L/na plačana v gotovini	Tf^	a	♦
Bogoljub
Januar 1936
VSEBINA:
Dete z jagnjetom. (Sv. Neža, 21 jan.) S. S- — Zvezde žarijo. (Gr. Mali.) — Članki: Mir ljudem ... (A. Č.) — Duhovna izložba. (Za KA.) A. V. M. — Blagor čistim! (Dr. Fr. Jaklič.) — Pesem: V hlevcu Jezušček leži... (G. S.) — Veliki vzgojnik Foerster o evangeliju. (Jos. Šimenc.) — Iz vsakdanjega življenja. Strupeni jeziki. (J. Langerholz.) — Povest. Jangec Ovse-nik. (Benz - Pucelj) II. del. — Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini, po Mar. družbah. — Opazovanja. — Iz kraljestva svete ljubezni. — Pogled na mis. polje. — Razno, D. vaje. Odgovori. Dobre knjige. Pozdravljeni! — Odpustki. Slika na ovitku predočuje sveto Nežo. God 21. jan. Glej pesem na prvi strani!
Cena Bnnnlillbli" rnllllRfnn • na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem 20 Din; v Avstriji 3 S, v »UU3U,JUUU KHUIGIHU. Itahji g Lifi y Cehoslovaški i5Kč) v Franciji 10 fr., v Ameriki -"50 Dol.
»Bogoljub« izhaja 12 krat na leto. -(Ljubljana) do 5. vsakega meseca.
Spisi, dopisi, slike se pošiljajo uredništvu »Bogoljuba« Vse drugo se naslovi; Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani.
Koledar Apostolstva molitve za januar 1936.
Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očelu: Dar vere
Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očelu: Spreobrnjenje luteranov.
Mesečni zavetnik: Sv. Severin, opat (8).
Dnevi
Godovi
Posebni dnevni nameni
Vedno češčenje sv. R. T.
Ljublj. Sk. | Lavant. Sk.
Sreda
Čelrlek
Pelek
Sobola
Obrezovanje Gosp. Makarij, opat Genovefa, devica Prisk, mučenec
Blagoslov božji za ves narod Naši rojaki v tujini Sv. oče in njegovi nameni Naši škofje in škofije
Ljublj., Trnovo Dobrava pri Kr. Veliki Gaber Grosuplje
Stari trg *
S. Martin p. SI.
Nedelja Poned.
Torek
Sreda
Čelrlek
Petek
Sobola
Ime ]ezusovo Razglašenje Gosp.
Lucijan, muč. Severin, opat Julijan in Bazil, muč. Viljem, škof Higin, papež muč.
OdpTava kletvine in bogoklelja Delo za zunanje misijone Duhovniki in bogoslovci Redovniki in redovnice Naši narodni voditelji Naše šole in mladina Bolniki in vsi trpeči
Javorje pri Lil. Vrh sv. T. Kralj. Slari log Mozelj
Ljub., Leonišče Begunje p. Les. Olševek
Mar. šol. sestre Slovenjgradec
, boln. Sv. Janez p. Dr. Razbor
Sv. Miki. p. Slov. Sv. Iljp. Turjak.
112
13
14
15
16
17
18
Nedelja
Poned.
Torek
Sreda
Četrtek
Pelek
Sobota
1. po R. Sv. Družina Veronika M.,dev. Hilarij, škof c. uč. Pavel, puščavnik Marcelin, pap. muč. Anton, puščavnik Petrov stol v Rimu
Nedelja
Poned.
Torek
Sreda
Četrtek
Pelek
Sobota
2. poR. Kanut, kralj Fabijan in Bošt., m. Neža, dev. muč. Vincenc, muč. Zaroka Mar. Dev. Timotej, škof muč. Spreobr. Pavla
Posvečenje naših družin Naši fantje in dekleta Naši možje in žene Naša inteligenca Izpeljava konkordata Bogatini in ubožci Delo za sv. zedinjenje
Borovec
L j., Zav. sv. Jož.
Unec
Podzemelj Sora Železniki Lj., Sv. Peter
Sv. Ilj p. Turjak. Sv. Vid n.Vald. Pameče Dolič
Sv. Pet.naKr. g.
Podgorje
Sele
Nedeljsko posvečevanje Tisk in lisk. apostolat Slomšek-Baragov proces Vera našega ljudstva Ženini in neveste Naši rojaki
Naša Katoliška akcija
Špitalič Kočevje Sela pri Kam. Goriče
Poljane p.TopI.
Brezovica
Vrhnika
Vuzenica
*
Marib., usmilj. « *
Sv. Jož, n. Celj.
Nedelja
Poned.
Torek
Sreda
Čelrlek
Petek
3. po R. Polikarp, š.m Janez Zlat., š. c. uč. Leonid, mučenec Franč. Saleš. š. c. uč. Martina, dev. m. Janez Bosko, sp.
Pogostno sv. obhajilo Cerkverie organizacije Svetne organizacije Duhovne vaje in misijoni Mir in pravica med narodi Umirajoči. Ta mesec umrli
Mavčiče Lj., Uršulinke KodeljevoM. d. Lj., Rakovnik Peče Groblje
Celje, kapuc ini
n	n
n	»
Celje, bolniš.
n	n
Celje, š. sestre
ŠANATORIUM
EMONA
Ljubljana Komenskrga al, 4
Zdravnik: Tel. 36-23 ordinira od 11—1 dr. Fr. Derganc, kirurg, šef-primarij v p.
Današnji izdaji prilaga zagrebška tvrdka »RADIOSAN« brošurico z naslovom »Zdravljenje s HERSAN-ČAJEM«
Vsem cenj. odjemalcem in čilateljem »Bogoljuba« želiva srečno in blagoslovljeno novo leto, s priporočilom, da nama ostanete tudi v novem letu zvesti odjemalci.	,	., . , ,
Štefan m Alojzija Jurkovic
trgovina in trafika v Ormožu
p*o* m* fl* R* I * 1 * I * K* ! * E * z * v * s * v
3ANUAR	XXXIV. LETNIK	1936
	Dete z jagnjetom	
	Sv. Neža, 21. januar j a*	
Ti si —	v soncu plameneč;	z rujnimi rubini
Benjamina	ni zvestobe zlomil	krog in krog.
med devicami:	nebu zlatemu.	To je morda kri
med nedolžnimi	Kakor ti nikomur	gorske golobice,
mučenicami!	ni krivice storil;	po nemilem strelu
Kaj je tvoja slika?	kakor ti je šel	strelca divjega
Ali Jagnje —	na nedolžno	ranjene v srce.
z detetom?	mučeniško pot.	Spomnile smo se
Ali Dete —	Planšarice naše	nežne deklice:
z jagnjetom?	ovce pasejo;	Lepše rože ni
Tebi je podoben	in najmanjše jagnje	nego sveta
naš slovenski rod:	nosijo v naročju,	mučeniška kri.
med rodovi vsemi,	z novo pesmijo:	Smrt brezmadežne
med številnimi:	»Včeraj videle	mlade Nežice
Benjamin!	bele smo planike,	za nedolžnega
Čist je narod naš	orošene	ženina —
kakor vrh snežnikov		Jezusa.«
Zvezde žarijo
Zvezde gorijo, milo žarijo, v radost prelivajo morje solza, angelski spevi, rajski odmevi molijo v jaslih na slami Boga.
Jaslice večne, duše nesrečne, v cerkvi nam hrani skrivnostni oltar; v hostiji biva, milost razliva Dete nebeško, naš mili vladar.
Dete ljubeče bisere sreče siplje trpečim v dolino gorja. Roke sklenimo, vdano molimo Dete, ki v hlevcu se milo smehlja.
* Slika na ovitku.
Tam nas pozdravlja in blagoslavlja, ko se pri maši daruje voljan; greh izbrisuje, mir podeljuje, rojstvo skrivnostno obnavlja vsak dan.
Gr. Mali.
ffiSBg&BBSm
sisssfgr^srž iT/re? ^ussssi gara
mIM M^sJMas
Mir ljudem..
Božični dnevi se imenujejo po pravici
prazniki ljubezni in miru. Kdo more pojmiti neskončno ljubezen in usmiljenje večnega Boga, ki je poslal svojega Sina, da bi rešil človeški rod. In ta božji Sin si je privzel človeško naravo iz ljubezni do nas. Kot slabotno dete se je rodil v razdrtem in zapuščenem hlevu poleg Be-tlehema. Med grešne zemljane se je naselil Kralj miru. Prinesel je mir ljudem, kakor so to v nebesnih melodijah zatrjevali angeli: »Slava Bogu na višavah, in na zemlji mir ljudem!«
Kako blagodejno odmeva ta božji sla-vospev na sveti večer in sveti božič v srcih vseh, še celo onih, ki so zagazili proč od cerkve in cerkvenega življenja, pa jih spomin na božje Dete vendarle še ogreje. V svetih božičnih dneh se zdi, kakor da zagrne velik zastor vsakdanje skrbi, nevšečnosti, notranji nemir in druge bolesti.
Med svetovno vojno smo brali, kako je vsaj na dan rojstva Gospodovega utihnilo rožljanje orožja, streljanje in krvavo napadanje. Obe vojskujoči se stranki sta sklenili za sveti dan odmor in premirje. Vse je mirovalo; vojaki v zakopih in strelnih jarkih so se oddehnili. Na praznik ljubezni in miru so se mogli spomniti, da je vojna le posledica človeške grešnosti, ker ljudje ne žive po volji božji, ker ne uva-žujejo vsebine betlehemske himne.
Toda Odrešenik naš ni prinesel miru samo za sveti večer, za sveti dan; zagotoviti nam je hotel stalni mir. In vendar je danes toliko razrvanosti, razdvojenosti, nezadovoljstva, nepokoja, prepira, razprtij in sovraštva med posamezniki, v družinah, občinah in deželah! Ali je bila mirovna himna angelov nad betlehemskimi jasel-cami prevara, prazna obljuba? ... Nikakor. Če med svetom ni miru, je kriva le slaba človeška narava, ki se odtujuje božji volji in slepo drvi za zemeljskimi dobrinami in hoče ustrezati le sebi.
Ali smo že kdaj bolj resno premislili, kakšna je vsebina slavospeva, ki je očaral pastirske stražnike v božični noči?! Kako se že glasi? . . . »Slava Bogu na višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.« (Lk 2, 14.) 0 miru pojo poslanci iz nebes, mir zagotavljajo; toda ne pozabimo, da dostavljajo tudi pogoj: mir vsem onim, kateri so Bogu po volji, t. j. ki so sveti, dobri, pravični, torej svete volje. Sveta, pravična je pa naša volja le
tedaj, če je v skladu z voljo božjo, če se drži tega, kar Bog hoče.
Zdaj nam bo jasno, zakaj se betlehem-ska blagovest o miru v človeškem življenju in v življenju narodov vselej ne uresničuje. Dajmo Bogu, kar je božjega, pa bomo deležni božje obljube. Slavi božji — bo sledil mir ljudem, če bomo s slavo božjo združevali lastno sveto voljo.
Ker se preveč poudarja lastna volja, ker nas ima na povodcih napuh, sebičnost, lakomnost; ker je pravičnosti in ljubezni do bližnjega čimdalje manj, ker skrb za lastno ugodje izpodriva dela karitativnosti — ker v te napake zajdejo tudi državniki in oblastniki, zato gineva pravi notranji in tudi zunanji mir, odtod zatiranje slabejših, odtod krvavi razpori, vojne, prelivanje krvi.
Čast in slava božja, pa podrejenje človeške volje — volji Najvišjega: to je pra-vec, ki vodi do ljubega miru in zadovolj-nosti. Toda vsepovsod se pretežna večina ljudi ravna drugače. V očenašu izrekajo prošnjo: »Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji,« z življenjem pa prav to prošnjo preklicujejo.
Nedavno je zagledal beli dan listič — saj takih je danes na preostajanje — ki so ga njegovi lastniki krstili na ime »N a š a volja«. V tem dvotedniku beremo, da hočejo svojo voljo razglašati neki srednješolci. Zakaj to omenjamo? Samo zato, da potrdimo z gledom, kako resnično je, kar smo zgoraj dokazovali.
Ker je notranji mir posameznika, pa tudi mir v človeški družbi tako neprecenljiva dobrina, ki nam jo je prinesel sam božji Sin, bodi naša skrb, da si jo za trajno priborimo in zavarujemo. Kralj miru nam je dal v ta namen tudi mogočno sredstvo: najsvetejši Zakrament. Mir, ki se zanj potegujemo, in zakrament sv. Rešnjega Telesa, sta med seboj v najožjem stiku. Sveta Evharistija je najmočnejše in najizdatnejše sredstvo miru.1
Zadnja večerja, ki je pri nji postavil Jezus zakrament sv. Rešnjega Telesa, je bila zares praznik miru. Že priprava — umivanje nog kot znamenje notranjega očiščenja — je pokazala najbistvenejši in najvažnejši pogoj za mir. Velika zapoved, da bi bili vsi eno v ljubezni, spremljana
1 Iz govora kardinala Innitzer-ja, 13. X, 1935, pri zborovanju zveze »Evharistična straža mož« v St. Gabrielu pri Dunaju.
z gorečo molitvijo Gospodovo, je bila v onem trenotju dana v zaščito miru in vzajemnosti. Prvikrat so bili apostoli oni znameniti večer združeni z mesom in krvjo Kristusovo, združeni s Kraljem miru. In od takrat prehaja mir Kristusov skozi vsa stoletja na vse, ki to božjo hrano s čistim srcem uživajo.
Vsaka daritev svete maše je veliko mirovno dejanje. Zato tudi lahko rečemo: Sveto obhajilo je najboljša razorožitev duše, torej prava razorožitev.
Toliko se je zadnja leta pisalo o raz-oroževanju, a uspeh? — Oboroževanje! Saj drugače tudi biti ne more; kajti ljudje se tudi po grozni svetovni vojni, ki je povzročila neizmerno gorja vsepovsod, po notranje niso razorožili, zato pa napreduje zunanje oboroževanje.
Kdor hoče k mizi Gospodovi in biti v polnem obsegu deležen sadov svete maše,
TTngelsko češčenje. Vsak dan tri-krat, zjutraj, opoldne in zvečer zvoni angelsko češčenje. Najstarejše je večerno zvonjenje, Že v 13. stoletju je opominjalo, naj se ljudje pred nočjo zavarujejo pred ognjem in naj ga pokrijejo s pepelom. V 14. stoletju se mu je pridružilo jutranje zvonjenje, ki je vabilo vernike k Marijinemu pozdravljenju. V silni stiski pred Turki 1452 je papež Kalikst III. odredil še opoldansko zvonjenje. Pobožnost angelskega češčenja ni strogo zapovedana, a naj se ohrani, saj je lepa navada hvaležnih src za milost božjega učlovečenja in našega odrešenja. Budimpeštanska radijska postaje oddaja opoldne tudi angelsko češčenje ondotne stolne cerkve. Včasih stori to tudi
se mora poprej iznebiti notranjih peg in napak, se mora razorožiti, odpraviti vso plažo, tudi jezo in sovraštvo. Saj naroča Kristus sam: »Če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar.« (Mt 5, 20—24.)
Ni dvoma: če bi prihajali h Kralju miru pred tabernakelj vsi, prav vsi in pogostokrat, bi kmalu zavladal pravi mir po vesoljnem svetu in ne le v srcih obhajancev. Sveto obhajilo je najboljša mirovna konferenca; sveta Evharisti-ja je praznik sprave z Bogom in tako tudi praznik sprave ljudi med seboj.
Naj betlehemsko oznanilo ne izzveni brez trajnega vtisa na naše duše; naj nas vsekdar opozarja na globoko in osrečujočo vsebino božičnega slavospeva!
A. č.
G. S.
ljubljanska radijska postaja. Zakaj se to ne zgodi večkrat?
BI agoslov. V cerkvenem obred-niku se najdejo obrazci za blagoslov raznovrstnih reči, le za blagoslov orožja takih obredov in molitev ni. Vendar se Cerkvi in duhovščini vedno očita, da je dovoljevala blagoslov orožja v svetovni vojni. Dunajski socialno demokratični list »Kuckuck« (31. jul. 1932) je prinesel fotografijo take blagoslovitve. Toda duhovnik, ki je bil na njej podtaknjeno naslikan, prelat dr. Koczy, se je takoj oglasil in dokazal, da ni bil ne v 1. 1914 in sploh v nikaki zvezi z vojaštvom. »Vojna je laž, strup in zločin; takih reči pa Cerkev ne blagoslavlja,« je bil odgovor cerkvenega dostojanstvenika.
V hlevcu Jezušček leži...
V	hlevcu Jezušček leži, moli ga Marija;
bele ovce blejejo in ga s sapo grejejo; zvezdice trepečejo, nizko zaleskečejo.
V	hlevcu Jezušček leži, moli ga Marija;
solza ji v očeh blesti, solza tihe radost i: ob skrivnosti tega dne, ki rešilen je za vse.
Solza ji v očeh blesti, solza bridke žalosti: misli, kaj bo Sin trpel, ko bo križ na rame vzel, in za greh naš v smrt bo šel, da človeštvo bo otel.
Angelci se oglase, pesmi jek zdaj čuje se: Vsem Zemljanom božji mir, ki je sreče prave vir. Vsem veselje nosimo in tolažbo trosimo!
Duhovna izložba za Katoliško akcijo
Brezboštvo. Kremi, vladna palača v Moskvi, je središče brezbožne: Družbe in Zveze za razširjanje nevere, Organizacija brezbožnih borcev pričakuje, da bo leta 1937 že vsa Rusija popolnoma brezbožna. Predvsem je treba, tako misli, brezbožno vzgojiti otroka. V štirih šolskih letih mora biti otroku privzgojena misel, da je Bog nepotreben za zemeljsko blagostanje, ki je — kakor trdi — edino pametno in resnično. Zdi se, da pripravlja Lucifer generalni napad na Cerkev in ljudstvo božje. Delo za »Mednarodno katoliško propagando« (Kongresi Kristusa Kralja) je nujno in velevažno. Ko gre za vero, otroci sveta ne smejo biti modrejši in močnejši kot otroci luči. Papež, škofje in duhovniki so v tem boju naši voditelji. Naš bojni klic pa je: »Marija!«
Brezmadežna. Naše bojno znamenje je: Brezmadežna. Brezmadežno spočetje je verska resnica, ki jo je božja previdnost prižgala kakor zvezdo vodnico v
Blagor
I. Zver, ki mežika
Za posameznega človeka ali za celokupni človeški rod so nekatera dejanja tako važna in potrebna, da nas Bog, stvarnik naše narave, kar s i 1 i k njim. Nagone za ta dejanja je položil v nas.
Uživanje hrane n. pr. ni ne lepo ne samo po sebi vabljivo delo. Ako bi bilo prepuščeno zgolj človekovemu svobodnemu preudarku in hotenju, bi ljudje ne uživali dovolj hrane, hirali bi in umirali. Zato je Bog položil v nas nagon po jedi, to je neko poželenje, ki nas k jedi vabi in nam dela njeno uživanje prijetno. Ali drug primer: Človek bi se telesno ne gibal dovolj, ako bi Stvarnik ne položil vanj nagona po gibanju. Tako pa že v otročiču vidimo, kako si želi gibanja, kako krili z ročicami, kako so mu gibčni nožici in kako s kričanjem razgiblja svoja pljuča. Tudi odrastlega sili nagon, da telesu da dovolj gibanja.
Od vseh nagonov najmočnejši je pa v človeku družinski, razmnoževalni ali spolni nagon. Bog mu ga je dal. Velevažno nalogo vrši ta nagon. Ni nekaj zlega in sramotnega. Samo njegova zloraba je zla in sramotna. Naj se mlad človek tega dobro zaveda; naj se ne sramuje tega, kar je Bog položil vanj, ampak le zlorabe proti volji in nameri vse-modrega Stvarnika! Kakšna je ta Stvar-nikova namera?
temi modernega poganstva. Izvirni greh, v katerem smo bili vsi, razen Nje, spočeti, je spremenil zemljo iz raja: v kraj truda in trpljenja. Nadškof Oktavijan Pereira je 31. maja 1931 vpričo neštetih ljudskih množic in predsednika vlade vso Brazilijo posvetil Mariji Brezmadežni.
Brezposelnost. Kako žalostno se maščuje verska mlačnost sedanjega rodu nad njim samim! V misijonskih krajih čakajo milijoni na delavce in v evropskih deželah postajajo brez dela in posla tisoči in tisoči. To se razume, da zahteva misijonski poklic zdravja, sposobnosti in požrtvovalnosti. Predvsem pa milosti. Bog je pripravljen, da bi nam dal svojo milost. Veliko je poklicanih na Gospodovo delo, ali le malo izvoljenih, ker so mnogi pozabili na Gospodovo besedo: »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi.«
(Se pride.)	A. V. M.
čistim
ob tihem svetišču.
Dolžnosti staršev do otrok so tako težke in zahtevajo od staršev toliko žrtev in samopozabe, da bi večina ljudi ne hotela stopati v zakon, ako bi bilo to prepuščeno zgolj njih hladnemu preudarku. Ljudje bi ne marali jemati nase družinskega bremena, skrbi in dela za otroke. Družine bi se redčile, narodi bi izumirali, človeški rod bi bil zapisan smrti. Kako je torej Stvarnik uredil to prevažno, a težavno zadevo? V naravo fanta in dekleta je položil nagon, ki ju vabi in nagiba v zakon. Najprej ju ta nagon združi v lepi, zgolj duhovni ljubezni, potem ju pa pelje v družinsko in sploh najtesnejšo skupnost, ki je na svetu mogoča in ki postane od Boga posvečena zibelka otrok in bodočega rodu. »Rastita in množita se!« jima ponavlja Bog, kakor je velel že v raju.
Prevažen je torej namen tega razmnoževalnega ali spolnega nagona. Ne ohranja le poedinca, neče izpopolnjevati le poedi-nega človeka, marveč ohranja in množi celokupni človeški rod. Zato je od vseh nagonov najsilnejši. Rojstvo otrok namerava, ki bodo v veselje in oporo družini, v srečo in ponos narodu in državi, in ki bodo obenem otroci božji in dediči srečnih in večnih nebes. Kaj je torej dragocenejšega, pa tudi lepšega na zemlji, kakor je otrok!
Samo v stalni družini, samo v stanovitni, dosmrtni zvezi med enim možem in eno ženo je pa za otroka dovolj poskrbljeno. Otrok potrebuje neprestane skrbi in vzgoje očeta in matere. Oče mu daje varstvo in življenjsko resnost, mati pa vrši nad njim podrobno delo, goji in žlahtni mu srce. Cim bolj otrok dorašča, tem bolj potrebuje očetovega varstva in materine ljubezni. Roditelja morata složno in vztrajno kot eden vplivati nanj. Stvarnik je pa tudi že v dušo otrokovo položil močno nagnjenje, da roditelja stalno ljubi. Že naravni čut mu pravi, da ju mora imeti za vedno ob sebi.
Ker je torej le v stalni, dosmrtni družinski zvezi ali zakonu za otroka dovolj poskrbljeno, se smejo otroci roditi le v stalnem, dosmrtnem zakonu. Izvenzakonsko rojstvo je za otroka nesreča, ker mu jemlje to, kar bi vedno moral imeti poleg sebe: očeta in mater. Zato pa ne-ovržno in nujno sledi: Le vdosmrtnem zakonu sme družinski ali spolni nagon priti do veljave in se uresničevati. Stvarnik ga je položil v globino človekove narave, da mladeniča in dekle pripelje v zakon, ko sta na telesu in tudi po duhu dovolj dozorela za roditeljske vzgojne naloge, in da se otroci rode po njem.
Vsi nagoni so pa slepi, Človeka ženejo — odtod njih ime »nagon« — in nagibljejo, da jim ustreže, ne povedo mu pa naravnost, kaj nameravajo. Saj tudi ptica brižno plete svoje prvo gnezdeče, a nič ne ve, čemu bo služilo; saj nagon tudi lastovko sili na jesen v južne kraje, a ji ne pove, da bi poginila pri nas, ker bo kmalu zima in sneg in ne bo ne muh, ne mušic in ne druge hrane zanjo.
Pri živalih božja modrost neposredno vodi in uravnava nagone, zato vedno lepo dosezajo svoj smoter. Pri človeku, ki ima um in svobodno voljo, je pa Bog nagone postavil pod vodstvo pameti. Tudi spolni gon mora človek brzdati in voditi. Z umom spoznava, kakšno nalogo ima in kje edino se sme uveljavljati. Z voljo ga pa mora voditi, tudi za ceno težke in dolgotrajne borbe. Kajti vsi nagoni so zaradi izvirnega greha postali neurejeni in neposlušni, še posebno pa je izvirni greh naredil nered v tem najsilnejšem nagonu. Blagor človeku, ki ga zna brzdati! »Blagor mladeniču, ki nosi jarem Gospodov že iz mlada!« pravi sveto pismo; in Jezus vzklika: »Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali!« Gorje pa človeku in vsej njegovi okolici, ako se mu ta strast sprosti in razdivja! Upropašča ga na duši
in na telesu, onesrečuje družine in narode; nobena zver ne divja tako nad svojim plenom, kakor divja razbrzdani spolni nagon nad človekom. Kakor ogenj je. Ako ima človek ogenj v skrbnem varstvu in vodstvu, mu služi in vrši velika dela; gorje pa, ako se odtegne njegovemu vodstvu in za-divja nad poslopji in vasmi!
Težko bi se pregrešil zoper Stvarni-kovo namero, kdor bi od razmnoževalnega nagona hotel sprejeti le prijetnost, ki jo je Stvarnik navezal na njegovo uresničevanje, a bi obenem ne hotel sprejeti njegovega vzvišenega cilja: rojstva in vzgoje otrok.
Spolni nagon mora torej človek imeti v popolni brzdi in ne sme iskati niti najmanjšega njegovega užitka, dokler ni pred oltarjem sklenil dosmrtne zakonske zveze. Vsako izvenzakonsko iskanje in uživanje prijetnosti tega nagona je veliko zlo, ker preprečuje Stvarnikovo namero.
Iz misli se rode želje, iz želj potekajo dejanja. Ker je Bog prepovedal dejanja, je torej moral prepovedati že tudi take misli in želje. Ako jih človek hotoma išče ali radovoljno pridrži, smrtno greši. Sveti vrt družine je Stvarnik moral obdati s tako trdnim in varnim zidom. To zapoved je položil že v našo vest, poudaril jo je še posebej na Sinaju in v novi zavezi še vnovič zabičal. »Ne nečistuj! Ne želi svojega bližnjega žene!« Z vsako božjo zapovedjo namerava Bog našo srečo. S prvimi tremi božjimi zapovedmi hoče človeka pritegniti in privezati nase, ki je Vir in Obseg vse sreče. Z ostalimi zapovedmi pa hoče Stvarnik ohranjevati in pospeševati kakšno našo dobrino, dušno ali telesno. S šesto in deveto božjo zapovedjo hoče poskrbeti za srečo nastajajočega človeškega bitja, ter že v kali zatreti škodo in pogubo, ki bi mu utegnila groziti.
In tisto prevažno, prepotrebno in prelepo čednost, ki brzda, kroti in vodi družinski, razmnoževalni ali spolni nagon, imenujemo čistost. Ni vselej lahka, zato je pa tem lepša. Sreča in pravo veselje hodita z njo. Blagor ti, mladenič, blagor ti, mladenka, ako je v tvojem srcu ta krepost! Sveta sramežljivost, ki vzdrhti in zardi, ko se pojavi ta nevarnost, je njena budna čuvarica. V samskem in v zakonskem življenju mora vladati — čistost.
Čistost zakonskih oseb zahteva, da si zakonci ohranijo medsebojno zvestobo in ne store ničesar, kar bi bilo proti namenu, ki ga je svetemu zakonu dal
Stvarnik, Čistost neporočenih ljudi zahteva, da ničesar ne store, ne žele in z naslado ne mislijo, kar je Bog z ozirom na razmnoževanje človeškega rodu samo v zakonu dovolil in posvetil.
Temna, grozna in upropaščujoča strast nečistosti, razbrzdane spolne sle, grozi tudi tebe onesrečiti, kakor jih je že toliko onesrečila, tudi izmed slovenskega rodu. Fant, bodi junak! Dekle, pazi se pred zverjo nečistosti in beži pred njo!
Zavedaj se, da je sleherno, še tako malenkostno dejanje čistosti obenem dejanje ljubezni do vsega človeškega rodu! Da je vsako dejanje čistosti obenem počeščenje vsega skrivnostnega
Telesa Kristusovega, čigar ud je vsak vernik! Da je vsaka borba za čistost tudi vzvišeno dejanje pokorščine in ljubezni do Boga, ki je stvarnik in čuvar življenja.
Mlad človek bo torej ob teh mislih resno obrnil pogled vase. Potem ga bo zaskrbljeno obrnil proti bodočnosti. Sklenil bo, da se bo stanovitno boril in iskal tudi nadnaravne pomoči, da bo mogel vztrajno in krepko brzdati nagon, ki je položen vanj, da bo ta nagon graditelj njegovega bodočega družinskega svetišča, ne pa zver, ki bi upropaščala njega in njegov rod.
Čuval bo nad lilijo.
Dr. Fr. Jaklič.
Veliki vzgojnik Forster o evangeliju
Veliki nemški vzgojeslovec protestant
W. Forster je pred kratkim napisal knjigo z naslovom: Večna luč in človeška tema1. S čudovito prepričeval-nostjo ta nekdanji brezverec dopoveduje modernemu človeku, da je edina rešitev iz zablod našega časa v tem, da zopet ponižno prisluhnemo božični blagovesti. Naj navedemo nekaj odstavkov prav tako, kakor jih je zapisal Forster:
»Modri z Vzhoda, ki klečijo pred svetim Detetom — kako resnična slika: odkar človeška modrost ne kleči več pred svetim Detetom — v kakšno noč zmote smo padli! Kako se je razbohotil zločin, kako brezvestno se je gospodarska politika naučila varati in hujskati vse zoper vse!
Pomislite: Kje drugod kot v evangeliju bi mogli najti vse to, kar pomiri sovraštvo, osramoti sebičnost in začrta našim mislim smer proti večnim dobrinam? Ponoči premišljujete, kako pokvarjeni so Vaši otroci, kako ste zapravili ljubezen, kako ste napak ravnali z ljudmi, ali kako Vam preti beda. Napol obupani se prekladate in končno prižgete luč. Ali Vam takrat pomaga naslovna knjiga, ali Karel Marks ali kateri koli modroslovec? Kje je zdravnik, ki edini more rešiti? Kdo Vam vlije novega življenja in moči, kdo Vam zakliče: Možato spoznaj samega sebe! Proč s sočutjem, ki ga imaš s seboj! Kateri je tisti glas, ki edino na nepopisen način prodre v naše globine, tam zbudi skrito življenje in nas zopet povede nazaj k vsemu, kar je bistveno, kar nas dela mirne in močne in
1 EwijJes Licht und menschliche Finsternis.
vesele, in nas dviga nad vse, kar nam moreta prizadeti narava in človek?
Edino v evangeliju je duhovna sila, ki ustrahuje kaos (nered) v duši in s tem tudi kaos v družbi — sila, ki uniči laž, premaga tesnobo, razplameni vest, rodi kesanje in daje sladko zavest, da je Bog odpustil. Brez te sile je duša orkester brez dirigenta in gnezdo gadov, ki se motovilijo in na vse strani sikajo.
Če ponoči avtomobili z velikanskimi žarometi brezobzirno drvijo kakor besni — komu to še ni bilo prispodoba za modernega človeka? V nas vseh se je nekaj odvezalo, kar more le še podirati, ne več graditi. Le Kristus, ki govori v jeziku povišanega življenja, more govoriti s tem zavoženim življenjem.
Če ne veruješ v Boga, si na tem svetu sam — ni ne očeta, ne matere, ne rojakov, ne prijateljev in zaveznikov. Ne, tvoj sočlovek zbledi v nič, tvoj zakonski drug v bežno senco, najsvetejša pogodba v papirno cunjo; brez božjega prava ni človeškega prava: vse je dovoljeno, kar ugaja. Jaz, ki se je otresel povodcev, žrtvuje svoji besnosti vsak človeški ozir.
Kdor prebira evangelij daleč od vsega blebetanja, ga takoj očara moč, ki je ustvarila nebo in zemljo in ki vse kroti, ureja, veže, razsvetljuje, kar ni našlo zveze in ni vedelo ne kod, ne kam.
Na svetovnem nebu vidno stoji sonce, od katerega vse živi in diha. Je pa še drugo Sonce; to stoji nevidno na duhovnem nebu in blagoslavlja le, če ga spoznamo in sprejmemo v voljo. Čim bolj se v našem času noč dela, tem bolj bodo to
Sonce na novo odkrivali in spoznavali, da je vir luči in moči za človeške poprave.«
Tako Forster. Pri tem sem se spomnil, kako pretresljivo popisuje Dostojevski v »Zapiskih iz mrtvega doma« božič kaznjencev v Sibiriji. Med njimi so tudi pravi
zločinci, a vsi molijo s solzami v očeh, poljubljajo križ in evangelij in se vračajo zamišljeni v celice: podoba modernega človeka, ki se po zločinskih zablodah vrača k evangeliju in spoznava, da je le Jezus — pravaluč.	J. Šimenc.
IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Strupeni jeziki.
Vaše ženske imajo pa zares strupene
jezike,« je pripomnil tistega dne Do-bravčev Joža gospodu župniku Martinu.
»Kaj so ti pa naredile tako hudega? Le čakajo naj, jih bom že doma pokregal,« ga je tolažil in miril duhovni oče in pastir.
»Ne vaše domače, ne,« je hitel popravljati Joža, »ampak tiste iz družbe. Družbarice so take, da je res siromak tisti, katerega se lotijo.«
»Kolikokrat sem že rekel, Joža, da sršenov in osa ni treba dražiti, sicer boš opikan.«
»Oh, pa sem bil res. Ampak posvarite jih pa le, gospod župnik, naj človeka, ki jim nič noče, puste na miru. To se ne spodobi, da bi mladina imela take jezike.«
Skoro da je duhovnik res imel usmiljenje z nesrečnim Dobravčevim Jožetom, čeprav je dobro vedel, kakšna je njegova miroljubnost in kako daleč sega njegova pamet. Rad bi ga bil malo poprašal, zakaj so ga tisti »strupeni« jeziki tako zaboleli, pa ni pričakoval, da bi mu Joža povedal čisto po resnici in po pravici. Poznal je Jožeta, da je eden izmed tistih, ki vidijo strahove tam, kjer jih ni, da slišijo travo rasti celo na najtršem kamenju, prepričan je bil, da iz njegovih ust ne bo dobil čiste resnice.
Zanimala ga je pa vendarle zgodba o strupenih jezikih. In ko jo je zvedel, je sam pri sebi govoril: »Seveda, seveda. Joža bi smel pikati in bosti, njemu bi moralo biti vse dovoljeno, ves svet bi mu moral biti pokoren; če jo pa enkrat skupi, je seveda precej nad menoj s tožbo o strupenih jezikih. Seveda, seveda.«
Dopoldanska nedeljska služba božja je že davno minila. Le tisti so se še vračali, ki so se mudili pri fari še po drugih opravkih. Eni so imeli posla pri županu — saj mislim, da ta (kakor so včasih pravili) najstarejša zapisana slovenska beseda menda še ni prepovedana; drugi so poiskali krojača, zakaj prazniki niso bili več daleč; nekateri med njimi so bili seveda tudi taki,
ki so mislili, da ni nedelje, če s svojim obiskom ne počaste tudi gostilne. Čast, komur čast: nekatere je pa tudi pobožnost zadržala v cerkvi. Hvala Bogu, da niso še poznali tiste graje vredne navade: med zadnjimi v cerkev, med prvimi iz cerkve. Niso bili med tistimi, ki znajo prav zadnji hip pridrveti v cerkev, potem se pa na ves glas pritožujejo, da niso mogli razumeti tedenskih oznanil; iz cerkve se zapode med prvimi, da bi ničesar tam zunaj ne zamudili.
Med zadnjimi je šla iz božjega hrama Štefančkova Roza, z njo pa Kostanjevčeva Tinica. In teh dveh se je lotil Dobravski Joža. Da bi se jih ne bil!
»Hvaljen Jezus,« je pozdravil z vso mogočo hinavščino, »pridne deklice, pridne deklice; so pa že zopet obirale nas poštene ljudi! Kajpada. Saj drugega itak ne znate.«
Roza se je namenila, da bo šla mirno naprej. Tinica tudi. Saj je prva kakor druga dobro vedela, kakšnega kova je Dobravski Joža. Pa ju je še naprej izzival.
»O, kajpak, prevzetni znamo tudi biti, seveda! To se za take svete duše prav spodobi. Samo to bi še rad vedel, katerega ste danes skozi zobe vlekle? Pa vendar ne mene?«
»Joža, ti vleči samega sebe skozi zobe, medve bova pa sebe. Tako bo najbolj prav.«
»Seveda, seveda. Saj se poznamo. Le kaj veš o sebi toliko povedati! Vsak teden, vsak mesec! To je že vendar od sile. Samo nas, poštene ljudi hodita obirat, sram vaju bodi!«
»Tako morebiti delaš ti. Kakršen je človek sam, tako sodi tudi o drugih. Zdaj si se pa izdal.«
»Tihoooo! Jaz grem vsako leto enkrat in takrat pošteno opravim, potem pa dam mir za eno leto. Pa še takrat bi bilo vseeno, če bi šel, saj nimam kaj povedati.«
»O seveda, ti si kar sama nedolžnost. Le škoda, da te ne postavijo na oltar za svetnika.«
»Zato pa tebe ne bodo, ker imaš toliko greha, da moraš naprej in naprej laziti k spovedi in delati nadlego duhovnikom.«
»Tudi v najbolj snažni hiši se vsak dan nabere dosti prahu in smeti, pa bi se v duši nič ne nabralo, kar je potrebno, da mora ven. Čim preje tem bolje. Kdor preveč odklada, se mu rado zgodi, da ravno najtežje in največje stvari najlaže pozabi. Ali nisi pred par tedni slišal v pridigi, da so spovedi tako zvanih letnikov najbolj nezanesljive.«
»Za take pridige se jaz ne menim dosti. Mene ne bo nihče učil, Več sveta sem že videl in več sem prestal na svetu, kakor naš župnik in še deset drugih po vrsti.«
»Čudno, da so te potem iz Amerike domov poslali, ker si tako učen.«
Joža je bil zadet tam, kjer ga je najbolj bolelo. Njemu da bi kdo očital, zakaj je moral iz Amerike! Ali je Rozi morebiti kdo kaj pisal? Ali samo sumniči? Če bi vedel, bi se že branil. Tako pa ni varno. Zaklel je potihoma in zagodel svojo besedo o strupenih jezikih in šel, kakor bi ga kdo polil z mrzlo vodo.
»Le zakaj nam ljudje ne dajo miru in nam vedno očitajo naše spovedi in naša obhajila,« se je pričela Roza jeziti proti Tinici. »Človek bi vse skupaj pustil na miru, potem bi vsaj lahko srečno živel. Tako te pa zdaj eden oblaja, zdaj drugi. Če se jeziš, ti pa spet očitajo, češ, nič ne zna potrpeti, sama prevzetnost in sama jeza jo je.«
»Prav zaradi ljudi, zaradi jezikov je treba, da smo in ostanemo, kar smo. Kdor se začne bati ljudi in človeških jezikov zaradi tega, ker hoče pošteno živeti, ravna na vso moč nespametno. Ne za svetom, ampak pred svetom, tega se držimo, naj pride, kar hoče,«
»Torej ti se ne daš prestrašiti?«
»Nikdar! Če hočemo res kaj veljati, strahu pred svetom ne smemo poznati. Ena naših najnevarnejših bolezni je ravno strah pred ljudmi. Le zakaj bi se morale bati poštenega življenja, če se drugi ne sramujejo svojih nerodnosti!«
»Jezi me pa le. Sama potem ne vem, nad kom bi se znosila.«
»Nad kom? Nad nikomer. Čim bolj se boš jezila, tem bolj te bodo dražili. Tako
naredi, kakor danes. Danes si se mi zdela čudovito mirna. Samo to si povedala Jožetu, kar je že davno zaslužil.«
»Kaj se pa vedno baha s tistim, koliko da je prestal in koliko sveta je že videl.«
»To je ravno nespamet nekaterih ljudi, da se ponašajo s svojo Ameriko, s Francijo, z Nemčijo, kakor sraka s pavjim perjem; in da samo to vidijo in vedo, s čimer lahko tolažijo svojo nemirno vest. Kar so pa lahko lepega videli, o tem pa molče.«
»Veš, mene je kar nekaj prijelo, da bi jo potegnila v kakšen samostan. Tam bi še najlaže mirno in zadovoljno živela.«
»Pa če misliš iti v samostan zaradi takih malenkosti, kakor je jezik Dobrav-skega Joža, potem misel na samostan kar lepo opusti. Verjemi mi, da je tudi cena samostanskega miru združena z nekaterimi žrtvami, ki so nemara še težje, kakor se ti dozdevajo težave, ki se z njimi sedaj boriš.«
»Če bi imela ob vsaki priliki tebe zraven sebe. Ti znaš govoriti, ti znaš človeka pomiriti. Za vsako besedo sem ti hvaležna.«
Roza je morebiti nevede in nehote izrekla veliko besedo. Današnji čas je pravo družabnost ubil. Ali ji je pa vsaj sovražen. Današnje dni išče in pozna vsak le samega sebe, bližnjega pa le toliko, kolikor ga lahko za svoje sebične namene izkorišča. Zato naj bi v vrstah naših družb čedalje bolj rastlo in poganjalo tisto medsebojno prijateljstvo, o katerem je zapisana beseda, da je našel zaklad, kdor je našel zvestega prijatelja. Potem bi strupeni jeziki, ki skušajo razdirati, kar je sv. Cerkev zgradila, kmalu potihnili.
Prijateljici sta se ločili. Rozi je bilo kar lahko pri srcu. V Tinici je našla za dolgo časa skriti svetopisemski zaklad in ni je bilo več strah pred strupenimi jeziki.
Ko je pozneje zvedela, kako se je Joža raznašal nad strupom njenega jezika, se ni mogla premagati, da se je prav od srca nasmejala. Saj ji je Tinica rekla, da ni nič napačnega povedala, samo to, da je dobil, kar je že dolgo iskal,..
J. Langerholz.
iiiiiiiiiiimiii
Vzgojne iskre
Če hočeš starost mirno uživati, moraš otroka zgodaj kaznovati.
Dečkov, deklic število ■— družinskih sob krasilo. Kazen mora biti kakor salata, ki potrebuje več olja kot kisa.
Otroku ne dajaj štruklja, če mu kruh ne diši. Konj brez uzde, otrok brez šibe — ne bosta brez hibe.
Kakor stari poje — nauči mladiče svoje.
Molitve se mora otrok naučiti na materinem naročju.
Veliko otrok -— mnogo očenašev; veliko oče-našev —■ mnogo blagoslova božjega.
Slab zgled je slana poštenosti in lepega vedenja.
Slaba knjiga, slab časopis je že marsikoga spravil v nesrečo za vse življenje.
Jabolko ne pade daleč od drevesa.

Jangec Ovsenik
Povest. Ferdinand Benz. — Poslovenil Janez Pucelj. — (Dalje.)
II. del.1
Po obronkih pašnika pozvanjajo vijoličaste velikonočnice prihajajoči pomladi v pozdrav. Sonce siplje toploto kar v gostem snop-ju z neba in kliče življenje iz zemlje, da si bukve natikajo svetlozelene šopke na siva debla, da se krase ozare s cvetjem, da postajajo celo skale ponosne in dajejo bradavičniku, da po njih zeleni in se bohoti. Tiste dni je Janko spet prišel na velikonočne počitnice in prevzel pastirsko palico in čredo, dokler ni moral spet v mestu sukati pisalo in šestilo.
Naglo se je pomikalo šolsko leto h koncu. Nekaj kratov so bile že počitnice zastran vročine. Naloge so spisali. Konec šole se je približal. Ves razred je zdelal. Dr. Trepetin ni mogel spolniti groženj.
Med šolskim letom se je Ovseniku in Za-larju pridružil še tretji prijatelj, sin upokojenega generala, Dušan Kremen. Janko je ne-kolikanj raztresenega Kremena poučeval latinščino in matematiko.
Dušan je poznal iz Zalarjevih in Jankovih opisov domačijo Ovsenikovo in vedel, s čim
se bavi Janko o počitnicah. Da je Janko v znanju zaostajal za njima, bi ga pač ne bila hotela za svojega prijatelja, ker ju je pa prekašal, sta se pa za vse, kar je počel, kar navduševala.
Ker je poznal Dušan kmečko življenje samo od daleč, je napravil z Zalarjem načrt, da bi o počitnicah obiskala Ovsenika. Rada bi bila videla njegovo čredo, ovčarsko hišo in skalnati grad. Rada bi bila tudi doživela tiste noči, ki jim jih je Janko tako mikavno opisoval, noči pod milim, zvezdnatim nebom, sredi polj, daleč proč od mesta "in kamnitnih hiš, kjer je človek kakor v ječi. Razen tega sta pa tudi Zalar in Kremen hotela postati častnika in bi se pri tem počitniškem izletu lahko pripravljala na ta poklic. Čeprav ni bilo treba premagati nikakih nevarnosti, je bilo vendarle treba doživeti in poskusiti nekaj nenavadnega,
Dvorni svetnik Zalar je dovolil sinu, naj si uredi počitnice, kakor sam hoče. V Jankovi družbi je bil vrh tega dobro spravljen. Samo Dušan še ni govoril s starši.
Zadnje tedne šolskega leta, ko je Kremen že za gotovo vedel, da bo mogel z Ovsenikovo pomočjo v osmo šolo, je z Zalarjem vlekel skupnega prijatelja h generalu Kremenu, da bi tudi ta potrdil počitniške načrte.
General je bil priljuden mož, ki je skrival za trdim obrazom in strogim, pordečelim vojaškim obličjem dobro srce. Lasje so mu bili sivi in redki; brki močni in nasukani. Na ušesih je imel tisto znano znamenje, po katerem so novinci spoznavali generala; namreč: tisti je, ki mu grmovje raste iz ušes.
Ko so se prikazali trije študentje v Kre-menovo stanovanje, so spravili vso družino pokoncu.
Saj je Slavica, sedemnajstletna hčerka, sanjarila o Zalarju in seveda ni zamudila, da bi ga ne pozdravila posebno prijazno. Mira, ki je bila leto mlajša, tudi ni marala ostati sama v sobi za godbo. Občudovala je prav na skrivaj velikega tujca, Ovsenika, čigar vse poko-lenje se ji je zdelo »kratkomalo silovito zajem-Ijivo«. Tudi ga je hvalila, kako preprosto se vede, dočim je o Zalarjevih gorečih poklonih rekla, da so »opičji«.
Tudi gospa generalova je prav tako prišla, nežna, bleda dama, dokaj mlajša od moža.
Zalar je razložil načrte in prosil, da bi smel Dušan z njim. Ostro je pogledal general tri tovariše in jih motril; bili so mu pa v svoji naravnosti in podjetnosti kar všeč.
Sveta noč
»Kam pa hočete?(< je vprašal.
»K prijatelju Ovseniku za nekaj dni,« odvrne Zalar.
»Toda jaz ne morem vabiti nikogar, ko nimam ne staršev ne doma,« je ugovarjal Ovse-nik.
»To nič ne de,« mu prestriže besedo Dušan. »Imaš svojo ovčarsko hišo in svoj skalnati grad, to nam je dovolj.«
»Ah, kako sijajno, ovčarska hiša — skalnati grad!« zakličeta deklici bratu v besedo. »Mama, to morava videti tudi medve. Jaz bi tudi rada pasla ovce, kakor so delale svoj čas princesinje in vojvodinje,« reče Mira.
»No, seveda! Sladki pastirski časi so minuli! — Pa kje stoji ovčarska hiša, Ovsenik?« vpraša general.
»Zunaj na njivi ali na travniku, pri ovcah,« odgovori Janko.
»Koliko ljudi gre vanjo?«
»Dva imata v njej dovolj prostora. Jaz ležem lahko spodaj k Rolfu.«
»No, torej, stanovanjsko vprašanje je rešeno.«
»Saj vzamemo vendar spalne vreče s sabo,« se razvnema Slavica.
»Da te lisica požre, če te ovoha,« se smeje general.
»Ah, lisica Zvitorepka, ta vendar živi samo v basni in ne pri nas.«
Slavici se vsi živo zasmejejo.
Ena hčerka je sedela na desni od papa-novega naslanjača, druga na levi. General je držal Miro za črno kito, medtem ko je bil levo roko upognil Slavici okrog pasu. Imel je veliko veselje nad obema deklicama, ki sta kar žareli od življenja, in je kaj rad uganjal z njima najrazličnejše šale, pri čemer mu je pomagala žena; tako so imeli čestokrat prijetno gledališče kar doma.
»O vedve strahopetni deklici, kaj hočeta na pustolovščine! Saj bi vaju krč, če bi zajec kihnil poleg vaju,« začne papa.
»Kaj, medve — nak, medve ne poznava strahu. Naj le pride karkoli hoče nad naju, tedaj--«
»Zbežita!« se zasmeje papa. »Le mislita si, da spita v spalni vreči pod milim nebom, nad vama zvezde, nad vama gredo oblaki, ki plavajo v mesečini kakor ladje in spakaste ledene plošče.«
»Ah, nebeško, papa! Strašno me ima radovednost,« reče Mira.
»To vemo sami več kot dovolj. In potem, ko bosta tako prav sladko spali, tedaj se priplazi mastna krastača in si misli, kakšni lenobi pa tukaj polegata na moji njivi, moram vendar pogledati, ali sta mrtvi ali živi, in hops, hops in vama skoči prav v sredo obraza!«
Slaoa Bogu na višavah!
»Aaah!« zavreščita dekleti, »ah, jenjaj, papa, jenjaj, to ne spada k luninemu svitu,«
»Seveda spada! Ali, pajk z dolgimi, tankimi nogami vama prileze čez ljubka usta!«
»Ne, papa, ne!« spet zavreščita in mu v šali zatiskata usta, medtem ko se drugi pasejo nad strahovi hrabrih deklet.
»Saj, to se vama kaj lahko primeri; toda to spada k. lepoti narave. Le mislita si, kako bi bilo pusto, ako bi bilo zunaj vse mrtvo; pa je vse polno življenja podnevi in ponoči. Koli-krat sem že ležal zunaj v lepih nočeh. Tedaj slišiš, kako se pogovarjajo živalce, pa večkrat tudi prepirajo in rujejo. Za trdno sem preverjen, da vaju ogrizejo miške, ve sladki zaspan-ki. Priplazijo se vama v spalno vrečo in ne bodo hotele ven, ker jih zalezuje belouška; belouška pa je sama v smrtni nevarnosti, ker preži nanjo sova z ognjenimi očmi in steza po njej ostre kremplje. Uboga kača si poišče zavetja pod vajinima glavama, sova se pa vsede vama na rame in seka z zakrivljenim kljunom po golazni, medtem ko se miška vedno globlje žariva v vrečo,«
Zdaj pa nastane tak direndaj, krik in smeh, da ne razumeš ničesar več. Slavica se
Družinska sreča
stresa, kakor da ji čepi miška že v obleki. Mira si zatiska ušesa in si sega v zatilnik, kakor da si mora otresti kačo. Ponoči pa se jima je sanjalo, da jima sedi na rami sova in ju gleda z ognjenimi očmi. Končno sta deklici šli le rajši letovat v gore.
»Ko je dobljeno stanovanje, je treba skrbeti za hrano!« je nadaljeval general. «K.do vas bo hranil, Indijanci?«
»Jaz jima ne morem dati ničesar; za denai pa se kupi lahko vse.«
»Torej hrano boste rekvirirali, in sicer za plačilo. Za koliko časa pa se mislite nastaniti?«
»Za teden dni, papa,« reče Dušan.
»Pa če pritisne grdo vreme ali vas prese-nečijo hude ure?« skoči v besedo gospa generalova.
»To nič ne de, milostiva, potem dobimo prostora v ovčarskih kolih,« pojasni Janko. Olikanih besed za občevanje je uhlastal pri Zalarju. Spočetka mu kar niso hotele s kmečkega jezika, ker si ni mogel razložiti, zakaj naj bi bila gospa generalova »milostiva gospa«, Zoranka pa ne. Toda pozneje mu je bilo všeč, da more postreči s temi praznimi besedami.
»Naj sami gledajo, kako se bodo izmotali. Če pa se pri tem temeljito namočijo, se jim ne bo treba iti kopat,« se zasmeje general.
»Če bo sila, nas bo pustil Tone v svojo kamro, ali pa pojdemo na skedenj, na seno ali na slamo,« veli Janko.
»Pastir Tone? Kdo je to?« vprašata dekleti.
»Star hlapec, ki je služil za pastirja, ki me je izučil za ovčarja. Je jako moder mož. Ve o svetu in ljudeh več kakor recimo gospod profesor dr. Trepetin,« odvrne Janko.
»Ah, Pinja!« vzklikneta Slavica in Mira. Vedeli sta za vzdevek od brata.
»Torej, mladina, le poglejte si naravo od blizu! Glejte, da svoje načrte izvršite! Mož mora vselej izvršiti, kar se je namenil. Vselej, četudi mu je težko. To je dolžnost moža. Dekleta pa se lahko vrnejo o pravem času in lahko pritečejo domov, posebno ako se boje miši, pajkov, kač in sov; to je pravica deklet in žena.«
Slavica in Mira ugovarjata, se branita in za šalo kujata, pri čemer prav posebno odvračata od sebe očitek, da sta strahopetni, in z obilnimi besedami dokazujeta, da imata samo naraven, nepremagljiv stud pred nagnus-nimi imenovanimi živalmi, nikakor pa ne strahu. Slavica je celo trdila, da je zadnje počitnice vrgla v neko golazen kamen, vendar pa ni mogla povedati, ali jo je ubila ali ne; zakaj ni se utegnila ozreti.
Papa se ni dal motiti v veselem prepiru za palmo hrabrosti. Vstal je, šel k pisalni mizi, brskal nekaj v predalu in pripomnil;
»Leto ste dobro skončali, zato se zdaj le poveselite! Menim pa, da vaš Ovsenik nima pri tem majhnih zaslug. Marsikaterikrat je vam pretresal možgane, da so se predali laže odpirali. Nate, vzemite, Ovsenik, to naj bo vam za plačilo. — Ako morete vcepiti mestnim prismojencem kaj več veselja do narave, me bo kaj veselilo. Sem radoveden, kakšno indijansko življenje boste živeli.«
Veselo so pozdravili trije prijatelji ter šli in se vneto posvetovali o počitniškem potovanju.
Dekleti sta iznova sanjarili o tej pustolovščini, ki jo bodo ti trije srečneži doživeli, Dognali sta, da je »kratkomalo nebeška« in ^strahovito lepa«. Iznova ju je papa pestil:
»Če bi o polnoči prišli goreči možje in bi vaju prosili kruha? Ali če bi ob uri duhov mrtvi tatinski kmetje vlačili okrog prestavljene mejnike, zdihovali in iskali, kje so jih premaknili, kaj bi počeli, hrabri vojščakinji?«
»Papa, ti bi rad, da bi naju bilo strah; nikar, ne smeš tega! Z duhovi ne marava imeti opravka,« sta odgovorili.
»No, prav! Toda mi si bomo tudi naredili kar se da mikavne počitnice, ljubi nagajivki! Letos nameravam nekaj prav posebnega in vaju popeljem v pokrajino, ki je nista še nikdar videli in ki vaju bo gotovo močno razveselila. Toda le radovedni ne smeta biti! — Bi tudi nič ne pomagalo! — Že vesta!«
Obesili sta se na velikega, plečatega moža in prosjačili, naj jima razodene skrivnost. Pa on se je le smejal. Z ženo pa se je razgo-voril skrivaj, kakšen načrt ima za počitnice. — Žena pa ni smela ničesar izdati. (§e pride.)
Znamenita Marijina cerkev je bila štirikrat dozidana med leti 1250 do 1524. Lansko poletje so o cerkvi odkrili važne srednjeveške slike, ki so jih šesteri mojstri izvršili v letih 1300 do 1464. Priobčiti bomo še več slik iz crngrobskega svetišča. — (No desni) Poznogotski kip v crngrobski cerkvi iz srede 16. stoletja. Zanimiv Je zlasti radi tega, ker nam kaže dekliško nošo takratne dobe
o obleki in laseh
Fot. Selhaus
Crngrob
So. Neža Fot-dr SteU
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Dopolnjeno število v kardinalskem zboru.
Sveti oče je imenoval 20 novih kardinalov. Med njimi je praški nadškof dr. K a s p a r, nadškof v Buenos Airesu C o p e 1 i, tajnik Propagande (zavod za širjenje svete Cerkve) S a 1 o 11 i, dalje nuncij na Dunaju S i b i 1 i a, v Parizu M a g 1 i o n e, v Varšavi M a r -m a Ž Ž i. v 'Madridu Tedeschini. Po narodnosti sta dva Francoza, en Čeh, en Španec, en Argentinec, en Sirec in 14 italijanskega jezika.
16 doktorjev, gojencev znamenitega zavoda »Germanika« v Rimu, ki so prejeli na praznik Kristusa Kralja sveto mašniško posvečenje in so opravili svoje nove maše na vseh svet-
Fot. Zorman
G. M. Boyriven
Su. Frančišek Salski (god 29. januarja) spoveduje
plemiča
Krasna Metzingerjeva slika je bita u kapeli škofijskega gradu u Goriianah. Sedaj io hrani Narodna galerija v Ljubljani
nikov dan v raznih rimskih svetiščih, je sprejel nato pod vodstvom novega rektorja P. Karla Kleina iz dr, J. sveti oče v posebni avdienci. Na predvečer novih maš so gojenci priredili svečano novomašniško akademijo. Povabljenih je bilo več škofov, prelatov in poslanikov.
Nočni stražarji. Češčenje presv. Srca pred prvim petkom v nočnih urah se širi zlasti po mestih. Nedavno je poslal škof Damijan katoliškim možem in fantom v Fuldi oklic s tole vsebino: »Ljubi katoliški možje in mladeniči! V veliko veselje mi je bilo, ko sem izvedel, da se je v mestu svetega Bonifacija, kakor se je to uredilo že v mestih Koln, Berlin, Worms in drugih mestih Nemčije, prijavilo do 100 mož in fantov, da hočejo však mesec pred petkom presv. Srca Jezusovega vzdrževati celonočno češčenje. Želim pa, da bi se vabilo, ki se je doslej samo zasebno širilo, javno razglasilo in da bi dospelo do vseh moških oseb fuldskega mesta. Krasen prizor bo, če se bodo v skupni molitvi in petju, ali pa v tihem premišljevanju pred tabernak-ljem zbirali in svoje osebne zadeve, pa tudi potrebe svete Cerkve in domovine evharistič-nemu Kralju priporočali. S koliko ljubeznijo bo Jezusovo oko zrlo na te pogumne stražarje! Potoki milosti in blagoslova se bodo razlivali nanje, na njih družine, na njih delavnice. Zato vas kličem, preljubi možje in fantje, in z očetovskim srcem vabim: ,Venite, adoremus!' Pridite, molimo! Stopimo z zaupanjem pred prestol milosti!«
Trajnost zagotovljena. Na zadnjem kongresu Kristusa Kralja v Salzburgu je bil izvoljen delovni odbor, ki bo skrbel, da se ustanovi stalna organizacija kongresov Kristusa Kralja. V širši svet bodo izvoljeni iz vsake dežele vodilni zastopniki (2—3) Katoliške akcije. Izdelana pravila bo potrdil sveti oče, Prihodnji kongres bo na Poljskem,
Božji mlini meljejo počasi — a gotovo. Oni dan se je pripetila velika nesreča blizu
Moskve, pri kateri je Vladimir Jakovlev med razvalinami razrušenega avtovozila dobesedno zgorel. Ta nesrečnež je bil višji sovjetski uradnik ter je med onimi, ki so se na izreden način udeležili umora bivše carske družine v Jekaterinburgu. Jakovlev je že tretji med carjevimi morilci, ki je umri nasilne, nesrečne smrti.
Smrt katoliške kraljice. V Južni Afriki, v misijonski deželi Basuta, je umrla kraljica Veronika Ma Bereng, ki je bila pred 25 leti sprejeta v katoliško Cerkev. Z njo je bil obenem krščen tudi kralj Grifith. Živela je ves čas kot vzorna katoličanka ter pristopila k sv. obhajilu vsako nedeljo in večkrat tudi med tednom. V življenju je bila skromna, preprosta, dobrot-ljiva. Na smrtni postelji je vzpodbudno prejela sveto popotnico; kralj sam je pa opravil molitve za umirajoče.
Tudi rekord — toda v nenravnosti. Ruski komunist Boris Lampkin, ki je sam priznal, da je bil 168 krat oženjen in se je tudi prav tolikokrat ločil, je dobil pri sodišču 10 let zapora in 7000 rubljev kazni za ženitvene goljufije.
Ta primer kaže v svetli luči, kako propada nravnost na Ruskem, odkar so sovjeti odpravili »zakonsko suženjstvo« — kakor označujejo pravi zakon. Sleparije in ciganstva najgrših vrst so posledice v narodu, ki ga hočejo sovjeti »oprostiti« vere. In tako državo sprejemajo v Zvezo narodov.
Seznanjamo se. Odkar se je razvnela bojna vihra v Abesiniji, smo se že močno poučili o ondotnem prebivalstvu in o nenavadni zemlji. Zanima nas tudi verstvo tega naroda. Podatki so takile: Katoličanov je samo do 40.000; razkolnikov polčetrti milijon, moha-medancev tri milijone, judov 50.000. Razkolni-ki imajo vsako sredo in petek v tednu praznik. Marijo močno časte, saj je njej na čast vpeljanih 33 praznikov na leto.
Vsem, ki predavajo na univerzah — v posnemanje. V nekem nagovoru, ki ga je imel predsednik ameriške sodne zbornice v skupini dijakov-juristov na Harvard-vseučilišču, je na-svetoval tudi tole: »Nekaj bi vam za bodoče službovanje priporočil: Hodite v cerkev, četudi bi vam ne bilo lahko. Tam boste našli združeno elito (izbrane vrste) ameriškega ljudstva. Ni tako važno, da ga vi vidite; močno važno je pa, da vas ljudstvo vidi . . .«
Kako človek propade... V Telgte, mestecu blizu Miinstra, so roparji 13. novembra 1935 v zgodnjih jutranjih urah vlomili v pro-štijsko cerkev Matere božje in odnesli 10 ke-lihov, med njimi dva zlata iz 1. 1650, in jubilejno krono, s katero je 1. 1904 kardinal Fišer iz Kolna po naročilu papeža Leona XIII. okronal Marijino podobo. Na srečo dragocenih okraskov krone divjaki niso opazili. Drzna
Fot. Veider
Praški Jezušček Časti se ljubeznivi kipec v uršutinski cerkvi v Škojji Loki že nad 200 let ter je na/starejši naš tovrstni kip. Napravile so ga še klarise. ki so pred uršulinkami prebivale v loškem samostanu. Tudi dragocena obleka Jezuščkova je še delo klaris
svojat bo gotovo prišla pravici v roke. Toda strašni zločin da marsikaj misliti. Kaj bo, če bo tam in drugod šlo tako naprej!?
Ureditev nedeljskega posvečevanja. Z državno postavo je sedaj v Italiji tako urejeno, da morajo biti ob nedeljah in zapovedanih praznikih zaprte tudi vse trgovine za živila, razen prodajalnic kruha in mleka. Tudi brivci ne smejo imeti odprtih svojih prostorov ob gori navedenih dneh.
Razlika mika. V monakovski župniji sv. Maksimilijana so imeli zadnji teden v oktobru misijon. Naval občinstva je bil silen zlasti zato, ker so misijonarji (redemptoristi) uvrstili v misijon posebno Marijino pobožnost, spomin mrtvih, blagoslov križa, papeško slavnost, ev-haristični dan in praznovanje Kristusa Kralja.
Razpelo v šoli. V francoski občini Mon-tabaut je ondotni učitelj samovoljno odstranil razpelo iz učilnice. Nato je ljudstvo odgovorilo s tem, da otrok ni več poslalo v šolo in da je bil župan odstavljen. Škof msgr. Louvard iz Airanchesa je oskrbel nato zasebno katoliško šolo, ki jo obiskujejo vsi otroci razen enega.
Dragocena monštranca. V mestu Teramo ob vznožju najvišje gore Gran Sasso d'Italia v Abruzzih je bil nedavno narodni Evharistični kongres, ki se je začel s tem, da so na vrhu hriba blagoslovili kapelo in postavili mogočen
križ, ki je ponoči razsvetljen. Dragoceno mon-štranco, v kateri je bilo izpostavljeno Najsvetejše, so darovala vsa abruška mesta. Meščani so donašali zlato in dragulje v ta namen. Nekaj dni poprej so pa poslale gospe neke rimske župnije tri vreče pšenične moke, ki so bile okrašene s cerkvenimi in državnimi barvami. Moka je bila namenjena za hostije, ki so bile potrebne za skupno sveto obhajilo pri kongresu.
Trije bratje, ki so končno le eno. Judov-stvo je osnova, framasonstvo in komunizem sta pa priveska, ki sta v službi judovstva. Vsi so mednarodni, ker je judovstvo raztepeno po vsem svetu in hoče vladati vsemu svetu. Judovstvo si je od vsega početka prilaščalo vodilno mesto v marksizmu in komunizmu. Danes vodijo judje v Rusiji politični urad, vna-njo in notranjo politiko, trgovino, prehrano, industrijo, finance, vojsko, promet. Revolucija v Rusiji ni bila ruska, bila je judovska. Prav nič ni čudno, če so se framasoni toliko trudili, da so spravili sovjetsko Rusijo v Zvezo narodov; Judje imajo namreč danes svetovni kapi-
tal v rokah . . . Končni cilj judovski: zavladati nad vsem svetom. (Po »Straži v viharju* 1935, št. 4.)
To v razmišljanje takim, ki te svetovne mreže ne poznajo, pa smatrajo komunizem, ki uničuje vse, kar je verskega, ustvarja pa nove buržuje — kot nekaj odrešilnega.
Svobodomiselstvo brez svobode. Znani »Ataturk«, predsednik turške ljudovlade, je odredil, da zunaj svetišč ne sme biti noben duhovnik in nobena redovnica drugače oblečena kakor so drugi ljudje. To je povzročilo, da so se v Carigradu razšle članice (avguštinke) treh redovnih hiš in da sta bila opuščena dva redovna samostana avguštincev. Hkrati so zapustile Carigrad: Gospe Sijonske (modro oblečene sestre) in po večini vse vincentinke in šolski bratje. Ti so zaprli tri gimnazije in slavno vzgojevališče svetega Jožefa. Več duhovnikov se je odločilo, da se bodo pokorili postavi, ker jim je sveti oče Pij XI. dal na prosto, ali da se pokore ukazu ali pa da se izselijo.
Mož, ki sprejema moč iz živega studenca svete Evharistije. Ni veliko državnikov, še manj ministrov za vnanje zadeve, ki bi mogli izdati celo knjigo svojih političnih govorov v tieh jezikih, kakor je to storil znani minister v Švici, katoliško živeči državnik M o t t a. Govore, ki jih je imel v francoskem, nemškem in italijanskem jeziku je izročil javnosti v posebni knjigi. Motta je prepričan katoličan in ponosen na to; pa živi in deluje v deželi, kjer je več protestantov kot katoličanov. Že več ko 23 let je minister in voditelj oddelka za vnanje zadeve. Štirikrat je bil že ministrski predsednik v Švici. Motta je čist značaj kot človek in kot politik. Kot tak je tudi odločno nastopil zoper predlog, da bi se sovjeti sprejeli v Zvezo narodov.
Proti preganjanju katoliške Cerkve v Mehiki vstajajo v Združenih državah Severne Amerike skupno katoličani, protestantje in Židi. V Bruklinu je bila velika protestna skupščina z ostrimi govori proti mehiški poganski in brezbožni vladi. Neki židovski rabin je rekel; »Mehiška vlada je storila brezumne ukrepe, ko hoče iz ljudskih src iztrgati vero. S tem povzroča žrtve in mučeništva, uspela pa ne bo, kajti vera se ne da zatreti. Mi vsi pa smo z ljubeznijo na strani teh, ki trpe za načela, ki so ponos vsakega svobodnega državljana.«
Stolnica Baragove škofije pogorela. V mestu Marquette v michiganski državi Severne Amerike je bila sezidana krasna stolna cerkev, ki jo je 4. nov. zjutraj uničil požar. Sreča v nesreči je, da bodo škodo — 350.000 dolarjev — do 80% pokrile zavarovalnice. Sveto Rešnje Telo je iz goreče cerkve rešil v nevarnosti lastnega življenja ondotni kaplan, Slovenec Šeringer. Tudi cerkvene svete posode
Pred novim letom „Ali te smemo?..."
in obleko so, dasi deloma poškodovano, spravili na varno. Kripta (spodnja cerkev) pod velikim oltarjem, kjer počivajo marquettski škofje Baraga, Mrak, Vertin in Eis, je ohranjena.
*
Svojega svetnika hočemo! To je bil namen in vsebina veličastne Slomšekove proslave dne 24. nov. v Mariboru, kjer se je združilo 2500 oseb k Ciril-Metodovemu jubileju. To priliko je porabil govornik dr. Sušnik, da je na izviren način poveličeval vrline našega častivrednega vzornika Slomšeka in orisal naše hrepenenje in našo potrebo, da dobimo lastnega, domačega, narodnega svetnika. Naše želje niso več tihe in skromne, marveč so se spremenile v krik po svetniku. Naj bi napočil kmalu oni srečni dan, ko bomo mogli klicati: Sveti Anton Martin Slomšek — prosi za nas! — Slovenska srca bodo zavriskala veselja, ko bo prispela iz Rima novica, da je sveti oče uslišal naše prošnje. V tem smislu sta govorila tudi navzoča škofa: dr. Ivan Jožef Toma ž i č in dr, I. G n i d o v e c.
Proslava sv. Cirila in Metoda. Naravno in umevno je, da vsako ljudstvo svoje narodne svetnike in zaščitnike s posebnim zanosom in z večjo ljubeznijo časti. Slovanski rodovi se vsekdar hvaležno spominjamo zlasti naših apostolov Cirila in Metoda, saj sta se bila odpovedala vsem ugodnostim in častnim službam in šla k našim prednikom Slovanom, da sta prinesla evangelijske resnice in krščansko pro-sveto; pa tudi zato, ker sta prav v času porajajočega se cerkvenega razkola na vzhodu jasno učila, da je cerkveno prvenstvo rimskega škofa božja ustanova.
Tudi 1050 letni spomin smrti svetega Metoda, ki ga praznujemo v tem času in se bodo jubilejne svečanosti po želji naših škofov raztegnile tja do 5, jul. 1936, nam daje priliko, da poživimo ljubezen do Cerkve Kristusove in do njenega poglavarja, pravega naslednika svetega Petra, obenem pa da v svoje molitve tudi vključimo prošnje za združenje Vzhoda s katoliško Cerkvijo.
Ljubljanska škofija. V ljubljanski bolnišnici je 13, nov. umrl Fr. O s o 1 n i k, ekspozit v Izlakah pri Zagorju. Služboval je v Čemše-niku kot kaplan, nato pa do smrti v Izlakah. Pokopan je pri Sv. Križu v Ljubljani, kamor ga je spremilo veliko število duhovnikov in domačinov. Ob grobu se je dekan moravški, g. Cegnar, poslovil od rajnega tovariša poudarjajoč njegovo ljubezen do šolske mladine, kakor tudi njegovo prizadevanje za dobrobit vernikov ondotnega okoliša. Enako presrčne in polne hvaležnega priznanja so bile poslovilne besede domačega šolskega upravitelja in predsednika izobraževalnega društva. — Za župni-
ka v Strugah je imenovan Janko O r a ž e m, kaplan v Cerkljah o. K. — Na Brezjah se bo naselil upokojeni velesovski župnik, d. svetnik Jožef B r e š a r. — Naklanski kaplan Ivan Š p e n d a 1 je nastavljen kot kaplan v Dobrli vasi (celovška škofija), — Kot župniki so bili umeščeni: J. P o g a č a r na Dobovcu, Tomaž Javornik v Javorju pri Litiji, Stan. Šinkovec pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, — 21. nov. je bil v Kurseongu (Indija) posvečen za mašnika slovenski misijonar Viktor S e d e j, dr. J., doma iz Ligojne pri Vrhniki. — Dne 26. nov. je zatisnil oči v Ljubljani d. svetnik M. Poljak, upokojeni sostrski župnik. Ni dolgo, ko je radi bolehnosti moral opustiti župnijo, ki jo je s tako ljubeznijo in skrblji-vostjo vodil 28 let. Pokojni je bil mož, ki se je po skromnosti vsem prikupil. Duhovniki-tova-riši in župljani so ga radi imeli. Sodeloval je pri vseh dobrih zlasti karitativnih ustanovah. Malokdo je tako točno in redno pošiljal znatne zbirke za Dejanje sv, detinstva Jezusovega kot pokojni Martin. Naj mu božje Dete bogato povrne!
Za svetništvo. Dne 29. okt. 1935 je izročil vodja rimskega zavoda »Anima« škof dr. Hu-dal v imenu krškega škofa dr. Hefterja svetemu očetu prošnjo, da bi se zaključil proces v zadevi kanonizacije blažene Heme s Koroškega. — Rojena je bila bi. Hema v Pilšta-nju na Štajerskem, odgojena pa kot sorodnica cesarjeva na dvoru Henrika II. Na Krki na Koroškem je dala postaviti cerkev Matere božje in sezidati dva benediktinska samostana (v Admontu in na Krki).
Lavantinska škofija. Od 1. 1928 naprej, ko je bil 700 letni jubilej ustanovitve lavantinske škofije, zbirajo Lavantinci za novo bogoslov-nico. Svet je zagotovljen, tretjina denarja zbranega. Vsako Martinovo nedeljo je dan molitve in tudi nabiralne akcije v ta namen. — Tudi v Ljubljani mislijo na novo higienično in cilju primerno poslopje za bogoslovce. Škof dr. Gr. Rožman je sklenil, da bo to namero izpeljal s pomočjo katoličanov onih ameriških krajev, kjer je deloval f Fr. Baraga. Novi zavod bo zato imenovan »Baragovo semenišče«. — Umeščen je bil kot župnik Štefan L e j k o v Dubrovniku; minoritski duhovnik in gvardjan p. Mirko Godina je nastavljen kot kaplan pri sv. Petru in Pavlu v Ptuju, p. Danijel Tomšič pa za 1. kaplana pri Sv. Vidu pri Ptuju. — D. svetnik Karel O b e r ž a n, izšel, duhovnik v Holandiji, je dodeljen v službovanje v župniji sv. Magdalene v Mariboru. Ivan Ž 1 i č a r, novomašnik, je imenovan za kaplana v Šoštanju. Prestavljena sta Fr. Smole od Sv. Petra pri Preboldu k Sv, Rupertu v SI. gor. in Martin U r a n j e k iz Šoštanja pa k Sv. Pavlu. Postavljeni so bili: L up še Martin za žup.
upravitelja v Skalah; Bejek Janez, kaplan v Črensovcih, za žup. upravitelja v Pečarov-cih'; Al. Pavlic, upok. gimn. veroučitelj-profesor, za žup. upr. v Jurkloštru; p. Peter Ju s za kaplana na Črni gori pri Ptuju; prestavljena sta bila: Murko Franc z Bizelj-skega na Ljubno, P a 1 u c Ign. z Ljubnega na Bizeljsko.
V Skalah je umrl 24. nov. župnik in dekan msgr. Ivan R o t n e r. V posmrtnici je bilo naštetih toliko njegovih osebnih in dušnopa-stirskih vrlin, da ga lahko imenujemo vzor gorečega, nesebičnega, resno-milega duhovnika. Kot župnik je služboval v Pamečah 12 let, v Skalah pa kot župnik in dekan 26 let. Poleg drugih lepih lastnosti se je odlikoval zlasti kot priznan govornik. Prav posebno je tudi skrbel za lepoto hiše božje povsod, kjer je služboval. Ko je prejemal razna odlikovanja, se je izrazil: »Nisem iskal časti, a ko so tu, se bojim, da bi mi plačila v večnosti ne prikrajšale.« -—
V	bolezni je rekel, če ga je kdo pomiloval: »Bog ve najbolje, zakaj je tako dobro.« R. i. p.!
MARIJINE DRUŽINE
Velika skupščina dijakov-kongreganistov.
V	Inomostu se je zbralo na Marijanski kongres, ki je bil od 2. do 4. septembra 1200 dijakov iz Marijinih družb po Avstriji. To mogočno zborovanje izbranega dijaštva so počastili s svojo navzočnostjo vsi odličnejši duhovski in oblastni zastopniki, med njimi nadškof dr. S. W a i t z. Z Dunaja sta prihitela dr. P e r n t e r , državni tajnik v naučnem ministrstvu, in tudi sam zvezni kancler dr. p 1. S u š n i k. Oba sta pozdravila fante-dijake z navdušenim govorom.
Dr. Pernter je poudarjal, kako so vodivni možje v Avstriji vsekdar zaupali na pomoč nebeške Matere. Posebno je z zadovoljstvom ugotavljal, da se v Marijinih družbah goji ne le katoliška in marijanska misel, marveč tudi ljubezen do domovine, saj je vse to tesno povezano in zasidrano v molitvi, v poklicnem delu in v lepem zgledu.
Zvezni kancler Šušnik, ki je sam od dijaških let dalje član Marijne družbe, kar je v svojem nagovoru s ponosom naglašal, je izjavljal, da je to zborovanje marijanskega dijaštva najpomembnejša prireditev tega leta v Avstriji. Tega sicer oni ljudje, ki so zunaj kongregacij, ne umevajo; saj se dobe celo taki, ki menijo, da so kongregacije skrivne družbe, ali da se v njih zbirajo sebičneži in podobno. Taki nevedneži spričujejo, da bolehajo na neki sodobni bolezni. Mi vsi pa, ki smo zrastli iz Marijine družbe, vemo, da je kongregacija šola vzornosti, ki vzgaja krščanske značaje. To je prvo in najvažnejše, da uvajamo živo katoliško življenje v domovino.
Radovljica. Z gorenjskih planin je zavel mrzel jesenski dih, ko so v tiho jutro zaplakali zvonovi. Tinka je umrla! Stisnila so se nam srca v boli, utihnil je smeh, le ustne so pritajeno šepetale: »Gospod, daj ji večni pokoj!«
Bolezen je rajni Tinki Dežmanovi izpila vso mladostno moč; bledela je in venela kot nežna cvetka, Dan življenja se je nagnil in mirno je zatisnila sinjemodre oči. Lepa je bila sestrica med belim cvetjem. Solze niso mogle ostati skrite za trepalnicami ob pogledu na nedolžnega angela, snivajočega med venci belih krizantem.
Popoldne — vernih duš dan — smo jo spremljali na tiho pokopališče. Tam je našla svoj zadnji dom poleg mame, po kateri je vedno hrepenela. Zajokali smo, ko je vlažna prst zakrila snežnobel pokrov. Tinka nas ni čula; čula pa je našo gorečo molitev, ki je izzvenela preko pokopališča in našla odmev pred božjim prestolom.
Pokojna je bila skromna, tiha in zvesta članica Marijine družbe, ponosna na trak s svetinjo. Združena je sedaj z materjo in še z boljšo Materjo Marijo.	M. R.
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Kratko poročilo tebi, dragi »Bogoljub«, kot svojemu najljubšemu voditelju in učitelju, ki si nam bil skozi vse leto vedno v pošteno razvedrilo in nam dajal obilo zdravega nauka. — Poleg rednih shodov vsako drugo nedeljo v mesecu smo imele članice Mar. dr. v tem letu duhovne vaje, v katerih smo se zares duhovno vse prenovile ter si začrtale pot, ki nas bo varno vodila do prave sreče. Sosestre! Vztrajajmo pri započetem delu; spremljal nas bo božji blagoslov in varstvo Marijino! — Zapustili sta nas dve vrli članici in se umaknili v zatišje redovnega življenja. — Sedaj ob novem letu se hočemo zopet z vso vnemo in neustrašenostjo oprijeti agitacije od hiše do hiše za dobre liste in časnike, predvsem za »Bogoljuba«, ki je naše glasilo. Saj se zavedamo, da s tem vršimo veliko, velevažno apostolsko delo. Bog daj svoj blagoslov! — R.
Žužemberk. Našo fantovsko Marijino družino je zadela v preteklem letu težka izguba. Griža, ki je razsajala po naši dolini, nam je v nekaj dneh pobrala dva mlada fanta kongre-ganista v najlepših letih: Jožeta Hrena z Vr-hovega in Franceta Pečjaka iz Dolnjega Križa. Vdano sta prenašala težke ure silnega trpljenja in umrla, lepo pripravljena za smrt. — Na dan pred Vsemi svetniki pa smo pokopali vzornega kongreganista Jožeta Mirtiča iz Mačkovca. Vesel je majnika odhajal z drugimi tovariši k vojakom v upanju, da si bo, ko se vrne, osnoval družino na domačiji, kateri je že bil gospodar. Od vojakov je še pisal svojemu voditelju, kako je zdrav in zadovoljen.
Toda prišlo je prehlajenje in sledila je težka bolezen. 42 dni se je pokoril v bolnišnici v Skoplju. Kakor je sam pripovedoval, je večkrat zmolil po 3 rožne vence v ta namen, da ne bi umrl v tujini. Marija ga je uslišala. Prišel je domov — umret, Po dvomesečnem trpljenju je odšel po plačilo k Bogu. Njegovi tovariši, zlasti vaški kongreganisti, so ga obsuli s cvetjem in ga solznih oči spremili na njegovi zadnji poti. Kako tudi ne,-saj ga je bila v življenju sama ljubeznivost in sovražnika ni poznal. Nepozabnemu Jožetu se je ob odprtem grobu zahvalil družbeni voditelj za njegov prelepi zgled, ki ga je dajal s svojim vzornim krščanskim življenjem. Saj smo ga videli vsako nedeljo z občudovanja vredno pobožnostjo pri sv, maši, vsako prvo nedeljo točno pri spovedi in sv. obhajilu in družbenega shoda ni nikoli opustil. Zato se je lahko tako mirno in vdano poslovil s tega sveta. Naj mu Marija izprosi pri Jezusu plačilo za njegov lepi zgled in njegova dobra dela! Jože, ne pozabi nas! Naj vam bo sladak mir v Gospodu, bratje naši!
Loški potok. Naša dekliška Marijina družba je letos obhajala 35 letnico. Bog sam ve, koliko dobrega je za naša dekleta došlo iz družbe v tej dolgi dobi! Obletnico ustanovitve smo proslavile v marijanskem duhu. Sodelovale smo za udeležbo Evhar. kongresa in prav veliko nas je šlo na kongres v Ljubljano, dasi je tako daleč od nas. Doma pa smo novembra meseca imele tridnevne duhovne vaje, ki jih je vneto vodil g. dekan Tomažič iz Trebnjega. Vse članice smo s pazljivostjo sledile lepim, dobro premišljenim govorom. Po končanih vajah je bil slovesen sprejem 56 novih članic. Pri tej slovesnosti je bila cerkev do zadnjega napolnjena; na vse je sprejemni obred vidno vplival. Bog, ki daje rast dobrim sklepom, blagoslovi trud g. voditelja in pridnost članic!
IZ KRALJESTVA SVETE LJUBEZNI
Kaj je karitas? Danes je beseda »kari-tas« dobila domovinsko pravico že tudi na slovenskih tleh. Z njo se pa čimdaljebolj uvaja tudi krepost, ki jo »karitas« izraža. Kaj je torej »karitas«? -— Karitas je latinska beseda. Izvaja se od pridevnika »carus« (karus), in pomeni »cenjenje«, »spoštovanje«; navadno pa »ljubezen«, »ljubezen do bližnjega«, »dobro-tvornost«.
Pri kristjanih je pa dano temu izrazu še prav posebno posvečenje, saj znači ljubezen do Boga in pa z njo udejstvovano ljubezen do bližnjega. V tem pomenu »karitas« ni več tujka ali tuja beseda, marveč svetovna označba, ki ima že povsod domovinsko pravico, saj jo povsod umevajo kot krščansko udejstvovanje ljubezni do pomoči potrebnih.
Kje se je »karitas« najbolj razvila: Brez dvoma v Nemčiji, pa ne zadnji čas, marveč v prejšnji dobi, ko so katoličani in protestanti v skrbi za dobrobit trpečih hvalevredno tekmovali. Doslej je ta vnema še nezmanjšana. V Nemčiji deluje velika, osrednja k a r i t a -tivna zveza brezplačno. To mogočno združenje, ki je v službi krščanske ljubezni do bližnjega, ima v celoti 75.000 karitativno delujočih usmiljenih sester, 3000 usmiljenih bratov, 40.000 vodilnih oseb, in čez 600.000 mož in žena ki se žrtvujejo v karitativnih ustanovah. —• Za vzgojo osebja, ki se posveča kari-tativnemu delu, imajo v Nemčiji 214 zavodov, za strežništvo bolnikom se pripravljajo mlade moči v 130 posebnih šolah. Podobnih ustanov za vse vrste karitativnega poslovanja je v Nemčiji vse polno. Res vzorna dežela v tem pogledu!
Lepo je napravil.,. Pisatelj dr. Aksel Munth, zdravnik rajne švedske kraljice Viktorije, je izročil švedskemu kralju vsoto 100.000 švedskih kron (izkupiček za »Knjigo o svetem Mihaelu«). Od tega denarja naj bi imeli korist revni otroci.
Beseda o zapovedi ljubezni. »Prvo je — verski človek, Zato molimo! Drugo je — socialni človek. Pomagati moraš bližnjemu brez pomišljanja, brez pridržka. Spoštuj v njem podobo Kristusovo . . . ,Sem mar varih svojega brata? Saj ga ne poznam.' Da, varih si. Glej, da se z njim seznaniš! Kristjani si podajajo roke. Ne vprašujejo, ne gledajo nazaj, ne sodijo. Pomagajo. Nepoznano junaštvo! ... V tisoč oblikah se plazi stiska po svetu. Treba je ljudi, ki se potrudijo, da dajo besedo, ko vse obmolkne.« (Besede f dr. Karla Sonnenscheina — berlinskega Kreka.)
Ljudsko kuhinjo so otvorili v Madridu in sicer na pobudo in s pomočjo papeževega nuncija msgr. Tedeschinija. Za majhno ceno prejema tam vsak dan 1500 ubožnih in stradajočih oseb zadostno kosilo. Slovesna otvoritev se je izvršila vpričo madridskega župana in predsednika vlade, ki sta izrazila svoje začudenje in zahvalo katoliškim krogom, kateri so omogočili to veliko karitativno napravo. Pri otvoritvi je bilo zastonj pogoščenih na stotine re-vežev in bednostnikov.
OPAZOVANJA
Tri odločilne resnice v enem stavku.
Zlato poroko je obhajal pošten možakar. 12 otrok, zdravih, dobro vzgojenih, zglednih, se je zbralo ta dan k slovesnosti. Ko so ga vprašali, kako je ravnal, da se mu je vzgoja tako posrečila, je rekel: Vsa moja modrost je bila v temle: prvega otroka sem dobro in krščansko vzgojeval; drugi so se po njem
ravnali; sam sem dajal v vsem dober zgled, zraven sem pa Boga prosil za blagoslov s pobožno, vsakdanjo molitvijo. To je pa krona vse vzgoje.
Zakaj moramo trpeti? Pred par leti je bil M. T. v Konnersreuthu. 22. marca je bil priča silnega trpljenja, ki je prežemalo ljubljenko božjo Terezijo Neumann, Četudi vdana v naklepe božje, vendarle ni mogla prikriti in za-treti bolestnega ječanja. Polna sočutja je stala mati njena ob postelji ugibajoča, kaj bi mogla storiti, da bi bolestnici vsaj malo olajšala mučno stanje. Trpinka je pa zavračala s čudovito pripravljenostjo, da vztraja v bolesti, vse olajšave; saj je vedela, da bi bila v tem primeru vsaka človeška pomoč brezuspešna, ko je bil postni čas in je v zamaknjenju sotrpela s trpečim Kristusom. Taki prizori se ponavljajo vsako leto.
»Na vso moč ganjen sem se ob tem prizoru obrnil do trpeče Terezije z vprašanjem; ,Iz kakšnega namena pa pripusti božji Zveli-čar, da toliko trpiš?'« — »Ker je dober!« je bil odgovor; pa je prišel iz ust nje, ki se je zvijala in krivila od bolečin.
»Prehitro je prišel čas« — nadaljuje obiskovalec, »da sem se moral ločiti. Ves pre-sunjen od čudovitih prizorov sem bil vesel, de sem bil poučen o veliki modrosti, ko sem iz ust te svete osebe doznal pomen in smisel trpljenja. Trpinka v Konnersreuthu je imela v teh kratkih besedah resno postno pridigo do mene. Roka Gospodova je, ki nas hoče s stisko v življenju prečistiti in usposobiti za nebesa.
V bridkostih, v trpljenju, v poskušnjah, ki jih je toliko, si dajmo tudi mi z vernim srcem edino pravi odgovor: »Bog vse to dopušča, ker je dober!«
Najbolj neverni so včasih karmoč verni, če gre za kakšno vražo, n. pr. da je številka 13 nesrečna. V Argentini (Južna Amerika) je pa prav obratno. Vsi listki v loteriji in drugih takih igrah, ki imajo številko 13, se prodajo za dvojno ceno, češ, da so bolj srečne in da dajo več upanja na dobitek. Tam je torej številka 13 srečna prikazen, pri nas pa baje nesrečna. Zdaj pa vprašamo: Kaj pa, če Ar-gentinec k nam pride? Ali če se Evropec preseli v Argentino? Ali se mora potem pomen številke spremeniti, ali človek? To je dobro, da nas to vprašanje nič ne moti in ne bega; samo to povemo, da imamo zmerom rajši 13 kovačev ko 12.
Kje imajo zločini svojo korenino? Sodnik najvišjega sodnega dvora v Newyorku označuje kot glavni vzrok — versko brezbrižnost. Takole pravi: »Z vsem poudarkom dajem duška svojemu prepričanju, ko trdim, da je ni človeške organizacije, ni je
ne šole, ne univerze, ki bi mogla preprečiti in zatreti strašna hudodelstva, ako dela brez božje po moč i. Prepričan sem, da ima moderno hudodelstvo svoj vir v brez-boštvu. 80% vseh hudodelcev v Newyorku je mladostnih pod 25 letom starosti. Dasi je nekatere revščina in brezdelje gnalo na zla pota, je vendarle večji del vseh zločincev pripisati v breme neveri. Ko bi se le vsi vzgojitelji in vse vlade zavedale te resnice!
POGLED NA MISIJONSKO POLJE
Zbirke katoliškega sveta za misijone v poganskih deželah so lani v primeri s prejšnjim letom nekoliko narastle. To je z zadovoljstvom naglašal predsednik misijonske kongre-gacije pri glavni seji misijonske družbe. Ta ugotovitev je tem veselejša, ker svetovna gospodarska stiska še ni ponehala. Tudi med mladino se misijonska misel močno širi in krepi. Prav tako je vredno omenjati, da se za pro-speh misijonstva med pogani tudi mnogo moli in žrtvuje. Marsikje se določijo od cerkvene oblasti dnevi trpljenja za misijone, ko se zlasti bolnikom in trpečim priporoča, naj svoje bolesti in križe žrtvujejo za misijonske namene. — Priporočajmo, posnemajmo!
Trda poskušnja. Na otoku Abvayak v severnem tečajnem krogu, kjer žive samo še Eskimi, živi in misijonari od 1. 1930 dalje p. Bazin. Mislili so, da ga ni več med živimi, kajti od 1. 1932 dalje ni bilo o njem nobenega glasu več. Njegova lesena hišica je postala žrtev plamenov 24. julija 1933. Pogorelo je prav vse: obleka, živila, pa tudi priprave za službo božjo. Ognjenim zubljem je mogel odtrgati zgolj eno molitveno knjižico, tiskano v eskimskem jeziku, in sveto Rešnje Telo. Dokler je šlo, je nosil Najsvetejše pri sebi. Šele aprila 1934 se je sešel z nekim sobratom-misijonarjem. Tako je mogel po 8 mesecih zopet opraviti presveto daritev.
Kaj vse store ubogi misijonarji za rešitev neumrljivih duš! Kakšen razloček med nami in med njimi!
84 letni starček se vrne v misijonsko službo. Jezuitski misijonar p. Tornielli je bil radi zdravja na dopustu potem, ko je 20 let deloval med Indijanci v Zedinjenih državah, nato pa 44 let v zasneženih pokrajinah Alaske. Oče tega neutrudljivega misijonarja je postal po smrti svoje žene (sestre papeža Gregorija XVI.) duhovnik. Ob grobu svojega očeta je mladi Tornielli, ki je že študiral na univerzi v Padovi, sklenil, da postane duhovnik. Klic božji!
Iz vrst ljudožrcev. V Oksfordu na Angleškem je napravil preizkušnje iz pravnih ved in postal doktor neki Hanaka iz rodu ljudožrcev
na otokih Fidši. Malo čudno so gledali učenjaki v Londonu, ko so slišali, da se je Hanaka v svojih mladih letih udeleževal slavnostnih obedov, pri katerih so telesa ubitih nasprotnikov javno pekli in pojedli. Ta novi doktor je sin poglavarja rodu, ki se imenuje Voa in je znan po svoji krvoločnosti. Ko mu je bil oče na smrt obsojen in umorjen, ga je sprejela v službo neka angleška družina, ki je spoznala v njem nenavadno darovitost, pa ga je poslala na angleško univerzo v Oksfordu. Prav bi bilo, če bi novopečeni doktor ponesel evropsko izobrazbo med svoje rojake in zatrl med njimi kanibalsko strast, užgal pa med njimi luč prave vere in krščanske olike.
Nazaj med gobavce. Oče Winz iz družbe Svetega Duha je deloval v Senegalu med gobavci in sam nalezel strašno bolezen. Vrnil se je v Alzacijo, svojo domovino, in ondi strogo odločen od vseh prijateljev in znancev, iskal ozdravljenja. Ozdravel je in sedaj se vrača spet na antilski otok La Wesoroda med gobavce, ki jim je umrl ondotni dušni pastir.
Velik uspeh. Na otoku Nova Gvinea je bilo samo v zadnjem četrtletju 25.000 domačinov spreobrnjenih. Vse to velikansko delo so izvršili trije misijonarji - maristi.
RAZNO
Praznik detinstva. God nedolžnih otrok je v soboto po božiču 28. decembra. — Ljubljanska mladina se bo ta dan zbrala v uršulin-ski cerkvi pri jaslicah. Tam bo ob osmih zjutraj sveta maša s petjem božičnih pesmi za žive člane »Dejanja sv. detinstva Jezusovega« in obhajilo pred in po maši; ob štirih popoldne bo pa kratka misijonska po-božnost s posebnim blagoslovljenjem mladine.
Vzgojitelji in starši! Prosimo vas, opozorite in pošljite otroke k tej prireditvi, četudi je navadno bolj hladno in pusto vreme. Naj se uče, da z malimi žrtvami, ki jih darujejo božjemu Detetu, prav posebno izprošajo blagoslov božji sebi in misijonstvu. Če jim pa starši morejo dati kakega pol dinarčka, da ga darujejo v nabiralnik pri mladinski pobožnosti, bo pa sad in zasluženje tem večje, ker se zbirka obrne v prid »Dejanja sv. detinstva«.
Desetkrat važno:
1.	Samo dober katoliški tisk čuva in brani svobodo in pravice katoličanov in katoliške Cerkve v javnosti.
2.	Brez dobrega katoliškega tiska se danes ne more ne obdržati ne krepiti živa vera med širšimi sloji; brez njega se tudi ne more preprečiti propadanje dobrih običajev.
3.	Razodete nauke božje in resnice svete Cerkve samo dobro katoliško časopisje javno brani in pojasnjuje.
4.	Brez dobrega katol. tiska se ne morejo uspešno boriti proti svojim nasprotnikom ne katoliške organizacije in tudi nobena druga skupina ne, ki je osnovana na krščanskih načelih.
5.	Samo katoliški tisk more nuditi javnosti točne podatke o časovnih in dnevnih dogodkih, ki se tičejo katoliške Cerkve. (N. pr. o misijonstvu, o razmerju Cerkve do države i. dr.)
6.	Brez katoliškega tiska bi bili katoličani kakor razoroženi vojaki nasproti številnim sovražnikom.
7.	Katoliški tisk je važnejši od šole, ker je v stalni in neposredni zvezi z ljudstvom in daje vsa potrebna navodila in sodobna pojasnila.
8.	Edino katoliški tisk se more boriti in zmagovati proti glavni sovražni sili v kraljestvu Kristusovem: proti svobodomiselnemu in mlačnemu tisku.
9.	Katoliški list širi in uči pravo prosveto tudi tam, kamor beseda duhovnikova ne seže, n. pr. po železniških vozovih, v gostilnicah, kavarnah, uradih, tovarnah i. dr.
10.	Katoliški tisk je bojno orodje vojskujoče Cerkve v borbi med Cerkvijo in njenimi nasprotniki.
Prava beseda ob pravem času. So ljudje, ki radi grizejo, pa ne z zobmi, ampak z jezikom. Če na pravega nalete, jo pa skupijo. Tako jo je skupil tudi neki gobezdač, ki je bil hkrati z vero skregan, ko je vprašal svojega znanca, ako veruje v večno življenje, »Seveda«, mu ta odgovori. »Ravno prav«, pravi širokoustnež, »Mi boš vsaj povedal, kakšen je razloček med časom in večnostjo?« — »Povedal bi ti že,« pravi mirno znanec, »toda, če bi si vzel čas za to, bi ti potreboval celo večnost, da bi razumel«.
Isti nagajivec je bil zopet enkrat pošteno nakurjen, ko je nanesel v družbi pogovor na pogansko vero o preseljevanju duš. Mislil je, da se bo kdovekako postavil s svojo namišljeno šegavostjo, ko je rekel: »Prav dobro se še spominjam, kako je bilo, ko sem bil zlato tele.« K temu pripomni neka bistra ženska oseba: »Saj nisi nič drugega izgubil, kot pozlatilo«.
DUHOVNE VAJE
Duhovne vaje za dekleta bodo v Mali Loki po novem letu prvič od 18. do 22. januarja; potem pa spet 15. do 19. februarja. Lepo povabljene! Priglasite se po dopisnici na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale,
Zaprte duhovne vaje v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani bodo za dekleta v dneh od 26, do 30. decembra t. 1. Pričetek 26. decembra zvečer ob 6. uri. Vodili jih bodo misijonarji
sv. Vincencija Pavelskega. Oskrbnina za vse dni 100 Din. Priglasite se čimprej na: Pred-stojništvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg št. 8.
V domu d. v. pri S v. J o ž e f u nad Celjem za dekleta od 26.—30. decembra 1935. Oskrbnina 75 Din.
ODGOVORI.
I. L. v Lj.; Vprašate, če dobi vernik s popolnim odpustkom oproščenje časnih kazni samo onih malih grehov, ki se jih je spovedal...?
Vaše vprašanje bo zanimalo tudi druge bralce »Bogoljuba«, zato bo prav, če k pojasnilu v »Bogoljubu« (1935, št. 248, pod črto) dostavimo še tole:
Poučeni smo, kajne, da se nam v zakramentu svete pokore odpuščajo smrtni in mali grehi, obenem pa tudi večne kazni in kolikor toliko časnih kazni. Bolj ko se grešnik kesa, več časnih kazni mu je izbrisanih; čim večja je pokora, ki jo spovednik naloži, tem več kazni bo izbrisanih.
Sveta Cerkev pa grešniku priskoči na pomoč tako, da mu pomaga plačevati dolg pred Bogom: ponuja mu odpustke, ker razpolaga z zakladom neskončne vrednosti, ki je v zasluženju trpljenja in smrti Jezusove. Z odpustki se izbri-sujejo časne kazni za grehe, ki so že odpuščeni.
Mnogo je pa ljudi, ki zamenjujejo odpustke in odpuščanje grehov. Zato bodi ponovno povedano: Po odpustkih se nikdar ne odpušča noben greh, ampak edino časne kazni. Greh in večne kazni pa morajo biti že odpuščene poprej, potem šele moremo dobiti odpustke. To velja tudi za od-pustljive ali male grehe. (S tem bi bilo odgovorjeno na zgorajšnje vprašanje.)
Da smo odpustkov deležni v popolnem ali delnem obsegu, to je odvisno od božje neskončne pravičnosti in dobrotljivosti in pa od tega, kako posameznik za odpustke predpisanim pogojem zadosti, zlasti če ima pravega, spokornega duha. Prav radi tega se pa za odpustke prizadevamo večkrat in kadar je prilika. Gotovo je, da človek, ki je v smrtnem grehu, ni sposoben za odpustke, ker je — kakor pravimo -— mrtev na duši. Odpuščeni morajo biti poprej vsi smrtni grehi, kar je umevno, saj se noben smrtni greh brez drugih ne more izbrisati; pač pa se to lahko zgodi pri malih grehih, ki ne uničijo posvečujoče milosti. Iz tega razloga za veljavnost spovedi tudi ni nujno, da bi se moral grešnik obtožiti vseh malih grehov, ki se jih zaveda. Prav pa je, da se jih spove čim točneje, da se mu odpuste in da se v tem popolnejšem obsegu lahko udeleži popolnih odpustkov.
Prav zato je umestno, da navedemo še druge pomočke, ki se z njimi očiščujemo malih grehov:
1.	Najprej omenjamo popolno kesanje (kes iz popolne ljubezni do Boga). Popolni kes spravi z Bogom celo grešnika, ki ima smrtne grehe. Seveda mora biti s takim kesanjem združena resna volja, da se hoče grešnik pri prvi priliki tudi spovedati. Za izbris malih grehov pa zadošča tudi že manj popolno (nepopolno) kesanje (kes iz strahu pred Bogom).
2.	Mali grehi se odpuščajo — kar je znano — v zakramentih sv. krsta, sv. pokore, pa tudi pri svetem obhajilu in pri sveti maši, če smo v milosti božji. Sveta maša je častilna, pro-silna, zahvalna, pa tudi spravna daritev; zato se pri njej ne sicer neposredno kakor pri zakramentih, ampak posredno izbrisuje tudi zadolženje (greha) in kazni. (Trientski c. z. gl. 2.)
Tudi ni dvoma, da se pri sv, birmi, pri sv. mašniškem posvečenju in v zakramentu sv. zakona morejo odpuščati mali grehi, saj nam ti zakramenti večajo posvečujočo milost in so sredstva proti grehu; vselej pa pod pogojem, da greh vsaj obsojamo in zavračamo.
3.	Mali grehi se odpuščajo z vsakterim dobrim delom človeka, ki je v milosti božji, če ima obenem vsaj nekoliko kesanja v srcu tako, da greh zavrača in obsoja.
4,	Končno omenjamo še zakramentale (blagoslovila) kot pomočke, ki se z njimi moremo opro-ščati malih grehov. Cerkev izvršuje zakramentale (zakramentom podobna dejanja), ko blagoslovlja, posvečuje osebe ali reči, ko zarotuje. Zakramentali (n. pr. pepeljenje, blagoslovi, vpeljevanje i. dr.) ne delujejo sami iz sebe, marveč po priprošnji svete Cerkve.
Časne kazni izbrisujemo z zakramentom svete pokore; s pokoro, ki jo spovednik grešniku naloži; s potrpežljivim prenašanjem težav in križev, ki nas zadevajo; z odpustki; v večnosti pa v vicah.
Naročnik B.: Pri pogojih za popolni odpustek je večinoma tudi »M olitev po namenu sv, o č e t a«. Po masnih in drugih knjigah beremo, da je treba odmoliti v ta namen petkrat »Očenaš« in »Zdrava Marija«; nekateri pa trdijo, da zadostuje že en sam »Očenaš«. Kako torej?
Pojasnilo, pravilno, najdete v »Bogoljubu« (1935, str. 248 pod črto). Že prej (v decembrski številki 1933) smo na enako vprašanje takole odgovorili: Dne 20. septembra 1933 je Rim končnove-ljavno rešil to vprašanje in določil, da zadošča v ta namen en Očenaš, Zdrava Marija ... in Čast bodi..., ali pa kakšna druga molitev, ki si jo vernik sam v ta namen izbere.
DOBRE KNJIGE
Partitura k zbirki »Sveta maša in pesmi«. Priredil dr. Fr. Kimovec. Cena 16 Din. — V založbi Jugosl. knjigarne, 1935.
Ker se je knjižica »Sveta maša in pesmi« (iz molitvenika »Večno življenje«, IX. natis) razširila med mladino v mnogo tisočih, je kazalo postreči tudi s partituro zlasti za one ponarodele napeve, ki je njih besedilo povzeto v omenjeno knjižico, pa jih ni najti v dosedanjih pesmaricah. Druge pesmi pa, ki so primerne za ljudsko petje, so pa nanovo spretno harmonizirane, V dvojnem pregledu je obenem označeno, v katerih pesmaricah se dobe napevi sprejetih pesmi. Pri nekaterih novejših skladbah se bo šele pokazalo, če se bodo oprijele.
Slovenska maša na čast svete Cecilije je izšla v četrtem natisu v založbi Jugosl. knjigarne. (Zložil jo je za mešani zbor in samospeve z orglami f Anton Foerster.) Cena partituri 15 Din, glasovi po 4 Din.
O tem delu f Foersterja moramo reči, da je jako posrečeno. Ta maša je prazničnega značaja, veličastna, učinkovita, pa ne težka. O vsem tem priča že četrti natis,
Sveta Angela Merici in njeno delo. Spominska knjiga ob 400 letnem jubileju uršulinskega reda. 1535—1935. Spisala M. Klementina Kastelec O. S. U. — V založbi urš. provincialata v Ljubljani, 1935.
Že v zadnji številki »Bogoljuba« nam je provinc. prednica M. Elizabeta v posebni razpravi opisala pomen 400 letnice uršul. reda in predstavila njega ustanoviteljico Angelo, ki je položila temelje temu tako apostolsko delujočemu redu, ki se v nesebični ljubezni žrtvuje predvsem za kršč. vzgojo ženske mladine. Kdor se želi še podrobneje seznaniti z življenjem sv. Angele in z vzgojnim delova-

njem uršulink, naj si oskrbi zgoraj omenjeno novo knjigo. — Vse bivše gojenke naših urš. šol, ki se s hvaležnostjo spominjajo svojih duhovnih mater, naj sežejo po tej lepi književni novosti.
Kongregacijski dijaški koledar je ročna »pra-tika«, ki je mora biti vsakdo vesel, dijak-kongre-ganist pa še celo. Ko sem pregledoval vsebino in videl, koliko vzgojnih iskric je nabranih še celo med koledarskimi podatki, sem si mislil: Srečni dijaki naše dobe, ko tako skrbe zanje in jim tako vsestransko utrjujejo krščansko značajnost! Tudi praktični del koledarčka je poučen in mnogovrsten. Dobi se v založbi »Naše zvezde« v Ljubljani.
Misijonski koledar (1936). Že 17 ič je naša slov. misijonska družba v svojem koledarju zbrala začuda veliko poročil, dogodivščin, poučnih črtic in raznih zanimivosti iz misijonskih pokrajin. Vse popise pa poživljajo zajemljive slike iz tujih svetov. Za malo ceno 10 Din ima človek ne le mnogo krat-kočasnega beriva, ampak tudi poučnih slik, ki so trajne vrednosti. Naroča se koledar v Mis. tiskarni — Groblje.
Praktični čebelar. »Slov. čebelarsko društvo« (Dunajska c, 19 v Ljubljani) je založilo knjigo »Praktični čebelar«, ki obsega 300 str. s 140 slikami. Omenjamo tudi to novost, saj je med naročniki »Bogoljuba« mnogo čebelarjev; nekateri se bodo pa vneli za to priljubljeno panogo, če bodo dobili v roke ta pouk in navodilo, ki ga je sestavil priznani čebelar, frančiškanski redovnik pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Cena 40 Din, poštnina 5 Din.
Willibrord Verkade: Die Unruhe zu Gott. -— Der Antrieb ins Vollkommene. Izšlo pri Ilerderju. Obe knjigi, ki jih je spisal konvertit, benediktinec, sta že mnogo dobrega storili zlasti takim, ki iščejo resnice. Ne le da sta prelepa apologija katoliške vere, marveč tudi literarno stojita na višku. Vsakomur, bodisi da je že našel resnico in iz nje živi, ali pa, da jo želi spoznati, imata mnogo povedati.
Der grofie Herder. XII. Bd.: Unterfiihrung do Zz. Mit Anhang: A. Systematisches Verzeichnis der Rahmenartikel, Tafeln, Bildseiten oder Bildgrup-pen. B. Erganzende Verweisungen. 1935. Cena M 34.50 oz. 38 M. — S tem zvezkom je celotno delo, ki je pričelo izhajati pred petimi leti, končano. Nekatera tvarina je kar izčrpno obdelana; tako na pr. obsega »svetovna vojna — Weltkrieg« celih 59 kolon. Poleg teksta je cela vrsta zemlje-
vidnih kart, fotografij itd. Celotno delo obsega 13 zvezkov; pod 180.000 začetnimi besedami se lahko poučiš o vsem, prav o vsem, kar želiš vedeti in kar potrebuješ. Čez 20.000 slik krasi prelepo delo. Ni prazna beseda, če trdimo, da veliki Herder nadomešča celo knjižnico. Na višku znanosti je in pisan v katoliškem duhu. Delo toplo priporočamo.
PROŠNJE
Neka žena, Mar. družbenica (Sv. Anton v SI. gor.), se priporoča presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomagaj na Brezjah, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Tereziki D. J., bi. Marjetki Sinclair, Tereziji Ledo-chowski, bi. Janezu Don Bosku, božjemu služabniku Slomšeku in vsem svetnikom, da bi kmalu ozdravela iz težke bolezni. — S. A. se priporoča pripro-šnji služabnika božjega Frid. Barage za zdravje. — Neka mati iz J. priporoča svojo hčerko in njene namene sv. Tereziji Det. J., sv. Ani, sv, Leonardu, sv. Antonu in f T. Ledochowski. — V. M. P. se priporoča presv. Srcu J„ Mariji Pom., sv. Antonu Pad. in f Slomšeku za srečen izid in mirno poravnavo v druž. zadevah. —• A. R. se priporoča Mariji Lurški, sv. Tadeju in dušam v vicah za spreobr. sorodnikov, za srečen uspeh misijona in dr. namene.
ZAHVALE
O. J. —• Kozaršče, se zahvaljuje presv. Srcu J. in M., sv. Antonu in sv. Tereziji Det. J. za dobljeno zdravje. — G. C. se zahvaljuje sv. Tereziji Det. J., ki mu je izprosila pomoč v težki bolezni.
Zahvaljujem se sv. Tereziji Det. J. za mnogo telesnih in dušnih milosti v času gorja, ki je bilo nepopisno. Njej na čast sem opravila devetdnevnico in na predvečer končane pobožnosti sem bila uslišana kakor sem želela. Nove milosti sem bila deležna po končani drugi devetdnevnici na čast presv. Srcu J. in na čast sveti Tereziji. Vika Raz-lagova, Ljutomer. — M. V. (Beltinci) se zahv. presv. Srcu J., Brezmadežni, sveti Družini, sv. Tereziji Det. J., Mariji Celini za čudovito ozdravljenje in za številne milosti in dobrote. — Družina A. iz Kg. se zahv. Mariji Pom. z Brezij, sv. Jožefu, sv. Tereziji D. J„ f škofu Slomšeku in Tereziji Ledochow-ski za ozdravljenje hudega revmatizma, ki je dolgo časa mučil člana te družine. —- V. M. P. se zahv. presv. Srcu J., Mariji Pom., sv. Antonu P. in sv. Tereziji D. J. za pomoč v duš. in čas. zadevah.
Pozdravljeni
vsi. k i ste že in boste vstopili v krog »Bogoljubovih « naročnikov!
Sreča v novem letu, ki Vam jo želimo in izprošamo iz nebes v največji meri. mora imeti sedež d poštenem srcu, drugače je bežna, od danes do jutri. Temelj trajni sreči, zadovoljstvu in blagoslovu božjemu postavljamo z lepim, krepostnim življenjem, ki ima trdno oporo, pomoč in vodilo vprav v »Bogoljubu«. Zato je z iskrenim voščilom srečnega novega leta nujno povezana tudi želja, da ne bi bilo nobene krščanske slovenske družine brez »Bogoljuba« ; da ne bi bilo nobenega člana in nobene članice Marijinih družb, ki bi ne imela ali vsaj prebirala družbenega glasila »Bogoljuba«. Vojaku, ki bi šel na bojišče brez potrebnega
orožja, je podoben kongreganist brez družbenega glasila.
Kaj ti nudi »B o g o l j u b«?
Verskonravnih resnic v lepi, prikupljivi,
tudi pesniški obliki; pobude, nagibov in zgledov za vzorno
krepostno življenje; zanimivih poročil in podatkov iz življenja Cerkve doma in v tujini; nasvetov za rast v dobrem In za zmago nad zlom;
razvedrila v mikavnih, zajemljivih povestih;
poročil iz življenja na marijanskem vrtu; navodil o izberi dobrih knjig, ki prihajajo na naš književni trg, i. dr.
J se je pa povezano s primernimi novimi in starejšimi umetniškimi slikami v bakrotisku. Vsaka številka jih ima po 8 do 10.
Na ovitku bo v tem letniku vselej krasna slika onega svetnika (svetnice), ki bo na prvi strani opevan.
Priporočamo zato, naj vsakdo pazi, da se ovitek ne zamaže.
»Bogoljub« ima pred očmi, da je m ar i j an s k i, a tudi družinski list, zato ustreza in bo ustrezal moškemu in ženskemu svetu. Kot tak je priljubljen gost v vseh naših slovenskih domovih; zagotovil si je pa vstop tudi o poslopja razumnikov, v čakalnice in pisarniške lokale i. dr. Znan je domalega po vsem svetu, saj ga bero Slovenci, ki so naseljeni v Ameriki, Afriki in Aziji.
Končno še tole:
Vsi naši prijatelji — to jih prosimo — naj uvažujejo tole pripombo: Kdor koli še ni izvršil kot član Katoliške dejavnosti (akcije) v smislu njenih ciljev še no-
benega dobrega dela, naj poskrbi v teh dneh, da bo uvedel naš list vsaj v eno tako družino, ki je bila doslej brez »Bogoljuba«.
U prav ni š i v o lista je pripravilo pridnim razširjevalcem »Bogoljuba« primerna darila: Vsakomur, ki pridobi tri nove naročnike, je obljubljen najnovejši, najboljši in najobsežnejši molitvenik »Večno življenje« (sestavil prof. in kanonik dr. Gr. Pečjak) z zlato obrezo. Kdor se izkaže s petimi novimi naročniki, bo dobil za nagrado krasno knjigo »Večna molitev« v novem natisu z močnimi črkami in lepo vezavo. (Uprava bi mogla namesto knjižnih daril postreči z gotovino.)
Bogoljub velja tudi v letu 1936 za vse kraje v Jugoslaviji:
za posamezne naročnike	20'— Din
„ skupne „	18'—■ „
za inozemstvo: za Avstrijo	3 — šil.
„ Češkoslovaško	15-— Kč
„ Francijo	10"— fr.
,, Italijo	8-— lir
,, Ameriko v	—-50 dol.
Odpustki za mesec januar 1936
1.	Sreda, prva v mesecu. Novo leto. P. o.:
a) članom br. preč. Srca Mar.; b) članom družbe krščanskih družin; c) istim kakor 16, dan; d) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, molijo po namenu sv. očeta ter opravijo kake nabožne vaje na čast sv. Jožefu.
2.	Četrtek, prvi v mesecu. P. o. članom br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župnijski cerkvi.
3.	Petek, prvi v mesecu. P. o.; a) članom br. sv. R. Telesa kakor včeraj; b) vsem, ki prejmejo spravno sv. obhajilo, nekoliko premišljujejo do-brotljivost presv. Srca in molijo po namenu svetega očeta; c) članom br. presv. Srca J,
4.	Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake nabožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja, prejmejo sv. obhajilo in molijo po namenu svetega očeta.
5.	Nedelja, prva v mesecu. Presladko Ime Jezusovo, Članom rožnovenske br. trije p. o.: 1. če v bratovski cerkvi molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. P. o,: a) članom br. presv. Srca Jez.; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) danes ali v osmini vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, so pri sv. maši in molijo po namenu sv, očeta; v nedeljo zadostuje v ta namen biti pri eni sv. maši; d) istim kakor 16. dan.
6.	Ponedeljek. Razglašenje Gospodovo. P. o.: a) članom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bra-
P. o. pomeni popolni odpustek; v. o. pomeni vesoljna odveza tretjerednikom; br. pomeni bratovščina.
tovski cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) članom rožnovenske br. v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more mesto tega spovednik naložiti kako drugo dobro delo; d) članom družbe živega rožnega venca; e) članom br. za duše v vicah; f) članom družbe krščanskih družin; g) članom družbe sv, Petra Klaverja, ako obiščejo cerkev in molijo za razširjanje svete vere in po namenu sv. očeta; h) istim kakor 16. dan; i) članom br. sv. R. T. kakor 2. dan. — V. o.
12. Nedelja. Sv. Družina. P. o. članom družbe krščanskih družin, kjer se danes ponovi posvetitev sv. Družini.
16. Četrtek. Sv. Berard in tovariši. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v župnijski cerkvi, kjer ni redovne.
19. Nedelja. BI, Bernard. P. o. istim kakor 16. dan.
23. Četrtek. Marijina zaroka. P. o. članom družbe krščanskih družin.
25.	Sobota. Spreobrnjenje sv. Pavla. P. o. članom br. preč. Srca Mar.
26.	Nedelja, zadnja v mesecu. P. o. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno odmolijo rožni venec.
27.	Ponedeljek. Sv. Angela. Kjer se obhaja danes (kakor n. pr. v uršulinskih samostanih) god te svetnice, p. o. istim kakor 16. dan.
28.	Torek. BI. Odorik. P. o, istim kakor 16.
dan.
29.	Sreda. Sv. Frančišek Sal. P. o. članom zveze afr. tiska.
30.	četrtek. Sv. Hiacinta. P. o. istim kakor 16. dan.
Urednika: Ant. Čadež, Jos. Šimenc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za Jugoslovansko tiskarno: K. čeč.
KNJIGOVEZNICA
Jugoslovanske tiskarne - Ljubljana
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela. - Solidno delo! Nizke cene!
DRUŽINSKA PRATIKA 1936
se dobi v vseh knjigarnah in raznih trgovinah širom Slovenije.
:	Sezite po njej, dokler v zalogi!
VO,

Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte tako] knjigo o moji
novi umetnosti prehranfevanla,
ki Je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te mole metode in Jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo
10.000 komadov za brezplačno
razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
ERNST PASTERNACK, Berlin S. O.
Mihaeikirchplatz 13 Abt. Z. 493
Zavaruj
sebe in svoje imetje pri naši slovenski
Vzajemni zavarovalnici
v Ljubljani Zastopniki v vseh farah
LJUDSKA POSOJILNICA
v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta št. 6
(v lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri.
Nove vlose
vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%
in najrajši
ves v volni!
Tako bi hotela mati obleči svojega ljubljenca. Za oblačenje deteta so tudi najboljša mehka in voljna vlakna volne; odkar pa imamo Schichtov Radion, je postala volna naj-prikladnejša. Volna se samo malo pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona, pa se brez truda odpravi iz nje vsa nesnaga. Ona ne postane trda, temveč ostane mehka in voljna in ohrani snežno belino, ali pa svežost prvotnih barv.
* Kar je dobro za nežno volno, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini.
Domači izdelek
R. J. 1-35
SCHICHTOV
RADIOH
pere vse higijenično čisto