pri razvoju soicalistične * [ samoupravne družbe. 1800 borcev in 22 spomeničarjev. Z leti se zdravstvene tegobe borčevskega članstva večajo, vendar je dobro organizirana zdravstvena zaščita. Za borce dela že vrsto let poseben zdravstveni dispanzer, članstvo je z uslugami zadovoljno, prav tako s patronažno službo. Organizacija je za patronažo nabavila avtomobil, da lahko obiščejo čimveč borcev po domovih. Ob vsem tem pa dobro sodelujejo vse službe v zdravstvu, kadar gre za borčevska vprašanja. Premalo pa je sredstev za zdravljenje, ki se zaradi vse dražjih uslug iz leta v leto krči. Medtem ko je bilo leta 1981 iz novomeške občine poslanih na zdravljenje 222 borcev, so jih lani in predlani poslali lahko samo 199, in še te s skrajšanim bivanjem. Od 21 dni, kolikor je trajalo zdravljenje prejšnja leta, so zmanjšali kuro na 14 oziroma 10 dni, da se lahko čimveč članstva zvrsti. V novomeški občini pa za rekreacijsko zdravljenje borcev zbirajo še dodatna sredstva pri delovnih organizacijah. Ob lepem razumevanju delovnih kolektivov je šlo lani na tak način še 141 borcev na 10-dne-vne rekreacijske oddihe. R. B. Novomeška toplarna morda v drugi petletki, zdaj pa že akcija za postopno uresničitev projekta takoj, začeti gradnjo manjših objektov, ki bi jih kasneje navezali na toplarno. Tako naj bi prvo fazo gradnje predstavljala kotlovnica za širše območje oziroma več potrošnikov, ki lahko vrsto let obratuje samostojno. NOVO MESTO — Ideja o gradnji toplarne in elektrarne za oskrbo Novega mesta z energijo za kurjavo, zastavljena v raziskovalni nalogi dipl. inž. Jožeta Malenška, bo postala stvarnost. Na toplarno je možno računati v naslednjem srednjeročnem obdobju od 1986 do 1990 ali pa kasneje, vendar se bodo Novomeščani takoj lotili akcije za pripravo tega velikega projekta. Tak je sklep izvršne-ga sveta. Že izdelano študijo naj bi dopolnili z novimi podatki in jo izdelali tako, da bi bila možna postopna gradnja objektov, ki bodo v končni fazi dali med Cegelnico in vasjo Groblje toplarno in elektrarno. Gradnja tega objekta naj bi prišla tudi v program Elektrogospodarstva Slovenije. Medtem ko je videti zamisel o lastni oskrbi z energijo za kurjavo še zelo daleč od uresničitve, pa so v izvršnem svetu do navzočnosti Jožeta Malenška poudarili, da je možno že poprej, tako rekoč Zanjo bi bili morda zainteresirani v Novoteksu, kjer so dotrajano kotlovnico prisiljeni zamenjati, pa pri Pionirju, Krki, IMV in v stanovanjski skupnosti, ki gradi sosesko na Brodu. Za začetek bodo s temi domnevnimi interesenti sklicali sestanek. Za občane mesta in okolice bi bila toplarna velikega pomena. Zaradi čistejšega ozračja, h katere mu bo pripomogel elektrofilter, vgrajen v ogromen dimnik, katerega pa si delovne organizacije, še manj pa zasebniki, ne morejo privoščiti. Zelo pomembna je tudi ugotovitev, da bi bila energija za kurjavo iz toplarne za stanovalce blokov veliko cenejša. R. B. Zimska služba odpovedala Nekdo mora zaradi škandalozno neočiščenega snega v mestu osebno odgovarjati, zahteva izvršni svet — še ob 10. uri kandijski most neočiščen NOVO MESTO — Cestno podjetje, ki je letos prvič prevzelo zimsko službo v Novem mestu, je odpovedalo, pa tudi Komunala ni storila vsega, da bi bilo mesto ob obilici snega očiščeno. Oboji imajo izgovore, ki pa jih izvršni svet ne sprejema. stanje. Dali so jasno vedeti, da bodo zahtevali ukrepe. R. B. ii Kje kmetovati in kako se razvijati? Prostorski del družbenega plana bo v javni razpravi do srede marca NOVO MESTO — 25. januarja so delegati zbora združenega dela, dan prej in kasneje pa tudi delegati družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti, obravnavali osnutek prostorskega plana in ga dali v široko javno razpravo. Po krajevnih skupnostih se pogovori med krajani in načrtovalci že vrstijo. Belo liso, praznino v družbenem planu novomeške občine, ki je bil že sprejet za obdobje 1981 do 1985, predstavlja prostorski del, ki pa je v osnutku šele zdaj nared za razpravo. V zboru združenega dela, kjer sta inž. Karel Hace, predsednik komiteja za urbanizem, in inž. Fedor Umek, eden načrtovalcev Zavoda za družbeno planiranje, delegatom razložila pomen tega dokumenta in vsebino, so v razpravi že nakazali nekatere pomisleke in pobude. Š tel i j ih bodo kot sestavni del javne razprave. Medtem ko je bilo dosti usklajevalnega dela že opravljenega, pa je v nekaterih dejavnostih in področjih občine že marsikaj nedorečenega glede bodoče smotrne izrabe prostora. Prve pripombe iz Novolesa — Straže in obeh Isker v Šentjerneju so bile že predstavljene, nanašajo pa se v glavnem na prostor, ki ga industrija potrebuje za svojo nadaljnjo rast. Delegati so dobili zagotovilo, da bo prostorski plan v marcu letos sprejet, do konca leta pa tudi vrsta spremljajočih dokumentov. Predloge ★ * morajo krajevne skupnosti, orga- + * nizacije združenega dela in druge * $ samoupravne organizacije in sku- * * pnosti, družbenopolitične ter dru- ★ * žbene organizacije in društva oz. ^ * njihovi organi najpozneje do 1* h marca poslati žiriji za podelje- * * vanje priznanj OF pri OK SZDL * * Metlika, vsak predlog pa mora ^ * predlagatelj posredovati tudi taki ★ * žiriji pri krajevnih konferencah * SZDL, ki se mora o predlogu iz- ★ * reči in mnenje posredovati občin- ^ * ski žiriji. Pri predlogih naj bi večjo ★ if pozornost namenjali sedanjim ak- + * tivistom SZDL. + Ker tudi krajevne konference * * podeljujejo svoja priznanja OF, je * if prav, da hkrati s predlogi za * * občinska priznanja predlagajo tu- * it di posameznike oz. organizacije za * J krajevna priznanja QF. ★ Že po prvem malo večjem sneženju 9. januarja so inšpekcijski organi in miličniki poleg občanov ugotovili, da je bila zim-skaslužba neučinkovita, zato so' takoj sklicali sestanke med komunalno skupnostjo in delovno organizacijo Komunala ter SIS za ceste in Cestnim podjetjem. Dogovorili so se in zapisniško sprejeli delitev javnih površin za vzdrževanje (šele po sneženju!), določili prednost pri čiščenju ter odgovornost. Nič ni zaleglo. V nedeljo, 22. januarja, ko so občani sami pred svojimi hišami na veliko odmetavali sneg, na javnih površinah ni bilo nikogar. V noči na 23. januar, ko je ponovno zapadla večja količina snega, so bile čez zimsko službo še hujše pritožbe. Uradno je bilo ugotovljeno, da ob 10. uri dopoldne niso bili očiščeni pločniki na zelo prometnem kandijskem mostu. Poleg tega je vse dopoldne ostala zasnežena še cela vrsta cest in ulic v mestu, pa tudi vsa pomembnejša križišča so bila ob 10. uri še neočiščena. Do prometnih zastojev je prihajalo na Partizanski cesti, ogroženi pa so bili pešci. Ponoči, vse do 5. ure zjutraj, sč) ostale neplužene tudi pomembne ceste v občini med Novim mestom in Šentjernejem in Dol. Toplicami, med mestom in Škrjančami ter Uršnimi seli. Prav tako je mirovalo pod debelo snežno odejo celotno mesto. Ko so se starši, ki začno delati v tovarnah že ob 6. uri, z otroki napotili z doma v vrtce, so gazili cel sneg. Vse do 7. ure so 23. januarja ostale neplužene pomembne ceste do večjih stanovanjskih sosesk, kot so Bučna vas, Nad mlini, Ragovska in naselje Kristanova ulica. Hudo negodovanje občanov in delovnih organizacij je vzbudilo ostro reagiranje v izvršnem svetu, ki je 24. januarja obravnaval neučinkovitost zimske službe v navzočnosti predstavnikov obeh prizadetih delovnih organizacij, odgovornih za to delo. Dejstvo je, da se niso organizirali tako, da bi zimsko službo zadovoljivo opravljali. Ni odpustljivo, da so vse suhe in lepe mesece čakali na sneg, ne da bi se pravočasno pripravili. Od Komunale, ki je prejšnja leta kar zadovoljivo čistila mesta v zimskem času, je Cestno podjetje prevzelo 50 delavcev in vse stroje, zato ni razlogov, da ne bi bila zimska služba vsaj tako zadovoljiva kot prej. Ker pa dosedanje, dogovarjanje in opozorila niso zalegli, so v izvršnem svetu določili tričlansko komisijo za ugotovitev osebne odgovornosti za tako NA GAČAH DRSI ORGANIZATORJU — Kljub temu, daje bilo vse pripravljeno, da bodo naši šolarji presmučali zimske počitnice v novem dolenjskem zimsko-športnem središču na Gačah, moramo ob iztekanju počitnic zapisati, da je letos »dolenjska Kranjska gora” zatajila. Organizatorji so vozili tečajnike v oddaljena smučišča, na Gačah pa so teden dni usposabljali cesto. Ko jim je to uspelo, so mnogi izgubljali živce ob vlečnici, ki po več ur na dan ni delovala, kljub temu da so mnogi plačali celodnevne karte po 300 din. Razumljivo je, da ima vsaka vlečnica začetne težave, zato pa bi moralo biti poizkusno obratovanje cenejše, če ne sploh zastonj. (Foto: Janez Pavlin) SPOSOJENO TRNJE — Država vendarle izumira. To sodimpo tem, daje izumrla državna tajnost. (Iz Večernjih novosti) — Danes samo še taksisti sprašujejo: kam gremo? (Iz Ježa) Večina prvič na listah Cesta odpeljala tudi kupce Ko seje Mercatorjeva trgovina znašla pod novo cesto, se je zmanjšal tudi promet — Neurejen in nevaren dovoz do trgovine — Zmanjšati število zaposlenih? METLIKA — Z ureditvijo novega križišča seje Mercatorjeva samopostrežna trgovina, največja metliška živilska trgovina, kije prej stala tik ob prometni cesti Metlika — Karlovac, znašla pod cesto in tako rekoč skoraj povsem odrezana od nje. V začetku ni bilo moč z avtomobilom priti z glavne ceste do trgovine, potem pa so za prvo silo nekako bolj „na črno” naredili nekaj, kar naj bi bilo podobno priključku. Ta strma in nagnjena zasilna pot z glavne ceste pa je ob deževju in še posebej sedaj, ko je sneg, dokaj nevarna in tvegana. Poleg Mercatorjeve trgovine je s tem »priključkom” prizadeta tudi postaja milice. Na drugi strani križišča, ob novi obvoznici, pa so brez priključkov ostali Pionir, TGP iti avtomobilski servis No-votehrLe. „Naša trgovina je prej precej prometa ustvarila na račun prehodnih kupcev, ki so se peljali tu mimo in na naših urejenih parkiriščih ob cesti lahko ustavili. Sedaj tega ni več in ljudje se vozijo mimo,” je povedal Janez Stegne, poslovodja trgovine, v kateri je zaposlenih 18 ljudi. »Obljubljali so nam, da bodo s ceste speljali stopnice, pod cesto pa uredili zelenico, vendar nam je največ do varnega priključka in parkirnega prostora.” Trgovci so prepričani, da plana prometa za lansko leto, ki je znašal 79,5 milijona dinarjev, niso izpolnili (dosegli so 78,3 milijona dinarjev) prav zaradi te nesrečne ceste, še več: trdijo, da bi sicer plan gotovo presegli. Prav tako so v lanskem prvem polletju, ko še ni bilo urejeno novo križišče, ustvarili več prometa kot v drugem polletju, čeprav je praviloma promet v drugi polovici leta večji. »Plačani pa smo od prometa, torej ta nova cesta neposredno vpliva na naš osebni-dohodek, ki je že tako v živilskih trgovinah najslabši v trgovini, čeprav je v naše delo vloženega največ truda,” se pritožujejo. »Če tudi letos ne bomo dosegli plana, bomo morali zmanjšati število zaposlenih," pravijo. Bo torej novo križišče kakšnemu trgovcu »napisalo” odpoved? A. BARTELJ Za predsednika občinske skupščine Metlika po-novno evidentiran inž. Janez Gačnik METLIKA — V pripravah na volitve nosilcev odgovornih funkcij v metliški občini so pred kratkim zaključili evidentiranje možnih kandidatov. Občinske družbenopolitične organizacije so evidentirale široko, saj je bilo za vsako funkcijo evidentiranih dva do pet možnih kandidatov. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL je uskladil evidentirane možne kandidate, predsedstvo tega organa pa je poenotene predloge za posamezne funkcije posredovalo v javno razpravo, ki je trajala do konca januarja; do 10. februarja pa se bodo zvrstile v občini temeljne kandidacijske konference. Poenoteni predlogi kažejo, daje na vodilnih funkcijah v skupščini občine predvidenih precej kadrovskih sprememb, manj pa v skupščinah interesnih skupnosti. Za predsednika občinske skupščine je ponovno evidentiran inž. Janez Gačnik, prvič pa so evidentirani: Jože Matekovič za podpredsednika občinske skupščine; Anton Matjašič za predsednika družbenopolitičnega zbora; Vinko Kepic za podpredsednika tega zbora; za predsednika zbora združenega dela je prav tako prvič evidentiran Jože Gosenca in za podpredsednico prav tako prvič Danica Puljak; ponovno pa sta za predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti evidentirana Anton Žunič in Ivan Žele. Za predsednike skupščin,zoorov uporabnikov in zborov izvajalcev v interesnih skupnostih pa so evidentirani: sis za izobraževanje: Ivan Malešič, Zvone Radkovič, Sanja Omerzel; kultura: Martin Črnugelj ml., za njegovega namestnika Zvonko Rus; za predsednika zborov Tone Omerzef in Jure Matekovič; telesna kultura: Stane Mrvar, Stane Gašperič, Marjan Pavlovič; zdravstvo: AntonTomc, Milena Pavlovič, Marija Mihelčič; socialno skrbstvo: Slavo Orlič, Tončka Radkovič, Nada Brine; socialno varstvo: za predsednika skupščine Stane Jelenič; otroško varstvo: Franc Kočevar, Valerija Vergot, Darja Cimermam; invalidsko—pokojninsko zavarovanje: za predsednike odborov in komisij: Tine Molek, Anica Žugelj, Frenk Molek, Jože Šuklje, Anton Klobučar, Jože Jakijevič; zaposlovanje: za predsednico skupščine Vida Šegina, za podpredsednika Janez Kremesec; raziskovanje: za predsednika inž. Julij Nemanič, za podpredsednika dr. Blaž Mlačak. J Novomeška kronika NE GRE BREZ VRSTE — Da so šolske počitnice insmučarijana višku, se ne pozna le v delovnih organizacijah po odsotnosti vodilnih in strokovnih kadrov, ampak tudi pred Elanovim smučarskim servisom. Zadnje dni je ob popoldnevih pred tem lokalom vrsta čakajočih. Bo že res, da Novomeščani brez »repov" ne morejo shajati. NITI ENEGA PARA — V vsem Novem mestu m za odrasle ženske dobiti niti enega para „ski”škorenjcevza v sneg, trgovine s čevlji pa so ta čas kar založene s salonarji. So pa Novo-meščanke tako obutev te dni kupovale v Ljubljani, čeravno je tudi tam že izbira bolj pičla. Ampak dobiš, če nisi glede barve preveč izbirčen. Zakaj lahko tam in ne doma. pa je spet nov člen v verigi vprašanj novomeški trgovini. Ena gospa pravi, da je v leto* šnji zimi novomeški drevored postal nikogaršnje ozemlje, ker so ga sploh izpustili iz predvidenega čiščenja snega. Še huje pa je, da so pozabili tudi na Bajnof in mlekarno... V času od 19. do 25. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Kiderič z Mirne — Damjana, Vida Dajčman iz Gabra — Darjo, Ida Gradišar iz Štrita — Natašo, Marjana Ivanovič iz Metlike — Tamaro, Stanka Ribarič iz Kamanja — Ivica, Mira Majzelj iz Metlike — Mirjano, Rozalija Strupih iz Žalovič— Darjo, Dušanka Veselič iz Metliker— Marka, Slavka Primc iz Koroške vasi — Boštjana, Jožica Iskra iz Dolnjega Ajdovca — Nastjo, Milena Bogovič—Perko iz Dovškega — Tadeja, Cvetka Pakiž iz Rodin — Jasmino, Jožica Zupančič iz Dragomlje vasi — Metko, Anica Mežan iz Lipnika — Tino, Vida Požes iz Češnjevka — Vesno, Ana Sevšek iz Podboršta — Tomaža, Irena Mueller iz Črnomlja — Tino, Ivanka Šuštarič iz Brezja— Petro, Danica Urbančič iz Kriške rebri — Primoža, Darinka Jordan iz Zavratca — dečka, Pavla Luzar iz Gribelj —deklico, Ivana Rostohar z Goleka — dečka in Ana Staniša iz Gabrja — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Mateja Mittag iz Kettejevega drevoreda 41 — Luka in Borka Predanovič z Ljubljanske 25 — Sanjo. Čestitamo! Sprehod po Metliki NEKATERI SEŽE SPRAŠUJEJO, kaj je s tradicionalnim vsakoletnim koncertom metliške Mestne godbe. Privržencem te ljubiteljske skupine lahko sporočimo, da bo koncert po vsej verjetnosti 11. februarja. Godbeniki obljubljajo, da se bodo predstavili s sveži m programom, ki ne bo razočaral, prej navdušil. Nastopili bodo pod taktirko Stanka Križa. V RESTAVRACIJI DELOVNE ORGANIZACUE BETI razstavlja novomeški slikar Tugo Lebič svoja platna. V METLIKI DELUJE ANSAMBEL GROTESKA, v katerem je tudi Goran Jarnevič, sok) pevec in kitarist. O Groteski se bo gotovo kmalu slišalo kaj več, kajti Goran je fant, poln svežih zamisli in prodornih besedil. Nekaj časa je nastopal sam, zdaj pa v triu. Pustimo času čas, in ko bo Groteska pokazala kaj več, se bomo o ansamblu razpisali. BELOKRANJSKI PROSVETNI DELAVCI SO IMELI KULTURNI DAN — Najprej so se odpeljali v Goričane, kjer so si ogledali kitajsko in afriško razstavo, v Ljubljani pa Narodno galerijo, v kateri je bila razstava Stari mojstri od 14. do 20. stoletja. Popoldne so »zasedli” Cankarjev dom, ki so jim ga razkazali vodiči, zvečer pa je folklorna skupina France Marolt plesala slovenske ljudske plese in pela slovenske ljudske pesmi. Polni lepih vtisov so se vrnili domov pozno v. noč. METLIŠKE PRIREDITVE ZA KULTURNI PRAZNIK METLIKA — V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika bo v metliški občini več prireditev in proslav. Tako bo danes, v četrtek, ob 16. uri v občinski sejni sobi slovesna predstavitev knjige Jožeta Dularja »Krka pa teče naprej”. Na sam praznik, 8. februarja, je Belokranjski muzej, edina poklicna kulturna inštitucija v občini, pripravil brezplačni ogled svojih zbirk. V soboto, 11. februarja, bo ob 19. uri metliška mestna godba pripravila v kulturnem domu Edvarda Kardelja koncert. 4 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1799) 2. februarja 1984 IZ NKŠIH OBČIN V N Črnomaljski drobir OPRAVIILO ne bo povrnilo ZAUPANJA — V ponedeljek, 23. januarja, so bila za krajane vasi Strekljevec, Kot in Črešnjevec v semi-ski krajevni skupnosti napovedana predavanja za nerazporejeno prebivalstvo. Krajevna konferenca SZDL seje ob tem dobro zavedala svoje naloge— torej sklicati prebivalstvo. Vabi k) je prišlo prav v vsako hišo in kljub visokemu snegu so nekateri pri pešačili na predavanja tudi po 4,5 kilometrov daleč. O dobro zastavljeni akciji v krajevni skupnosti govori tudi podatek, da seje zbralo kar nekaj sto ljudi, toda predavateljev ni bilo. Opravičilo je oilo dokaj medlo: da so predavatelji na svoje delo menda pozabili, kar pa krajanom ne zadostuje, saj so prepričani, da želi nekdo iz HJjb briti norce. In, zanimivo, tudi o odgovornosti ni bilo niti opeharjenim krajanom niti funkcionarjem v,krajev-ni skupnosti prav nič pojasnjeno. NEPROSTOVOLJEN TUŠ — Kljub temu da je bilo zadnje sneženje že pred desetimi dnevi, zadnji ponedeljek še vedno nrbit^očiščen sneg s pločnikov na mostovih čez Lahinjo in Dobličico Ta^feSti’ ^ PelJe Prot* Adlešičem. l ežava je tam večja, ker mostova že ta-kom tako nista široka, ko pa se na njih znajdejo še pešci, kar kliče po nesreči. Poleg tega so ob objugi pešci tudi lepo stuširani (le da mora potem svoje opraviti še čistilnica), in to povsem neprostovoljno, kajti tudi jaški za odtok vode s ceste so zamašeni. Ribniški zobotrebci SPET KRITIKA — „Zaradi slabega pluženja po Ribnici kritizirajo cestno podjetje,” nas je nagovoril znanec v Ribnici. Povedali smo mu znano resnico, da Ribničanje prej niso bili zadovolj ni s Komunalo, zdaj — ko nekdanje delo Komunale opravlja cestno podjetje — pa niso zadovoljn i z njim. Odgovor je bil, da on že ni kritiziral Komunale, da sojo drugi, in to neupravičeno. Izkušnje kažejo, da nove rešitve večkrat niso boljše, ampak slabše. Žal pa mnogi to spoznajo šele, ko je prekasno. AVTOBUSA NI BILO — Prebivalci Loškega potoka so bili zelo razburjeni, ker 24. januarja ni pripeljal popoldanski avtobus do Loškega potoka. Pri Sapu pravijo,da se po cesti zaradi obilnega snega in sneženja ni dalo voziti. Sicer pa so Potočani imeli že precej dela s tistim avtobusom, kije do njih pripeljal ta dan dopoldne. Sneg ga je debelo prekril in Potočani so imeli dovolj dela, da so ga izkopali iz snega in mu pomagali na pot nazaj. Drobne iz Kočevja PRIJELI ZA ORODJE — Sneg je prisilil ljudi, da so spet prijeli za orodje. Pri večini hiš so pridno odmetavali sneg. Začel sc je tudi naval na orodje in so po trgovinah pokupili precej raznih lopat, ki niti niso pretirano drage. No, vsaj nekatero orodje je poceni. MALO KRMILNIH HIŠIC — Zaradi snega in mraza se je zelo poslabšalo tudi življenje ptic. Veliko jih strada, ker ni krmilnih hišic in hrane. Ponekod posipajo hrano zanje kar na balkone in okenske police, vendar po bero svoj davek golobi. Med ljudmi je težava s preobširno administracijo, pri pticah pa s preštevilnimi golobi, ki jih je gotovo za tako mesto, kot je Kočevje, preveč. DOVOLJ SNEGA IN VODE — Novi sneg koristi travnikom in poljem. Vse počiva in čaka na spomladansko kalitev. Ko pa se bo sneg stopil, bo spet napolnil vodnjake, stuj dence in reke. Kmetje se bodo rešili mnogih skrbi in stroškov, tudi tistih z dovažanjem vode, ki jih je bilo zadnje leto veliko. — Kakšno rešitev predlagaš, ker primanjkuje soli za posipanje pločnikov in ulic? — Stabilizacijsko in poceni bi bilo, če bi občane prepričali, naj hodijo lulat na ceste in pločnike. Trebanjske iveri NASREČOSOTUDI ZDRAVNIKI ZRAVEN — Seje skupščine trebanjske zdravstvene skupnosti so tako dolge, da bi ne bilo nič čudnega, ko bi kakšnemu delegatu postalo slabo (da ne zaspi, pQ svoje prjspeVa tudi burna ^e^ata)- Ce pa bi se kaj takega le zgodilo, so na srečo zraven tudi zdravniki. PRIyATN1K! PA ZMOREJO — Odkar je oskrbo vlečnice v Trebnjem prevzel v roke privatnik, z njimi ni več težav. Vrtijo se popolnoma brez zastojev, tako da se smučarji na domačem snegu za sicer nekaj dražjo vstopnico nasmučajo do sitega. In kar je za Trebanjce najbolj pomembno, v vznožju bodo kmalu postavili tudi majhen bife, da ne bi kdo zašel v abstinenčno krizo. IZ NKŠIH OBČIN m li Ribe v Kolpi ne poznajo meja Kako skrbeti za ribji zarod, če črnomaljska ribiška družina tako težko najde stične točke z ribiči onkraj Kolpe — Izjema le Dugoreščani ČRNOMELJ — Začetek črnomaljske ribiške organizacije sega v leto 1913, ko je peščica meščanov ustanovila zadrugo in od takratne banovine odkupila reke za ribolov z obvezo, da bo vsako leto vanje vlagala tudi nov zarod rib. Organizacija, ki se po mnogih spremembah imenuje danes ribiška družina Črnomelj, gospodari s Kolpo od jezu v Dolu do jezu na Krasincu, z Lahinjo od izvira do Vranovičev ter z Dobličico. Črnomaljska ribiška organizacija seje že od vsega začetka srečevala z mnogimi težavami, mnoge med njimi pa so ža današnji čas prav smešne. Pred vojno so na primer na veliko iztrebljali ribe z mrežami — tako so lovili zlasti ribiči — obrtniki, ki so svoj ulov nosili naprodaj celo na novomeški rotovž. Danes se v družini ob tem le nasmihajo, povedo pa, da nikakor ne morejo najti skupnega jezika o varovanju Kolpe in življenja v njem z ribiškimi družinami onkraj meje. „Zato smo pred dvema letoma dali pobudo za ustanovitev obkolpske skupnosti, v okviru katere bi ribiške družine na obeh bregovih zagotavljale skupno vlaganje in odlov,” pravi Ivan Cvijak, predsednik in duša črnomaljske ribiške družine. Žal je bil uspeh le polovičen: v dugoreški občini lepo skrbijo za svoj „del” Kolpe od Severina do Žuničev, nikakor pa to ne velja za vrbovsko in ozaljsko ribiško družino, kjer nimajo načrtnega vlaganja ribjega zaroda v reko, ribiči pa tudi ne upoštevajo t. i. 10 ribiških zapovedi. Sicer pa se na obeh straneh bojujejo proti skupnim sovražnikom: podvodnim puškam, potapljačem, vilicam, mrežam, sulicam. M. BEZEK NUJNO VEČ PREVENTIVE KOČEVJE — V pripravah na bližnji letni občni zbor so člani upravnega odbora Gasilskega društva Kočevje 27. januarja ocenili dosedanje delo. Ob ugotovitvi, da je večina požarov nastala po subjektivni krivdi, so se zavzeli, da je potrebno storili več na področju preventivne požarne varnosti. Poleg članov gasilskega društva naj bi po njihovem predlogu tudi ostali storili več za poživitev prostovoljnega gasilstva. V pripravah na 10. kongres slovenskih gasilcev, ki bo letos,so menili, da je potrebno kadrovati v vodstva gasilcev predvsem take ljudi, ki bodo s svojim prostovoljnim delom in znanjem pripomogli k še uspešnejšemu delu gasilstva. V. D. Še preveč besed Iz črnomaljskega aktiva mladih zadružnikov ČRNOMELJ — Aktiv mladih zadružnikov pri črnomaljski kmetijski zadrugi je pred leti že deloval, pa zamrl. Pred dvema letoma je na pobudo mladih kmetovalcev in zadruge delo v njem znova zaživelo. Danes vključuje okrog 55 članov, kar je po besedah predsednika Ivana Simoniča, sicer kmetijskega tehnika pri kmetijski zadrugi, občutno premalo. „Kar okrog 20 članov našega aktiva je dijakov in študentov, ostali so v glavnem zaposleni, popoldne pa pomagajo na kmetiji. Čistih kmetov skorajda ni,” je potožil Simonič, ki tako kot njegovi vrstniki ni zadovoljen s sedanjo kmetijsko politiko. „K!jub temu da je zadnje čase čutiti večjo na- klonjenost kmetijstvu, pa je še vedno preveč govorjenja in premalo resničnih spodbud za mlade, da bi ostali na kmetijah," pravi Ivan. Čeprav se danes po njegovem mnenju od kmetije da živeti, zlasti še, če je že tradicija, pa je res tudi, da mladi danes ne obdelujejo zemlje le zaradi ljubezni do nje, ampak gledajo predvsem na ekonomsko upravičenost svojega dela. Ivan dobro pozna vse te probleme, zato poskuša čimveč mladih pritegniti v aktiv. „Žal mi to ne uspe popolnoma, kajti črnomaljska občina je velika in težko sem prisoten v vseh krajevnih skupnostih. Doslej so bili najbolj aktivni v aktivu mladinci iz Semiča, kjer tudi sam živim. Zato razmišljamo, da bi organ izirali enote našega aktiva po zadružnih enotah ter tako približali naše delo vsem mladim,” načrtuje Simonič. „ ■ B. M. Koga na odgovorne dolžnosti? Kočevje: temeljne kandidacijske konference bodo te dni razpravljale o predlogu evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti KOČEVJE — Kdo bodo novi kandidati za predsednike in druge odgovorne dolžnosti v kočevski občini? O predlogu evidentiranih možnih kandidatov bodo do 12. februarja razpravljali še na temeljnih kandidacijskih konferencah v OZD in po krajevnih skupnostih. Sedanji predlog je tak: Občinska skupščina: predsednik Jože Novak, (ponovno — v nadaljevanju „p”), podpredsednik Maks Šteblaj (p), predsednik ZZD Feliks Vidmar, njegov namestnik Marko Tekavec; predsednik Zbora KS Jože Furlan (p); njego namestnik Ivan Vesel (p); predsednik DPZ Jaka Lavriša, namestnica Zofija Rovan. Občinska zdravstvena skupnost: preds. Bruno Ciglič (p), podpredsednica Majda Drobnič (p), preds. zbora izvajalcev (ZI) Ivanka Bižal, podpreds. ZI Jožica Klarič (p), preds. zbora uporabnikov (ZU) Alojz Čampa (p), podpr. ZU Ana Klarič (p). Občinska izobraževalna skupnost: predsed. sk. Pavle Vesel (p), namestnica Milena Aupič (p), predsed. ZI Justina Zidar, namestnica Dragica Janša (p), predsed. ZU Brane Marinčič, namestnik Andrej Peček (p). • Občinska skupnost otroškega varstva: predsed. sk. Mojca Selan, nam. predsed. Franjo Lautar, predsed. ZI Stanka Malnar, namestnica Marija Levstek (p), predsed. ZU Edvard Šušelj (p), namestnica Zlata Štampfelj (P)- Občinska raziskovalna skupnost: predsed. sk. Janez Lesar (p), namestnik Miroslav Golubič (p). Samoupravna skupnost za zaposlovanje: preds. sk. Jožica Krese (p), podpredsed. Igor Resinovič. Obč. skupnost soc. skrbstva: predsed. sk. Marjan Kozinc (p), podpreds. Marija Piškur (p), predsed. ZI Jožica Klarič (p), predsed. ZU Avgust Švara (P)- Kulturna skupnost: predsed. sk. Julij Plut (p),na mestnik IvanBrudar(p), predsed. ZlPeter Klun (p), predsed. ZU Francka Zavolovšek (p), namestnica Marija Šulman. Obč. skupnost soc. varstva: predsed. sk. Anica Kosten (p), namestnik Stane Logar (p). Samoupravna stanovanjska skupnost: predsed. sk. Drago Aupič (p), podpred. Božidar Dobnikar, predsed. ZI Valentin Južnič (p), podpredsed. Herman Bunderla (p), predsed. ZU Filip Šporčič, podpred. Miro Janežič. Teiesnokulturna skupnost: predsed. sk. Jože Gorše, podpredsed. Nada Smola, predsed. ZI Ernest Deržek (p), podpred. Janez Košir (p), predsed. ZU Dušan Smola (p), podpred. Jože Legan (p). Delegacija za skupščino pokojninskega in invalidskega zavarovanja: vodja delegacije Rudolf Mohar, namestnica vodje delegacije Ivica Južnič. Predlog je oblikovan na osnovi evidentiranja, ki so ga izvedle družbenopolitične organizacije na ravni občine. Pri tem je bila upoštevana oce- na dosedanjega dela nosilcev odgovornih dolžnosti, ki so jo podali pristojni samoupravni organi. Druga občinska kandidacijska konferenca je predvidena za 17. februar. J. PRIMC Bolje kot pred letom dni Na ribniški osemletki boljši učni uspeh RIBNICA — V prvem polletju letos je bik) med 871 učerfci ribniške osemletke brez slabe ocene 92,5 odst. učencev, v istem obdobju lani pa od 901 učenca 91,3 odst. Uspeh je bil boljši na štiri-razrednicah. Največ negativnih ocen, in sicer kar 56, je bilo med učenci višjih razredov, ki jih je skupno 418. Največ slabih ocen, in sicer 33, je bilo pri nemščini, nato pri matematiki( 17), slovenščini (11), zemljepisu in spoznavanju narave (po 9 slabih) itd. Ravnatelj ribniške osnovne šole Jože Starc je te številke na kratko komentiral tako: „Število učencev naše šole že več let vztrajno pada. Za negativne ocene so različni vzroki, eden glavnih pa je, da so nekateri učenci na tisti mejni ravni, ko bi morali biti prešolani v šolo s prilagojenim programom, a predvsem starši ne pristanejo na to. Razveseljivo pa je, da je med negativno ocenjenimi kar 33 takih, ki imajo le po eno slabo oceno in imajo torej veliko možnosti, dajo do konca šolskega' leta ali pa že prej popravijo, j p Zdravstvo se utaplja v izgubah V trebanjski zdravstveni skupnosti 14 milijonov dinarjev izgube TREBNJE — Kot je bilo moč slišati na zadnji seji skupščine trebanjske zdravstvene skupnosti, so problemi v zdravstvenem domu samo vrh ledene gore. Resničniproblemi,s katerimi se bodo morali v tej občini spopasti, so veliko hujši. Zdravstvena skupnost bo namreč ob zaključnem računu zabeležila 14 milijonov dinarjev primanjkljaja ali skoraj poldrugo milijardo starih dinarjev. Si cer pa se je v pol leta — tolikočasa delegatom ni bilo moč ponuditi nič je namreč minilo od zadnjega zasedanja skupščine — nakopičilo toliko problemov, da se delegati v obsežnem gradivu in na seji, katere dnevni red je obsegal več kot deset točk, skoraj niso znašli. Zato so delegati imeli precej kritičnih pripomb nad prevelikim premorom med zasedanji skupščin. Po njihovem mnenju je koordinacijski odbor prevzel preveč pristojnosti v svoje roke, hkrati pa so se delegati čutili prikrajšane, ker na sejah niso obravnavali že znanih težav v trebanjskem zdravstvenem domu. Kar se tiče zdravstvenega doma, je bil odgovor pričakovan, saj je bilo po mnenju članov koordinacije dovolj priložnosti zaobravanvanje težav, hkrati pa so bile finančne težave take,da otipljivega. Prav z obravnavanjem denarnih težav so trčili v najbolj občutljivo točko delegatov. Ti so glasovali proti dodelitvi 75 tisoč dinarjev, ki naj bi jih dobile skupne službe SIS, s katerimi naj bi povečale osebne dohodke. Prav tako so bili delegati proti tako imenovanemu dodatku št. 2samoupravnega sporazuma o svobodn i menjavi dela z zdravstvenim domom, s katerim naj bi zdravstveni dom dobil nekaj čez milijon dinarjev za kritje stroškov za začasni poslovodni organ in za nadomestilo osebnega dohodka za zobozdravnika Lončarja. Podobne pripombe je bilo slišati tudi na račun drugih stroškov, a na končuje le zmagala zdrava pamet, saj je več kot jasno, da stroški v zdravstvu ne naraščajo zaradi zdravstvenih delavcev. V celoti se bodo materialni stroški povečali za več kot trejino, zato bodo morali sredstva za skupno porabo razporediti drugače, sicer se lahko zgodi, da bo potrebno omejiti pravice iz zdravstvenega varstva. Delegati so na sejisprejeli tudi poročilo začasnega poslovodnega organa v trebanjskem zdravstvenem domu. Član tega telesa Stane Camloh je med drugim dejal, da v dveh mesecih niso mogli opraviti vsega, kar bi morali. Predvsem ni bil uresničen sklep, naj bi preprečili odhajanje zdravnikov oziroma njihovo vračanje. Prav tako se ni izboljšalo zdravstveno varstvo, saj tega cilja ni mogoče doseči z dodatnim delom zdravnikov iz Dolenjskega zdravstvenega centra. Trije zdravniki, ki so še ostali v zdravstvenem domu, pa nikakor ne morejo opraviti vsega. Še naprej pa ostaja odprto vprašanje, kaj z zobozdravnikom Lončarjem, ki je trenutno še vedno brez dela. J. SIMČIČ Letos bodo spet zavihali rokave ŠENTLOVRENC — Po velikih delih pri asfaltiranju cest v letih 1981 in 1982 so se v krajevni skupnosti Šentlovrenc lani lotili samo urejanja bankin. Premora je bilo dovolj, za letos pa so spet predvidena večja dela. Najprej se bodo lotili Ceste proti Kukenbergu in Martinji vasi, na doslej asfaltirane ceste pa nameravajo položiti še fini sloj asfalta. „ A to še ni vse," je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Proje. ..Glavna naloga bo slej ko prej sodelovanje pri širitvi telefonskega omrežja, kjer bomo sodelovali z Veliko Loko in Čatežem. Kmalu bomo začeli zbirati kandidate za telefon, konec tega leta pa naj bi se dela že začela. Drug velik zalogaj bo za nas tudi obnova doma kulture. Zanjo imamo že zagotovljenih 3 milijone dinarjev. Obnova doma je nujna, saj je pri nas zelo dejavno Kulturno—umetniško društvo Marije Kmetove, v katerem imamo tri pevske zbore, dramsko sekcijo itd. In v zadnjem času je še posebej razveseljivo, da se v pevske zbore vključuje vse več mladih ljudi. Mladi se vključujejo tudi sicer, saj so pomagali utrjeva- ti bankine proti Mačjemu dolu. In tudi mi moramjo nekaj narediti zanje. Radi bi dokončali šolsko igrišče, postavili ograjo in naredili atletsko stezo. Skratka, dela nam prav gotovo ne bo zmanjkalo. Denarja pa bo vsekakor premalo. Ker nam letos poteče samoprispevek, ki smo ga izglasovali pred tremi leti, bomo verjetno razpisali referendum za novega. Ker krajani vidijo, da smo s skupnimi močmi veliko naredili, se ne bojim, da ne bi še enkrat glasovali zanj," je dejal Proje. J. S. • V zvezi z reševanjem težav v trebanjskem zdravstvenem domu smo prejeli sledeče obvestilo družbenopolitičnih organizacij občine Trebnje: »Predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov sta obravnavali informacijo o delu začasnega poslovodnega organa v Zdravstvenem centru Dolenjske TOZD Zdravstveni dom Trebnje in se z njegovim delom v celoti strinjata ter podpirata njegova prizadevanja za razrešitev stanja.” Spomladi začetek Ovir za gradnjo kočevskega doma starejših občanov skorajda ni več KOČEVJE — Najkasneje v aprilu, lahko pa že v marcu, če ne bo snega, bodo v Kočevju začeli graditi dom starejših občanov.' Izvršni svet in občinska skupščina sta že imenovala vršilca dolžnosti direktorja doma starejših občanov v izgradnji. To je Bruno Ciglič, ki bo to dolžnost opravljal poklicno. Čeprav trenutno še ni urejeno vse, kar je za začetek gradnje potrebno, ni več nobenih bistvenih ovir, da se gradnja ne bi začela. Republiška komisija za presojo investicij je že obljubila, da bo dala za gradnjo soglasje, ki je potrebno za to, da bo lahko dala svoja sredstva za to gradnjo tudi skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Najkasneje do konca marca, lahko pa tudi prej, bodo udeleženci sporazuma o finansiranju te gradnje zagotovili tudi potrebni denar 132 milijonov dinarjev, takoj nato pa je možno začeti gradnjo. V novem domu bo prostora za 120 starejših občanov. Sto postelj je predvidenih za oskrbovance iz občine Kočevje, 20 pa iz občine Ribnica. Skladno s tem so zagotovljeni viri finansiranja. Trenutno je iz kočevske občine v raznih domovih po Sloveniji 61 starejših občanov. Njihova mesečna oskrbnina velja 12.000 do 16.000 din. J. P. Kočevske zimske nevšečnosti Zaradi snega skoraj ostali brez plina — Cestno podjetje dobilo sol, a je je premalo — Več avtobusov obtičalo KOČEVJE — Sneg, ki je padal prejšnji teden, je povzročil visto nevšečnosti, največje v torek, ko so imeli tudi avtobusi večje ali manjše zamude, zaradi obilnega sneženja pa je ta dan odpadel celosmučarskitečajza kočevske šolarje, ki se je začel dan prej v Dolgi vasi pri Kočevju. Kočevje je bilo teden dni brez plina, in še minuli petek, 27. januaija, je slabo kazalo. Tovornjak je plin iz Ljubljane.sicer pripeljal, a delavci niso mogli iztovoriti jeklenk v skladišče za plin pri Mihaelu Moritzu, ker je Komunala spl užila cesto do njega tako nesrečno, da je onemogočila dostop do skladišča, kije hkrati tudi prodajalna. Šele po^rožnj i Mihaela Moritza in njegovi pritožbi občinskim organom, da plina še naprej ne bo in da bo tovornjak odpeljal plin nazaj, so prišli delavci Komunale in uredili dostop do skladišča. Cestno podjetje je v četrtek le dobilo 50 ton soli za posipanje cest, ki jo je zmanjkalo že prejšnjo soboto. Z njo varčujejo, ker jo je premalo. Pri Sapu smo izvedeli, da so zaradi sneženja zamujali avtobusi. Ponekod so imeli tudi hujše nevšečnosti. V torek, 24. januarja, je avtobus, ki vozi na progi Novo mesto — Kočevje, pripeljal lahko le iz Novega mesta do Dvora.______________J. PRIMC CENEJE GORNJE MEDVEDJE SELO — Zadnji sestanek gradbenega odbora v tej vasi seje začel s kratkim kulturnim programom. Na ta način šo vaščani in člani odbora proslavili veliko delovno zmago. Čeprav so se šele vdrugipolo-vici preteklega leta dogovorili za gradnjo vodovodnega in telefonskega omrežja, so zaradi hitro opravljenih zemeljskih del, kasnili pa tudi niso ostali izvajalci (tuje bila potrebna tudi pomoč krajevne skupnosti), v rekordnem roku opravili vsa dela. In kar je najpomembneje, dela so opravili za polovico ceneje, kot je predvideval predračun. SPREJEM ZA DUHOVNIKE TREBNJE — Pretekli četrtek je bil tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike vseh župnijskih uradov iz trebanjske občine, ki gaje pripravila komisija za verska vprašanja. Tako kot vsa leta doslej se je tega sestanka udeležila večina župnijskih upraviteljev, ki so v pogovoru s člani komisije izmenjali mnenja in poglede na razvoj odnosov med versko skupnostjo in družbo. št. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Več izsledkov kot denarja V temeljnih bankah premalo posluha za prenos znanja v proizvodnjo BREŽICE — Zavest o potrebi razvojnega razmišljanja se v posavskih delovnih organizacijah uspešno prebija na plan. Medobčinska gospodarska zbornica je v zadnjih petih letih evidentirala ogromno raziskovalnih nalog, in če bi hoteli vse uresničiti, bi to veljalo 330 milijonov dinarjev. Naj večja ovira za prenos znanja v proizvodnjo je pomanjkanje finančnih sredstev in ugodnosti pri kreditiranju. Na vprašanje, koliko tovrstnih kreditov je lani izpeljala Temeljna posavska banka, je predsednica Medobčinske gospodarske zbornice Marinka Pucelj — Arandjelovič odgovorila, da samo enega, in to za proizvodnjo, V kmetijstvu so prevzele po-savkse raziskovalne skupnosti in vse tri kmetijske organizacije raziskavo novih sort breskev in marelic ter možnosti za pridelovanje ajde. Raziskave tečejo od 1982 in bodo zaključene 1988. Stroški so bili ocenjeni na 3 milijone dinarjev, a se bodo najbrž povečali. ki že teče. Tudi po njenem mnenju so merila bank preostra, ker taka proizvodnja ne more dati enakih rezultatov, kot jih ima lahko utečen proces. Raziskovalna dejavnost ima v Posavju tudi povezovalno vlogo. Če organizacije združenega dela ugotovijo skupen interes, potem se vključijo zraven vse tri občinske raziskovalne skupnosti, svoj delež pa primakne tudi republiška. Medobčinska gospodarska zbornica Posavje je'do konca oktobra lani zbrala osem skupnih raziskovalnih nalog: eno s področja kemije, tri iz lesarstva, eno iz računalništva in tri iz energetike. Gre za program furanske kemije, za izkoriščanje odpadkov masivnega lesa, za boljši izbor sušenja topolovega lesa, za razbar-vanje topolovine, za nove vrtine termalne vode na Čatežu in v Trnovcu pri Zabukovju ter za razvoj posavskega računalniškega centra v Lisci. Izpeljava teh nalog bi veljala 60 milijonov dinarjev. Po pogovoru DOBRI ODNOSI SEVNICA — V sredo, 25. januarja, je bil v hotelu Ajdovec v Sevnici tradicionalni novoletni sprejem za duhovnike. Na pozdrav predsednika komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri OK SZDL Jožeta Bogoviča in predsednika občinske skupščine Jožeta Bavca je odgovoril župnik Jakob Boštner, upravitelj podružnične cerkve na Bučki. Nikomur v škodo Odkrit pogovor lovcev kmetijcev v Boštanju BOŠTANJ — SEVNICA — Dogovor o skupnem urejanju vprašanj lovstva, ki gaje pripravila posavska Lovska zveza, je minuli teden že obravnaval občinski izvršni svet v Sevnici, brez diake na jeziku so o njem govorili v bo-štanjski krajevni skupnosti. Z dobro voljo vseh, to sta pokazala tudi oba sestanka, bi ga bilo moč popraviti in tudi po najkrajšfpoti sprejeti. Kmetijci opozarjajo na zahtevne resolucijske naloge za večjo pridelavo hrane. Večje škode po divjadi si ne smemo dovoliti, saj so to ljudje ostro grajali, na lanskih sestankih. Kmetu še tako lepa odškodnina ne more povrniti zadovoljstva, ki bi ga imel ob siceršnjem pridelku. Na sestanku v Boštanju je eden od kmetov ob trenutnih velikih težavah s koruzo navedel zahtevo, naj lovci škodo poravnavajo v naravi. Seveda imajo svoje težave tudi lovci. Boštanjska zelena bratovščina je lani položila na ščetine 26 divjih prašičev, letos že sedem. Pravijo, da so lovci že kar siti pogonov. Samo lani so za škodo po divjadi odšteli 150.000 dinar-jev. ‘ aA. Ž. z nekaterimi predstavniki republiške raziskovalne skupnosti sodijo, da bo ta sodelovala pri njihovi izpeljavi z največ 15 milijoni dinarjev. Republiška sredstva bi pritekala predvsem ob zaključku raziskav, to je konec leta 1985 in v začetku 1986. V Posavju so trenutno v teku še nekatere druge raziskave. REK Edvard Kardelj Trbovlje vodi odkrivanje premogovnih zalog na območju Globokega. Po testiranju kakovosti in količine premoga bodo dokončno povedali, kakšne koristi bo prinesel rudnik. V ta sklop sodijo tudi raziskave zalog kamnolomskega peska, za kar so združile denar občinske raziskovalne skupnosti, KOP Brežice in delovne organizacije iz gradbeništva. K predračunski vrednosti 4 milijone dinarjev je prispevala 800 tisočakov tudi republika. Raziskave tečejo od začetka srednjeročnega obdobja. Zadostne količine kakovostnih gradbenih peskov šo medtem našli v Globočicah v brežiški občini. Za naložbo ta čas ni na voljo dovolj denarja, zato so sklenili do leta 1990 izdelati le projektno dokumentacijo. Letno zmogljivost kamnoloma v Globočicah cenijo na 300 tisoč ton. JOŽICA TEPPEY PREVOZ PRISKRBEL DELO INVALIDOM BREŽICE — Transportna delovna organizacija Prevoz že nekaj časa išče možnosti za zaposlitev invalidnih članov kolektiva, zato jo večkrat zasledimo med interesenti za dopolnilno proizvodnjo. Zdaj so, kot kaže, našli primerno rešitev. Odkupili so program, po katerem bodo invalidi poslej izdelovali ročke za cvetlične lonce. To jim bo na leto prineslo 3 milijone dinarjev. ŠOLANI KMETJE — OBETAJOČA NOVOST BIZELJSKO — Na vasi še marsikje velja prepričanje, daješolanjeza kmeta luksuz, in če sta oče in ded lahko obdelovala zemljo brez drgnjenja šolskih klopi, naj bi jo še sin. Šolanja se na kmetih branijo tudi zaradi pomanjkanja denarja, saj so doslej sami morali nositi vse stroške. Poslej naj bi se bodoči gospodarji izobraževali tudi na družbene stroške. Majhni imajo velike težave Nekatere večje krajevne skupnosti že kar občine „v malem”, v manjših pa bi bili krajani zadovoljni že s tistim, kar se zdi velikim samoumevno KRŠKO — Prostorska in interesna povezanost krajanov v delegatski sistem občine je v formalnih pogledih zagotovljena. Praksa pa pogosto daje drugačno sliko. Predvsem za večje krajevne skupnosti je značilno, da so jim s pravnimi predpisi naložene zelo široke pristojnosti in področja dejavnosti. To jih pogosto prisili, da se ob- našajo in ravnajo, kot da so družbenopolitične skupnosti v malem, želijo imeti administrativni aparat, gospodarstvo, družbene dejavnosti, politično organiziranost in stalni sistem financiranja. Stvarne gmotne možnosti pa seveda tega ne dopuščajo, zato so Gostilna dolgoletno tradicijo Kmečki turizem se še ne bi obnesel TRŽIŠČE — Znano gostilno Ulčnik so pri Majcnovih odprli 15. avgusta 1936. Pri njih je še vedno mogoče dobiti tudi kaj domačega za pod zob. Niso šli po poti vse preveč številnih gostišč na vasi, kjer je domač nazivgostilna zamenjal bife. Gospodar Ivanje med pogovorom omenil pismo v Delu, ki govori, da se ne sramujejo kmečkih gnojišč v razvitih turističnih Ivan Majcen: „Še vedno pečemo domač kruh.” deželah. Seveda mora biti vse urejeno. Tako vzorno je tudi za vrati Majcnovega hleva, kjer je običajno okrog 14 glav živine. „Bi bil za vas zanimiv tudi kmečki turizem?" vprašamo gospodarja, saj tak turizem tostran Save ne more in ne more zaživeti. „Menim, da ne bi šlo. Vem, da bi to potegnilo za seboj dosti dodatnega dela, tega pa midva z ženo, oba že bolj v letih, ne bi zmogla. Zadeva po vsej verjetnosti ne bi nesla toliko, da bi mlada dva lahko pustila službi." Žena ga dopolni, kako draga je danes hrana. „Če ne bi marsičesa pridelali doma, obroki pa morajo biti izdatni, dostikrat ne bi prišli skozi.” Sicer pa točijo v gostilni Ulčnik domačo kapljico z znanega bližnjega Malkovca. ,,Vino je dobro, tako je pokazala tudi analiza. Veste, prav redki sprašujejo za stekleničena vina. Kdor pride sem, že zaradi tega pričakuje domače vino," pove gospodar. A. ŽELEZNIK pogosta razhajanja interesov krajanov od interesov delavcev v združenem delu. Zavoljo takih teženj posameznih KS z neprimerno več sposob- • Preskrba krajanov ponekod še močno šepa. V treh KS, Gora, Krško polje in Senuše, sploh nimajo lokala, s preskrbo so močno nezadovoljni Koprivni-čani, obilo pripomb pa imajo tudi Senovčani. nimi ljudmi je dokaj pogosto moč slišati očitke, da obrobne, manjše KS niso enakopravno udeležene v razvoju celotne občine. V KS Koprivnica, Dolenja vas, Senuše, Zdole in Gora ugotavljajo, da le s težavo navežejo stike z združenim delom v matični občini, kar njihove težave še poglablja. V manjših krajevflih skupnostih še zlasti očitajo občinskim telesom premajhen posluh za reševanje perečih krajevnih težav, kar ima za posledico dolgotrajno nezadovoljstvo in nezaupanje. Preskrba s pitno vodo in vodovo- dno omrežje terja naj večjo pozor- ' nost za nagle in tudi dolgoročne rešitve, predvsem v KS Senovo, Brestanica, Koprivnica, Podbočje, Raka, Rožno, Dolenja vas, Veliki Trn, Senuše, Zdole in Krško. P. PERC V KS Dobova izglasovali samoprispevek V letu dni bodo zgradili mrliško vežico DOBOVA — Na referendumu se je 22. januarja 65,5 odst. volilcev izreklo za nov samoprispevek, ki ga v dobovski krajevni skupnosti tokrat namenjajo izgradnji mrliške vežice in ureditvi pokopališča. Od 2183 volilcev jih je glasovalo 2080 ali 95,3 odst. V vseh devetih vaških skupnostih se jih je več kot 50 odst. odločilo v prid samoprispevku. Najbolje se je odrezala vaška skupnost Mostec z 78,7 odst. glasov ZA, najslabši rezultat pa so imeli v Ločah s 54,3 odst. glasov ZA. Predsednik volilne komisije Marjan Vučanjk je posebej pohvalil krajane Mosteca in Rigonc, za katere je to že tretji samoprispevek. Poleg občinskega plačujejo še krajevnega za asfalt. Za mrliško vežico in pokopališče bodo zbirali denar 12 mesecev. Zaposleni bodo dajali po 1,5 odst. od osebnegadphodka, upokojenci 1,5 od pokojnin, obrtniki l,5odst. od dohodka in kmetje 5 odst. od katastrskega dohodka. Na ta način bodo zbrali 3,610.000 dinarjev, komunalna interesna skupnost pa jim bo primaknila 400 tisočakov. Vežico bodo začeli graditi poleti in jo bodo dokončali prihodnjo pomlad. „S tem ko so krajani izglasovali samoprispevek zanjo," je dejal Matjan Vučanjk, „so dokazali, da jim srednjeročni program, ki gaje sprejela skupščina KS,, veliko pomeni in da kljub težkemu gospodarskemu položaju zaupajo vanj. ” J. T. SREČANJE Z AVTORJEM „VUČKA” — Med zanimivejšimi dogodki v uvodu praznovanja krajevnega praznika KS Senovo v spomin na napad 14. divizije pred 40 leti je bilo tudi krajše srečanje z avtorjem uradne maskote 14. olimpijskih iger v Sarajevu Jožetom Trobcem, ki je posebej za Senovčane v Domu Štirinajste narisal Vučka. (Foto: Perc) BRIGADE V TRI KRAJE LOKA, ZABUKOVJE, BLANCA — Brigadirji zvezne mladinske delpvne akcije Kozjansko 84 naj bi letos pomagali krajanom v teh treh krajevnih skupnostih. Pri gradnji vodovoda v KS Loka, vrednega 1,7 milijona dinarjev, naj bi znašal delež brigadirjev 3.550 ur, na Blanci, kjer naj bi končno usposobili pred sedmimi leti zgrajeni vodovod, 3.720 ur, pri Trnovcu, v KS Zabukovju, pa naj bi meliorirali nadaljnjih 10 hektarjev zemljišč. Davčni vijak ni najhujše zlo Kaj pravi direktor sevniške davčne uprave Kamil Krošelj — Gostinci morajo imeti registrirne blagajne — Zadnji čas za davčne napovedi SEVNICA — „Kdor vestno in ravnava svoje obveznosti, temu davčne uprave Kamil Krošelj. Na nedavnem množičnem posvetu, ki ga je pripravilo sevniško obrtno združenje, ni bilo posebnih vprašanj. Davkarji se tudi niso spustili v predrobno pojasnjevanje, saj je marsikaj pojasnjeno v zadnji lanski številki Obrtnika. „Le en bife plačuje v občini davek od presežka za bruto OD, vsi ostali poravnajo le prispevke," pojasnjuje direktor davčne uprave in nadaljuje: „Odmerjeni davek pri obrtnikih za leto 198:2 je bil manjši kot leto poprej. Tudi pri prevoznikih je bil za 1,8 milijona dinarjev manjši. Novi dogovor o davčni politiki govori o vrsti olajšav, po drugi strani pa tudi višjih kaznih. Valorizirane so osnove za davek od presežka pri obdavčitvi po dejanskem -dohodku. Odlok vseeno gradi na najnižjih izhodiščih. Nova lestvica je ugodnejša. Prav omenjene olajšave smo v največji možni meri vgradili v odlok." — Bodo gostinci morali postaviti registrirne blagajne? ..Sekcija gostincev seje obrnila na nas z zahtevo, naj se to odloži. Žal za kaj takega nimamo nobene pravne osnove. Zakon je bil sprejet že leta 1982, pravilnik o poslovnih knjigah je bil lani celo leto v razpravi. Preverili smo, pri Mladinski knjigi je naprodaj dovolj blagajn. Kazen, za tistega, ki je ne bo imel, je podobna kot za avtoprevoznika, ki vozi brez pošteno vodi svojo evidenco in pose mu ni kaj bati,” meni direktor potnega naloga in znaša od 50.000 do 500.000 dinarjev.” — Davčna uprava pobira še vrsto prispevkov, kar marsikdo zamenjuje za davke. „Novosti so pri pokojninskem zavarovanju kmetov. Do konca januarja se morajo na kmetiji opredeliti, za kakšno zavarovanje se bodo odločili. Novost je, da bodo poslej zavarovani vsi, ne le gospodar. Kdor ne bo zavarovan preko temeljne organizacije za kooperacijo, je dolžan prijaviti vse osebe. Kdor je star več kot 60 let in je bil že doslej zavarovan, ne plačuje prispevka. A. ŽELEZNIK Velikih sprememb ne bo Evidentirani kandidati za odgovorne dolžnosti SEVNICA — Mimo sta dve leti, odgovornim v skupščinah se izteka mandat. Predsedstvo občinske konference SZDL je na seji minuli četrtek evidentiralo ljudi za najodgovornejše funkcije v občini. Sprememb pravzaprav ni veliko. Za predsednika občinske skupščine je tudi za nadaljnji dve leti evidentiran Jože Bavec, za predsednika zbora združenega dela Lojze Anzeljc, novi naj bj bil namestnik inž. Stane Šeško, predsednica družbenopolitičnega zbora naj bi bila tudi nadalje Breda Miovič, njen namestnik pa Slavko Štrukelj. Tudi zboru krajevnih skupnosti naj bi nadalje predsedovala Alojz Androjna in Drago Krošelj. Predsednik skupščine zdravstvene skupnosti naj bi bil še nadalje Franc Ogorevc, predsednik zbora uporabnikov Pavle Zagode, uporabnikov pa Jelka Kolar. Predsednik skupščine socialnega skrbstva naj bi bil tudi nadalje Franc Rupret, zbora izvajalcev Franja Svažič, uporabnikov pa Mira Anzeljc. Skupščino otroškega varstva naj bi še nadalje vodila inž. Jožica Mlakar, zbor izvajalcev Cvetka Hudoklin, uporabnikov pa Rozi Kadilnik. Brez sprememb naj bi bilo tudi v skupščini izobraževalne skupnosti: predsednik Ludvik Cvirn, izvajalcev Cvetka Valand, uporabnikov pa Jože Žveglič. Za predsednika kulturne skupnosti je ravno tako evidentiran dosedanji predsednik Tone Zgonec, zbor izvajalcev naj bi vodil poslej Peter Žuraj, uporabnike pa Marica Jonozovič. Skupščino socialnega skrbstva naj bi še naslednji dve leti vodila Tilka Črtalič, stanovanjsko skupnost Sonja Špan, izvajalce Darko Krajčič, uporabnike Drago Lupšina. A. Ž. Novo v Brežicah OHROMLJENO ŽIVLJENJE. Bolj ko poudarjamo, da nas ne sme nič presenetiti, bolj nas dogodki prepričujejo o nasprotnem. Na primer zadnji sneg, kije zaradi potrganih električnih žic celo na več krajih v mestu občanom za 30 ur onemogočil ogrevanje in kuhanje. Brez toka so bile tudi zamrzovalne skrinje. Človek se vpraša, kako da ravno pri nas povzroča sneg toliko preglavic, saj vemo, da se drugod v takih primerih življenje normalizira že v nekaj urah. Krivi seveda niso tisti električarji, ki so celo noč prebili na snegu. Narobe je najbrž kaj drugega in morda se tedaj, ko je čas za to, prehitro zadovoljimo z nestrokovnim, površno opravljenim delom. PREVEC OBLJUBLJATI NI DOBRO. Bizeljanci bi se radi postavili s stalno zbirko starin, vendar priložnostna razstava, za katero so na hitro zbrali nekaj značilnih predmetov za vinski praznik, še ni taka, da bi zares pritegnila obiskovalce, domače in tuje. Razstava je bila veliko prikupne-jša tedaj, ko je bila v novi šoli, medtem ko v stari zgradbi učinkuje preveč zapuščeno. Bizeljanci zagotovo zmorejo kaj več in najbrž jim tudi Slovin ne bi odrekel pomoči, če bi se obrnili nanj. ZA MEDICINSKO OPREMO BREŽICE — Namesto vencev so za nakup medicinske opreme za splošno bolnico Brežice prispevali: OOS Prevoz Brežice po 1.500 dinaijev za pokojne Franca Hotka, Ano Račič, Ano Umek. Marijo Ogorevc, Antona Bibiča, Antona Geršaka, Urško Rožič, Ano Šavrič in Marijo Kovač. Občinska konferenca Zveze kulturnih organizacij Brežice za pokojnega Antona Sečna 1.500 dinarjev, zdravstveni dom Brežice po 1.700 dinaijev za pokojne Ano Jabvec, Terezijo Rostohar in Zvoneta Fakina ter rokometni klub Brežice po 2.000 dinarjev za pokojna Antona Bosina in Antona Rebselja. Za humanitarne namene pa sta prispevali strokovna služba sisov materialnih dejavnosti Brežice 1.500 dinarjev in Terezija Budič,Obrežje 57,5.000 dinaijev. V skladu za nakup medicinske opreme je sedaj 68.223 dinarjev. Hvala! NAJPREJ MELIORACIJSKA, NATO PROIZVODNA SKUPNOST BREŽICE — Po KS na območju Sromljice se z jutrišnjim dnem začenjajo sestanki, na katerih bodo lastnike zemljišč seznanili z melioracijskimi posegi. Kmetijska zemljiška skupnost bo z njimi spremenila neplodna zemljišča v rodovitne površine. Večina kmetov je že pristopila k skupnosti, drugi pa se še vedno lahko pridružijo. Ustanovni sestanek melioracijske skupnosti bo 15. februarja. Krške novice HITRO IN POCENI: —Agrokombinat je po novem postal investitor in izvajalec melioracij. Medtem ko v tem kolektivu zatrjujejo, da bodo dela poslej hitreje in ceneje opravljena, kakor če bf jih, kakor doslej, izvajala podjetja izven občine, se nekateri spet bojijo, da bi se dalo marsikaj prikriti, ker se pojavljata izvajalec in investitor v eni osebi... ZAKAJ OKRNJENA „ZLATA SELEKCIJA"?— Med obiskovalci petkovega nastopa „Žlate selekcije" na Senovem jih je bilo tudi precej iz Krškega in Sevnice. Ti so se bolj kot nekateri domačini jezili, zakaj nista prišla najavljena skupina za aerobno gimnastiko Krik in Andrej Šifrer. Takega .jiategova nja” občinstva si verjetno ne bi privoščili, če bi nastopili v Ljubljani ali Mariboru. Pomembno pa je vendarle najbolj to, da Zveza paraplegikov Slovenje dobi od gostovanja ..Zlate selekcije" na Senovem vsakokrat približno dvakrat več denarja kot od nastopov v beli Ljubljani... Sevnilki paberki DOBRA KAPLJICA — V soboto, s pričetkom ob 16. uri bo v domu TVD Partizanam Boštanju pokušina vin in domačih dobrot, članov Društva vinogradnikov Sevnica — Boštanj. Ob tej uri se bo pričela tudi razglasitev rezultatov nedeljskega ocenjevanja. Vinogradnice naj prinesejo domače jedi od 12. do 16. ure. DOSLUŽILO — Na robu sevniške-ga avtobusnega postajališča so pred časom sestavili staro lopo, pod katero so nato razmestili tudi nekaj klopic. Vse skupaj je nudi to zasilno zaveje potnikom avtobusov. Lopa je verjetno omagala pod težkim snegom in polomila pod.seboj tudi klopi. ODJUGA ZAGODLA — Konec tedna je bilo nadvse živahno domala na slehernem griču. Fantje iz Dolenjega Boštanja so že jeseni na Radni z buldožerjem pripravili pot za vlečnico. V soboto so progo zgledno pripravili za slalom. Še sreča, da so še tisti dan tam smučali najmlajši, saj je nedeljsko tekmovanje zaradi odjuge odpadlo. Bo-štanjčani pa so se pomerili v sankanju po cesti na Vrh. Najhitreje je s Krnice pridričal v dolino Ivan Možic z Vrha. V konkurenci dvajsetih sankačev je potreboval le tri minute. Zaradi odjuge so v nedeljo odpadli smučarski skoki na Lužaijevem hribu na S evnično. 6 DOLENJSKI UST št. 5 (1799) 2. februarja 1984 kultura in izobra- ževanje Ml li/ral/rviit«or !ida/ PRISLUHNILI PREDAVANJU ' ALPINISTA 13. januarja smo imeli občni zbor brežiškega Planinskega društva, na katerem smo pregledali poročila o preteklem in prihodnjem delu, dijaki, ki so uspešno opravili šolo gorske straže, pa so prejeli značke in priznanja. Na občni zbor je društvo povabilo tudi Vikija Grošlja, člana jugoslovanske odprave na nepalski Manaslu, najbolj tragične v jugoslovanskem alpinizmu, saj smo takrat izgubili Nejca Zaplotnika in Anteja Bučana. ALENKA KlIŠEVIČ, 7.a OŠ bratov Ribarjev Brežice pisma in odmevi HVALA ZA NASVETE Vsi učenci, ki smo se udeležili kmečkega dela pri družinah Razum v Reštanju pri Senovem in Zorko v Dolenji vasi pri Raki, in tovarišica Sedejeva se iskreno zahvaljujemo za gostoljubnost in koristne življenjske nasvete. Obenem hvala tudi aktivu kmečkih žena, ki delujejo v okviru Agrokombinata Krško, ki nam je omogočil obisk na omenjenih kneti-jah- Učenci OŠ Jurij Dalmatin Krško Važen je papir, ne človek Tako meni kočevski šofer avtobusa Marjan Glad, ki je sredi noči spodil potnike v sneg in mraz KOČEVJE, RIBNICA — Zadnji avtobus, ki razvaža predvsem delavce popoldanske izmene, odpelje iz Kočevja v smeri Ribnice ob 22.30. Ta avtobus vozi pravzaprav le do križišča za Rakitnico, tam pa prevzame potnike drug avtobus in jih odpelje do Ribnice. Minuli četrtek, 26. januarja, pa tega drugega avtobusa ni bilo. Potniki so prosili šoferja, naj jih odpelje do Ribnice, ta pa je kljub dolgotrajnemu pregovarjanju vztrajal, da ima potni nalog le do Dolenje vasi, da jih zato ne sme peljati naprej, in potniki so morali izstopiti v sneg in mraz. Ugankarski Domen vabi k sodelovanju Trebanjski ljubitelji ugank so polni načrtov Prvo in edino slovensko ugankarsko društvo Domen, ki je bilo ustanovljeno septembra lani v Trebnjem, je izpeljalo že več nalog, člani pa imajo tudi za naprej obsežen delovni program. Njihovo razstavo knjig z ugankami slovenskih književnikov so si lahko ogledali tudi v Ljubljani in Mariboru, ta mesec bodo v Radečah in Trebnjem pripravili ugankarski večer, osrednja letošnja prireditev pa bo aprila v Trebnjem, kjer se bodo srečali slovenski ugankarji. Prizadevajo si navezati stike tudi z ugankarskimi društvi iz drugih republik ter kulturnimi društvi iz domače občine. Plod takega sodelovanja bodo tri ugankarsko—zabavne prireditve na Mirni. Člani Domna bodo prirejali še ugankarska tekmovanja, predavanja, razstave in podobno, v sodelovanju s Knjižnico Pavla Golie iz Trebnjega bodo pripravili posebno »Domnovo knjižnico”, v kateri bodo na voljo ugankarske knjige in priročniki. Društvo vabi vse zainteresirane, bodisi reševalce ugank ali tiste, ki želijo uganke sestavljati, naj se povežejo z Domnom, ki ima naslov: Ugankarsko društvo Domen, 6.8210 Trebnje, p. p. 53. BRUNO GRIČAR Edvard Pahulje iz Bukovice pri Ribnici nam je sporočil o tej nevšečnosti s šoferjem in dejal, da so morali potniki — med njimi je bila tudi njegova žena Ivanka, ki dela v tozdu Vezenine v Kočevje — peš pri okoli minus 15stopinjC v 5 km oddaljeno Ribnico in nato še do 2 km oddaljene Bukovice, čeprav so plačali vožnjo do Ribnice. Povedal je tudi, da sicer velja za šoferje avtobusa dogovor, da peljejo dalje do Ribnice, če jih na odcepu za Rakitnico ne čaka drug avtobus in da je enkrat šofer iz Kočevja že peljal do Ribnice, ker ni bilo drugega avtobusa. Šofer Marjan Glad, ki je pustil potnike sredi noči na mrazu, nam je o tem dogodku dejal: „Peljal sem do tja, do koder sem imel potni nalog. Če bi imel nalog peljati do Ribnice, bi peljal pa do tja.” Za izjavo o tem nečloveškem in tipično birokratskem postopku šoferja, češ da je važen papir, ne pa ljudje, smo zaprosili še direktorja tozda Integral—Sap „Stojna” Kočevje Jožeta Mlakarja, ki nam je odgovoril: „V tem primeru bi moral šofer peljati potnike do Ribnice, saj tak odnos do ljudi ni človeški, z njim smo si naredili tudi slabo reklamo. Sicer pa res velja dogovor, da v takih izrednih primerih ni potrebno imeti naloga in da dobi šofer nalog kasneje. Pogosto se nam kvarijo avtobusi in potnike prevzame drug avtobus ter jih pripelje do cilja, nalog pa šofer dobi v takem primeru kasneje. Zaradi postopka tega šoferja je naš kolektiv spet dobil po nepotrebnem črn madež. Zaradi tega neljubega dogodka smo doslej že izgubili več časa in imeli več stroškov, kot če bi šofer peljal potnike do Ribnice. Seveda pa ta primer za nas še ni zaključen.” J. PRIMC OBISK NA KMETIJI Letos obiskujem fakultativni pouk gospodinjstva. S tovarišico Sedejevo, ki vodi naše delo, smo obiskaliveliko, urejeno kmetijo Zorkovih v Dolenji vasi pri Raki, kjer so nas lepo sprejeli. Dečki smo pomagali v hlevu in pozneje v gozdu, kjer smo čistili ter podirali drevesa. Dekleta so pomagala gospodinji v kuhinji, pripravila pa so nam malico in kosilo. Na pot nam je dala gospodinja domač kruh in potico, pečeno v krušni peči. ROBERT PLANINC, 8. b OŠ Jurij Dalmatin Krško Nežki Dragoš v spomin Sredi januarja so se številni Metličani, sorodniki, prijatelji, in znanci zadnjič poslovili od 79-letne Dragoš Nežke, dolgoletne družbenopolitične delavke in upravnice Doma počitka v Metliki. Med NOB je Dragoš Nežka sodelovala od leta 1941. Vse od teti aj pa do svoje težke bolezni je delovala v vodstvih raznih organizacij in društev. V odborih OF, AFŽ, SZDL, ZB, ZK in RK v Metliki, kjer je bila več let sekretarka občinskega odbora. Kot upravnica Doma počitka v Metliki od leta 1947 do upokojitve 1960 je pokazala vse svoje organizacijske sposobnosti. Začeli so z obnovo stavbe Doma počitka, ki je bil po vojni v zelo slabem stanju. Obdelovali so svoje posestvo in pridelali vso potrebno zelenjavo in krompir. Imeli so svojo živino, krave, konja in prašiče. To je v marsičem olajšalo njihov proračun. V domu so bili v glavnem oskrbovanci, ki so prej živeli v težkem socialnem položaju. Nežka je kot sposobna, odločna in humana osebnost znala voditi socialno ustanovo, pomagati ljudem v bolezni in starosti. Vsa se je razdajala v dobro človeka in za skupne cilje, v svoji skromnosti ni nikoli ničesar zahtevala zase. V Metliki je imela mnogo znancev in iskrenih prijateljev, vsi so jo spoštovali in imeli radi. Njeno nenadno slovo je vse globoko prizadelo. REGINA FIR Kulturni barometer se vzpenja Veliki praznični kulturni maraton v Novem mestu se je začel NOVO MESTO — Prve prireditve celomesečnega kulturnega „maratona”, kakor bi lahko imenovali vse, kar so v novomeški občini pripravili za počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika, so za nami. Pravo obsedno kulturno stanje, ki bo doseglo vrh 11. februarja s celodnevnim »Kulturnim dnevom v mestu Gogi”, potekajočim v Domu kulture, se šele začenja. To med drugim dobro ilustrira že sam podatek, da se bo samo v Novem mestu od danes do naslednjega četrtka zvrstilo nič manj kot deset najrazličnejših manifestacij. Kulturni barometer se je torej že začel vzpenjati. Če podrobneje pogledamo program do četrtka, Koncerti za jubilej SNOS ČRNOMELJ — Program letošnjega, 7. belokranjskega glasbenega abonmaja, ki ga bodo izvedli v februarsko-marčevskem obdobju, je posvečen 40-letnici zasedanja SNOS v Črnomlju, obsega pa štiri večje prireditve. Prva oziroma prvi koncert novega abonmaja bo 10. februarja ob 19. uri na srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju. Mira in Matija Terlep iz Ljubljane bosta izvedla glasbeni program pod naslovom »Slovenska ljudska glasbila in zvočila”. Koncert bo sestavni del proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri bo sodeloval mešani pevski zbor iz Gribelj pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič. Na drugem koncertu, ki bo 16. februarja ob 16.30 v črnomaljskem kulturnem domu, bodo partizanske samospeve in recitacije izvajali: Marija Bitenc—Samec (alt), Zlata Ognjanovič (sopran), Stane Koritnik (bariton), Andrej Kurent (recitator) in Ciril Cvetko (pri klavirju). Koncert bo sestavni del slavnosti ob 40-letnici SNOS in prazniku črnomaljske občine. Ta dan bodo najprej odprli razstavo ob 40-letnici SNOS, zatem bo otvoritev prenovljenega kulturnega doma (v njem je bilo zasedanje SNOS), podelili bodo tudi priznanja za najboljši spis na temo I. zasedanja SNOS. Tretji koncert bo 14. marca ob 19. uri, prav tako v črnomaljskem kulturnem domu. Program bosta izvajala Trio Lorenz in mezzosopranistka Eva Novšak — Houška. Zadnji, četrti koncert letošnjega abonmaja bo v OŠ Milke Šobar—Nataše v Črnomlju. Na prireditvi pod naslovom »Belokranjci Belokranjcem” se bodo predstavili mladi belokranjski glasbeniki, ki so študij posvetili glasbi. To so: klarinetist Alojz Ravnikar, trobentač Anton Kralj, harmonikar Dušan Šuštar, kitarista Sonny Beronja in Zdravko Žunič ter pianist Andrej Kunič. 9. februarja, vidimo, da prireditelji vabijo na obisk naslednjih prireditev: • drevi ob 18. uri v malo dvorano oddelka NOB Dolenjskega muzeja, kjer bo Jovo Grobovšek predaval o kulturni dediščini v nemških muzejih, jutri ob enakem času pa v Dolenjsko galerijo, kjer bodo odprli razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, • v ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri v malo dvorano Doma kulture, kjer bo akademski slikar Anton Miklavžin ob razstavi v živo predstavil restavratorska in koservatorska dela na kulturnem spomeniku (prireditev bo 8. februarja dopoldne ponovljena za šolsko mladino), hkrati tudi v Študijsko knjižnico Mi rana Jarca, kjer bo od tega dne na ogled razstava ob 150-letnici Prešernovega »Sonetnega venca”, ob 19.30 pa še v Dom kulture, kjer bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta nastopilo z »Radovanom III” Dušana Kovačeviča (ponovitev predstave bo naslednji večer ob isti uri), • v torek, 7. februarja, ob 18. uri spet v malo dvorano oddelka NOB Dolenjskega muze- ja, kjer bo arheolog Danilo Breščak predaval o arheološkem zaščitnem izkopavanju na Medvedjeku (isti predavatelj bo v sredo, 8. februarja, ob 10. uri na škocjanski osnovni šoli predaval o podobnih izkopavanjih v Zloga-nju pri Škocjanu). • 8. februarja, na sam kulturni praznik, bodo v novomeški pionirski knjižnici, kjer ob sobotah teko ure pravljic, pripravili srečanje najmlajših bralcev s pesnikom Severinom Šalijem in njegovo zbirko »Teče to in teče ono”. Zvečer bodo v okviru filmskega gledališča v Domu kulture dvakrat (ob 17. in 19. uri) zavrteli film »Tessa” režiserja Romana Polanskega. Več prireditev bo ta dan v šolah in krajevnih skupnostih. Pesnika Jože Dular in Ivan Zoran ter mladinska pisateljica Marjeta Dajčman bodo • ta dan obiskali osnovno šolo v Brusnicah, kjer pripravljajo srečanje z njimi. V počastitev kulturnega praznika bodo na osnovni šoli v Žužemberku pripravili knjižno razstavo del Josipa Jurčiča in Matjaža Kmecla, na dsnovni šoli v Šentjerneju razstavo partizanskega tiska, v Centru usmerjenega izobraževanja v Šmihelu (oz. v Novem mestu)"razstavo del ob petletnici smrti Edvarda Kardelja, v prostorih novomeške SDK razstavo ilustracij Tomaža Kržišnika k Prešernovim »Sonetom nesreče”, likovno razstavo pa tudi v avli upravne stavbe Krke v Ločni. I. Z. Parada kulturnega dela V sevniški občini bodo dan slovenske kulture stavili ves februar — Vsa društva vključena SEVNICA — Praznovanje slovenskega kulturnega praznika bo v tej občini potekalo ves februar in v raznih krajih. Uvod vanj je bilo nedavno območno srečanje literatov začetnikov, ki ga je priredila občinska ZKO. Pomemben delež k praznovanju bo prispeval sevniški Oder mladih, ki slavi 10-letnico delovanja. Predstavil se bo s »Kabaretom v kabaretu” in 8. februarja, na sam praznjk, izvedel proslavo v sevniškem gasilskem domu. Zavod za kulturo in prosveto bo pripravil razstavo o delavskih prosvetnih in obrambnih društvih, s posebno prireditvijo se bodo spomnili kulturnega delovanja protestantov, Sevnico pa bo obiskala tudi ena od poklicnih slovenskih gledaliških skupin. Dodajmo, da bodo slovenski kulturni praznik primerno zaznamovali tudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, še posebej v šolah. Kulturna komisija Lisce bo, denimo, pripravila slikarsko razstavo sevniškega likovnika Martina Popelarja, delavska pihalna godba bo koncerti- rala v domu počitka v Loki, v praznovanje pa bodo vključena tudi druga, tako rekoč vsa društva v občini. V Krmelju bo domača »Svoboda ” pripravila koncert svojega pevskega zbora, predstavili se bodo likovniki domačega kluba, v knjižnici bo literarni večer s pogovorom o pomenu knjige, v gosteh pa bo Oder mladih iz Sevnice. V Loki pri Zidanem mostu bo celovečerna prireditev, na kateri bodo nastopili domači pevci, pianist in pevka, ki bo pela samospeve. V Boštanju pripravljajo širšo proslavo. Kulturno društvo iz Za-bukovja bo izvedlo program pri spominski plošči. Zanimiv program _bo v šolah. Mladi gledališčniki OŠ Sava Kladnika se bodo občinstvu predstavili z igro »Pikapolonček”, bo-štanjski šolarji bodo izvedli »Po-kaž i, kaj znaš”, v Šentjanžu se bo predstavila šolska gledališka skupina, v Tržišču in na Blanci pa kar vse. Krmeljski šolarji bodo igrali »Rdečo kapico” in pripravili srečanje z opernimi pevci — borci 12. NOUB. Na okrogli mizi bodo spregovorili o kulturnem vedenju učencev. Kočevje: bogat mesec kulture 2e po tradiciji v Kočevju slovenskega kulturnega praznika ne bodo počastili le z dnevom ali tednom kulture, ampak s prireditvami ves mesec KOČEVJE — »Slovenska beseda” bo moto osrednje akademije v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo 8. februarja ob 19. uri v prostorih stare gimnazije v Kočevju. Pripravil jo je profesor Miloš Humek. Govorni del bodo podkrepile glasbene točke, ki jih bodo izvajali učenci glasbene šole. Dan prej, 7. februarja, bodo ob Prešernu. Predaval bo publicist in in zapel vaščanom kar zunaj. Prireditve v počastitev Prešernovega dne bodo v Kočevju in občini trajale skoraj ves mesec. J. PRIMC Ob odjavi prireditve in njej na rob! ČRNOMELJ — Predvideno je bilo, in tako smo prejšnji teden zapisali tudi v našem listu, da bi izid knjig treh Belokranjcev — Jbžeta Dulaija roman »Krka pa teče naprej”, Radka Poliča »Spoznanja” in Evgena Cestnika zbirko pesmi v tem kraju počastili z javno predstavitvijo v petek, 10. februarja. Obetal se je lep, zanimiv in v nekaterih ozirih izjemen kulturni dogodek, ki bi ne le razveselil kulturno in še posebej bralno občinstvo, ampak bi z njim kot z eno od več napovedanih manifestacij tudi nadvse dostojno počastili slovenski kulturni praznik. Danes, dober teden pred najavljenim dogodkom, moramo, žal, sporočiti, da take predstavitve ne bo. Prvi namig za to smo dobili, ko iz Dolenjskega lista ni bilo več mogoče umakniti informacije o predvideni predstavitvi knjig, saj seje časnik tačas že vrtel na rotacijskih strojih v tiskarni. Povemo pa naj, daje sporoče-valec zatrdil, da dogodka ne po preprosto zato, ker se prireditelji niso mogli »uskladiti” s koordinacijskim odborom za prireditve in proslave pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju. V petek, 27. januarja, smo dobili informacijo iz prve roke — od predstavnika koordinacijskega odbora. Dejal je, daje njihov odbor potem, ko je ugotovil, da je celoten program za počastitev 40-letnice črnomaljskega zasedanja SNOS, ki so ga sicer začeli pripravljati že jeseni, tako natrpan z najrazličnejšimi prireditvami, tudi s kulturnimi, da bi bilo vsega res preveč na kupu, predlagal, naj več kulturnih zadev, med drugim tudi predstavitev knjig, prestavijo na kasnejši čas. S pojasnilom koordinacijskega odbora, čeprav je popolnoma jasno in s stališča odbora morda tudi povsem logično, in s samim ravnanjem pa se nikakor ni moč kar tako pomiriti. Že zato, ker bi sama predstavitev knjig ne zahtevala velikih stroškov. Potem, kaj je lepšega in primernejšega za Prešernov dan in tudi za počastitev oblenice SNOS kot predstavitev dela človekovega uma, še posebej, ker sta dva od avtorjev izšla iz vrst partizanov! Drugje bi bili na svoje pisatelje ponosni, v čast bi jim bilo predstaviti jih celo na pomembnejših manifestacijah — saj ni, da bi človek razmišljal dalje. I. ZORAN 18. uri v Likovnem salonu odprli razstavo del domačih likovnikov, akademskih slikarjev Andreja Trobentarja in Jožeta Marinča terRu-dija Urana, študenta 3. letnika akademije za likovno umetnost. Na otvoritvi bo kočevski moški pevski zbor zapel nekaj Prešernovih pesmi.. Slavnostni govornik bopred-dnik občinske kulturne skupnosti Jurij Plut. Po otvoritvi bo sprejem za kulturne delavce. V kočevski knjižnici bo 6. februarja ob 19. uri esejistični večer o »STABILIZACIJSKI” PREŠEREN RIBNICA — Slovesnost, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, bo v domu JLA v Ribnici 8. februarja zvečer. Na njej bodo sodelovali učenci osnovne šole iz Ribnice, ki nosi ime po Francetu Prešernu. Proslavljanje bo torej bolj skromno, stabilizacijsko. Že v petek, 27. januarja, pa je v Ribnici gostovalo amatersko gledališče iz Velikih Lašč z igro Karla Mrožka »Vojaki”. književnik Samo Simčič, iz Ljubljane, ki bo kasneje vodil tudi razgovor s poslušalci. Kočevski kino bo 8. februarja dopoldne predvajal za šolarje slovenski film »Na svoji zemlji”, popoldne ob 17. uri pa za občane brezplačno slovenski film »Pustota" Knjižnica bo 8. februarja brez-ačno vpisovala nove člane. Sprejemala pa bo tudi predolgo izposojene knjige in zamudnikom ne bo treba plačati zamudnine. Zveza kulturnih organizacij je organizirala sestanek z animatorji kulture po delovnih organizacijah, na katerem so se dogovorili, kako naj bi slovenski kulturni praznik počastili v organizacijah združenega dela. Za to priložnost bodo primerno uredili še izložbe trgovin. Prešernovega dne se bodo spomnili v šolah in nekaterih krajevnih skupnostih. Članice noneta Rog iz Željn pripravljajo literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela domači literarni ustvarjalci. Moški pevski zbor pa bo obiskal nekaj vasi Haydnova razstava Razstavo ob 250-letnici Josepha Haydna je novomeški glasbeni šoli podaril avstrijski kulturni center, odprli pa jo bodo 21. februarja v Kozinovi dvorani NOVO MESTO — Glasbena šola Marjana Kozine se v proslavljanje slovenskega kulturnega praznika vključuje s kulturno-izobraževalnimi prireditvami. Za tako šteje tudi razstava v počastitev 250-letnice rojstva glasbenika Josepha Haydna. Odprli jo bodo 21. februarja ob 18. uri. Otvoritev bo v Kozinovi dvorani, na njej pa bodo izvajali tudi Haydnpve skladbe. Gradivo za razstavo, katere »rdečo nit” predstavlja Haydnovo življenje, prikazano z besedo, fotografskimi povečavami slik in notnih zapisov, je novomeška glasbena šola dobila od avstrijskega kulturnega centra v Jugoslaviji v trajno last. Veliko zaslug za to ima Boris Savnik, do nedavnega tajnik novomeške ZKO. Ob tem je treba povedati, da je razstavo pripravil avstrijski kulturni center za proslavitev Hayd-nove 250-letnice lani v Ljubljani! Joseph Haydn je, kot piše v spremnem besedilu za omenjeno razstavo, eden od treh velikanov glasbene zgodovine, z Mozartom in Beethovnom tvori trojico skladateljev, ki so s svojimi deli postali v svetu pojem kot »dunajska klasika”. »Prenos razstave v Novo mesto oziroma hranjenje tega gradiva poslej v naši šoli štejemo za posebno čast in priznanje, ki ne pride vsak dan,” pravi Zdravko Hribar, ravnatelj novomeške glasbene šole. Meni, da eksponati niso zanimivi samo za oko, marveč bo celotna razstava poslej tudi pomemben pripomoček pri pouku glasbene zgodovine. St. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI LIST 7 (TELEVIZIJSKI SPORED1 3. II. petek 1 9.00 ČEBELKO HLAČEK, oddaja za otroke 9.25 RISANKA 9.30 SKRIVNOSTNI OTOK, oddaja iz francosko-španske nanizanke 10.25 MLADI VIRTUOZI: VIOLONČELO, glasbena oddaja 10.45 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ŽIVI ZAKLADI JAPONSKE, poljudnoznanstvena oddaja 111.40 JAKEC IN FIŽOLČEK, japonski risani film 13.05 E. Peroci: NINA IN IVO, oddaja za otroke 17.30 POROČILA 17.35 JAZZ N A EKRAN U: KVINTET REINHARDT SCHNUCKENACK 17.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 TURIZEM — MOŽNOST IN PRILOŽNOST: NOVI MEDIJI V TURIZMU, INFORMATIKI IN KOMUNICIRANJU, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 1926 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MARCO POLO, oddaja iz italijanske nadaljevanke 21.15 NE PREZRITE, kulturna oddaja 21.30 DNEVNIK 21.45 STRAHOVI, an^eški film Grazljvka, ki jo je 1963 posnel Robert Wise, se odvija v nenavadnem dvorcu, v katerem prihajajo na piano raznovrstni strahovi in junake soočajo z njihovo krivdo, bodisi zdajšnjo ali ono iz preteklosti Igrajo Julie Harris, Gair Bloom in drugi. 17.10 Test — 17.25 Dnevnik 17.45 Sprehodi s pesnikom— 18—150strpnosti (izobraževalna oddtja) — 18.45 Radenci 83: Plesni orkester RTV Priština — 19.30 Dnevnik — 2000 Z Erič Banovič Srahi-nja (balet) — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Življenjepis (dokumentarna oddaja) — 21.50 Noaii kino: Podeželski igralci (poljski film) ZAGREB 1 920 Zimski spored za dijake: Koledar, Balada o Romih, Nacionalni park Plitvička jezera, Risanka, Poročila — 17.30 Video strani — 17.40 Poročila — 17.45 Sprehodi s pesnikom— 18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.30 Dnevnik — 20.00 Marco Polo (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 21.15 Glasba iz ateljeja: Gershvvin — 22.00 Dnevnik — 22.15 Kulturni mozaik 14.00 OLIMPIJSKE IGRE V SAPORU, japonski dokumentarni film 15.45 MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost 16.15 POROČILA 16.20... Televizijci so nam poslali dvoje med seboj povsem nasprotujočih si napovedi, kateri slovenski film bo mogoče gledati to popoldne na malih zaslonih. Ker ne vemo, za katerega se bodo odločili, je najbolje, da napovemo oba, nato pa bo. kar bo. Torej, ob tej uri bodo predvajali SAMORASTNIKE ali pa IDEALIS-TA, prvega in druge^i pa je zrežiral pokojni Igor Pretnar. 18.20 RISANKA 18.30 OLIMPIJSKI PREGLED 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 G. Mihič: ŠOFERJA 21.00 ŠPORTNI PREGLED 21.30 NAŠI OLIMPIJCI: VMESNI ČAS. dokumentarna oddaja 22.10 POROČILA 9.00 Oddaja za JLA — 15.00 Nedeljsko popoldne — 16.45 Prehod skozi kanjon (ameriški film) — 18.25 Zapuščina za prihodnost (dokumentarna oddaja) — 19.10 Turistični vodič — 19.30 Dnevnik — 20.00Sibirska trilogija (sovjetska dokumentarna oddaja) — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Nickolas Nickčeby (oddaja iz angleške nadaljevanke) 6. II. ponedeljek 17.00 POROČILA 17.05 MESEČEK, otroška oddaja 17.35 IDEALI IN DVOMI: KDO NAJ ODLOČA?, izobraževalna oddaje 18.25 PODPRAVSKI OBZORNIK 18.40 PET MINUTZA REKREACIJO 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Vilk Ravnjak: ŽIVLJENJE V KROGU Televizijsko igro z gornjim naslovom je za ljubljanske televizijce posnel Slavko Hren po scenariju Vilija Ravniaka. Prinoved teče o življenju mladega dekleta, ki se posavlja od •matere (ta se odpravlja v bolnišnico), ki si skuša ustvariti dom s fantom (tega ne ljubi), zateka pa se k drugemu, ki se počuti čedalje bolj tesnobno, preveva jo občutek nemoči in brezizhodnosti. Igrajo Jagoda Tovirac, Zvone Hribar, Slavko Cerjak, Majda Potokar, Štefka Drolc, Lojze Rozman in drugi. 21.10 KULTURNE DIAGONALE 22.05 DNEVNIK 7. II. torek 4. II. sobota 1 POROČILA 8.05 ZLATI JABLANI, otroška oddaja 8.20 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Borovca 10.20 CICIBAN, DOBER DAN: HEJ, NA SNEG 10.35 MESEČEK, oddaja za otroke 11.00 MLADI VIRTUOZI: HARMONIKARSKI ORKESTER, glasbena oddaja 11.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Borovca 12.30 PESEM GIBA: IN V ZAČETKU JE BIL RITEM, baletna oddaja 13.00 SKRIVNOSTNI OTOK, oddaja iz špansko-francoske nanizanke 15.10 POROČILA 15.15 ELEKTRONIKOVE DOGODIVŠČINE, oddaja iz sovjetske nadaljevanje 16.25 PARTIZAN : ZADAR, prenos košarkarske tekme 1755 ZASEDANJE MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA, prenos iz Sarajeva 18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKEA: PRIKAZNI IZ GLOBIN, angleška dokumentarna oddaja 19.00 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NAŠE 29. SREČANJE, zabavna oddaja 21.35 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.55 BOMBAŽ PRIHAJA V HARLEM, ameriški film Kriminalka, ki jo je 1970 posnelOs-sie Davis, govori o črnskem duhovniku, ki si prisvaja prispevke za cerkev črnih faraonov, okoli tega pajesplete-nih še več pripovednih niti, ki kažejo mizerijo črnske velemestne četrti, kjer cveti vsakršen kriminal. Igrajo Godfrey Cambridge, Raymond St. Jacques, Calvin Lockhard in še kdo. 23.25 POROČILA 15.05 Test — 15.20 Kekec (slovenski film) — 16.50 Otroška predstava — 17.50 Kože — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik—20.00 Kvakva top (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 Feljton: Kronist Orahovički — 21.15 Poročila — 21,20 Športna sobota — 21.45 Življenje Berlioza (oddaja iz francoske nadaljevanke) ZAGREB 1 9.20 Zimski spored za dijake: Koledar, Otroci ustvarjajo. Vžigalnik, Risanka, Poročila — 10.55 Veleslalom za moške (posnetek iz Borovca) — 11.25 Veleslalom za moške (prenos 2. teka iz Borovca) — 15.40 Sedem dni TV — 16.10 Poročila— 16.15 Koledar — 16.25 Partizan : Zadar (prenos košarkarske tekme) — 17.55 Zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja (prenos iz Sarajeva) — 18.30 Naša večna modrost (dokumentarna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ameriški grafiti (ameriški film) — 21.50 Dnevnik.— 22.05 Kako se zabavajo velika mesta: Moskva 16. 20 POROČILA 16. 25 GLASBENA PRAVLJICA: BOBENČEK JANEZA BITENCA 16.45 PRIHOD OLIMPIJSKEGA OGNJA V SARAJEVO 17.25 RISANKA 17.35 FESTIVAL TAMBURAŠEV SLOVENIJE 18.05 GORENJSKI OBZORNIK Sl8.20 RISANKA 18.30 OLIMPIJSKI PREGLED 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 V. Moberg: RASKENOVI, oddaja iz švedske nadaljevanke 20.55 IZ KONCERTNIH DVORAN: P. L Čajkovski: SLAVNOSTNA UVERTURA 1812, KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. I V B-MOLU, izvaja simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovica, solistka je Dubrovka Tomšič-Srebotnjak 21.50 DNEVNIK 13.30ZDA: Kanada(prenoshokejske tekme) — 16.00 Dnevnik — 16.15 Pustolovščina (otroška oddaja) — 16.45 Prihod olimpijskega ognja v Sarajevo — 17.30 Branje — 17.55 Na drugačen način — 18.30 Olimpijski pregled — 19.30 Dnevnik — 20.00 Jugoslavija : ZRN (prenos hokejske tekme, med odmorom Zagrebška panorama) — 22.15 Poljska : SZ (hokejska tekma) 8. II. sreda 14.25 SLOVESNA OTVORITEV 14. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER, prenos iz Sarajeva 18.10 POROČILA 18.15 CICIBAN, DOBER DAN: GRADIČ, oddaja za otroke 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 SAVA, REKA, KI ŽIVLJENJE DAJE, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: DESETI BRAT, slovenski film 21.25 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.30 DNEVNIK 21,40 OMIZJE 17.25 Dnevnik — 17.40 Beli kamen (švedska oddaja za otroke) — 18.15 Narava in človek (izobraževalna oddaja) — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Slovesna otvoritev 14. zimskih olimpijskih iger — 21.20 Zagrebška panorama — 21.35 Lov za zakladom (francoski kviz) 5. II. nedelja 1 8.00 POROČILA 8.05 ŽIVŽAV, otroška matineja 8.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Borovca 9.45 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino 10.10 625, oddaja za stik z gledalci 10.30 DOMAČI ANSAMBLI: FANTJE Z VSEH VETROV 10.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Borovca 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 9. II. četrtek 8.55 SMUČARSKI TEKI NA 10 KM in HITROSTNO DRSANJE NA 1500 M, prenos z zimske olimpiade 11.50 SMUK ZA MOŠKE, prenos z Bjelašnice 13.55 SANKANJE, prenos sTrebeviča 17.25 POROČILA 17.30 P. Zidar: UTONILO JE SONCE, oddaja iz nadaljevanke za mladino 18.05 DOLENJSKI OBZORNIK 18.20 RISANKA 18.30 OLIMPIJSKI PREGLED 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TEDNIK 21.05 DIAMANTI NA NEBU, oddaja iz angleške dokumentarne nanizanke 22.05 DNEVNIK- 22.20 OLIMPIJSKI PREGLED TONI GAŠPERIČ HUMORESKE NAROČILNICA (velja za zasebnike in DO) Ime in priimek Naslov............ št. osebne izkaznice.... izdana dne od Sob Zaposlen(a) Naslov DO ............................................................... Naslov zasebne obrtne delavnice......................................... Nepreklicno naročam(o) izvod(ov) brošure „3K” in izvod(ov) Humoresk Tonija Gašperiča Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku (za zasebnike po povzetju). Podpis pooblaščene osebe Kraj in dat DITC TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST NOVO MESTO KNJIGE ZA VSAKDANJO RABO IN RAZVEDRILO „3K”, VODNIK SKOZI VSAKDANJIK Vsebinska izhodišča samoupravljanja postajajo iz leta v leto, iz dneva v dan, vse bolj pristna zavest našega delovnega človeka. O tej zgodovinski resnici najbrž nihče več ne dvomi, vendar hkrati vedno znova ugotavljamo, da ostaja slabo obveščeni samouprav-Ijalec pravzaprav napol poti in v trenutku, ko naj bi svojo voljo podprl z najenostavnejšim podatkom, mu največkrat zmanjka orodja in orožja. Samoupravljalski vodnik 3K je torej namenjen najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, samoupra-vljalcev. Namenjen je tudi šolarjem, ki šele spoznavajo našo družbeno stvarnost, zato je pisan kot didaktični pripomoček z obilico koristnih podatkov. Ne nazadnje občanov vodnik „3K" predstavlja tudi svojstven presek današnjega družbenega utripa naše občine. KNJIGA ZA RAZVEDRILO Humoreske Tonija Gašperiča z njegovo Repičevo drago, Repičani, združenim delom v obliki Hitrotkala, Hitrošiva, Večne izgube, Občine in drugih ter Direktor vseh direktorjev, Župan, Jože Repič in drugi neposredni proizvajalci pričakujejo od vas, da njihove zgodbe vzamete v roke in ko jih boste prebrali, se za- mislite: „Ali ni tudi pri nas taka Repičeva draga, prav takšna Občina in Večna Izguba?” Toni je posvetil nekaj humoresk tudi teti Mari in njenim zgodam in nezgodam. Več kot 100 humoresk priljubljenega Tonija Gašperiča bo nudilo obilo zabave. Ilustracije Branka Babiča pa so prijeten dodatek, ki z liki repiških junakov zgodbe še bolj oživijo. KOMBIVAK KVALITETA • KOMBIVAK KVALITETA trgovsko podjetji NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 GRADITELJI Obveščamo vas, da v prodajalnah Novotehne prodajamo stavbno pohištvo INLES — RIBNICA Sprejemamo tudi predplačila za okna KOMBIVAK. ZAGOTAVLJAMO CENO IN DOBAVNI ROK PRODAJNA MESTA: • Kostanjevica, telefon 69-796 • Krško, telefon 71-239 • Metlika, telefon 58-155 • Novo mesto, telefon 21-434 • Trebnje, telefon 44-013 SE PRIPOROČAMO KOMBIVAK KVALITETA 9 KOMBIVAK KVALITETA . ‘ "r ■•'K mm 'n®*- WB ?'m :Jfr^ RBH ' *' • W'!U' . «*BPSfe v*-\ • • •l>t,„r. p V&Sil&Z' 't< ••*»£■ V V 'V y iIMi f'st_sE^n^ Mesta so kakor človeški obrazi, grda, prijetna, simpatična, odurna, preprosta, naravna in izumetničena. In kakor človekov obraz lahko temeljito spremeni vsakršen večji poseg na s'abše ali celo na boljše, se tudi mestom dogaja, da jih spremembe polepšajo ali močno prizadenejo. Kot življenje izrisuje človekov obraz, ga tudi mestu dejanja njegovih prebivalcev. Če ob tem pomislimo na Novo mesto, bi lahko zapisali, daje dobilo precej nepotrebnih gub in bradavic, da pa je vendar ohranilo svoj obraz vsaj v svojem starem mestnem jedru. Bile so želje In tudi poskusi, da bi v mestno jedro posegli tako, da bi ga razvrednotili, mestu bi skazili obraz. To je pač posledica sprijenega odnosa do okolja in nepoznavanja vrednot, ki jih ubrano in zaokroženo mestno okolje daje. Včasih je videti, kot da nam je vsem skupaj vseeno, kaj se z našim mestom dogaja, kot da ne moremo pogledati preko plotov ozkih dojemanj, mišljenj In razumevanj. Gre za nezanimanje javnosti ob prostorskih posegih v mestno okolje? Bi imeli Industrijski kolos na samem pragu mesta, če bi bila javnost bolj občutljiva za prostorska poseganja? Ali morda ni bila dovolj temeljito seznanjena z daljnosežnostjo takšnih in sploh vsakršnih posegov? Vsa ta vprašanja in razmišljanja nastajajo pod vtisom dogajanja, ki predstavlja pravzaprav lučko v tej temi (tako zelo čma torej le ni). Gre za načrtovanje novega mostu do Ragove-ga loga. Most, ki vodi na drugo stran Krke v mestni gozdič, zeleni otoček, ki ga vse bolj obkrožajo valovi pozidav, je preživel svoj življenjski vek. Že precej časa ja zaprt in razpada, če ga ne bodo razstavili, se bo podrl pod težo lastne ut- rujenosti in dotrajanosti. Mesto seveda potrebuje nov most. Morda res manj kot kakšnega drugega, saj ragovski most v infrastrukturnem pogledu ni bistven, je pa za življenje mesta vseeno važen, saj pomeni edino neposredno povezavo, ki mesto in meščane druži z naravo. Vse druge poti iz mestnega jedra vodijo v bolj ali manj pozidana okolja. In kot nadomestilo odpisanemu mostu se je po hitrem postopku rodil idejni projekt za novega po naročilu investitorja komunalne skupnosti Novo mesto. Po mnenju mladih novomeških arhitektov Andreja Prelovška, Boruta Simiča in Janeza Žerjava prehitro in le preveč površno, saj bi tako dobili le gol funkcionalni objekt in nič več — novo gubo v obrazu mesta. Zasnova novega mostu, ki je z gradbenega vidika sicer neoporečna, po mnenju trojice arhitektov ne upošteva vpetosti takšnega objekta v mesto, v siuiemc Kulturne sape, ne razrešuje številnih odnosov, ki jih takšen most vzpostavlja, naj gre za Spajanje arhitekturne tektonike mesta z gozdom in reko, naj gre za vez dveh polov mestnega življenja, dinamike dela in sprostitve, ati za dvojno funkcijo mostu, ki je vstop/ izstop za dvoje različnih okolij, različnih razpoloženj, in tudi prostor, kjer se srečujejo sprehajalci z obeh strani. .»Predlagali smo lepši most; lepši, čeprav je ta beseda zgubljena In stokrat zlorabljena. Ta most ni tak, da bi lahko stal kjerkoli, je drugačen. Najboljši je tu, v tem (Novem) mestu,” menijo arhitekti, ki so s svojim predlogom samoiniciativno posegli v doslej preveč samoumevno zaprto razmerje med naročnikom in projektantom. Navsezadnje so kot strokovnjaki Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto tudi po zakonu poklicani za to. Doslej so morali večkrat odigrati le pasivno vlogo kot potrje- valci že „sprejetih” projektov, dali so jim potrebni pristanek in zadeva je šla naprej, širši družbeni interes, ki zanesljivo ni v uničevanju in siromašenju okolja zaradi nekaj nižje cene ali upoštevanja gole funkcionalnosti, so taki postopki v bistvu preskočili. Arhitekti Zavoda za družbeno planiranje so izdelali nov, drugačen predlog ragovskega mostu. Z njim so poskusili najti celovitejšo rešitev vseh nalog, kijih takšen most postavlja pred načrtovalce, če naj bo skladno vraščen v mestno arhitekturo in opravlja svojo vlogo. Predvsem so skrbneje zasnovali oba pristopa, tistega na mestni strani in tistega na gozdni, samemu mostu pa so predvideli videz, kakršnega imajo starejši mostovi. Kot posebnost omenimo nadstrešek na prostoru sredi mostu, ki naj bi predstavljal nekakšno simbolično zatočišče in križišče poti pešcev in reke, torej prostorček za predah, pogled na reko, motrenje odsevov na gladini, prestop v drugo okolje. Mestni del pristopa so zasnovali kot prostor, ki ga tvorijo stopnice in majhna ploščad s svetilko v središču. Gozdni pristop pa naj bi bil občuteno oblikovan naravni prostor s kamnitimi ploščami, skalami, drevjem, zastavljenim v rahlih krogih, s čimer bi stvorili nekakšen avditorij narave. čeprav je predlog trojice arhitektov pomenil nekakšnega padalca v dogovarjanju med investitorjem in izvajalcem, pa so eni in drugi pokazali razumevanje za takšno širšo obravnavo načrtovanja ragovskega mostu. Morda bomo Novomeščani tudi dobili most, ki bo nekaj novega, nekaj Svežega, čeprav bo na videz podoben dobrim starim mostovom. In še vprašanje: ali takšno projektiranje po neptrebnem (?) ne draži preveč celotne naložbe? „Razmerje med ceno celotnega projekta, ki predstavlja le petdesetino ali Še manj vrednosti izgradnje, govori proti dokazovanju, da večje zahteve neutemeljeno dražijo most,” zatrjujejo tvorci novega idejnega zasnutka. „Z več dela pri projektiranju bi bil lahko most cenejši in kvalitetnejši.” Dodajmo k temu še to. Tradicija občutenega, prizadetega in hkrati strokovnega oblikovanja mestnega prostora pri komunalnih posegih se z uresničitvijo takšnega projekta nadaljuje, oziroma se pretrgana vez celi in znova vzpostavlja. Ni odveč, če pomislimo na delo nedavno preminulega Marjana Mušiča, ki je lahko zgled, kakšen odnos bi projektanti morali imeti do okolja, v katerega s svojim načrtovanjem posegajo. M. MARKELJ 2. 2.'84 2 ■ PRILOGA ----------------------- V neobvezen premislek „KAKO Sl, ČLOVEK?” Ko sem te dni spet gledal enega od tisočerih televizijskih dnevnikov, ki se vedno znova končujejo s cikloni, ki se umikajo anticiklonom (morda je bilo obratno), in vzvišeno pokroviteljskim „bodi-te še naprej z nami” ali čim podobnim, sem se vprašal, kakšno podobo bi o žitju in bitju tega našega ljubega sveta dobil tisti, ki bi mu bila takšna informativna oddaja edini vir spoznanj in vednosti. Če bi se namreč malo hipotetično zeleno izvenze-meljsko bitje z našim planetom seznanjalo samo s pomočjo naše televizije, radia in časnikov, bi zlahka in s čisto vestjo priseglo, da so tisti Zemljani bitja, ki sede ali pa razpravljajo izza okroglih miz in govorniških odrov, bitja, ki najbrž večino dneva stopaje iz letal, pozdravljajo strumno postrojene bataljone garde, neznansko radi pa se tudi obstreljujejo in pobijajo z ročnimi minometalci in mitraljezi, zlasti v središčih gosto naseljenih prebivališč. Nadalje bi naš mali vesoljski gost upravičeno domneval, da morajo ubogi Zemljani jesti nekakšen življenjski standard, ki ga merijo v odstotkih in ga je vedno manj, svet pa je tudi sicer razdeljen na bogate in revne, močne in šibke, čeprav imajo vsi polna usta želja in zahtev po pravičnejši delitvi bogastva in drugih posladkov. Zemljani tudi strastno in zagrizeno tekajo za okroglimi predmeti ali pa z deskami na nogah vijugajo med koli na beli poljani. Če je vmes kaj časa, se na veliko napajajo z najrazličnejšimi tekočinami, pri čemer pojejo in so do vratu namočeni v vodo bližnje fontane Di Trevi ali krajevnega potočka. Žal so izdelki sredstev javnega obveščanja, ki bi lahko pripeljali do tako absurdnih sklepov, vsak dan namenjeni nam in ne izve-nzemeljskim civilizacijam. Tako imenovani proces množičnosti in demokratizacije družbe je namreč domala povsem obšel novinarstvo, ki še naprej vzvišeno samozadovoljno opisuje in slika predvsem dogodke in življenje, ki se ga udeležujejo državniki, diplomati, generali, poslanci, delegati in vrhunski športniki. Včasih najdejo tudi kakšnega Poroteliča. Zvemo samo za dogodke, ki so pomembni za celino, države ali njihova glavna mesta, vasice, trgi in mesteca so porinjeni v obzornike in rubrike „iz kraja v kraj”, kjer se nadobudni časnikarji na majhnih primerih uče, kaj je počenjati z velikimi, ko bodo veliki:* V tem novinarskem vesolju ni prav nobenega prostora za predmet opazovanja, ki ga imenujemo vsakdanjost preprostega, navadne človeka. Kot da se v vsakdanjem življenju ne bi na vsakem koraku dogajale reči, ki so pomembne za vsakega od nas, stvari, ki so konec koncev del neponovljivega življenja vsakega posameznika. Ne, sodobno novinarstvo vsega tega ne vidi, mirno dopušča, da gre mimo njega 99 odst. življenja. Nedvomno je nadvse vznemirljivo v komentarjih premetavati sem ter tja megatone teh in onih bomb, miriti države in njihove zastopnike, tolmačiti pitijske odloke vlade in vladajočih itd. Da, vznemirljivo je, včasih se zazdi, da ta svet suče tudi tvoja roka. Toda vse to ni življenje. To je iluzija, utvara, ki so ti jo kot kost vrgli močni, da se ne bi peš odpravil po svetu in spraševal: „Kako si, človek?” MARJAN BAUER o3 ar ■d 0 © a Q.-M O © W »P-5 i-H J. oj-* © S © Prva gramofonska plošča, ki so jo prodali v nakladi več kot milijon primerkov, je bila posneta že leta 1902. Enrico Caruso, najslavnejši tenor vseh časov, poje na njej arijo Vesti la guibba iz Leon-cavallove opere Pagliaccio. Čeprav nima škrg in diha s pljuči, se povodni konj rodi pod vodo. • Veverice vidijo (tako kot psi) samo črno-belo. Za razliko od človeka pa gledajo ..panoramsko”, slika v njihovem centru za vid je enako ostra v razponu 180 stopinj, in ne samo v smeri, v katero je uperjen pogled. • - Zloglasni rimski Neron je bil strasten igralec domin. • Današnji slikarji lahko prirejajo samostojne razstave že med študijem. Slikarji indijskih miniatur, ki so bili zbrani v šoli Kangra, so se morali učiti debelih 10 let, preden so jim dovolili samostojno naslikati (kaj šele razstaviti) eno samo samcato sliko. • Sloviti kip Augusta Rodina „Mislec”, ki prikazuje moškega atletske postave in nena- vadno topega izraza, bi moral biti po prvotni zamisli portret pesnika Danteja. • Slikarji v stari Kitajski so lahko po mili volji risali in slikali ženske akte in tudi spolni akt na način, ki bi ga danes označili za pornografskega. Nečesa pa vendarle niso smeli naslikati: golega ženskega stopala. • Prostornina lobanje neandertalca je bila v povprečju za 100 kubičnih centimetrov večja od prostornine lobanje današnjega človeka. • Mickey Mouse, sloviti m išek Walta Disneya, ima na rokah, ko sname rokavice, samo štiri prste. • Mesto Panama na Panamski ožini je edini kraj na svetu,, katerega prebivalci vsak dan gledajo, kako sonce vzhaja iz Atlantika in zahaja v Pacifik. Glasbeniki jazza so uporabljali dokaj nenavadna glasbila. Eno od takih se je imenovalo goofus, podobno je bilo saksafonu, zvenelo pa je kot orglice. Okoli leta 1925 je bilo v modi tudi tako imenovano „vroče nalivno-pero”, miniaturen klarinet z razponom ene oktayp. Številni jazzisti so igrali tudi na glavnik in toaletni papir. Perilnik, nenadomestljivi prednik nenadomestljivega pralnega stroja, je bil priljubljen inštrument številnih ritmičnih skupin. Američan Ffloyd He-nderson je igral tudi na zadnjo plat,— vendar samo na koncertih za zaključene družbe. Ko ga je nekoč prišel poslušat Al Capone, se je Ffloyd tako prestrašil, da ni dal od sebe niti note. • Statistika beleži, da živi v New Yorku okoli 1,500.000 potepuških psov in 500.000 prav takih mačk. VOJAŠKI KOTIČEK SODOBNA DOMAČA OROŽJA Na vaji ..Enotnost 83” so lahko opazovalci videli nekatera nova ali pa izpopolnjena orožja, ki prihajajo v redno oborožitev enot JLA. Med njimi je tudi ostrostrelska puška M-76 s polavtomatskim zaklepom. Ostrostrelce kot posebno spretne in izurjene vojake smo dolgo časa kar malo zanemarjali, zdaj pa spet dobivajo večji pomen in veljavo. Ostrostrelska puška M-76 je pravzaprav edino naše pehotno orožje, ki bo zadržalo kaliber 7,9 mm. S to puško lahkoostrostrelecs pomočjo optičnega merka uspešno zadene cilj na daljavah do 1.200 m. če doda pasivni IC merek (infrardeči merek), lahko na cilj uspešno nameri in ustreli tudi ponoči. Puška je polavtomatska in tehta z optičnim merkom okoli 4,5 kg. Polni se z okvirom, v Katerem je 10 nabojev, optični merek povečuje štirikratno, vizirni ris v njem je viden tudi ponoči. Puška uporablja standardno, označevalno ali ostrostrelsko strelivo. Strokovnjaki trdijo, da gre za odlično orožje. Naša pehota je dobila tudi sodobnejši domači mitraljez. Govor je o mitraljezu kalibra 7,62 mm (je tudi v varianti puškomitraljeza), ki je in bo zamenjal znani mitraljez M-53 (Šarec) kalibra 7,9 mm. Novi mitraljez je lažji in učinkovitejši od predhodnika, posebej pa je pomembno, da uporablja enako strelivo kot druga pehotna orožja. To je zelo pomembno pri preskrbovanju enot, poleg tega pa so nekateri deli teh orožij med seboj zamenljivi, kar pride zelo prav v bojih. Nenehno posodabljamo tudi ročne bombe. Pripadniki pehote in drugih enot naše armade so dobili dva nova modela z oznako M-75. Navadna ročna bomba te vrste je polnjena z jeklenimi kroglicami, namenjena pa jeza odbitjeju-riša. Varianta s kumulativnim nabojem pa je namenjena za boj proti oklepnim vozilom iz neposredne bližine. Protioklepni boj dobiva zaradi dejstva, da je skoraj 90 odst. enot sodobnih armad na kolesih in v oklepu, vse večjo veljavo. Zato si tudi pri nas prizadevamo uvesti kar največ protioklepnih sredstev tudi v pehoto, v najnižje enote, ter jih usposobiti za protioklepni boj iz bližine. Naše enote so pred kratkim dobile še dve zelo učinkoviti pehotni protioklepni orožji: ročni raketomet M-80 ali „zolja” in ročni raketomet M-79 ali „osa”. Ročni raketomet M-80 je namenjen za enkratno uporabo v protioklepnem boju. Njegova masa je samo 3 kilograme, domet 250 metrov, pri dobrem zadetku pa prebije oklep, debel 300 mm. Kaliber cevi (ki se po uporabi odvrže) je 64 mm. „Zolja” je sicer podoben nekaterim tujim orožjem, vendar ima povsem naše rešitve. Po uspešnosti ne zaostaja za podobnimi tujimi protioklepnimi sredstvi. Ročni raketomet M-79 ali „osa" je za večkratno uporabo. Ima optični merek, domet je do 600 m. Njegova masa je 10,7 kg, učinkovit domet proti oklepnikom 350 m. Prebije oklep, debel do 400 mm. „Oso" razvijamo, da bo še bolj učinkovita. Verjetno ni poveljnika, ki si ne bi želel imeti na voljo orožje, kot je večcevni raketomet. To orožje je namenjeno predvsem za odpiranje nenadnega, izredno hitrega, močnega in učinkovitega ognja. Predvsem na pomembne cilje, kot so položaji raketnih in artilerijskih enot, poveljniška mesta, centri za zveze in podobno. Se posebej prav pride v spopadu z močnimi desantnimi silami ali pri odbijanju nenadnih prodorov oklepno—mehaniziranih enot. Pri nas smo doslej imeli dva domača modela: vlečnega z oznako M-63 kalibra 128 mm in SVLR M-77 kalibra 128 mm. Slednjega so posodobili in predstavlja izredno učinkovito orožje. Ima 32 cevi kalibra 128 mm, vgrajen je na tovornjak (vse domače izdelave), v pičlih 18 sekundah izstreli vseh 32 raket, katerih domet je nad 20 km. Za ponovno polnjenje potrebuje posadka samo 3 minute. Masa orožja z vozilom vred je 21,3 tone. Rakete na ci lju uničijo in zaustavijo skoraj vse. V prihodnji številki bomo opisali nekaj domačih dosežkov na področju izdelave bojnih vozil. Ročni raketomet M—BO „zolJa" za enkratno uporaba Večcevni raketomet SVLR M—77 „oganf’ z 32 cevmi in raketami kal.128 mm. 10 (3 Jože Goršin Mi,an Jakopin Lado Brulc Franci Zorc Zmago Novak Ivan Hrovai NERAZVITOST JE ZMAJ S SEDMIMI GLAVAMI „Komaj dve leti sem v službi, a sem že dobil stanovanje, ki je vredno več kot 100 milijonov starih dinarjev, tu je vodovod, elektrika, trgovina, na cestah in ulicah asfalt. Vse to je za prebivalce mesta nekaj samo po sebi umevnega, prebivalci vasi pa si morajo to šele priboriti. Mislim, da to ni pravično,” je dejal Franci Bačar, predsednik skupščine krajevne skupnosti Dolž za okroglo mizo o nerazvitosti, ki so jo pripravili Dolžani. S to nenavadno prostodušno in resnično izjavo naj bi prilil še malo olja na ogenj v razpravi o nerazvitosti. Toda pojav, ki smo ga doslej imeli v mislih le, ko je šlo za druge republike ali pokrajine, je zmaj z več glavami. In tu ne pomaga dosti ognjevito opletanje z besedami. Več haska bo verjetno od akcije, ki naj bi stekla po okrogli mizi. Vsaj temu naj bi bil namenjen pogovor s številnimi gosti z občine, družbenopolitičnih organizacij, sisov in drugih. In reči je treba, da je okrogla miza na Dolžu v podružnični šoli uspela. Že dejstvo, da so se Dolžani odločili za okroglo mizo, pomeni, da so zadeve vzeli v svoje roke. Tako kot pred leti, ko so skoraj sami zgradili povezavo z gorjansko cesto. Kot so zapisali v gradivu za okroglo mizo, je krajevna skupnost Dolž najmlajša v novomeški občini, saj je nastala šele leta 1982 z odcepitvijo od krajevne skupnosti Stopiče. V njej je le pet vasi ali zaselkov s 460 prebivalci. Vodstvo krajevne skupnosti se ježe takoj na začetku soočilo z nerazveseljivimi podatki, število prebivalstva upada, prav tako otrok, usmerjenih kmetij ni, ne obrtnih delavnic, trgovine, niti metra asfaltirane ceste, vodovoda, v električnih vodih pa je včasih le 120 voltov napetosti in tako naprej. Franci Bačar, mladi inženir geodezije, ki sega bodo Novomeščani spomnili po tem, da je med počitniško prakso pometal ceste (kar je znamenje, da je človek, ki se ne ozira dosti na konvencije), se je najprej opravičil, češ da ne zna voditi okroglih miz. A pogovor je le stekel, najprej o kmetijstvu. Bačar je med drugim navedel, daje v krajevni skupnosti šestnajst zaščitenih kmetij, a niti ene usmerjene. Medtem ko se je nekdaj večina prebivalstva preživljela s kmetovanjem, se zdaj večina krajanov vozi na delo v dolino. Kmetijstvo je le dodaten virzaslužka, z njim se ukvarjajo le ostareli ljudje. Kako začeti s kmetijstvom, da bo bolj donosno, da bo bolj perspektivno? AGRONOMI NE ZNAJO DELATI Z LJUDMI Vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Krka Miha Krhin je dejal, da so družbene Miha Krhin usmeritve take, da bolj spodbujajo kmetovanje v dolini, kjer so učinki hitrejši in boljši. Seveda bi se dalo tudi v hribovitih predelih, kjer kmetijsko zemljo zdaj prerašča grmovje, bolje izkoristiti. Toda spoznanj in metod za boljše kmetovanje v hribovitih predelih ljudje ne sprejemajo, ker je tu potrebno združevanje dela, zemlje in delovnih sredstev. „Hkrati imamo tudi velike težave z našo pospeševalno službo. Agronomi so mladi in neizkušeni, ne znajo delati z ljudmi. Pozdravljam pobudo krajevne skupnosti. Naj se predstavniki krajevne skupnosti oglasijo vzadrugi, pa se bomo pogovorili. Zdaj pa ne morem dati določenega nasveta, kaj naj bi počeli. Zato potrebujem več podatkov, potreben bi bil strokoven načrt, kaj naj pridelujejo krajani.” „Vse dosedanje študije o razvoju kmetijstva v novomeški občini niso upoštevale Podgorja,” je odvrnil Bačar in dodal, da je zdaj težko zahtevati pobudo od ljudi, ki so bili štirideset lettiho. Hkrati pa je težko začeti s sodobnim kmetijstvom, ko ni cest, po katerih bi, recimo, vozili kombajni. In že smo pri drugem perečem problemu. ,Na območju krajevne skupnosti ni niti enega metra asfaltirane ceste, še več, večina cest je ne-kategoriziranih. V krajevni skupnosti so zaselki in hiše, kamor mi mogoče z avtomobilom. Najhuje je med Pangerč grmom in Dolžem, kjer vodi le kolovoz, pa še ta dvakrat prečka potok. Toda sami se ne morejo lotiti popravljanja cest. „Pred nedavnim smo odprli peskokop”, je dejal Franc Zorc, „a tudi do njega moramo napraviti cesto, če naj ga izkoriščamo.” ..Komunalna skupnost je doslej že sodelovala z denarjem pri urejanju poti proti Cerovcu, prav tako ima na voljo nekaj denarja novoustanovljena cestna skupnost, ki bo dala prednost manj razvitim,” je dejal Peter Lavrič. „Seveda boste morali'tudi sami sodelovati z denarjem, če hočete imeti asfaltiran vsaj del najpomembnejše ceste,” je dodal Dušan Jarc. Na vse to je Franci Bačar izjavil, da na lastne sile ne morejo računati. V blagajni krajevne skupnosti se bo nabralo le400 tisoč dinarjev, to pa še daleč ni dovolj za sodelovanje pri gradnji vodovoda. PODGORJE JE BREZ VODE ..Podgorje je najslabše oskrbljeno z vodo,” pravi direktor Komunalnega podjetja Novo mesto Alojz Ucman. „V srednjeročnem načrtuje sicer zapisano, da bomo v letu 1983 začeli graditi vodovod, potem smo gradnjo preložili na letos, a še zdaj ni čisto jasno, če nam bo uspelo zbrati ves potreben denar. Za g radnjo celotnega sistema bomo namreč potrebovali 40 milijonov dinarjev ali štiri milijarde starih dinarjev. Gradnja bi potekala vsaj tri leta, v več fazah. Projekti so narejeni, zdaj pa urejamo zemljiškoknjižne zadeve." Cevovod med Stopičami in Malim Orehkomje že narejen, ni pa ostal ih objektov, manjka tudi še Franci Bačar Bojan Mikec Miha Hrovatič Dušan Jarc „Na Dolž vozita samo delavski in šolski avtobus,” je povedal Zorc. ',Ker ni rednih avtobusov, se na šolskih vozijo odrasli, otroci, pase stiskajo med sedeži. Z Gorjanci smo že nekajkrat skušali urediti zadeve, a ni posluha.” Jože Goršin se je spraševal, kaj bo, ko bo prišlo do nesreče z avtobusom, v katerem se gnete tudi po 120 potni kov. NA SESTANKU NI BILO DELODAJALCEV In potem spet povzame besedo Franci Bačar. „Tudi danes smo povabili predstavnika Gorjancev, pa ga ni. Pogovarjali smo se že z zasebnikom, pa ni interesa. Hudo je tudi, ker nimamo trgovine. Naši ljudje nakupujejo v mestu, če nočejo peš nositi nakupljenega, morajo prej z dela. Nujno bi potrebovali vsaj trgovino zaživila, še najbolje pa bi bilo, ko bi imeli zraven tudi trgovino za kmetijske potrebščine." „Za dnevno oskrbo bi bila najboljša zasebna trgovina,” je dejal Milan Jakopin. ..Trgovske organizacije namreč ne poslujejo več tako akumulativno, zato se ne zanimajo za gradnjo trgovin. Morda bi za to pridobili zdomca, ki tu gradi hišo. Občina bi to podprla.” In tako se niza vprašanje za vprašanjem, za vsako in tudi odgovor. Tik pred zaključkom na-vrže Zmago Novak misel, da bi Dolž lahko kaj pridobil tudi zaradi tega, ker spada v spominsko območje Žumberak — Gorjanci. A krajevna skupnost nima delegata v tej skupnosti, pa tudi skupnost sama nima denarja. Glavno breme pri razvoju tega območja naj bi nosile organizacije združenega dela, ki naj bi ustanavljale obrate. A na okrogli mizi ni niti enega predstavnika iz organizacij združenega dela, kamor se Podgorci, ki so znani kot trpežni delavci, vozijo na delo. Dolž je vse do nedavnega spadal h krajevni skupnosti Stopiče, pravi Dušan Jarc. Ta pa ni bila nerazvita, zato prave razmere na področju Dolža niti niso bile znane. Ker je krajevna skupnost Dolž med manj razvitimi v novomeški občini, v dokumentih in planih pa piše, da bodo taka področja deležna posebne pozornosti, naj bi bil Dolž deležen večje pomoči. Bojan Mikec pa je dejal,dase zdaj, odkar jena Dolžu poprijela mlajša generacija, čuti nov utrip. Morda bi lahko pomagale tudi mladinske delovne brigade. Vsekakor pa bo potrebno v družbi drugače obravnavati taka področja. SPRENEVEDANJE? In za konecšeizjava Ivana Hrovatiča, Podgorca na začasnem delu v Novem mestu, kot se je ' sam predstavil: „Če bi delo na tak način zastavili že pred desetimi leti, ne bi nič naredili. Odkar so mlajši in šolani ljudje vzeli zadeve v svoje roke, je več upanja. Vendar zdaj tudi spoznavamo, da smo vse preveč vlagali v velike projekte, pozabljali pa smo na take predele, kot je Podgorje. A tudi zdaj ni dosti bolje. Take majhne in kadrovsko šibke krajevne skupnosti tiramo, da same zbirajo podatke (na primer o upadanju prebivalstva, starostni strukturi), da same pripravljajo programe razvoja. Za ves ta kompleks vprašanj pa bi potrebovali cel štab strokovnjakov. Skratka, postavlja se vprašanje, ali so krajevne skupnosti v resnici lahko same nosilke razvoja. Tudi v materialnem pogledu. Zato bi bilo potrebno večje vlaganje. Če bi vseh 150zaposlenih vložilo vse svoje osebne dohodke, ne bi bilo dovolj niti za vodovod." Solidarnost pa naj bi se pokazala tudi tako, da bi del sredstev iz krajevnih skupnosti, ki že imajo urejeno infrastrukturo, prenesli v manj razvite krajevne skupnosti. Sicer nebo mogoče premagati prepada med nerazvitimi in razvitimi, ta se bo le še poglabljal. In v pripombe o usmeritvah dela občinske skupščine Novo mesto so Dolžani zapisali: „V krajevni skupnosti Dolž imamo občutek, da sestavljalci planov sploh nimajo pregleda nad resničnim stanjem na terenu ali pa se namenoma sprenevedajo. Kako je sicer možno, da ima občina Novo mesto, ki spada med razvitejše, na svojem področju še cele krajevne skupnosti, ki so brez vodovoda, telefona, asfalta, ustrezne električne napeljave, trgovine itd!” RIA BAČER JOŽE SIMČIČ „STANDARDNA” NAPETOST 120 VOLTOV In potem se začne zgodba spet ponavljati, to pot o elektriki. Na okrogli mizi so krajani povedali, da je napetost komaj 120 voltov. S tako napetostjo pa je nemogoče napajatižepralni stroj, kaj šele druge naprave, Ali so tu možne rešitve? „Dolž je dobil elektriko leta 1957, deset let kasneje Iglenik, vsi pa v skladu s tedanjim načinom, po katerem je bilo pomembno le, da elektriko dobi vsaka hiša,” je pripovedoval Zvone Čampa, direktor Elektra Novo mesto. „Seveda tako omrežje ni več ustrezno. Z izgradnjo transformatorske postaje na Dolžu so bile samo deloma izboljšane razmere, ni pa to celovita rešitev. Iglenik bi morali preklopiti na transformatorsko postajo Cerovec, podreti omrežje med Vrhemi in Iglenikom, tam pa zgraditi visokonapetostno omrežje. Še eno transformatorsko postajo bi morali zgraditi na Zajčjem vrhu, za vse to pa bi potrebovali 6,5 milijona dinarjev. Pa še to bi zgradili šele leta 1985 in niti še ne vsega,” je bil povsem določen Čampa. Abrez sodelovanja krajanov tudi tu ne bi šlo, saj bi morali prispevati drogove pa izkopati jame itd. O šoli je govoril Lado Brulc. Šolski okoliš osnovne šole iz Stopič je med največjimi v občini, vanj pa šteje tudi pod ružnična šola na Dolžu. Razmere na šoli so se precej izboljšale pred dvema letoma, ko je bilo vanjo vloženih 3,5 milijona dinarjev. Zamenjali so okna, vrata, uredili sanitarije. Toda ker obnova šole v Stopičah šeni končana, služi del šole na Dolžu za skladišče. In ta prostor seveda ni bil adaptiran, v njem pa bi lahko bila telovadnica. In v skladišču leži za 10 milijonov opreme za zobozdravstveno ambulanto, prostora zanjo pa ni in zato je vse Podgorje še vedno brez te prepotrebne ustanove. cevovod dostopiškešole. V drugi fazi naj bi naredili rezervoar na Malem Orehku in črpalko za več kot tri kilometre vodovoda pa spet rezervoar na Igleniku. Vse to bi veljalo poldrugo milijardo starih dinarjev, a vodeše nikjer nebo. Vprašanje pa je, kako radodarna bo banka. Miha Hrovatič pravi, da so bili do leta 1&81 še ugodni krediti za gradnjo vodovodov, ampak takrat akcije še ni bilo. Zdaj skuša banka sredstva občanov in komunale združiti, da bi krili vsaj del potreb po denarju. Izrazil je upanje, da bo mogoče po sedaj veljavnih predpisih izpeljati vsaj del financiranja, kako pa bo čez tri mesece, ne ve nihče. Voda pa je osnova za napredek kmetijstva, zlasti živinoreje, za trgovino, obrt in za potrebe krajanov. Voda je tisti del osnovne komunalne opremljenosti, brez katere ni napredka. Napredek pa je drag, saj štiri milijarde dinarjev niso mačje solze, še posebej, če celotno vsoto porazdeliš na 120 gospodinjstev. priloga dolenjske XIII. brigada „Mirka Bračiča" v Builnji vasi pred odhodom na Štajersko. tudi nemški napad nad Ljubnim. XIV. divizijajez delom svojih sil prekoračila Mozirske planine in prešla na Koroško, z drugim delom pa krenila proti Savi na Moravško. Nemški napadi so prenehali 26. februarja. Ko se je divizija spet zbrala, je naštela v svojih vrstah le še okrog 500 borcev. Polovica divizije se je žrtvovala za izvršitev naloge. Tudi sovražnik je imel velike izgube. Pohod Štirinajste na Štajersko in njeni boji so imeli v zavesti slovenskega partizana med vojno posebno mesto. Po vojni je postala legenda o junaškem boju in nečloveškem naporu divizije ljudska last. Pohod ni bil le krajevna slovenska bojna epizoda. Štirinajsta je bila prva velika taktična partizanska enota, ki je tako daleč vdrla proti osrčju nemškega rajha kot do tedaj še nobena partizanska enota ali enota zavezniške vojske. To je imelo velik vojaški in politični pomen. Pohod je bil pomoč slovenske skupnosti severni Sloveniji, kije imela zagotovljeno obrambo zoper oškodovanje slovenskih nacionalnih interesov. Pod vplivom pohoda in s sodelovanjem partizanov severne Slovenije se je začela ena najbolj uspešnih mobilizacij, pri kateri ni šlo samo za novačenje borcev, ampak tudi za pridobivanje ljudskih množic za osvobodilni boj. Severna Šlovenijase je po moči politične organizacije osvobodilnega gibanja, množični ljudski privrženosti temu gibanju in po moči partizanskih čet kmalu izenačila z drugimi slovenskimi pokrajinami. Borci Štirinajste so morali na pohodu in v bojih vzdržati velike napore. Utrujali so jih več kot 500 km dolg marš, preobteženost z opremo in nošenje ranjencev. Hud mraz in globok sneg sta za zimsko vojskovanje materialno slabo pripravljene borce mučila skoraj ves čas pohoda po Štajerski in povzročala rane, bolezni in oslabelost. Borci so morali po dolgem nočnem pohodu skoraj ves dan ostajati na položajih in se boriti. Prehrana na Štajerskem je bila nazados-tna, spanja je bilo premalo. Ognjena moč partizanskega orožja je iz dneva v dan pojemala: primanjkovalo je maziva za avtomatske mehanizme, pohajale so tudi zaloge streliva. Ranjeni partizani, skriti po domačijah v hribih osrednje Štajerske, spočetka niso imeli zadovoljive zdravniške oskrbe in možnosti za najmanjše udobje. Kljub temu borci v bojih niso popuščali. Položaje so branili vztrajno in zagrizeno, preboje so izvajali z nezadržnimi juriši. Čeprav so bili slabo oblečeni in zaradi naporov izžeti, so partizani vendarle ohranili dovolj moči, da so vzdržali do konca. Nikoli se niso vdajali sovražniku, ki je ujel in zverinsko pobil le od naporov, mraza, bolezni in ran popolnoma onemogle. Borci Štirinajste so imeli moralno zavest in moč, ki-so ju ojeklenili v neštetih bojih po vsej Sloveniji. To j.e.bil° Pogiavitno za bojno sposobnost XIV. divizije, to je bil temelj legende, ki jo je spletlo ljudstvo in ki živi še danes. Partizanski pesnik, narodni heroj Karel Destovnik-Kajuh, padel v Belih vodah pri Šoštanju 22. februarji 1944. XIV. divizija pred prehodom Cez' reko Savo, 13. januarja 1944. Komandant XIV. divizije Jože Klanjšek—Vasja, namestnik politkomisarja Glavnega štaba NOV in PO Slovenije Viktor Avbelj—Rudi, politkomisar divizije Stane Dobovičnik—Krt na Federmausu na Kozjanskem 8. februarje 1944. >» Prenos ranjencev na Paškem Kozjaku 19. febmarja 1944. (Prvi od leve je verski referent divizije Jože Lampret.) Legende POHOD ŠTIRINAJSTE NA ŠTAJERSKO 6. januarja 1944 je XIV. divizija krenila na svojo zgodovinsko pot iz Bele krajine. Na Dolenjskem je pustila vse za dolge pohode in težje boje nesposobne tovariše. Pohod jezačelo 1032 izbranih in prekaljenih borcev, ki so bili opremljeni z avtomatskim orožjem, minometi in nekaj lahkimi topovi. Ker neposredna pot na Štajersko preko Save ni bila mogoča zaradi težko prehodne reke, zahtevnega terena in velikih sovražnikovih transportov, se je vodstvo divizije odločilo za pot južno od Zagreba preko Moslavine, Hr-vatskega Zagorja in Sotle. Pri prehodu iz Žumberka čez progo Zagreb-Karlov^c v Pro-kupje se je divizija prvič spopadla s sovražnikom. Prešla je močvirja Prokuplja, presekala železnico Zagreb-Sisak in preko Turopolja prodrla do Save. Reko je partizanska enota prešla v čolnih in prišla v Moslavino, ki joje X. korpus že prej osvobodil. Na poti do Sotle je hr-vatsko ljudstvo spremljalo divizijo z veliko ljubeznijo in ji nudilo vso pomoč. Takoj po prehodu Sotle ter utrjene in zastražene meje pri Sedlarjevem (6. februarja 1944) je imela XIV. divizija prve praske s sovražnikom. Nemci, čeprav jih je prihod divizije v prvem trenutku presenetil, so iz okoliških garnizij hitro zbrali večje sile in napadli partizansko enoto na položajih severno od Pilštajna. Divizija je te napade odbila, vrgla iz stroja okoli 100 Nemcev in se pomaknila južneje na pobočje Bohorja. Nad Planino so večje nemške sile, podprte s topništvom in letalstvom, napadle divizijo. Ne glede na to je divizija napadla in uničila rudnik Senovo. Medtem je zapadel globok sneg, ki je med vsem pohodom izredno oteževal borbe in obstoj brigad. Po hudem boju na Bohorju se je divizija pomaknila proti Savinji. Nameravala je prečkati reko, vendar so ji močne nemške koncentracije na cesti Celje-Zidani most to onemogočile. Divizija si je izbrala pot preko železnice Maribor-Celje. Na poti proti železnici seje morala divizija prebijati skozi gost razpored sovražr ih koncentracij, ki so že prej zasedle vse ceste in dominantne višine. Predhodnice partizanske enote so morale na juriš izsiliti prehod čez cesto Rimske Toplice-Kozje in Laško-Kozje. Posebno hudi so bili boji na težko prehodnih grebenih pred progo. Progo Maribor-Celje je divizija prešla pri sv. Juriju, okrog Dramelj se je spet spopadla z Nemci. Ko so Nemci spoznali, da je propadel njihov namen zadržati divizijo južno od proge Maribor-Celje in jo tam razbiti, so spremenili razpored. Osnovne sile so premestili na cesto Celje-Konjice-Maribor in Celje-Vitanje. Sovražnik je nameraval izkoristiti izredno neugodne vremenske razmere (sneg in mraz) in z nenehnimi boji divizijo prisiliti, da bo porabila municijo, nakar bi jo bilo lahko uničiti. XIV. divizija je kljub temu prešla cesto Celje-Konjice-Maribor. Okrog razvalin gradu Lindek je bila ogorčene boje z več tisoč nacisti. Divizijskim predhodnicam se je posrečilo na juriš prebiti močne pehotne in tankovske zasede v soteski ceste Celje-Vitanje ter se prebiti na območje Paškega Kozjaka zahodno od Vitanja. Okoli tega območja so Nemci zbrali še večje okrepitve. Zaprli so obroč. Borci XIV. divizije, utrujeni do onemoglosti zaradi snega, mraza, nenehnih bojev in neprespanih noči, noseč s seboj na ramenih vse ranjence, so pokazali neznansko junaštvo in samozatajevanje. Zaradi pomanjkanja municije je morala divizija poskriti še zadnje topove, večino minometov in tudi nekaj mitraljezov. Štab je sklenil prebiti obroč, razbiti blokado na cesti Mislinje-Vitanje in se z divizijo prebiti na Pohorje, štirje bataljoni divizije so blokado prebili in se prebili na Pohorje, kjer jih nemški napadi niso več dosegli. Glavnina divizije pa se je zaradi tankovske in artilerijske premoči morala umakniti nazaj in takoj nadaljevati z novimi besnimi boji. Ko se je obroč okrog divizije zožil na vsega dve višinski točki, se je divizija prebila v jurišu, ki je postavil vse na kocko, in prodrla preko proge in ceste Celje-Dravograd. Najtežje preizkušnje je XIV. divizija prestala na obronkih Mozirskih planin, na prostoru med Šoštanjem, Velenjem, Slovenjgradcem in Mežico. Tu so Nemci koncentrirali proti partizanom sile okrog dveh divizij. V boj so vrgli 19. in 25. SS-Polizeiregiment, 139. planinski polk iz Celovca, 18. Landesschutzregiment, garnizijski polk iz Maribora, tankovski bataljon iz Celja in vso VVehrmannschaft iz štajerske. Vešče so zasedli vse višinske točke in prehode in jih utrdili. Obroč okoli divizije so sklenili že na Plešivcu severno od Velenja. Divizija se je v jurišu prebila na Graško goro, kjer so Nemci z veliko premočjo spet sklenili obroč. Med ponovnimi preboji, ki so trajali noč in dan, se je divizija prebila do vasi Ravne severno od Šoštanja. Boj na Ravnah 22. februarja 1944 je bil najbolj ogorčen med prebojem Štirinajste na Štajersko. Borci so dali vse od sebe in prebit je bil zadnji veliki obroč. Nekateri borci so bili po preboju tako utrujeni, da so obležali na položajih in postali žrtve nemških grozodejstev. Naslednjega dne je med poskusom ponovnega obkoljevanja pri Belih vodah v bližini svojega rojstnega kraja padel Karel Destovnik-Kajuh. Nemci so še naprej zasledovali divizijo, vendar so se pred njo že odpirali svobodni prehodi na visoke Mozirske planine. Brez uspeha je bil Enote XIV. divizije pred prehodom preko ceste Rimske Toplice—Jurklošter 12. februarja 1944. Merila ZAKON, KI JE ZMANJŠAL ŠTEVILO DELOVNIH INVALIDOV Januarja letos je začela veljati nova invalidska zakonodaja, ki prinaša velike spremembe, predvsem v novi definiciji invalidnosti. Doslej se je delovna zmožnost ugotavljala le za dela in naloge, ki jih je zavarovanec opravljal neposredno do nastanka invalidnosti, po novem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidnega zavarovanja pa je invalidnost podana, če nastane zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca. Te trajne spremembe so lahko posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe doma ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem. Ugotavlja se tudi zmanjšanje ali izgubo delovne zmožnosti za dela, ki jih je zavarovanec opravljal pred nastankom invalidnosti, kot za dela, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti in izobrazbi v okviru temeljne organizacije. Po novih, strožjih merilih za ocenjevanje de-lazmožnosti bo delovnih invalidov znatno manj, večje pa bo število delavcev s tako imenovano spremenjeno delovno zmožnostjo. Ko ne bodo več sposobni opravljati dosedanjega dela, jih lahko razporedijo na delo, ki ustreza strokovni izobrazbi, oziroma delovni usposobljenosti. Gre torej za večje število ljudi, ki jim ne bo priznan status invalida, organizacije združenega dela pa so jim dolžne nuditi ustrezno delo v okviru spremenjene delovne zmožnosti. V takih primerih pa mora delovna organizacija odločiti, ali bo dala prizadetemu nadomestilo — razliko od prejšnjega osebnega dohodka, če bi bil na novem delovnem mestu pri tem prikrajšan. Prav to pa je eria od vrste pomembnih zadev, ki bi jih morali v združenem delu v samoupravnih aktih urediti čimprej. Uradni rok je namreč že potekel. Celoten postopek se tudi po novem uveljavlja pri skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja, uresničujejo pa ga v delovnih organizacijah. Zakaj sploh te novosti okrog ugotavljanja Spremenjene delovne zmožnosti, ki so v prvem hipu videti zelo zamotana zadeva? Zato, ker sodi to med preventivne ukrepe, ki jih nova zakonodaja bolj zasleduje od prejšnje. Drugi tak ukrep preventivne narave pa je ugotavljanje neposredne nevarnosti za invalidnost. Tako lahko po novem razporedijo na nova dela in naloge tudi zavarovanca, pri katerem je taka nevarnost podana. Tudi vtem primeru se postopek ugotavljanja vodi pri SPIZ, ki izda sklep, delovna organizacija pa mora svojemu delavcu poiskati delo, pri katerem ne bo zdravje ogroženo. Najbolj se vse zaplete v praksi, ko je potrebno delavcu dati njegovemu zdravstvenemu stanju ustrezno delo. V največ primerih v združenem delu pravijo, da takih del nimajo ne v okviru domače delovne organizacije ne kje v bližini, kajti tudi to možnost so v združenem delu dolžni poiskati. Vsi se invalidov otepajo, posebno tistih iz sosednjega tozda. Res pa je tudi, da prizadetemu ni lahko menjati delovno okolje. Posebno je ta problematika očitna v gradbeništvu in gozdarstvu. Nič koliko gradbenih delavcev ima ugotovljeno okvaro hrbtenice, zdravniki ugoto-ve, da za težko fizično delo niso več sposobni, pač pa bi lahko dobro delali sede. Toda ..sedečih del” zanje ni. V novomeški občini so lani z anketo ugotavljali, kakšno je stanje na področju varstva invalidov. Od 122 delovnih organizacij, ki so dobile vprašalnik, jih je odgovorilo 82. Iz odgovorov pa je razbrati, da v 33 manjših delovnih organizacijah z nekaj več kot 1.100 zaposlenimi invalidov nimajo. V 49 organizacijah združenega dela, v katerih je nad 21.000 zaposlenih, imajo 610 invalidov, vendar je ugotovljeno, da kar 53 invalidov ne opravlja primernega dela. V19 organizacijah združenega dela tudi nimajo za delo manj zmožnih delavcev, medtem ko je v ostalih 289 takih oseb. Večina tozdov te delavce z dobro voljo le nekako premesti na ustrezno delo, v 5 tozdih tega ne delajo, v 2 delovnih organizacijah pa so navedli, da ljudi ne premeščajo, ker zanje ni ustreznih del. Da bi zadostili zakonu in rešili vprašanje sv- Edi Knafeljc z Glavnega trga je skoz in skoz nenavaden človek. Če bi imel pisateljsko žilico, bi lahko iz svojih življenjskih izkušenj napisal več napetih zgodb, ampak jih raje pripoveduje. Lani novembra je stopil v 80. leto starosti, čeprav ne po videzu ne po vedenju ne daje slutiti let, ki jih nosi. Mnogi ga poznajo le kot urnega žagarja, ki spretno premeče in sežaga skladovnico drv, drugim je znanec iz internacije, iz partizanov ali zaporov, nekaterim prijatelj kot lovec ali ribič, krog znancev pa ima tudi med kvartopirci. ...V vV-. - ; ■ .: ojih delavcev z zmanjšano delovno sposobno stjo in ostalih, ki bi jih bilo potrebno razporedit na lažja dela, se nekatere delovne organizacij« zavzemajo za ustanovitev lastne invalidski delovne organizacije. Tak interes kažejo zlasti > Novolesu in pri Pionirju, medtem ko v 31 delov nih organizacijah predlagajo ustanovitev inva lidske delavnice za več delovnih organizaci skupaj. Samo 13 kolektivov pa je bilo mnenja,d; je potrebno invalide usposabljati in jih ustrezne zaposliti tam, v tisti delovni organizaciji, kjer ji invalidnost nastala. To stališče pa podpirajo tudi strokovnjaki, sa menijo, da ne z etičnega, ne s socialnega in ne; ekonomskega vidika ne bi smeli izločati invalidov ir delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo iz nji hovih dosedanjih okolij. Odločitev o tem, ali vendarle ustanoviti inva lidske delavnice za tiste delovne organizacije, k res ne morejo priskrbeti svojemu delavcu lažje ga dela, pa bo padla šele, ko bo s strokovne plat točno ugotovljeno, za kolikšno število priza detih gre. Možno je tudi, da ponekod to proble matiko obravnavajo bolj z levo roko, in ne kaž« kar takoj verjeti, da ne bi bilo mogočez malo ve« dobre volje vprašanje ustreznejše zaposlitv* rešiti doma. _ Pri starih Novomeščanih ZNAŠ MOLČATI? JAZ TUDI! delavce. Tam so me aretirali zaradi nedovoljen trgovine. Tokrat so me vrteli, češ da sem 40 ku bikov drv preko zadruge prodal v tujino. Teg sploh ni bilo možno izpeljati, ampak v preiskav pod ključem sem bil celih 9 mesecev, nato p-brez sodbe izpuščen. Izkupiček od prodanih dr je medtem dobilo sodišče, jaz pa sem sodišč tožil, tožbo dobil in denar tudi.” Ko je obujal spomine na zaporniške čase, j hodil gor in dol po kuhinji, mahal z rokami in tc ko podkrepljeval pripoved. „Moj sobni starešin je bil znani mojster magije Svengali. Srečai p sem še marsikoga, ki je včasih sodil k .eliti'. K sem prišel na prostost, so me najboljši prijate spraševali, kako je bilo, posebno na prisilne delu v Litostroju. Jaz sem vprašal: ,Znaš molč; ti?' Kajpada je vsak odgovoril:,Znam’.,Jaz tud sem rekel in se še črhniti nisem upal." To pripoveduje danes kot najboljšo šalo, c kateri se mu zasvetijo vsi zlati zobje, pristavi p da v tistih časih ni bilo niti najmanj smešno. Ko je bilo vse to za njim, se je znašel že v srt dnjih letih, a brez stalne zaposlitve. „Prijatei Gačnik z Boričevega, Jože Ferlič iz Novec mesta in Jože Lampret z Brega so mi posodi denar, da sem leta 1952 nabavil ci rkularko in s zapisal med žagarske obrtnike. S to cirkulark še danes delam. Samo pri gradnji avtoceste ser po brigadirskih naseljih med Korenitko : Kronovim razžagal 2000 kubikov drv. F avtocesti sem se peljal s svojo mašinco prej kt vsi slaivni gostje ob otvoritvi." Kadar ni žagarske sezone, ki bi ga od zore d mraka gnala od hiše do hiše, je najraje med love ali ribiči. „Sem strasten lovec in ribič. Ribič se’ že od drugega razreda dalje, razlika je le v ter da je bilo tiste čase v Krki rib na pretek, danes ji pa ni. Ob večerih pa večkrat z znanci vržem karte. Tega ne skrivam. Tak sem, in pika!" - RIA BACE Stanuje v veliki nekdanji Fichtenauovi hiši in na vratih nima zvonca. Kosem sredi dopoldneva v najbolj m rzlem januarskem dnevu potrkala, se je oglasil glasen „Naprej”. Edi je ležal v postelji, bil pa je urno pokonci, si ogrnil haljo in, čeravno ves prehlajen, je bil pripravljen praviti svojo življenjsko zgodbo. „Rodil sem se v Ameriki, v Pittsburghu, tri leta star pa sem s starši dopotoval v domovino. Vsa mlada leta sem preživel v Srebrničah na očetovi kmetiji. Mama je rodila enajst otrok, toda šest nas je ostalo živih.” V njem se očitno že od malega skriva nemiren duh. Običajne poti ga ne zanimajo, pač pa ovinkaste in strme, ki nudijo svojevrsten užitek, ko prideš na vrh. Leta 1933 seje zaposlil na Jesenicah v martinarni, 1939 pa je v nemirnih časih prišel domov. Sprva je delal v prečenski opekarni, potem pa si je omislil lastno obrt v Straži. „Leta 1942 so me Italijani zaprli in me poslali v internacijo v Treviso in v Padovo. To omenjam le mimogrede, ker sem bil dva dni po kapitulaciji Italije že v partizanih. Bil sem v oborožitvenem bataljonu 7. korpusa, ki je sprejemal in izdajal municijo, ki so jo zavezniki z letali dovažali ali odmetavali v Beli krajini. Po demobilizaciji oktobra 1945 so me nagovorili, da sem za družbeni sektor začel nakupovati kostanj in hrast za zadrugo. Tam pa so hoteli delati po svoje. Prišli smo si navzkriž in hoteli so se me iznebiti. Dosegli so, da so me zaprli, vendar sem bil po petih dneh že zunaj, ampak za zadrugo nisem več nakupoval. Leta 1948 sem se že drugič znašel v arestu. Bili so časi informbiroja. Z njim sicer nisem imel prav nikakršne zveze, ampak zameril sem se vaškemu funkcionarju, ki sem ga na nekaj sestankih razkrinkal zavoljo nepoštenosti. Bil sem obsojen na 27 mesecev zapora, odsedel pa sem le 6 mesecev. Medtem sem imel v glavnem vse premoženje v 80 kubikih drv, ki so stala na železniški postaji Mirna peč vse do leta 1952. Ravno sem se dogovoril z zadrugo, da bi jih odkupili. Drva so bila že naložena, jaz pa sem se z vlakom pripeljal na mirnopeško postajo z denarjem, da bi plačal Edi Knafeljc že več let živi sam. Zna kuhati, p pospravljanju ima pomoč, dolg čas mu ni nik dar. „Dvakrat sem bil poročen. Prvič sem vzdrže v zakonu le nekaj mesecev, druga žena pa mi ji pred 24 leti umrla. Zame je bila enkratna druži ca, nikdar je ne bom pozabil in je prenehe hvaliti." Odmevi RES PRELOŽITEV IZ NEMOČI? Članek v prejšnji Prilogi Dolenjskega lista, ki pod naslovom ..Preložitev iz nemoči?" obravnava člen 7.a zakona o zavarovanju plačil, pravzaprav niti ne preseneča. Na podoben način — izrazito enostransko in posplošeno — probleme v zvezi z nelikvidnostjo že dobro leto z redki mi izjemam i pri kazujejo vsa sredstva javnega obveščanja v Jugoslaviji. Poskusil bom na razumljiv način in s konkretnimi podatki pojasniti nekatere napačnetrditve in vsaj nekoliko osvetliti tudi drugo stran medalje. Ne želim pa začenjati s polemiko v Dolenjskem listu, ker sem trdno prepričan, da kritično stanje zahteva veliko širšo obravnavo na podlagi strokovno popolne in nepristranske ocene rezultatov sedemletnega uveljavljanja našega ..obračunskega sistema". Osrednji zakon, t.j. zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, namreč izvajamo že od spomladi 1976. Zaradi pretiranih in v pravem pomenu besede dlakocepskih določb, ki povsem izključujejo normalno poslovno tveganje, povečujejo administriranje v nedogled, spodbujajo vsesplošno nezaupanje, navadne napake spreminjajo v gospodarske prestopke in celo v kazniva dejanja, je v celotnem obdobju nesmotrno zaposlena kontrola v Službi družbenega knjigovodstva, z ogromnim številom postopkov za nepomembne kršitve pa se ukvarjajo tudi pravosodni organi. Kljub pogostim dopolnitvam zakona in vedno večjim zaostritvam ni pričakovanih učinkov, zato menim, daje bila v trenutnih razmerah vsaj odložitev predvidene in povsem izvirne oblike ..skupinske kazni” edino sprejemljiva in normalna poteza. To prav gotovo ne bo prizadelo stabilizacije, do konca leta pa bomo menda le ugotovili, da brez predhodne ugotovitve resničnih vzrokov nikogar ne moremo kriviti za nelikvidnost, najmanj pa delavce v neposredni proizvodnji! V članku je najprej poudarjen „dober in jasen” namen predlagalcev novega člena v zakonu — ..zaustaviti vrtoglavo rast medsebojnega zadolževanja”, ker je „v Jugoslaviji notranja nelikvidnost od lanskega januarja do septembra presegla vrtoglavih 181 milijard dinarjev”, in dalje, da ..uporabniki družbenih sredstev še naprej eden drugemu dolgujejo 281 milijard dinarjev; menice, s katerimi plačujejo, pa pogosto niso vredne več kot papir, na katerem so natisnjene". ABSOLUTNO STA ZNESKA RES VISOKA Ne vem, kateri od obeh zneskov je točen, vrtoglav pa naj bi bil že manjši —181 milijard. Absolutno vzeto, sta visoka oba (saj gre za nove dinarje in 181 milijard napišemo takole: 181,000.000.000,00 dinarjev), relativno, torej če znesek terjatev na dan 30. septembra 1983 primerjamo s skupnim zneskom prodaje v obdobju od januarja do septembra 1983, pa ta znesek ni ..vrtoglav" niti posebno vznemirljiv! Za utemeljitev povsem drugačne ugotovitve bom uporabil nekaj podatkov iz zaključnih računov organizacij združenega dela gospodarstva Jugoslavije za leto 1982 (novejših zbirnih podatkov nimam). V tabeli je za nekatere postavke iz zaključnih računov izkazan v prvem delu (pod a) promet, dosežen v letih 1981 in 1982, ter nato (pod b) za druge elemente stanje konec leta 1981 in 1982. Upam, da bodo posamezne podatke z indeksi vred razumeli tudi bralci, ki niso finančni strokovnjaki, predvsem pa tisti, ki bi jih že letos prizadel člen 7. a. „ v milijardah din , °P'S______________________________1981 1982 S a) promet oziroma doseženo v letu: Celotni prihodek 7.103 9.360 132 od tega: iz prodaje v državi 6.358 8.275 130 Dohodek 1.456 1.869 128 razporeditev za: — čiste osebne dohodke 557 719 129 — splošno in skupno porabo 338 427 130 — plačane obresti 128 204 159 — razširitev materialne osnove dela (akumulacija) 236 280 122 Izguba 29 66 228 b) stanje konec leta: terjatve iz poslovanja — kupci v državi 258 378 146 — kupci v tujini 85 125 151 obveznosti iz poslovanja — dobavitelji v državi 234 317 135 — dobavitelji-v tujini 48 87 181 obveznosti za predplačila kupcev 277 425 153 menice (prejete) 366 457 125 obveznosti za izdane menice 409 522 128 GLOBALNA RAZMERJA SE SLABŠAJO Razlago podatkov v tabeli bom omejil lena notranjo nelikvidnost. Vidimo, da se je skupni znesek terjatev pri ..domačih" kupcih leta 1982 v primerjavi s stanjem konec leta 1981 povečal z indeksom 146, kar daleč presega rast celotnega prihodka (indeks 130), torej je očitno, da se že globalna razmerja slabšajo, če upoštevamo i nflacijo, pa vsaj za leto 1982 še ne moremo govoriti o vrtoglavem naraščanju. S poenostavljenim izračunom dalje lahko ugotovimo, da stanje terjatev pri kupcih konec leta 1981 predstavlja le povprečno prodajo v 15-tih dneh, stanje konec leta 1982 pa nekoliko več — 17 dni. Iz tega sledi logičen sklep, da so povprečno vse OZD v Jugoslaviji kot kupci (dolžniki) pravočasno poravnale račune, oziroma izročile dobaviteljem (upnikom) instrumente zavarovanja plačil!? V zakonu je namreč za sprejem blaga ali potrditev opravljene storitve določen skrajni rok 8 dni, za plačilo oziroma zavarovanje plačila pa nadaljnjih 15 dni, torej so terjatve Iz prodaje blaga ali opravljenih storitev, In to brez kršitve, lahko odprte do 23 dni! Zbirni podatki in povprečja pa so seveda rezultat pobotanja obeh skrajnosti, saj v en koš dajemo solidne plačnike in tiste, ki so „zapufani” do grla in še čez. Iz tabele vidimo, da so v letu 1982 še bolj kotterjatve pri kupcih narasle obveznosti za predplačila kupcev (indeks 153), znesek pa za obe leti celo presega odprte terjatve. Po stanju konec leta 1982 so organizacije združenega dela kot kupci dolgovale za že dobavljeno blago skupno 317 milijard, vnaprej pa so plačale kar 425 milijard dinarjev. Tudi pri menicah odprti zneski presegajo stanje terjatev in obveznosti. To pomeni, da velika večina organizacij spoštuje zakon, preostale pa iz raznih vzrokov tega nezmorejo. Ker so v povprečju vse obveznosti poravnane znotraj skrajnih rokov, vidimo, kako močno se poglabljajo medsebojne razlike. Namesto da bi sproti spremljali in občasno ugotovili, kdo povzroča nelikvidnost in kdo je zgolj „žrtev" (ker zaradi dolžnikove zamude sam ne more pravočasno poravnati svoje obveznosti), se kontrola ukvarja s posameznimi primeri kršitev, ker pač tako zahteva — res izjemno nemogoč — zakon, s kakršnim se ne morejo pohvaliti nikjer na svetu! Vsevprek govorimo in se zgražamo nad ..finančno nedisciplino”, vendar je pri vsem skupaj še naj manj kriva slaba disciplina. Zelo redki so namreč primeri, da obveznosti niso poravnane, če so na razpolago sredstva, še manj pa zato, ker bo ..milijon danes jutri leše 900tisoč". Tudi denar na žiro računu bo jutri vreden manj (!), če pa bo — špekulativno — porabljen v druge namene in ne za plačilo dospelih obveznosti, bodo prikrajšani upniki obračunali zamudne obresti (po posebnem zveznem odloku znašajo te najmanj 35%) in smo skoraj na istem. Če bo imel posebno „srečo", bo takšnega uporabnika družbenih sredstev doletela tudi kazen za gospodarski prestopek, na žalost pa so največkrat izrečene „žrtvam". NA DOLENJSKEM SKORAJDA NI ZAVESTNIH KRŠITEV Tako je tudi na Dolenjskem. Le redke so organizacije, ki še niso bi le v ..postopku" po zakon u o zavarovanju plačil, čeprav bi lahko za celotno obdobje na prste ene roke prešteli primere zavestnih krši tev. Največkrat je šlo za navadne napake ali pa posledice neizpolnjenih obljub in tudi izvirnih kršitev pri poslovnih partnerjih, med katerimi lahko — brez občutka, da bom izdal uradno tajnost ali neko skrivnost — imenujem IMV Novo mesto. Takšnih organizacij pa je v Jugoslaviji še veliko, med največjimi ..nesolidnimi” dolžniki pa je celo Interesna skupnost za blagovne odnose s tujino Beograd, ki že vrsto let z velikimi zamudami plačuje izvozne spodbude (tudi zaradi tega so v IMV težave in je v tem primeru IMV šele drugi v „verigi" medsebojnega zadolževanja!) Nekaj še o menicah. Svojo vlogo in pomen so izgubile že v prejšnjem stoletju in za naš družbenoekonomski sistem sploh niso primerne, niti najmanj potrebne. Zakon o zavarovanju plačil jih je dobesedno potegnil iz naftalina (v sodobnem denarnem poslovanju so menice le še muzejski rekvizit in ne ..plačilni instrument” za množično uporabo), sedaj pa že tretje leto kljub vsej okorelosti in visokim manipulativnim stroškom, povsem zakonito nadomeščajo nekdanje nezakonito medsebojno kreditiranje. Pred tem žalostnim dejstvom si licemersko zatiskamo oči, saj zakon dopušča, da na primer tudi kruh in mleko poravnavamo z menicami, t.j. z odložitvijo plačila do 90 dni. če ..klasične” terjatve pri kupcih ali pa obveznosti do dobaviteljev povečamo še na obveznosti iz menic, pa resnično dobimo ..vrtoglav” znesek in nekoliko kvalitetnejši odgovor na vprašanje o vzrokih nelikvidnosti. Po stanju konec leta 1982 (glej podatke v tabeli) znašajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev skupno 317 milijard, obveznosti za izdane menice pa kar 522 milijard dinarjev! Za razmišljanje je zaenkrat napisano dovolj. Res je škoda, da si namesto čistega vina nalivamo brozgo. Ne posplošujmo vsevprek, saj je — na srečo — večina organizacij združenega dela še zdrava. Ne preganjajmo „žrtev", pa tudi ..kršiteljem” je treba v prvi vrsti pomagati, da se izvlečejo iz — velikokrat objektivnih — težav. Kjer ni rešitve, pa ne podaljšuj mo agonije na račun drugih. Vsem tistim, ki se mogoče še križajo nad začasno odložitvijo, pa predlagam, da prostovoljno že letos upoštevajo določbe „člena 7. a" (seveda tudi v primerih, če bo za nelikvidnost kriva neka druga organizacija, saj jo bomo vendar prijavili Službi družbenega knjigovodstva — z obrazcem OBZ)! TONE GOLOBIČ Kako žive drugod JUTTA KRIETE: OKRAS NA KLOBUKU, KI GA ČLOVEK NE POZABI TAKO HITRO Kako nespametno je, če se človek dogovori za sestanek v slaščičarni v meglenem vremenu! In povrhu tega še tik pred mrakom v slabo osvetljenem predelu mesta. Marsikaj se lahko pripeti. Vsakikrat, ko je teta Elza pokimala z glavo, da bi podkrepila svoje besede, se je bogat okras na njenem klobuku nevarno zazibal. Tri fazanova peresa so ponosno štrlela v višino, vendar pa tudi češenj, žitnih klasov in rož iz blaga, ki so krasili tetin klobuk, človek ne bi mogel tako hitro pozabiti. Teta Elza je odkrila svoje kodre, ki jih je skrivala pod klobukom, samo kadar je bila sama v svojem stanovanju. V slaščičarni ji ne bi nikoli padlo na um, da bi odložila klobuk. ..Domnevam, moja ljuba Simona," samo teta Elza je uporabljala polno ime svoje mlade plavolase nečakinje, „da si opazila moj novi dežnik." Moni je vrgla pogled na stojalo za dežnike in takoj ji je bilo jasno, da je črni, elegantni dežnik tetin. Majhen ali vzorčast dežnik ni teti Elzi nikoli ugajal. „Čisto angleški dežnik! Toda ali ni bolj primeren za moške?” Teta Elza je odkimala z glavo. „Tak dežnik je primeren za vsakogar,” je odvrnila. Njen pogled je obvisel na mizi poleg okna in njeno suho telo se je napelo. „Simona, ne poglej takoj tja, vendar pa sem prepričana, da moški pri oni mizi neprestano bulji v naju.” Seveda pa je Moni pogledala tja in zagledala moža v sivi obleki, ki je opazoval tetin klobuk in se ob tem zabaval. „To je nevljudno in nespodobno. Kdo ve, kaj ta moški namerava,” je dejala teta. Sicer pa je bil splošno znan njen strah pred moškimi vseh starosti. „Če bo potrebno, imaš tu svoj dežnik. In z njim lahko vliješ strahu še malo drugačnemu korenjaku,” jo je tolažila Moni. „Torej, Simona, reci, kar hočeš, možakar mi ni všeč." „Bolje je, da greva. V tej ulici je tako malo luči in zunaj je že popolnoma temno. Ji imaš pred seboj še dolgo pot in to popolnoma sama.” Teta Elza seje dvignila, pri tem pa se je okras na njenem klobuku močno zazibal. Mož pri mizi ob konu je buljil v teto. Zbegana in očitno živčna je teta povlekla dežnik iz stojala in odločno porinila nečakinjo v smeri vrat. Zunaj ju je objel mrzel, meglen večer. Rosilo je in luč, ki sojo metale svetilke, je komaj prodirala meglo. Teta Elza je razpela dežnik in povlekla Moni vzdolž ceste. „Tako se obnašaš, kot bi ti bil za petami roparski morilec,” je protestirala Moni, ko jo je njena razburjena teta povlekla v lužo. Teta Elza je obstala kot vkopana. ..Slišiš? Koraki za nama!” Resnično jima je nekdo hitro sledil. Teta je pospešila korake, a tedaj so tudi koraki zasledovalca postali hitrejši. Kot razumen človek se Moni ni vdala grozljivemu občutku. „Bodi no pametna..." je prigovarjala teti— ko se je v megli nenadoma pojavil mož, ki je v slaščičarni sedel pri mizi ob oknu. To je bilo za teto Elzo preveč. Zavreščala je, se pognala naprej in sev hitrem tempu približevala svetilkam na glavni cesti, ki si jih v megli že videl migetati. Osupla je Moni videla dvomljivega moža, kako je zdirjal mimo nje in pohitel za teto. Sedaj pa je tudi njej strah napolnil kosti in začela je teči. Tako je prišla ravno še ob pravem času, da je lahko videla teto Elzo, ki se je tokrat z vidnim vzdihom olajšanja vrgla v roke policaju. Videti je bilo, da sejeta les težavo obdržal na nogah in da je le na pol prisluhnil teti, kije jecljala: „Neki moški me ves čas zasleduje.” Medtem je tudi omenjeni mož prihitel do policista in ves zasopel izdavil: ..Oprostite, gospa, toda ali bi mi hoteli dati dežnik?” Teta Elza ni ničesar razumela, zato je strmela nekaj časa v moža, nekaj Časa pa v zahtevani predmet. „Je popolnoma nov,” je pojasnil mož, ..verjetno ste v slaščičarni vzeli napačnega. Tale tu je moj." (|Z nemščine prevedla ZDENKA AVSEC priloga dolenjskega lista prebrali smo velikani zemlje P rešferno va d ruž ba je v zbi rki Ljudska knjiga odstranila tančico še z enega literarnega imena, ki je bilo doslej na Slovenskem docela neznano. To je Ole Edvart Roelvaag, po rodu Norvežan, ki je ob koncu prejšnjega stoletja krenil prek Atlantika, v tedaj še obljubljeni ^deželi postal univerzitetni učitelj norveške književnosti, pridobil pa si je tudi sloves izvrstnega pripovednika. (p)osebno spopadanje z ogromno, a samotno deželo, polno pasti, ki so prežale na človeka. Za zgled človeškega kljubovanja naravi in ljudem ni izbiral izjemnežev, njegovi junaki so preprosti ljudje, ki jih vsakdanje garanje prekuje v „veli-kane”. Eni so kos ne samo zunanjim nevarnostim, ampak tudi duševnim stiskam, dvomom, ki so jih pestili v nenehnem' boju za zemeljsko kraljestvo. Veliko pa jih je v tem boju tudi omagalo, smrt ali blaznost nista bili redko plačilo, ki so ga bili deležni za kruto pehanje z naravo in samim seboj. Najbrž ni treba posebej poudarjati, daje vse to značilno tudi za pričujoči Roelvaagov roman. D. R. Vsa dela je spisal v materinščini, brž pa je sam poskrbel tudi za prevod v angleščino. I n tako si ga lastita obe, norveška in ameriška književnost. V ospredju Roelvaagove literarne tvornosti je šest romanov, od teh pa posebej izstopa trilogija, v kateri je popisal boj za preživetje norveških izseljencev, ki so iskali svoj prostor pod soncem v nenaseljeni ameriški preriji. Dobršen del tega boja je prikazan v,.Velikanih zemlje”, to je uvodnem romanu omenjene trilogije; roman kdo so jezusovi otroci? Državna založba Slovenije je pokazala, da ima smisel za izdajanje knjig, ki vlečejo bralce, in da zna prisluhniti, kaj se zanimivega dogaja na svetovnem knjižnem trgu. Med drugim to dokazuje tudi izdaja knjige ,;Sveta kri in sveti gral”, ki je v slovenskem prevodu izšla komaj leto dni po izdaji izvirnika, prave knjigotrške uspešnice. šele pred leti izvedel za njegovo „citranje”. „Nerad grem okoli, saj citre res niso za gostilno in hrupno družbo. Vendar pa tudi ni res, da se nanje igra le nežne in otožne melodije. Prav vsaka slovenska se da zaigrati,” je takoj na začetku povedal Ludvik in dodal, da je šele pred leti šel na piano z njimi. Dolgo let je le žena Micka vedela, da njen Ludvik zvečer rad ..zabrenka”, ona pa je tiho pritegnila s petjem. Čeprav še vedno rad igra le zase, je Ludvik nekajkrat že nastopil ob različnih priložnostih na prireditvah in proslavah v krajevni skupnosti, navdušeno pa so mu zaploskali tudi v Domu starostnikov v Šmihelu. „Citre so Ludvikova dota, ki jo je prinesel s seboj iz rojstnega kraja Mucvirja pri Bučki. Ker sem sama po naravi tudi vesela in rada pojem, sem bila citer vesela, da je kaj, hudomušno pristavi Micka in morda prvič zaupa: „Tudi zato sem ga vzela.” Ludvikove citre sože praznovale stoti rojstni dan, čeprav bi jim človek prisodil le nekaj let. Na etiketi v notranjosti glasbila piše, da so bile izdelane v Linzu (Avstrija). Prav takšne „kupilne” šobile ob koncu 19. stoletja priljubljene zlasti po naših trgih in mestih za hišno muziciranje. Ker so jih izdelovali predvsem avstrijski izdelovalci, so se imenovale tudi nemške citre. Prave slovenske citre so bile narejene doma, igrali pa so nanje največ na podeželju. Ljudski umetniki so jih okraševali s srčki, cvetlicami ali z začetnicami imena ljubljene, kateri so bile poklonjene. Citre so podarjali tudi iz drugih nagnjenj. Janez Svetokriški jih je pred skoraj 300 leti priporočal zakonskim ženam, rekoč: „Ne prepirajte se z možmi, temuč imaš vzeti citre inu lepo njemu citrat; tu je dobre, slatke inu krotke besede dat." Tudi Ludvik je v mladosti naredil troje citer, saj je po poklicu sodar. Kako so končale, se ne spominja več, ve le, da se je tedaj dobilo vseh 34 strun, danes pa moraš po vsako daleč čez mejo, pa še ni gotovo, da jo boš prinesel s seboj. Ludvik za svoje igranje nikoli ni poznal not, čeprav na dnu kovčka njegovih citer leži bukvica F. S. Koželjskega, ki smo jo omenili na začetku tega prispevka. Njegovo ..brenkanje” je le stvar posluha, tega pa Ludvik zagotovo ima, saj je dovolj, da melodijo le enkrat sliši, pa jo že zaigra. Nekaj mojstrskih prijemov se je v zadnjem času naučil tudi od mlajšega rojaka Jurija Marje-tiča z Bučke, s katerim jo večkrat urežeta skupaj. J. PAVLIN klame, vprašanje pa je, komu so namenjene in čemu. Četrtino vsake knjižice zapolnjuje besedilo na neoštevilčenih straneh, trikrat več prostora pa je odmerjenega barvnim posnetkom iz omenjene nadaljevanke. Izbor slik je preobširen, kaj pa slike kažejo, o tem govorijo kratki podpisi na koncu vsake knjižice, če bi bilo vseh osem knjižic, za katere je besedilo prevedel Jaša Zlobec, sestavljenih v obliki slikanice, fotostripa ali kaj, potem bi bila njihova povednost še nekako sprejemljiva, tako pa... D. R. ludvik in citre „Citre so postale v novejši dobi tudi na Slovenskem priljubljeno glasbeno orodje, a kdor se ga je hotel naučiti, je moral seči po tujih (nemških) podu-čnih knjigah. Ker sem se do sedaj veliko bavil s podučevanjem v citrah, občutil sem živo, kako zelo je treba slovenskemu narodu knjiga v igranju tega ljubkega instrumenta." Tako je pred 90 leti v svoj„Poduk v igranju na citre” zapisal Fran Šaleški Koželjski. Poleg „Poduka...” je bilo na Slovenskem v letih pred prvo vojno dobiti tudi cit-rarske šole, citre so podučevali zasebni učitelji, ki bi jih danes zaman iskali z lučjo pri belem dnevu, v glasbeni šoli pa tudi ni prostora zanje, ker niso orkestralni instrument. Tako skorajda ni „recepta”, kako se lahko danes naučimo igrati na to glasbilo, ki ga imajo mnogi za pravi slovenski instrument, čeprav izhaja od naših severnih sosedov. Na Dolenjskem res ni pretirano veliko ljudi, ki bi imeli doma citre (za okras), še manj pa je verjetno takih, ki bi znali zaigrati nanje. Eden tistih, ki iz citer še izvablja melodije, je 75-letni Ludvik Hočevar iz Stopič. Čeprav počenja to že od svojih otroških let, pa je marsikdo iz tega kraja pod Gorjanci rod, ki naj bi celo temeljil v božjih prednikih hkrati pa jeza knjigo zelo značilno to, da je površho oblečena v plašč znanosti, s čimer skuša svoji osnovni tezi dati kar najbolj zanesljivo potrditev resničnosti, saj vemo, kaj v današnjem svetu pomeni sklicevati se na znanost in znanstvene izsledke. V pripovedi je največ prostora posvečenega raziskovanju viteškega reda templjarjev in skrivnega Sionskega priorstva, ki sta bila, oziroma sta varuha še bolj skrivnostnega svetega grala, o katerem pripovedujejo številne srednjeveške pesnitve. Avtorjem nekako uspe izvesti podmeno, da je sveti gral pravzaprav „seme Davidovo”, se pravi krvna linija, ki teče od Jezusa Kristusa kot najimenitnejše osebe, gre pa rodovnik seveda še dlje v zgodovino, kot pač sledi iz Svetega pisma. Kristus naj ne bi umrl na križu, imel naj bi otroke, s katerimi naj bi po domnevnem križanju Jezusova žena Magdalena pribežala v Galijo (Francijo), kjer naj bi se kraljevi judovski rod ustalil, kasneje pomešal s kraljevskim frankovskim rodom in tako nadaljeval krvno linijo v Merovingih. Po vseh genealo-ških preobratih nas knjiga pripelje do osupljivega „spo-znanja”, da so Jezusovi potomci še živi in da so bili v polpretekli zgodovini že skoraj ponovno na prestolu nekakšne združene zahodne Evrope. Kogar takšne stvari zanimajo, bo v knjigi našel zanimivo in prijetno branje, marsikaj resnično vrednega, mnogo pa tudi nekakšne zgodovinske daenikenščine. M. MARKELJ • • 1 VI iz izložbe labirint in marco polo Kriminalni roman se je pojavil pred dvema stoletjema in odtlej je s to pripovedno zvrstjo povezanih ne samo nepregledno število piscev, ki se, širše gledano, niso nikoli izkopali iz literarne brezimnosti, ampak tudi dokaj imen, ki ne bodo nikoli zbledela v svetovni književnosti. Po umetniški plati je kriminalni roman zvečine nekje na obrobju, a to založnikov in bralstva ni nikdar begalo; kakršen pač že je, kriminalni roman je prvim vselej prinašal dobiček, drugim pa je krajšal čas z napetimi zgodbami. Tudi na slovenskem knjižnem trgu ni bilo nikoli pravega pomanjkanja del iz te pripovedne zvrsti, priznati pa je treba tudi, da so se naši založniki načrtno izogibali pogrošnosti in z izborom zadovoljili še tako zahtevne bralce. Nad tem se ne moremo zaradi katerega ameriškega pisatelja Dashiella Hammetta uvrščajo med klasike pripovedništva te vrste; ..Sedemodstotno raztopino”, ki je bila pred časom proglašena za najboljšo ameriško detektivko leta (zan; mivo pa je to, da je Nicholas Meyerza glavnega junaka izbral dr. Watsona, znamenitega prijatelja še znamenitejšega Doylovega Sherlocka Holmesa); „Park Gorkega”, vohunski roman (v dveh knjigah), ki je ameriškemu pisatelju Martinu Cruzu Smithu prinesel izjemen mednarodni uspeh. Prevode so prispevali Anton Mejač, Alenka Moder—Saje in Branko Gradišnik, izbor in kratke spremne besede pa so delo Slavoja 2ižka. V zadregi smo, kaj napisati o osmih knjižicah s skupnim naslovom „Marco Polo”, ki jih je Državna založba poslala na trg o pravem času, torej zdaj, ko je ob petkih mogoče na malih zaslonih spremljati italijansko nadaljevanko o istem junaku, znanem srednjeveškem svetovnem popotniku. Knjižice tako ne potrebujejo posebne re- o tesnobi Na knjižnem tržišču je že nekaj mesecev drobna knjiga, ki pa je drobna le po svojem zunanjem obsegu, saj bo bralca, ki se ne bo ustrašil malce dolgega in zapletenega naslova, dišečega po psihiatriji, oplemenitila za pomembna vedenja o nekaterih plasteh človekovega življenja, lahko bi celo zapisali o bistvenih, temeljnih plasteh. Gre za knjigo „0 tesnobi našega časa. Anksioznost in anksiozna stanja”, ki jo je napisal Jurij Zalokar, docent za psihiatrijo in strokovnjak za sodno psihiatrijo. Knjiga je sicer namenjena zdravnikom, vendar bo v pomoč tudi drugim poklicem, kjer se ljudje spopadajo s človeškimi stiskami, nedvomno pa bo zanimiva tudi za vsakogar, ki gre premišljujoče skozi življenje. Zalokar premišlja o tesnobi, njenih vzrokih, posledicah in tudi o možnih poteh, po katerih se ljudje rešijo tega usodnega življenjskega stanja, oziroma po katerih naj trpečim pomaga strokovnjak. Avtor vidi izvore tesnobe v konfliktih, s katerimi se človek srečuje, ko uresničuje svoje bistvo (namišljeno ali pravo). Ta naloga je nedvomno zelo težavna, In če čas, okolje, družba in osebnostna dediščina, združena z določeni- mi značajskimi lastnostmi, ne delujejo spodbudno pri osebnostnem zorenju in čvršče-nju, potem se dogaja, da ljudje pred težavami in konflikti bežeali iščejo poceni rešitve v trenutnih pomiritvah z napoji, tabletami idr. Tesnobe tako v bistvu ne razrešijo, nasprotno, zaplete se in privede do anksioznih stanj in lahko tudi v resnično duševno bolezen. Tesnoba je torej posledica stiske, ki je nismo znali odpraviti. Pot k rešitvi pa ni v begu ali trenutni pomiritvi, marveč v soočenju s stisko in strahom, ki ga sprošča. Za soočenje niso potrebne ..nadčloveške” sposobnosti. Veliko naredita že pravilen odnos do težav in ustrezna priprava nanje. S takšnimi pogledi se avtor zavzema za posebno metodo ..zdravljenja” tesnobe In posledičnih anksioznih stanj, kadar ta niso že prešla v bolezen. Izrecno metode ne imenuje, s Pascalom ponavlja besede o,,metodi srca”, lahko pa jo razumemo kot ..zdravljenje” celotne človekove osebnosti, kot osmišljanje in prevrednotenje človeka na globljih in trdnejših temeljih, kot jih danes ponuja svet in čas. Kemija in vsa silna farmacevtska tehnologija ne poznata snovi, ki bi nam to dala, in je nikoli ne bosta mogli ustvariti. To lahko opravi le človek sam s seboj, z lastnimi močmi in ob človečanski pomoči bližnjih. M. MARKELJ zapišemo le, da tokratna pošiljka napetega branja za kratek čas prinaša: „Malteške-ga sokola”, detektivski roman, je sestavljen iz dveh posebej podnaslovljenih knjig, poslovenil pa ga je Mart Ogen. Po mnenju poznavalcev je Roelvvaag v mnogočem prekosil tudi veliko bolj znane pisatelje, ki so opisovali naseljevanje ameriškega Divjega zahoda in si prizadevali, da bi bila zgodba čimbolj napeta, pustolovsko obarvana. Za Roelvaa-ga pa je značilno, da je v sicer realistično zasnovanih pripovedih podajal zvečine duševnost literarnih junakov, njihovo „Sveto kri...” so napisali trije avtorji: Michael Baigent, Richard Leigh in Henry Lincoln. Z združenimi močmi so opravili pravi zgodovinski salto mor-tale, ko so v zajetni knjigi (v slovenskem prevodu je sicer malo oziroma premalo skrajšana) nanizali kopico neobičajnih pogledov, razlag in domnev o sicer poznanih zgodovinskih dogodkih. Na dolgo in široko razpredajo pripoved o osnovnem odkritju o še živi krvni liniji rodu, ki izvira iz samega Jezusa Kristusa. Res, vznemirljiva in naravnost šokantna hipoteza! Ce na tezo pogledamo širše in zunaj same knjige, ni nič novega, saj se kronane glave že od nekdaj sklicujejo na svoj pritoževati niti zdaj, ko je na prodaj toliko raznovrstnih kriminalnih, detektivskih, vohunskih in podobnih romanov kot morebiti še nikoli doslej, za prvotno bero pa si prizadeva zlasti Državna založba Slovenije, ki je v zbirki Labirint pred kratkim izdala še tri romane, napoveduje pa jih še več. Najslabše, kar bi pri tovrstnih knjigah lahko naredili, bi bilo povzemanje vsebine. Tako zlobni kajpak nismo, zato naj priloga dolenjskega lista VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV NARAVA Ml DAJE NAVDIH Narava je čudovita umetnica. Neprestano snuje, ustvarja, iz živih in neživih snovi poraja nove oblike, igraje poraja nove umetnine in jih zopet uniči, njena delavnica so temne zemeljske globine, kamnite puščave, skalnati /rhovi in zeleni gozdovi, njeno orodje so sonce, yoda in zrak, njen zaveznik je čas. Človek je Kljub svoji zavesti in prodornosti duha le njen tvesti spremljevalec in posnemovalec. Opazuje ijene umetnine in se uči, trudi se in se muči, da 3i ji dodal kaj svojega, da bi v tem neskončnem ustvarjanju pustil kaj trajnega, dodal še iloveškega. To je smoter vsega človekovega jmetniškega ustvarjanja, pa naj ustvarja rkademsko izobražen umetnik, avstralski do-način na prastopnji človeškega razvoja ali slovenski kmet, ki se mu je oko zbistrilo za sopolnejše dojemanje narave okoli sebe. Alojz Muhič iz Malega Podljubna je tak. Polovico svojegaživljenja jeoral polja, kosil travnike, drvaril v gozdu, ne da bi zavestno razmišljal o naravi okoli sebe. Kamen je bil kamen, neuporaben na njivi, drevo je bilo les za kurjavo ali za prodajo. No, tudi danes zaradi življenjske nuje ni kaj dosti drugače, vendar pa je sedaj dvainšestdesettetni Alojz pred kakimi desetimi leti doživel zanimiv preobrat. „Takratsmošli delavci iz Novolesa, kjer sem zaposlen, obiskat Zagrebški velesejem. Prišli smo tudi v kitajski paviljon, kjer je bilo razstavljenih veliko umetnin itajskega ljudskega rezbarstva. Kar nisem se nogel vsega nagledati. Bile so res lepe stvari, in >blike, ki jih je dala lesu narava, so bile čudovito jmetniško dopolnjene. Vendar pa nisem ostal v citajskem paviljonu samo zaradi navdušenja nad umetninami. Vse bolj me je namreč prevzemal občutek, da bi tudi jaz lahko ustvarjal nekaj sodobnega." In ko je od tedaj naprej Alojz drvaril v gozdu, je imelo njegovo delo še eno vsebino. Oko je stalno prežalo za stvarmi, ki bi mu sicer ostale skrite; nenavadne grče, štori, rogovile, vse to je privlačevalo njegovo pozornost, mrtev les mu je nosil nova sporočila. V njem je že videl, kako bi po svoji zamisli dodelal igro narave. Tako sva stala pred skednjem pri njegovi domačiji v Malen Podljubnu, kjer je ležalo ali stalo več kosov takega lesa. Pokazal mi je kos zavitega grčavega hrasta, za možavisokega. Včasih bi ga razžagal za v krušno peč, sedaj pa mi je Alojz razlagal, kako mu bo vdihnil novo življenje: „Tole bo naprej sklonjen možakar. Sklonjen pa zato, ker nosi na hrbtu brento. Ta bo nastala tukaj gori iz te grbe.” Ni kaj, z malo domišljije je stal brentač kot živ pred mano, le da bo moral Alojz za uresničitev svoje zamisli še precej trdo delati. Pred skednjem ga čaka še tudi nedokončani Krjavelj, ob njem panjegovakozica.kijije gozd dal že skoraj popolno obli ko, Alojz pa jo bo z dletom dokončal. Alojzova preprosta kmečka hiša je kot razstavni salon: po vseh stenah visijo njegove rezbarije iz mehkega lipovega lesa. To so lično izrezljani motivi iz kmečkega življenj^, fantazijske podobe in biblijski motivi. Precej njegovih del pa ježe našlo pot v stanovanja sorodnikov in prijateljev. Tudi razstavljal ježe in vzbudil pri gledalcih kar veliko zanimanja. V uvodu sem zapisal, da je čas zaveznik narave pri njenem umetniškem ustvarjanju, pri Alojzu pa je obratno: v nenehnem boju s časom je in le redki so mirni trenutki, ko se lahko posveti umetniškemu ustvarjanju. Razpet je med svojo kmetijo, kakih dvanajst hektarov zemlje ima, med Novolesom, kjer dela v dveh izmenah, in med svojim konjičkom, kateremu lahko posveti le proste večere in nedeljske popoldneve. Na kmetiji sta sedaj z ženo sama. Hčerka živi v mestu, kjer je bolniška sestra, sinova, ki stasetudi že izšolala, pa sta pri vojakih. Alojzu je zaradi pres-tanih vojnih naporov močno oslabelatudi noga, tako da ima z njo stalne težave. Ko je rinil v hrib težki-partizanski top, mu je namreč počila kita in z nogo, debelo kot stopa, se je s skrajnimi močmi privlekel domov, kjerješele po šestih mesečin okreval. Kljub težavam z nogo pa mora delo naprej, saj ima še nekaj let do upokojitve. Zaposlil se je namreč precej pozno, šele takrat, ko je videl, da s skromnim dohodkom od kmetije ne bo mogel izšolati svojih otrok. * Upokojitev pa Alojz težko pričakuje. Ne samo zaradi noge in dela na kmetiji, tudi zato, ker bo šele takrat lahko uresničil načrte, ki mu rojijo po glavi. Zelo rad bi izrezljal podobo novomeškega Glavnega trga z Bregom, dokončal nekaj že začetih del in v miru poiskal v gozdu ..presenečenja", ki jih je zanj pripravila narava. TONE JAKŠE GOSPODAR CELA Butoraj, ki je le dobra dva kilometra oddaljen od Črnomlja, je bil nekdaj prava rudarska vas, saj sije okrog 20 vaščanov služilo kruh v rudniku rjavega premoga Kanižarica. Zato ni čudno, da je šel tudi Mirko Klobučar pred devetindvajsetimi leti po stopinjah svojega očeta rudarja, čeprav je slednji tej odločitvi nasprotoval. Takrat je bilo težko najti zaposlitev, zlasti za judi, ki kot Mirko niso imeli nobene kvalifikacije. A tako kot mnogi drugi, ki so upali na boljše čase, kar se tiče zaposlovanja, in prepričevali sebe in svoje bližnje, da je delo v rudniku le začasno, je tudi Mirko v začetku verjel, da bo našel delo nekje „na svetlem". A le v začetku, kajti delo v jami ga je pozneje začelo veseliti in nikoli več ni razmišljal o drugi zaposlitvi. Celo o pokoju ne, dokler ni pred kratkim začel seštevati redno in beneficirano delovno dobo in ugotovil, da se bo moral že čez dva meseca posloviti od ka-nižarskega rudnika. T ako bo že drugi v njihovi družini, ki je v tistem rudniku dočakal pokoj. Tradicijo rudarjev pri Klobučarjevih pa že nadaljuje Mirkov sin, ki tako kot pred tremi desetletji njegov oče ne dobi zaposlitve, čeprav se je izučil za avtokleparja. Mirko, ki je danes vodja širokega čela, ali, kakor pravijo rudarji v svojem jeziku, brigadir ali gospodar čela, je začel v rudniku kot nekvalificirani delavec. Postopoma se je usposabljal ter prehajal na zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta. Težko bi pri tem rekli tudi na lažje delo, saj takšnega dela v rudniških rovih ni. Tako je spoznal malodane vsa dela, ki jih opravljajo rudarji v kanižarskem rudniku. Najtežje je bilo po njegovih besedah, ko je bil vozač, a ne toliko zaradifizičneganapora, temveč zato, kersejenadelopod zemljošele privajal. Njegova naloga je bila, da premog, ki ga kopači mečejo v zbiralnike, ali po njihovo bunkerje, z vozičkom prepelje v drug zbiralnik, od koder so ga s skipi (rudarskimi vagončki) pošiljali na piano.Takrat šeni imel norme, a kljub temu ni smel lenariti, saj so tempo dela narekovali kopači. Rudo je vozil z dveh ali celo treh delovišč, včasih pa jo je moral sam tudi ročno natovarjati. Podveh le- tih je naredil izpitza polkvalificiranegadelavca, s tem pa je postal pomočnik kopača. „Delati sem moral toliko kot prej, le plača je bila boljša. Delo kopača in njegovega pomočnika se sicer ne razlikuje, le daje kopač za delo tudi odgovoren,” pravi Mirko, ki se svojega triletnega staža pomočnika kopača še dobro spominja. Ob teh spominih se tudi nasmehne, a hitro prizna, da jimtakrat ni bilo do smeha. ..Luknje, v katere smo polagali razstrelivo kamnitit, so morale biti globoke cel meter, vrtali pa smo jih z ročnimi svedri, če se je ustavilo, smo sveder nabrusili in hiteli dalje, saj sva morala skupaj s kopačem v 20 do 30 minutah narediti 12 vrtin. Ko sva razstrelila tisti meter premoga, sva ga morala iročistiti — bilo je namreč kar 8 do 10 ton — nato pa rov podpreti z lesenimi podporniki. To sva počela vseh osem ur, naslednji dan pa se je vse znova ponovilo,” pripoveduje Klobučar. Čeprav je nosil naziv kopač, pa je le malokdaj imel v rokah kramp. Rudarji ..kopljejo” z razstrelivom. 25 let je tega, kar je postal kvalificirani delavec in vodja čela, kjer organizira delo in razporeja ljudi: dva naprej kopljeta, dva podpirata, eden pa za njimi ruši premog. Čeprav je bi lo delo rudarjev vedno težko — jtudi danes ni lahko — se današnje razmere močno razlikujejo od takrat, ko se je Mirko prvikrat spuščal v jamo. Iz Butoraja so hodili kar peš po bližnjici skozi gozd. Štiri kilometre do rudnika pa še 300 metrov pod zemljo, za kar so potrebovali pol ure. Danes jih iz Butoraja — v vasi je še okrog 10 rudarjev — pelje avtobus, v jami pa so s skipom v dveh minutah. Karbidovke so nadomestile svetilke na akumulator, lesene podpornike železni, transportne vozičke pa transporterji, torej železna korita, ki jih ni potrebno več potiskati po tračnicah. Tako vozačev, kakršen je bil pred tremi desetletji Klobučar, ni več, a je naziv še vedno ostal in z njim označujejo nekva-lificirane delavce. Rudar mora biti previden, če pa že pride do težav, zelo hitrih, a treznih odločitev. Panika pomeni tako rekoč neuspeh. To najbolje ve Mirko, ki je, četudi ni reševalec, sodeloval pri reševalnih akcijah ob vseh nesrečah, ki so se zgodile v rudniku Kanižarica v zadnjih tridesetih letih. ..Manjših požarov in vdorov vode je bilo več, najhujši vdor pa je bil tisti pred osmimi leti. Bil sem v jami, ko je začela vdirati voda. Mislili smo, da ne bo nič hujšega, zato smo ob dveh odšli domov, zvečer pa so nas prišli iskat. 2ena me je prepričevala, naj ostanem doma. A niti pomislil nisem na to, da bi se mi kaj zgodilo. Razmišljal sem samo, kako bi lahko s sodelavci rešili čimveč opreme. Zdelo se mi je povsem razumljivo, da bo vedno še toliko časa, da bomo lahko ušli vodi. Ko rudar rešuje, ga ne smejo navdajati temne misli, ampak mora z besedami, predvsem pa z dejanji spodbujati ostale okrog sebe," pravi Mirko. Prav ob nesrečah se rudarji še toliko bolj zavedajo, da je njihov pozdrav „Srečno!" še kaj več kot le želja za srečno vrnitev iz jame. To pa izkušeni rudarji, kakršen je Klobučarjev Mirko, zares spoznajo šele ob nevarnostih. Misli: „Kaj, če se ne vrnem več iz jame?" ki so ga v mladosti večkrat prevevale, so se namreč z leti razblinile. ..Sedajo tem ne razmišljam več," pravi. ..Navadil sem se in v rudnik se odpravim, kot bi šel na delo v tova rno." MIRJAN BEZEK NAGRADA V HRASTOVICO VINKO LJUBEŠEKiz Hra-stovice pri Mokronogu si bo zimske večere lahko krajšal s prebiranjem osmih bogata ilustriranih knjižic, ki pripovedujejo o potovanju slovitega beneškega trgovca in popotnika (menda naše gore lista) Marca Pola. To lepo knjižno nagrado mu je dodelil žreb za rešeno malo nagradno križanko. Prihodnji teden žrebamo novega nagrajenca izmed tistih, ki boste rešeno križanko poslali na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA prgišče misli temni Za človeka je važno živeti samo če ustvarja. E. KARDELJ Kjer ni skušnjave, ni greha. J. TRDINA Objektivnost je moč preveriti, realnosti ne. R. PANIKKAR * ? 01 CELINA MEŠA- NEC LETOVIŠČE PRI OPATIJI DL KOTOR BI VSI SVET. ŠAH. PRVAK GR. GL MESTO NEKO. HRV. VLADAR NAOAV CMOSOV AVTO/ Žveplo GLAVNO MUSLIM. SVETIŠČE > 2RTVENIK/ DEL USTNE VOTLINE POLET MESTO V NOR/ NEM. REN SUKAR RADU/ VRSTA KURIVA RAJ/ HUDOB- NOST RIM PAPEŽEVA PALAČA 0L MBi HsBSlili MBB! ► ANALOGIJA DL IGRAŠ KARTAMI MOCMK/ MOR. RBA P0L0PICA /MESTO V BOSNI ANFC /KOS POHIŠTVA VRSTA GLASBLA MERA/ REVO ŽGANJE FR PREPROGA PRITOK MtRAVE/ VRSTA TKANINE MEL&CE/ IGLAVEC ORANJE SNOV/ uru IT. LUKA/ NUMERO Žabca VETRNI JOPC REDKEJŠE M IME PRITOK KOLPE Zmešane vremenske Štrene Človeštvu sev bodočnosti kažejo tudi velike neprijetnosti z vremenom, česar pa je samo krivo Renesansa iz 19. stoletja Po umetnostnih galerijah sveta morajo pregledati svoje renesančne zbirke, ker so zasledili ponaredke Niso vsi ponaredki umetnin tako očitni in slabi, kot so po mnenju mnogih naših strokovnjakov umetnine iz Mimarove zbirke v Zagrebu, s katero se nam obeta kar lep škandal. Tudi svetovno znane galerije so žrtve nadvse spretnih ponarejevalcev kljub izjemnemu štabu strokovnjakov, ki ga premorejo. Tako so pred kratkim odkrili, da slovita Metropolitanska umetnostna galerija hrani okoli 30 ponaredkov, ki so jih sicer pripisovali slavnemu kiparju in zlatarju iz 16. stoletja Benvenu-tu Celliniju, med njimi tudi Rospi-gliosijev kelih, „pogansko krasoto renesanse”, kot so pravili sloviti čaši. Ta in še kakih 30 od skupno 45 umetnin iz Cellinijeve zbirke je delo nekoga drugega. Sum o pristnosti kolekcije so pred leti nekateri strokovnjaki že izrazili, vendar pa ni obstal, saj so bili umetniški predmeti zelo prepričljivi po popolnosti oblikovanja in izdelavi. Vendar pa je pred dvema tednoma ravnatelj Metropolitanske galerije le moral priznati, da ne gre za Cellinijeve umetnine. Ponaredke je pomagal odkriti Charles Truman iz londonske umetnostne galerije Victoria in Albert. Med rednim pregledom je našel sveženj tisoč risb nemškega zlatarja Reinholda Vastersa (19. stol.). Številne risbe umetniških predmetov z vsemi podrobnostmi so jasno kazale, da gre za delovne osnutke zlatarskih umetnin. Nekatere risbe so vsebovale tudi umetnine, ki so jih v Metropoli- Strupene vode? j tanski galeriji pripisovali Celliniju. Metropolitanski strokovnjaki so se seveda takoj lotili preverjanja in hitro ugotovili, da so njihove umetnine res delo nemškega zlatarja, saj so nastale z načini lotanja, kijih v renesansi niso poznali. Odkritje je sprožilo težko vprašanje, kolikoponaredkovjeprišlo iz Vatersove „renesančne” delavnice. V nekaterih galerijah so že umaknili iz razstavnih vitrin osumljene predmete, v mnogih po svetu bodo morali strokovnjaki natančneje ponovno oceniti, ali so v njihovih zbirkah zares renesančne umetnine. Strokovnjaki iz Metropolitanske umetnostne galerije namreč domnevajo, daje iz Vatersove delavnice prišlo nekaj stotin ponaredkov. Vendar naj ne bo nobenega strokovnjaka sram priznati zmoto, saj je bil Vaters izjemen talent, pravi genij. Navsezadnje pa je po vsem tem njegov izdelek velika vrednost, sicer ne tolikšna, kot so izvirne renesančne, a dragocenost vseeno. Morda bodo nekega dne ponarejevalci začeli ponarejati Va-tersa. MiM (Vir: Newsweek) Hiša po sistemu „Napihni me!” Napihljiva hiSa Hitro sestavljena in primerna za prevažanje Na Švedskem so izdelali zanimivo novost, za katero se zanimajo gradbeniki, vojska in vsi tisti, ki morajo občasno bivati zunaj naselij. Podjetje Granges Alumi-nium iz Finspanga je skonstruiralo in izdelalo hišico, ki je sestavljena v ploščo, zelo primerno za prevoz. Hiša je narejena tako, da se njene stene prelomijo navznoter tako, da se strop in pod hiše povsem približata. Na terenu pos-tavijohišo v nekaj minutah. V sestavljeni hiši je namreč zračni balon, ki ga napihnejo s kompresorjem ali tudi z ročno zračno tlačilko. Balon dvigne streho in prepognjene stene, ki se na pregibu, ko so povsem zravnane, zaskočijo. Hiša je pripravljena za prebivanje. In podre se prav tako enostavno. Stene, pod in streha so narejeni iz dobro izoliranih aluminijastih plošč, zato je hišica, kot zatrjuje proizvajalec, primerna za tople in mrzle kraje. Prostorske slike . Kmalu po tem, ko so izumili laser, so znanstveniki odkrili, da se da močni svetlobni žarek uporabiti za tvorjenje hologramov, tridimenzionalnih podob. Sami laserji so prišli v vsakdanjo uporabo pri mnogih stvareh, medtem ko so hologrami ostali več ali manj le domena estetike. Vendar pa so tudi te prostorske podobe zanimive za znanost, kar so pokazali strokovnjaki, ki raziskujejo delovanje različnih naprav. Tako so letalski konstruktorji odkrili, da jim hologrami pomagajo pri raziskovanju sprememb v turbinskih motorjih. Najprej narede holog-ramski posnetek naprave v mirujočem stanju, potem pa po težkih poskusih narede hologram iste naprave. Ko obe prostorski podobi projicirajo istočasno, so že na prvi pogled opaz"ne deformacije in spremembe Tako dobijo znanstveniki zelo nazoren prikaz, kaj narede vibracije, vročina, pritiski in izrabljenost snovi. Možno je tudi pregledati posamezne sestavne dele v podrobnostih in tako analizirati delovanje naprave in primernost delov in uporabljenih snovi. Skoraj polarni mraz v ZDA, grozovite lanske poplave v Evropi, ubijajoča vročina v Indiji, vse te vremenske nadloge, za katere pravimo, da so takšne, kakršnih že desetletja ne pomnimo, govore o vremenski zmešnjavi, v kateri se je znašel naš planet. Je takšno naravno stanje ali gre za najavljanje večjih sprememb? Dolge stotine milijonov let je bilo svetovno podnebje razmeroma ustaljeno. Povprečna temperatura je bila toplejša, bilo je malo polarnega ledu in vreme so določali osnovni činitelji: sonce, Zemljina krožnica, celine, svetovna morja in ozračje. V zadnjih treh milijonih let, ki pomenijo le drobec v Zemljinem veku, je prišlo do večjih občasnih sprememb, poledenitev in medledenih obdobij (eno takšnih je zdaj). Toda tudi v tem je bil neki red. Prav v zadnjem času pa je začel vtikati svoje prste v vremensko kuhinjo še nekdo, ki ga prej ni bilo čutiti — človek s svojo dejavnostjo. Moderna znanost je nabrala že toliko dokazov, da ni več mogoče dvomiti o tem, ali človek vpliva na temeljne spremembe v svetovni klimi. Človek je sicer res neznaten v primerjavi z ostalimi naravnimi činitelji, vendar pa je njegova dejavnost zavzela že takšen obseg, da se občutno vmešava v vremenske spremembe. Ne samo da spreminja vremenske razmere v velikih mestih in njihovi okolici, zaradi človekovih dejavnosti se širijo puščave, izginjajo ogromne površine gozdov, kar spreminja toplotno in vodno ravnotežje v širših razmerah. In še več: človek z nekaterimi svojimi dejavnostmi vpliva na vreme že kar v globalnih razmerah. Predvsem gre tu za veliko porabo fosilnih goriv, premoga, nafte, zemeljskega plina 'idr. Pri izgorevanju teh snovi se sproščajo plini, med njimi tudi ogljikov dvo-kis, ki je po mnenju svetovnih strokovnjakov poglavitni povzročitelj sprememb v svetovnem vremenu. Raziskave namreč kažejo, da se zaradi vse večjih količin tega plina dviga povprečna temperatura na Zemlji. Preobrat se je začel z industrijsko revolucijo na prelomu stoletja. Izračuni kažejo, da seje v stotih letih količina ogljikovega dvokisa v Ozračju povečala za 20 odst. in da se bo podvojila do konca tega tisočletja oziroma najkasneje do leta 2020, če se bo nadaljevala enaka poraba fosilnih goriv. Veliki naravni odjemalci tega plina nikakor ne bodo mogli iz ozračja pobrati vse te velike količine. Svetovna morja, ki so eden od odjemalcev, so počasna pri srkanju ogljikovega dvokisa iz ozračja, rastline, dragi veliki odjemalec, pa v svetovnih razmerah izgubljajo bitko, gozdov je iz leta v leto manj, krči se gozdna biomasa zaradi izsekavanja in tudi že zaradi povratnega učinka izgorevanja fosilnih goriv (kisli dež!). Vse do prejšnjega stoletja je bilo uravnoteženo proizvajanje in od-jemanje ogljikovega dvokisa, zdaj paje ravnotežje porušeno: nastaja več tega plina, poraba pa upada. „In kaj potem?” bo kdo dejal. Kopičenje ogljikovega dvokisa v ozračju ni mačji kašelj, saj vodi k tako imenovanemu učinku tople grede, kot poljudno imenujemo proces, ki sta ga odkrila geologT. Chamberlain in kemik Arche-mius. Ogljikovdvokisvsrkujeinf-ra rdeče žarke, ki bi sicer sevali v vesolje, del energije pa vrača nazaj na zemljino povriSje, zaradi česar se ozzračje ogreva. Teoretični modeli so pokazali, da bi podvojitev količine ogljikovega dvokisa dvignila povprečno temperaturo za 3 stopinje. Znotraj tega povprečja bi bili dvigi na severni polobli večji, na južni pa manjši, ker je na jugu več morij in manj celin. Tako bi se povprečna temperatura v Evropi, Aziji in Severni Ameriki dejansko dvignila za 5 do 6 stopinj. Se pravi, da bomo do tega prišli ob koncu tisočletja, čez najmanj dvajset let. Iz obširnega problemskega zapisa, ki sta ga o vsem tem napisala v časopisu Foreign Affairs strokovnjak za klimatologijo William Kelogg in politolog Robert Sc-hvvare, je moč razbrati, da bo takšna sprememba pripeljala do velikih in za človeštvo lahko usodnih sprememb ne samo v vremenu, temvečtudi v človeški družbi. Otoplitev ozračja namreč grozi s pomaknitvijo podnebnih pasov proti obema poloma. To pomeni, da bi zdajšnji žftdrodni pas Severne Amerike in "Evrazije spremenil podnebje v bolj suho in vroče, kar bi resno -ogrozilo svetovno proizvodnjo žitaric in koruze. Vendar hkrati ugotavljata, da bi padlo več padavin na dežele, kjer je tradicija gojenja riža. Tu bi vremenske spremembe dobrodejno vplivale na proizvodnjo hrane. Imeli bi večji pridelek in pogostejše žetve. V bistvu bi človeštvo imeli še dovolj hrane, spremembe v gospodarski razdelitvi sveta pa bi'bilo lahko bile velike. Otoplitev bi prinesla tudi nevarnost epidemij nekaterih briS? ni v tista območja sveta, kjer jih zdaj ne poznajo, lahko pa bi prišlo tudi do povsem novih 'epidemij. Na zdravstveno stanje ljudi bi nasploh vplivale tudi ostale vremenske spremembe. Znanje o tem je še preveč luknjasto, da bi na to zanimivo vprašanje lahko dobili na-ta.nčnejši odgovor. Vse skupaj lahko pripelje tudi do večjih selitev, morda celo vojn in uničevanja. Za 3 stopnje toplejše ozračje torej le ni nedolžna stvar. Kaj narediti, da bi se izognili usodnim posledicam in morda celo katastrofi? Predvsem je treba zmanjšati kopičenje ogljikovega dvokisa v ozračju, to pa pomeni, da je treba uporabljati kot vir energije manj fosilnih goriv. Zamenjajo jih lahko obnovljivi viri in jedrska energija. MiM Janez Trdina Črtke in povesti iz n Grozi Braziliji ekološka katastrofa? V brazilski zvezni deželi Para je pred dobrim letom dni prišlo do nadvse skrivnostnih smrti prebivalcev in živine. Živina je pocrka-la, ljudem pa se je zdravstveno stanje brez opaznega vzroka ali znanih bolezenskih znakov poslabšalo, močno so oslabeli in nekaj desetin ljudi je tudi izdahnilo. Kaj se je dogajalo? Ali nevarnost še preti drugim? Raziskovalci sumijo, da gre za zastrupitve, do katerih je prišlo, ko so se ljudje kopali v rekah in je živina pila rečno vodo, najverjetneje zastrupljeno s herbicidi. Te uničevalce rastlinstva so uporabljali v velikih hidroelektrarnah, da so čistili vodne poti od bujnega tropskega rastlinstva. Pri •izbiri herbicidov pa menda niso bili prav pazljivi, saj so uporabili nekatere sestavine, ki so jih uporabljali ameriški vojaki v Vietnamu in so zelo hudi strupi, nevarni za živali in ljudi že dlje časa, če pridejo v vodo. V elektrarnah so sicer prenehali uporabljati herbicide, vendar je škoda že storjena, skrivnostne smrti se nadaljujejo in nekateri ekologi se sprašujejo, ali ni Brazilija pred veliko ekološko katastrofo: " o, J j,- I HUDEVCI Sčasoma pa začno nekateri tudi odhajati, ali ne za dolgo: vračajo se vsak s polnim bokalom svojega vina, deloma tudi svojega pridelka, češ to ne gre, ni poleg naše stare navade, da bi nosi I težo pijače samo eden, in posebno Martine, ki gosti tako rad in tolikokrat znance in neznance. Tudi nekaj Hudevk pride gledat, kaj porfieni naša skupščina, to glasno govorjenje, to srčno nazdravljanje. Plašljive in sramežljive so tako, da ne vedo, kam bi se dejale, videč za mizo neznanega človeka z brado, brki in očali in v kmečki obleki, ki ga njihovi možje tako spoštljivo poslušajo in zvedavo sprašujejo. Kupica grede okoli, se je ponudila vselej tudi njim, ali niso hoteli piti, vsaka je po enkrat srknila in urno dala kupico naprej. Pa tudi one začno odhajati in prihajati zopet nazaj na tisti način kakor možaki: ena prinese orehov, ena mestne štruce, ena domače potice, ena kračo ali skledo blincev ali sveže solate in bogve kaj še. Napravila se je z eno besedo velika, prevesela gostija z udeležbo cele vasi. Zabavali smo se preizvrstno do poznega večera. Hudevci so bili zadovoljni z mojimi novicami in odgovori kakor jaz z njihovo postrežljivo gostoljubnostjo, še bolj pa z njihovo blagodušnostjo. Nazdravljal sem jim takrat in nazdravljam jim še zdaj: bog živi vas pohlevne in poštene, vas zares krščanske, zares slovenske kmete! KMEČKI IN BERAŠKI ZAKONI Bil je prekrasen 16. dan meseca maja. Z gorenjskih snežnikov je pihljal sever, Dolenjcem najprijetnejši, vedno zaželeni veter. Po svežem zraku so se nosile dišave s cvetlic in dreves, prsi so dihale tako lahko, čutil se je človek tako zadovoljnega v tem duhu in gorskem hladu, da sem, sprehajaje se po višavi Kačje riti, pozabil popolnoma na kosilo. Skozi okno gornje krčme me je gledala gospodinja. Moglo je biti že okoli tretje ure popoldne, ko me, stopivši med vrata, zakliče in vpraša, če imam post. Vtaknivši v žep češko knjigo, ki me je zabavala: „Rusija — zemlja, država in narod", se spomnim telesne potrebe ter se napotim v krčmo. Nisva ostala dolgo sama: iz vasi Jablana pridejo štiri matere, vsaka s svojim otrokom, obiskat krčmarico, svojo prijateljico. Hiša se tedaj napolni in oživi. Ženice zasedejo stole, se menijo z gospodinjo in tolažijo svoje male, včasi uspešno, včasi zastonj, kakor je navada. Premišljevati jim ni bilo treba, kaj bi se pomenkovale. Beseda začne teči seve najprej o otrocih. Žene si tožijo nadloge, katere imajo z njimi, in izrekajo o tej priliki na vsa usta svojo nezadovoljnost z materinskim stanom. Občutke so izkazovale na malo nežen način. Gorski ljudje so bolj surovi že po navadi, najsurovejši pa takrat, ko jih pritiska kaka velika skrb ali neprilika. Krčmarica se ni razlikovala v tem čisto nič od svojih vrstnic, morda jih je še prekosila. Prva žena: „Je z .vampi’ križ, je. Ne vem, kaj sem pregrešila, da me tepe Bog tako neusmiljeno. Nekdaj so pripovedovali, kako je hudo soldatom, da tekajo skozi tri sto šib po desetkrat tja in nazaj. Pa kaj so te šibe proti našemu trpežu z otroki!" Druga žena: „lmaš prav. Človek bi ga kar treščil s kake skale, da bi bil enkrat mir. Če bi bila še tako dolgo zaprta, huje bi se mi ne moglo goditi ko tako." Tretja žena. „Kaj ti, ki imaš samo enega, jaz pa, saj veš, dva na prsih in enega ob roki. V starih časih je morila ljudi kuga, zdaj pa se nas noče usmiliti. Dva bi rada dala precej — ali pa vse tri — to bi bilo še najbolje. Kadar pojdemo zopet na izpraševanje, bom rekla gospodu, naj nikar več ne molijo, da nas obvaruj Bog kuge, ker jo matere želimo vse in še kako!. Četrta žena: ..Dekleta silijo v zakon; trapaste so ko bik. Če bi imel človek pri otrocih vsaj en srečen, brezskrben dan v letu, bi še nič ne rekel, veselil bi se vsaj tistega dne. Tako pa nič — kar nič! Gleštaj ga podnevi, gleštaj ponoči, čisti, umivaj, doji, povijaj, ziblji, prenašaj — to gre brez prenehanja naprej! Imaš prav, tudi jaz pravim tako: Oh, da bi me hotela odrešiti dobrotljiva smrt te težave! Naj mi ga vzame rajši danes ko jutri. Dala bom rada precej za deset svetih maš iz neskončne hvaležnosti, da se mi je ta mlinski kamen odvalil.” Krčmarica: „Kaj pomaga vse to? Bolj ko jim želimo smrt, več jih je in zdravejši in trdnejši so. — Komaj spravim enega na noge, že se prisili na svet in na moja pleča drugi, pa tretji, pa četrti. Omožena sem komaj pet let, imam že štiri take krokarje, da se ne morem ganiti med njimi. Takrat, oho, takrat se človek lahko veseli, kadar mi da prašiča kakih osem mladičkov, sitnost je tudi z njimi, ali že čez pol leta pa tudi prireja, da kaj izda. Ali pa če se poleže lepo tele, kak junček, dobim zanj čez tri leta sto petdeset goldinarjev. Kdo pa mi da le en groš za vse te štiri lakotnike? Saj bi jih rada prodala ta hip vse, ali se ne bo našel kupec zanje, če jih grem ponujat križem svet. POTA Ii\ SXIt£ Kaj so skrivale lažne nalepke V ponedeljek se je v Brežicah pričelo sojenje dvanajstim udeležencem afere v brežiškem Slovinu — Domala tri ure dolgo branje obtožnice — Tožilec zahteva od Slovina, naj povrne 38,489.328 din nezakonito pridobljene koristi dežurni poročajo BREŽICE — V veliki dvorani Šolskega centra v Brežicah se je v ponedeljek ob 9.30 pričela glavna sodna obravnava proti dvanajstim udeležencem znane in razvpite vinske afere v brežiškem Slovinu. Pred veliki senat brežiške enote temeljnega sodišča, ki mu predseduje sevniški sodnik Lojze Vidic in v katerem je poleg štirih porotnikov še sodnik brežiške enote Klavdij Kofol, je sedlo vseh dvanajst obtoženih, na njihovo levo stran 11 zagovornikov obtožencev in Slovina, Bizeljsko Brežice, ter prevajalec za srbohrvaški jezik, na desno pa namestnika temeljnega javnega tožilca Franc Žunič in Anton Ribnikar. VINJEN GROZIL STARŠEM — Metliški miličniki so29. januarjaprid-ržali do iztreznitve 26-Ietnega Ivana Kočevarja z Radoviče pri Metliki. Ko čevar je tisti dan doma vinje n grozil staršem in jih zmerjal, vzroke pa bo moral pojasniti sodniku za prekrške. POŠKODOVAL JE RADIO — Darinka Tratar iz Šmatjete je 28. januarja zvečer pustila svoj avto parkiran pred stanovanjskim blokom v Šentjerneju. Ponoči ji je neznan vlomilec poškodoval radiokasetofon in jo oškodoval za okoli 2.500 din. IZGINILE KOKOŠI — V noči na 29. januar je neznan zmikavt ukradel Ivanu Kambiču iz Primostka 6 kokoši, ki so, nič hudege sluteč, nočile v kokošnjaku. Lastnika je oškodoval za kakih 5 tisočakov. IZ TOČILNE MIZEIZGINIL RADIOKASETOFON — Darinka Rakar iz Gradaca pri Metliki je 25. januarja miličnikom prijavila krajo radiokasetofona. Zaenkrat še neznani storilec ji je iz točilne mize v gostilni vzel aparaturo, vredno blizu 3 tisočake. Miličniki predrzneža še iščejo. Novi žrtvi zime Zaradi podhladitve umrla Martin in Alojzija Kralj__________________________ TRŠKA GORA, ŠKOCJAN — Po podobnih primerih v Posavju in Beli krajini je letošnja zima prejšnji teden terjala smrtne žrtve tudi na novomeškem območju. 26. januarjaso na Tiškigori našli mrtvega 83-letnega Martina Kralja. Pokazalo seje, daje možakar umrl zaradi podhladitve in os-tarelosti. Kralj je namreč živel sam samcat v starejši kmečki hiši, kjer so ga našli mrtvega. Isti dan pa so v zgodnjih jutranjih urah v Segonjah pri Škocjanu našli mrtvo 52-letno Alojzijo Kralj. Preiskava je ugotovila, da je tudi Kraljeva umrla zaradi podhladitve. Med povratkom iz Škocjana proti domačim Segonjam je namreč v visokem snegu omagala in kasneje zaradi mrazu umrla. Osrednja točka ponedeljkovega sojenja, ki je tudi med zbranimi v dvorani vzbudila največ zanimanja, je bilo zagotovo branje ene najobsežnejših obtožnic. Domala cele tri ure je porabil Franc Žunič, da je po treh letih preiskav, zaslišanju okoli 400 prič in izvedencev strnil najpomembnejše ugotovitve preiskovalcev in tožilca. Po navedbah obtožnice naj bi na trg prišlo 7 milijonov 749.887 litrov ustekleničenega vina, kateremu so nalepke označevale lažno geografsko poreklo in kakovost. Za kakovostnega rdečega bizeljčana je bilo v letih 1977 do 1980 prodanih 1.849.557 litrov navadnega konzumnega vina, za kakovostnega belega bizeljčana 357.300 litrov, za kvalitetnega belega virštanjčana 55.200 litrov, za cviček Marvin 633.600 ih za plešivičko vino 4.854.200 litrov vina slabe in neprimerne kvalitete. Edu Verstovšku, bivšemu direktorju Slovina — DO Bizeljsko Brežice, danes pa predstavniku Emone — KK Ptuj, kije bil v priporu od 26. decembra 1980do29. aprila 1981, očita obtožnica, daje lastni delovni organizaciji prodal blizu 6 tisoč litrov vina, ki ga je nakupil po največ'11,2 din za liter, prodal pa Slovinu kot bizeljčana po najmanj 19 din za 1 iter in s i tako prido-bil 34.165 din premoženjske koristi. Verstovšek naj bi prav tako vletu 1978 skupaj z Antonom Vogrincem, ki je bil takrat še pomočnik vodje komerciale, prodal svoji delovni organizaciji preko 11 tisoč litrov vina po 11,2 din za liter, čeprav sta zanj pri raznih prodajalcih odštela vsega 9,3 din. Na tak način sta si pridobila po navedbah obtožnice 206.633 din. Po nagovarjanju Franja Jagra, direktorja mariborskega Vinaga, naj bi Verstovšek in Vladimir Kovačič, ki Cvičkariji nova obleka? Če bedo izpolnjeni pogoji inšpektorjev, bo teden dolenjskega cvička tudi letos v športni _________________________dvorani______________________ NOVO MESTO — Organizatorji tedna dolenjskega cvička, ali cvičkarije, kot ji rečemo, so vztrajni. Po lanskih res poraznih ugotovitvah novomeških inšpektorjev vendarle kaže, da bo letos nekolikanj drugače. Društvo dolenjskih vinogradnikov, pod čigar okriljem prireditev vsako leto poteka, se je te dni obvezalo, da bo zadostilo vsem pogojem, ki jih postavljajo novomeški inšpektorji, to pa z drugimi besedami pomeni, da bo prireditev skoraj zanesljivo tudi letos v novomeški športni dvorani. In kakšni so pogoji? Ob dejstvu, da športna dvorana pač ni grajena za tovrstne prireditve, da torej nima zadostnega števila sanitarij in ne primerne čistilne službe, da nima ločenih prostorov za živila, pač pa ta hranijo v dvorani in se navzamejo dima in smradu, so pogoji pravzaprav jasni. Na vsakih sto sedežev morata biti zagotovljena najmanj 2 pisoarja ter po eno moško in žensko stranišče. Organizirana mora biti tudi stalna čistilna služba, organizator pa mora poskrbeti za redno dezinfekcijo in dezinsekcijo. Prav tako mora organizator po končani prireditvi zagotoviti, da bo zavod za socialno medicino in higieno opravil dezinfekcijo vseh prostorov. Pa še nekaj: da bo prireditev lahko stekla, mora organizator dobiti soglasje novomeške uprave inšpekcijskih služb, ti pa bodo tak papir izdali le, ko se bodo temeljito prepričali o zagotovljenih najnujnejših pogojih za organiziranje takšne prireditve v športni dvorani. Proti tednu dolenjskega cvička nima nihče nič, tudi inšpektorji ne, toda lanske izkušnje (verjetno jih ni potrebno znova naštevati) so upravičeno postavite nekaj vprašanj. Upamo si trditi, da jih še zmeraj ostaja nekaj brez odgovora. Konec koncev tistih nekaj dodatnih stranišč in pisoarjev pa še kakšna snažilka ne bodo spremenili vsebine dogajanj v novomeški športni dvorani, če se organizator ni odločil za kakšno temeljitejšo spremembo. B. BUD J A Malo več kot le nasvet Nove občinske službe za pravno pomoč ne bo. pač pa naj bi drugod povečali to dejavnost — Se možnosti NOVO MESTO — Že leta 1981 so v novomeški občini pripravili obširno informacijo o stanju in zagotavljanju pravne pomoči občanom in tudi predlagali ukrepe. Medtem se je število odvetnikov v novomeški občini zaradi upokojitve zmanjšalo še za enega, so pa v večjih delovnih organizacijah, kjer ODNESEL DENAR IN KAVO ČRNOMELJ — Neznan storilec je v noči na 27.' januar vlomil v samopostrežno trgovino in iz registrskih blagajn odnesel blizu 9 tisočakov ter 3 kilograme kave. Za neznancem še poizvedujejo. PODLEGLA POSLEDICAM NESREČE NOVO MESTO — V petek popoldne je v novomeški bolnišnici podlegla poškodbam, ki jih je dobila v prometni nezgodi 24. decembra lani v naselju Dobravica pri Šentjerneju, 11-letna Darja Hudoklin iz Vrha. Darja je dobila hude poškodbe, ko jo je podrl avtomobil. PRIKOLICA GORELA STRANSKA VAS — 26. januarja je prišlo do požara v stanovanjski prikolici Mihaela Kovačiča v Stranski vasi pri Novem mestu. Do ognja je prišlo zaradi nepravilno speljanega dimnika kar skozi streho prikolice. Požar jena srečo še pravi čas opazil lastnik in ga sam tudi pogasil. Materialna škode je le nekaj tisočakov. imajo lastne pravne službe, omogočali boljšo pravno pomoč svojim delavcem v postopkih pred lastnimi organi pa tudi pred organi zunaj delovne organizacije. Pravna posvetovalnica pa deluje v okviru občinskega sindikalnega sveta, vendar lahko daje občanom v glavnem nasvete in jim piše vloge, zaradi pičle kadrovske zasedbe pa ne morejo zagotavljati zastopstva pred organi. Da bi vprašanje boljše pravne pomoči občanom, predvsem ref višji ravni, v občini le zagotovili, jebilalani planirana ustanovitev službe pravne pomoči v občini, predvsem zaradi pičlih sredstev pa to ni bilo možno uresničiti. Pred kratkim so vnovič v izvršnem svetu obravnavali problematiko organizirane pravne pomoči občanom in menili, da tudi v letu 1984 ne bo možno ustanoviti posebne občinske službe za tovrstno pravno pomoč, pač pa predlagajo obSnskemu svetu Zveze sindikatov, naj kadrovsko okrepi svojo pravno posvetovalnico, da bo sposobna nuditi delovnim ljudem celovito pravno pomoč. Razen tega pa Novomeščani predlagajo republiškemu sekretariatu za pravosodje in upravo, naj prouči in da usmeritev za čim hitrejše in racionalno organiziranje pravne pomoči pri že ustanovljenih tovrstnih institucijah. Razen sindikatov pridejo v poštev še javno pravobranilstvo, nekatere interesne skupnosti in še drugi. Premiki na tem področju so nujni, kajti organizirano obliko pravne pomoči ne pogrešajo le posamezni občani, ampak tudi manjše delovne organizacije, ki nimajo svojih pravnih služb. R. B Poleg črnih sečenj ogroža gozdove še rak NOVO MESTO — Čeprav je gozdarski, inšpektor novomeške UIS v lanskem letu prijavil sodniku za prekrške 11 primerov sečnje brez potrdila, 6 primerov odtujevanja lesa, 3 kraje, 2 nedovoljena nakupa lesa in prevoz nežigosanih novoletnih jelk, je to zagotovo le del vseh nepravilnosti, ki so nastale ob vse hujši energetski krizi. * Znano je nam reč dejstvo, da imajo gozdna gospodarstva toliko naroči! za drva, da povpraševanju ne morejo zadostiti, in nič čudnega ni potem, če se povečuje število črnih sečenj in nedovoljenega prometa z lespm. Prav tako je tudi vse več kraj drv pa'žaganja na črno na neregistriranih žagah, prevoza nežigosane hlodovine, in še bi lahko naštevali. Že tako ne najbolj rožnati podobi v preskrbi z lesom pa sta se v lanskem letu pridružili še dve novi težavi. Vihar, ki je koncem julija divjal na območju Novega mesta, je po končnih ocenah v gozdovih podrl več tisoč kubičnih metrov lesa, največ v Polhovici pri Šentjerneju ter v družbenem gozdu v Soteski in Brezovi rebri. S še večjo težavo pa se gozdarji ubadajo v Beli krajini. Kostanjeva drevesa je namreč napadla prava epidemija kostanjevega raka, ki se izredno hitro širi, tako da so ponekod posušena že cela gozdna po-bočja- je bil takrat vodja laboratorija, danes je analitik v Slovinu — DO Slovenija-vino,injebil v priporu od 26. 12.1980 do 29. aprila 1981, omogočila Jagrovemu sorodniku Antonu Ureku, daje prodal Slovinu 19.750 litrov vina po 3,5 in 3 din dražji odkupni ceni, kot je veljala takrat. S tem jima je bila omogočena protipravna premoženjska korist v znesku 64.104 din. Milan Herakovič, zasebni gostilničar iz Kostanjevice, je bil po odkritju afere v priporu od 12. decembra 1980 pa vse do 10. junija naslednjega leta, obtožnica pa mu očita, da je ob pomoči Viktorja in Ivana Lipeja (slednji je danes vodja Slovinovega posestva v Pišecah) kupoval po Dolenjski, Hrvaški in tudi Srbiji različno nekvalitetno vino in grozdje, kot kakovostno vino pa to potem prodal brežiškemu Slovinu. Leta 1978 je prodal 14 tisoč litrov vina, ki ga je kupil poprečno po 12,74 din liter, 16 din liter, leta 1979je prodal že 130.696 litrov vina po 17,5 din, čeprav je zanj odštel največ 14,6 din, in leta 1980 121.792 litrov vina po 19 din liter, sam pa je plačal največ 16,73 din. Poleg tega je tudi novomeški KZ Krka — tozd Hmeljnik prodal 42.200 litrov vina, pri čemer je pri vsakem, litru zaslužil najmanj dinar. Skupaj si je tako Herakovič pridobil 706.136 din premoženjske koristi. In kakšna je bila pomoč obeh Lipejev? Po Bizeljskem naj bi zbirala potrdila o geografskem poreklu vin in registrske številke, te pa potem v zameno za plačilo 1,5 din za liter prodanega vina dajala Herakoviču, ki je na podlagi teh potrdil prodajal Slovinu ..kvalitetno” vino. Lipeja sta skupaj pridobila potrdil za kar blizu tisoč hektolitrov vina. Poglejmo še ostale obtožene. Nikola Tončič naj bi nakupil in potem prodal Slovinu leta 1977 13.398 litrov vina, leto kasneje 66.607 litrov, leta 1979 50.671 in leta 1980 4.189 litrov vina s tem, da je pri vsakem litru zaslužil Najmanj en dinar. Peter Kunovič naj bi prav tako v teh letih nakupil in prodal najprej 49.474 litrov vina, nato 41.879, leta 1979 70.978 in leta 1980 113.720 litrov, pri vsakem litru pa prav tako zaslužil najmanj en dinar. Blizu 50 tisoč litrov vina je pod enakimi ..pogoji” prodal Vlado Kunovič, medtem ko je številka Mija Režka že kar blizu 300 tisoč litrov vina, pri čemer je vsak liter prinesel najmanj dinar zaslužka. Ob vsem tem mogoče ni odveč povedati ugotovitev, do katere je pripeljala preiskava. Večina na trgu prodanega vina je bila namreč ponarejena. Vskupni količini 7.749.887 litrov, ki jo omenja obtožnica, naj bi bilo kar 36,5 odst. različnih primerov nekvalitetnega vina. Za mešanja so uporabljali poleg teh vin še rizling, game, šipon, graševino, teran, vranec, smederevko, bilje celo primer, ko so našli cviček, narejen iz izključno nekvalitetnih vin brez geografskega porekla. Jasno, da so vina po vsem tem izgubila svojstva. K temu je veliko pripomogloi , c tudi mešanje vode ob dosladkanju mošta. Tako je bilo najdenih, denimo, v 230 tisoč litrih cvička preko 10.000 litrov vode, spet drugič v 427.600 litrih kar 25.692 litrov vode, da ne naštevamo vseh podrobnosti. S ..proširi vanjem ” vina, kot so to imenovali, so poprečno dodali moštu 3,5 odstotka sladkane vode. Nič čudnega potemtakem, če je namestnik temeljnega javnega tožilca v ponedeljek na sojenju zahteval, da poleg vseh obtožencev povrne protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ki je nastala v razliki med ceno navadnega konzumenga vina in ceno,po kateri so to#vi no prodajali za kakovostno pijačo z geografskim poreklom, tudi Slovin — DO Bizeljsko Brežice. Gre za res velik znesek: 38 milijonov 489 tisoč 328 din. Obravnava se ta čas nadaljuje, o novih podrobnostih in morebitnih rezultatih pa bomo poročali v prihodnji številki. BOJAN BUDJA želite svoj del iz nagradnega sklada, ki tehta 100 milijonov? Krut Konec prijateljstva Preiskava razgrnila vzroke, ki so pripeljali do krvavih dogodkov v Straži pri Mirni STRAŽA PRI MIRNI — Krvavi obračun, do katerega je prišlo prejšnjo nedeljo zvečer v vasi Straža blizu Mirne, je močno odjeknil med okoliškimi prebivalci. Kot smo na kratko že poročali, je bil tisti večer s strelom iz lovske puške umorjen 25-letni Niko Zabukovec iz Straže 28. Preiskovalci so dejanja osumili 23-letnega Jožeta Drobneta iz Straže 8, ki je po storjenem umoru odšel domov in se tam pred hlevom z isto puško, s katero je bil ubit Zabukovec, še sam ustrelil. Seveda je vse, predvsem pa okoličane, najbolj zanimalo, kaj je Drobneta privedlo do tega krutega dejanja. Odgovor na to je dala preiskava. Zabukovec in Drobne sta se spoznala že leta 1978. Od takrat naprej sta bila domala ne-razdružljiva. Redno sta se obiskovala, drug drugemu pomagala pri delu, še posebej v zadnjem letu, ko je Zabukovec pričel graditi stanovanjsko hišo. Usodno nedeljo je Drobne pomagal Zabukovcu pri kuhanju žganja. Najverjetneje se je Drobne ob tem opravilu napil, tako da se je žganje v kotlu prismodilo. Zategadelj je prišlo med Zabukovcem in Drobne-tom do prepira, po katerem je slednji odšel domov, vzel iz sobe lovsko puško in se vrnil k Zabukovcu. Pred hišo se je med obema ponovno vnel prepir, med katerim je Drobne Zabukovcu očital svojo pomoč pri delu. Ta je uvidel, da spor ne bo nikamor.pripeljal,, zato je Drobneta napotil domov in mu rekel, naj pride k njemu naslednji dan, ko bo pač trezen, in se bosta o vsem pogovorila. Zabukovec se je po teh besedah obrnil, stopil v hišo in zaprl vrata. V tistem trenutku je Drobne, ki je stal pred zaprtimi vrati, ustrelil, krogla pa je Zabukovca zadela v prsi. Po strelu je Drobne, ne vedoč, da je smrtno zadel prijatelja, odšel proti domu, kjer se je pred hlevom z istim orožjem še sam ustrelil. B. BUDJA na, da očisti ta prostor, je novomeška Komunala. Slednja je svojo nalogo izpolnila, a so delavci cestnega podjetja v stiski z odlagališči na ta prostor ponovno navozili večje količine umazanega snega. Prostor je tako za parkirišče neuporaben. Omenimo za konec še, da je inšpektor našel večje poškodbe tudi na železni ograji mostu čez Težko vodo, nastale zaradi stresanja snega v potok. Verjetno bi še lahko naštevali, toda"že to, kar je napisano, je dovolj resno opozorilo komiteju za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Novo mesto, da čimpreje najde ustrezno lokacijo za odlaganje odvečnega snega. g g Kam odlagati sneg? Novo mesto nima urejene deponije za odvečni sneg — Odlagališča na črno povzročajo nevšečnosti NOVO MESTO — Nedavno obilnejše sneženje je na novomeškem območju povzročilo precej težav, pri tem pa ne mislimo le na neučinkovitost cestne vzdrževalne službe (o krivdi in morebitnih posledicah za to je govora prav te dni, zato o tem kdaj pozneje), pač pa na novo pomanjkljivost, ki je presenetila prav vse. V Novem mestu namreč nimamo urejene deponije za odlaganje odvečnega snega, in tako seje zgodilo, da so se občani nekajkrat upravičeno jezili in je moral posredovati celo komunalni inšpektor novomeške UIS. Najprej je ugotovil, da je bilo na parkirišče ob trgovini novomeške KZ Krka v Žabji vasi navoženih prek 100 kubikov snega. Okoli 2 metra visok kup snega zaseda del parkirnega prostora, v KZ Krka pa se bojijo, da bo voda, ki bo nastala ob taljenju snega, ogrozila asfaltno dvorišče, ki že tako rado poplavlja. To dvorišče namreč nima odtoka v javno kanalizacijo, tako da prihaja do zamakanja zemlje, lastnik stavbe pa je baje celo ugotovil, da se objekt že pogreza. Druga takšna nedovoljena deponija snega je bila najdena obšolskem dvorišču bršljinske osnovne šole. Razumljivo, da takšni deponiji nasprotuje vodstvo šole, saj bi sneg (po ugotovitvah inšpektorja gaje okoli 100 m zamakal igrišče in za seboj pustil tudi razne odpadke in pesek. Do zanimivega primera je prišlo tudi na parkirišču pred pljučnim oddelkom novomeške bolnišnice. Zadolže- IZ KOČEVJA KRADEJO KOT SRAKE — Pred kratkim se je po Kočevju zvrstila serija vlomov v osebne avtomobile. Tatovi so kradli razne rezervne dele, največ, in to kar štiri, pa so ukradli avtomobilskih radijskih aparatov. Tatovi se bodo svojih dejanj gotovo pokesali, če ne prej, ko bodo dobili račune za radijsko naročnino. Denarja povsod dovolj — Le znajti seje treba. Če tizmanjkade-naija, greš na obhod po hišah in stanovanjih. Dobre duše namreč marsikje ne zaklepajo vhodnih vrat, v predsobah pa so obešeni plašči, suknjiči, torbice, in v njih so tudi denarnice. Takih tatvin je bib veliko lani, letos pa se še nadaljujejo, saj življenjski standard še vedno pada in si marsikdoišče dodatni vir dohodka. Soglasja brez vrednosti Tudi inšpektorji pravijo, da so elektroenergetska so-glasja le opravičilo za plačilo prispevka DOLENJSKA — Pomanjkanje vseh vrst elektromateria-la je v lanskem letu povzročilo elektroenergetskim inšpektorjem obilico dela. Posamezniki in delovne organizacije so se zatekali k vsem vrstam improvizacij, kar je seveda pomenilo odstopanje od projektne do- naročite —l DOLENJSKI LIST PO SNEGU ZAPELJAL V LEVO — 24. januarja dopoldne seje Banjalučan Miroslav Štefanac peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Na poledeneli in zasneženi cesti pri Dolnjem Podborštu je v levem slabo preglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča, zaradi nagiba ceste pa avtomobila ni mogel obvladati,, tako da se je ta postavil pravokotno čez cesto. Prav v tem času je iz nasprotne smeri pripeljal Italijan Graziano Va-rago’, b zaradi slabih razmer na cesti svojega vozila ni uspel pravočasno ustaviti, in tako je prišlo do trčenja. Ob tem se je Štefanac telesno poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Omenimo naj, da je bil zaradi te nezgode promet na magistralni cesti domala poldrago uro le enosmeren, medtem ko je škode na obeh vozilih za prek 400.000dinarjev. kumentacije in veliko dodatnih stroškov in dela. Ko omenjamo delo elekiroefierget-ske inšpekcije, ne moremo mimo spoznanja, do katerega so se dokopali celo inšpektorji. Že doslej je bilo veliko očitkov s strani krajanov o neuporabnosti elektroenergetskih soglasij, in nič čudnega ni potem, če se ustvarja mnenje, da so takšna soglasja le neke vrste opravičilo za plačilo predpisanih prispevkov, medtem ko so po mnenju inšpektorjev v njih zapisani tehnični pogoji domala nesmiselni, nesprejemljivi in največkrat v danih razmerah povsem neuporabni. Če je temu res tako, čemu potem stroškiz izdelavo dokumentacije, ki ničemur ne služi? Med ostalimi omembe vrednimi posebnostmi lanskoletnega dela naj zabeležimo težave Belokranjcev pri napajanju z elektriko s hrvaške strani. Bilo je veliko daljših izpadov električne energije, vendar je bil kasneje z zgraditvijo daljnovoda in štirih transformatorskih postaj tudi ta problem rešen. Sicer pa je zanimivo, da dolenjsko območje tudi v času najhujših redukcij ni bilo brez elektrike, za kar gre največ zaslug industriji, izjema je bila le mirenska dolina, ki jo napaja Elektro Krško. Brž ko je tovarna Djuro Salaj dobila pravico do večje porabe elektrike, pa so tudi v mirenski dolini svetile žarnice brez prekinitev. B. B. 18 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1799) 2. februarja 1984 Novolesovci razočarali S Slovanom, ki jih je premagal s 140:81 (65:38), so igrali dokaj brezvoljno — V sredo s Kraljevico SENOVSKO SREČANJE ZA DVE LJUBLJANSKI — Tretje gostovanje „ zlat e selekcije” prejšnji petek na Senovem je privabilo v športno'dvorano 14: divizije okoli 1.000 obiskovalcev, ki so toplo pozdravili bolj prepričljivo zmago Oblaka, Norčiča in drugih bivših odličnih športnikov proti senovski ..Nogometni rekreaciji” kot to kaže končni rezultat 9 : 8. Izkupiček senovlfe prireditve, ki jo je obogatil tudi domač pihalni orkester, je, kot je postalo že kar običaj, približno dvakrat večji kakor ob podobnih nastopih „Zlate selekcije” v Ljubljani. Na sliki: podpredsednik krške občine Roman Sotler izroča plaketo občine za Zvezo paraplegikov Slovenije njenemu predstavniku. (Foto: P. P.) NOVO MESTO — Po razmeroma tesnem porazu s tima vci smo izrazili upanje, da zaradi izjemne borbenosti košarkarji Novolesa ne bodo več t.i. topovska hrana za moštva, ki nastopajo v zahodni skupini 2. zvezne košarkarske lige. Sobotna tekma s Slovanom v Ljubljani pa je dokazala, daso novomeški študentje in dijaki daleč od tega, da bi se lahko kolikor toliko enakovredno kosali z nasprotniki, ki niso samo višji, temveč premorejo še kaj več od osnovnega košarkarskega znanja. Očitno si bodo z novolesovci boljši in bolj izkušeni še naprej izdatno popravljali razliko med danimi in dobljenimi koši, Novomeščanom pa ne preostaja • drugega, ko da se potrudijo in kaj več iztržijo z neposrednimi tekmeci za izpad iz lige. Pred 50 gledalci so Novomeščani v dvorani na Kodeljevem klonili ža na začetku, z dokaj brezvoljno igro sodo- HRIBAR PETI V DRŽAVI! ZAGREB — Na nedeljskem državnem pionirskem namiznoteniškem prvenstu so novomeški igralci dosegli izreden uspeh. Mladi Hribar je v konkurenci najobetavnejših jugoslovanskih pionirjev zasedel odlično 5. mesto, medtem ko sta Hribar in Gliha v ekipni razvrstitvi pristala na prav tako zelo dobrem 16. mestu. Ob tem je treba omeniti,daje Hribar premagal celo favorizirana nosilca skupin Karkoviča in Kožuharja. V NEDELJO DP V CIKLOKROSU NOVO MESTO — KD iz Novega mesta je v nedeljo, 5. februaija, organizator državnega prvenstva v ciklokrosu za vse kategorije, vključno z veterani. Najbopi kolesarji se bodo pomerili na krožni progi po Cesti komandanta Staneta, Can-kaijevi ulici, po Marofu in mimo športne dvorane nazaj. Start bo ob 8. uri pred novomeško gimnazijo. Rekreacija za vsakogar Dovolj možnosti za brezplačno športno rekreacijo — Od plavanja, košarke in odbojke do streljanja in šaha NOVO MESTO - Strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO Novo mesto je v teh dneh izdal zares bogat program rekreacije, seveda brezplačnev za domala vse starostne skupine občanov. Ker smo o možnostih zimske rekreacije nedolgo tega že pisali, naj omenimo le še možnost drsanja. Ob primerno hladnem vremenu bosta vsakodnevno na voljo drsališči na Loki in v Portovaldu. Sedaj pa k ostalim športom. Vsak ponedeljek je v Brusnicah med 17. in 19. uro organizirano igranje košarke, Podobno kot sleherni čertek med 18. >n 19.30 uro v Bršljinu. Ljubitelji odbojke lahko svoje znanje preizkusijo vsak torek in čertek med 19.30 in 21.30 v telovadnici OŠ na urmu, medtem ko je mala dvorana pod Marofom ob četrtkih in torkih med 18. in 20. uro rezervirana za rekreacijsko igranje namiznega tenisa. Sestavljale! tega programa so mislili tudi na ljubitelje plavanja. V vseh dolenjskih bazenih so organizirane rekreacijske ure plavanje, podrobnejše informacije pa dobite, kot tudi za vse ostale športe, pri novomeški ZTKO. Za vse, ki jih zanima streljanje, je v ponedeljkih med 17. in 19. uro pripravljeno strelišče v športni dvorani, medtem ko so za ljubitelje šaha vsak torek in četrek med 18. in 21. uro odprti prostoridomašportov na Loki. Ob vsem tem pa ne pozabimo omeniti še organizirane vadbe prek društev TVD Partizana in krajevnih skupnostih, tako da domala ni dneva v tednu, ki po napornem delu nebi nudil možnosti za sprostitev slehernemu občanu. Ribniški šport DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH za mladince bo 5. februarja v Loškem potoku. Potočani se na ta dogodek vneto pripravljajo, saj je tekmovanje najboljša nagrada za veliko prostovoljnega dela pri urejanju skakalnice v Retju. ZIMSKO ROKOMETNO PRVENSTVO, ki ga tudi letos organizira ribniški drugoligaš Inles, bo, kot kaže, privabilo v športno dvorano kar 15 moštev. Med ostalimi so vabila poslana tudi Kolinski—Slovanu, Lipr, Krškemu, Pru-lam, Ponikvam, Usnjarju itd. Prvo kolo bo na sporedu 12. februarja, zadnje pa 4. marca. DRŽAVNA REPREZENTANCA JAPONSKE bo med februarskim gostovanjem po Jugoslaviji nastopila tudi v Ribnici. Ljubiteljem rokometa se bodo najboljši japosnki igralci predstavili v sredo, 29. februarja, ko se bodo pomerili z ekipo domačega Inlesa. Brez dvoma bo to svojevrstna rokometna poslastica. PIONIRJI KRŠKEGA SO ZMAGALI na prvem in poslej tradicionalnem turnirju pionirskih rokometnih ekip. V ribniški dvorani so med osmimi ekipami zasedli prvo mesto, potem ko so v finalu ugna'i Prule s 13:10. Vrstni red: Krško, Prule, Lipa, Jelovica itd. Najboljši igralec je bil Omahen iz Jelovice, vratar Božič iz Krškega, strelec pa Valant iz Prul. M. GLAVONJIČ NOVOMEŠČANI ŠESTI CELJE — Na kegljišču RŠC Golovec je bil pred dnevi odigran zanimiv kegljaški turnir, na katerem je nastopilo osem ekip. Vrstni red: Konstruktor 5.204, Grmošica (Zagreb) 5.075, Celje 5.009, Salzburg 4.990, Kamnik 4.955, Novo mesto 4.923, Slovenj Gradec 4.895, Obrtnik 4.653 podrtih kegljev. N.G. Starši omogočajo tekmovanja Marjan Oražem, trener kočevskih namiznoteniških igralcev, govori o uspehih in težavah kluba — V republiškem in državnem vrhu KOČEVJE — Predstavniki kočevskega namiznoteniškega kluba so že kar po nekem nepisanem pravilu zadolženi za doseganje dobrih rezultatov. V tem uspevajo že nekaj let, še posebej uspešni pa so v posamičnih igrah. Levji delež za tako uspešen preporod kočevskega namiznega tenisa nedvomno pripada Marjanu Ora-žmu, nekdaj enemu najboljših kočevskih igralcev, danes pa znanemu trenerju in strokovnjaku Takole pravi Oražem: „V letih od 1965 do 1975 seni igral v klubu, nato pa odšel med trenerje. S tem letom smo tudi na novo ustanovili namiznoten:ški klub, ki do takrat v moški konkurenci ni imel ka- « Marjan Oražem: „V največjo oporo klubu so starši, ki otrokom kupujejo opremo za tekmovanja.” kšnih posebnih uspehov. Takoj smo pričeli z vzgojo najmlajših in nič čudnega potem, če so prvi rezultati prišli šele po štirih letih trdega in napornega dela. Brata Pogorelec, Samo in Borut, sta najboljše potrdilo, da smo delali pravilno in kvalitetno.” Z leti je postal kočevski namiznoteniški klub eden najmočnejših v republiki. Resda ob delu ni bilo posebne množičnosti, toda tisti, ki so trenirali, so odtehtali SEDEM VRST TEČAJNIKOV ZA SMUČARIJO KRŠKO — Smučarski klub Krško je v času šolskih počitnic pripravil začetne tečaje za mlade ljubitelje smučanja. Dve vrsti pridobivata prvo smučarsko znanje v Šibiriji, kjer so si uredili vlečnico in smučišče Kopriv-ničani, dve vrsti osnovnošolcev usposablja senovska sekcija, tri vrste smučatjev pa vadijo smučarski učitelji oziroma vaditelji na Strgarjevem bregu pri Krškem. V začetne tečaje je vključeno blizu 80 otrok. Za štiri vrste sorazpisali začetni tečaj na Polomu na Gorjancih, vendar zaradi premajhnega števila prijavljenih tečaja niso izvedli. pustili, da je Slovan v sedmi minuti igre vodil s 30:4, tri minute zatem že z 38:8, nato pa se do konca prvega polčasa.razlika ni zvečala. V nadaljevanju so pri Slovanu dobili priložnost tudi mladi igralci, ki ob izkušenih možeh redko pridejo v peterko, in še ti so povsem nadigrali novolesovce, ki ne v napadu ne v obrambi niso zmogli poštenega skoka za žogo. Za Novoles so igrali: Beg, Rihar, M. Cerkovnik 14, Bratož 2, A. Cerkovnik, Golobič 12, Kek 9, Seničar, Kramar 8, Pintar 4, Skube 16 in Besednjak 16. Priložnost za popravni izpit v borbenosti bodo imeli novomeški košarkarji 8. februaija, ko se bodo ob 19. uri v dvorani pod Marofom pomerili s Kraljevico, na lestvici pa so kajpak še naprej zadnji. D. R. Deličeva in Špelič športnika Kočevja Na slovesnosti podeljena priznanja in značke KOČEVJE — Domači TKS in ZTKO sta bili organizator tradicionalne prireditve, na kateri so proglasili najboljše kočevske športnike minulega leta. Hkrati so ob tej priložnosti podelili najzaslužnejšim športnikom in športnim delavcem Bloudkova značke in ostala priznanja. Kakšnih posebnih nejasnosti pri izbiri najboljših športnikov ni bilo. Pri ženskah je po pričakovanju naziv najboljše športnice Kočevja v minulem letu osvojila 15-letna rokometašica Itasa, sicer še učenka osnovne šole, Milena Delič, medtem ko je pri moških že drugič zapored to laskavo priznanje pripadlo 18-letnemu namiznoteniškemu igralcu Dušanu Špeliču. Poglejmo še dobitnike Bloudkovih značk. Zlato je prejel Pavle Komac, srebrno Pavle Krapež, Alojz Henigman in Marjan Bastar, bronasto pa Marjan Vidmar, Marjan Kosten, Jože Hočevar, Jože Gorše, Brane Cilanšek, Angelca Potočnik in Kristina Ligan. Ob teh priznanjih je bilo podeljenih še 17 plaket ZTKO, od tega ena zlata, štiri srebrne in dvanajst bronastih, ter kar 33 značk kočevske zveze telesnokulturnih organizacij. M. GLAVONJIČ ODLIČJA ZA KONEC — Tečajniki smučarske šole, ki sta jo organizirala MTT Novo mesto in SD ROG, so se zadnji dan pomerili v veleslalomu na smučišču v Kosovi dolini. Med tistimi, ki so najhitreje prevozili progo, je bil Boštjan Murn (na sliki v sredini). (Foto. J. P.) TEKMA V SMUČARSKIH SKOKIH VELIKA VAS — Minulo nedeljo je bila v Veliki vasi tekma v smučarskih skokih na 20-metrski skakalnici. Med pionirji je zmagal Tomažin, 2. Arh, 3. Pacek, v konkurenci članov pa Labez z najdaljšim skokom 23,5 metra, drugi je bil Pontc, tretji Salmič. J. ARH Sneg je, vlečnice pa ni Motor vlečnice je prešibak in se zato kvari — Dobra •_________________tekaška proga______________ KOČEVJE — Kočevci letos s smučanjem nimajo sreče. Prvega snega je bilo malo in urejeno smučišče v Dolgi vasi je že drugi dan pokazalo „rebra”, se pravi skale in zemljo, podobno pa je bilo tudi s tekaško progo od Kočevja do Dolge vasi oz. Livolda. Obilnejše sneženje v začetku prejšnjega tedna je smučarje razveselilo. Že v sredo je bila slalomska proga lepo urejena, a so se začele takoj nevšečnosti z vlečnico. Motor seje že trikrat pokvaril in vprašanje je, če bo vlečnica sploh še delala do konca smučarske tudi to pomanjkljivost. Danes brata Pogorelec nista več osamljena, tuje eden najobetavnejših igralcev Špelič, pa Komac, Murn, da ne naštevamo vseh. „Tekmovanj je bilo ogromno, tako daje danes težko strniti največje uspehe, ..ugotavlja Oraže-m". ”Brata Pogorelec sta tačas na služenju vojaškega roka, še zmeraj pa sodita tam okoli 10. mesta v državi. Praznino sta zapolnila Špelič in Komac, ki sta tačas med najboljšimi ne le v Sloveniji, pač pa celo v državi.” Sistem tekmovanj v namiznem tenisu je izredno naporen. Igra se skozi celo leto, največkrat ob sobotah in nedeljah od jutra do mraka. Prav zaradi tega mora biti namiznoteniški igralec popolna osebnost, fizično in psihično. „Domala vsakega giba se mora igralec naučiti, le malo je tukaj prirojenega. Igralci do 12 let morajo trenirati, če seveda hočejo uspeti, najmanj dve uri dnevno. Tega se držimo tudi v našem klubu.” Pogovor pa ni minil, ne da bi beseda nanesla na denarne težave. Igralci po besedah trenerja Ora-žma sami kupujejo drese in opremo za tekmovanje v I. A republiški ligi. Kot zanimivost moramo omeniti, da kočevski igralci na nobenem tekmovanju doslej še niso nastopili v enotni klubski opremi. Je pač nimajo. M. GLAVONJIČ INLESOVI MLADINCI OŠKODOVANI? BJELOVAR — Čeprav so mladinci ribniškega Inlesa, ki so v soboto in nedeljo kot zmagovalci republiškega prvenstva nastopili na finalnem turnirju najboljših osmih ekip, dosegli v štirih srečanj ih tri zmage, so pristali šele na 7. mestu. Tekmovalna komisija je namreč razveljavila njihovi srečanji iz predtekmovanja proti Crven-ki,ki sojodobiliz20:19,inTrepči, koso zmagal iz 20:18. Razlog je bil nejasen izpisek iz rojstne matične knjige igralca J. Tanka. Čeprav je vodstvo kluba takoj priskrbelo originalen rojstni list, je tekmovalna komisija ostala pri svoji odločitvi. M. G—č § P Milili! sezone. Nekoliko si smučarji zdaj pomagajo s 50-metrsko vlečnico Tiskarne. Zadovoljivo dela tudi šolska vlečnica, ki je tudi v Dolgi vasi. Smučarji so tudi povprašali, če dela vlečnica v Glažuti, pa so v četrtek dobili odgovor, da še ne, ker proga ni steptana. Teptalni stroj so namreč posodili novemu ribniškemu smučarskemu središču pri Danah. V četrtek pa je dobila prve obiskovalce tudi na novo urejena tekaška proga od Kočevja do Dolge vasi in Livolda, ki sojo uredili prejšnji večer. Na njej je bilo v soboto tudi tekaško tekmovanje. j PRjMC KRŠKEMU ROKOMETNI . TURNIR LESKOVEC — Domači športni delavci so v športni dvorani pripravili zanimiv rokometni turnir, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Velika Nedelja — Krmelj 24:16, Krško— Krmelj 32:25 in Krško—Velika Nedelja 30:19. Vrstni red je takšen: Krško, Velika Nedelja, Krmelj. J. A. Sandi Papež deset dni med francoskimi profesionalci. Papež in Turk odpotovala v Francijo Kaj bo pokazalo testiranje med najboljšimi profesionalnimi kolesarji NOVO MESTO — Na povabilo francoskega kolesarskega trenerja Cyrilla Guymarda sta v nedeljo odpotovala na 10-dnevno testiranje najboljši dolenjski kolesar Sandi Papež in njegov trener Ivan Turk. Kot smo pred časom že pisali, je do tega dogovora prišlo ob obisku predstavnikov tačas ene najboljših poklicnih kolesarskih ekip na svetu, Renault Gitame,(v Novem mestu. S člani novomeškega kolesarskega društva so še namreč že takrat dogovorili za sodelovanje, kije že obrodilo prve sadove. Prav zanimivo bo videti, kaj bodo pokazali Papeževi testi med velikimi imeni poklicnega kolesarjenja, v Franciji. Bivanje v Franciji pa bo seveda izredno pomembno tudi za Ivana Turka, ki bo tako lahko v živo spoznal metode in način dela treniranja poklicnih kolesarjev. V PETEK SMUČARSKI TEK CIKAVA — SD Rog obvešča ljubitelje teka na smučeh, da bo v petek s startom ob 16. uri na progi na Cikavi rekreativni tek. Vabljeni! NASTOPILO 13 SKAKALCEV MIRNA PEČ — Lepo število gledalcev se je v nedeljo zbralo ob vznožju 35-metrske skakalnice v Mirni peči, kjer seje 13 skakalcev pomerilo v skokih. Zmagal je Bojan Jaklič, drugo mesto pa si delijo Žagar, Jarc in Golobič, 5. je Novak, 6. Kovačič itd. Spomladi ugodnejši žreb Cilj sevniških rokometašev v prvenstvu: najmanj peti OCIBANI TEKMUJEJO V SMUČANJU GAČE — V soboto in nedeljo bo na smučišču Gače tekma cicibanov in ciciban k za prvenstvo dolenjske in ljubljanske tekmovalne skupnosti. Vabljeni! STARI TRG POTRDIL PRIMAT STARI TRG OB KOLPI — Pred dnevi je bilo tu občinsko šahovsko prvenstvo, kije potrdilo, da so domači šahisti in šahistke pretrd oreh za večino ekip črnomaljske občine. Stari trg je zmagal pri mlajših pionirkah, mlajših pionirjih in starejših pionirkah, medtem ko so pri starejših pionirjih zmagali šahisti Semiča pred domačini. Tudi vse posamične zmage so ostale doma: Snežana Ma ur in je najboljša mlajša pionirka, Uroš Kobe najboljši mlajši pionir, pri starejših pionirkah je zmagala Majda Rauh, skupaj z Matejo Koce, pri starejših pionirjih pa Roman Horvat. V. KOBE SEVNICA — Moška članska rokometna ekipa bo tudi v spomladanskem delu prvenstva 1. slovenske lige imela težke čase. Kar trije igralci so v JLA, Redenšek je na gostovanju v Celovcu staknil hudo poškodbo, tako da še mesece ne bo mogel igrati. Odsotne igralce in poškodovanega nadomeščajo z mladinci. Zato so med najmlajšimi moštvi v ligi. Moštvu in navijačem se torej obetajo še težke preizkušnje? ..Nelahki jesenski del prvenstva vseeno nismo končali na dnu lestvice. Od dvanajstih moštev smo deveti. To pa še ne pove vsega. Prvouvrščena ekipa ima le 4 točke več od nas. Ponikve v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva igrajo v Sevnici. Tudi sicer je žreb ugodnejši. Men im, da lahko pričakujemo, da bomo prišli vsaj do petega mesta. Sicer pa ukinjajo medrepubliške lige. Marsikdo, kdor je ciljal previsoko, utegne priti nazaj,” pravi predsednik rokometnega kluba inž. Brane Sotošek. Sevničani so že sredi priprav, čeprav si zaradi težav z denarjem tokrat ne bodo mogli privoščiti skupnih priprav. Ker v mestu ni dvorane, bodo aostovali pri pri- jateljih na Senovem in Trebnjem, kjer dvorane pač premorejo. V senovski dvorani bo 25. februarja tudi tradicionalni turnir z udeležbo najmočnejših slovenskih ekip (Inles, Šoštanj). Upajo, da bodo kaj zaslužili tudi z rokometnim plesom 17. marca. Lani so ob srebrnem jubileju kluba prejeli tudi občinsko prizanje, medaljo Dupana Kvedra Tomaža. A. Ž. is® ife Inž. Brane Sotošek: „Težko. a ne nepremostljivo leto!” 5 (1799) 2. lefjruarja 1984 DOLENJSKI LIST 19 Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o. Novo mesto, Foersterjeva 10 TOZD Trgovina, prodaja tekstila, o. sub. o. Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Trgovina razpisuje v skladu z določili statuta temeljne organizacije in družbenega dogovora o kadrovski politiki dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Trgovina Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba — 5 oziroma 10 let ustrezne prakse Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevatišesplošne pogoje.predpisane z zakoni in družbenimi dogovori. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov delovne organizacije, in sicer v zaprtih ovojnicah z oznako „Za razpisno komisijo”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po prejemu sklepa o izbiri kandidata. 73/5-84 Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. Komisija za delovna »zmerja TOZD Tehnično energetske storitve Straža objavlja prosta dela in naloge strokovnega sodelavca za področje vzdrževanja in investicijske izgradnje (za TOZD TPI Soteska ih TOZD TG Dvor) — 2 delavca pod naslednjimi pogoji: — višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnost iza opravljanje teh del, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 90-dnevnim poskusnim delom. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti strokovnih služb objavlja prosta dela in naloge računovodje TOZD II. 1 delavec za nedoločen čas, 1 delavec za določeni čas pod naslednjimi pogoji: — srednja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del, — poskusno delo na delih in nalogah traja 60 dni. Kandidati naj podajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. 82/5-84 Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja Kurivoprodaja Ljubljana, Čopova ul. 14 objavlja (za poslovalnico Novo mesto) prosta dela in naloge poslovodje Pogoji: sredja strokovna izobrazba komercialne smeri ali poslovodska šola in dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del in opravil. Predvideno poskusno delo 60 dni. Kandidati naj pis:'3 vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Trgovsko podjetje Kurivoprodaja, Ljubljana, Čopova ul. 14. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po sklepu o izbiri. 76/5-84 Konfekcija Lisca Sevnica, TOZD Krojilnica objavlja prosto delo in naloge izmenovodja v krojilnici Pogoji: — konfekcijski tehnik z najmanj 2-letno ustrezno prakso v tekstilni konfekciji, — 3 mesečno poskusno delo. Delo jeza nedoločen čas, s polnim delovnim časom inv 2 izmenah. Če na objavo ne bo ustreznih prijav, bomo upoštevali tudi prijave konfekcijskih tehnikov — pripravnikov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Interesenti naj dostavijo prijave z dokazili v roku 10 dni po objavi na naslov: Konfekcija LISCA, TOZD Krojilnica, 68290 Sevnica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po zaključku objave. 81/5-84 Razpisna komisija Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev upravnega organa prosta dela in naloge 1. analitika 2. gradbenega referenta Pogoji: Pod 1: — višja izobrazba ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo traja tri mesece Pod 2: — gradbeni tehnik — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo traja tri mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Stanovanje po dogovoru. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, Goliev trg 5, 68210 Trebnje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. 72/5-84 Krka, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto KRKA objavlja prosta dela in naloge vodje oddelka finančne operative v službi računovodstva in poslovnega informiranja. Za opravljanje navedenih del je potrebna končana I. stopnja ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Vse, ki izpolnjujejo zahteva,ne pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo pisne prijave v kadrovsko službo v Novem mestu, Cesta herojev45, v roku 8 dni od dneva objave. Delavski svet Gozdnega gospodarstva Brežice Tozd Transport in mehanizacija objavlja prosta dela in naloge vodje mehanične delavnice Pogoj: tehniška srednja šola - strojna smer in 3 leta delovnih izkušenj pri remontu gozdarske mehanizacije ali poklicna šola za avtomehanike in končana delovodska šola ter 3 leta delovnih izkušenj pri remontu gozdarske mehanizacije. Stanovanje ni na razpolago. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Brežice — TOZD Transport in mehanizacije, Cesta bratov Cerjakov 42, Brežice. O izbiri bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni v roku 30 dni po preteku objavnega roka. prikolice, čolni, šotori.. .oprema za prosti čas in šport NA RAZSTAVI IN PRODAJI ŠPORTNA DVORANA MAROF - NOVO MESTO OD 30. 1. DO 5. 2. 1984 od 8.30 do 18.30 Mercator Rožnik Ljubljana TOZD Jelka, traovina na drobno, n. sub. o. Ribnica. Šeškova 52 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: poslovodja restavracije s prenočišči v Ribnici Pogoji: — gostinski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj — KV natakar ali kuhar in 5 let delovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator Rožnik—Tozd Jelka, Šeškova 52, 61310 Ribnica, Kadrovska služba 68/5-84 Odbor za delovna razmerja in nagrajevanje pri strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: čiščenje poslovnih prostorov Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Razpisni pogoji — končana osnovna šola — 1-mesečno poskusno delo Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto. O izbiri bodo kandidati obveščani v roku 15 dni po izteku razpisnega roka. 78/5-84 Delavski svet Gozdno gospodarstvo Brežice TOZD Gozdarstvo Mokronog 'objavlja po 15. členu pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge revirnega gozdarja Pogoj: srednja gozdarska šola, opravijen strokovni izpit in3 leta delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji. Pisne prijave je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno Gospodarstvo Brežice, TOZD Gozdarstvo Mokronog, Puščava 8, 68230 Mokronog. Prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v oglasu. Kandidate bomo izbrali v 15 dneh po končanem zbiranju vlog. 69/5-84 20 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1799) 2. februarja 1984 Delavski svet TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica na Krki razpisuje dela in naloge individuahega poslovodnega organa TOZD Industrijska elektronika Pogoji: Kandidati morajo poleg pogojev, navedenih v 511. členu ZZD, izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja in vodenja delovnih procesov — sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa TOZD — družbenopolitične in moralno-etične kvalitete, kot jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občin dolenjske regije , — "znanje enega tujega jezika. Kandidat bo imenovan za obdobje 4 let. F^isne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po razpisu na zgoraj navedeni naslov pod oznako „Za razpisno komisijo”. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. 70/5-84 Na podlagi 19. člena Zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani inzasebne pravneosebe obračunavajo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS št. 54/72 do 40/83), 136. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82) in 3. člena Odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 25/83) objavlja Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto POZIV za vložitev davčnih napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja v letu 1983 katerih letna proizvodnja presega 400 litrov na člana gospodinjstva, starega nad 16 let, in žganja, katerih letna proizvodnja presega 8 litrov na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Napoved o proizvedenih količinah vina je treba vložiti do 29. februarja 1984, napoved o proizvedenih količinah žganja pa do 30. aprila 1984 pri Upravi za družbene prihodke občine, v kateri ti zavezanci plačujejo davek od kmetijstva. Napoved je treba vložiti na predpisanem obrazcu, kise dobi pri Upravi za družbene prihodke skupščine občine Novo mesto. Zavezanec-občan, ki v predpisanem roku ne vloži napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja, bo kaznovan za prekršek z denarno kaznijo od 1.000,00 do 50.000,00 din. Uprava za družbene prihodke Novo mesto 75/5-84 SIS za komunalno in cestno dejavnost Enota za urejanje stavbnih zemljišč Brežice, Cesta prvih borcev 11, razpisuje javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo enod ružinske stanovanjske hiše v stanovanjski soseski TRNJE. Na javnem natečaju, ki bo v petek, 10. februarja 1984, ob 8. uri na sedežu Enote za urejanje stavbnih zemljišč v Brežicah, se oddaja stavbno zemljišče za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše v soseski Trnje, lokacija št. 68 (545 m2), cena zemljišča je 103,00 din za 1 m2 zemljišča. Stroški minimalne komunalne opreme znašajo 303,00 din za 1 m2 zemljišča. V tem znesku je zajeta izgradnja primarnega vodovodnega, kanalizacijskega in cestnega omrežja v makadamski izvedbi z robniki in odvodnja-vanjem. Uporabnik zemljišča trpi še naslednje stroške: priključek na vodovod, kanalizacijo, prispevek za električno omrežje, spremembo namembnosti zemljišča, objavo natečaja v Dolenjskem listu ter administrativno-tehnične stroške enote. 1\la javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo na obrazcu, ki se vloži do 7. ure na dan javnega natečaja na sedežu enote v Brežicah. Ponudbi je treba priložiti potrdilo o plačani varščini 10.000,00 din. DO ..Transport” Krško Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. voznik tovornjaka — več delavcev 2. avtoelektrikar — 1 delavec 3. prometnik — 1 delavec 4. nabavni referent — 1 delavec 5. vodja prometno-komercialnega sektorja-1 — 1 delavec Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1) končana šola za poklicne voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje C in E kategorije. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z nekaj delovnimi izkušnjami. Pod 2) končana poklicna šola za avtoelektrikarja, zaželeno je vsaj nekaj delovnih izkušenj pri vzdrževanju tovornjakov. Pod 3) končana prometna, komercialna ali ekonomska srednja šola, dve leti delovnih izkušenj, prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami v dejavnosti cestnega tovornega prometa. Pod 4) končana srednja komercialna šola (poslovodska šola) s predhodno izobrazbo prodajalca tehnične stroke ali srednja strojna oziroma ekonomska šola,dveleti delovnih izkušenj pri prodaji — nabavi rezervnih delov za vozila, vozniško dovoljenje B kategorije. Pod 5) visoka ali višja šolska izobrazba smeri: prometne, ekonomsko- komercialne ali pravne stroke, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so odslužili vojaški rok. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave zopisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi na naslov: DO Transport Krško, kadrovski oddelek, 68270 Krško, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. 67/5-84 Zdravje v treh izmenah V metliškem zdravstvenem domu delajo v treh Izmenah — Dežurstva le ob sobotah in nedeljah OBVESTILO Zdravstveni center Dolenjske—TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto obvešča, da je spremenjen čas obiskov pri bolnikih, in sicer: ponedeljek, sreda in petek od prazniki in nedelje 14,30 do 15,30 od 13,00 do 15,30 Izjema sta otroški oddelek, ki ima obiske vsak dan od 14,30 do 15,30, ob nedeljah in praznikih pa od 13,30 do 15,00, terginekološko-porodniški oddelek, kiimaobiske vsak dan od 15,00do16,00vavlioddelka, obnedeljah in praznikih pa od 13. ure do 14,30. Obisk pri bolniku izven navedenega časa je možen lev izjemnih primerih, s posebnim dovoljenjem odgovornega zdravnika. Spremembe stopijo v veljavo s 1. februarjem 1984. Nuklearna elektrarna Krško v ustanavljanju objavlja prosta dela in naloge hišnika Pogoji: — KV delavec — 8 mesecev ustrezne prakse — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. SPOSOJENO TRNJE — Kako bi čistile pred lastnim pragom, ko pa so vse metle na lovu za čarovnicami. (Iz Politike ekspres) V nasprotju s splošnim mišljenjem so cene pri nas zelo stabilne... Nobena še ni padla. (Iz Večernjih novosti) METLIKA — »Nekajmesečni ukrep družbenega varstva izpred skoraj dveh let, ki je bil uveden zaradi motenih samoupravnih odnosov, je stvari na tem področju v našem zdravstvenem domu hitro in učinkovito uredil, tako da je ta epizoda že tako rekoč pozabljena,” pravi direktor metliškega zdravstvenega doma dr. Blaž Mlačak. »Posebej pa je treba poudariti, da zaradi tega delo v našem zavodu ni nikoli trpelo." VEČ LASTNEGA ŠTUDIJA KOČEVJE — Na programski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin obči ne Kočevje so ocenili delo za minulo leto in sprejeli delovni program za letos. Ta program postavlja zaostreno odgovornost za uresničevanje sprejetih nalog, da bodo rezervni vojaški starešine postali pomemben dejavnik pri uresničevanju socialističnega samoupravljanja, predvsem na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Značilno za letošnji program je, da bo več lastnega proučevanja iz gradiv, posebno iz revije »Naša obramba". Zato bo manj predavanj. Sklenili so, da bodo sodelovali na vseh proslavah, ki jih bodo organizirali v okviru borčevskih in ostalih organizacij. Posebej pa se bodo pripravili na osrednjo proslavo 40-letnice zmage enot VIII. SNOUB na Hribu pri Koprivniku, ki bo letošnjo jesen. -vd NEVŠEČNOSTI S KURJAVO SEVNICA — Vsi tisti, ki so priključeni na kotlovnico v bloku 25 v Naselju heroja Maroka, so imeli buren sestanek zaradi visokih cen ogrevanja. Komunali so plačevali za to ogrevalno sezono že lansko leto, vendar odgovorni niso nabavili kurilnega olja, ko je bilo še cenejše. Zdaj je seveda precej dražje. Stanovalci se odkrito zavzemajo, da bi v bodoče sami organizirali nakup in sami skrbeli za kurjenje. Tudi v novih blokih Pod Vrtačo so težave, saj so v dveh blokih centralno ogrevanje izključili, stanovalci pa so prešli na individualno ogrevanje s trdimi gorivi. Toda takšno kurjenje strokovnjaki odsvetujejo. ČEBELARJI O SVOJEM DELU SEVNICA — Na občnem zboru, ki so ga imeli pred kratkim sevniški čebelarji, so pregledali delo v preteklem letu ter spregovorili o nalogah v prihodnje. Slednjih ne bo malo, saj bodo popisali čebelje družine, proučevali domača naravna zdravila in njih učinke, izobraževali čebelarje ter poskušali pritegniti čimveč novih članov. V društvu, ki šteje danes 80 predvsem mladih čebelarjev, si želijo tudi kooperantsko povezavo z Medexom. 17. marca bo sev-niško čebelarsko društvo pripravilo razstavo čebelarskih pripomočkov in proslavo ob 50-letnici delovanja ter razvilo svoj prapor. Na občnem zboru so sprejeli tudi častne člane društva: Rajka Perka, Martina Popelarja in Franca Lipovška. A. F. Na metliški zdravstveni dom, kjer je zaposlenih 41 ljudi — od tega je pet splošnih zdravnikov, trije zobozdravniki in en stažist — so poleg metliških občanov vezani še prebivalci sosednje ozaljske občine (tu gre predvsem za območje Žumberka in sosednjih ob-kolpskih vasi) ter tudi del črnomaljske obč ine. Iz sosednjih občin i majo v metliškem zdravstvenem domu tudi do 40 odst. pacientov in prav prilivu od drugod, pravijo, se lahko v precejšnji meri zahvalijo, da so v lanskem letu dobro poslovali in leto zaključili pozitivno. Njihov prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem je gotovo tudi uvedba triizmenskega dela;takodelajo dopoldne trije zdravniki, popoldne eden, ponoči eden in seveda ustreznoštevilo drugega osebja doma. S tem je, razen ob sobotah in nedeljah, odpadlo dežurstvo in tako so se zmanjšali tudi stroški. Letos so v zdravstvenem domu z lastnimi sredstvi uredili nove prostore na podstrešju, kjer bodo poslej pisarne, prostori za dežurnega zdravnika,žeše-valno postajo in še kaj. Tako bodo v sedanjih prostorih dobili več prostora za fizioterapijo, medicino dela oziroma za dispanzerje. Pred kratkim so v zdravstvenem domu dobili tudi novo telefonsko centralo. Sedanja kadrovska zasedba doma, pravijo, ustreza potrebam in delu doma, v glavnem pa imajo zaposleni urejeno tudi stanovanjsko vprašanje. A. B. ŠE SO MOŽNE PRIPOMBE PODBOČJE —Na tukajšnjem krajevnem uradu bo 16. februarja končana enomesečna javna razgrnitev predloga nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju Muzga — Mraševo, ki zajema 310 hektarov površin. Do tega datuma lahko vsi izmed več kot 300 lastnikov zemljišč še dajo pripombe k predlogu nove razdelitve zemljišč. Nekateri kmetje so svoje pripombe že zapisali v knjigo pripomb v krajevnem uradu v Podbočju. „LE KAM BI DEL...” KRŠKO — V skladu za dopolnilno izobraževanje delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v Krškem se je nabralo že okrog 250 starih milijonov, ki pa jih nikakor ne morejo porabiti, saj je treba namenskost trošenja teh sredstev strogo spoštovati. Seminarji za delegate, tečaji iz varstva pri delu in strokovne ekskurzije niso rdvno poceni, a kljub tem dejavnostim denarci še vedno ostajajo. Če že Krčani ne bodo uspeli s predlogom, da bi razširili oblike porabe sredstev sklada na kulturno-rekreativno vsebino ali celo za naložbe v počitniške zmogljivosti, potem verjetno obrtniki ne bi imeli nič proti, če bi zmanjšali stopnjo prispevka za sklad ali jim denar, seveda le presežek, vrnili. Spomnili so se namreč Aškerčevega Mejnika... motorne žage Dolmar Kje si, draga mati ti, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 54. letu za vedno zapustila draga žena, mamica, sestra in teta TONČKA STARIČ Roje 3, Trebelno Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se učiteljem in učencem OŠ Jelševec za podarjeno cvetje in izraženo sožalje ter delovni organizaciji IM V Novo mesto za venec in izraze sožalja. Posebna zahvala pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, sin Zvonko, hčerki Tončka in Zlatka, sestri Milka in Marija z družino ter ostalo sorodstvo motokultivatorji Gorenje s priključki V Metalki v Blagovnici na Dalmatinovi 2 zdaj, ob pravem času, lahko kupite motorne žageDolmar(dolžinameča45cm, moč2.35KW-3.2KS) in motokultivatorjeGorenjes priključki. Oglejte si še ostalo izbiro kmetijske opreme in orodja. Zahtevajte informacije — telefon (061) 311 -155, 327—261. © metalka Blagovnica Ljubljana at. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI LIST 21 W9m tedensK6led Četrtek, 2. februarja — Marija Petek, 3. februarja — Blaž Sobota, 4. februarja — Andrej Nedelja, 5. februarja — Agata Poijedeljek, 6. februarja — Ljubo Torek, 7. februarja — Rihard Sr;eda, 8. februarja — Janez Četrtek, 9. februatja — Polona LUNINE MENE 2. februarja ob 0.46 mlaj jciM BREŽICE: 3. in 4. 2. ameriški film Angel maščevanja. 4.2. ameriški film Tom Horn. 5. in 6. 2. kung fu film Brezroki maščevalci. 7. in 8. 2. ameriški film Smrt v Ulici angelov. DOUEN JSKE TOPLICE: 4. in 5. 2. ameriški film Reši se, kdor se more. KOSTANJEVICA: 4. 2. italijanski film Žena na dopustu, ljubica v mestu. 5. 2. ameriški film Na desno ramo. NOVO MESTO — DOM KUL-TURIj: 2. in 3. 2. ameriški film Leto groze. 4. in 5. 2. ameriški barvni film Bitka med zvezdami. 6. in 7. 2. gledališče. 8. in 9. 2. ameriško francoski barvni film Tessa — čista žena. Matineja: 4. in 5. 2. ameriška barvna risanka Robin Hood ob 15. uri. SEVNICA: 2. 2. ameriški film Parazit. 3. in 4. 2. italijanski film Razbojnik z modrimi očmi. 5. 2. slovenski film Dih. 8. in 9. 2. ameriški film Očividec. SLUŽBO DOBI IŠČEM ZIDARSKO SKUPINOza omej nadstropja s podložnim betonom pri Šmarjeških Toplicah v marcu.Tel. (061) 574-747. TAKOJ ZAPOSLIM strojnega ključavničarja, kovinostrugarja in PK delavca kovinske stroke ali NK delavca za priučitev v kovinski stroki. Ostalo po dogovoru. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, tel. (068) 22-706. ZAPOSLIM DEKLE, vajeno šivanja. Jožica Sevšek, CKŽ 80, Krško, telefon 71—437. SPREJMEM DIMNIKARSKEGA pomočnika ali priučenega delavca. Stanislav Arh, Dimnikarski mojster, Kamnik. STANOVANJA ODDAM ogrevano, opremljeno sobo s kopalnico enemu ali;'dvema študentoma. Tel. 25—630, Novo mesto. V ČRNOMLJU' ali bližnji okolici nujno potrebujemo ogrevano sobo za srednješolko. Plačamo dobro. Naslov v upravi lista (320/84) Motorna vozila PO UGODNI CENI PRODAM Wartbu(g 1300, letnik 73, in War-tburg karavan, letnik 71. Viktor Luzar, Cerov log 16, Šentjernej. Z 101, letnik 1973, prodam. Tel. 23—489. R 18, letnik 1980, zaleten, prodam. Telefon (068) 24—168 (popoldne). NUJNO PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do julija, zelo dobro ohranjeno. Drago Tomše, Raka 37. PRODAM KOMBI Z 435 L, letnik 1979, in Tomos APN. Dolinar, Šentjernej 209 a. PRODAM OPEL REKORD, starejši letnik, po zelo nizki ceni. Šifra REKORD. PRODAM RENAULT 4 TL, star 6 let. Dragoš, p. Dragatuš. PRODAM Z'101, letnik 1978, registrirano do 20. septembra. Anton Der- ganc, Dol. Kamence 37 a, tel. 25-903. PRODAM GOLFA GL, letnik 81. Janko Kočevar, C. Kozjanskega odreda 16, Senovo. Ogled od 14. ure dalje. PRODAM VW 1200, letnik 1976. Alojz Dragman, Dol. Kamence 2a, Novo mesto. PRODAM VW 1200, letnik 76, in škodo 120 L, letnik 79. Tel. 58-623 (dopoldne) ali Jože Kočevar, Križev-ska vas 22, Metlika. PRODAM Z 101. Tel. 20-235, Franc Brkopec, Mala Cikava 8 a. PRODAM osebni avto ŠKODA (športno R 110), letnik 79, ali zamenjam za Z 750. Potočar, Trška gora 75, Novo mesto (nad gostilno Pugelj). PRODAM R 16, letnik 1970, po ugodni ceni. Zvone Tekava:, Ragov-ska 16, Novo mesto. PRODAM kombinirano vozilo IMV 1600 B special, leto izdelave 1976. Ivan Štangelj, Jurna vas 5 a, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1.975. Lidija Peterlin, Hruševec 3 pri Straži. Informacije do 14. ure na tel. 84-530 int. 267. PRODAM SIMCO 1000 skupaj ali po delih. Kirn, Zagrad, Škocjan. PRODAM motor za fiat 1300, malo rabljen, in 125 P skupaj ali po delih. Lipar, Šmarješke Toplice 24. PRODAM RENAULT 4 GTL, avgust 1982. Informacije po 15. uri. Ferf-olja, Trdinova 5/c, Novo mesto. PRODAM Z 750 lux, letnik 76, za 4,8 M. Škrubej, Valantičevo 10, Novo mesto. PRODAM R—4 TL, letnik 80. Informacije popoldne te. 24—485. PRODAM ZARADI SELITVE PRODAM ku- •hinjo, spalnico in drugo. Zora Kolar, Kosova 4, Novo mesto. PRODAM dva prašiča (120 do 130 kg). Tel. 32—086. PRODAM Gorenje hi-fi center, Tomos AUTOMATIC 3, še v garanciji, in nerabljeno cerado za LADO. Tel. 24—682. PRODAMstrojene polhove in zajčje kože. Tel. 25—990. PRODAM črno-beli televizor. Dol. Kamence 16, tel. 25—907. PRODAM tračno žago TŽ 650. Tel. (065)81—360. Kličite od 14. ure dalje. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Z a delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000— 009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. * TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM varilni aparat od 50 do 400 amperov .primeren za obrt. Informacije po tel. 24—761 (popoldne). PRODAM ojačevalec za kitaro Fender Twin rever B 135 W, mono syntisajzer Yamaha, kolutni magnetofon Philips N 4422 hi-fi (primeren za disco). Darko Vardijan, Nazorjeva n.h., Črnomelj. PRODAM hi-fi 2 x 40 W (kasete, radio). Drska 27, Novo mesto. PRODAM HARMONIKO (frajtonarica) B, Es, As in trobento Yamaha. Jože Jurečič, tel. 23—565 (dopoldne). ZAMRZOVALNO skrinjo v brezhibnem stanju prodam. Mitja Bukovec, Vavta vas 70, Novo mesto, tel. 84—537. PRODAM KOBILO, staro 7 let. Janez Vidrih, Blanca, tel. (068) 88—384. “ PRODAM motokultivator (frezo), 2 m3 suhih borovih plohov, geč za centralno ogrevanje (22000 ccal) z boljerjem. Naslov v upravi lista (319/84). BALKONSKA VRATA (220/140) s premičnimi polkni, nova, prodam. Berger, Volčičeva 19, Novo mesto. PRODAM enoosno traktorsko prikolico (4 t). Anton Kobetič, Mali N e-rajec 6, Dragatuš. PRODAM seno (2000 kg) po ugodni ceni). Novak Vojko, Crešnjice 58, Cerklje ob Krki. UGODNO prodam dve okni, eno tridelno (120 X 160), eno dvodelno 120 X 120), zastekljeno. Martin Lekše, Hudenje 3, Škocjan. PRODAM zimske gume s platišči (600-12-4), malo rabljene. Cena ugod-' na. Janez Turk, Dol. Toplice 27. 4 MESECE starega nemškega ovčarja prodam. Tel. 23-509. PRODAM 1500 kg koruze. Anton Rešetič. Sela pri Ratežu, tel. 25-309 — Petelinje k. SENO, ročno spravljeno (5 ton), prodam. Ana Lavrič, Loke 4, pri Opekarni Zalog. PRODAM KONJA. Dečja vas 12, Trebnje. PRODAM 5 ton sena. Jože Gorišek, Gor. Vrhpolje ,80, Šentjernej. PRODAM dvižna_ garažna vrata. Tone Grubar, n.h., Šentjernej. SEDEŽNO GARNITURO poceni prodam. Tel. 24-921. PRODAM dvižna garažna vrata. J one Grubar, n.h., Šentjernej. PRODAM mlin za plastiko in več orodij. Naslov v upravi lista (314/84). PRODAM PRAŠIČA (140 kg). Gor. Brezovica 16, Šentjernej. BAS KITARO prodam. Tel. 23-180. PRODAM nov gramofon (14 dni star), 2 x 30 W. Tel. 72-396. PRODAM 5000 kg suhega sena in malo rabljen hidrofor. Tomič, Loke, Straža. TV COLOR, star 2 leti in pol, ugodno prodam. Leban, Mirna 228. KUPIM KUPIM GOZD za sečnjo drv v bližini Šmarjeških Toplic. Tel. (061) 574—747. KUPIM gradbeno parcelo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro TAKOJ. POSEST PRODAM starejšo stavbo, primerno za vikend, in tritonski traktorski vitelj, kosilnico BCS. Naslov v upravi lista (315/84). Na lepem Itraju Dolenjske prodam vinograd (trtecepljenke), star 6 let, velikost 28 arov ali posamezno 14 arov, na betonskih stebrih. Dostop z vsakim vozilom. Prodam tudi traktroski kultivator po ugodni ceni ter svetlo rdeče vino (10001) po 40 din. Jože Pavlič, Šentjernej 124. KUPIM parcelo za gradnjo v bližini Sevnice (do 5 k m). Franc Horjak, Dr-ožanje 1 la, Sevnica. V HRUŠICI PRODAM 13 a vinograda z zidanico. Trte cepljene, na sončni legi, dostop z vsakim vozilom. Anton Šiško, Mali Slatnik 4, Novo mesto, tel. 20-429. MANJŠO HIŠO (možnost adaptacije, že nabavljen material) z 10 ari zemlje v Novem mestu zamenjam za primerno stanovanje. Naslov v upravi lista (316/84). ^OBVESTILA I JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare tri mesece, bom prodajal vsak dan od 18. do 27. februarja. Jože JERŠIN, Račje, selo 2, Trebnje, telefon (068) 44—389. KDOR ŽELI NABAVITI 30 dni stare piščance, bele, rjave, jih lahko dobi 16. in 17. februarja od 15- ure dalje pri FRANCU KUKMANU, Jablan pri Mirni peči. ČISTIM talne obloge (telefon 068-24-012). RAZNO IŠČEM INŠTRUKTORJA za matematiko, 3. letnik srednje šole. Naslov v upravi lista (317/84). V Beli krajini oddam v najem prostor, primeren za obrt v večjem obsegu. Naslov v upravi lista (318/84). BIFE ali gostilno vzamem v najem kjerkofi na Dolenjskem ali Zasavju. Možen odkup inventarja. Jože Fon, Uršna sela 132 tel. (068) 85—741. ANTON KOŠALE objavlja javno licitacijo na parceli št. 814, v nedeljo 5. februarja 1984, ob 9. uri pri parceli Gorenc, Vel. Brusnice 34. Razvezan brez krivde, s svojo hišo in pokojnino, želim spoznati dobro gospodinjo za skupno življenje, staro od 55 do 63 let. Star sem 66 let, živim na lepem kraju ob glavni cesti nadeže-li. Ponudbe pod šifro OBA SREČNA. j| Kmetijski stroji ji .............(■•■■■KIHI..... KOSILNICO za traktor Tomo Vinkovič (30 KM),‘skoraj novo, prodam. Ivo Božičnik, Veliki Kamen 34, Koprivnica. TRAKTOR ŠTORE 402 super, 150 delovnih ur, ugodno prodam. Drobež, Gor. Vrhpolje 84, Šentjernej. PRODAM traktor (24 KM) Hano-mags koso. Rudi Zupančič, Gor. Gradišče 26, Šentjernej. PRODAM FREZO cimlicidko (8 KM), zelo malo rabljeno. Kastelic, Šentjošt 19, tel. 43-820. PRODAM krožne brane. Bojan Glavan, Železno 1, Dobrnič. Dragi mami ANI VIVKOiz Kogle-ga pri Šmarje ti ob 76. rojstnem dnevu želijo mnogo sreče in zdravja hčerki Ivanka in Ančka z družinama. Dragemu očku ALOJZU SLAKU, v Brezov log45, iskrene čestitke za 54. rojstni dan, enako tudi mami za 50. rojstni dan, obema pa vse najlepše ob praznovanju 30-letnice poroke, z željo, da bi bila zdrava in srečna še mnogo let. Hčerka Tatjana, mož Toni, vnuka Irena in Aleš. m Prepovedujem prodajo in nakup premičnin in nepremičnin, ki so last Jožeta Grubarja iz Gor. Pake 6, Črnomelj. Skrbnik Anton Weiss. Semič 42/b, Semič. Anton Jeršin, Račje selo 2, preklicujem vse izrečene besede o sumu zoper Ireno Jeršin z Račjega sela 5. Ivan Perše, Brezovica 14, Šmarješke Toplice, prepovedujem Ani Perše, Cesta herojev 36, Novo mesto, da odda v najem njivo ter da prodaja pohištvo in kuhinjskoopremo, kije moja last, dokler ne bo sodni postopek končan. Osnovne šole Novo mesto tozd Grm Trdinova 7 službo dobi snažilka na osnovni šoli Grm v popoldanskem času. Nastop dela takoj. Razpisni pogoji so objavljeni na zavodu za zaposlovanje. Poskusna doba traja 3 mesece. želi« sVlega ki ‘ehta naročite —l DOLENJSKI LIST GOSTILNA ALI DOM UPOKOJENCEV? SEVNICA — Občinski izvršni svet ni zavzel stališča, kje postaviti Še en dom upokojencev. Slednji se namreč ozirajo za stavbiščem, med Partizanom in gasilskim domorn, nad katerim se že lep čas navdušuje gostinec Niko Fric. Verjetno bo mogoče najti za vse primemo rešitev, predloge naj bi pripravili urbanisti. DALJŠE POČITNICE ZA GASILCE , SEVNICA — Tukajšnje gasilsko društvo pripravlja tudi letos zimsko letovanje za svoje pionirje. Po izteku sedanjih počitnicnaj bi 20 pionirjev in pionirk letovalo v dveh izmenahpo tri dni v Bohinjski Bistrici. Seveda-pa ne bodo zgolj smučali na Kobli, temveč bodo nekaj časa namenili tudi gasilstvu. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša mama, stara mama, sestra a in teta ANA LUMPERT iz Drage 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, .nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto ter župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Vinko z družino, brata Janez in Lojze z družino ter ostalo sorodstvo Prenehalo biti Tvoje plemenito je srce, izpela Tvoja se je melodija, potrgale se strune! Roman življenja Ti spisala si, in ta ostal bo nam v spomin! Naš dom je nem in pust, odkar te ni, le krik na zaledenelih ustih je ostal! ZAHVALA V 75. letu starosti je prenehalo biti veliko srce naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE SALMIČ iz Gorenje vasi 6 Vsem, ki ste se od naše drage mame poslovili na leskovškem pokopališču 28. 12. 1983, dolgujemo iskreno in veliko zahvalo. Hvala za darovano cvetje in vence ter besede tolažbe v najtežjih trenutkih. OTROCI Z A H V AL A V 81. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA MARKELJ roj. Kolenc iz Šentjurja pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu, Temeljnemu sodišču Ljubljana - enota Ljubljana, skupščini občine Ljubljana-Center, GD Hmeljčič, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Mici z možem, Štefka in Ančka z družinama, sestri Ančka in Rezka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA m ^ : '■■■■■■ k V 81. letu starosti je za vedno zaprla svoje trudne oči naša dobra mama, stara mama, babica, tašča in teta ■k mk ANA BOŽIČ iz Gabrja 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, se poslovili od naše mame, ji poklonili cvetje in vence. Zahvalo smo dolžni DP B Novo mesto ter DO HS Ljubljana, ZB Gabrje. Posebno zahvalo smo dolžni Ivanki Boltez za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu ter župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem! Vsi njeni 22 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1799) 2. febr uarja 1984 ZAHVALA Ne moremo doumeti, da nas je tako tragično zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin, brat, stric, nečak, zet in svak NIKO ZABUKOVEC iz Straže 28 pri Šentrupertu Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu darovali toliko cvetja, se od njega zadnjič poslovili in nam pismeno in ustno izrazili sožalje. Hvala prijateljem in sosedom Jermanovim, Berkovi in ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala tovarni DANA Mirna za vsestransko pomoč in organizacijo pogreba, tov. Janezu Kovačiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, tov. Nacetu Jerovšku in vsem njegovim sodelavcem za vsestransko pomoč, podjetjem Dolenjka Novo mesto—posl. Trebnje in Mirna, Iskri iz Ljubljane za izraze sožalja in podarjene vence. Se enkrat zahvala pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. V globoki žalosti: žena Nada s sinom Damjanom, mama, brat Jože, sestra Marinka združinama in os-' talo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano je tragično preminul in nas v 59. letu starosti za vedno zapustil naš predragi mož, oče in stric ANTON ŠTEFANIČ iz Tanče gore 38, Dragatuš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pevcem iz Dragatuša, govornikom za poslovilne besede pred domačo hišo in pri odprtem grobu, kolektivu K Z Črnomelj in sodelavcem za podarjene vence in pomoč, OS Dragatuš,GD Tanča gora, organizacijam ZB, SZDL, ZVVS Dragatuš za podarjene vence, GD Tanča gora, Dragatuš in Zapudje za organizacijo pogreba in številno spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Ivo in ostalo sorodstvo Črni dan je moral priti, bridkosti dan, dan solzan. Težka bila je ločitev, ves jok, vse solze so bile zaman. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 62 letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata in stric HENDRIK PEČJAK Vinkov vrh 4, Dvor Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala IMP Ivančna gorica, Novolesu—TZD TDP in Zidarstvu Zaletelj. Hvala župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Štefka, sinova Jože, Franc, hčerki Anica in Tončka z družinami, vsi vnučki, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tiho, kakor je živela, se je za vedno poslovila od nas naša dobra mama, sestra, stara mama, tašča, teta in prababica ANA BUČAR iz Gotne vasi 26 b Iskreno se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, Tovarni zdravil Krka—TOZD Marketing—s-kladišče surovin in TOZD Tehnoservis, tov. Tonetu Bartlju za poslovjjne besede, kakor tudi družinam Kavšek, Grivec, vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih te’- darovali cvetje. Prav tako se zahvaljujemo pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in skrbna mama IVANA MUHIČ iz Koroške vasi 9 Zahvaljujemo se prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti, sodelavcem K Z Krka za izrečeno sožalje ter za podarjena venca. Najlepše se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi sestre in tete MARIJE KANTE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih,darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Zahvala župniku za lepe poslovilne besede. Žalujoči: sestra Karmela, brat Janez z ženo, nečaki Janez in Jože z družinami ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stari ata ANDREJ KOMAC iz Željn pri Kočevju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki stenam pomagal iv težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu TR1KON in OŠ Zbora odposlancev Kočevje. Posebno zahvalo izrekamo govorniku Zveze borcev, pevskemu zboru nonet ROG, godbi in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerki Angelca in Darinka z družinama, mama, brat, sestre, vnukinje in drugo sorodstvo. Kočevje, Bovec, VVintterslag, Travnik ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ANE VIDIC roj. Kastelic Breg 16 se zahvaljujemo za zdravljenje zdravnikom in sestram internega oddelka bolnice v Novem mestu. Enako se zahvaljujemo za skrb in dobro nego osebju Doma starejših občanov v Šmihelu. Hvala vsem, ki ste pokojno obiskovali v času njene bolezni ter Mariji Pelko za prijaznost in razumevanje. Iskrena hvala občinskemu odboru ZB Novo mesto in drugim darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, sosedom in znancem, kistenam izrekli sožalje in pokojno v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 59. letu nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric . , ANTON GAČNIK z Ljubljanske 39 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter darovali vence in cvetje. Zahvala tudi osebju internega oddelka in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moje dobre mami VIDE RATAJ se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji kakorkoli pomagali v času njenega bivanja v Novem mestu. Posebna zahvala velja vodstvu in osebju Doma starejših občanov ter zdravstvenemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. Prisrčna hvala za poklonjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Hči Metka z družino % ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 80. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek JOŽE BOŠTJANČIČ iz Rigonc 19 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč, družinam Pinterič-Černelič, Ogorevc, Kopinč, Deržič in Račič. Zahvaljujemo se dr. Šprajcu za pomoč, ki mu jo je nudil na domu, kolektivu za vzdrževanje voz Dobova, njihovemu pevskemu zboru, pihalni godbi iz Loč, vsem govornikom za poslovilne besede, GD iz Rogonc in organizaciji ZZB NOV v Dobovi. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, sin Franci, hčerka Mira z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA . V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča LEOPOLDINA REBERNIK s Sela pri Mirni Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje,-pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala kolektivu DANE Mirna, SGP Grosuplje, ZB Mirne, tov. Koprivcu za poslovilne besede, pevcem ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Lojze, Franci, hčerka Poldka z družino, sestra Francka z možem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil oče, dedek in pradedek MARTIN KRALJ iz Gor. Kamene 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in pokojnika spremili na zadnji poti. Hvala tudi GD Kamence.GD Zdinja vas, govorniku in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN DARKU TONČIČU iz Pilatove pri Suhorju 6. februarja bo minilo dve leti, odkar si naju zapustil, dobri mož in skrbni očka, ki se te vedno spominjava. Žena EDA in hčerka EVICA št. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI UST 23 TONE P „Naš Tone, skromen po naravi, je bil tudi kot pomočnik ravnatelja šole še najbolj podoben stojalu svetilke, ki stoji v temi, toda odstrani stojalo, pa bo tudi luč ugasnila, ” je ob odhodu pomočnika ravnatelja osnovne šole „Dr. France Prešeren" v Ribnici Toneta Petka v pokoj dejal o njem na poslovitveni svečanosti njegov kolega, prof. Janez Debeljak. Najbolj zadovoljen je bil Tone vedno v razredu, med učenci. Pred dobrimi 35 leti je začel poučevati v Stari cerkvi, nato v Dolenji vasi in končno v Ribnici, kjer so ga pred dobrimi 21 leti po upokojitvi prejšnjega pomočnika ravnatelja izvolili na njegovo mesto. Za to dolžnost se ni potegoval, zaradi skromnosti in redkobesednosti pa se ni niti preveč upiral, ampak je dolžnost sprejel, čeprav nerad. Povsod, kjer je poučeval, se je vključeval tudi v družbeno, predvsem še kulturno življenje kraja. Vedno se je zavedal, da zavzemanje le za materialne dobrine vodi v civilizirano nekulturnost, Tone pa se je vedno zavzemal za človečnost, za plemenitenje ljudi. V Stari cerkvi je zato vodil pevski zbor in sodeloval v dramski skupini, v Dolenji vasi je spet vodil pevski zbor, pomagal pri vodstvu dramske skupine in tudi igral, razen tega je vodil še tamburaški zbor. Tudi v Ribnici je vodi! moški pevski zbor, sodeloval v dramski skupini, vsi pa ga poznamo tudi kot Ribničana-krošnjarja, ki je ribniško folklorno izročilo obujal skupaj z drugimi pevci na Kmečkih ohcetih, Ribniških semnjih in drugod. Pevska in sploh kulturna tradicija je bila že v Petkovi rodbini. Pevca sta bila oče in mati in večina izmed osmih bratov in sester. Starejši brat Andrej še vedno vodi pevski zbor v Dolenji vasi. Vsa Slovenije pa pozna Tonetovega 10 let starejšega brata Jožeta Petka, znanega po fotografijah pohoda 14. divizije na Štajersko, ki je padel pred 39 leti. Njegovi poklicni tovariši ga spoštujejo kot zglednega, požrtvovalnega in preudarnega delavca, ki je imel vselej posluh in čas za reševanje njihovih poklicnih in osebnih težav. Hvaležni so mu tudi, ker je znal v obdobju številnih potrebnih in manjpotrebnih sprememb uspešno krmariti med Scilo in Karibdo domišljenih in manj domišljenih reformskih novitet. Tone o vsem tem pravi: „ Seveda so spremembe nujne, toda pri nas jih je preveč. Vse to vnaša med nas nemir in negotovost, kar ne vpliva dobro na naše delo. ” se . Ob odhodu v pokoj počuti nekoliko utrujen. Pravi, da se bo najprej mald odpočil, nato pa bo — če ga bodo potrebovali — pomagal še naprej pri, delu šole ali na kulturnem področju. Sicer pa mu ne bo dolgčas. Se vedno je blagajnik pri Gasilskem ‘društvu, predsednik komisije za prometno vzgojo šolske mladine itd. Rad pa ima tudi naravo, predvsem sprehode po gozdu, pa tudi delo na polju ali v gozdu. Ena njegovih življenjskih modrosti je, da ne kaže veliko govoriti, pač pa več delati. JOŽE PRIMC \ i I 5 ! Nagradno akcijo so omogočili: w imv DANA Štiri zlata pravila velike nagradne igre Dolenjskega lista 1. Vsak novi naročnik dobi lepo knjigo. 2. Vsak deseti novi naročnik Dolenjskega lista prejme eno od večjih nagrad, ki jih je prispevalo dolenjsko združeno delo. 3. Vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista se v začetku marca, po končani igri, potegujejo za eno od premij, ki jih bomo razdelili z javnim žrebanjem. 4. Nobena od nagrad ni vredna manj, kot znaša celotna naročnina na Dolenjski list. Med premijami naj omenimo televizor, zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, 10 vrhunskih gugalnikov, keramični kamin, smučarski kombinezon, kakršnega ima Bojan Križaj, dva kubična metra steklene volne NOVOTERM in seveda počitniško prikolico Adria—Caravan 380 QLS, ki jo je prispevala IMV. DOLENJSKI LIST V VSAKO HlSO I' Prihodnji teden pričakujemo tisočega novega naročnika Dolenjskega lista — čaka ga posebna nagrada: Elanove smuči — Med pokrovitelji tudi Beograjska banka U novo!es Vsak novi naročnik, ki se bo na Dolenjski list naročil od danes do vključno torka, 7. februarja, ima veliko možnost, da mu žreb kot tisočemu udelčžencu naše velike nagradne igre dodeli posebno nagrado: Elanove smuči, ki jih je za nove naročnike našega časnika prispeval Mercator—Standard iz Novega mesta. V slabem mesecu dni je Dolenjski list naročilo že 879 novih bralcev. vsakemu desetemu novemu naročniku. ČIGAV BO TOMOS AVTOMATIC? novo Seveda ostanejo vsi novi in stari naročniki še naprej v igri za druge, že znane nagrade pokroviteljev naročniške akcije. Pravzaprav lahko rečemo, da je nagrad celo vsak dan več. V tem tednu se je pokroviteljem pridružila še novomeška podružnica Beograjske banke. V sklad, iz katerega nagrajujemo vsakega desetega novega naročnika, ie nrisoevala 10 hranil- <£ beogradska banka M pe novo mesto emona globtour turistična agencija [TTWn IHTI fRESniE KRKA OPEKARNA ZALOG nih knjižic z začetno vlogo po 1.000 din. Dobili smo več pisem, v katerih fflim novi naročniki sporočajo, da niso naročili knjige, ampak Dolenjski list. Nekaterim očitno še vedno nijasno, daje vsak novi naročnik Dolenjskega lista nagrajen s knjigo. Knjiga je seveda zastonj, ne boste je plačali in ni je treba vračati poštarjem. Seveda pa se pripeti, da nagrada, ki vam pripada, pride prej kot časnik, ki ste ga naročili. To se zgodi, ker moramo ime vsakega novega naročnika najprej sporočiti v Ljubljano, v tiskarno, kjer tiskajo in razpečujejo naš list. Tu se lahko zadeva nekoliko zavleče. Potrpite malo, naj vam čas do dne, ko bo v vašo hišo prišel naš in zdaj tudi vaš časnik, krajša podarjena knjiga ali pa, če ste imeli srečo, darilo, ki pripada Poštaiji, ki se ob naši veliki nagradni igri potegujejo za posebno nagrado — motorček Tomos avtomatic, so že krepko zavihali rokave. Vsaj nekateri. Lestvica, ki kaže, kateri poštarji so bi li pri pridobivanju novih bralcev Dolenjskega lista najbolj marljivi, ne vsebuje novih imen, v zbor naših trdnih zaveznikov se je prebil le še Jože Mušič s pošte Adlešiči. V tekmi za tomos avtomatic vodijo: 1. Marija Ban, pošta Škocjan: 19 novih naročnikov, 2. Tomislav Pavlič, pošta Novo mesto: 12 novih naročnikov, 3. Slavka Kolenc, pošta Mirna peč, 9 novih naročnikov, 4. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, 7 novih naročnikov, 5. Cirila Jakše, pošta Semič, 6 novih naročnikov, 6. Feliks Kastelic, pošta Žužemberk, 5 novih naročnikov. Sedmo in osmo mesto si spoštirimi novimi naročniki delita Nada Ivkovič s pošte Blanca in Jože Mušič s pošte • Adlešiči. /O ljubljanska banka m mmt Mm Kolinska tozd Tovarna za predelavo krompirja NOVOTEKS Mtf METLIKA Spet vroče okoli nutrij JUTRANJKA i KOPITARNA SEVMOU NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga ha naslov Priimek in ime:____________ Ulica in hišna št.: ___ Poštna številka in kraj: št. osebne izkaznice: Celoletno naročnino(900 din) bom poravnal, ko bom dobil položnico. Datum: Podpis: Mercator Novi sklep: Jožetu Tavčarju dovoliti rejo nutrij KOČEVJE — „Za nutrije bi ajraje rekel ne, čeprav je tudi to žko reči,”je med razpravo o vlo-Jožeta Tavčarja za rejo nutrij v Nemški režiser umrl med snemanjem Wolfgang Staudte ni dokončal nadaljevanke in filma, ki ju je snemal tudi v sevniški občini 2IGARSKI VRH — V tej vasi nad Sevnico je te dni, zadet od kapi, umrl znani zahodnonemški režiser Wolf-gang Staudte. Star je bil 78 let, z njim pa je nemška kinematografija izgubila velikega filmarja. Kot protifašista so ga že 1933izključiliiz berlinskega gledališča, njegovo delo .Morilci so med nami” prvi nemški povojni film, za svoje stvaritve, med katerimi je veliko televizijskih nadaljevank in dram, pa je prejel dokaj visokih priznanj doma in na mednarodnih filmskih festivalih. Staudte je umrl dobesedno sredi dela, med nadaljevanjem snemanja televizijske nadaljevanke in filma ..Železničar” oz. „Nova cesta”. S filmarji muenchenskega Eikonfilma in beograjskega lnex filma se je v sevniški občini mudil že lan-sko jesen.ko so pod njegovim režiserskim vodstvom posneli veliko gradiva. Zdaj sč> snemali na Žigarskem vrhu, kjer so odkrili staro domačijo Mešičkovih, kije ko nalašč za prizorišče doma glavnega ju-tlaka. A. Ž. Potoku pri Fari dejal med zadnjo razpravo občinskega izvršnega sveta direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra. Direktor Žlindra je ugotovil tudi, da imata po vseh sprejetih veljavnih dokumentih v občini Kočevje za področje kmetijstva prednost govedoreja in ovčereja, ki sta tu tudi osnovni kmetijski dejavnosti. Izrazil je prepričanje, da bi bilo po njegovem mnenju že bolje uvajati poljedelsko proizvodnjo. Podobno so v razpravi poudarjali ostali kmetijski strokovnjaki Pri tem so se spomnili na kritike, ki sojih bili deležni z raznih republiških organov, ko so uvedli v občini rejo perutnine ter vzrejo odojkov, čeprav so vse to redili le za potrebe domačih potrošnikov in k metovalcev. Tudi člani izvršnega sveta so v glavnem menili, da kmetijstvu ne smejo nalagati novih proizvodnih usmeritev, posebno še, ker n iti strokovnjaki Kmetijskega gospodarstva niti strokovnjaki Temeljne organizacije kooperantov ne poznajo tehnologije reje nutrij. Kljub vsemu temu je izvršni svet po burni razpravi (in gotovo pod vtisom raznih prejšnjih pritiskov od zunaj in ..zgoraj”) končno popustil in sklenil Jožetu Tavčarju dovoliti rejo nutrij v Potoku pri Fari, vendar le pod strogimi pogoji, ki jih zahtevajo. inšpekcijske službe in Ribiška družina Kočevje. J. PRIMC želKe - , sim-- 9 5kiada’ naročite — DOLENJSKI LIST Nagrajenci minulega tedna Cvitkovič Štefan, Tribuče, Marjanca Videtič, Črnomelj, Vlasta Kmetič, Črnomelj, Zvonko Žugelj, Talčji vrh, Peter Adam, Dragatuš, Marija Bobič, Knežina, Jasmina Nedanovski, Gradac, Anica Bajuk, Metlika, Katarina Malnarič, Gor. Lokvica, Vida Baznik, Novo mesto, Stanisla Košiček, Novo mesto, Zdravko Vene, Pod Trško goro, Milena Kikelj, Srebrniče, Stane Korošec, Novo mesto, Jelka Može, Šentjošt, Vera Zagoranski, Novo mesto, Alojz Zobarič, Novo mesto, Branko Šaver, Semič, Tončka Brudar, Plem-berk, Mirjana Tomič, Gor. Straža, Marija Grabeljak, Ljubljana, Ivan Vevoda, Ljubljana, Lojze Jeršin, Ivančna gorica, Tončka Podržaj, Grosuplje, Jože Brečko, Lesično, Marija Štirn, Kranj, Anton Derganc, Dol. Kamence,Tončka Petrič, Lavrica, Bahčič Terezija, Brestanica, Nadica Živič, Brestanica, Anton Fedenčak, Dobova, Marko Zabukovec, Krmelj, Janko Sporen, Mirna, Rajko Poznič, Senovo, Vlasta Veteršek, Sevnica, Marjana Rivec, Arto, Jožica Auersperger, Trebnje, Štefan Pekolj, Trebnje, Djurdjica Braje, Krško, Alojz Gotlib, Otočec, Vojko Kralj, Otočec, Štefka Erman, Šentjanž, Franc Grubar, Gor. Vrhpolje, Martin Mlakar, Studenec, Pavla Matko, Škocjan. Stanko Novak, Trebnje, Marjan Žibert, Trebnje, Katica Gojmerac, Črnomelj, Marinka Janež, Črnomelj, Alojz Žugelj, Tušev dol, Andreja Merhar,Prigorica, Ivan Fink, Podturn, Marjan Škof, Kočevska Reka, Ivan Kovačevič, Novo mesto, Milena Malenšek, Novo mesto, Ivan Pintarič, Vel Sla-tnik, Marija Vardijan, Novo mesto, Marica Vurušič, Gor. Straža, Jurij, Špehar, Vinica, Julijana Gričar, Žužemberk, Terezija Gorenc, Ljubljana, Tončka Šavrin, Ljubljana, Bojan Lončarič, Grosuplje, Olga— Tone Meglič, Tržič, Andrej Košmrlj, v. p. Čapljina, Gorazd Tomljanovič, Novo mesto, Marjan Brežan, Pri bi n-d, Slavko Hotujec, Pribinci, Iva Malnarič, Dragatuš, Zdenko Seni- ca, Dvor, Marija Benčina, Kočevje, Drago Kep, Kočevje, Kristina Slane, Čurile, Nada Vovk, Radoviča, Anica Hafner, Novo mesto, Martin Jordan, Novo mesto, Marjan Klobčar, Novo mesto, Ivan Kovačič, Novo mesto, Alojz Povše Novo mesto, Nevenka Raiakovič, Novo mesto, Franc Šurla, Šentjošt, Majda Šobar, Straža, Edvard Travnik, ^Žužemberk, Neža Medved, Poklek, Alojz Kuselj, Brestanica, Franc Slak, Krška vas, Rudi kuhar, Dol. Prekopa, Mihaela Lokar, Dol. Kragolnik, Šentjernej, Tone Peterle, Trebnje, Marija Sušin, Dol. Nemška va*. Ma- dunič, Mokronog, Franc Žarn, Veliko Mraševo, Stanka Urh, Senovo, Ivan Bratkovič, Šentjernej, Anton Novak, Šentjernej, Anica Škedelj, Dol. Gradišče, Milena Goetz, Trebnje, Jože Pekolj, Trebnje, Dušan Pucelj, Trebnje, Ludvik, Metelko, Brežice, Marija Požeš, Dobrnič, Franc Jurman, Mrtvice, Alojz Mi-horič, Drnovo, Stane Zalokar, Drnovo, Sonja Prašnikar, Loka pri Zid. mostu, Danica Abina, Senovo, Marjan Vovčko, Senovo, Jože Vovk, Sevnica, Ivan Bostele, Sromlje, Olga Maznik, Šentjernej, Jurij Beg, Otočec, Marica Pintarič. Otočec, Andrej • Spet se je zavrtel boben, ki določa nagrade, namenjene vsakemu desetemu novemu naročniku Dolenjskega lista. Nagrade je tokrat prispevala tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Vsak od srečnežev bo po 1. februarju, ko bomo začeli deliti nagrade za vsakega desetega naročnika, dobil zavitek, v katerem so dietetični, prehrambniin kozmetični izdelki dolenjskega industrijskega velikana. Srečo so imeli: Jože Pungert, Goriška vas II; Ivan Zalokar, Črnomelj; Marko Klasnič. Semič; Tone Dim, Trebnje; Slavica Šubic, Dolga vas; Marija Butala, Črnomelj; Zvone Struna, Novo mesto; Edvard Kranjčič, V. P. 6793/14 Dugo Selo; Darinka Kosem, Trebnje; Jože Kočevar, Metlika; Marija Kozina, Dolenja vas; Natalija Eberl, Podnart; Ana Drkušič, Metlika; Ana Ljubi, Muhaber; Alojz Kambič, Semič; Valentina Plantan, Gor. Težka voda; Aleksander Trupi, Sevnica; Franc Krašovec, St. Bučka; Slavko Virant, V. P. 3472/1 1 Niš. Lidija Kobe, Dol. Toplice, Cvetko Marinč, Kočevje, Martin Brodarič, Rosalnice, Boštjan Fendre, Metlika, Zmago Kočevar, Rosalnice, Karel Hanzelj, Metlika: Jože Maljevič, Metlika, Anton Slobodnik, Metlika, Terezija Cirnski, Novo mesto, Marjan Rifelj, Novo mesto, Ana Pavlič, Novo mesto, Zlatko Jureša, Nrvo mesto, Branko Babič, Novo mesto, Zdenka Pust, Novo mesto, Karolina Tratar, Novo mesto, Ljubiša Miletič, Novo mesto, Rozi Starič, Novo mesto, Ljiljana Sušnik, Novo mesto, Anica Turk, Novo mesto, Anton Zupančič, Novo mesto, Vida Žibert, Novo mesto, Jože Železnik, Koroška vas, Alojz Slanovič, Ribnica, Anton Dajčman, Semič, Kalina Sladič, Semič, Srečko Podbrežnik, Žužemberk, Lado Marolt, Ljubljana, Fani Starič, Ljubljana, Jožica Savkov, Veliki gaj, Jože Videtič, Bdeča, Avgust Klobčar, Hinje, Ivanka Jakovac, Novo mesto, Anica Šinkovec, Novo mesto, Albin Kavšček, Novo mesto rija Trefalt, Zabukovje, Marica Retel, Meniška vas, Leopold Jelenič, Gornja Lovkica, Dejan Bogdanov, Novo mesto, Anton Kovačič, Novo mesto, Milan Krist« Novo mesto, Matjan Kuralt, Novo mesto,Saša Malič, Novo mesto, Marija Šoster, Novo mesto, Uroš Urbančič, Novo mesto, Tatjana Jakša, Vrtača, Alojz Murn, Veliki Orehek, Ana Rus, Ljubljana, Cvetka Laga-nis, Motovun, Borut Gregorčič, Novo mesto, Jožica Ogrinc, Novo mesto, Alojz Kuselj, Stotavnik, Jože Šteganič, Kostanjevica, Branka Bec, Krmelj, Milena Levičar, Krško, Dušan Mavsar, Krško, Franc Sintič, Krško, Stane Hribar, Leskovec, Gelca Omski, Loka pri Zid, mostu, Jožica Kocjan, Mirna peč, Ivan Ma- Pucclj, Otočec, Ivan Rataj, Otočec, Marija Ban, Stara vas, Tomaž Blažon, Škocjan, Boris Lustek, Škocjan, Lojze Nunčič, Osrečje, Zofija Oberč, Hratulje, Rado Kopina, Ra-dulja, Jožica Tomažič, Šmarješke Toplice, Anton Maver, Dol, Nemška vas, Marjan Pintar, Meglenik, Jožica Gerden, Gor, Nemška vas, Cirila Grdene, Velika Loka, Rok Kosmač, Sevnica, Rudi Pavlič, Brežice, Franc Zofič, Brežice, Alojz Rogelj, Rdeči kal, Mirko Komarov, —edenj, Ana Štubljar, Bedenj, Stanko Požek, Adlešiči, Boris Fabi-na, Vrhovci, Rudi Skupek ml. Dol. Suhadol Alojz Klobučar, Črnomelj, Anica Pezdirc, Črnomelj, Anton Šterk, Butoraj, Duška Belec, Miklavž, Marija Žorič, Doblička gora,