____ Oh koncu letošnje hiatlonske sezone, ki sta jo še posebej zaznamovala Teja Gregorin, Športno društvo Nika Ihan, in Klemen Bauer, Smučarski klub Ihan, sta županja Cveta Zalo-kar Oražem in podžupan Toni Dragar za oha mlada hiatlonca pripravila sprejem. ES© Sredi maja se bo začela celovita obnova osrednjega križišča v Radomljah in bo zaradi zahtevnosti potekala približno tri mesece in pol. Objavljamo režim obvozov ter naprošamo vse udeležence prometa za strpno upoštevanje novih obvoznih poti. Ob osrednji občinski slovesnosti ob prazniku Občine Domžale so bila podeljena letošnja priznanja. Na fotografiji so dobitniki priznanj skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem ter mag. Jožico Polanc, predsednico Odbora za priznanja. Zlato priznanje je prejel Aleksander Rihtar, srebrni Kulturno društvo Jožef Virk Dob in dr. Veljko Vulikič; bronasta: Franc Gostinčan Janja Cregorc in Helios Domžale, nagrade pa: Elizabeta Mi/eril, Danica Sra j. Mara Vilar, Društvo Querkus Dob ter Društvo vojnih invalidov Slovenije. Več o nagrajencih na strani štiri. Čestitamo! STOP / V okviru projekta STOP KOLONAM smo zbirali podpise proti cestninski postaji Krtina in proti nepravičnemu sistemu cestninjenja v Sloveniji. V projektu so sodelovali podpisniki iz cele Slovenije. Na stojnicah je peticijo podpisalo 17.306 podpisnikov, 7.799 pa je svoj podpis oddalo na internet-no stran www.domzale.si. ki je še vedno odprta. Vodstvo občine je že zaprosilo ministra za promet, mag. Janeza Božiča, za sprejem, na katerem bi mu izročili podpise. Arboretum Volčji Potok 27. april do 2. maj 2006 od 8. do 20. ure 15. razstava tulipanov, cvetlična razstava, razstava vrtne opreme in vrtnarski sejem paradiž pod steklom: orhideje in tropski metulji nastopi kulturnih skupin iz občin 1000 sadik dreves za čistejši zrak. Dobrodošli! Območno združenje Rdečega križa Domžale STAMPILJKE VIZITKE flP Ugodni pogoji financiranj* 1 SkMtlEB^šSKM Bin dari,° *500 R,rov K°r|va! www.s-oraf.si .01 721-91-70 w info#s-sraf.8i 1 AHAC&CO., d.o.o. Domiale 1 Mala Loka 15. 1230 Domžale B M 01/56 27 100 ahac.pizemsi 1 Ml VUIII 1 1 krvodajalsko akcijo 2006 v četrtek, 18. maja in v petek, 19. maja 2006. "Sani«* Nobuaki Kanarawa S.Dan Svetovni in vsearijski prvak kom,.« OŠ Domžale - Slavonija, 29. - 30. 4. 2006 Karate društvo Atom Shotokan Domžale Tokyo Ka ra te Ob X. uri je organiziran prevoz v Ljubljano in nazaj z avtobusne postaje Domžale mesto. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 729 23 33 ali po faksu 729 23 34. Za vašo dragoceno udeležbo se vam vnaprej zahvaljujemo! X radio hit Uganite kdo so skrivnostni glasovi. Napnite ušesa od 3. maja naprejl 95.6 in 90.2 MHz Ob 1. maju - prazniku dela ter 9. maju - dnevu Evrope vam iskreno čestitamo in želimo veliko prijetnih prazničnih trenutkov. Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika OBČINA DOMŽALE in IKD JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA DOMŽALE vabita na osrednjo slovesnost ob 9. maju -dnevu Evrope v soboto, 6. maja 2006, ob 10. uri na ploščadi pred Vele Dom/alf Pozdravni nagovor: Ioni Dragar. podžupan Občine Domžale Slavnostni govor: Mojca Drčar Murko, poslanka v Evropskem parlamentu V kulturnem programu nastopajo: - Pihalna skupina Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik - Dekliška pevska skupina Sirene - Ansambel Maks bend - Plesni klub Briljantina Ljubljana Voditelja: Draga Jeretina Anžin in Vito Kotnik S svojimi dobrotami vas bosta pogostila Društvo podeželskih žena Domžale ter Društvo čebelarjev Domžale. Dobrodošli! Iskrene čestitke ob praznovanju! Ob slabem vremenu bo slovesnost v Kulturnem domu Franca Bernika. VABILO V okviru priprave Strategije prostorskega razvoja ter Prostorskega reda Občine Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja. Predstavitev strokovnih zasnov bo v sredo, 10. maja 2006, ob 16.30. uri v Kulturnem domu Groblje. Vljudno vabljeni! K LEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTAČIČ Fortunato Beigonlo 3,1240 Kamnik Telefon/faks 018317 355. GSM Ml 689/40 I Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine • ESAL d.o.o. 1 m TRIMO TREBNJE (licenčni partner) • • TONDACH, BRAMAC, CREATON Dober dan, spoštovani bralci in bralke Poročilo 2005 lep pozdrav vsem, ki ste se odločili, da preberete uvodnik in ugotovite, o čem v tokratnem začetku pete številke Slamnika »modruje« urednica. Po vaših telefonskih klicih in tudi naključnih srečanjih lahko ugotavljam, da vas ni tako malo, ki rubriko na drugi strani spremljate stalno. Danes bom predstavila izhajanje Slamnika v letu 2005. Izšli smo na 15 številkah, od katerih je bila slaba polovica kar na 32 straneh, ostale pa po 28. le nekaj številk je bilo. kjer je bila na zadnji strani številka 24, Tako je Slamnik v letu 2005 i/šel na 440 straneh, kar je največ doslej. Če zapišem podatek, da je v posamezni številki na 28 straneh v povprečju objavljenih 140 prispevkov, potem vam preprost račun množenja pove. da je bilo v letu 2005 v našem časopisu objavljenih več kot 2000 prispevkov, ki jih je napisalo več kot sto avtorjev. Če upoštevamo, da so imele nekatere številke še štiri strani več, potem si lahko izračunate, koliko elektronskih sporočil je to, koliko dobrih ali manj dobrih fotografij, objav, obvestil, povabil, natečajev in ne vem česa še. kot odgovorna urednica prispevke preberem. Nekatere bolj površno, druge temeljito, kar nekaj za posamezno številko jih skušam tudi preurediti, zelo malo skrajšati. Ob vsaki številki je seveda potrebno tudi kar nekaj klicev avtorjem, naj prispevek skrajšajo, naj ponovno pošljejo fotografijo, ki ni prispela, ali zaradi slabe kvalitete ni primerna za objavo, pa tudi nekaj klicev, ki jih opravljam zelo nerada - včasih je namreč potrebno avtorje obvestiti, da svojega prispevka, žal ne bodo našli v Slamniku - ker ni aktualen, ker je že nekdo drug poslal primernejši prispevek z isto vsebino ipd. Ob tem pa bi rada povedala, da imamo celo vrsto stalnih avtorjev. ki nam svoje prispevke pošiljajo prav za vsako številko, tako da je kar precej strani našega glasila določeno že vnaprej. Tu mislim predvsem na rubrike, kot so: občinski svet. predstavljanje dela političnih strank in poslancev, govorica preprostih stvari, naj ne mine dan brez knjige, povabila in programi društev, setveni koledar, križanka, anketa, pisma bralcev, programi nekaterih zavodov in institucij, vsa obvestila iz občinske uprave. Verjeli ali ne. so tovrstnih prispevkov nabere za dobro polovico, včasih še več, posamezne številke. Prav avtorji teh prispevkov se vsakokrat potrudijo, da jih pošljejo pravočasno, medtem ko imamo z drugimi Še kar nekaj težavic, vendar sem prepričana, da bomo počasi vsi skupaj zadovoljni. Teh nekaj številčnih podatkov bodo v našem poročilu za leto 2005 našli tudi člani Izdajateljskega sveta ter občinski svetni- Šesta številka Slamnika izide 19. maja, zato vse vaše prispevke pričakujemo do vključno 8. maja 2006. Lahko jih pošljete po elektronski pošti vera.vojska@domzale. si ali info@kd-domzale.si, še vedno pa jih sprejemamo tudi v Uredništvu. ki in svetnice, ki bodo omenjeno poročilo skupai s poročilom O prihodkih in odhodkih obravnavali v maju. Prijetno preživite vse majske praznike in ne pozabite: Prava sreča ne stane veliko, če pa jo moraš drago plačati, ni dobra. Odgovorna urednica Slovesna seja Občinskega sveta Občine Domžale ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale Minute za premislek o 12 letih vodenja občine ter za estetiko plesa Letošnja slovesnost ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale - je bila na predvečer praznika, 18. aprila 2006 v kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Številni obiskovalci in obiskovalke slovesnosti so napolnili dvorano in po protokolarnem delu slovesnosti najprej prisluhnili županji Cveti /alokar Oražem, ki se je, po pozdravu vseh prisotnih, med katerimi so bili svetniki in svetnice, letošnji nagrajenci, predstavniki sosednjih občin, pa tudi oba častna občana, Jože Pogačnik in dr. Miroslav Stiplovšek, v daljšem nagovoru spominjala predvsem let svojega županovanja ter uspešnega dvanajstletnega sodelovanja - tako z občinskim svetom kot z občinsko upravo, zavodi, podjetji, društvi, organizacijami in drugimi, ki so vsak po svoje prispevali k uspešnosti Občine Domžale ter med drugim poudarila: »Vesela sem, da lahko po 12 letih ugotovim, da smo skupaj nadaljevali tradicijo uspešne Občine Domžale, prepoznane po podjetništvu, obrti, po številnih uspešnih društvih in organizacijah, po uspešnih posameznikih, žal v zadnjih letih po manj številnih uspešnih večjih podjetjih. Ta so sicer pomembno oblikovala polpreteklo zgodovino naše občine, danes pa jih zaradi različnih razlogov, katerih - to si upam reči, nismo zakrivili samo mi, ni več. So pa vzniknila nova podjetja, našli jih boste na vseh koncih, posebej še v poslovni coni Jarše, našli boste pridne obrtnike in podjetnike, po katerih smo še vedno prepoznavni. Veliko pridobitev bi lahko našteli za obdobje, v katerem sem bila županja. Skupaj smo v njem spreminjali površje občine, ki je iz dneva v dan postajala modernejša lokalna skupnost s številnimi novitetami tako na področju komunalne opremljenosti. V kulturnem programu so nastopali: Živa Droljc, Gaj Rudolf (le-niksbalet); Folklorna skupina Tine Rožanc. veterani; Manca CUfieiC (Plesni klub Miki); Andreja Rauch, Gregor Kamnikar. Bara Kolenc, Tomaž Lapanje in Nina Milin. Besedilo je interpretirala Tanja Potočnik, za videoposnetke je poskrbel Jure Matičič, luč Drago Cerkovnik za ton pa Mare Koren; dona-tor je bila Cvetličarna Slovnik, Ihan; producent prireditve pa je bil Kulturni dom Franca Bernika Domžale. kot na področju družbenih dejavnosti in povsod drugje. Ob vseh spremembah smo se vedno najprej spraševali: bo'to v dobro naših ljudi, bomo z njimi njihovo življenje naredili lažje, kvalitetnejše, prijaznejše, bomo z njimi poskrbeli za vse, tudi za tiste, ki sami zase ne morejo skrbeti; bomo poskrbeli za okolje, ki smo ga dobili na posodo od svojih dedov in ga bodo nekoč podedovali naši otroci. Še več vprašanj seje porajalo o različnih, zlasti razvojnih diiemah in vesela sem, da smo nanje v glavnem odgovarjali skupaj, včasih tudi s stisnjenimi zobmi, vedno po dobrem premisleku in prepričani, da bodo odgovori in dejavnosti, ki bodo sledile, dobre za vse nas. Seveda, vse vedno ni bilo dobro, na to smo tudi opozarjali, bili kritični in vedno prepričani, daje dobro lahko še boljše. Posebej vesela sem, da je za nami obdobje, ki se ga bomo spominjali po uspešnih korakih, ne pa po odmevnih aferah in večjih nepravilnostih, ki jih ni bilo. Upam, da se strinjate in se te ugotovitve veselite skupaj z mano in mojimi sodelavci, ki se tudi ob letošnjem prazniku občine veselimo novih pridobitev« V nadaljevanju je omenila letošnje pridobitve, med njimi posebej Osnovno šolo Dra-gomelj ter tri nove oddelke vrtca, prizidek k Osnovni šoli Dob, novi vrtec Bistra, nadaljevanje plinifikacije, nove investicije na področju komunalnih dejavnosti, pa na kulturnem in zlasti športnem področju - tartanska atletska steza in razsvetljava ter druge. Svoj nagovor je zaključila z besedami: »Ne bom na dolgo in široko naštevala letošnjih pridobitev, niti tistih ne, ki smo jih skupaj dosegli v dvanajstih letih. Verjemite, da jih je bilo veliko in da sem ponosna na vsako izmed njih. V vsako smo vgradili del naših skupnih prizadevanj, naših želja, znanja, volje in energije, da naša občina raste in se razvija, tudi del naših čustev, med katerimi ima lahko ponos na doseženo pomembno mesto. V vseh teh letih pa sem sama, najbrž pa tudi vi, pustila tudi delček svojega srca, tako kot so ga v svojih dejavnostih pustili naši nocojšnji nagrajenci, ki jim ob prejemu priznanj iskreno čestitam in rada povem, da smo na njihovo delo ponosni, da smo zanj hvaležni in da ne bo pozabljeno. Najbrž poznajo eno od meni posebno ljubih misli - vse dobro se nekoč povrne. Želim jim, da bi se jim povrnilo, kot naj bi se povrnilo tudi vsem, ki ste mi v teh letih pomagali uspešno razvijati območje, na katerem živimo. Pa naj bodo to sodelavci v občinski upravi, najožja ekipa tistih, s katerimi sem se posvetovala, pa vodilni v javnih podjetjih in zavodih, številnih organizacijah, društvih, skupinah, združenjih, pa vodstva krajevnih skupnosti in seveda nenazadnje tudi občinski svetniki in svetnice, s katerimi smo skupaj oblikovali rešitve. Morda smo na svoje skupne uspehe premalo ponosni, se z njimi premalo hvalimo, morda z njimi celo nismo zadovoljni. Pa smo lahko. Na vsakem koraku se lahko prepričate, da smo dosegli uspeh in da smo, nenazadnje, postavili trdne temelje za prihodnost vseh, ki živimo na tem lepem koščku naše Slovenije. Hvala tudi za dragocene nasvete obema častnima občanoma in hvala vsem dosedanjim nagrajencem občine Domžale, posebej še nocojšnjim. Bilo je lepo delati in živeti skupaj. Upam, da bo enako ali še boljše tudi v prihodnje. Čeprav se na nek način poslavljam, mi verjemite, nikoli mi ne bo vseeno, kakšna bo moja in vaša občina jutri, pojutrišnjem. Rada bom spremljala njen razvoj in se ob tem vedno spomnila na obdobje, ki smo ga prehodili skupaj. Lepo je bilo in hvala za sodelovanje, zaradi katerega smo danes in bomojutri vsi bogatejši, mi, ki smo tukaj, tisti, ki so z nami sodelovali, pa jih ni več, predvsem pa tisti, ki prihajajo. In zaradi njih jc bijo vredno delati teh 12 let skupaj z vami«. Med podeljevanjem priznanj letošnjim nagrajencem smo bili deležni minut za estetiko plesa, katerega zamisel in režija je bila v rokah Milana F. Mariniča, ki je med drugim zapisal,'da slovesnost v celoto povezuje ritmično gibanje teles, ki ples predstavlja kot estetsko doživetje časa in prostora - od folklornega in družabnega plesa ter od klasičnega baleta do sodobnega izraznega plesa in show plesa. Ples, ob katerem smo uživali vsi, seje odvijal na popolnoma izpraznjenem odru, ki je predstavljal navidezni trg Domžal. V ozadju so se na horizontu med posameznimi plesnimi točkami prikazovale fotografije starih Domžal, medtem ko so v ospredju iz trave rasle spomladanske cvetlice. Tako so se minute plesa odvijale na našem navideznem mestnem trgu ob robu parka, vse to ter ples kot kulturna in umetniška dobrina pa vselej, ne le na prijeten torkov večer v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, pa pomembno prispevajo, da meščani lahko izoblikujemo dušo svojega mesta. 0. u. Osnovna šola Dob Prva faza za bistveno boljše pogoje vseh učencev in učenk V okviru prireditev ob letošnjem prazniku Občine Domžale je bila v torek, 18. aprila 2006, v Osnovni šoli Dob slovesnost ob gradnji prizidka k osnovni šoli, ki je hkrati pomenila priložnost za prijetno srečanje, saj, kot je rekel slavnostni govornik, podžupan in predsednik Gradbenega odbora za gradnjo šole, Toni Dragar, življenje ni le delo, temveč so lahko tudi prijetni trenutki. Po pozdravu ravnateljice Zdenke Krečan smo prisluhnili Toni-ju Dragarju, podžupanu Občine Domžale ter predsedniku Gradbenega odbora, ki je spomnil, da je zahtevo po gradnji prizidka k OŠ Dob zahteval že Svet KS Dob v prejšnjem mandatu, posebej pa sta se zanj zavzemala člana Občinskega sveta Občine Domžale iz Doba v prejšnjem mandatu. Občina Domžale je prostorski problem OŠ Dob, ki ogroža enoizmenski pouk, saj se del učencev iz Doba vozi k pouku v Krtino, začela reševati že v Proračunu Občine Domžale za leto 2005, v katerem je bil formiran sklad za gradnjo OŠ Dob ter v njem zagotovljenih 50 mio SIT. Predstavil je vsebino prve faze gradnje, katere vrednost je skoraj 200 mio SIT in naj bi bila dokončana do I. septembra 2005. Povedal je, da gradnjo prizidka zahtevata tudi Dob in Krtina kot izredno hitro rastoča kraja ter poudaril, da s prizidkom zagotavljamo osnovne, hkrati pa bistveno boljše pogoje več kot 400 učencem in učenkam ter jim zaželel veliko prijetnih uric ter veliko uživanja v mladosti, hkrati pa jih opozoril, da so z obiskom osnovne šole povezani najlepši dogodki njihove mladosti, zato naj se potrudijo, da jih bo čim več. Vsem je čestital ob prazniku občine ter jim zaželel prijetno srečanje. Za njim je spregovoril Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob, ki je opozoril na problematiko pomanjkanja prostorov, hkrati pa izrazil posebno veselje, ker se bo SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izSel Se v letu 1958 (I Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VLRA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice Z".K iA CAMLR-NIK, člani urednišlva: SAŠA KOS, JANI:/ STTBR1Č, IMMiDAN OSOLIN, DARJA ANDRIUKA, JURE I I I KINI, ML TKA ZUPANF-K in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRKNA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo BRNA ŽABJFiK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: inl'ofajkd-domzale.si URADNI: URFi: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemalo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, Stev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava 1)1)V po stopnji 8.5%. Priprava za lisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 19. april - 34. seja Občinskega sveta Občine Domžale Tudi na praznik občine delovno V sredo, 19. aprila 2006, ob 16. uri seje v sejni sobi Občine Domžale na 34. seji zbral Občinski svet Občine Domžale in obravnaval in sklepal o 14 točkah dnevnega reda. Po sprejemu zapisnika prejšnje seje so M svetniki in svetnice lotili določanja dnevnega reda, ki je bil sprejet z. umikom ene od točk. Predsedujoči Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, jc ob prvi točki dnevnega reda - Obravnava in sprejem stroškov distribucije zemeljskega plina za leto 2006 in tarifnega sistema, k besedi povabil Štefana Lehaija, Petrol Plin. V razpravi so sodelovali Roman Lenassi, N.Si, mag. Marko Vresk. LDS, Jane/. I.imbck, N.Si. Po odgovorih Štefana Lcbarja in Iztoka Obreze, načelnika Oddelka za komunalne zadeve, je bil sprejet naslednji sklep: I. V Metodologiji maloprodajne cene zemeljskega plina (Ur. vestnik Občine Domžale St.03/05) se v poglavju III. Stroški distribucije vstavi nov zadnji odstavek, ki se (.'lasi: Vodenje in upravljanje omrežja ter investicijsko vzdrževanje 3,17 Konccsi|ska dajatev 3,84 F, cl Stroški izgub plina 1,88 Stroški financiranja 12,86 Amortizacija 7,68 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme naslednje maloprodajne cene: 3. Sklepa pričneta veljati s 01.05.2006. Pomoč družini na domu Predlog o povečanju cene storitve programa pomoči družini na domu jc predstavila Helena Čampa, direktorica Comclta. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi, predsednik odbora za finance; Franc Poznič, DeSUS, je večkrat razpravljal o pravični ceni tudi za praznične dni. uporabniki naj bi plačevali le osnovno ceno, razliko pa naj bi pokrivala občina, hkrati jc predlagal dodatni sklep; Saša Kos. LDS, je opozorila na visoko »praznično« ceno pomoči na domu. ki jc nc morejo koristiti uporabniki z nižjimi dohodki; Roman Kurmanšek, SDS, je želel primerjavo cen z drugimi občinami; mag. Marka Vrcska. LDS. je zanimalo, zakaj so cene v drugih občinah nižje. Po pojasnilih županje Cvete Zalokar Oražem ter Helene Čampa je Občinski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoč družini na domu, ki znaša 2.872,85 SIT na efektivno uro. Cena se zniža za subvencijo iz Zavoda RS za zaposlovanje za 370,62 SIT na efektivno uro. Po odbiti subvenciji znaša cena storitve pomoč na domu 2.502,23 SIT na efektivno uro. 2. Cena storitve pomoč družini na domu za neposrednega uporabnika se zniža za subvencijo iz. sredstev proračuna Občine Domžale za 1.251,11 SIT in znaša 1.251,11 SIT na efektivno uro. 3. Cena storitve za delo v nedeljo je v primerjavi s ceno iz I. točke Sklepa v i -: |; i za 40 % in po odšteti subvenciji iz Zavoda RS za zaposlovanje znaša 3.498.07 SIT. Polovico cene v višini 1.749,03 SIT plača Občine Domžale, polovico cene v višini 1.749,03 SIT pa uporabnik. 4. Cena storitve za delo na dan državnega praznika in dela prostega dne je v primerjavi s ceno iz 1. točke sklepa višja za 50 % in po odšteti subvenciji iz Zavoda RS za zaposlovanje znaša 3.747,04 SIT. Polovico cene v višini 1.873,52 \fc Ffc1 Fc? Fc3 K4 C Q Tarifna skupina Cana za dobavljen plin Gecplln* Stroški izpjjb plina vviširi 2,9>/. Strošek financiranja M* amortizacije Sbuški upravljanja Bdoška taksa Trošarina ■* •■ ■ nenceanska dajatev Srr/Hrf srr/nrf srr/t*rf srr/Hn1 srr/t*n' STO t*«' snu**' smtW srr/t*rf srr/tW WNa fri*h tir j S00 rri(/ loto 75,11 1,88 v a, /lili 3.17 5.7 1.5 3.84 V/1' 134.06 Baraba od 3)1 do 10.000 rri7 lato 1.88 9,00 1 s 20.33 ftrrta od 10.001 cb 100.000 m'/ leto 75.11 1,88 7.72 4.61 3,17 5,7 1.5 261 20,46 1.: i ftrate nad 100.001 m1/leto 75,11 1,88 7,07 4.22 3,17 5,7 1,5 245 20,22 121,33 v naslednjih fazah urejalo tudi boljše pogoje za telesno vzgojo. Vsem učencem je zaželel, da bi bili v povečani osnovni šoli še uspešnejši. Zelo prijeten kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Dob. Predstavili so se Otroški pevski zbor pod vodstvom Karmen Banko, recitatorka Tja-ša 1 Irovat; pevka in kitaristka Vanja Osolin, TuristiCni krožek OŠ Dob, vse skupaj pa je povezovala Katarina Baškovič, organizacija prireditve pa jc bila v rokah Marte Keržan. Ob koncu prireditve sta ravnateljica Zdenka Krečan in županja Cveta Zalokar Oražem v spremstvu gradbenika odnesli spominsko ploščo na gradbišče, kjer bo počakala na zaključek gradnje prizidka. Sledilo jc prijetno srečanje, kjer so za prijetnejše razpoloženje poski bela dekleta Društva podeželskih Prizidek k OS Dob bo velik 706,70 m2, v njem pa bodo urejene manjkajoče učilnice s kabineti: v kleti sta tako predvideni predmetni učilnici za fiziko in kemijo s kabinetoma; v nadstropju predmetni učilnici za glasbeni pouk in gospodinjstvo s kabinetoma, v pritličju pa bo urejena multimedijska učilnica s kabinetom ter knjižnica. V prvi fazi bodo urejene tudi vse pripadajoče zunanje površine šole: športne površine, parkirni prostori, pešpoti in dostopi, intervencijske poti, zelenice, ograje; zajeto pa je tudi izboljšanje promet nevarnosti v območju šole. Druga in tretja faza obsega ta sanacijska in adaptacijska dela na najstarejšem delu šole ter dograditev manjkajočih prostorov za športno vzgojo. žena Domžale ter Športno društvo Dob. Odgovorna urednica SIT plača Občina Domžale, polovico cene v višini 1.873.52 SIT pa uporabnik. 5. Občinska uprava prouči in pripravi spremembo 7. člena »Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev«, kar bi občini omogočilo izvedbo plačevanja povišanja cen iz sklepov 3. in 4., uporabniki pa bi plačevali ceno iz sklepa 2. tudi ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh. 6. Sklepi začnejo veljati s 01.05.2006. 0 dodatnem znižanju plačila vrtca prihodnjič Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, je podala uvodno informacijo o predlogu za znižanje plačila vrtca staršem s stanovanjskim kreditom. Po razpravi, v katerih so sodelovali: Darka Bitenc, LDS. Roman Lenassi, N.Si., Robert Hrovat, SDS; Anton Preskar, LDS; Lovro Lončar, SDS; mag. Marko Vresk, LDS; Majda Pučnik Rudi, SDS; Andreja Pogačnik Jarc. SD; Pavel Cerar, LDS; mag. Milan Pirman. LDS. Gregor Rovanšek, SD; Jakob Smolnikar, SLS, Roman Kurmanšek, SDS, ki so vsi po vrsti predlog podprli, vendar predlagali celovito rešitev na tem področju, ter po pojasnilih županje Cvete Zalokar Oražem in direktorja Občinske uprave Edvarda Ješenilnika ter odmoru je Občinski svet obravnavo točke prekinil. Letni program šport Uvodno informacijo o letnem programu športa Občine Domžale za leto 2006 sla podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ter mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale; v razpravi so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, Darka Bitenc, LDS, mag. Lovro Lončar, SDS, Anton Preskar, LDS. Pavel Cerar, LDS. Po pojasnilih uvodničarjev je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme letni program športa Občine Domžale za leto 2006. Izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2006 Občinski svet Občine Domžale je v nadaljevanju brez razprave sprejel sklep o sprejemu izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2006. po razpravi Antona Preskarja, LDS. pa tudi sklepa o ukinitvi javnega dobra. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Domžale Občinski svet Občine Domžale je bil sprejet po razpravi Romana Kurmanška. podpredsednika Odbora za gospodarstvo, ki je posebej poudaril pričakovanje Območne obrtne zbornice Domžale po uspešnem sodelovanju z občino in čimprejšnjim sprejetjem dokumentacije v zvezi s Poslovno industrijsko cono Zelodnik. O spremembah Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v Občini Domžale v prvi obravnavi je razpravljala mag. Majda Pučnik Rudi. SDS. Uvodno informacijo k Odloku o občinskem lokacijskem načrtu za Preserje ob Bistrici - jug v prvi obravnavi sta podala Zoran Vitorovič. načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja ter predstavnik pripravljavca gradiva Jordan. V razpravi so sodelovali Anton Preskar, LDS. ki je povprašal o vplivu Kartona Količevo; mag. Milan Pirman. LDS; je predlagal, da je javna obravnava tudi v KS Preserje. opozoril pa tudi na reševanje prometnih obremenitev cest na tem območju in v okviru občine; Janez Limbek, N.Si, je govoril o reševanju problematike predšolskega varstva glede na priliv novih stanovalcev; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je opozorila na potrebne spremembe cestne infrastrukture ter potrebno povečanje mest za organizirano predšolsko vzgojo; Robert Rutar. SMS, je opozoril na vpliv poselitve na OŠ Preserje pri Radomljah. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Občinski svet občine Domžale sprejme Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje Preserje ob Bistrici - jug v prvi obravnavi in ga posreduje v 30 dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Preserje. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Javna razgrnitev se začne deseti dan po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. JaVna obravnava bo v prostorih Osnovne šole Preserje pri Radomljah, dne 10.05.2006 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Predlog lokacijskega načrta se posreduje Krajevni skupnosti Preserje. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z lokacijskim načrtom vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. 2. Županja se mora opredeliti do pripomb, ki so jih v zvezi s predlaganim odlokom posredovala delovna telesa občinskega sveta. Proračunski sklad Podružnične šole Ihan Brez razprave je bil sprejet Odlok o Proračunskem skladu Podružnične šole Ihan. nato pa je po razpravi Romana Kurmanška. predsednika Odbora za komunalne zadeve. Pavleta Cerarja. LDS. in Janeza Limbka, N.Si, Občinski svet sprejel naslednji sklep: Občinski svet sprejme Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v občini Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, daje primeren za nadaljnjo obravnavo. Uvodni informaciji k naslednjima točkama je v imenu Nadzornega odbora podal Peter Škufca. Občinski svet pa je po razpravi Gregorja Rovanška, SD, in Roberta Hrovata, kot predsednika Sveta KS Dob, sprejel naslednja sklepa. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Letnim programom nadzorov Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2006. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu izrabe namenskih sredstev proračuna Občine Domžale za Športni park Dob v letu 2004 in 2005. Vprašanja, pobude in predlogi V tej točki so sodelovali: Pavel Cerar, LDS; Janez Limbek, N.Si; Lovro Lončar, SDS; Robert Hrovat, SDS; Roman Lenassi, N.Si; mag. Milan Pirman. LDS; mag. Majda Pučnik Rudi. SDS; Roman KurmanSek. SDS; Matjaž Pečovnik. SMS; Janez Vasle, N.Si ter Franc Černagoj, Zeleni. Odgovorna uradnic« *.............in..................... Občina Domžale Vabimo vas na ogled razstave IDEJNIH REŠITEV NOVEGA POSLOVILNEGA OBJEKTA Z ZUNANJO UREDITVIJO NA DOMŽALSKEM POKOPALIŠČU - v Knjižnici Domžale. Javna predstavitev s sodelovanjem avtorjev bo v četrtek. I I. maja 2006, ob 18. uri v dvorani Knjižnice Domžale. Vabljeni! V okviru praznika Občine Domžale je Društvo parapleglkov ljubljanske pokrajine v Domžalah pripravilo turnir slovenskih parapleglkov za pokal Domžal 2006.0 rezultatih v naslednji številki, danes pa fotografija najboljših s podžupanom Tonljem Oragarjem In Janezom Zupančičem, direktorjem Zavoda za ipert In rekreacijo Domžale. Iskrene čestitke Priznanja ob letošnjem občinskem prazniku Na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Domžale ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale, ki je bila 18. aprila v kulturnem domu Franca Bernika Domžale, sta županja Cveta Zalokar Oražem in mag. Jožica Polanc, predsednica Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena, letošnjim nagrajencem podelili priznanja. Prejeli so jih: Aleksander RIHTAR - zlata plaketa za več kot šestdesetletno požrtvovalno delo v gasilski organizaciji. Tovariš Aleksander Rihtar se je rodil 26. februarja 1926 v Dobu in je pred kratkim praznoval 80-letnico, hkrati pa tudi 60-letnico aktivnega in prizadevnega dela v gasilski organizaciji, v katere delovanje je vsa vlagal vso svojo energijo, strokovnost, požrtvovalnost, prizadevnost in tovarištvo. Njegova delovna pot knjigovodskega strokovnjaka se je začela v Papirnici Količevo, nato pa v TOKO, kjer je bil finančni direktor vse do upokojitve v letu 1987. Njegove delovne zadolžitve so bile povezane tudi s funkcijami v vodstvenih organih banke in Gospodarske zbornice Slovenije, vseskozi pa se je vključeval tudi v delo v Krajevni skupnosti Dob, kjer je bil član iniciativnega odbora za ustanovitev sedanje KS, eno mandatno obdobje predsednik Sveta, pa tudi predsednik Skupščine KS. Daljše obdobje je bil delegat Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale, kjer je eno mandatno obdobje opravljal tudi funkcijo predsednika zbora. Bil je tudi poslanec v Zboru občin Skupščine Republike Slovenije ter pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez. Že od leta 1946 je član PGD Dob ter 17 let njegov predsednik. Generacije gasilcev v Dobu ga poznajo kot prizadevnega gasilca, ki ni nikoli odrekel pomoči. Leta 1955 je bil ustanovni član GZ Domžale in je danes edini živeči član tedanjega vodstva. Kar štiri mandatne dobe je opravljal v Gasilski zvezi Domžale funkcijo predsednika ter si vseskozi prizadeval za organizirano preventivno delo na tem področju, zavzemal se je za potrebno profesionalizacijo tega področja. Prizadeval si je za najsodobnejšo opremljenost vseh društev, saj se je zavedal, kako pomembna je moderna opremljenost v primeru, ko je treba posredovati. Pod njegovim predsednikovanjem, ki je trajalo vse do leta 1993, je Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 potekalo kontinuirano izobraževanje vseh gasilcev, v tem času pa so bili postavljeni tudi temelji uspešnega sodelovanja z Vatro-gasnim savezom iz Koprivnice, ki še vedno traja. Od leta 1993 je častni predsednik Gasilske zveze Domžale, za katero je dalj časa opravljal tudi naloge in dolžnosti strokovnega sodelavca. Ne smemo pa pozabiti tudi njegove vloge pri ustanovitvi in delovanju požarne samoupravne interesne skupnosti. Bil je tudi član predsedstva republiške gasilske organizacije ter član njenega častnega razsodišča. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med katerimi so tudi najvišja gasilska priznanja. Aleksander Rihtar je človek, ki ga spoštujejo vsi, ne le gasilci, ki jim je zvest vse svoje življenje. Njegovi strokovni nasveti, preudarne besede, pa tudi prijaznost, nasmeh in pripravljenost za pogovor so bili vedno njegov zaščitni znak, zato mu sogovornikov, prijateljev in znancev ni in ne bo nikoli zmanjkalo. Kulturno društvo Jožef Vlrk Dob - srebrna plaketa ob 100-letnici uspešnega dela - za njihov prispevek k razvoju kulturne, predvsem pa dramske dejavnosti v občini Domžale Rojstni dan organiziranega kulturnega življenja v Dobu je 11. marec 1906, saj so tedaj na pobudo takratnega kaplana Franca Grivca ustanovili društvo, katerega predsednik je postal kaplan in pesnik Alojzij Mer-har, ki ga nekateri poznajo tudi po psevdonimom Silvin Sardenko. Društvo je v stotih letih svojega dela prehodilo različna obdobja, v vseh pa se je čutilo prizadevanje njegovih članov, da z različnimi dejavnostmi s področja kulture bogatijo življenje ljudi na tem območju. K temu so prispevale pevske in glasbene skupine, tamburaški zbor, knjižnica, predvsem pa je za vsa obdobja značilna dramska dejavnost. Zgradili so tudi Kulturni dom na Močilniku, v katerem je bila prva predstava v letu 1986. Ta je danes center kulturnega in drugega življenja v KS Dob. Poleg rednih vsakoletnih premier Kulturnega društva Jožef Virk Dob, gostovanj različnih drugih društev ter drugih prireditev, je v zadnjih letih posebno skrb društvo namenilo mladim, katerim namenja otroški lutkovni abonma, uspešno pa mladi pripravljajo v okviru društva tudi premiere ter z njimi gostujejo. Hkrati je društvo organizator tradicionalnega srečanja gorenjskih komedijantov, uspešno sodelujejo na različnih revijah, prispevajo pa tudi k dobremu delu Zveze kulturnih društev Domžale ter Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale. m\ anje /ruskih oblačil po men - popravila - izdelava maturantskih, poročnih in veoernin oblek - izdelava plesnih oblek (lami in standard) Karmen Bergant s.p. Dvoriakova ulica 2A, Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 faifjGOSTINCAR Silva Ml/l HM SREBRNA PLAKETA -prim. dr. sc. Vellmlr VULIKIČ za prizadevanja in uspehe na kulturnem in širšem družbenem področju. Rojen je bil 9. aprila 1931 v Vi-tomerici pri Peči na Kosovem. Po narodnosti je Črnogorec. Šolo je obiskoval v Sanitetni oficirski šoli v Beogradu. Po šolanju se je preselil v Slovenijo. Po promociji na M.F. v Ljubljani, odseku za stomatologijo je postal predstojnik Stomatološkega oddelka v vojaški bolnišnici. Leta 1973 je obolel in bil invalidsko upokojen. V letu 1985 je obranil doktorat ter v letu 1988 prejel naslov primarija. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj. Vulikič je bil pobudnik za ustanovitev več strokovnih, zgodovinskih, kulturnih in drugih društev. Bil je organizator več strokovnih zborovanj. Zadnja leta je posvetil pisanju pripovedne proze, romanom, povestim in esejem. Napisal je 19 knjig, med njimi tudi s tematiko z območja Občine Domžale: V zrcalu Račnega potoka, 1989, V pajkovi mreži, 1992, Pota njegove mladosti, 1992, Beg iz pekla, 1993, Senator s Sv. Trojice, 1993, Prof. dr. Jože Rant, oče slovenskega zobozdravstva, 1995, Bratje Pirnat, 1997, Kirurgovo življenje, 1998, Mož dveh domovin - Kam-ničan v Torontu, 1998 Trideset dni med Slovenci v Melbournu, 1999, Glasbenik Stane Habe - Vrhni-čan v Domžalah, 2000, Dr. Milan Dolenc, slovenski veterinar, V iskanju sreče, 2002, kamniški kulturnik in mecen Josip Nikolaj Sadnikar, 2004. Poleg strokovnih knjig: Priročnik za bolničarje. Zobozdravstvo na Slovenskem v NOB, Zobozdravstvo na slovenskem do leta 1940 omenjam 378 prispevkov v periodiki ter preko 30 člankov in drugih prispevkov iz stroke. Dragocena so njegova sporočila s področja vojnega zdravilstva, vojne kirurgije, bogatitve Slovenske zobozdravstvene zbirke v Celju, V Muzeju novejše zgodovine. Je izjemni poznavalec slovenske zdravstvene - zobozdravstvene kulture. BRONASTA PLAKETA -Franc GOSTINČAR za dolgotrajno požrtvovalno opravljanje funkcije direktorja Doma upokojencev Domžale ter prispevek k prijetnejši starosti starejših občanov in občank občine Domžale. Franc Gostinčar, višji socialni delavec, se je v Domu upokojencev Domžale zaposlil I. januarja 1970 in v njem dela vse do letošnjega leta, ko odhaja v zaslužen pokoj. Začetno obdobje njegovega dela v Domžalah jc povezano /. gradnjo novega Doma upokojencev Domžale, ki je bil zgrajen v letu 1975 in je pomenil zanj in za vse zaposlene nov izziv, kateremu so bili kos. Tako da danes lahko rečemo, daje naš dom upokojencev urejen dom, v katerem se 167 varovancev, med njimi je 129 žensk in 38 moških, dobro počuti. V domu se zelo trudijo, da bi samo institucionalno varstvo dopolnjevali z drugimi aktivnostmi, ki pomagajo, da varovanci v domu živijo prijetno življenje, polno pestrih dejavnosti, ki jim lepšajo jesen življenja. V vseh, skoraj 36 letih je v svoje delo vključeval tako organizacijske sposobnosti Užitek življenja na prostem z zložljivimi markizami najrazličnejših oblik in velikosti BIRO BALIA d.o.o. OPRAVLJANJE STORITEV S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN VARSTVA PRED POŽAROM - izdelava ocene tveganja - opravljanje meritev mikroklime - izobraževanje zaposlenih - opravljanje periodičnih pregledov delovne opreme Omogočile vam bodo prijetno senco, dodatno zaščito pred vetrom In dežjem ali pa dodale markantno obeležje vašem lokalu. Bolkova 54, Homec 1235 Radomlje, Slovenija tel. 01 729 51 70 faks 01 729 51 75 www.blroballa.com e-mall: blro.balla@slol.net kot vse strokovno znanje, ki gaje sproti dograjeval. V dom je uvajal vedno nove oblike in metode dela ter s človeško toplino, zavzetostjo in požrtvovalnostjo prispeval, da se varovanci v domu dobro počutijo. Prizadeval si jc tudi za dobro sodelovanje z Občino Domžale. BRONASTA PLAKETA -Janja GREGORC za prizadevno delo na kulturnem področju, posebej v Simfoničnem orkestru Domžale Kamnik. Violinistka Jana Bogataj v Simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik igra že od leta 1983, od Icla 1990 pa opravlja tudi funkcijo predsednice omenjenega orkestra, s svojimi predlogi in pobudami pa sodeluje tudi v vodstvih različnih kulturnih institucij. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi in prizadevnim delom veliko prispeva, da orkester že več kot tri desetletja kot ena redkih slovenskih tovrstnih glasbenih skupin razveseljuje s svojo glasbo Domžalčane in Domžalčanke. Samo Janja ve, koliko dela mora opraviti kot predsednica orkestra ob izvajanju vsakoletnih tradicionalnih novoletnih koncertov, koliko naporov zahteva izvedba rednih letnih koncertov, nc nazadnje je v času njenega predsednikovanja Simfonični orkester Domžale -Kamnik praznoval 30. rojstni dan ter izdal spominski bilten. S svojo pridnostjo in odprtostjo zna prepričati marsikaterega od sponzorjev, da pomaga pri zagotavljanju finančnih sredstev, ki so potrebna za nemoteno delo orkestra, ki velikokrat nastopa tudi na različnih slovesnostih. BRONASTA PLAKETA- HELIOS DOMŽALE za uspešno poslovanje, zlasti pa projekte s področja varovanja okolja ter pomoči društvom in organizacijam. Dve leti po začetku redne proizvodnje v Marxovi tovarni na Kn-ličevem, torej v letu 1924, jc bilo ustanovljeno prvo podjetje kemične industrije tudi v Domžalah, kar pomeni začetek danes enega najuspešnejših podjetij na tem področju. Njegov razvoj temelji na uspešnem prodoru v svet, na iz leta v leto večjem deležu izvoza, pa tudi na naložbah, ki v prvi vr- sti zagotavljajo rast kakovosti in ekologije. Posebej dinamično je zadnje desetletje razvoja, saj se v obdobju strukturnih sprememb, razvojne preobrazbe, kapitalskih povezav in izvajanja številnih strateških projektov, odpirajo nova poglavja razvoja, ki ga označuje povezava z ameriško multinacio-nalko, iskanje vedno novih tržišč, pa tudi vrsta investicijskih vlaganj na centralni lokaciji Količevo, ki prav v zadnjih letih zagotavljajo vedno boljše rezultate. Še posebej pa je treba izpostaviti njihovo skrb za okolje in konkretno sodelovanje z društvi oz. organizacijami: Heliosov ekološki sklad, ki je po izvajanju projektov čiščenja kraških jam in oživljanja krajevnih vodnjakov tudi v občini Domžale (vodnjak v KS Ihan), edinstven primer na področju varstva okolja V Sloveniji; izvajanje aktivnosti za obnovo športnih objektov, akcija »Markirajmo planinske poti v Sloveniji« in projekt obnove slovenskih planinskih koč, v okviru katerega je bil obnovljen tudi dom Planinskega društva Domžale. NAGRADE OBČINE DOMŽALE DRUŠTVO CIVILNIH INVALIDOV VOJN SLOVENIJE za njihovo 35-lctno delo. Sliva MIZERIT za prizadevno delo na kulturnem področju, posebej za literarno ustvarjanje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Mladinsko društvo OUERCUS DOB za delo na področju organiziranega delovanja mladih. Danica ŠRAJ za delo v društvih in organizacijah v KS Radomlje. Mara VILAR za prizadevno delo na kulturnem področju, posebej za vodenje pevskih zborov ter ohranjanje starih ljudskih pesmi. Odgovorna urednica stran 5 Zahtevno gradbeno leto v Radomljah in okolici Iz Urada županje Občine Domžale Ureditveni načrt v Športni park D21 Občina Domžale namerava letos realizirati kar nekaj projektov, izmed katerih po zahtevnosti in obsežnosti zagotovo izstopa projekt rekonstrukcije radomeljskega ki i/išča. Ob njem pa bo v okolici Radomelj potekalo Še nekaj manjših projektov, v okviru katerih se bodo rekonstruirale Pelec-hova cesta ter Vaška pot v Preserjah, most čez Mlinščino ob tovarni Lip, ceste skozi Škrjančevo. Zgradilo se bo tudi izogibaiišče pri OS Preserje pri Radomljah, preselilo se bo grobišče borcev NOB, menjal pa se bo tudi vodovod na Prečni in Opekarniški ulici. Skratka, čaka nas kar naporno leto in veliko projektov. Prva gradbena dela so se začela že v aprilu, ko sta se začeli prenavljati Vaška pot in cesta skozi Škrjančevo, dela naj bi se zaključila konec aprila. Urejati se je začelo tudi novo grobišče borcev NOB na obstoječem pokopališču v Radomljah, kamor se bo grobišče, ki je v tem trenutku še ob Radomeljskem križišču, preselilo. Posmrtni ostanki (kostnica) bodo slovesno preneseni na novo grobišče pred začetkom gradbenih del v križišču v Radomljah, to je v prvi polovici maja. Prav tako so se v aprilu začela izvajati dela v Prečni in Opekarniški ulici, katerih zaključek je predviden v začetku maja. Izvajalec je Podjetje Lavaco d.o.o. iz Ljubljane. Sredi maja se bo začel naslednji projekt, na katerega se na občini pripravljamo že dolgo časa in bo zaradi zahtevnosti potekal približno tri mesece in pol -toje rekonstrukcija radomeljskega križišča, jeseni pride na vrsto še most čez Mlinščico ob tovarni Lip Radomlje. Vsi, ki se dnevno vozimo skozi križišče v Radomljah, poznamo zamaknjeno lego tega križišča, ki nemalokateremu vozniku povzroča preglavice, s tem pa tudi nepotrebno čakanje in izsiljevanje. V omenjenem križišču je bilo lansko leto izvedeno štetje prometa in ugotovljeno, da se skozi križišče dnevno pelje okoli 22.000 avtomobilov. Zaradi tako velike prometne obremenitve je nujno potrebno zagotoviti boljšo pretočnost prometa ter večjo prometno varnost za vse udeležence v prometu, kar naj bi dosegli z izgradnjo krožnega križišča. Z realizacijo tega projekta se je občina intenzivno začela ukvarjati že v začetku prejšnjega leta. Pri pripravi projektne dokumentacije, ki je bila izdelana junija 2005, je občina intenzivno sodelovala s KS Radomlje in občani glede projektantskih rešitev, da bi te kar najbolj ustrezale vsem tistim, ki jih rekonstrukcija križišča zadeva. Jeseni istega leta smo izbrali tudi podjetje za vodenje investicije, to je podjetje DDC svetovanje inženiring d.o.o. V začetku leta 2005 je bil objavljen javni razpis za izvajalca del in izbrano podjetje Strabag AG Avstrija, podružnica Ljubljana, v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ljubljana. Rekonstrukcija križišča bo potekala v več fazah in se bo predvidoma začela v prvi polovici maja, zaključila pa predvidoma konec avgusta. V prvi fazi se bo gradil ploščati prepust čez Mlinščico, kar predstavlja enega najbolj • neprijetnih delov gradnje, saj dela, ki se bodo izvajala v tej fazi, zahtevajo popolno zaporo v smeri Preserij, ki bo trajala približno en mesec. Predhodno bo za izgradnjo ploščatega prepusta potrebno zgraditi še bypass (kanal za preostalo vodo), saj bo v tem času v sli ugi le 1/3 vode. V tem času bo zaradi popolne zapore Ceste borcev proti Preserjam potekal tudi spremenjen avtobusni režim. S podjetjem Kam Bus smo se dogovorili, da bodo na tej liniji zagotovljeni dodatni avtobusi. Avtobusi, ki po redni avtobusni liniji prečkajo prepust čez KAJ JE NOVEGA? Mlinščico, bodo v času popolne zapore odložili potnike pred gradbiščem, saj bodo ti morali prečkati Mlinščico peš, nov avtobus pa jih bo čakal na začasno urejeni avtobusni postaji v križišču Pelechove ceste in VIII. Ulice (pri OŠ Preserje pri Radomljah). V času gradnje ploščatega prepusta bo iz smeri Rova in Hudo možen dostop do šole in vrtca po Bukovčevi na Prešernovo cesto in nadalje na Dermastijevo ter iz te na Cesto borcev. V smeri Volčji potok - Rova bo možen obvoz po Prečni ulici. V smeri Rova - Kamnik bo obvoz urejen po Opekarniški ulici. Na vseh ulicah, razen Opekarniški, bo možen obvoz le z osebnimi avtomobili. V času gradnje ostalih faz bo omogočen prevoz skozi križišče za lokalni promet z delno cestno zaporo, medtem ko tranzitni promet v času rekonstrukcije križišča skozi križišče ne bo možen. Za potrebe transportnega prometa poslovnih subjektov na območju Radomlje - Rova (sleparski prevoz) pa bo potrebna predhodna najava oziroma dogovor glede časa dostave oziroma prevoza tovornega vozila z vodjem gradbišča in sicer najmanj dva dneva pred dostavo. Projekt rekonstrukcije radomeljskega križišča je zelo zahteven in obsežen, zato smo se na občini nanj temeljito pripravljali dolgo časa ter skušali predvideti vse možne zaplete ter se jim izogniti, kolikor je to le mogoče. Kljub temu se bodo na mestu izvajanja gradbenih del lahko pojavile kakšne težave, ki jih bomo reševali sproti ter tako hitro, kot bo to mogoče. Ob tem vas zato prosimo za razumevanje in strpnost. Naš namen in cilj pri tem je, da z rekonstrukcijo zagotovimo večjo prometno varnost za vse udeležence v prometu in bolj tekoč promet, kar si verjetno želimo vsi, ki se dnevno vozimo skozi to križišče. O vseh novih informacijah, vas bomo pravočasno obveščali. Občina Domžale Občina Domžale ie leta 2002 sprejela ureditveni načrt Športni park 1)21, v okviru katerega je bil umeščen tudi Park tehnične kulture in varne vožnje. Površine omenjenega parka je obsegala okoli 16.000 m2. Leta 2005 je bila s strani potencialnega investitorja in pobudnika izražena pobuda, da se zaradi tehničnih zahtev pri umestitvi poligona varne vožnje, na katerih bi bilo mogoče izvajati tudi zahtevnejše preventivno izobraževanje voznikov (aqua planning in doseganje hitrosti 50 km/h) poligon poveča, tako po površini (na 25.000 m2), kot tudi po širini steze (s šest na sedem metrov) in dolžini stez poligona (s 6700 m2 na 8050m2). Občina je v juliju začela s postopki sprememb omenjenega akta, sprejetje bil Program priprave, odlok je bil sprejel v novembru 2005 v prvi obravnavi, v času od 9. 12. 2005 do 7. 1. 2006 pa je potekala javna obravnava. Akt v tem trenutku še ni sprejet in je v fazi oblikovanja stališč do pripomb iz javne razprave - zaradi številnih različnih mnenj in interesov so že bili ter bodo sklicani dodatni sestanki. V javni obravnavi smo bili soočeni s številnimi pomisleki, nasprotovanji in oblikovanjem civilnih iniciativ proti razširitvi Parka tehnične kulture. Vzrok za to tiči v nedorečenosti v zvezi z možnostjo, da se poleg vsebine poligona varne vožnje v parku dogajajo tudi motorne in druge dirke. Občina je bila v fazi sprejemanja akta s strani potencialnega investitorja seznanjena o njegovi želji in nameri, da bi se občasno (največ trikrat letno) lahko v parku odvijale tudi supermoto, mini moto dirke ter tekmovanja skuterjev. Ob tem je potrebno poudariti, da glede na standarde za večje dirke in cestno hitrostne dirke motorjev večjih kubatur, na načrtovanem, tudi povečanem poligonu, te niso mogoče. Občina Domžale se zaveda, da je v bližini naselje, zato bom sama predlagala, da bo občina v celoti in z jasnimi dikcijami v tekstu sprememb ureditvenega načrta prepovedala vsebino kakršne koli dirke - torej tudi tiste občasne z manjšimi motorji. Ker je občina tudi lastnica zemljišč, na katerih naj bi se zgradil omenjeni park, bom občinskemu svetu tudi predlagala, da v pogodbi o oddaji zemljišč - za katere bom predlagala, da se oddajo z javnim razpisom - prav tako ni dovoljen namen za potrebe kakršnih koli gokard, motorističnih ali avtomobilskih dirk. Obenem pa se zavedamo tudi pozitivnih stvari, ki jih prinaša Park tehnične kulture in varne vožnje, zato bomo zaradi tehničnih zahtev nujno povečanje površin parka podprli. S tem bomo avtošolam in njihovim bodočim Šoferjem z našega območja omogočili opravljati prve ure vožnje ob opravljanju vozniškega izpita v naši občini. Povečala naj bi se tudi prometna varnost, saj so preizkusi in učenje varne vožnje na poligonih ter seznanjenje s pastmi na cesti, zelo pomembne, zlasti za mlade šoferje. Zato je umeščanje Parka tehnične kulture podprl tudi Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu RS. Zavedamo se, da je omenjena dejavnost komercialna, zato bomo to v dogovorih in pogodbah z izvajalcem dejavnosti v nadaljnjih postopkih upoštevali ter poskrbeli, da občina ne bo oškodovana. Park je umeščen v skladu z novo Uredbo o mejnih kazalcih hrupa v okolju v lil. območje varstva pred hrupom (to je določeno za zelene in športne površine, kamor sodijo površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča), mejne vrednosti hrupa pa se gibljejo med 50 - noč in 60 - dan dBA; po starem, razveljavnem pravilniku je bilo to 11. območje - mnogi so v tem videli slabe namene, a gre zgolj za spremembe določil in prilagoditev novi uredbi, ki je stopila v veljavo s 1. 1. 2006. Cveta Zalokar Oražem. županja Občine Domžale OD TU IN TAM stran Javno povabilo V okviru priprave Strategije prostorskega razvoja ter Prostorskega reda občine Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja pripravlja vrsto strokovnih zasnov, ki bodo podlaga pri pripravi obeh prostorskih dokumentov. Tokrat so se zaključile interdisciplinarne študentske prostorske delavnice »Domžale 2006«, kjer so svoje rešitve in poglede na prostor pripravili študentje štirih ljubljanskih prostorskih študijev, pod strokovnim vodstvom profesorjev in asistentov. Vabimo vas. da se predstavitve udeležite tudi vi, spoštovane občanke in občani občine Domžale, vabljena pa je seveda tudi druga zainteresirana javnost. Študentje fakultete za gradbeništvo in geodezijo in geodezijo ter fakultete za arhitekturo bodo predstavili predlog izhodišč za urbanistične zasnove za naselja Radomlje in Pre-serje. Dob, Krtina, Ihan, Dragomelj in Rova, študentje Oddelka za geografijo filozofske fakultete bodo predstavili položaj občine Domžale v Ljubljanski urbani regiji z vidika dejavnosti, študentje Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete pa bodo predstavili izhodišča za izdelavo strokovnih podlag območja krajinske prepoznavnosti Dolsko Krumperk Predstavitev bo potekala 10. maja, 2006 ob 16.30 uri v kulturnem domu Groblje. Ob predstavitvi bo možen tudi ogled razstave plakatov s povzetki rezultatov, predstavitveno gradivo pa bo kasneje na ogled tudi na glavnem hodniku Oddelka za prostor in varstvo okolja na Savski 2 v Domžalah. Vljudno vabljeni! Tradicionalno srečanje predsednikov društev s področja turizma Zase in za vse, ki nas radi obiščejo Pred kratkim so se na vsakoletnem tradicionalnem srečanju predsednikov društev s področja turizma srečali predsedniki turističnih in drugih društev, ki s svojimi dejavnostmi poskrbijo za prijetnejše razpoloženje na območjih, kjer delujejo. Čiste in zelene Domžale V mesecu aprilu, točneje 10. aprila 2006, se je v Domžalah pričela akcija Za čisto in zeleno občino Domžale. V sklopu akcije, ki sovpada z akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in odvoza kosovnih odpadkov, se občani aktivno vključujejo v najrazličnejše dejavnosti, ki pripomorejo k čistejši in lepši podobi našega mesta. Vsako leto, ko skopni sneg in se pričenjajo najrazličnejša spomladanska dela, se pred prvimi cvetlicami pojavijo kupi odloženih ali odvrženih odpadkov. Namen akcije ni samo čiščenje, ampak tudi osveščanje in obveščanje občanov. Ker je ločeno zbiranje odpadkov še vedno za večino ljudi velika novost, je zato pred nami še dolga pot. S čistilnimi akcijami brez sporočila namena se ustvarja samo nov prostor brezvestnim onesnaževalcem. Z ločenim zbiranjem odpadkov se očitno zmanjšuje količina odloženih odpadkov na deponije. Kljub temu pa še vedno preveč odpadkov konča kot mešani komunalni odpadki na deponijah ali, še slabše, na črnih odlagališčih. Vsakoletno JKP Prodnik za občane organizira dve akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odvoz kosovnih odpadkov, poleg tega pa lahko še vsako gospodinjstvo v lastni režiji pripelje na odlagališče Dob do 2m3 nenevarnih odpadkov. S tega vidika res ni razloga, da bi odpadke odlagali drugje. Najboljši način, kako zmanjševati količino mešanih komunalnih odpadkov, je učenje naših najmlajših. V okviru ekošole, ki se izvaja na večini slovenskih šol, se naši prihodnji rodovi skozi najrazličnejše delavnice učijo pravilnega ravnanja. Z uveljavljanjem termina »potrošniška družba« se povečuje tudi količina in vrsta odpadkov, saj je vse več izdelkov lično zapakiranih v embalaži, ki po nakupu postane neuporaben odpadek. Zavedanje problema, ločeno zbiranje in zmanjševanje količine odpadkov so temeljni pojmi reševanja globalnih problemov z odlagališč in sežiganja. Na seji Odbora za varstvo okolja, 12. aprila 2006, so bili prisotni člani odbora za varstvo okolja iz vseh političnih strank, direktor oddelka za komunalo g. Obreza, referent s tega oddelka g. Bizjak in komunalni inšpektor g. Bokan. Beseda je tekla predvsem o poteku akcije Za čisto in zeleno občino Domžale, kjer naj bi sodelovala športna društva, ribiči, lovci, kinologi, taborniki in osnovne šole. Posebej se je poudarilo, da je potrebno vzpodbuditi tudi hišne svete, da se očistijo okolice blokov. Problem so tudi pasji iztrebki in nujnost postavitve pasjih stranišč ob sprehajalnih poteh. Sklep vseh prisotnih je bil, da se bo vsak udeležil čistilne akcije na območju, kjer živi. Poleg operativnih sklepov se je odbor zavzel za trajnostni razvoj ekološke zavesti v občini. Tako naj akcija ne bi pomenila samo čiščenja občine ampak predvsem »zelen« način življenja vsakega posameznika. V ta namen bi bilo potrebno nenehno obveščanje in osveščanje občanov na področju varovanja okolja, in sicer preko medijev ter tiskanih brošur, zgibank ali letakov. S še bolj intenzivnim delom / mladimi predvsem v šolah, pa bi zagotovili čistejšo bodočnost prihodnjim rodovom. Odbor za varstvo okolja Območna organizacija Rdečega križa Domžale krvodajalska akcija 2006 Vabimo Vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 18. maja, in petek, 19. maja 2006 Z vabilom se tokrat osebno obračamo na Vas ter Vas vabimo, da se v dneh krvodajalske akcije pridružite vsi, ki ste zdravi, stari nad 18 let in želite ozdraviti sočloveka. Načrt krvodajalske akcije je poslan tudi vašim podjetjem, ustanovam in zavodom, v katerih ste zaposleni in imate večjo možnost izbire prijave. V okoljih kjer živite, vas bodo obiskali aktivisti krajevnih organizacij RK in vas povabili, da se skupno z njimi udeležite krvodajalske akcije. Darovanje krvi je izraz visoke stopnje humanosti in zavesti pomagati človeku. V razvitih družbah naj bi vsak zdrav človek v starosti otl 18. do 65. leta starosti daroval kri nekajkrat v življenju. Tako se zagotavlja zdravstvu dovolj tega nenadomestljivega zdravila ob vsakem Krvodajalci in krvodajalke boste kri darovali na ZAVODU ZA TRANSFUZIJO KRVI V LJUBLJANI, Šlajmarjeva 6/ pred porodnišnico/ do 15. ure, ob četrtkih do 17. ure. Pred darovanjem krvi boste zdravniško pregledani. Prosimo vas, da na ta dan ne zajtrkujete nič mastnega, tudi ne mleka in mlečne kave, lahko pa zajtrkujete čaj, kruh z marmelado ali sadje. Po odvzemu krvi si postrezite v samopostrežni jedilnici Zavoda z jedili po vašem okusu in popijfe veliko limonade, soka ali čaja. Če še ne veste, spoštovane krvodajalke in kr-vodajalc, imate vsi, ki ste darovali kri že več kot 20-krat, 10% popust pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Krvodajalec ima na dan darovanja krvi prost dan in na Zavodu za transfuzijo krvi dvigne potrdilo, ki ga dostavi svojemu delodajalcu in ta Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predloži refundacijski zahtevek. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 729 23 33. Za vašo dragoceno udeležbo se vam vnaprej zahvaljujemo! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE hkrati pa vsako leto znova s prireditvami privabijo v našo občino številne obiskovalec in obiskovalke. Tudi leto 2005 je minilo v prijetnem druženju, varovanju okolja, predvsem pa v številnih prireditvah, ki so bile vse po vrsti dobro obiskane. V vsebinskih poročilih posameznih predsednikov društev smo prepoznali veliko skrb za ohranjanje kulturnih običajev, ki sc kažejo zlasti v sekcijah narodnih noš, ki vsako leto obiščejo več deset prireditev doma in v tujini ter tako ohranjajo naša izročila, ki so še posebej prisotna v Folklorni skupini Domžale. Narodni običaji so tudi podlaga za druge številne prireditve, od tistih, povezanih s posameznimi prazniki (gregorjevanje, božič, velika noč), do drugih, s katerimi želimo ohranjati kulturna izročila ali pa le tradicijo nekdanjih kmečkih del, ki prav zaradi prizadevanj naših društev ne bodo nikoli izumrla (žetev, mlačev ipd.). Leto 2005 je bilo bogato s tovrstnimi prireditvami, ki so jih na kratko predstavili predsedniki društev. Med njimi je bila tako v letu 2005 posebej odmevna Pod-oknica Nedeljskega, ki jo je v organizaciji Turističnega društva Turnše, Češenik obiskalo kar nekaj tisoč obiskovalcev in je bila odmevna v slovenskem prostoru, ob tem povejmo, da imajo v društvu tudi lastni pevski zbor; Turistično društvo Ihan se lahko pohvali, da je v sodelovanju s Heliosom in drugimi dobilo nov vodnjak, ki pomeni pomembno pridobitev za ta del naše občine, ga. Nevenka Narobe je med drugim poročala o odličnem sodelovanju z mladimi Člani turističnega krožka na OŠ Rodica ter o tradicionalni skrbi za okolje; v Turističnem društvu Radomlje posebno skrb namenjajo ZELENI POBUDI in urejanju vrste športnih površin na Škrjanče-vem; na Rovah so ponosni na nov prospekt ter glasilo in številno udeležbo mladih v delu društva; Društvo narodnih noš Domžale med drugim vzorno skrbi za Me-načn'kovo domačijo. Turistično Krajane Krajevne skupnosti Venclja Perka obveščamo, da lahko okrasno cvetje dobijo brezplačno v cvetličarni Ksenija (pri pokopališču) v petek, 5. maja, od 16. do 19., v soboto, 6. maja, od 9. do 12. ure. Krajani, ki sami ne morejo priti po cvetje naj to sporočijo na telefon 031-376-268 in jim ga bomo dostavili. Akcijo podpira tudi Občina Domžale in Cvetje Ksenija. Skupaj polepšajmo našo krajevno skupnost ter sc potrudimo za lep videz kraja. KS Venclja Perka rekreativno društvo Konfin, tokratni gostitelj srečanja vodstev turističnih društev, pa si s svojimi akcijami predvsem prizadeva za ohranjanje starih običajev. Tej tematiki so posebno skrb v letu 2005 namenili v Turističnem društvu Rača, saj so v OŠ Krtina pripravili razstavo miniaturnih kmečkih voz, v Turističnem društvu Domžale pa gradijo svoje prostore. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, je predstavil tudi skupne projekte, od katerih se bodo nekateri nadaljevali tudi v letu 2006. Tako bodo društva nastopila na razstavi cvetja v Ar-boretumu Volčji Potok, z njihovo dejavnostjo se boste lahko srečali na HITovem sejmarjenju, skupaj pa bomo pripravili tudi zloženko, v kateri boste našli njihove najpomembnejše prireditve v letu 2006. Dejavnost društev s področja turizma v letu 2005 je pohva- lil tudi podžupan Vinko Juhart, ki je na kratko predstavil najpomembnejše dejavnosti s tega področja v letu 2005 ter zaželel vsem društvom veliko uspešnih aktivnosti, s katerimi bogatijo vsakdanje življenje naših občanov in občank, pa tudi vseh drugih obiskovalcev, ki se radi udeležujejo tovrstnih prireditev. Ob koncu posveta so predsedniki društev predstavili tudi najpomembnejše prireditve v letu 2006, nekatere so že uspešno izvedli, mi pa vam jih bomo predstavili v eni od naslednjih Številk Slamnika ter vas povabili, da se pridnim članom in članicam društev s področja turizma pridružite. Prav ob končuje TRD Konfin pripravil prijetno družabno srečanje, za kar se še posebej zahvaljujemo ge. Polonci Ravnikar ter vodstvu društva. 0. U. 36 let uspešen direktor Doma upokojencev Domžale Hvala, Franc Gostinčar, in veliko prijetnih trenutkov v pokoju Županja Cveta Zalokar Oražcm se je pred kratkim na prijetnem srečanju poslovila od dolgoletnega direktorja Doma upokojencev Domžale, Franca Gostinčarja, ki je za svoje predano delo prejel tudi letošnjo bronasto plaketo Občine Domžale. franc Gostinčar je v nekdanji dom upokojencev na Ljubljanski 36 prišel v januarju 1970. Na srečanju z županjo, kjer je bila prisotna tudi njegova žena Danica, je obudil spomine na prve dni dela v nekdanjem domu, kjer so bili moški in ženske ločeni, kopalnice pa le na hodniku, tako da si lahko samo predstavljamo, v kako težkih pogojih so delali zaposleni. Začetno obdobje njegovega dela v Domžalah je bilo povezano z gradnjo novega doma upokojencev, v katerega so se vselili 1975. leta ter je v njem vseskozi opravljal funkcijo direktorja. Deloval je v različnih obdobjih, skupaj z zaposlenimi vedno znova sprejemal nove izzive ter se predvsem trudil, da se je v domu upokojencev vedno kaj dogajalo. Posebej pomembno pa je, da se v kulturno in družabno življenje vključujejo tako varovanci kot osebje doma. Tako so zaživeli pevski zbori, s katerimi so nastopali celo na revijah, varovanci plešejo v folklorni skupini, svoje pesmi in zgodbe berejo na proslavah, zaposlena dekleta so ustanovila pevski zbor Rumene vrane in še bil lahko naštevali projekte, ki so bili izpeljani v obdobju, ko je bil direktor Franc Gostinčar. Dom upokojencev ima pod njegovim vodstvom vedno odprta vrata za vse, ki želijo s svojimi programi popestriti življenje v domu (šole, kulturne skupine ipd.) Dom vseskozi uspešno sodeluje tudi s dobrodelnimi organizacijami, vrtci, šolami ter društvi. Gospodu Francu Gostinčarju, ki je v vseh, skoraj 36 letih, v Domu upokojencev Domžale s svojo človeško toplino, zavzetostjo in požrtvovalnostjo prispeval, da se varovanci v domu dobro počutijo ter je v vseh teh letih pomembno prispeval k prijetnejši starosti več sto starejših ljudi, se je županja s simboličnim darilom glineno Domžalčanko znane umetnice Fadine Korbar, zahvalila za opravljeno delo pa tudi za sodelovanje z občino na področju skrbi in varovanja starejših oseb, hkrati pa mu je zaželela prijetno jesen življenja. In kaj bo delal g. Gostinčar kot upokojenec? »Če imaš hišo in vrt pa malo živine, ni nikoli dolgčas in nikoli ne zmanjka dela, pa še za kakšno krajše potovanje bo ostalo kaj časa,« je povedal novi upokojenec, ki mu tudi sama želim veliko zdravih in prijetnih trenutkov v njegovi jeseni življenja. Odgovorna urednica Minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver, na Srednji šoli Domžale Pohvala za vedoželjnost in vključenost v reševanje problemov Najbrž večina bralk in bralcev Slamnika pozna film, s katerim se je skupina učencev Srednje šole Domžale »proslavila« na Internetu in dosegla, da se je nekaj dni govorilo predvsem o njihovem »divjanju« na šoli. Zadeva je bolj podrobno zanimala tudi dr. Milana Zvera, ministra za šolstvo m šport, ki je skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem obiskal Srednjo šolo Domžale, sodeloval na okrogli mizi ter se prepričal, da so razmere na šoli bistveno boljše, kot so jih prikazali mediji. Prihod ministra so pospremili številni novinarji, ravnatelj šole mag. Primož Škofic pa ga je, skupaj z županjo ter v spremstvu vodstva Srednje šole Domžale, popeljal po nekaterih učilnicah, kjer so mu pokazali računalniško učilnico, sobo za učenje tujih jezikov ter druge pridobitve, hkrati pa seje minister prepričal, da znajo dijaki in dijakinje posneti tudi drugačne filme. Sledila je okrogla miza, ki jo je vodil sociolog Brane Vončina. Mišljena je bila kot soočenje mnenj v obliki pogovora, vendar se je kljub napisani usmeritvi Pogovor, pogovor, pogovor, pogovor izza dogodka, pozitivno naravnan, okrogla miza žal spremenila v daljše predavanje, ki ga je večina novinarjev protestno zapustila, avtorjev spornega filma pa na okrogli mizi sploh ni bilo. Mag. Primož Škofic, ravnatelj, je po uvodnem pozdravu povedal, da se podobni dogodki najbrž ne dogajajo le na Srednji šoli Domžale. Posneti film ni slika slovenskih srednjih šol, niti slika domžalske srednje šole: ob njem je najprej pomisli na dijake, njihove starše in profesorje, je bil pa tudi osebno prizadet. Pogovor, kolikor gaje bilo, je bil tudi zaradi ministra, sproščen zanimiv in vsekakor informativen. Profesorji so predočili stiske, ki jih občutijo predvsem na vzgojnem področju, kjer sc počutijo zelo »osamljene«, mnogokrat je delo zelo težko in zahteva izjemne napore. Minister dr. Milan Zver je dejal, daje zadeva večplastna in da bi se sam v položaju kot starš težko znašel. S svojim obiskom daje podporo vodstvu šole, hkrati pa seje tudi prepričal, da dogodek, posnet na filmu, ni tipi- Saipi škisi na Skisovi tržnici Maj je tu in z njim že 9. študentska povorka. Škisova tržnica je vsesplošna, razgibana, pestra prireditev, kjer se zberejo in po regijah predstavijo vsi slovenski študentski klubi. Pridi in "ajdi tudi nas! V sredo, 10. maja, se bomo v Ljubljani na letnem telovadišču Ilirija (ob Tivoliju) zabavali na celodnevnem šovu, Kjer bo poskrbljeno za dobro počutje m odklop pred izpiti. Škisova tržnica z zborom slovenskih študentskih klubov in njihovih (nejčlanov združuje namreč vso Slovenijo, zato zabave in zanimivih čutnih dražljajev zagotovo ne bo manjkalo. Okušali bomo kulinarične dobrote iz različnih slovenskih reS'J, poslušali glasbo na dveh odrih z različnim repertoarjem (za vsakega nekaj), preizkusili se bomo lahko v različnih športnih aktivnostih in še in še. Dogajanje na Škisovi tržnici je super sprostitev, saj smeha polna in pesmi pojoča družba zagotovo vsakogar potegne ven iz vsakdana. Tudi Študentski klub Domžale bo prisoten. Za več informacij si poglej škisovo spletno stran www.skisov;i-tr/.nica.si; da pa ti tudi v drugih dneh ne bo dolgčas, preleti še našo spletno stran www.student.ski-klub.com, kjer boš našel kopico dejavnosti, ki ti lahko popestrijo in polepšajo že tako lepe dneve. Se vidimo! Ana Strnad Steg homških sončkov v Čistilna akcija na Homcu Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov vsako leto ob dnevu Zemlje pripravi vrsto projektov, ki skušajo spodbuditi skrb za okolje in odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Praznik je priložnost, da preverimo naš način življenja in za lepšo prihodnost Zemlje že danes nekaj naredimo. Tudi skavtinje in skavti Stcga homških sončkov vsako leto v svoje delovanje vključujemo aktivnosti, povezane z. varovanjem stvarstva in zavestjo, da je le-to dar, za katerega smo odgovorni. V soboto, 8. aprila, smo se tako v 'epem številu - bilo nas je 35 - udeležili čistilne akcije, s katero smo se Povezali tudi s člani Krajevne skupnosti Homec. Navsezgodaj smo se Podali na lov za vso ropotijo, majhno in veliko umazanijo, ki ne sodi v naravo. In nabrali kar 34! velikih črnih vreč, nekaj odpadkov pa je bilo celo tako velikih, da smo jih le s skupnimi močmi uspeli prilovori-b do smetnjakov. Izvedli smo tudi tekmovanje za največjo in najbolj nenavadno smet. Prav neverjetno je, kaj vse se skriva med zelenjem! Usta smo imeli do ušes in še čez, ko se nam je okrog poldneva zazdelo, da je Homški hrib z našo pomočjo spet malo lažje zadihal. Hkrati pa se je sem in tja zaslišalo tudi kakšno tarnanje ... Pa ne nad smetmi - te niso same krive, da so se znašle v zeleneči naravi. Ne ne ... Zagodr-njali smo nad vsemi, ki pozabljajo, da se svečo, ki pogori, vrže v smetnjak, odslužen pralni stroj pelje na odpad, papirček, ki ostane od prigrizka na poti skozi gozd, pa spravi v žep in odvrže med smeti kasneje. Ni dovolj poskrbeti za urejeno domače dvorišče, odvečno ropotijo pa odvreči onkraj plota. Včasih je treba pogledati malo dlje. Zemlja nam bo hvaležna, če bomo znali živeti - rni-sel ustanovitelja skavtstva, ki pravi: »Pustimo ta svet vsaj malo lepši, kot smo ga prejeli.« (Baden Powell). Simona Jeretlna, Steg homških sončkov čen odraz razmer in odnosov na šoli. S svojim obiskom je želel vodstvu šole pokazati obliko pomoči, kakršno lahko nudi, vendar v vsakem podobnem primeru ne bo mogel priti na vsako šolo. Podobno dejanje se lahko še zgodi, saj je takih šoi, kakršna je v Domžalah, še nekaj. Poudaril je, da bo država vlagala v dodatno izobraževanje učiteljev, v njihovo usposabljanje za preprečevanje kriznih situacij. Nasilje v šolah je širši družbeni problem. V zvezi s filmom mu veliko pomenijo opravičila dijakov in njihovo prostovoljno delo. Z zanimanjem je prisluhnil nekaterim ozaveščenim mladim, pohvalil njihovo vedoželjnost in vključenost v reševanje problemov, ki so se nakopičili. Živa šola prinaša marsikaj, utrip šole ne more biti docela mrtev, mir v razredih ne pomeni dobrega, saj se morajo dijaki živo vključevati v vsa dogajanja na šoli. Namen okrogle mize, da se Srednjo šolo Domžale pokaže v drugačni luči, kot si jo je ustvarila javnost na podlagi filma, je bil dosežen, iz razmisleka o neprijetnem dogodku pa so se vsi marsikaj naučili. Županja Cveta Zalokar Oražem je novinarjem povedala, da mora biti kazen za dijake primerna, čeprav se ji zdi, da so bili z vso izpostavljenostjo na nek način že kaznovani. Dogodek je že dal dijakom iztočnico za razmislek o tem, ali si želijo hoditi v šolo, ki ni na dobrem glasu, ali pa sami prispevajo k slovesu šole. Na domači novinarski konferenci pa je županja Cveta Zalokar Oražem govorila tudi v zvezi z gradnjo telovadnice ob domžalski srednji šoli. Občina je formalni lastnik zemljišč za gradnjo telovadnice in od ministrstva pričakuje, da bo projekt uvrstilo v program čim prej, saj je za občino absolutno nesprejemljivo, da se z njim odlaša. Zato je občina namenila v proračunu denar za pripravo najosnovnejše dokumentacije, ministrstvo pa bi moralo takoj naročiti oz. pripraviti evidentifikacijski dokument in začeti z izbiro izvajalcev. Dijakom bi telovadnica in spremljajoči prostori, v katerih bi zagotovili najosnovnejše možnosti za njihovo prehrano, veliko pomenilo. Županja je s tem že seznanila dr. Zvera in ga zaprosila za čimprejšnji začetek gradnje cca 950 m2 velike telovadnice, katere vrednost je do 500 mio sit, ob njej pa se bo gradila tudi kuhinja ter razdelilnica hrane. Odgovorna urednica aj .....-.- Srednja šola Domžale Tekmovanje v tehniki prodaje Dijaki Srednje šole Domžale, ki se izobražujejo za bodoče PRODAJALCE, so se 11. 4. 2006 udeležili državnega tekmovanja v TEHNIKI PRODAJE. Tekmovanje je bilo na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper. Tovrstno tekmovanje poteka vsako leto, letošnje je bilo že trideseto po vrsti. Tekmovanja seje udeležilol6 srednjih šol, ki izobražujejo za poklic PRODAJALEC. Srednja šola Domžale je v skupni razvrstitvi zasedla 4. mesto. Tekmovalci so se pomenili na šestih različnih področjih, in sicer v prodaji kozmetike, konfekcije, metrskega blaga, živil, gospodinjskih aparatov in žele/ume, kjer so morali pokazati veliko znanja, ki ga pridobijo med triletnim izobraževanjem. Ga. Andreja Rupnik in Karmen Koprivec sta se udeležili tekmovanja kot spraševalki in sicer na področjih kozmetike ter bele tehnike. Dijaki in njihovi mentorici, ga. Dragica Bider in ga. Vitomira Škrabanja. so v pripravo vložili veliko dodatnih ur, kar se je pokazalo tudi na samem tekmovanju, saj so dosegli izjemne rezultate na posameznih področjih: Matic Kern - 1. mesto s področja kozmetike, Nika Pavlic - 2. mesto s področja konfekcije, Špela Rogač - 2. mesto s področja metrskega blaga. Katarina Berlic- 3. mesto s področja mali gospodinjski aparati. Indira Behič - 6. mesto s področja živil in Vasja Tome - 9. mesto s področja železnine. Vsem dijakom in mentoricama čestitamo za dosežene rezultate! Marjan Ravnikar CENTER ZA MLADE DOMŽALE vabi na kreativne delavnice za vse generacije Izdelovanje nakita iz usnja in torba iz kvadratkov pod mentorstvom akad. slikarja Vojka Aleksiča. Prva delavnica bo potekala v dveh delih - dva četrtka in sicer 11. in 18. maja ob 17 uri, kjer boste oblikovali nakit iz usnja in drugih materialov, jih povezali v celoto v vizualnem (barve, strukture...) in tehničnem smislu (sestavljanje, lepljenje, prepletanje...) in pri tem čimbolj delovali kreativno. Druga delavnica bo v četrtek, 1. 6. ob 17 uri. Izdelava in oblikovanje torbic (cekarjev) za poletje iz ostankov usnja v različnih barvah. Z malo domišljije si lahko sami izdelate torbico po svojem okusu. Na delavnici se boste seznanili z enim od načinov, kako z izsekovanjem usnja in s spenjanjem z zakovicami naredite torbo. Obvezne predhodne prijave do zasedbe mest na tel.: 722-66-00 Predstavljamo štipendiste Občine Domžale - Manca Štrukelj Brez muje se še čevelj ne obuje Naslov, ki ste ga prebrali, sem izbrala izmed odgovorov dijakinje četrtega letnika Gimnazije Domžale, Mance Štrukelj, ki jo tokrat predstavljam v rubriki, kjer lahko berete o štipendistih naše občine. Na vprašanja odgovarja kratko in jedrnato, zelo konkretno, kar kaže na to, da dobro ve, kako naprej. Začeli sva s spomini, ki jo vežejo na Osnovno šolo Domžale. Navdušeno je povedala: Na osnovno šolo me vežejo lepi spomini. V času osnovnošolskega šolanja sem namreč začela plesati v plesno navijaški skupini Soviče, s katero smo pričele dosegati zelo odmevne rezultate. Ravnateljica gospa Polan-čeva ima ogromno posluha za mlade. Vedno nam je bila pripravljena pomagati in nas še vedno vzpodbuja ter nam stoji ob strani. Je osnovna šola dala dovolj znanja? Znanja smo si nabrali dovolj. Kako do prav dobrega oziroma odličnega uspeha v srednji šoli? Za doseganje prav dobrega ali odličnega uspeha v srednji šoli, v mojem primeru Gimnaziji Domžale, se je potrebno malo bolj potruditi, a z dobro voljo se da vse. Si dijakinja četrtega letnika, kako se pripravljaš na maturo? V Soli skupaj ponavljamo in se pri- pravljamo na maturo. Doma pa seveda utrjujemo. Že veš, kako naprej? Vpisala sem se na Biotehnično fakulteto. Kakšen je tvoj življenjski cilj? Želim uspešno zaključiti načrtovani študij ter kasneje upam tudi na zaposlitev. Za kaj porabljaš štipendijo? Štipendijo zelo uspešno porabljam. Naši nastopi in tekmovanja so namreč zelo dragi. Rada se tudi lepo oblečem, planiram pa opraviti tudi vozniški izpit Tvoj moto, kakšna posebna misel? Brez muje se še čevelj ne obuje Kaj delaš v prostem času? Moj prosti čas izpolnjujejo treningi, nastopi. Potovanja na le-te. Kar pa ga še ostane, si rada ogledam kak film, se malo namočim v bazenu, pa spim tudi rada. Kaj bi v Domžalah spremenila? Prepričana sem. da ne bi imeli nič proti kakšni diskoteki. Želim si. da bi ostale ali pa postale še bolj zelene (parki, zelenice, otroška igrišča). Hvala in uspešno na maturi! Vera Vojska ¿& dogodki v ^ CENTRU ZA MLADE DOMŽALE Ljubljanska 70, tel.; 722-66-00, e-mail: czm@siol.net, www.i-rose.si TORKOVI KULTURNI VEČERI Torek, 9. 5., ob 20.00 uri v CZM Otvoritev fotografske razstave » PORTRETI« fotografa Andraža Gre-goriča. Do takrat si v CZM lahko ogledate slikarsko razstavo Irene Osolnik. ŠOLA ZA STARŠE - vsako tretjo sredo v mesecu. Sreda, 17. 5. ob 18.00 uri v Knjižnici Domžale. Tema: PROBLEMI ODRAŠČANJA Vodita prof. Lili Jazbec in prof. Pavla Klinar. MEDGENERACIJSKE KREATIVNE DELAVNICE: IZDELOVANJE NAKITA IZ USNJA pod mentorstvom akad. slik. Vojka Aleksiča. Delavnica bo potekala v dveh delih (dva četrtka ob 17.00 uri in sicer 11.5. in 18.5.), kjer boste oblikovali nakit iz usnja in drugih materialov, jih povezali v celoto v vizualnem (barve, strukture...) in tehničnem smislu (sestavljanje, lepljenje, prepletanje...) in pri tem delovali čimbolj kreativno. TORBA IZ KVADRATKOV v četrtek, 1. 6., ob 17.00 uri v CZM, pod mentorstvom akad. slik. Vojka Aleksiča. Izdelava in oblikovanje torbic (cekarjev) za poletje iz ostankov usnja v različnih barvah. Z malo domišljije si lahko sami izdelate torbico po svojem okusu. Na delavnici se boste seznanili z enim od načinov, kako z izsekovanjem usnja in s spenjanjem z zakovicami naredite torbico. Obvezne prijave do zasedbe mest na tel.: 722-66-00 VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. ČETRTKOVA SVETOVALNICA - vsak zadnji četrtek v mesecu Prof. Pavla Klinar bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. CENTER ZA MLADE DOMŽALE V vabi v v SOLO ZA STARŠE Odraščanje?! Prelomno obdobje v družini. Naporno za otroke in stresno za starše. obdržati dober oanos/ Nuaj je pum mi «•»«,! ' Na ta in podobna vprašanja bomo iskali odgovore v sredo, 17. 5. 2006, ob 18. uri v prostorih •"relomno obdobje v družim. Naporno za umne in vzgojitelje in okolje. Kako razumeti najstnika? Kako er odnos? Kdaj je potrebno zadržati trdno mejo? Knjižnice Domžale. Klub županov LDS v Domžalah Priprave na lokalne volitve in manifest LDS -Za ljudi pred profitom Župani LDS iz vse Slovenije se združujejo v klub, v okviru katerega se redno sestajajo ter na teh sestankih sprejemajo dogovore, predvsem pa si izmenjujejo izkušnje. Zadnji tak sestanek je bil sredi aprila v Domžalah, poleg županov pa se ga je udeležilo najožje vodstvo republiške LDS z Jelkom Kacinom na čelu. Zbrane je v imenu gostiteljev najprej pozdravil predsednik Občinske organizacije LDS Domžale, Toni Dragar, ki je na kratko predstavil čino Domžale, nato pa predstavil situacijo LDS v naši občini, posebej pa je spregovoril tudi o pripravah na lokalne volitve, ki so bile ena od tem omenjenega sestanka. V nadaljevanju je Jelko Kacin, predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ocenil trenutno politično situacijo v državi. Predvsem je govoril o vzrokih, zakaj LDS ne pristopi k partnerstvu za razvoj, predstavil je podrobna stališča LDS k tako imenovanim »vojnim zakonom«, spregovoril pa tudi o položaju podpredsednika Državnega zbora Marka Pavliha ter njegovem odnosu do predsednika Cukjatija. Jelko Kacin je spregovoril tudi o dokumentu za bližnjo programsko konferenco Manifestu Liberalne demokracije Slovenije, ki smo ga poimenovali - ZA LJUDI PRED PROFITOM. V njem smo posebej izpostavili: naše vrednote: svobodo, enakopravnost, solidarnost, socialno pravičnost, zakonitost in strpnost; poudarili, da ustvarjamo družbo svobodnih, odgovornih in solidarnih državljanov ter da si prizadevamo za državo, ki ustvarja pogoje za blagostanje svojih državljanov. Želimo sodelovati pri vseh odgovorih na izzive prihodnosti, odločati, v kakšnem svetu želimo živeti, prizadevali pa si bomo za več demokracije, za ustvarjanje priložnosti, vzdržnost okolja, katerega varovanje je ena od najpomembnejših vrednot; smo proti revščini in socialni izključenosti ter za novo pogodbo med generacijami. Na posvetu so veliko besed namenili tudi pripravam na lokalne volitve, del časa pa so župani izkoristili tudi za predstavitev problematike, s katero se srečujejo pri svojem delu. Vsi po vrsti so poudarili, da imajo zaradi nove oblasti precejšnje težave pri svojem delu v posaine/nih lokalnih skupnostih. LDS Domžale LDS Ne verjamemo »Partnerstvu za razvoj« V zadnjem času se je v javnosti veliko govorilo o »Partnerstvu za razvoj«, ki ga je predsednik Vlade RS. Janez Janša, ponudil vsem političnim strankam v slovenskem parlamentu. V imenu Liberalne demokracije Slovenije se mu je za pismo, ki naj bi bilo odgovor na vrsto vprašanj LDS, zahvalil predsednik LDS, Jelko Kacin, kije v njem med drugim ugotovil, »da nam niste odgovorili na nobeno od dodatno zastavljenih vprašanj. Iz pobude, ki je nastala po dveh odložilnih vetih v Državnem svetu, ste se celo javno norčevali. Na vaši strani ni bilo nobenega razumevanja za dobronamerno pobudo naše stranke v korist prizadetih državljanov. Namesto dialoga in možnega dogovora z opozicijo, ste se odločili za dis-cipliniranje koalicije.« V nadaljevanju Jelko Kacin predsedniku Vlade RS piše, da so organi stranke s sodelavci ter zunanjimi strokovnjaki celovito preučili vsebino in vse okoliščine ponudbe ter jo ocenili za neprepričljivo, saj partnerstvo po definiciji pomeni odnos, ki temelji na dogovoru in vzajemnem spoštovanju obeh strani. Vse drugo je navadna iluzija. »Na podlagi teh spoznanj in ocen LDS ne more sodelovati v vaši predstavi, saj med nami doslej ni bilo še nobenega dialoga. LDS ne bo več vztrajala pri nerealnih prizadevanjih, da za vsako ceno sklenemo nekakšen dogovor o nekakšnem partnerstvu, ki to ni. Komuniciranje le prek medijev in javnih dopisovanj ni pot, ki bi vzbujala zaupanje in omogočila dogovor,« piše predsednik LDS in nadaljuje: »Z ravnanjem, ki vodi stran od zapisanega v ponudbi za "Partnerstva za razvoj" ne morete prepričati ne javnosti, ne stroke, ne članov LDS, ne naših poslancev, ne širšega in ne ožjega vodstva LDS. Z nadaljevanjem prakse neselektivnih in škodljivih zamenjav nadzornih svetov in uprav najbolj uspešnih slovenskih podjetij ter skrivanjem interesov politike za obema paradržavnima skladoma nam dokazujete, da tudi z umikom države iz gospodarstva in razvojnimi cilji ne mislite resno. Vaša dejanja so tudi v tem primeru v nasprotju z vašimi besedami. V Liberal- ni demokraciji Slovenije zato vaši pobudi "Partnerstvo za razvoj" ne moremo verjeti. Partnerstva ne razumete, ne znate ali pa ga nočete definirati. Partnerstvo namreč vključuje tudi vsaj minimalno zaupanje. Vi partnerstva v praksi ne priznavate in ga ne uresničujete. Partnerjev pravzaprav ne potrebujete, čeprav jih navidezno želite. Na tak dvoličen način boste v vladi veliko težje dosegali zastavljene cilje. Težko boste predsedovali EU, kjer boste 2008 za partnerje imeli in morali upoštevati 26 drugih držav članic in institucije EU. V demokratičnih državah je pravo in najvišje mesto za politični dialog in politične odločitve parlament. Zmanjševanje politične vloge, pomena in teže parlamenta za Slovenijo ni prava pot. V Državnem Zboru RS bi potrebovali več odločanja namesto potrjevanja odločitev, ki so bile sprejete drugje, zato si bomo dosledno prizadevali za uveljavitev parlamentarne demokracije v praksi. K temu nas zavezuje Ustava Republike Slovenije. V Liberalni demokraciji Slovenije podpiramo razvojne smernice, cilje in ukrepe, zapisane v Strategiji razvoja Slovenije, ki jo je leta 2005 sprejela Vlada Republike Slovenije. To Strategijo razumemo in sprejemamo kot primerno in dobro podlago za doseganje večje ekonomske in socialne blaginje v Sloveniji. Zato bomo v Državnem zboru kot konstruktivna opozicija tudi v prihodnje podpirali vse tiste zakonske predloge Vlade RS, ki bodo uresničevali omenjeno strategijo. Pri tem pa bomo, kar je v parlamentarni demokraciji povsem legitimno, opozarjali in nasprotovali tistim rešitvam koalicije, ki ne bi prispevale k hitrejšemu in predvsem uravnoteženemu družbeno-ekonomskemu razvoju Slovenije. Ne želimo si, da bi vi Slovenijo spreminjali na slabše. V okviru splošno sprejetih demokratičnih pravil bomo vedno pripravljeni na konstruktivni dialog z vlado in koalicijo, ko gre za vprašanja, ki zadevajo blaginjo vseh državljanov in državljank Republike Slovenije. Še naprej si bomo prizadevali, da bi Slovenijo skupaj spreminjali na bolje. V LDS smo z Vami in z vašo stranko pripravljeni in voljni začeti dialog o vseh vsebinah, ki prispevajo k napredku Slovenije. Tudi na lokalnih ravneh smo se pripravljeni pogovarjati in dogovoriti za konkretne oblike sodelovanja v luči političnih izzivov, ki so pred nami. V kolikor boste kdaj v kakšnih drugačnih okoliščinah še ocenili, da partnerje in partnerstvo vendarle potrebujete, bomo v LDS skrbno proučili morebitne pobude in konstruktivno odgovorili na predloge.« LDS Domžale Politični manko Manj kot pol leta pred lokalnimi volitvami se zdi, da se v političnih strankah nič kaj preveč »ne dogaja«, vendar zgolj na prvi pogled. Praktično vse politične stranke s(m)o že pred časom »kupile« maksimo, da »predvolilna kampanja poteka od volitev do volitev«. Misteriozno vprašanje je zgolj vsebina take kampanje, saj se v posameznih strankah pogosto zgolj ustvarja vtis, »da se nekaj dogaja«, kar pa v bistvu ni nič drugega kot reakcija na potezo »vselej zaposlenega nasprotnika«. V tem kontekstu je zaradi pomanjkanja zno-trajstrankarske demokracije mučno predvsem interno pozicioniranje, ki odloča o formalnem političnem vplivu določenega posameznika. S tem imamo v mislih nekatere oblastniške funkcije, kot so npr. občinski svetnik ali poslanec v državnem zboru, kar pa se avtomatsko še ne uvršča med tiste, ki so »pri koritu«, kot se popularno pravi. Mednje lahko štejemo le vsakokratno izvršilno oblast: občinsko upravo z županom, na državnem nivoju pa je to vlada z ministrstvi in premierom. Poleg tega poznamo še »neformalni poltični vpliv«, ki je vsekakor bolj prikrit in v odnosu do formalnega ludi razmeroma subverziven. Denimo, o tovrstnem vplivu se je še pred časom veliko govorilo s strani bivšega predsednika republike Milana Kučana, trenutno pa je s »svojimi skrivnostnimi naklepi« precej aktualen tudi Zoran Jankovič, bivši direktor »najboljšega soseda«. Poznamo pa še neko vrsto takega vpliva, ki je nismo omenili: vpliv posameznikov, ki ne spadajo med bivše visoke politične funkcionarje, vendar imajo kljub temu svojevrstno kredibilnost pri »običajnih ljudeh« - potencialnih volivcih - na podlagi tega, da so zmožni voditi z lastnim zgledom. Žal takih ljudi v politiki ni prav veliko. Še več, kronično jih primanjkuje. Za »navadnega smrtnika« je politika, podobno kot cerkev, pač »umazana zadeva«, s katero se ne splača posebej ukvarjali. Politična praksa je na vsakdanji ravni prepletena z obilico (predvsem finančnih) škandalov, kjer izgine na kupe davkoplačevalskega denarja, kar gre z roko v roki s spolnimi (predvsem pedofilskimi) aferami s strani nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov. Zaradi slednjega je odmik ljudi od cerkve in države vsekakor logičen, če že ne kar pričakovan. Za sleherno strukturo oblastniške hierarhije namreč velja načelo, da »vsaka oblast kvari, absolutna (izrvšilna) oblast pa kvari absolutno«, zaradi česar so se ljudje prisiljeni znajti po svoje in se s politiko posebej niti ne ukvarjajo. Že tako na repu priljubljenosti izmed vseh profilov javnih osebnosti, kar se tiče vsesplošnega ugleda in priljubljenosti, politike vseh vrst tako čakajo še bolj »temni časi«. Časi, v katerih bomo politiki že vnaprej obveljali za neke vrste »mafijce«, ne da bi dobili legitimno priložnost, da se sploh izkažejo. Če bo drugače, bomo lahko vsekakor pozitivno presenečeni. V takih razmerah se seveda tudi »mirovniki vseh vrst« s politiko ne želijo pečati, kar je sicer škoda. Podobno usodo čaka tudi cerkev, kjer je vsako stremljenje po profitu še toliko bolj obsojanja vredno, saj gre deklarativno za zadeve višjega, duhovnega značaja, ki so v domeni boga oziroma njegovih predstavnikov na Zemlji. Tukaj pa že naletimo na prvi večji problem, saj božje predstavnike postavi lahko kvečjemu bog (podobno kot je izbral Kristusa za »božjega sina«, če vanj seveda verjamemo), nikakor pa temu ne morejo biti kos razne cerkvene institucije, ki take predstavnike izvolijo kar same, podobno kot volivci na volitvah. Ker smo ljudje v tem življenju pogosto nebogljeni in izgubljeni, imamo občutek, da potrebujemo »dobrega pastirja«, torej nekoga, ki nam bo (po)kazal pot. V te namene se zatekamo tudi v cerkev, splošni trendi pa kažejo na povečan obisk tudi nekaterih drugih »religioznih praks«, kot so meditacija, joga, razne duhovne delavnice pa tudi nekatere umetnosti, kot sta denimo izrazni ples in dramska igra. Vse našteto ima torej pridih »neke religioznosti«, ki človeka vodi po vselej komplicirani poti osebne samoures-ničitve. Najbolj ironično od vsega pa ostaja dejstvo, da kolektivno še vedno verjamemo, da nam bo »pravo pot« pokazala pač neka »zunanja instanca.« Nekdo, za katerega predpostavljamo, da ve odgovor na vprašanje, ki ga morda iščemo že celo življenje. Kot da ne bi že Jezus dejal, »daje potrebno slediti zgolj svojemu srcu na način, da hodimo za njim, vendar po svoji poti.« Kje pa je tukaj prostor za politiko? Ponovno pri Jezusu, kije bil hkrati tudi politik s sporočilom miru in nam je najverjetneje skušal dopovedati, da sta politika in religija pravzaprav dve plati iste medalje. Še danes pa žal ne vemo, kaj slednje pomeni. Uradne ure to vsak četrtek od 19. do 20. ure na sadežu stranke na Uubllanskl 70. tel.: 01/724 13 16. Žiga Čamernlk, predsednik 00 SD Domžale 6 predsednikov Nekateri posnetki so res »zgodovinski«. Ta, ki kaže na to, da je politika podobna tudi športu, je nastal 21. marca na slovesnosti ob podpisu Sporazuma o sodelovanju 3P - treh podmladkov: Slovenske demokratske mla- dine, Mlade Slovenije in Nove generacije SLS. Predsedniki podmladkov, med njimi tudi naš soobčan Rok Ravnikar, kije predsednik podmladka SLS, in predsedniki njihovih matičnih strank so si ob tej priložnosti takole segli v roke. B.L. Programska konferenca SLS o kmetijstvu SKZ pri SLS opozorila na zaskrbljujoče slabšanje dohodkovnega položaja kmetov 8. aprila je na Srednji kmetijski šoli Grm pri Novem mestu v okviru rednega občnega zbora Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki potekala programska konferenca z naslovom »Kmetijstvo in razvoj podeželja v Sloveniji - perspektiva ali zaton?« Uvod v konferenco je podal predsednik SLS Janez Podobnik, sledili pa so ostali predavatelji: agrarni ekonomist z biotehniške fakultete dr. Stane Kavčič, ki je podal makroekonomski pogled stanja kmetijstva po vstopu Slovenije v EU, poznavalec davčnih ureditev mag. Uroš Rožič, ki je spregovoril o programu gospodarskih reform in vplivu na kmetijstvo s poudarkom na davčni zakonodaji, nekdanji predsednik SLS t SKD Slovenske ljudske stranke, dr. Franc Zagožen pa se je osredotočil na človeški vidik Občni /bor SKZ pri SLS, ki se gaje udeleževala tudi delegacija občinskega odbora SI S Domžale, je bil tokrat volilni, z njim pa je dosedanji predsednik Ciril Smrkolj tudi zaključil svoj mandat. V popoldanskem delu so bile opravljene volitve novega vodstva in članov organov te največje in najstarejše stanovske organizacije znotraj SLS, za novega predsednika pa je bil izvoljen Igor Hrovatič iz Novega mesta. Udeleženci programske konference in /bora so kot zaključek sprejeli ludi stališča o aktualnih razmerah v kmetijstvu: 1. Davčni sistem mora biti pravičen, pošten, primeren in stimulativen za kmete. SLS se zavzema za ohranitev znižane davčne stopnje, saj bodo sicer predlagane davčne reforme povzročile upad prihodkov v kmetijstvu za 20%. Kmetijska zemljišča in gozdovi ter objekti v kmetijski rabi naj ne bodo dodat- Predsednlk SLS Janez Podobnik z novim vodstvom SKZ pri SLS: podpredsednika Metka Pirš Iz Vodic In Franc Obran Iz Markovcev ter predsednik Igor Hrovatič Iz Novega mesta. kmeta na podeželju in pomen za prihodnost. Generalni direktor direktorata za evropske zadeve in investicije na okoljskem ministrstvu, dr. Marjan Vc/jak. je dal poudarek sinergiji med kmetijstvom in varovanjem okolja, sekretar GIZ Meso-izdelki, Boris Jež, je spregovoril o živilskopredclovalni industriji po vstopu v EU, mlada kmeto-valka in študentka Metka Pirš je osvetlila vprašanje perspektive mladih na kmetijah, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je spregovoril o prispevku zbornice v razvoju kmetijstva in podeželja v Sloveniji. Kot zadnja sta našlo pila koordinator delovne skupine SLS za reforme na področju kmetijstva Igor Hrovatič, ki seje posvetil temi z naslovom Podeželje - razvojna pot slovenskega kmetijstva in direktor Kmetijske šole (irm. Ione I Irovat, ki je govoril o pomenu izobraževanja za konkurenčno kmetijstvo in razvito podeželje. Slovanska ljudska stranka no obdavčeni (npr. nepremičninski davek). V skupino za pripravo Programa reform pri Vladi RS je potrebno vključiti agrarne ekonomiste in predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. 2. Diskriminatorne določbe pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, s katerimi so bili še posebej prizadeti starši kmetje, je potrebno čim prej odpraviti. Vlada RS oz. MKGP morata v najkrajšem času dati v javno obravnavo strateške dokumente za izvajanje kmetijske politike in razvoja podeželja v obdobju od leta 2007 dalje. 3. Kmetijstvo je v svoji funkciji dejavnik, ki vzdržuje ravnovesje v prostoru in okolju. Zato podpiramo trajnostni način kmetovanja in gozdarstva z vključevanjem bioener-gentov v procese za nadomeščanje fosilnih energentov. Slovensko kmetijstvo ima do okolja pozitiven odnos, saj spoštuje vse okoljske zahteve. 4. Nujna je povezanost kmetijstva in živilsko predelovalne industrije, podprta z ustrezno promocijo do potrošnikov, ki jim je potrebno sporočiti, da slovenski kmet in slovenska živilsko predelovalna industrija pridelujeta kvalitetno hrano. 5. Stanje v kmetijstvu je poleg slabšanja dohodkovnega položaja kmetov zaskrbljujoče tudi Z vidika perspektive mladih na podeželju. Problemi so povezani s prcstevil-nimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter omejitvami, slabšimi možnostmi za mlade družine, davčno politiko, izobrazbeno in starostno strukturo. Potrebna je aktivna in stimulativna politika države tako do mladih kot do kmetijstva samega. Rok Ravnikar Nogometni turnir Nove generacije SLS v Domžalah V Domžalah je 19. marca v organizaciji domačega odbora Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke, potekal celodnevni turnir v malem nogometu. Šest ekip je v dveh začetnih skupinah prikazalo zares visoko raven nogometnega znanja. K športnemu in tekočemu poteku turnirja je pripomogla predvsem sodnikova profesionalnost, izkazal pa se je tudi vodja tekmovanja, Tomaž Kovač. Nova generacija je bila pravzaprav zastopana kar z. dvema ekipama: iz sosednje občine Dol pri Ljubljani je prišla ekipa s preprostim imenom »Nova generacija SI,S«, ki sicer redno in pod znakom SI,S nastopa v domači občinski ligi, drugo ekipo z imenom NG SLS VIP pa je sestavil predsednik Nove generacije SLS, sicer pa domačin, Rok Ravnikar, ki je v ekipo povabil igralce praktično iz cele Slovenije: Saša iz Gorišni-ce, Matjaža iz Šentjerneja, Boštjana iz Ljubljane,... Slednji so sc tudi dobro upirali končnim zmagovalcem, ekipi »,lan/y leam«, in vsekakor poka/ali kar nekaj nogometnega potenciala, še posebej ob dejstvu, da so praktično prvič igrali skupaj. Drugo mesto je osvojila ekipa KŠD Peče, tretje pa že omenjena ekipa N(i SLS iz Dola pri I jnbijani. Za borbenost in »lairplav« pa velja pohvaliti tudi ekipo MKC Akumulator in ekipo Društva mladih Dob. A.Š. Zakaj šele sedaj akcija »Stop kolonam«? Problematika izgradnje cestninske postaje v Krtini ter njeno obratovanje je bilo povod za akcijo »Stop kolonam«. Načeloma se z nekaterimi točkami te akcije strinjamo, ampak... Za celoten pogled na to problematiko seje potrebno ozreti nazaj in osvetliti nekatere dogodke, ki so bili ključni in so zaradi takrat nerazumljivih političnih odločitev privedli do tega, da cestninska postaja v Krtini stoji ter obratuje. Naj naštejemo nekaj dejstev, mimo katerih ob tej problematiki ne moremo: - cestninska postaja Krtina je sedaj zgrajena in obratuje; - del prometa se zaradi tega sedaj odvija po lokalnih cestah, namesto po avtocesti; - obremenjena so naselja Krtina, Dob, Podrečje, Vir, Radomlje in še vrsta drugih, kjer potekajo tudi šolske poti (konkretno v Dobu ob prometnih konicah otroci dobesedno hodijo med avtomobili); - Občina Domžale je bila s strani nekaterih KS večkrat opozorjena na nevzdržno stanje, vendar do konkretnih rešitev v smislu zaščite krajanov in predvsem otrok pred povečanim prometom ni prišlo. Po temeljiti proučitvi nastale problematike je mnenje SDS Domžale glede izgradnje cestninske postaje v Krtini še vedno enako, kol je bilo leta 1994 - bili smo proti njeni izgradnji in tudi sedaj, ko je zgrajena, je naše stališče enako. Menimo tudi, da ni bilo nobene potrebe po tem, da se je februarja 2004 v Državnem zboru Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS sprejela v takšni obliki, ki je predvidevala izgradnjo cestninske postaje v Krtini. Glede na zgoraj navedeno lahko ugotovimo, da bi morala biti akcija »Stop kolonam« že tedaj, ko bi se dalo z ustreznimi lobiranji ter pritiskom javnosti doseči umik izgradnje cestninske postaje Krtina. V SDS Domžale se zavedamo, da zaradi tedanje napačne politične odločitve vlade pod vodstvom LDS in sprejetja resolucije v letu 2004, vrnitve nazaj ni - po našem mnenju je zadnji vlak že odpeljal ... SDS Ker je prišlo do realizacije izgradnje in obratovanja cestninske postaje Krtina, v SDS Domžale menimo, da je potrebno to problematiko reševati na drugačen način in ne z zbiranjem podpisov ter drago medijsko kampanjo (jumbo plakati, spoti itd.). Zato bo potrebno na državnem nivoju čim prej urediti vse potrebno za elektron- sko cestninjenje na naših avtocestah, ki bo zamenjalo sedanji nepošteni način, sprejet s strani nekdaj vladajoče LDS. Na občinskem nivoju pa bo potrebno urediti vse potrebno, da se (vsaj do uvedbe elektronskega cestninjenja) povečan promet po lokalnih cestah s postavitvijo ustreznih omejitev prometa umiri in s tem poveča varnosl naših občanov. V SDS Domžale se zavedamo, da smo ljudje pač praktična bitja in če je le možno, se tako ali drugače izognemo najrazličnejšim plačilom, tudi cestnini - v tem konkretnem primeru seveda z izogibanjem cestninskim postajam ter vožnjo po lokalnih cestah. SDS Domžale ugotavlja, da aktivnosti županje ter občinske uprave na področju reševanja nastale situacije skorajda ni bilo. Pričakujemo pa več konkretnih akcij za ureditev stanja oz. umiritev povečanega prometa skozi Idkalna naselja. Ob tem bi seveda želeli, da se te zadeve ne politizira, temveč se čim hitreje poišče ustrezne rešitve na tistih področjih, kjer je promet sedaj bistveno povečan zaradi izogibanja cestninski postaji v Krtini. Prepričani smo, da bo v čim krajšem možnem času prišlo do pravičnega sistema plačila cestnin in da bodo napake, ki so bile storjene v prejšnjih mandatih vladavine LDS (ko so politični posamezniki vplivali na način pobiranja cestnine, ko so potekala razna dogovarjanja, kje bo in kje ne bo cestnine ipd), končno odpravljene. Janez Stlbrič. tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Lojze Peterle izvoljen za podpredsednika EPP Na 17. kongresu EPP - Evropske mmm (tUS ljudske stranke, ki je pod geslom m^tmSM »Naš cilj, vaša Evropa« potekal v Rimu 30. in 31. marca, je bil evropski poslanec Lojze Peterle na predlog Nove Slovenije izvoljen za enega od podpredsednikov EPP. Kongresa se jc udeležila delegacija Nove Slovenije pod vodstvom predsednika NSi dr. Andreja Bajuka. Novo Slovenijo na kongresu, ki se ga je udeležilo več kot 700 delegatov iz vse Evrope, med njimi več predsednikov vlad, predsednik Evropske komisije ter številni drugi visoki gostje, so zastopali predsednik OO N.Si I )omŽale čestita podpredsedniku Nove Slovenije krščanske ljudske stranke in evropskemu poslancu g. Alojzu Pctcrletu za izjemno pomembno mednarodno politično priznanje, to je za i/volitev za podpredsednika Evropske ljudske stranke. dr. Andrej Bajuk, podpredsedniki mag. Janez Drobnič, Alojz Sok in Ljudmila Novak, evropski poslanec Lojze Peterle, podpredsednica podmladka Marjeta Polajnar ter mednarodni tajnik Bojan Mevlja. Kongres je za predsednika EPP za še en mandat izvolil VVilfrieda Mar-tensa, za generalnega sekretarja Antonia Lopeza Isturiza ter deset podpredsednikov, med katerimi bo v tem triletnem mandatu tudi evropski poslanec iz vrst NSi Lojze Peteric. Kongres je sprejel tudi skupno resolucijo, imenovano Rimski manifest z naslovom: Za Evropo državljanov: prioritete za boljšo prihodnost. Bogdan Osolln, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale Mfadav'^ Slovenija OO N.Si Domžale Dve kratki novici MATERINSKI DAN Materinski dan je dan, ko vsem materam lahko pokažemo, koliko nam pomenijo in kako smo jim hvaležni, da so nam podarile življenje. Tako smo se tudi člani Mlade Slovenije odločili in na ta dan razveselili »naše« matere. S Ittlipani smo se sprehodili po Domžalah in obdarili mimoidoče mamice, prav tako pa smo obiskali dom ostarelih in zdravstveni dom v Domžalah ter s tem pokazali, da nas skrbi za sočloveka. Vsi vemo, da nam lahko že majhna pozornost polepša dan, zato so bile skromnega darila vse mamice zelo vesele, nam pa je bila največja zahvala njihov nasmeh ob misli, da nekdo misli na njih. TRKALIKANJE Velikonočni čas je potrebno zaključiti v pravem duhu s trkalikanjem, torej igranjem s pirhi. 17. 4. 2006 je Mlada Slovenija organizirala prav tak način zabave na dvorišču domžalske cerkve za vse, ki so se hoteli spomniti starega običaja. Tako kot nekoč, je tudi tokrat to krajšalo popoldne vsem. ki so prišli. Jajčka so se kotalila, udeleženci pa so si lahko nabrali moči ob prigrizkih in brezalkoholni pijači, vzdušje pa je dopolnjevala tudi dobra glasba. Čeprav seje zaključilo z dežjem, so se mladi odločili, da jim tO ne bo pokvarilo načrtov /a naslednje leto, ko se bo »trkal ikanjc« velikonočnih pisanic ponovilo. Mogoče se bo izvedlo tudi kakšno tekmovanje. Vsekakor pa so trdno odločeni, da bi lahko to postal tradicionalen način druženja na veliki ponedeljek, tako za otroke kot tiste najstarejše. Bogdan Osolln, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale za Mlado Slovenijo OO Zeleni Domžal Ob dnevu Zemlje Vsako leto 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. V soboto, 22. aprila, smo ta dan z različnimi aktivnostmi obeležili tudi Zeleni Domžal. Praznovanje Dneva Zemlje ima svoje začetke v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je tedanji ameriški senator Gay lord Nelson poskušal prepričati ameriške politike o nujnosti varovanja okolja rut najvišji ravni. Meni Ustrezen odmev v javnosti je pobuda doživela šele 22. aprila leta 1970. ko je na prireditvah, namenjenih Zemlji, sodelovalo okoli 20 milijonov ljudi. S tem seje rodil DAN ZEMLJE, ki ga odtlej vsako leto praznujemo po vsem svetu. Število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav narašča. Dan Zemlje je največji in najpomembnejši okoliški praznik, ko se po vsem svetu odvijajo različne aktivnosti, od kulturnih prireditev do protestov in čistilnih akcij, ko vsa svetovna javnost opozarja na nevarnosti, ki pretijo Življenju na Zemlji. Zeleni Domžal smo na letošnji dan Zemlje pred blagovnico Vele pripravili stojnico, na kateri smo občanom razdelili 200 sadik breze, lipe in hrasta z navodili za zasaditev in s tem simbolično pokazali pomen »zelenih pljuč« za človeštvo. Istočasno smo občane seznanjali z usodnim pomenom zdravega okolja za naše življenje. Težišče akcije je bilo na reku Misli globalno, deluj LOKALNO, ki nam sporoča, da se čisto okolje začne v naših glavah. Vzporedno / ostalimi aktivnostmi je potekala tudi anketa, na katero so se občani radi odzvali Rezultati ankete pa so pokazali, da čisto in zdravo okolje občanom veliko pomeni in da je spodbud ter akcij za doseganje in ohranjanje čistega okolja s strani države in občine odločno premalo. Občani so pokazali veliko zanimanje in ob akciji smo bili deležni odobravanja in spodbud za naprej. Pozvali smo k zmanjšanju količine odpadkov, njihovemu ločevanju, pravilnemu ravnanju /.nevarnimi odpadki, manjši uporabi motornih vozil, varčevanju z energijo in varčevanju z vodo ter opozorili, da je brezglavo potrošništvo glavni v/rok vse večjih količin odpadkov. Akcija je bila priložnost za vpogled vase, za vprašanje samim sebi, da se zamislimo in vprašamo, kako živimo in kaj zapuščamo zanamcem. Namen te akcije in akcij v prihodnosti je opozorilo, da je Zemlja le ena, in poziv, naj dan Zemlje ne bo le 22. april, temveč vsak dan v letu. Skrajni čas je, da se sleherni od nas začne zavedati, da nam bo oh nadaljnjem in brezobzirnem izkoriščanju kaj kmalu izstavila račun! Jure Flerlnm, 00 Zeleni Domžal Izšel je zbornik Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki združuje 22 skupin starih ljudi za samopomoč ali kar 217 starejših občanov in trideset voditeljev skupin na področju občin Domžale, Moravče, Lukovica, Mengeš in Trzin, je v lanskem letu praznovalo I (I-letnico ustanovitve svoje prve skupine, ki so jo 25. maja 1995 poimenovali Naša srečanja. V okviru jubileja so pripravili tri pomembnejše projekte - že lani so prvič organizirali večdnevni medgeneracijski tabor v Zdravilišču Radenci, ki so se ga poleg starejših udeležile tudi mlajše generacije njihovih članov, pripravili so okroglo mizo za širšo javnost, z naslovom Naša desetletna srečanja, ter izdali svoj tretji zbornik, ki so ga pred dnevi predstavili v Kulturnem domu Eranca Bernika v Domžalah. Vsebinsko pestre prireditve so se poleg članov društva in njihovih prijateljev, ki so napolnili dvorano, udeležili tudi predstavniki občin in institucij, s katerimi Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet sodeluje. Nekaj zahvalnih in vzpodbudnih besed je članom društva v imenu Občine Domžale namenil podžupan Toni Dragar, ki je starejšim zaželel predvsem zdravja, dobre volje in tudi sreče, zbrane pa so pozdravile tudi Majda Hrovat, Tatjana Štrubelj in Lidija Krivec Fugger - tri strokovnjakinje in predane prostovoljke, tri ženske, ki so med najbolj zaslužnimi, da Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet deluje tako uspešno »Sedanji čas je prinesel veliko sprememb v načinu življenja. Po starem se ne da več živeti. Današnji tempo življenja nam je podaljšal delovnik, obveznosti šolajoče mladine so takšne, da se vračajo domov v poznih popoldanskih urah. Domovi so prazni, če pa so v njih stari starši, so le-ti prepuščeni samoti, osamljenosti in velikokrat izoliranosti,« je v svojem govoru poudarila predsednica društva Tatjana Štrubelj. Majda Hrovat, pobudnica tovrstnega združevanja starejših na našem področju in dosedanja lokalna organizatorka vseh 22 skupin je s I. januarjem letos postala nacionalna organizatorka mreže skupin starejših za samopomoč po vsej Sloveniji, zato je svoje delo predala Lidiji Krivec Fugger, ustanoviteljici prve skupine v Domu počitka Mengeš, ki je kot druga skupina lani praznovala desetletnico delovanja. Na prireditvi, ki jo je spretno vodila Helena Ogorelec, so s programom sodelovali Sara Orel z violino in njen učitelj llervin Jakončič s kitaro ter člani KUI) Vrhpolje pri Moravčah, ki so pod vodstvom Na- talije Brodar uprizorili odlomek iz Cankarjeve črtice Skodelica kave. Odlomke iz zbornika ter svoje misli in izkušnje, povezane z delovanjem v skupinah, pa so zbranim predstavili nekateri člani društva. »Po petnajstih letih dela v trgovini sem ostala doma, ker pa sem imela vedno rada družbo, sem se počutila nekako osamljeno. Prijateljica me je obvestila, da v Domžalah poteka izobraževanje za vodje skupin za samopomoč starejših in nisem dolgo premišljevala, da sem se jim pridružila. Lani sem izobraževanje končala in zdaj že vodim skupino skupaj z Majdo Hrovat,« je povedala 40-letna Nuša iz Preserij pri Radomljah in hitro dodala, dajo tovrstno prostovoljno delo bogati, ker so starejši ljudje iskreni in imajo bogate življenjske izkušnje. Zanimivo življenjsko zgodbo ima tudi 75-letni Tone z Vira. »Imel sem številne težave, nato pa sem bil povabljen na druženje v skupino Vrtnice na Viru. Hvala vam za vse, kar ste naredili dobrega za nas, starostnike. Zdaj se počutim kot prerojen! Odprlo se mi je novo poglavje v življenju,« je povedal Tone. 77-letna Fani iz Domžal je članica najstarejše skupine Naša srečanja in tudi ona je o skupini povedala vse najlepše. »V skupini sem že od samega začetka, a še vedno je vsako starostniki - nasprotno, med njimi je nekaj zelo mladih. Ti se sicer ne udeležujejo srečanj v skupinah, se pa zato starejšim zelo radi pridružijo na medgeneracijskih taborih, kjer se imajo vse generacije skupaj zelo lepo. Tega mnenja so bile na prireditvi tudi 7-letna Doris iz Lukovice ter 9-letna Neža in 11 -letna Manuela, sestri iz Trzina, ki so zbranim zapele nekaj pesmic. Še več vtisov, zgodb in izkušenj pa je zbranih v novem zborniku. Lično oblikovana publikacija, ki jo na naslovnici krasi zaščitni znak društva - mogočno drevo jesenskih barv z močnimi koreninami, mogočnim deblom, ki predstavlja strokovne delavce, debelimi vejami, ki ponazarjajo prostovoljce, in številnimi listi, ki predstavljajo člane - na skoraj stotih straneh združuje zelo raznolike prispevke - o delu posameznih skupin, misli in izkušnje voditeljic in članov, utrinke z medgeneracijskega tabora, opise izletov, okrogle mize regijskega srečanja ter drugih dogodkov. Za konec pa še moto tretjega zbornika: »Beli lasje so znak častitljive starosti. Več od tega star človek zase ne potrebuje. Vsi odnosi in vsa oskrba bo izvirala iz tega odnosa.« JASNA PALADIN ■ni mL *"' Lidija Krivec Fugger, Tatjana Strubel! In Majda Hrovat Zaslužni za Izdajo zbornika In lepo prireditev ob njegovi predstavitvi srečanje zgodba zase. Postali smo kot družina. V skupino bom še naprej hodila, vse dokler mi bo zdravje to dopuščalo, ker sem rada med ljudmi!« Marsikdo je nekoliko presenečen, ko izve. da niso vsi člani le PREVENTIVNI PREGLED DOJK S pomočjo najnovejšega sistema BreastScan Prednosti metode: •takojšnji izvidi • pregledi so neinvazivni • zgodnje odkrivanje bolezni • popolna varnost • visoka natančnost tudi pri ženskah do 40 let Ne dovolite, da vas bolezen prehiti! Sl!l»m ir . min ?0K, pr««i *n n|«H|l možni modnarodnl prlznanll zlito modiljo i posobnlm prlzoamoffl strokovno »omisli« In potobno oagrido a Mjbollto novosi i področji madlclna [[[[1 01/561 25 21 POSA O t-VII KA • 08012 033 -t M, STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure -C •■s Občinskim redarjem enaka pooblastila kot policiji? NASI POSLANCI stran 10 V Državnem zboru bomo v aprilu nadaljevali z obravnavo Zakona o javnem redu in miru. V javnosti je vzbudil vrsto polemik in številne odmeve, zlasti v tistem delu, kaj vse je lahko prekršek (npr. beračenje, ponočevanje mladoletnih oseb...) in kako takšne prekrške kaznovati. Z vidika interesa občin pa je bil deležen različnih mnenj -tudi sama sem o tem obsežno razpravljala na seji Odbora za lokalno samoupravo - v delu, ki se dotika delovanja občinskih redarstev in novih, bistveno razširjenih pooblastil za občinske redarje. Ti bodo tako dobili številna nova pooblastila in to s področja, ki ga sicer pokriva država, oziroma v njenem imenu policija. Tako se pravzaprav uvaja občinska policija. Moje mnenje je. da takšna rešitev ni smiselna in primerna. Prav bi bilo. da bi policija sama poskrbela za tisto, zaradi česar jo imamo, pri tem pa je treba poudariti vse bolj jasno tendenco in obenem splošno kritiko, da se policija umika in in se je že potiho umaknila s cele vrste področij. To vemo v občinah še posebej dobro, saj vse bolj opažamo, da se policija skriva in odmika ob ljudi, da je zelo šibko prisotna na terenu z rešitvami, v omenjenem Zakonu pa želi preložiti del svojih pooblastil na občinske redarje. S tem bosta odgovornost in pooblastila za celo vrsto prekrškov nekako podvojena - imela jo bosta tako policija kot občinska redarstva: takšna rešitev pa bo najbrž v praksi povzročila celo vrsto neprijetnosti, prelaganja odgovornosti in še povečala neučinkovitost. Pri tem je treba poudariti, da v tem trenutku velika večina občin ni primemo organizirana, da bi te pristojnosti sploh lahko prevzele, potrebno bo zaposliti vrsto novih kadrov (takšnih s tovrstno primemo izobrazbo močno primanjkuje), potrebno jih bo opremiti, najti prostore za delo - dejstvo pa je. da ni nikjer načrtovano, da bodo občine za to prejele tudi ustrezna dodatna sredstva. Problem je rudi v popolnoma neprimerni trenutni zakonski podlagi, saj ob tem krovnega, temelnjega Zakona o občinskem redarstvu sploh še ni, niti še ni pripravljen, predlagatelji pa so nam pojasnili, da so rešitve v Zakonu o javnem redu in miru nekako pripravljene na zalogo. Skrajno neprimerna rešitev. S takšnimi rešitvami se posega v pristojnosti državnih organov, ki so v skladu z ustavnimi načeli ter z ustavo zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami odgovorni, da zagotavljajo javni red ter varovanje življenja in zdravja in premoženja vseh, na celotnem območju države; zagotavljanje javnega reda in miru pomeni pomembno funkcijo države, ki jo zagotavlja predvsem policija (nekaj pooblastil se je na občinske redarje sicer preneslo z Zakonom o varstvu cestnega prometa, vendar gre tu predvsem za nadzor nad področjem mirujočega prometa - npr. napačno parkiranje...). Za razmerja med državnimi organi in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi je bistvenega pomena razmejitev pristojnosti in opredelitev tistega delovnega področja samoupravnih lokalnih skupnostih, ki ga opravljajo samostojno, na svojem območju in v korist svojega prebivalstva. Pristojnosti občin v okviru Ustave določajo področni zakoni in občinski predpisi, ki so lahko izdani na podlagi zakonskega pooblastila kot podzakonski predpisi, lahko pa so izdani kot spontani predpisi, če so z njimi določene izvirne pristojnosti občin in se z njimi ne posega v pristojnost državnih organov. Občinski redarji ne izdajajo in vroča-jo le plačilnih nalogov, temveč bodo tudi v neposrednib stikih z ljudmi v različnih situacijah, v katerih lahko pride do nepravilnega ali celo nasilnega ravnanja samega kršilca do občinskega redarja - postavlja se vpraša- nje, kako bo v takih situacijah ravnal redar?? Ali bo za take primere nosil tudi prisilna sredstva (npr. "pendre-ke", orožje, lisice...). Do sedaj je zakonska pooblastila za represivno izvajanje sankcij nad državljani imela zgolj policija, v bodoče naj bi soodgovornost za zagotavljanje varnosti državljanov z organizacijo in usmerjanjem redarskih služb prevzemale tudi lokalne skupnosti. Te redarske službe bodo lahko kot gobe po dežju nastajale na podlagi lokalnih javnih odlokov o ustanovitvi in podelitvi represivnih pooblastil za sankcioniranje po tem predlogu zakona opredeljenih deviantnih obnašanj državljanov in drugih prebivalcev Slovenije. Toda, če naj bi že vsaj za policijo, kot najvišji represivni aparat demokratične države, veljalo, da je izbira posameznikov in posameznic v njenih vrstah skrbna, je pravo vprašanje, kdo bo popolni l kadrovsko praznino v slabo plačanih lokalnih redarskih službah - o tem torej, kakšna so merila za zaposlovanje teh kadrov zakon pravzaprav sploh ne govori. Pri tem pa je na primer zanimivo poudariti, da ima Slovenija daleč največje število zaposlenih policistov na 1000 prebivalcev, a se vseeno poskuša njihove naloge prenašati na občinske redarje. Zato se v poslanski skupini LDS ne strinjamo s tem, da bi se občinskim redarjem dalo enake pristojnosti, kot jih je doslej imela policija. S tem se namreč posega v pristojnost državnih organov, ki v skladu z ustavnimi načeli zagotavljajo javni red ter varovanje življenja, zdravja in premoženja. Zagotavljanje javnega reda in miru tako pomeni pomembno funkcijo države, ki jo zagotavlja predvsem policija, ne pa da se odgovornost prenaša na obubožane občine. Takšnih novih pristojnosti si večina občin, zlasti pa to lahko rečem v imenu naše občine, ne želi. Cveta Zalokar- Oražem poslanka LDS v DZ RS Nov Zakon o gospodarskih zbornicah V Državnem zboru smo poslanci in poslanke nedavno obravnavali Zakon o gospodarskih zbornicah. Ker menim, da je tematika zelo zanimiva, bom tokrat nekaj besed namenil temu zakonu. Gospodarska zbornica je združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost. Ustanovijo jih lahko same gospodarske družbe oziroma samostojni podjetniki, posamezniki na prostovoljni osnovi. Takšne zbornice poznamo kot zasebno upravne, lahko pa zbornico ustanovi tudi država z aktom oziroma zakonom in sicer kot javno upravne zbornice. Tako eden kot drugi model imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. V Sloveniji smo do sedaj poznali le javno upravni model zbornic z obveznim članstvom. Na osnovi javno upravnega modela zbornic je v Sloveniji ustanovljenih 19 gospodarskih in poklicnih zbornic. V marsikateri od teh zbornic pa se je pokazala glavna pomanjkljivost javno upravnih zbornic, to je obvezna članarina. Takšen način (obveznega) financiranja zbornici sicer zagotavlja stabilen finančni pritok, vendar pa ta priteka ne glede na delo in rezultate. Marsikatero vodstvo zbornice to potem uspava in ne izpolnjuje.več svojih osnovnih nalog - nudenje podpore svojemu članstvu in posredovanju med državo in gospodarstvom. Predlog zakona sedaj predpisuje postopek za ustanovitev, delovanje in prenehanje gospodarskih zbornic, v katerih je članstvo prostovoljno. Bistvene zahteve v prehodnih določbah zakona so namenjene preoblikovanju Gospodarske zbornice Slovenije v zbornico po določilih tega zakona. Člani GZS lahko po izvedbi ustanovi skupščine pravnega naslednika GZS izstopijo iz gospodarske zbornice. Članstvo v zbornici je prostovoljno in se vanjo lahko vključi vsak zainteresirani gospodarski subjekt. Ko bo zakon sprejet, bo sedanja Gospodarska zbornica Slovenije lahko nadaljevala z delom postane zbornica, ki je | pravni naslednik GZS ter lahko obdrži enako ime. V roku petih mesecev se mora preoblikovati, sprejeti nov statut in izvoliti organe zbornice. Člani GZS postanejo člani pravnega naslednika, lahko pa takoj izstopijo s pisno izjavo iz zbornice. Predlog zakona zagotavlja možnost uporabe infrastrukture GZS tudi drugim zbornicam, ki se bodo ustanovile po tem zakonu. Ta uporaba temelji na deležu članov, ki se bodo združili v novo zbornico. Predlagani zakon na pregleden način določa evidentiranje upravičenj za uporabo infrastrukture za vsako novo zbornico in temelji na vplačani članarini v GZS v zadnjih desetih letih. Kontinuiteta dela in zastopanosti predstavnikov gospodarske zbornice je zagotovljena tako, da je v zakonu določeno, da pravni naslednik GZS nadaljuje z izvajanjem javnih pooblastil, ki so bila GZS dodeljena s posebnimi predpisi. Prav tako nadaljuje delo častno razsodišče in stalna arbitraža. Tudi članstvo v mednarodnih organizacijah se nadaljuje tako, da ostane član pravni naslednik GZS. Vse te aktivnosti se dve leti financirajo iz premoženja GZS. Cilj predloga novega Zakona o gospodarskih zbornicah je zagotoviti združenje gospodarskih subjektov v različne zbornice na prostovoljni osnovi - članstvo bo torej prostovoljno. Ocenjujem, da sprememba zakona v tej smeri lahko bistveno pripomore k večji učinkovitosti gospodarskih zbornic, učinkovitejšemu sodelovanju gospodarskih subjektov pri izražanju in uveljavljanju svojih interesov preko gospodarskih zbornic ter tudi k razbremenitvi gospodarstva, še posebej v luči strategije razvoja Republike Slovenije. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Nova Slovenija je že v letu 2002 z amandmaji podpirala sprejetje Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki bi omogočil vračilo sredstev čim širšemu krogu tistih, ki so s svojimi neposrednimi vlaganji pomagali graditi družbo Telekom d.d. in njeno omrežje. Zato je Nova Slovenija že leta 2002 predlagala dve spremembi, in sicer: • razširiti nabor listin, ki so podlaga za dokazovanje vlaganj; • med upravičene stroške vlaganj zajeti tudi vloženo delo in materialna sredstva, ki so jih upravičenci vlagali pri pridobitvi telefonskega priključka. Ta amandmaja takrat nista bila upoštevana, zato smo v Novi Sloveniji še posebej ponosni, da so se omenjeni predlogi vključili v koalicijsko pogodbo in tako vam že sedaj lahko predstavljam osnutek sprememb zakona, ki te predloge dejansko vsebuje in gaje predložilo Ministrstvo za gospodarstvo v javno obravnavo. Osnutek zakona vsebuje predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 26/05 - UPB2), s katerim se , želijo odpraviti težave, ki so se pokazale med izvajanjem tega zakona. Praksa je namreč pokazala, da veljavni zakon ni bilo mogoče iz- vajati, saj zakon ni predvidel vseh situacij, ki so se pokazale v trenutku, ko se je pričelo z njegovim izvajanjem. Obenem pa dopolnjen zakon pomeni pravičnejšo razdelitev dela sredstev, ki bodo pridobljena s privatizacijo Telekoma med tiste upravičence, ki so vlagali svoja sredstva, delo in material v izgradnjo Telekoma oz. njegovega omrežja. Cilj predlaganih sprememb zakona so: • odpraviti nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona, • razširiti nabor listin, na podlagi katerih se lahko dokazuje obstoj pravice do vračila vlaganj in pogodbeno vrednost, • vključiti tudi tiste subjekte v krog potencialnih upravičencev, ki so plačali previsoko priključnino, • čeprav je bila ta določena v ceniku posameznih območnih PTT enot in je bila ta zato tudi uradna cena pri-ključnine, • vključiti tiste subjekte v krog potencialnih upravičencev, ki nimajo dokazil o sklenjenem pravnem poslu, lahko pa dokažejo vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje, • urediti reševanje sporov v primerih, ko je bila pogodba sklenjena izven obdobja, ki je predvideno v zakonu, določiti rok za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave in s Šesta številka Slamnika Izide 19. ma|a, zato vse vaša prispevke pričakujemo do vključno 8. maja 2006. Lahko Jih pošl|ete po elektronski pošti vera.volska@domzale.sl aH lnlo@kdHlomzale.sl. še vedno pa Jih sprejemamo tudi v Uredništvu. tem omogočiti hitrejše ter preglednejše reševanje vlog. Spremembe zakona pomenijo, da bo komisija ministrstva za gospodarstvo najpozneje v dveh mesecih po sprejetju zakona objavila nov javni poziv za predložitev vlog upravičencev. Vsak bo zato imel možnost, da v 90 dneh od objave poziva vloži svoj zahtevek na pristojno enoto državnega pravobranilstva. Krog upravičencev se širi Ponovni rok za vložitev zahtevkov je določen zato, ker predlog zakona določa nekatere nove pogoje, ki so krog upravičencev razširili. Dopolnjen zakon je namreč povečal nabor dokumentov, s katerimi lahko upravičenci dokazujejo pravni posel oziroma svoj vložek. Po prejšnjem zakonu je bila pogodba edini z zakonom določen dokument. Po novem pa bo to lahko vsaka verodostojna listina, ki dokazuje obstoj pravnega posla (npr. računi, dobavnice,...). V kolikor jih ni, pa vlagatelj lahko pravobranilcu predloži notarsko overjeno izjavo, ki je podlaga za pridobitev podatkov od Telekoma. V nejasnih primerih se predvideva vključitev cenilca, ki ne bo bremenila vlagateljev. Krog upravičencev pa je razširjen tudi z organizacijami fizičnih oseb in njihovimi pravnimi nasledniki, kot npr: stanovanjske in kmetijske zadruge. Prvotni zakon teh ni vključeval. Upam, da bo spremenjeni zakon čim preje sprejet v DZ v zadovoljstvo in zadoščenje vseh tistih, ki smo z lastnimi finančnimi sredstvi in svojim delom pripomogli k razvoju Telekoma. mag. Franc Capuder, poslanec NSI v DZ Pomladni dan v Evropi 2006 Pomladni dan v Evropi je velik mednarodni projekt, ki šolam pomaga v učne načrte vnesti tematike s področja Evropske unije (Eli). Je enkratna priložnost za mlade Evropejce, da se aktivno vključijo in morda celo vplivajo na evropske integracijske procese. Pomladni dan v Evropi 2006 je nadaljevanje izjemno uspešnih prireditev v letih 2003, ko so na 5501 šolah razpravljali o prihodnosti Evrope v okviru Evropske konvencije, 2004, ko je 5623 šol razpravljalo o širitvi EU in jo proslavljalo in 2005, ko je že 6620 šol organiziralo debate o Evropski ustavi in evropskih vrednotah. V vseh teh letih je na stotine članov Evropskega parlamenta ter nacionalnih javnih oseb razpravljalo o prihodnosti Evrope in morda je prav zato letošnji projekt dobil naslov: »Razpravljajmo o svoji prihodnosti«. Letošnji projekt poteka uradno sicer od 21. marca do 9. maja, neuradno pa so se določene aktivnosti začele že v februarju in se bodo predvidoma zaključile 12. maja v Državnem zboru ob bližnjem Dnevu Evrope. Mladi imajo priložnost izraziti svoja mnenja, pripombe in skrb za Evropsko unijo, spoznali bodo, da imajo kot mladi Evropejci možnost vzpostaviti dialoge z evropskimi ustanovami, preko katerih bodo spoznali evropski demokratični razvoj. Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj je v okviru letošnjih gostovanj znanih oseb že v mesecu marcu najprej obiskala Srednjo šolo Slovenska Bistrica, kjer je preko sto dijakov prisluhnilo njeni predstavitvi zgodovine Evropske unije ter poudarkom prednostnih ciljev in nalog, ki imajo oziroma bodo imeli močan vpliv na delo in življenje v prihodnosti EU. Poudarki so veljali Ustavi, Lizbonski strategiji, Sedmemu okvirnemu programu za raziskave in razvoj kot tudi področjem, kot so izobraževanje, podjetništvo, energetska politika in še nekateri drugi. I 24. marca se j je poslanka I udeležila Sre-| čanja mladih državnem I zboru. Na osrednji pri-I reditvi je poudarila predvsem pomen združevanja držav zaradi skupnega življenja v miru in sodelovanje v širšem evropskem prostoru kot tudi odgovorno sooblikovanje evropskih politik s strani Slovenije. Po njenem Evropska unija nudi številne priložnosti zlasti mladim z njihovim znanjem, ustvarjalnostjo, pogumom pa tudi resnim delom. Ob koncu meseca marca je dr. Jordan Cizljeva obiskala osnovno šolo Milana Šuštaršiča v Ljubljani, kjer so ji učenci 8. razredov šole pripravili odlično predstavitev »Evropa trka na naša vrata in kako se vključujemo v evropske projekte«. Predstavila je kratko zgodovino in smisel povezovanja držav v EU kot tudi delovanje njenih institucij, spregovorila pa tudi o načinu dela in predvsem odločanja ter o pomenu slovenskih prispevkov pri tem. Poudarila je izjemen pomen načrtovanega slovenskega predsedovanja Uniji v letu 2008 in z njim povezane številne priložnosti, ki se ponujajo naši mladi državi. Se posebej pa smo se v poslanski pisarni dr. Romane Jordan Cizelj v Domžalah razveselili vabila Osnovne šole Venclja Perka, torej naših neposrednih sosedov. To šolo je poslanka obiskala v sredini meseca aprila. Učenci te šole so gostji pripravili še prav posebno presenečenje, ker so si vnaprej ogledali njeno spletno stran, bili tako podrobno seznanjeni z njenimi evropskimi aktivnostmi in ji postavljali presenetljiva in zelo strokovna vprašanja. Izjemno povečevanje zanimanja slovenskih osnovnih in srednjih šol za sodelovanje v projektu Pomladni dan je dokaz, da skupno življenje v združujoči Evropi mlade vse bolj zanima. Zanima jih trenutno stanje, še zlasti pa njihove perspektive v prihodnosti. Pomen združevanja evropskih narodov bo z vse večjim vključevanjem mladih prav gotovo dobil povsem nove dimenzije. Darko Rudi Dr. Brejc za odprtje trga delovne sile in boljšo pripravo evropske zakonodaje Na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP), je v razpravah o prostem pretoku delovne sile ter o boljši pripravi evropske zakonodaje sodeloval tudi dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), ki si v EP ves čas aktivno prizadeva za uveljavitev notranjega trga Eli in odprtje trga delovne sile, tudi za slovenske državljane. V svojem govoru je podprl poročilo EP, ki ga je o prostem pretoku delovne sile pripravil njegov poslanski kolega Csaba 6ry (EPP-ED). Kot je dejal dr. Brejc, učinkovito delovanje notranjega trga temelji na prostem pretoku kapitala, blaga, storitev in delovne sile. Znano je, da sta bili prvi dve svoboščini uresničeni razmeroma uspešno, več težav pa je pri uveljavitvi prostega pretoka storitev in delovne sile, saj nekatere države članice še vedno vztrajajo pri zapiranju svojih trgov za delavce iz novih članic. Dr. Brejc je še dejal, da tisti, ki kar naprej govorijo o pomenu konkurence in slabostih protek-cionizma, ko gre za blago in kapital, hkrati zapirajo svoje trge za storitve in delovno silo, kar vodi v odpiranje EU trga poceni blagu iz Azije in posledično v zapiranje delovnih mest v državah EU. Dr. Brejc je poslanske kolege spomnil, daje bilo leto 2006 razglašeno za "Evropsko leto mobilnosti delavcev", da pa nameravajo ravno v tem letu nekatere države članice podaljšati prehodno obdobje za prost pretok delovne sile za nadaljnja tri leta. »Kako naj to pojasnimo državljanom? Kakšen smisel sploh ima razglašati "Evropsko leto mobilnosti", če hkrati dopuščamo ukrepe, ki tO mobilnost zavirajo?« se je vprašal dr. Brejc. »Tiste države članice, ki so odprle svoje trge dela, so povečale svojo gospodarsko rast, kar dokazuje, da prost pretok delovne sile ne ogroža nacionalnih gospodarstev, temveč prispeva k njihovemu razvoju,« je izpostavil dr. Brejc in pozval države članice, naj o morebitnem podaljšanju omejitev prostega pretoka delovne sile odločajo le na podlagi tehtnih argumentov in za vsako državo posebej. »Če želimo, da bo EU uspešno tekmovala z drugimi, mora najprej na svojem notranjem trgu v celoti uresničiti prost pretok kapitala, blaga, storitev in delovne sile,« je poudaril dr. Brejc. V nadaljevanju zasedanja je dr. Brejc, v okviru razprave o boljši pripravi evropske zakonodaje, podprl tudi prizadevanja za boljšo zakonodajno politiko ter bolje pripravljene zakonodajne in druge akte EU. Opozoril je, da bi bilo treba zelo pozorno pregledati, kako se uresničuje evropski pravni red, saj na nekaterih področjih prihaja do nedopustnega razlikovanja med starimi in novimi članicami, ko se od novih članic zahteva dosledno spoštovanje pravil, stare članice pa lahko nadaljujejo s svojo neustrezno prakso. Dodal je še, daje nujen pregled predpisov, ki v praksi niso zaživeli, ter ugotoviti, zakaj je temu tako. Zavzel se je tudi za podroben pregled tiste zakonodaje EU, ki je podlaga za ustanavljanje agencij, inštitutov in drugih institucij Lil ter za razmislek o tem, ali so vse te institucije dejansko potrebne. Kot je še dejal, institucije EU ne bodo pridobile na ugledu s svojo številčnostjo ter z množico uredb, direktiv itd., ampak predvsem s preglednim delovanjem, ki bo v korist ljudi in ki bo krepilo evropsko idejo. Katarina Cullberg Turistično rekreativno društvo Turnše-Češenik in Menač'nkova domačija Ko izpoved v glini združi staro in mlado... Medobčinsko društvo invalidov Domžale Skupaj se imamo lepo Tudi letos je Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki združuje invalide iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, pripravilo svoj praznik. I. aprila je bila hala Komunalnega centra Domžale polna invalidov s spremljevalci, družinskimi člani, prijatelji, gosti ter nastopajočimi. Števi Ini smo bili na začetku veseli zvokov Mengeške godbe, ki je začela uradno slovesnost, ki jo je vodila Helena Weitb. Predsednica društva Vida Perne je po pozdra-vils prisotne ter goste: podžupana Občine Domžale, Ponija Dragarja, podpredsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije, podžupana Občine Izola, Branka Simonoviča, predsednika pobratenega društva Izola, Zmaga Višnjevca, in številnih drugih, posebej lopcl pozdrav pa je namenila težkim invalidom. Predstavila je delo društva ter povabila vse, da se mu pridružijo. Zahvalila se je donatorjem, nastopajočim ter vsem poverjenikom in vsem. ki so pomagali pri srečanju. Vsem je zaželela prijetno soboto in vse naslednje dneve. O položaju invalidov in možnostih občine za pomoč društvu je govoril Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, zbrane pa so pozdravili še drugi gostje. Sledil je pester kulturni program, v katerem so ob Godbi Mengeš nastopali še: mlada pevka Tanja Žagar ter pevsko talentirani desetletni Naje lisjak, mlada harmonikarica Ta-mara, posebno presenečenje pa so organizatorji več kot 800 obiskovalcem pripravili s krajšim koncertom Atomik Harmonik. V družabnem deluje za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Viharniki. prijetno presenečenje pa je večini obiskovalcev prinesel tudi bogat srečelov, katerega,izkupiček je namenjen de- javnosti društva. Sklepanje novih poznanstev, prijetni pogovori, veselo klepetanje, glasba in ples so vsem prijetno popestrili soboto. Predsednica je, posebej za Slamnik, povedala: »Srečanje je lepo uspelo. Požrtvovalno in prizadevno delo vseh, ki so pomagali pri organizaciji srečanja, je rodilo bogate sadove v obliki srečnih in zadovoljnih obiskovalcev, ki se bodo srečanja radi spominjali vse leto, smo pa pogrešali predstavnike drugih občin. Rada bi povedala, da naša dejavnost zahteva veliko truda in prizadevnega dela, da smo se zelo potrudili tudi z organizacijo srečanja in tako s svojim delom kot srečanjem želeli svoje delo pokazati vodstvom občin ter jih tudi na tak način povabiti k boljšemu sodelovanju. Zal jih tudi tokrat ni bilo. Še enkrat pa bi se rada zahvalila vsem, ki so nam pri organizaciji in izvedbi srečanja pomagali, še posebej pa požrtvovalnim poverjenikom, članom vodstva društva ter donatorjem, ki so prispevali finančna sredstva ali dobitke za srečelov. MDI Domžale Sobota je bila. In bili smo prvega aprila. Marsikdo bi pomislil, da gre za potegavščino. Pa ni šlo. Slo je zelo, zelo zares. Pod pokroviteljstvom Turistično-rekre-ativnega društva Turnše-Češenik so deklice in dečki, pa tudi nekoliko zrelejša dekleta, sodelovali v keramičnih delavnicah, ki jih je vodila priznana strokovnjakinja gospa Marija Pezdirc. Dobivali so se. izmenično, vsak torek, že od začetka januarja. V prostorih Krajevne skupnosti Dob, ki je prijazno priskočila na pomoč. In so začeli; najprvo spoznavati vse lepote in zakonitosti ustvarjanja z glino. Potem so sledila praktična dela, rokovanje z glino, gnetenje, oblikovanje in ustvarjanje vsega tistega, kar si je vsaka udeleženka in vsak udeleženec delavnic zamislil v svoji glavi. In nastali so vsega občudovanja vredni izdelki, ki so jih pridne roke udeleženk delavnic razporedile v lično razstavo. V Menač-nkovi domačiji v Domžalah. Zapel je naš pevski zbor, na instrumente so zaigrali mladi, nadebudni glasbeniki, otroci so recitirali Župančiča, zaslišala se je igrana in peta Mozartova glasba. Svečano smo odprli razstavo, nagnili glažek. dva, poskusili čudovite Mojčine lianeatc rekli eno. tako, po moško, in rekli tudi eno, tako, po žensko. In smo bili srečni in zadovoljni. Kot bodo srečni in zadovoljni vsi tisti, ki si bodo razstavo ogledali. V to sem globoko prepričan. Ker sta v izdelkih srce in duša preprostih ljudi. In ena neskončna ljubezen. R.K. Turistično društvo Jarše - Rodica Obujanje starih običajev ob veliki noči Vegov pohod Ljubitelji pohodništva smo se 'hi ali na avtobusnem postajališču na Sveti Trojici in odpešačili proti Zagorici. Društvo ŠRD Koiilin -Sveta Trojica je namreč tudi letos organiziralo Vegov pohod. TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Pot nas je vodila mimo razvalin To-vorovega gradu, do vrha Murovice in nato spust v rojstno vas Jurija Vege - Zagorico. Prvi postanek je bil na vrhu Murovice, kjer je bil tudi cilj tekmovalcev, ki so tekli iz Dolskega (Vegov tek). Po slabih dveh urah hoje smo prispeli do Zagorice. Pohod je bil organiziran na dan proslave, ki jo pred rojstno hišo barona Jurija Vege v Zagorici, pripravita občini Dol pri Ljubljani in Moravče, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Po uvodnih besedah obeh županov (g. P. Zupančič in g. M. Rebolj), čigsr občine na dan rojstva tega velikega matematika obeležujejo občinski praznik, so o pomenu odličnosti, preboja v takratnih časih in pomenu dela velikega matematika Jurija Vege spregovorili tudi nastopajoči kulturnega programa. Po končanem programu smo se odpravili nazaj na Sveto Trojico, kjer nam je gospodinja Polonca R. pripravila okusno malico. Ob obedu smo prijetno poklepetali, nato pa smo se odpravili proti domu. Marija Ravnikar Malokdaj v teku leta so ljudske lege in navade tako tesno povezane s cerkvenim bogoslužjem kakor oh veliki noči, saj so ta praznik že od nekdaj slavili tudi več dni. Velikonočni ponedeljek je bil včasih še posebno praznik mladine, saj se je takrat Ic-ta oblekla v najlepšo obleko, 3 ali 4- letni fantki pa so si prvič oblekli hlače, jopič in klobuček, saj so prej nosili oblekce. To je bil tudi dan, ko ni bilo razlike med šolanimi in neukimi, med premožnimi in siromaki, med fužinarji in kovači; do 2. svetovne vojne pa je bil tudi dan plesnih zabav in veselja. Po lepi stari navadi so si dekleta m fantje ponekod že na veliko nedeljo izmenjali pirhe, ponekod pa so prihajali fantje po pirh šele na velikonočni ponedeljek. Fant se je že na pustno soboto dogovoril z dekletom, ali sme priti po pirh in če ji je bil fant všeč, mu je namenila najlepšega. Ker je bilo pirhov tedaj povsod dovolj, so se že na veliko noč zjutraj pričele na vasi in pred cerkvijo tako priljubljene igre s pirhi. Najbolj pogoste so bile »turčanje« in »valinčanje«, kjer se kakor pri balinanju pirhi zadevajo. Komur se pirh ubije, ga izgubi. Nič manj priljubljeno ni bilo »sekanje« pirhov. kjer seje moral kovanec vsaj toliko zasaditi v pirh, daje prebil lupino in v njem obtičal. Nekoliko drugačno pa je »trkljanje« pirhov. S tem načinom nas je seznanil naš Slavko Razpotnik, ki je tudi pripravil vse potrebno za tovrstno tekmovanje. Postavili smo šest naprav za trkljanje pirhov. Na gladki površini smo položili vštric po dve gladki letvi, tako da sta bili na enem koncu podloženi. Po letvicah so igralci spuščali pirhe, ki so se skotalili na različne strani, nekateri so imeli srečo in so zadeli stavo (pomarančo). Tekmovalce smo sestavili iz ekip Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jarš, Rodice in Domžal. Otroci in odrasli so bili navdušeni nad tovrstnim tekmovanjem, zato prijav ni manjkalo. Tekmovanje je ves čas povezoval naš Slavko in navdušenje ter navijanje se je stopnjevalo. Parkirišče gasilskega doma v Jaršah se je na velikonočni ponedeljek napolnilo z otrok in odraslimi, med katerimi ni manjkal niti župnik g. Janez Kvaternik, ki je z zanimanjem opazoval dogajanje in tudi sam tekmoval. Ko je bilo navdušenje na višku, smo morali zaradi dežja dogajanje preseliti v gasilski dom. Z zanimanjem smo opazovali predvsem otroke, kako so si prizadevali zadeti stavo in če se jim je posrečilo, ni bilo navdušenja ne konca ne kraja. Zmagala je družina Klopčič iz Sr. Jarš in prejela nagrado. Tudi ta prireditev, s katero smo obujali stare običaje, nam je lepo uspela in privabila na piano številne krajane. Velikonočni čas, ko se narava prebuja, ko ptički drugače pojejo kot pozimi, pa tudi kukavičji glas ni daleč, je čas prebujenja. Ob žu-borečih potočkih so se že razcvetele marijine srajčke in velikonočnice. pa tudi ostale pomladne cvetlice nas razveseljujejo v vsej svoji lepoti. Nevenka Narobe Stopetdest let kongregacije usmiljenih sester sv. Križa Že na začetku leta ob prazniku Svetih treh kraljev ali Gospodovega razglašenja, imenovanem tudi I pilaiiija. je sestra Louisc - Ilem i Kolly iz Ingenbohla ob 150-lctnici Kongrega-eije usmiljenih sester sv. Križa, torej tudi sestram z Male Loke, namenila posebno pismo, začenši z besedami: »Nastopilo je jubilejno leto. Naj bo to leto upanja.« »Res, Epifanija je praznik univerzalnosti našega odrešenja, je čudovita zgodovina upanja, s katero je zgodovina naše Kongregacije, moja osebna zgodovina in jubilejni moto ŽIVETI UPANJE v Polnem sozvočju«, je zapisala v nadaljevanju. In Se: »Drage sestre, povsod, kjer živimo upanje, se dogaja epifanija, ta kraj postaja kraj, kjer sme človek izkusiti navzočnost Boga, njegovo dobroto in usmiljeno ljubezen ter hkrati svoje človeško dostojanstvo« Skratka, povsod kjer domuje upanje, je kraj Božjega obiskanja, morda v letošnjem Jubilejnem letu še prav posebno. Ob jubilejnem letu, ko sestre sv. Križa praznujejo skrivnost svoje poklicanosti, sestram z Male Loke v svojem imenu in v imenu somišljenikov tskreno čestitam, zahvaljujoč se Bogu za veliko sPoznanje, da so sestre zgovorno znamenje Božje ljubezni do človeka v naših krajih. Sveti oče Benedikt XVI. lepo pravi med drugim v svoji en-cikliki Bog je ljubezen, da, ker je Bog iz ljubezni ustvaril človeka in svet. ker smo torej ljubljeni, smo tudi sami dolžni ljubiti, kar sestre z Male I oko s svojim bitjem in žitjem tudi uresničujejo, zato jim namenjamo najlepše želje za posebno Božjo milost, zlasti juhilnnlknma s. Bcrnardki Košir in s Mary Vodnik, Bogu hvala zanju in za vse prejete darove, ki prihajajo z Male Loke. 70 let redovnih zaobljub S. Bernardka Košir, doma iz Delnice, se ozira nazaj na prehojeno pot in ugotavlja, da jo je v življenju vodila skrbna roka Brezmadežne. Zdravo krščansko življenje V družini je bilo plodno tlo za duhovne poklice, saj so se štiri sestre odločile za redovni-štvo. Kot dvanajstletno dekle je ž družino poromala na Brezje, kjer je prosila Marijo, naj ji pomaga, da svoje življenje posveti Bogu. Čez dve leti je pisala svoji sestri redovnici, da tudi ona želi postati sestra sv Križa. Nakar ji je odgovorila, da lahko pride v samostan v Djakovem. kamor se je odpravila kar sredi šolskega leta. Sestre so jo najprej poslale v meščansko šolo, nato pa še v srednjo medicinsko, neposredno pripravo na redovniški poklic. Po prvih zaobljubah je bila poslana v Slovenijo, kjer je delala v zdravstvenem domu v patronažni službi, čez tri leta je bila poklicana v Zagreb v Otoško kliniko, kjer je ostala do upokojitve. Leta 1970 se je pridružila novemu slovenskemu vikariatu, kjer je bila nekaj let predstojnica skupnosti. Kljub visoki starosti je še vedno čila in zdrava ter vsak dan vestno opravlja službo vra-tarice. Zaveda se, da »z vsakim dnevom so vse bližje zemlje vedno bolj zreli sadeži,« kakor je dejal pesnik. 50 let redovnih zaobljub S. Mary Vodnik izhaja z Gaberške gore. Že v otroških letih je v sebi nosila tiho željo, da bi postala redovnica. Kot 17-letno dekle se je na neki novi maši dokončno odločila za pot redovniškega življenja in vstopila v samostan sester sv. Križa v Djakovem. Po zaobljubah je bilo njeno delovno mesto v Vojaški bolnici v Beogradu. Srečevala seje s pravoslavnimi in muslimani in z vsemi se je dobro razumela. Po dvajsetih letih se je vrnila v rodno Slovenijo, kjer je nekaj let službovala v Domu upokojencev, nato pa v duhovniškem domu v Ljubljani, Danes na Mali Loki pomaga pri hišnih opravilih in pri strežbi starejšim in onemoglim sestram. Ivan Kepic Bogate možnosti tlakovanja z barvnimi betonskimi f/akovci nam pomagajo k odločitvi Tlakovci kot okras S proizvodnjo cementnin. predvsem betonskih tlakovcev, se danes ukvarja že veliko podjetij in podjetnikov. A ni jih mnogo, ki bi se lahko pohvalili s kar štiridesetletno tradicijo v tej panogi. V družinskem podjetju .larc i/. Medvod že štiri desetletja nabirajo izkušnje in znanje v izdelovanju cementnih izdelkov vseh vrst. Nabralo se ga je že toliko, da povsem samostojno razvijajo nove izdelke, ki so zagotovo med najboljšimi, kar jih premore naš trg. Predvsem so ponosni na kakovost lastnih izdelkov, ki ustreza vsem evropskim normativom za izdelke s tega področja. Za kupca, ki nima povsem izdelane predstave o izdelkih, ki jih potrebuje, je obisk prostorov podjetja Jarc pravo olajšanje. V Vašah. nekaj kilometrov iz Medvod, ni težko najti lepo urejenega dvorišča, ki s svojim izgledom takoj opozori obiskovalca, da se nahaja v hiši, kjer se spoznajo na tlakovce in tlakovanje. Uvoz in dvorišče sta tlakovana izjemno lepo in seveda iz doma narejenih tlakovcev. Vzorce tlakovcev različnih oblik in barv si lahko ogledamo že na dvorišču, kjer nam k lažji predstavi o že položenih tlakovcih pomagajo manjše »preproge« iz vseh vrst tlakovcev. ki jih pri Jarcu premorejo. Posebej zanimivi so. tlakovci povsem nove oblike, ki se imenujejo Multamo So pravokotne ohlike in tako kot ostale jih izdelujejo v več različnih barvnih (dtenkih. Ž izborom najbolj všečne oblike in barve tlakovcev nam tako ne bo težko polepšati domačega dvorišča in poti okoli hiše. Za dostavo in strokovno polaganje naj vas ne skrbi, ker vam tudi tu priskočijo na pomoč izkušeni strokovnjaki podjetja Jarc. V oči zbodejo tudi razstavljena korita, vaze. vodnjaki in kamini, ki pogosto razvnemajo domišljijo vseh, ki imamo vsaj majhen košček zemlje ob hiši. Za prav vsak okus lahko najdemo pravo rešitev. Pri Jarcu najdemo seveda tudi robnike, plošče, cevi, palisade. Skarpnike in vse ostale cementne izdelke, ki jih potrebujemo za kar se da prijetno ureditev hiše in okolice. Pri Jarcu velja, da se kar najbolj potrudijo ustreči stranki Pravilno! Čestitamo ob 75. rojstnem dnevu Pavel Pečar, Domžalčan iz Kopra S Primorske smo pred kratkim prejeli prijazno pisemce g. Lucijana Gregoriča, s katerim nas je opozoril na Domžalčana. Pavla Pečarja, iz Klaričeve 16 iz Kopra, pri katerem je opazil Slamnik. Ker je gospod Pavel naš zvesti bralec, rojen Domžalčan. ki svojega rojstnega mesta ni nikoli pozabil, nedavno dopolnil 75 let, sem se odločila, da ga ob pomoči prispevka iz Planinskega vestnika predstavim tudi bralcem in bralkam našega glasila. Gospod Pavel Pečar je bil rojen dobro desetletje pred drugo svetovno vojno v Domžalah. Napredna in narodno zavedna družina mu je dala najboljšo »doto« - izklesala ga je v pokončnega človeka z neupogljivo hrbtenico, poštenjaka ter zavednega Slovenca in naprednjaka. Kot dijak seje upiral narodnoosvobodilnemu zatiranju in drugim krivicam, že v obdobju nemške okupacije pa tudi pozneje, saj je znan kot prvi Slovenec, ki je konec šestdesetih let na javni konferenci v Beogradu govoril v materinem jeziku in zahteval prevajanje. Primorska je postala njegov drugi dom po končani vojaščini v letu 1951 po dekretu ministrstva. Kot univerzitetni diplomirani pravnik in socialni delavec je štiri desetletja delal v socialno zdravstveni dejavnosti in bil direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, tudi direktor Zdravstvene skupnosti Slovenije oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za odgovorno in dosledno delo. ki ga je opravljal vse življenje, je med drugim prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Je velik ljubitelj in prijatelj narave: morja, še posebno pa naših gora. Na sprehodih ob obali mu morje vzvalovi duha, čustva, spomine; pogosto se rudi v jeseni življenja rad odpravi v hribe: na Kraški rob, Snežnik, predvsem pa v »rojstne« Kamniške planine. Tudi ljubezen do gora je družinska »dota«, saj je oče Pavel zlasti po upokojitvi vrsto let pomagal legendarnemu Lenčku pri graditvi in urejanju Domžalskega doma na Mali planini, naš jubilant pa je od mladih nog »capljal« za starejšim bratom Marjanom po Kamniških planinah in si pri šolanju pomagal s tem, daje iz Stahovice tovoril na hrbtu pivo za koče na Veliki planini in pod Krvavcem. Veliko truda vse življenje namenja varovanju narave in preprečevanju onesnaževanja. Tako seje pred leti daljnov idno uprl nepremišljenemu načrtu za graditev rafinerije na Serminu pri Kopru, nekoliko po- zneje pa je dvignil svoj glas proti graditvi velikanske termoelektrarne pri Miljah in TE Plomin II., ki bi bila še posebno nevarna zardi uporabe visoko radioaktivnega premoga iz Raše, v zadnjem času je med pobudniki bolj odločnega nastopa in ukrepanja naše države proti italijanskim načrtom za postavitev velikanskega plinskega terminala v Tržaškem zalivu bližje slovenski obali kot italijanski, kakor tudi plinskega terminala neposredno ob kopenski meji pri Žavljah; zavzema se tudi proti vizualnem onesnaževanju krajev in narave, zoper onesnaževanju s hrupom itd. Ob koncu osemdesetih let je pripravil odlok o morskem ribištvu Skupnosti obalnih občin Koper, ki izhaja iz celovitosti Piranskega zaliva in je pomemben argument Slovenije pri dokončnem odločanju naše morske meje. Član planinskega društva je dobrih 50 let. Še zdaj je aktiven v obalnem planinskem društvu Koper. Po gorah hodi z odprtimi očmi ter srcem in svoje doživljanje ljudi in narave rad opiše in objavi, še posebno v Planinskem vestniku - s psevdonimom iz dijaških let Pavel Pavlovec. Tako je bilo samo v obdobju 1995 - 2000 objavljenih 41 njegovih prispevkov, posamezne novele in črtice pa lahko preberemo v Primorskih srečanjih in nekaterih drugih revijah. Njegovo pisanje je poglobljena, pa tudi (samo-jkritična refleksija planinskih doživetij in ponotranjenega sozvočja z naravo, v kateri tenkočutno prisluhne šepetu tišine večnosti. Je tudi član Kulturnega kluba »Istra« Koper, Društva za zdravo življenje »Viharnik« Koper, našli pa bi ga tudi kje drugje. Kot nam sporoča njegov prijatelj Lucijan, je gospod Pavel Pečar še vedno močno navezan na rodne Domžale. Ko obiskuje grob svojih staršev, pa tudi ob drugih priložnostih, se v Domžale pelje po cesti skozi Dragomelj. Ob vožnji mimo rojstne hiše v Studi nostalgično zahupa in se spomni svojega otroštva in mladosti v Domžalah, ki jih ima še vedno rad, zato se še posebej veseli predvidenega srečanja prvih maturantov nižje gimnazije iz leta 1946. Iskrene čestitke, gospod Pavel Pečar, Domžalčan iz Kopra, in prijetno jesen vam želimo, ki naj vam jo polepšajo tudi obiski v rojstnem mestu. Vera Vojska Pozdravljeni navdušenci rekreacije! udeležili smo se 18. tradicionalnega pohoda Po nagelj na Limbarsko goro, kjer je organizator poskrbel za vse potrebno. Zadnji dan v marcu smo v prostorih društva na Savski cesti organizirali razdelitev majic društva, ki so jih prejeli vsi člani, ki so se pozivu odzvali. Kasneje seje dogodek razvil v sproščeno druženje in kramljanje. Naslednji dan pa smo se kljub malo slabšim vremenskim razmeram odpravili na Rašico. Vreme je zdržalo. Pohod je potekal v dobri volji, prijetnem druženju in klepetu. Ker je članek potrebno predhodno oddati, še ne moremo pisati o vtisih kolesarjenja po Krasu, ki bo potekalo 15. aprila in se ga mislimo udeležiti. Če bo vreme zdržalo in kolesarjenje bo, vam bomo o tem pisali v naslednjem mesecu, prav tako pa tudi o Domžalskem maratonu, ki bo potekal 22. aprila in se ga mislimo množično udeležiti. Več o naših opravljenih dejavnostih si lahko preberete in ogledate na našem spletnem portalu \wvw.srk-domzale. com. ŠRK Domžale DA NE BI POZABILI Matjaž Brojan: Feljton o Jožetu Karlovšku (2) Več kot le ljubezen do vsega lepega stran 12 Bil je eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej dolgi zgodovini našega kraja. Človek, ki je svoje osebne želje in življenjsko poslanstvo, ki ga je čutil, da ga mora opraviti, postavil pred svoje osebne in družinske obveznosti, Vedel je, kaj vse zmore in mora opraviti. Morda je čutil, da ga čaka le kratko, komaj šest desetletij dolgo življenje. V tem času je Jože Karlovšek docela osvojil svet slovenskega narodnega ornamenta, sam je v različnih tehnikah ustvaril pravo vesolje motivov na najrazličnejše teme, napisal šest knjig, 42 skripta v pomoč svojim dijakom na šolah, kjer je učil, zbiral, beležil in s posnetki na terenu ohranjal slovensko ljudsko stavbno dediščino, risal načrte in ustvarjal na desetine slik v tehniki Batik, ki si jo je sam izmislil in jo tudi sam uporabljal. Kot je v radijskem intervjuju v oddaji o njem povedal prof. dr. Nace Šumi (avtor nedavno izišle knjige Jože Karlovšek- poklic in poklicanost), se je s svojim delom uvrstil med najbolj ustvarjalne in delavne Slovence, kar jih pozna. Bard slovenskega ornamenta in stavbne dediščine Jože Karlovšek je bil doma z Dolenjske, tega ni nikoli skrival, to dejstvo pa mu je prineslo nekakšno izrazito ljudsko žlahtnost in vpetost med ljudi, v svoje okolje. To mu je posebej prav prišlo med njegovimi terenskimi raziskavami slovenske stavbne dediščine, pod drugi strani pa je bil navezan tudi na Domžale in okolico, tako mu ni bil tuj niti gorenjski svet. Nace Sumi gaje spoznal kmalu po vojni v Ljubljani, saj bil Karlovšek zaradi službe prisoten tudi v Ljubljani. Hodil ne naloge in je premišljal, kako naj jih udejani. Bil je človek sinteze ... Posebej ga je zaznamovalo domače okolje Smarjete, seveda pa tudi kasnejša delovna mesta in ljudje, ki jih je na svojih poteh srečeval. Po izjavi dr. Šumija mu je Karlovšek večkrat potožil, da obžaluje, kako je le gradbeni tehnik in da ni postal gradbeni inženir. To dejstvo zaradi domnevnega pomanjkanja formalne izobrazbe (realne in konkretne mu ni primanjkovalo, saj je bil izjemno studiozen človek), to ga je zelo pestilo, pa tudi pri pisanju učbenikov in drugih knjig je zato potreboval več formalno uveljavljenih recenzentov in pomoči tistih, ki so sicer morda vedeli in znali manj od njega. Hiša je bila zanj izhodišče vsega .... Temeljni objekt njegovih opazovanj je bilo bivališče, hiša. Ornamcnt je le je v svojo gradbeno-tehnično šolo učit -mimo Križank in Mestnega muzeja, kjer je bil Nace Šumi v službi. Velikokrat se je ustavil pri njem, tako da sta mnogokrat zanimivo poklepetala. Karlovšek je bil resen človek, ki se ni nikoli smejal, niti zasmejal se ni. Morda je bilo to zato, ker je šlo za resne čase, pa tudi problemov je življenje pred njega vsak dan mnogo postavljalo. Po drugi strani pa je bil nenehno zamišljen morda tudi zato. ker si je postavljal izjemno zahtevne in obsež- del. samo droben element hiše in njene ljudske izraznosti ali povednosti o tem, koliko estetske prepričljivosti so graditelji ali investitorji znali vtkati vanjo. To izhodišče je bilo temelj njegovega pristopa do ornamenta. Uporabljal gaje na svojih poteh po Sloveniji, pri opazovanju, /hiranju, risanju, dokumentiranju, fotografiranju. Ob takem pristopu je nastala vseobsegajoča imenitna dokumentarna pa tudi analitična knjiga Slovenski domovi, doslej menda najboljše na tO temo, kar Slovenci imamo napisanega. Noben študij, namenjen arhitekturi, prostoru, oblikovanju prostora v naših krajih ne more spregledati tega Karlovškovega dela. Najboljše, kar na omenjeno temo imamo! Z omenjeno knjigo Slovenski domovi gre absolutno za nekaj najboljšega, kar Slovenci imamo, zato smo veseli, da je to delo prišlo izpod rok in ustvarjalne misli tako velikega, občutljivega in ta izsek naše dediščine tako ljubečega človeka. Kes je, da se je omenjeni temi posvečalo še mnogo drugih, z visokimi akademskimi nazivi ovenčanih ljudi, a nihče mu v omenjeni tematiki ni dorasel. Občutek manjvrednosti ni bil upravičen! Jože Karlovšek se je velikokrat počutil manjvrednega, a ta občutek pri njem ni bil upravičen. Zaradi svoje poglobljenosti, vztrajnosti in ljubezni do omenjene materije je svojo »zgodbo« o narodnem blagu, o ornamentih in ljudski stavbni dediščini pripeljal najdlje in do danes, še več kot 40 let po njegovi smrti, tega dela ni hihče presegel. Pa ne le to! Svoje poznavanje ornamentov je razširil domala na ves svet, saj je denimo velik strokovnjak tudi za ornamente daljnih ljudstev, denimo Turkov in mnogih drugih. Ob ornamentih sc mu je svet njegovega zanimanja razširjal še na podobe iz mitov in mističnega sveta, podal seje v svet bajk, velik in nadvse zanimiv pa je tudi njegov svet fantazijskega ustvarjanja, kjer je kot risar in zarisovalcc teh fantazijskih videnj prav tako izjemen, nepozaben in zagotovo neponovljiv. (se nadaljuje) Matjaž Brojan Jubilej stare domžalske obrti: Pri Oparovih so obstali »s Hikanjem« zračnic... V dolgi tradiciji domžalske obrti je le nekaj obrtnikov, ki so potomci in nadaljevalci že zdavnaj - od dedov in očetov — začete obrti. Taka obrt se že pet desetletij dogaja in k sreči nadaljuje na Ljubljanski cesti v Domžalah, kjer sin Darko Opara nadaljuje staro, nekoč očetovo obrt mehanike. Petdeset let bo minilo v letošnjem maju, odkar je pokojni oče Cveto Opara začel svojo težaško in umazano obrt, a vendar obrt, ki je njemu in družini s troje otroki (tri sinove je imel), pomagala preživeti. Tak jubilej kakršen je petdesetletnica, je imenitna priložnost, da sc pogleda v preteklost in opravi nekakšna inventura vsega, kar se je v dolgih desetletjih dogajalo. Bil je prvi maj leta 1956. Prazniki delavskega praznovanja so minili in 3. maja se je začela redna obrt, ata je začel plačevati davke, delo je steklo ... Družinska pripoved ... Ata Cveto in mama Vida sta po poroki sprva živela na Vidinem domu v Radomljah, kjer je Cveto že leta 1956 začel svojo obrt. V Domžalah sta se v letu 1958 lotila gradnje lastne hiše, po nekajletnem delu Radomljah pa je ata Cveto opravljal svojo mehanično obrt v Domžalah, v hiši, kjer se je reklo Pri Koroščku. Vse do leta 1964 je delo potekalo prav na tej lokaciji, potekalo pa je predvsem na popravilih koles. Atu Cvetu so pri tem delu velikokrat, priskočili na pomoč bratje iz Meniške vasi pri Trebnjem, saj jih je bilo pri hiši kar 11. Tudi mama je mnogokrat pozno v noč, tako se spominja, »flikala« zračnice koles. Zaslužka ni bilo veliko, a le tako seje moglo preživeti. Spominja se, daje bila doma, saj pri možu po takratnih zakonih ni smela biti prijavljena. V svoji hiši ... V svojo hišo, kjer ima Darko obrt, se je družina preselila 14. aprila 1960 in začelo seje življenje. Rodili so se tri- je sinovi - Rado, Vido in Darko. Obrt je tekla naprej, sprva brez vajencev (kasneje so v obrti sodelovali tudi ti), ata Cveto je dobil tudi pomočnika. Nelahko delo in usoda sta povzročila, daje ata Cveto umrl mlad, star komaj 48 let, mama Vida je s sinovi ostala sama. Preživetje ob kar številni družini ni bilo lahko, 10 let je sama pretolkla v obrti brez servisa; z izjemno mero moči, kakršno zmore prispevati le mati za preživetje svojih otrok. A izšlo seje z mnogo odrekanj in upanjem, da bo bolje, ko otroci zrastejo. Darko nadaljuje obrt... Očetovo obrt danes nadaljuje sin Darko. Leta 1988 je odprl servis za kolesa in mopede in motorne žage. Leta 1990 je obrt razširil s trgovino in v zadnjem času tudi z zastopstvom in distribucijo znanih blagovnih znamk kosilnic in motornih žag. Posebej se je specializiral za vse stroje, ki jih uporabljamo pri negi zelenih površin. Praznovali bodo maja ... Pri Oparovih, kjer imajo danes 10 zaposlenih, bodo praznovali v maju, ko bodo napravili nekakšno inventuro, predvsem pa se želijo posvetiti spominu na očeta Cveta, ki je bil začetnik vsega. Upati je le lahko, da bo Oparova obrt, začeta pred dolgimi petimi desetletji, trajala še dolgo. Malo jih je, ki bi v težkem ročnem delu vztrajali tako dolgo. Naj traja in vztraja! M. Brojan Sanirana cesta Dob - Sv. Trojica? V Slamniku smo že večkrat opozorili na poškodovano cesto Dob - Sv. Trojica, ki je največ škode utrpela prav zaradi množičnega dovoza gradbenega materiala s stotinami težkih tovornjakov. Letošnja prva »odjuga« je odnesla tudi še preostale dvome nad kakovostjo cestišča. Na fotografiji je »jama kraljica« na cesti skozi Žeje. Rok Ravnikar Znane gostilne v Radomljah in bližnji okolici Z vami že več kot 100 let Gostilne so eden glavnih stebrov turizma. Turistična zveza Slovenije, ki je lani praznovala 100-letnico delovanja, sc je zato odločila, da poišče tiste gostilne v Sloveniji, ki neprekinjeno poslujejo že sto let ali več. V naši najožji bližini, v Radomljah z okolico, kjer Turistično društvo Radomlje aktivno in uspešno deluje že petinštirideset let, so kar tri take: gostilna Pire na Rovah, gostilna Repanšek v Homcu in gostilna Pri Spornu v Radomljah. Danes sem obiskala prev slednjo. Iz dokumenta, ki ga ponosno hranijo in visi uokvirjeno na steni ene od gostinskih sob, je razvidno, daje bil takratni lastnik, posestnik Martin Cerar, davnega leta 1901 imenovan v uda cesarsko-kraljeve kmetijske družbe v Vojvodini Kranjski. Poleg kmetije je imel v središču Radomelj trgovino in gostilno z žganjekuho. Med tednom so se pri njih ustavljali furmani namenjeni v Ljubljano, ob nedeljah pa domačini od maše grede. Martin Cerar je bil oče Cirila Cerarja starejšega, ki je vodil gostilno do okrog leta 1970, ko jo je prevzel in jo še vedno vodi sin Ciril Cerar mlajši. Gostilna torej obratuje že več kol 100 let. Današnji lastnik Ciril Cerar jo je razširil in delno predelal, tako daje iz bivše stale nastala znana, iskana in v letih 1972 do 1996 zelo obiskovana diskoteka. Po tem letuje zaradi prenočitvenih potreb kraja ves zgornji del predelal v turistične hotelske sobe višjega razreda. Pri vodenju ves čas aktivno sodeluje njegova žena, sin in hči pa tudi pomagata po svojih močeh. Trenutno imajo na razpolago za goste tri gostinske sobe s približno 50 sedeži, kjer nudijo kompletno gostinsko uslugo - zajtrk, kosilo, večerja. Poleg tega je na dvorišču še dnevni bar in hotel s 17 sobami in enim apartmajem. Tradicija sodelovanja s Turističnim društvom Radomlje sega že v čase očeta Cirila Cerarja, ki je bil celo eden od ustanovnih članov tega društva pred skoraj 45. leti. Tudi današnji lastnik ves čas aktivno sodeluje, nekaj let je bil tudi predsednik. Sodeluje pri sponzoriranju raznih prireditev društva in oglašuje v Radomeljskem ogledalu. Včasih je bilo veliko raznih prireditev, sedaj pa v povezavi s Turističnim društvom Radomlje in z Likovnim društvom Senožcti Radomlje prirejajo razne slikarske kolonije z razstavami, kostanjeve piknike oziroma srečanja s sponzorji društev, pa večere s klavirjem. V gostilni sredi Radomelj si želijo ohraniti obstoječi nivo, zadovoljiti čim več vsak dan zahtevnejših gostov in še naprej sodelovali z društvi v kraju. (nadaljevanje v prihodnji številki) S Cirilom Cerarjem sem se pogovarjala podpredsednica TD Radomlje Zlatka Levstek Občni zbor Turističnega društva Jarše - Rodica Na svetovni dan zdravja Na začetku ali ob koncu leta si določamo različne cilje. Kaj, ko bi letos razmislili o svojem načinu življenja in si zastavili svoj najpomembnejši cilj - živeti zdravo. Neštete razvade (kajenje, pretirano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost in kronični stres) so velikokrat stiske sodobnega človeka. Vsaka sprememba v vedenju, ki vodi k uspehu, se začne v glavi posameznika. Šele ko se sam pri sebi, v svoji zavesti in po dolgotrajnem razmišljanju in tehtanju argumentov za ali proti, po posvetu s strokovnjakom, ki mu zaupa, človek odloči, da bo spremenil način življenja, ima možnost za uspeh. Z raznimi pohodi, nabiranjem zdravilnih zelišč, izdelovanjem mazil in drugimi aktivnostmi si člani TD Jarše-Rodica prizadevamo za zdravo življenje. S temi uvodnimi besedami sem po pozdravnem govoru začela naš 8. občni zbor na svetovni dan zdravja, 7. aprila v Kulturnem domu v Grobljah. V svojem letnem poročilu smo podrobno razčlenili pestro in raznoliko delovanje društva, ki obsega od večdnevnega spomladanskega čiščenja okolja ter urejanja nasadov, obujanja kmečkih običajev: gre-gorjevanja, kresovanja, izdelave kmečkih butar in velikonočnih butaric ter običajev okoli velike noči, sodelovanja na velikonočni stojnici in na 9. obletnici trgovskega centra Breza, na Florjanovem sejmu v Trzinu, na druženju »pod lipami«, na llitovem sejmar-jenju, na stojnici za noč čarovnic z ročno izdelanimi čarovnicami in s plesom okoli ognja v čarovniških Uniformah itd. , organiziranja pohodov: novoletnega na Brdo, ob dnevu državnosti in župnijskem dnevu na Tuštanj, tradicionalni .legličev in drugi okoliški pohodi. Aktivni smo bili ob dnevu voda in dnevu zemlje, nabirali smo zdravilna zelišča na Veliki in Menini planini ter organizirali že tradicionalno čajanko z raz- stavo secesijskih ur g. Matjaža Brojana, organizirali izlet v Prlckijo in Prckmurje. preko celega leta ocenjevali najlepše urejene domačije. Prav tako preko celega leta potekajo ustvarjalne delavnice z mentorico Metko Klemene, sodelovali smo pri svečanem prevzemu novega gasilskega avtomobila in bili tudi botri Ic-tega ter prisotni na vseh prireditvah, ki so organizirane v naši KS in tudi izven nje (udeležujemo se vseh prireditev drugih društev), posvetov ... t Zelo dobro sodelujemo s turističnim krožkom na OS Rodica, katerega mentorica je ga. Ana Medved. V lanskem letu je bila naša šola žc drugič organizator območnega tekmovanja turističnih podmladkov v sklopu festivala »Turizmu pomaga lastna glava« na temo »Naš turistični jutri«, za kar so učenci prejeli srebrno priznanje. Naše društvo jim je pri organizaciji pomagalo s pogostitvijo in finančno pomočjo, sodelovali smo tudi na dnevu odprtih vrat na OS Roje, kjer smo izdelovali vazelin in dišeče kopalne soli ter organizirali čajanko s pecivi, na dnevu odprtih vrat na OŠ Rodi* ca in pri drugih aktivnostih, ki jih je organizirala šola. Ponosni smo, da nam je uspelo pod okriljem našega društva strniti preko 50 članov narodnih noš, da smo prisotni na vseh prireditvah, na katere nas povabijo, na paradah, procesijah itd. Program za leto 2006 je še obširnejši kot v lanskem letu, saj so v njem zajete že vse tradicionalne prireditve, ki smo jih organizirali že dosedaj. Vključuje tudi nove prireditve, kot so: maškarado, ki jo planiramo že dve leti, smo letos le delno realizirali, saj se nas je le-te udeležila ena ekipa, ki bo v naslednjem letu poskrbela za pustovanjc. kakršno je bilo po vaseh v starih časih. Sprevod maškar sc bo odvijal po vseh glavnih ulicah KS, s pobiranjem jajc, krofov pa tudi kakšne klobase, nato pa bomo v kulturni dvorani z vsemi temi dobrotami in plesom ter vsemi krajani zaključili ta nori dan. Ob dnevu žena in mamic smo 18.3. organizirali lepo praznovanje z raznimi skeči. recitacijami, petjem in igranjem harmonike, naše članice ustvarjalnih delavnic so pripravile čudovito razstavo vezenin, mi pa smo poskrbeli za bogato obložene mize in za aranžmaje spomladanskih cvetlic. Na velikonočni ponedeljek smo pri gasilskem domu v Jaršah obujali običaje ob veliki noči s trkljanjem pirhov. 3. junija nas bo obiskal kardinal g. Rode in skupaj z ostalimi društvi bomo sodelovali s pripravami na ta sprejem. Jarška šola bo v letošnjem letu praznovala 100-letnico obstoja. Proslava bo potekala med 10. in 20. oktobrom in hkrati z njo bomo proslavili tudi kulturni praznik. Skupaj z OŠ Rodi ca in s KS si prizadevamo za ohranitev Kofutnikove hiše v Srednjih Jaršah, zato smo že dali pobudo na Občino Domžale. Udeležili se bomo srečanja turističnih društev v Šentjerneju na Petelinjadi. organizirali martinovanje po starih šegah in navadah ter ličkanjc koruze, naše društvo pa seje povečalo še za 30 novih članov. Prijeten petkov večer nam je popestrila naša nova članica - harmonikarica ga. Breda Horvat z ansamblom in harmonikarja Matic in Janja Hribar, mi pa smo poskrbeli za bogato pojedino. Veseli smo bili prisotnosti g. Igorja Kuzmiča, predsednika komisije za turizem in predsednika TD Radomlje, g. Janeza Orehka, predsednika ID Iurnše-Češenik. g. Marjana Kovača, predsednika TRD Rova. g. Klemna Ravnikarja, predsednika TRD Konfin-Sv. Trojica, ga. Olge Pavlin, predsednice društva narodnih noš Domžale in Jožice Košak. predsednice TD Trzin ga. Jožice Valenčak ter predsednika KS in predsednikov vseh društev v KS, Seveda pa brez finančne pomoči Občine Domžale, nekaterih donatorjev. Vrtnarije Tratnik. Kmetije Črnivec, PGD Jarše-Rodica. KS, prevoznika Juhanta ter vseh ostalih članov in članic, ki preko celega leta napečejo peciva za vse prireditve, na katerih ne manjka zdravilni čajček našega Staneta, ne bi mogli realizirati vseh naših želja in potreb, za kar se vsem skupaj najlepše zahvaljujemo. Naša želja je, da bi se vsi krajani zavzeli za čim lepšo ureditev svoje bližnje okolice. V spomladansko čiščenje okolja seje poleg našega društva vključilo tudi PGD Jarše-Rodica. ki so očistili strugo Mlinjščice, mi pa smo se po skupinah razdelili in očistili kompletno KS. Trenutno še potekajo čistilne akcije ob nabrežini Kamniške Bistrice. I ,c s skupnimi močmi nam bo uspelo, da bo naš kraj postal takšen, da bomo ponosni nanj. Nevenka Narobe Filmski festival Zlata Žaba že tradicionalen Letos se je 1. aprila zgodil 5. skavtski filmski festival Zlata Žaba, ki ga že od vsega začetka vsako leto prirejamo domžalski skavti. Vsako leto je prireditev obiskana bolje in vsako leto dobimo več filmov. Letos smo tako prejeli 12 deset-minutnih filmov na temo SVOBODNOHLAČNIK. Od teh smo izbrali 8 najboljših, ki so se predvajali na prireditvi. Kot vsako leto smo Domžalčani prireditev popestrili z vmesnimi točkami, ki so že tradicionalno komične. Tako smo gostili plesno skupino RADIATOR (trebušni ples zaradi katerega je marsikatero dekle padlo v nezavest), baletnikov, ki so nam predstavili nekoliko destruktivno izvedbo Labodjega jezera, dveh umetnikov, ki sta poskušala rekonstruirati korenino na naših tleh, piščali iz Potočke Zijalke A A WKFWk BTI-nPH \ Domžale vmm*00*01 111 Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja PROGRAM IN AKTIVNOSTI DRUŠTVA A.IDA DOMŽALE: ■ Pripravlja in izvaja predavanja in pogovore na temo biolollco dinamično goapodarjenje; ■ Organizira nabiranje rastlin in drugih pripomočkov za izdelavo bioloSko-dinamičnih preparatov; ■ Izvaja izdelavo biološko-dinamičnih preparatov, ■ Posreduje ustrezne literature za izobraževanje; ■ Pridobiva nove člane društva; ■ Organizira predavanja o zdravem načinu življenia, ■ Sodeluje na prireditvah s področja kmctijslva. ekologije in skrhi /a zavestno ohranjanje zdravja. ■ Sodeluje pri delu združenja Ajda - Dcmctcr Slovenija; " Pomaga kmelom pri preusmeritvi na biološko-dinamično pridelavo. Najboljši način, da se spoznate I setvenim koledarjem in njegovo pravilno Uporabo /«, ,lo se velamie v društvo Ajda Domžale. Kit si LAHKO VČLANITE: - Na sedežu druitva Ajdi Domžale. Področje 10, tel.: 01 721 4X 00 - Na predavanjih v učilnici gasilskega doma v Domžalah KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V MA.UI 2006: - KDAJ: torek, 09.05.2006, ob 19 uri. - KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale. - KAJ; predavanje: "Kolohar/enje in naert donuteega vrta gtede na kozmični vpliv". - KDO: predava: ga. Fanči Pcrdili. univ dipl. inž, agr - KDAJ sobola 13.05.2006, ob 14 uri. - KJE: na kmetiji pri Vidcmškovih, Prešernova 26, Dob, - KAJ: delavnica: *>Izkopavanjc biološko-dinamlčnlhpreparatov«' - KDO: vodi Jože (irahljcvcc. KJE I,ANKO DOBITE fgSB* PRIDELKE: naIVniok-r knirlijnli: o Videmiek Cvetka, DOB 0172120 03 o lldovč-Galcs Marija, KRAŠN.IA 01 72 i 41 60 o Golob Iris in Tomaž, NEVLJE <>4IH,S6IX in plesalke, ki je popestrila nastop samooklicanega gospoda Umetnost. Imeli smo tudi čast ponovno gostiti našega predsednika, Zlatka Mercedeza. Na žalost se je nanj skoraj zgodil atentat, ki pa ga je hitro preprečila naša posebna obveščevalna agencija. Zlatko, dober kot je, je stvari takoj umiril in z napadalcem našel skupni jezik. Rdeča nit letošnje predstave je bila abstraktna moderna umetnost, kar se je močno kazalo v povezovalnem tekstu kot tudi v odrski sceni. Z veseljem ugotavljamo, da se kvaliteta prispelih filmov izboljšuje iz leta v leto, kar dela filme čedalje bolj gledljive, zanimive in zabavne. Prav tako se trudimo vsako leto ponuditi nekaj novega in občinstvo čim bolj pritegniti. Na žalost pa ugotavljamo, da se prireditve udeležuje bolj Ljubljanska regija, zaradi česar bi povabil še ostale regije, da se nam drugo leto pridružijo, ker sem prepričan, da imajo tudi oni veliko idej za snemanje filmov. Zlata Žaba in podobni filmski festivali dokazujejo, da film ni le sredstvo za manipulacijo in kvarjenje mladine, ampak je lahko tudi pot za izražanje kritik družbe, idej mladih in sreče, da živimo v svetu, kjer je mogoče vse to iz.raz.ati. Zato smo domžalski skavti odločeni tudi v pri- hodnje podpirati to vrsto ustvarjanja z našim festivalom Zlata Žaba. Lenart Glrandon, Bistri Sokol Skavtski stee Domžale 1 Prostrana ravnina Kako prostrana je ravnina, zelena njena je milina. I )iši zon in hrepeni, ko stopam po njej Srce od sreče se smeji. Stezica širna čez pelja. čez ravnino in doli, mama moja vsa vesela na terasi sc mudi Dom njen v soncu sc svetli, krog nje mama lepe rožice goji. Narava tam je tako sveta v vseh letnih easihje prav lepa Kako prostrana je ravnina. tam je blažena tišina Kot v malem raju hišica stoji. v njej pa mama moja še živi. ŽIVI IN UPA. MISU VSE SAMOTNE DNI. Ivi Upokojenki Angelci z Vrhpolja pri Moravčah uspevajo rože tu, rože tam, rože povsod. Skoraj vse cvetje vzgoji sama. zanj vsak dan porabi eno do dve uri in veliko vode in gnojil. Poseben čar dajejo rože z bujnimi cvetovi, ki na policah v kuhinji in spalnici lepo cvetijo vso zimo. Posebej je ponosna na aniarilis z osmimi bujnimi cvetovi - roza barve z dvema rastočima stebloma v višini 72 in 60 cm. Angelca ima neznansko rada rože. Bo že res, da cvetovi vedo. kdo jih ima rad. Jože Novak, upokojenec Društvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tustanja vabi na 13. tradicionalno prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj. I. maja 2006 Ob 4. uri start pohoda planincev; ob 11. uri bo povorka starih vozil izpred Gostišča Soklič. Zalog pod Sveto Trojico, krenila v Tuštanj. V pestrem programu bodo od 10.45. ure dalje nastopali: Godba Moravče, Ansambel .lubej; Andreja Zupančič (ŽIV-ŽAV)in Folklorna skupina OŠ Moravče, Stane Vidmar, Natalija Kolšek, Svetlini in Modrijani. Poskrbljeno bo za dobro domačo hrano, srečanje bo v vsakem vremenu. Dobrodošli! Krajevna skupnost in Turistično društvo Jarše Rodica vabita na tradicionalno kresovanle ob sotočju Kamniške Bistrice In Psate v nedeljo, 30. aprila 2006, ob 20. uri Dobrodošli! Krajevna skupnost in PCI) Jarše-Rodica vabita v ponedeljek, 1. maja, na tradicionalni pohod v Rudnik. Zberemo se pri gasilskem domu v Srednjih Jaršah ob 7. uri Pripravili bomo prijetno prvomajsko druženje Vabljeni Turistično rekreativno društvo TurnSe-Češenik vabi vse člane in prijatelje našega društva na tradicionalni prvomajski golaž v ponedeljek, I. maja 2006, od 10. ure dalje na piknik prostoru v Turnšah. Dobrodošli! Turistično društvo Trzin vabi na 7. FLORJANOV SEJEM 6. in 7. maja 2006 sejemski prostor - pred gasilskim domom v Trzinu Dobrodošli! !" i w OLDTIMER KLUB SOTESKA vabi na ogled mednarodnega rallvja s starodobnimi vozili. Postanek bo 29. aprila v Športnem parku Domžale (ob bazenu), ob II. uri Iz Domžal se bo povorka ob 12. uri odpeljala proti Kamniški Bistrici, kjer bo srečanje. Dobrodošli! \ OPTIKA OČ€SNR BMBUlftNTfl . okolistični pregled . urjenje očesnega pritiska očolo-hontoktoelece tfttcfeo 01722 06 90 Glasbena skupina Kontrabant navdušuje Slovenski glasbeni tihotapci v Rusiji ŠD Krti Jurčičev pohod Člani Športnega društva Krti iz Krtine smo se v soboto, 4. marca 2006. udeležili 13-ega Jurčičevega pohoda iz Višnje Gore do Krke. Čeprav nam vreme, sploh pa napoved, nista bila naklonjena, saj sta obljubljala močan veter in dež, smo organizatorji na sam predvečer pohoda vseeno sklenili, da se pohoda udeležimo v vsakem primeru. In ni nam bilo žal, saj se je izkazalo, da je bila odločitev čisto pravilna. Vreme se je v tistih krajih prav dobro držalo za čas celotnega pohoda. Iz Krtine smo z avtobusom krenili že ob 7. uri zjutraj, nabralo se nas je 32 pohodnikov, kar je za naše mlado Društvo kar precej. V prvi hrib do Višnje Gore smo se zagrizli že nekaj čez osmo uro, čakalo pa nas je 20 kilometrov poti in štiri ure hoda. Sama pot ni prav zahtevna, najtežje je bilo premagovati razmočenost od 2.500-ih pohodnikov razhojene poti. A ker smo bili prav vsi dobro pripravljeni, nam to ni predstavljalo večje ovire. Osnovna varianta pohoda poteka od Višnje Gore do Muljave, organizatorji pa zadnja leta pripravijo še razširjeno različico poti, ki poteka še naprej, do vasi Krka, za katero smo se odločili tudi mi. Na tem delu poti je bila gneča dosti manjša in smo lahko hodili v strnjeni skupini. Povsod po poti smo bili prijetno presenečeni nad gostoljubnostjo domačinov in vsemi dobrotami, ki so nam jih ponujali. Poleg tega smo si na poti lahko ogledali kar nekaj zanimivosti, na primer črno kuhinjo, znamenite cerkve, Jurčičevo domačijo na Muljavi ter na koncu še na novo urejeno, razširjeno in osvetljeno podzemno jamo pri izviru reke Krke, ki je bila v času pohoda odprta za vse pohodnike. Konec meseca aprila Krti pripravljamo pohod na Kriško goro, na katerega ste seveda vsi lepo vabljeni. Za več informacij se obrnite na http://krti. krtina.com, po elektronski pošti smo dosegljivi na krti.krtina(ajgmail.com, po telefonu pa na 041 731- 797. Vaši Krti! V začetku aprila je glasbena skupina Kontrabant imela v dveh najelitnejših klubih v Moskvi tri nastope. Rusi so angažirali Kontrabant, potem ko so ga slišali na Zlatem bobnu v Portorožu, kjer so navdušili poslovneže in turiste s celega sveta. Ob preimenovanju velikanske letalske družbe iz »Sibir« v S7 so za glasbeno zabavni del druženja ruskih poslovnežev rekrutirali Kontrabant. Ta jim ni ostal dolžan, saj jih je ponesel v divje zvoke svetovne in slovenske etno glasbe ter predstavil odlične priredbe sodobne glasbe. V prvem klubu z imenom Tinkoff, kjer so imeli dva koncerta, je publika zahtevala polurni dodatek, kar se je ponovilo še na tretjem nastopu v klubu 22 Sky Lounge, kjer so fantje v višavah 22. nadstropja stolpnice priredili peklensko uživaško glasbeno vzdušje in publiko dvignili še višje. Vse kaže na to, da je energija, ki jo fantje dajejo ob nastopih za samo dvomilijonsko Slovenijo preveč. Ker fantje že dobivajo nove ponudbe za nastope v Moskvi, bodo višek energije očitno bratsko razdelili z. našimi najštevilčnejšimi slovanskimi brati - Rusi. BSK tr^vert Z HLADNO e vrat. 1 ušesa. JJK J /ob,e -A dihala. <_cf *\R ramena. K dlani maščoba, olje CVET s. Mokro ¿^0 pljuia' V želodec. f A jetra RAK ogljikovi hidrati list JUS 07 Ne G srce, t krvni obtok, JI arterije, 7 N hrbet ; J beljakovine PLOD z HLADNO r prebavila. ~L vranie.i. nI trebušna L slinavka » sol. korenina. DEVICA K«molJ' korenina ^ svi.....|j.......vvT)nj2 2 kofki, U ledvice, mehur K maščoba, olje TEHTNICA cvet y MOKáO Q spolni Q oruan i. sečevod ogljikovi hidrati list S dan družine TFtö [TTŠ7 S. don telekomuniliaci 18 Če S. don muzejev G stegna. E vene •u - » y j beljakovine I- STRELEC ^1 PLOD Z HLADNO e sklepi, kolena. Q / * sklepi, (tole o, / *j T ltost1'kol!a sol, korenina. S a gomolji KOZOROG korenina (SVEŽE SVJpTLO Ö goleni vene maščoba, olje cvet Arboretum Volčji Potok Sprostitev med drevesi in cvetjem Prijetni praznični pomladanski dnevi bodo tudi letos med 27. aprilom in 2. majem 2006 od 8. do 20. ure najlepši v Arboretumu Volčji Potok, kjer so za vse obiskovalce in obiskovalke pripravili: 15. razstavo tulipanov, cvetlično razstavo, razstavo vrtne opreme in vrtnarski sejem paradiž pod steklom: orhideje in tropski metulji ter 1000 sadik dreves za čistejši zrak. V Arboretumu Volčji Potok je letos kar nekaj novosti, ki nestrpno čakajo, da si jih ogledate. Poleg milijonov tulipanov, več sto narcis in drugih pomladanskih cvetlic na vas v posebnem steklenjaku čakajo orhideje in tropski metulji, Tetrapak bo podaril obiskovalcem 1000 sadik dreves za čistejši zrak, vabijo vas na druge prireditve in delavnice. V okviru Podjetne regije vas vabijo v Turistično informativni center, kjer se bodo s kulturnimi in drugimi programi, manjkalo pa ne bo niti kulinaričnih dobrot, predstavile občine: 27. aprila Mengeš; 28. aprila Lukovica; 29. aprila Domžale; 30. aprila Komenda; 1. maja Kamnik in Trofaiach Avstrija; 2. maja Trzin. Ljubitelji narave, posebej cvetja in dreves, ne zamudite najlepših dne-vov v Arboretumu Volčji Potok. Občina Domžale je tudi letos / Aiboretumom Volčji Potok podpisal.i poseben sporazum u sofinanciranju letnih vstopnic. Za .3.500 sit boste v Arboretumu lahko preživeli vse leto. Soviče iz Vrtca Urša in Najsnežak 2006 Češnja že raste Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika, so Soviče (pomotoma je bilo napisano, da so bili Metuljčki, ki jih prav tako PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v klati zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek lepo pozdravljamo), sodelovali v akciji NAJ SNEŽAK 2006, ki ga je pripravila Skupnost občin Slovenije. Organizatorji natečaja so prejeli nekaj deset fotografij snežakov, ki vsak zase opozarjajo (ali pa tudi ne) na značilnost okolja, iz katerega prihajajo. Snežake, med katerimi je domžalski eden večjih in s svojim slamnikom tudi prepoznaven, si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani. Vodstvo SOS se je odločilo, da med številnimi snežaki ne izbere najlepšega, ker so vsi zelo lepi, pač pa prav vse sodelujoče razveseli z mladim drevescem - češnjo. Tako se je pred kratkim v Vrtcu Urša oglasila tudi domžalska županja Cveta Zalokar Oražem z namenom, da drevesce posadi in se skupaj s sodelujočimi otroki iz skupine Sovič ter vodstvom Vrtca Urša veseli novega drevesa na njihovih zelenih površinah. Da bi bil dogodek prijetnejši, je županja s seboj prinesla tudi veliko torto ■ češnjami, otroci pa so sicer deževen petek polepšali s pesmicami. Češnji želimo, da bi pridno rasla in čez dve leti ali katerega več, obrodila prve sadove. V. Vojska Na Limbarski gori 18. tradicionalni pohod »Po nagelj« 18. tradicionalnega pohoda sta se udeležila tudi Hasan in Mohamed Ičanovie z mladima družinama. Izjavili so, da so prvič na prireditvi na Limbarski gori, kjer jim je všeč in da se je bodo naslednje leto zopet udeležili. Jože Novak torek, 9. maj ob 20:00 CAMERATA SLOVENICA koncert je posvečen 250-letnici rojstva W. A. Mozarta Primož Novšak violina Mojca Gal violina Maja Savnik violina Mile Kosi viola Maja Rome viola Ciril Škerjanec violončelo Začetki delovanja ansambla Camerata Slovenica segajo petindvajset let nazaj, ko je dve sezoni zapored v okviru ljubljanskega Cankarjevega doma v abonmaju izvedel vrsto del, poleg godalnih kvartetov tudi pomembna komorna dela v manj običajnih zasedbah (do noneta). Od vsega začetka tvorijo jedro ansambla violinist Primož Novšak, violist Mile Kosi in violončelist Ciril Škerjanec, ki so povabili kolege in druge goste v zasedbe, ki jih je predvideval izbrani program. Ansambel do danes svojega dela ni prekinil, pogosto je nastopil v Domžalah, tudi v okviru Grobeljskega festivala. Tokrat so kot pedagogi, ki želijo prenašati svoje znanje in izkušnje na najmlajše in jih tudi uvesti v zahtevnejše komorno muziciranje, povabili k sodelovanju svoje najperspektivnejše študente, violinistko Mojco Gal v kvintetu v C duru, violinistko Majo Savnik v kvintetu v g molu in violistko Majo Rome. ■ujajjaj INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd~clomzale.si telefon: 01 / 722 50 50 2006 Kulturni dom Franca Bernika Ih tmzai ponedeljek, 15. maj sreda, 17. maj četrtek, 18. maj ponedeljek, 22. maj ob 20:00 Mestno gledališče Ljubljansko Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH komedija režija: Barbara Hieng Samobor igrajo: Bernarda Oman, Jette Ostan Verjup, Karin Komljanec V tej lahkotni »ženski« komediji nastopajo tri igralke, vsaka v petih vlogah, ki v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivajo ženski princip sveta. Pred nami se zvrsti cel kup po značaju in problemih zelo različnih karakterjev, starih od treh pa do dvaindevet-desetihlet, ki jih boste spoznali kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, kot hčere, sestre, žene, ljubice, vdove, samske ženske, sodelavke, karieristke pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice... Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v njim večno uganko žensko dušo. 18. maj - 2. junij 2006 BARBARA ZAVODNIK razstava grafik v GALERIJI DOMŽALE VSTOP PROST Barbara Zavodnik se je rodila leta 1975 v Ljubljani. Leta 2000 je diplomirala na oddelku za industrijsko oblikovanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, istega leta pa je magistrski študij nadaljevala še na oddelku za grafiko, ki ga je zaključila leta 2003 pri prof. Branku Suhvju. Med leti 2001 in 2004 se je študijsko izpopolnjevala v grafičnih ateljejih v Urbinu, Italija. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, trenutno pa končuje drugi letnik magistrskega študija slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu. Ustvarja na področju vizualnih komunikacij, klasične grafike in tudi slikarstva. Kulturni dom Franca Bernika Domžale banka domzale il 10:00 du 12:00 ..i>mi im' I t$am in r.ini • \hixUih n in. 1 uro in H pred pmtoa*» .kc).V«l..' • l,ihko kupile rodim) v** Bet«** Magmi;:! utrla n.t hww isili.com Kiparska razstava v Galeriji Domžale Jože Tonig: kipi in slike Galerija Domžale je 13. aprila 2006 odprla razstavo likovnih del domžalskega akademskega kiparja, grafika, slikarja, rcstavratorja in kon/.crvatorja Jožeta Tiiniga, ki je v svojo raznoliko paleto tehnik tokrat vključil kiparska in slikarska dela. Na svoje likovno delo vselej gleda celostno, tako njegove kiparske kompozicije izvirajo ■z risarskih predlog in obratno: umetniku vedno tudi uspe združiti slikarske učinke s kiparskimi. &e več, pričujoča razstava kipov in slik Jožeta Tonigit v Galeriji Domžale, ki spada v sklop prireditev ob občinskem prazniku Domžal, govori o sožitnem združenju istega moliva v dvo- in trodimenzional-nem svetu. Kot je pred leti eksperimentiral z različnimi materiali v grafiki in akvarelu ter mu uspelo prikazati zanimive podobe ženskih aktov s principom strojnega šivanja, tudi sedaj nadaljuje inovativ-no raziskovanje učinkov plastične mase iz različnih materialov. Najprej se pred nami kažejo stilizirane skulpture ženskih aktov, ki jih dalje razvija v obarvane fantazijske polnoplastične oblike, vsa dela pa imajo svoj nasprotni ploskovni pol v akrilnih slikah (Molitev, Prapok, Divji ples terorizma) Kot spremljava razstavljenim delom pa reliefna igra simboličnih podob, ki jih ustvari s koščki in trakovi termično obdelanega itisona, deluje še atrak-tivneje. Če smo Jožeta TOniga v preteklosti uvrščali med značilne predstavnike male plastike na Slovenskem, smo ga ocenili prehitro. Danes nas preseneča s polnoplastičnimi kipi velikih dimenzij, ki jim z živimi barvami dodaja poudarjeno skulp-turalnost reliefne površine. Pred nami rastejo veličastne podobe, neprepoznavne ali morda prepoznavne v božanskih bitjih (kot je v prejšnjih abstrahiranih ženskih aktih nanj vplivala paleolitska Venera, morda tudi sedaj nadaljuje vez z daljnimi starimi civilizacijami), morda pa svoje kipe oblikuje v nujnosti po fantaziji, ironiji in novi obliki: prva nujnost fantazije se lahko istoveti s potrebo po nekem sanjskem svetu, druga ga razvnema in je zdaj kruta in težka, zdaj raz posajena in duhovno poglobljena, ter tretja je v iskanju oblike kot potrebe po prostoru, ki je onstran bežnosti podobe. V tem smislu moramo brati tudi njegov odnos do materialov, s katerimi želi pridobiti resnično trdnost oblike, hkrati pa z željo po poseganju v prostor in okolje obliko drobi v posamezne mobilne dele, ki se spreminjajo pod vplivom zunanjih dražljajev. V Tdnigovih najnovejših delih se culi korak dlje od zadnjih vitali-stičnih form ženskih aktov, značilnih za njegovo ustvarjanje v modernistični maniri, saj sedaj ne moremo spregledati nekih globljih tipanj v postmodernistični svet umetnosti, ki nastopa kot globalen pojav, prežet z aktualnimi vprašanji današnjega sveta in družbe, in si ne želi prevrednotenja vseh vrednot, temveč vztrajno išče nove kriterije in smisle. Ali z besedami Tomaža Brejca, ki v današnji umetnosti ne vidi nič klasičnega in ne romantičnega, ne tradicionalnega in ne avantgardnega, temveč današnja umetnost z izjemno eksistencional-no resnobo (a nič manj tudi s kičasto ironijo) oblikuje predstave o koncu časa in zgodovine. In kot je bilo nekoč rečeno, da čeprav se zdi, da je pot umetnosti končana, se potovanje šele začenja - tudi Tdnigo-va zadnja dela pričajo o veliki meri umetniške zrelosti in izkušenosti, ki znova in znova išče nove poti in izražanja, hkrati pa sprožajo spoštljivi odnos do tistega, o čemer bo zgodovina vedno pričala in čemur ne bo odvzela veličine. In potovanje v nove izrazne likovne svetove se lahko prične ... v naslednji T6-nigovi razstavi. Katarina Rus iaie Tonin: Dtvll ples terorizma. 2004 Občni zbor Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Veliko korajže, volje in prostega časa Na rednem letnem občnem zboru Kulturnega društva Miran Jarc Studenec, v soboto, 8. aprila, so sprejeli letna poročila o delu predsednika, tajnika in blagajnika društva, plan obnove gledališča in program Kulturnega poletnega festivala Studenec za leto 2006. Predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Alojz Stražar, je povedal, da je za njimi izredno uspešno leto 2005. tako glede obnove poletnega gledališča, kot tudi programskega dela, vključno z domačo gledališko predstavo. Največji dosežek pri obnovi šteje pokritje zadnjega dela tribune s po I i karbonatno prozorno kritino, saj obnovljena streha omogoča veliko boljšo akustiko, lepši izgled, predvsem pa pokriva najmanj deset vrst sedežev v gledališču. Poleg tega so dokončali in usposobili tudi sanitarije in pod tribunami pridobili več prostorov za shranjevanje različnih rekvizitov. Uredili so tudi odvodnjavanje meteorne vode, izravnavnali teren ter položili asfaltno ploščo in podobno. Njihova domača predstava Ženit-na mešetarka in druge prireditve ter koncerti (Radio Ga-Ga Show, Gledališče Koper: Agencija za ločitve. Večer Silva Terška, Koncert Štajerskih 7, Koncert Trubačev) so bili množično obiskani in so v veliki meri finančno razbremenili izdatke celotnega festivala kot investicije, /.a uresničitev programa je bila potrebna tudi velika korajža, volja in veliko prostega časa prizadevnih članov društva. »Da se zamisli in ideje uresničijo, moramo predstavniki društva imeti ob sebi iskrene in dobre sodelavce, kar v našem društvu nevomno so,« je povedal Alojz Stražar. V letošnjem letu bo manj obnovitvenih del gledališča, ker so se odločili, da bodo letos skušali povrniti vsaj polovico dolga, ki so ga lani najeli za nakup sedežev. Kljub temu bodo nujne investicije v deset novih reflektorjev, LCD projektor, tablo za nadnapise za operete in več rekvizitov za gledališče. Umetniški odbor v sestavi dr. Mirko Cuderman, Karel Leskovec, Alojz Stražar, France Stražar, Monika Jeretina in Meta Prelovšek je za letošnje leto pripravil izbor prireditev, ki bo letos naravnan k manjšim izdatkom kot leto poprej, vseeno pa bo dovolj zanimiv za publiko. Tako nas bodo v Poletnem gledališču Studenec med drugim letos razveselili s Puccinije-vo opero La Boheme SNG Ljubljana, gostovanjem gledališča GOML (bivši Španski borci) z igro »Državni lopov«, Gledališča Kranj s predstavo »Spletkarstvo in Ljubezen« ter lastno predstavo »Ptičar ali ptičji mešetar«. Ta bo zagotovo dobra, duhovita - komična operetna predstava, v kateri se bodo predstavili že znani solisti operete Planinska roža kot tudi vsi igralci, ki smo jih že vajeni na našem odru. Tudi letos bodo gostili Alpski kvintet in Silva Terška z gosti. Spored gledališča Škocjan je tudi letos dovolj zanimiv, da boste v njem zagotovo našli tudi nekaj zase. Kristina Brodnik t Kulturno društvo Groblje Pričarani ženin Premiera komedije Pričarani ženin v izvedbi Kulturnega društva Groblje, ki jo je spisal Vladonov, odlično pa režiral Drago Plevel, je konec marca napolnila dvorano kulturnega doma v Grobljah. Domači kulturniki pa so premiero izkoristili tudi za zahvalo Romani Jordan Cizelj, evropski poslanki, ter župniku Lojzetu Rajku, za gostoljubje ob obisku Pevskega zbora Groblje v Bruslju. Prijetna komedija je spominjala na zaplete in zmešnjave v gledaliških predstavah Moliera, njen namen zabavati občinstvo pa je bil dosežen V celoti. Marko Cotrrum je bil dober Urh Dreta, ravno prav prepričljiva in na trenutke sitna je bila Anica Anžič v vlogi njegove žene Lenke, na svoje noge pa se je v vlogi njune hčerke Urške vseskozi uspešno skušala postaviti Marjetka Anžič, zaljubljena v sprva zelo zadržanega Tončka, Aleša Koširja, ki pa je skozi predstavo čedalje bolj odločen, da svojo ljubezen uresniči za vsako ceno. Ravno prav klepetavi sta bili Neža, ki jo je zaigrala Katarina Vrečar, in Barbara Vrtačnik v vlogi Mete. Prav scene, v katerih sta skupaj z Anico Anžič razkrivali svoje skrivnosti in načrte so pri gledalcih ter gledalkah zbujale največ smeha. Cilko je dobro odigrala Barbara Košenina, ki je vseskozi, čeprav sprva zelo pokorna svoji materi, vedela, kaj ji je storiti, da bo omrežila Amerikanca, Johna Kalina, ki ga je igral Andraž Strmole. Njegov dvojnik - dr. Skaza (Vili Kaker) je bil v svoji vlogi zelo podoben Amerikancu, pa ne le po obleki. K zamenjavam in zmešnjavam, ki sta jih uspešno zapletala, je pripomogel tudi Alfonz Gnidovec v vlogi poštarja, ki se lahko pohvalil, da je ob premeteni prerokovalki Rozamundi, zaigrala jo je Katarina Vrtačnik, tudi pomagal pri srečnem razpletu zabavne komedije. Vse skupaj se je končalo s porokama srečnih parov, ali pa je bilo tudi po njih tako veselo in srečno, pa nismo zvedeli. K uspešni uprizoritvi je prispevala tudi prijema scena, ki sta jo izdelala Martin Lebar in Anton Košenina, ki je poskrbel tudi za organizacijo predstave, zelo lepi so bili kostumi, delo Marjete Plevel, ki je poskrbela tudi za masko. Tehnika je bila v rokah Marjana Jeretina, šepetalka je bila Spela Kvas, pri uprizoritvi pasta pomagali tudi Občina Domžale in Krajevna skupnost larše-Kodica. Na premierni uprizoritvi, ki je bila prav na materinski dan, pa je za dobro predstavo, ki so jo z navdušenim aplavzom pozdravili številni obiskovalci, vsem nastopajočim čestital Pavel Pevec, tajnik Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne izpostave Domžale, ki ni pozabil niti na voščilo vsem predstavnicam ženskega spola. Komedija Pričarani ženin je še en uspeh Kulturnega društva Groblje, nastopajočih igralcev in igralk ter režiserja Draga Plevela, ki si za uspešno predstavo, ki je bila navdušeno sprejeta tudi na ponovitvah, zaslužijo vse čestitke. Vera Vojska Recenzija filma Samaritanka Že kar kultni južno-korejski režiser Kini Ki-Duk nadaljuje svoj simbolno izpovedni opus, ki ga je nakazal že z vizualno osupljivo, sapo jemajočo epopejado, »Pomlad, poletje, jesen, zima ... in pomlad.« Čeprav je »Samaritanka« pripovedno in vsebinsko povsem drugačen izdelek, ju druži predvsem tisto, kar Ki-Duku »ne uspe izraziti z besedami«. Ki-Duk ni nagnjen k »odvečnemu moraliziranju,« kar je v smislu neposrednosti vsekakor njegova prednost. Gledalca vselej nagovarja direktno, brez olepšav. V »Samaritanki« se spoprijema z izredno zahtevno temo spolnosti kot načina življenja oziroma kar »očiščenja«. Potrebno je izpostaviti, da je spolnost v praktično vseh kulturah in civilizacijah »tabu tema«, še najmanj pravzaprav v naši, zahodni. Nadalje, večina naše vednosti s področja spolnosti je v odločilni meri še vedno podedovana s strani naših staršev in skrbnikov ter posledično celotne družbe. Med drugim tudi zaradi »nezadostnega prenosa znanja«, je spolnost tudi v zahodni družbi čedalje bolj »mistificirana« v smeri določenih »fetišev«: patoloških fantazij in raznih blodenj, ki naj bi nas zadovoljile na obilico različnih načinov. Vse našteto pa seveda nima prav veliko opraviti s tisto najbolj prvinsko obliko spolnosti kot erotiziranja, oziroma odkrite spolne privlačnosti. Za »srednješolsko sa-maritanko« je spolnost katarza in prekinitev s prejšnjim načinom življenja. Skozi spolnost se tudi nauči »resnično razumeti« svojo najboljšo prijateljico, ki je bila žrtev tragične nezgode. Za časa življenja je bila namreč prav ona tista, ki je jemala spolnost kot »nekaj za zraven«, zgolj eno od stvari, ki jih ljudje pač počnemo, brez odvečnih moralističnih razprav, kaj to pravzaprav pomeni. V svoji naivnosti gre prav gotovo za določeno »čistost ravnanja«. Po drugi strani je pri »kasnejši samaritanki« naletela na neodobravanje, saj naj bi šlo za zlorabo njenega »brezmadežnega telesa« s strani »moških prascev«. Samaritanka si do tistega trenutka torej neizmerno želi, »naj gre le za seks, nikakor pa ne za kakšen medsebojni pogovor o življenjskih zadevah, saj si »svinje« tega ne zaslužijo « Zaslužijo si pa seks, kar je vsekakor zanimivo. Po prijateljičnimi smrti se zadeva obrne na glavo, saj samaritanka spozna »resnično ljubezen« do pokojne ravno skozi spolnost, ki zanjo postane očiščenje in pokora. Ona je tista, ki prevzema pobudo in je za svoje stranke polna empa-tije in vsesplošnega razumevanja. Stik z njo pomeni očiščenje tudi za njih, saj se za trenutek zavedo, da je izpolnjevanje njihove potrebe zgolj ventil in kompenzacija za izgubo lastnih sanj. Tudi sama spolnost lahko namreč postane nepopisno prazna, če postane središče življenja posameznika, ki ji počasi podreja celo lasten način razmišljanja. V drugem delu zgodbe do teh »grozljivih ugotovitev« pride tudi samritankin oče, ki ima seveda svoj pogied na zadevo. Nesprejemljivosti takšnega početja pa vse do konca filma nikakor ne pripisuje svoji hčeri, pač pa »starejšim sotrpinom,« ki v svojih, sicer materialno preskbljenih, vendar kljub vsemu (ali pa ravno zaradi tega) neizpolnjenih življenjih, tavajoč iščejo razne »drobne užitke,« ki jim še lahko popestrijo drugače obupno rutinirani vsakdan. Oče se spremeni v krvnika za katerega se zdi, da svojo hčer vse bolj »po božje časti«. Ker je tudi vdovec in samohranilec, imamo nekako ves čas občutek, da se bo tudi sam prepustil »samaritanskim čarom« svoje hčere, kar pa bi bilo nekako »pretipično« in bi vsekakor pokvarilo celoten izdelek. Namesto tega nam Kim Ki-Duk postreže s koncem »v svojem stilu,« ob katerem ostanemo brez besed, saj poskrbi, da »plemenita azijska tradicija« še vedno ohrani del svojega pomena. »Samaritanka« ni bombastično fotogenična kot njegov prejšnji film, vendar je z vidika »neverhal-nega suspenza« prav gotovo zadosti intrigantna, da s svojo preprosto izvedbo »začara« gledalca. Ne-prezrta pa ostane tudi poanta: če spolnost v svoji izvedbi ohranja nek »višji namen,« (p)ostane povezava med nebom in zemljo v smislu katarze podobno kot »resnična spoved.« Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernlh Filmski večer FKV Mavrica Radomlje skozi cas Filmski gledalci že vsaj 25 let niso tako napolnili radomeljske dvorane kot 31. marca, ko je kolo, kino in video klub Mavrica iz Radomelj pripravil prikaz dvanajstih filmov, ki so se sprehodili skozi dogodke zadnjih 35 let domačega kraja. Stare filme so prenesli na sodobni elektronski zapis, s čimer ni bilo nobenih težav, ki se drugače pogosto pojavljajo ob predvajanju s filmskimi projektorji, ko se trese slika ali strga film. Če se film strga, je potrebno projektor ustaviti, previti kolut, konec traku zlepiti in počakati, da se zlepek posuši. Potem ga je treba spet vpeljati v projektor ter paziti, da ga ne zategne, ne požre zanke in spet začne robiti po filmu, ga trgati in uničevati dragocene sličice. Zdaj v Mavrici Karol Stcincr, Janez Kosmač in Toni Mueller pedantno, kot skrbni arhivarji, ki iz porumenelih, preperelih in strganih listov spet sestavijo dragoceno knjigo za branje, postopno in umetelno prenašajo bogastvo filmskega arhiva v primernejšo obliko. Za uvod so zavrteli Predstavimo se in Rojevanje Mavrice, v katerih je na kratko opisana zgodovina in sedanjost Mavrice in predstavljena njena ustanovitev, porod, ki se je zgodil 27. januarja l%9. Nosečnost je bila dolga; že kar pet let prej so se prijateljsko družili fantje, ki so imeli radi film in fotografijo. In ko so društvo tiste zime pred 37 leti udarili po ritki, je dete glasno zavekalo in zadihalo s polnimi pljuči. Krstili so ga za Mavrico, barvito dekle različnih spektrov barv, ki pa kot celota dajejo čisto belo svetlobo. Mavrica ni dihala samo z dvema kriloma - fotografskim in filmskim, ampak tudi s tretjim, dramskim. Pa četrtim, organizacijskim, ki je sopihalo za razstave, proslave, projekcije, festivale... in petim, ki je dajalo kisik prijetnemu prijateljskemu druženju. Miting letalskih modelarjev je prikazal delovanje društva Modra ptica z Vira pri Domžalah pred dvajsetimi leti. Ker je bil posnet na 16-milimetrski filmski trak, je slika zelo kakovostna. nenimi kučmami, nabitimi na glave. Čreda je na pohodu za preživetjem po-mulila vse, kar je travnatega ostalo od jeseni. Rahlo je naletaval sneg. Izdelovanje opeke po starem in Opekarna sta zapisa o tem, kako so včasih delali opeko z rokami in kako so jo industrijsko izdelovali v opekami, do njenega zaprtja. Zemlja Radomljanom ni rodila le žita in krompirja, ampak so iz nje kopali tudi rjavo, sivo in rdeče bogastvo - ilovico. Nastale so ročne opekarne »cegvnce«. Podjetnejši so se kasneje izdelave opeke lotili industrijsko. Ustanovili so Šraj-Pavlinovo opekarno, ki je bila po 2. vojni nacionalizirana. V njej se je zaposlilo veliko domačinov. Ko je pred 40 leti konkurenca ostalih opekarn postala premočna in so domačini slabo plačano ročno delo v njej raje prepuščali delavcem iz drugih republik, se je začela agonija, ki jo je možno zaznati tudi na filmu iz leta I 970. Čez šest let so opekarno zaprli. Glasbeno popestritev je pomenil film Mežek, ki je pokazal, da se Mavrica s svojimi izdelki pojavlja tudi na nacionalni TV Slovenija. Pred osmimi leti so v Kulturnem domu Radomlje slovesno odprli dvorano Antona Kodra, leta 1851 v Radomljah rojenega učitelja, pesnika in pisatelja. Kip zanj je izdelal kipar Miha Kač. O likovnem umetniku je Mavrica posnela film Portret kiparja Miha Kača. Izjemno toplo je bila sprejeta lepljenka Prikaz štirih obrtnikov: kovača, kolarja, krojača in frizerja - brivca. Dvajset let stari filmi so predstavili mojstra šivanke in krojenja Janka Kosmača s Škrjančevega, mojstra dleta in žage Peregrina Stegnarja iz Turnš, mojstra kladiva in ognja Miha Pogačarja s Hudega in mojstra glavnika in škarij Ivana Bcrganta iz Mengša. Za dokumentarno beleženje dogodkov na filmski trak so v Mavrici porabili največ metrov filma, ker so nekaj denarja od občine dobivali tudi za to, da so zabeležili in ohranili zanamcem dogodke ljudi, kraje in čas, ki bi bili drugače pozabljeni. Arhiv kluba je pravi izziv za Študenta zgodovine, da bi strokovno in znanstveno v svoji Radomeljska kulturna jesen je pokazala lansko bogato kulturno želev dogodkov v Radomljah, ki so jo omogočili Turistično društvo Radomlje, Likovno društvo Senožeti, Društvo upokojencev, IKVK Mavrica in Kulturno društvo Mlin z izdajo knjige Franceta Cerarja o ljudeh in življenju ob radomeljski Mlinščici. Sveti trije kralji in Bosanci z baci je film o dogodku iz leta 1990, ko so se na Hudem zbudili kot v svetopisemski zgodbi, prijetni pravljici ali pa v jas-lični pokrajini. Travniki so bili polni koštrunov, meketajočih bacev, nizkih otovorjenih bosenskih konjičev in pastirjev v kožuhih in s šubarami, krz- diplomski nalogi obdelal dogodke. V kolažu Radomeljska filmska kronika so pokazali odprtje trgovine Napredek iz leta 1972, gradnjo novega križišča leta 1981 in tedaj še podeželsko in kmečko idilično Hudo. Na prihajajoče velikonočno razpoloženje seje navezal dokumentarni film Zegen, katerega glavni ustvarjalec je Brane Bitenc, montažer Karel Stcincr, filmski prostor so Tunjicc, besedilo pa je prispevala takrat mlada etnologinja, danes pa doktorica znanosti Marjanca Klobčar. Igor Llpovšek Glasbena šola Domžale Dosežki mladih glasbenikov Na preteklem 35. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije so učenci Glasbene šole Domžale dosegli izjemno lepe uspehe. Najbolje se je »odrezala« mlada violončelistka iz Domžal, Vita Peterlin, ki je v l.h kategoriji dosegla 96 točk od stotih in osvojila 2. nagrado in Zlato plaketo. Njena učiteljica je prof. Almira llamidullina, pri klavirju pa jo je spremljala prof. Romana Bizjak Saje. Vito odlikuje izjemna muzikalnost in ritem ter tehnična dovršenost. V La kategoriji violina to je pri najmlajših, je Kristina Fale dosegla 92 točk in Srebrno plaketo. Res pa je, daje bilo v tej kategoriji kar 46 violinistov iz vse Slovenije. Njena učiteljica je prof. Gabri-ela Neculcea, pri klavirju pa jo je spremljala prof. Meta Novak. Neža Kolar je tekmovala iz kitare v la kategoriji in osvojila 88,33 točk in s tem Bronasto plaketo. Njen mentor je Marko Zrnec. Ostali tekmovalci so osvojili Priznanja, to pa so: kitaristka Karin Mczek - učitelj Matej Banič in trije pevci iz razreda prof. .lulicte Kubik de ilabjanič, Uroš Cotman, Milan Capuder in Natalija Vrhovnik. Na 35. tekmovanju je sodelovalo rekordno število tekmovalcev. Bilo jih je preko 700. Tekmovanje pa je potekalo od 13. do 19. marca 2006 v Ljubljani in Mariboru. Vsem mladim glasbenikom in mentorjem ter korepetitorjem naše čestitke. Anton Savnik Domžale in Mengeš 2006 46. območno srečanje odraslih pevskih zborov Na tradicionalnem 46. območnem srečanju odraslih pevskih zborov je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale in Zveze kulturnih društev Mengeš, skupaj nastopilo 22 zborov in preko 400 pevk in pevcev območnih pevskih /.borov. Letos je območno srečanje pevskih zborov potekalo 31. marca v Kulturnem domu v Mengšu in I. aprila v Kulturnem domu Franca Bernika Domžalah. Nastopili so naslednji pevski zbori: MOKZ Mengeški zvon. MOPZ DU Janez Cerar Domžale, MOPZ Lipa Trojane, MOPZ Groblje, KD Svoboda - MEPZ Svoboda Mengeš, Komorni moški zbor Lek Mengeš, Dekliški pevski zbor »Sirene«, MEPZ Šentviški zvon. Ženska vokalna skupina »Oda« KD »Tine Kos« Moravče, Oktet Tosama in Fantovski zbor Dob. V Domžalah so nastopili: Ženski pevski zbor DU Domžale »Stane Habe«, Oktet bratov Pir-nat iz Jarš, Ženska pevska skupina KD Domžale, MOPZ KD »Janko Kersnik« Lukovica, prvič je nastopil dekliški pevski /bor »Moj spev« iz Grobelj, KD MOPZ Radomlje, Ženski nonet »Vigred« Mengeš, Kvintet Pirnal (KI ID Pirnat Ouartet), Komorni zbor Limbar in MOPZ »KD Tine Kos« Moravče. Zbori so zapeli po tri pesmi: eno na ljudski motiv, eno umetno pesem (originalna za zbore) in originalno pesem po lastni izbiri, letos so zaradi 20. Domžalski komorni zbor Dekliški pevski zbor »MoJ spev obletnice smrti znanega slovenskega skladatelja Matije Tomca, kije živel in deloval v Domžalah, v program uvrstili tudi eno njegovih pesmi. Program je povezovala Marta Starbek Potočan. Po končanem koncertu, ki je zaradi velikega šte- vila prijavljenih pevskih zborov trajal dobri dve uri, je strokovni svetovalec Damjan Močnik ocenil njihov nastop, pevke in pevci pa so nadaljevali z druženjem na zakuski v avli kulturnega doma. Kristina Brodnik Razstave v Menačn 'kovi domačiji Več sto unikatno poslikanih pirhov Leto 2006 se je za Mcnačn'kovo domačijo začelo s konec leta 2005 odprto razstavo Marine Lenček »Ko zmoreš čutiti LJUBEZEN«, v kateri je oblikovalka unikatnih izdelkov iz Iccta in kvašenega testa predstavila svoje križe in razmišljanja. Sledila je priložnostna razstava ob izidu knjige Jože Karlovšck, poklic in poklicanost, ki jo je v domačiji pripravilo Muzejsko društvo Domžale, tej pa so sledili otroci iz Vrtca Urša, ki so v Mozartovem letu pripravili svoj pogled na glasbila. V Mcnačn'ko- vi domačiji so se tokrat že drugič z razstavo glinenih izdelkov predstavili člani in članice Turističnega društva Turnšc-Češcnik, ki so jo pripravili s sodelovanjem keramične delavnice Piskrček. Posebej je bilo v Menačn'kovi domačiji, ki se lahko pohvali, dajo obiskujejo mladi i/šol in vrtcev iz cele občine, o njej pa so pohvalne besede izrekli tudi organizirani obiskovalci z Galjevice in Trzina, živahno v prazničnih dneh pred veliko nočjo. Najprej so skupaj z OŠ Venclja Per-ka in Domžale pripravili delavnice, v katerih so mlade učili delati buta-rice, nato pa je sledila delavnica, v kateri je Domžalčanka Meta Ogrinc več kot 50 mladini pokazala izdelovanje pirhov. kasneje pa še sama pripravila razstavo. Avtorica je dobitnica lanske druge nagrade na natečaju Slovenskih novic za najlepše pirhe v kategoriji domišljija, v domačiji pa je predstavila 300 unikatno poslikanih pirhov s prazniku primernimi dinamičnimi motivi v kombinirani tehniki - tem-pera in tuš. Gospa Meta Ogrinc, sicer amaterska slikarka, ki je ob pirhih razstavila tudi svoje slike, je posebej za Slamnik povedala, da pirhe poslikava že od otroštva, umetnosti poslikavanja pirhov, za katere uporablja izpihana jajca kokoši, gosi, golobov pa tudi nojev, pa jo je naučil oče. Uporablja mešane tehnike: tuš, tempero in plakatne barve* Motivi so v glavnem cvetlični in fantazijski, odvisni od avtorči-nega navdiha in razpoloženja. Ker bi želela svoje znanje posredovati mladim, je bila zelo vesela povabila Olge Pavlin, predsednice Društva narodnih noš Domžale, ki skrbi za Mena£n'kovo domačijo, da pripravi delavnico. Sodelujoči mladi so pokazali veliko vedoželjnost in veselje za pridobitev znanja poslikavanja pirhov, pri katerem Meta Ogrinc ohranja tudi ljudsko izročilo, saj na njenih pirhih najdemo tudi motive iz naše preteklosti. In kako ji uspe izdelati tako lepe pirhe: »Barvanje je zelo zahtevno, ker barva lahko steče. Sproti jo sušim s fenom, eno jajce poslikavam kar nekaj ur.« Ob koncu sem o vtisih vprašala tudi Olgo Pavlin, ki je povedala: »Veseli me, da našo domačijo obiskujejo mladi od blizu in daleč, še posebej vesela sem velikega odziva vabljenih na naše delavnice. S tem uresničujemo enega od naših ciljev, da mlade seznanjamo z. našo zgodovino in slovenskim narodnim izročilom.« Morda še kakšno povabilo: Me- načn'kova domačija je odprta za vse, ki si želijo z obiskom pri nas popestriti dan in ga polepšati. Vse vabim, da se nam pridružite pri naslednji razstavi konjev, ki jo pripravlja Polona Šare iz Radomelj. Hvala in srečno! Vera Vojska Razstavo si lahko ogledate do 31. maja, vsak dan med 9. in 11. uro ter med 17. in 18. uro. Veselimo se vašega obiska! Mednarodno sodelovanje godb RAZSTAVA POTI BUDIZMAl do IS. maja razstavljata avtorici NADIA VIZINTIN fotografije in I RIS VRI S slike RAZSTAVA V četrtek. 18.5.2006 ob 19.30 uri, vas vabimo na odprtje zaključne likovne razstave slušateljev Univerze za tretje življensko obdobje LIPA Domžale. BesedA GALERIJA KNJIGARNA Kajuhova 5, Domžale 724 84 08,051 307 539 Duvački orkestar grada Koprivnica in Godba Domžale sta obudili povezavo med občinama Domžale in Koprivnica (Hrvaška). 120-letnica domžalske godbe pred dvema letoma in pred kratkim vrnjen obisk na Hrvaškem dokazujeta, da glasba (še vedno) povezuje ljudi. V zadnjem desetletju nekoliko pozabljeno sodelovanje obeh mest/občin, spet pridobiva na pomenu. Sodelovanje koprivniške in domžalske godbe sega dve leti nazaj. Takrat so se vabilu prijazno odzvali gostje s Hrvaške, prvega aprila letos pa so članice in člani domžalske godbe obisk vrnili. V Koprivnici je namreč potekalo tekmovanje pihalnih orkestrov občine Koprivnica in tako imenovani Dan narcis, (iodha Domžale m j'ostitel|i, Duvački orkestai grada Koprivnica, so na ta način še poglobili medsebojno sodelovanje, Zgodaj zjutraj so se godhenice in godbeniki odpravili od doma. po šti- riurni vožnji pa je domžalski avtobus le prispel v Koprivnico. Najprej so na prireditvi Dan narcis z igranjem na mestnem trgu pripomogli k večji prodaji narcis, izkupiček od prodaje pa je šel za raziskave tamkajšnjega onkološkega inštituta. Po kosilu so se udeležili tekmovanja godb občine Koprivnica, kjer so v netekmovalnem delu izvedli krajši samostojni koncert. Po tekmovalnem delu in večerji, so vse godbe poskrbele za veselo in sproščeno vzdušje. Godbe so se med seboj izmenjevale v igranju živahnih skladb, kasneje pa se je vse skupaj razvilo v spontano druženje vseh glasbenikov, ne glede na pripadnost domicilnim godbam ali širšemu družbenemu prostoru. V zraku je bilo ves dan. še posebej pa zvečer, čutiti in slišati glasbo, ki je neobremenjeno z meddržavnimi, medgodbenimi in drugimi napetostmi potekala od enega do drugega inštrumenta, od enega do drugega godbenika. Glasba seje izkazala kot pomeben povezovalni dejavnik, ki se ga. upam. zavedajo ne samo člani obeh godb. PATO Govorica preprostih stvari Zmaj - simbol premaganega zla V aprilu (23.4.) smo praznovali god sv. Jurija, mučenca in zavetnika ljubljanskega mesta. V vzhodni in zahodni Cerkvi velja za enega najbolj priljubljenih in najpogosteje upodobljenih m učencev, ki je pretrpel smrt pod cesarjem Dioklecijanom ob začetku 4. stoletja. V Mali Aziji je služil kot oficir v rimski vojski. Po daljšem mučenju, ki ga je sprejel v veri v Kristusa, so ga obglavili. V srednjem veku so njegovemu liku pridružili zgodbo o zmagovalcu nad zmajem, ki uteleša zlo, hudiča. Tako je postal zgled krščanskega viteza in kristjana nasploh v njegovem boju proti zlu. Ustavimo se nekoliko ob simbolu zmaja, ki ga povezujemo predvsem s sv. Jurijem in nadangelom Mihaelom. Zmaj nastopa kot velika, strašna mitska žival v bajkah mnogih ljudstev. V Svetem pismu in v krščanski umetnosti pooseblja božjega nasprotnika - hudiča. Slikajo ga kot velikega krokodila z luskinasto kožo, rogovi, nazobčanim grebenom, koničastimi perutmi, kremplji na nogah, kačjim repom in krokodiljo ali volčjo glavo. Včasih ima kar več glav. Iz žrela mu sikata strup in ogenj. Zmaj in kača imata pogosto enak pomen; pri grehu prvih staršev se namesto kače pojavlja tudi zmaj. Zmaj predstavlja hudiča, ki dobi obiast nad človekom, zato ga slikajo v povezavi z izdajalcem Judom Iškarijotom. Zmaji ali kače so lahko tudi utelešenja poganskih bogov (malikov). Tudi »veliko ribo« ali morsko pošast, ki je požrla in potem izpljunila preroka Jona, slikajo kot zmaja. V apokrifmh (nepristnih) evangelijih so podrobne pripovedi o tem, kako je otrok Jezus ukrotil ne le roparje, leve in volkove, ampak tudi zmaja, ki se je potem pohlevno umaknil v svoj brlog. Ozadje te pripovedi je napoved pri preroku Izaiju. da bodo ob nastopu mesijan-skih časov divje živali postale povsem krotke. Jezus Kristus uteleša zmago nad temnimi silami zla; nanj se nanašajo psalmistove besede: »Čez leva in gada boš stopal, poteptal boš mladega leva in zmaja« (Ps 91,13). Na cerkvenih portalih so radi slikali Kristusa, ki zmagovito stoji na zmaju. Kača ali zmaj ob vznožju križa pomeni, da je Kristus s svojo smrtjo na križu premagal sile zla, ki so zapeljale človeka v upor proti Bogu. Tudi Devica Marija, zlasti kot Brezmadežna (obvarovana madeža izvirnega greha) je zmagovalka nad zmajem Slikajo jo. kako z nogo tepta kačo ali zmaja Sv. Janez piše v knjigi Razodetja: »Na nebu seje prikazalo znamenje: velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov. Ustopil se je pred ženo (ta predstavlja Cerkev in Marijo), ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka (tj. vernike oziroma Kristusa), toda Bog reši oba, otroka in ženo« (Raz 12,3-6). Na reliefih romanskih cerkva je večkrat upodobljen prizor, kako se med seboj bojujejo zmaji, druga bajeslovna bitja in divje živali. Predstavljajo hudobne duhove, ki nimajo več moči nad božjo hišo. Pri upodobitvah svetnikov zmaj pomeni hudiča, poganstvo ali krivo vero, ki jih je svetnik premagal. Sv. Jurija upodabljajo kot viteza na konju; s sulico ubija zmaja. Premagani zmaj se pojavlja tudi pri apostolu Filipu, sv. Marjeti Antiohijski, sv. Marti in sv. Ignaciju Lojolskem. Veliki bojevnik proti zmaju-hudiču je nadangel Mihael. Knjiga Razodetja pravi: »V nebesih seje razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli. Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje. Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet. je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli« (Raz 12, 7-9). Hudič, ki je bil vržen iz. nebes, nadaljuje svoj boj proti Bogu in tistim, ki so njegovi, BOGDAN DOLENC Naj ne mine dan brez knjige Tokrat bomo skupaj prelistali knjige Študentske založbe v Ljubljani, ki ji rečemo kar Beletrina. Miran Štuhec je izdal obsežno delo ARISTOKRACIJA JEZIKA IN DUHA, ki nosi podnaslov Antologija slovenske esejistike po drugi svetovni vojni. Pisec seje moral zaradi obsežnega števila avtorjev zanesti na svoj subjektivni izbor. Avtor je poskušal prikazati žanrsko in tematsko raznoliko pisanje domačih esejistov, ki so se v svojih besedilih ukvarjali s temami umetnosti in se dotaknili tudi intimnih vprašanj ter etike. Knjiga predstavlja reprezentativen izbor esejistike in je redkost na našem trgu. Zelo obsežno delo, MITOLOŠKO IZROČILO SLOVENCEV bo razveselilo mnoge raziskovalce mitologije. Delo je napisal dr. Zmago Šmi-tek, redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se že dolgo posveča študiju religij in mitologij Evrope in Azije. Mitološko izročilo Slovencev je izjemno in zelo berljivo gradivo, saj gaje ustvaril velik poznavalec na podlagi popotnih spoznanj, pogovorov s strokovnjaki ter predvsem zaradi njegovega Širokega poznavanja literature. Knjiga bralce navdušuje z novimi pogledi na slovensko preteklost, ki je predstavljena zaokroženo in odstira domišljijo, logiko, čustvovanje in etiko prednikov, ki so bili tesno povezani z naravo, bogom in onstranstvom. OBRAZI JEZIKA je obširna knjiga,. ki se loteva problematike jezikovne stvarnosti in je nastala izpod peresa Andreja E. Skubica. Za delo je značilna teoretska interdisciplinarna angažiranost in emancipacijski pristop. Vladimira Rejc stopa pred bralce z delom ČAROVNIJA PISANJA, ki prinaša portrete in pogovore z aktualnimi slovenskimi ustvarjalci, pesniki, pisatelji, dramatiki. Pogovori so osredotočeni na ustvarjalnost, navdih, jezik in odstirajo tančice skrivnosti ustvarjanja. Fotografije so delo Jožeta Suhadolnika. MOJE ŽIVLJENJE je avtobiografija Marca Chagalla. slikarja, rojenega v Rusiji. Delo odkriva čas dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko je slikarjeva mladost zatonila in je prihajala slava, ki je nosila s seboj tudi novo trpljenje in drugačno iskanje. ČF. je roman slovenske pisateljice Vesne Milek. ki govori o našem sodobnem času na svoj način. Avtorica popelje svoja junaka na italijansko obalo, ju seznani z umetniškim parom in ju zavrti v krog dekadentne zabave. ČUDOVITI KLON je delo Eve Pac-her. Na ovitku preberemo misel Mojce Kumerdej: »Čudoviti klon, z disciplinirano žensko roko spisan roman v privzdignjenem desadovskem slogu, ki je v slovenski literaturi najdaljše besedilo s trdo seksualno vsebino, ki ga odlikujejo tako idejne kot jezikovne izvirne duhovite domislice« V zbirki Beletrina sta izšli tokrat pesniški zbirki VERTIKALNA POEZIJA, ki je delo argentinskega pesnika Roberta Juarroza in pomeni enega najbolj homogenih in zaokroženih pesniških opusov dvajsetega stoletja ter OBREDI SLOVESA pesnika Borisa A. Novaka, ki je dnevnik in spominska knjiga hkrati, napolnjen z intimnimi občutji duše in liričnimi besedami umetnika. PAPIR IN MESO je antologija italijanske kratke proze, ki prinaša izbor 21 zgodb, najboljših italijanskih avtorjev zadnjih petnajstih let. GOLO MESTO pa je antologija hrvaške kratke proze, ki prinaša besedila avtorjev, ki so se pojavili in uveljavili v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. AUSTERLITZ je roman W G. Se-balda. V spremnem besedilu Štefana Vevarja beremo: »Nenavadno besedilo. Ne pusti ti zlahka do sebe, kot nikomer ne pusti do sebe Austerlitz, ta močna in pretresljiva človeška figura. .. O profesorju Austerlitzu, človeku brez porekla, njegovim begom pred samim seboj, a tudi njegovem končnem spopadu z lastno usodo« KEOPSOVA PIRAMIDA je delo Emila FilipčiČa, kjer beremo vseobsegajoči monolog iz ust različnih imen To branje je užitek ob izrednem pripovednem toku in izredni ekspre-sivni moči pripovedovanja. Milan Kleč v romanu ZAKLJUČNA ŠP1CA govori o petdesetletniku, ki je še poln hrepenenja, a rad postoji ob šanku in se zazre v lepo žensko, a starost, njeno mesto in vloga nista pomembni. Poleg žensk pa mož obožuje še računalniške igrice. Ženke in igrice, droga, kiji ni moč uiti. JUTRA V RUSIJI je najnovejše delo. ki je pri založbi izšlo ravno te dni. Knjiga je izšla v zbirki Posebne izdaje in prinaša podobe Rusije, kot sojo videli Tomo Virk, Dušan Šaroter. Mojca Kumerdej, Polona Glavan, Mitja Čan-der in drugi. Zelo zanimivo branje. Tatjana KokalJ SLAMNIK • april 2006 Vrtec Krtek, vse najboljše! Vrtec v Ihanu praznuje 30 let Natanko pred 30 leti na dan nekdanjega občinskega praznika 27. julija so se odprla vrata novozgrajenega vrtca v Ihanu. Kot se za takšen okrogel jubilej spodobi, so vzgojiteljice vrtca Krtek letos odprle vrata še malce bolj na široko s povabilom vseh staršev in krajanov na razstavo Štirje letni časi z gostom Tomažem Pla-hutnikom. Če je pred tridesetimi leti vrtec pomenil staršem v prvi vrsti zagotavljanje varstva njihovim predšolskim otrokom, pa so danes poleg tega vedno bolj v ospredju vsebinski dejavniki. Znano je, da se za vrtec odločajo tudi starši, ki sicer nimajo težav z varstvom, a želijo svojemu otroku omogočiti čim lažje vključevanje med vrstnike, socializacijo ter čim večji in hitrejši razvoj vseh otrokovih sposobnosti. Čeprav se zdi, da vrtec predstavlja danes vsestranski servis, ki naj bi malčke pripravil na divjo dirko skozi šolske klopi, pa se vendar preko takšnih in drugačnih vzgojnih programov le skuša ustvariti neke vrste začasno - dopoldansko nadomestilo toplega družinskega gnezda. Si predstavljate, da peljete prvič svojega 9-mogo-če 10 mesečnega prvorojenega otročiča v vrtec? Ko sem še v svojih študentskih letih kar nekaj časa prebila v vrtcu kot varuška, sem si prisegla, da svojega otroka ne bom dala v vrtec pred tretjim letom starosti, ko se bo znal boriti za svoje potrebe in na srečo mi tega res ni bilo treba storiti. Danes se mi zdi, da staršem ni treba več tako skrbeti. Že osnovni programi so bolj naravnani k temu. da se otroku ni le treba prilagajati skupini in učiti brezpogojne ubogljivosti na ukaz. ampak se upošteva tudi njegova individualnost, da ni edini cilj osvojitev vseh spretnosti, primernih njegovi starosti, ampak tudi občutek varnosti, sprejetosti in ljubezni. Predvsem slednje, bi laično dejala, je osnovni pogoj ter prvi in pri marsikomu edini vzvod za vsestranski razvoj umskih, duševnih, motoričnih in drugih potencialov. Čeprav otroci tudi sami tako radi pokažejo, kaj vse so se naučili v vrtcu, koliko odgovorov na njihove »zakaje« so jim povedale vzgojiteljice, kako so vendar že veliki in pametni, pa se starši močno zavedajo, otroci pa predvsem občutijo, daje njihova glavna hrana še vedno - še enkrat - ljubezen in sprejetost. Če bi morali starši izbirati med enim in drugim, bi se verjetno večina odločila za slednje. Vrtec Krtek (nekoč vrtec Janko, poimenovan po narodnem heroju in športniku Janku Gregoriču) se nahaja v centru Ihana, rahlo odmaknjen od glavne ceste, z druge strani obkrožen s travniki in polji. Otrokom so na voljo brezskrbni sprehodi v naravi, ni potrebno iti prav daleč, pa si že lahko ogledajo pristno življenje na kmetiji. Bližina osnovne šole (čez dvorišče) starejšim otrokom blaži prehod v šolske klopi, saj vzgojiteljice poskrbijo, da otroci od znotraj pregledajo šolski teren. Vrtec sam je zgledno urejen, travnato igrišče je posuto z različnimi igrali, najnovejše je pravkar postavljeno rojst-nodnevno darilo. Vrtčevska terasa v toplih dneh omogoča usmerjeno delo zunaj, tako da so otroci čim več na svežem zraku, ob »pasjih dnevih« pa jo vzgojiteljice spremenijo v kopališče. Tudi to je način, da otrokom zlezeš pod kožo. Vzgojiteljice skrbijo za to, da življenje v vrtcu odprto tudi navzven. Otrokom želijo približati dogajanja in ljudi v kraju, krajanom pa delo v vrtcu. V vzgojni program spretno vpletajo obiske staršev in domačinov, ki otrokom predstavljajo enkrat svoje poklice, drugič umetnost, pa zopet elemente tradicije ali samo preživijo del dneva z njimi. Lokalna društva jih redno vabijo na svoje prireditve. Letos so otroci izdelali pravi gasilski avto, ki je krasil sceno tradicionalne Gasilske akademije, veliko pohvalo pa zasluži skoraj profesionalno izvedena »mini modna revija« na prav tako tradicionalnem Valčku za mamo - mini samo zaradi mini modelov. Pred leti je v vrtcu delovala celo folklorna skupina in s plesi v narodnih nošah navduševala doma in v gosteh. Iz komentarjev mnogih staršev o življenju v vrtcu Krtek in iz palete različnih dejavnosti, ki terjajo pogosto več kot le osnovno službeno delovanje, lahko brez pretirane hvale zaključim, da je vzgojiteljicam uspelo zgraditi čudovito klimo za male nadobudneže, staršem pa odvzeti prenekatero skrb, predvsem jutranjo, ko prav gotovo vsaj na začetku steče kak potoček solz. Ker v vrtcu čutijo, da se življenja ne da ograditi s štirimi stenami, so se odločili, da bodo svoj jubilej praznovali z vsemi, kijih obkrožajo. Vzgojiteljice so z otroki preko celega leta pridno ustvarjale in zbirale umetnine malih mojstrov ter jih razstavile v prijetnem ambientu tako kot so nastajale in v ritmu, v katerem se odvija življenje vseh: v štirih letnih časih. V soboto, 8. aprila so nas že pred vrati pozdravili otroci s prisrčnimi cvetličnimi zvitki za vsakega obiskovalca. V prostorih je goste sprejela vodja enote ga. Andreja Matkovič s svojimi sodelavkami in obiskovalce povabila v svet jeseni, zime in preko pomladi v poletje - tam pa je obiskovalce pričakal Tomaž Plahutnik in iz svojih citer izvabljal prijetne domače melodije. Otroci so ga že dobro spoznali, saj je celo preteklo leto s ciframi redno obiskoval vrtec in sodeloval v vzgojnem programu. Skupaj s starši so v sproščenem vzdušju kar nekaj časa prepevali. Posebej so bile vzgojiteljice vesele obiska krajanov, ki tja ne zahajajo vsak dan. Ob tej priložnosti so pripravile tudi praznični bilten Krtek, za katerega so gradivo prispevali predvsem otroci in starši. Ihanski vrtec ni samo servis, saj ga vodijo vzgojiteljice, ki so z dušo in srcem predane svojemu delu in predvsem otrokom. Marina Povlrk Plavalni tečaj v vrtcu Mlinček Tudi letos smo v sodelovanju i društvom Azimut za otroke organizirali plavalni tečaj. Kot vsako leto je bil tudi tokrat velik odziv. Na petdnevni tečaj se je prijavilo kar 26 otrok iz starejših skupin. Letos tečaj ni potekal v kranjskem bazenu, pač pa v Atlantisu. kar je za nas še bliže in bolj privlačno. Tudi terminsko je bil tečaj drugače organiziran kot druga leta. Ni potekal 5 dni strnjeno, pač pa 10 dni, vsak drugi dan. V praksi seje izkazalo za zelo dobro, saj ni bilo prenaporno, otroci pa niso bili utrujeni. Z otroki so plavali izkušeni učitelji, ki so naše malčke znali spodbujati, opogumljati in jim pomagali priti do cilja. Zadnji dan pa je sledilo tudi preverjanje plovnosti po kriterijih programa Zlati sonček. Napredovali so prav vsi otroci, kajti za nekatere je napredek potopiti glavo pod vodo, za druge pa neprekinjeno plavanje 25 m. Bravo, naši plavalci! Vilma Hrovat Vrtec Domžale, enota Mlinček Mali princ Od ovce do puloverja Otroci iz skupin Oblačkov, Lu-nic in Zvezdic smo se odpeljali v Hotemaže, na kmetijo kjer imajo ovce. Že po poti od avtobusa do kmetije nam je vodič pokazal, kako se iz določenih vej naredijo piščali. Nekaj otrok je tako po poti veselo igralo na piščali. Takoj ko smo prišli do kmetije so otroci pričeli loviti ovce, ki so seveda bežale. Nato smo se se posedli na klopi, kjer nam je lastnik ob pravljici Kdo je napravil Vidku srajčico prikazal, kako iz volne nastane pulover. Sledilo je vprašanje, ali imajo ovce zobe zgoraj in spodaj? Ker so otroci menili, da imajo, je gospod odprl ovci čeljust in pokazal, da ima ovca samo spodnje zobe, kar smo preverili pri ovci stari en teden in pri ovci ki je štela nekaj let. Ker so otroci tekli, so se ovce razbe-žale, ovca, ki je bila najmlajša, pa se je izgubila. Čisto tiho smo opazovali, kako je poklicala svojo mamo in kako se je cela čreda napotila proti njej. Sledil je prikaz striženja ovce in gospod, ki je ovco strigel, nam je povedal, daje to delo zelo težko, lahko se primerja celo z delom v rudniku. Nato smo si ogledali tudi kakšna je volna potem, ko jo operemo in kako se volna češe, preizkusili smo tudi krtačo za česanje. Vsak je nato dobil košček volne, ki smo jo zvijali in nato preverjali, kdo je močnejši, mi ali volna. Zmagala je volna. Volno smo tudi povonjali, na koncu pa nam je naša vzgojiteljica Jana pokazala, kako se plete pulover. Ogledali smo si še več kot dvesto let staro hišo, se okrepčali in se polni novih izkušenj in znanj vrnili v vrtec. otroci, Monlka Brodarlč Zasebni vrtec Mali princ Citroën preseneča tudi v Mengšu! • prihranek (3 339.34 EUR) do 800.000 SIT AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66. 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net CITROEN E9 Nin PfEDSTAVUATE SI NE, KAJ VSE LAHKO OTHOEN STOtt ZA VAS K/tIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24,1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Iz Osnovne šole Domžale Pomladni dan V petek, 24. 3. 2006 smo se trije učenci OŠ Domžale, ki že drugo leto sodeluje v projektu Pomladni dan, pod mentorstvom gospe Helene Turinek, udeležili srečanja mladih v državnem zboru. Po nagovoru predsednika državnega zbora, gospoda Franceta Cukja-tija, predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport ter drugih gostov so se nam predstavili obetavni mladi govorci. Predstavili so svoja mnenja 0 prihodnosti Evrope. Po uvodnem delu je sledil prijeten klepet v preddverju državnega zbora, ki smo ga zaključili s skupinskim slikanjem. Sledil je za večino najzanimivejši del srečanja, razprava o prihodnosti Evrope z diplomati evropskih držav v Sloveniji. Na žalost je zmanjkalo časa, da bi nam lahko odgovorili na vsa zastavljena vprašanja. Dan je bil nepozaben in želimo si še kakšno podobno srečanje. Ana Hrovat In Tine Povlrk Biba pleše v Vrtcu Domžale V Vrtcu Domžale se trudimo otrokom približati plesno vzgojo oz. plesno umetnost, ki je ena izmed področij dejavnosti Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljice plesno vzgojo redno vključujemo v vzgojni program, samostojno ali v povezavi z drugimi področji. Vrtci imamo pomembno vlogo pri zagotavljanju kvalitetne plesne vzgoje, razvijanju občutka za lepo in estetiko ter možnost izbiranja otrokom primernih in strokovnih plesnih vsebin. Z novo plesno delavnostjo Biba pleše smo želeli, da plesna vzgoja nastopi kot samostojno umetnostno področje, kjer bo v ospredju predvsem otrokovo plesno ustvarjanje. Trudimo se zagotovili možnost plesne vzgoje vsem otrokom, saj so tečaji v plesnih šolah navadno plačljivi. Radi bi otrokom približali pristne otroške plese in glasbo, že pozabljene otroške rajalne in gibalne igre ter jim obenem omogočili sodelovanje v skupini, zabavo in sprostitev. Vse to so razlogi za nastanek plesne dejavnosti Biba pleše, ki je v tem času že močno zaživela in postaja nepogrešljiv del vzgojno-iz-obraževalnega procesa v vrtcu. Vzgojiteljice, ki opravljamo vlogo plesnih mentoric, smo si dodatno znanje in izkušnje pridobile na seminarjih pri Meti Zagorc na Fakulteti za šport ter pri Andreji (ijud in Vilmi Rupnik na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. V prihodnje pa se bomo udeležile seminarja pri Branku Fuch-su na temo otroško slovensko plesno izročilo. Vzgojiteljice dobro poznamo razvojne značilnosti otrok, še posebej tistih, kijih imamo v skupini in če to povežemo z veseljem do plesa in izobraževanjem na plesnih seminarjih, potem imamo dobro podlago za plesno vzgojo otrok. V enoti Savska smo staršem na začetku šolskega leta predstavili obo-gatitveno plesno dejavnost, v katero so lahko vključili svoje otroke. Glede na število otrok smo se razdelili na tri skupine, dve skupini otrok starejše skupine in ena skupina otrok iz. mlajše skupine. Poimenovali so se v tigrČke, delfine in račke. Naša druženja se začnejo s skupnim pozdravom. Nato se igramo igre, s katerimi se ogrejemo in razgibamo, ob peti pesmi, glasbi ali brez glasbe. Nadaljujemo s predstavitvijo novih plesov, med katerimi je največ rajaliiili iger, gibalnih didaktičnih iger, plesnih družabnih iger, otroških ljudskih plesov, ustvarjalnih gibalnih iger, iz- mišljarij in še in še. Poudarek je na plesnem ustvarjanju, kar pomeni, da otroci preko gibov izražajo svoja občutenja, zaznavanja, čustva in misli, z gibanjem komunicirajo in ga oblikujejo. Vselej zaplešemo tudi plese, ki jih otroci že poznajo in jih želijo večkrat ponoviti. Največja spodbuda je zagotovo glasba, ki otroke kar sama vabi, da se spontano in sproščeno gibajo v ritmu. Nekateri plesi zahtevajo od otroka veliko ustvarjalnosti, drugi spet več naučenih plesnih korakov. Pogosto se skupaj z otroki domislimo korakov za določeno glasbo, s čimer se izognemo temu, da bi otroci zgolj posnemali vzgojiteljičine gibe, temveč pri tem aktivno sodelujejo. V zaključnem delu se igramo prstne igre, biharijc, izštevanke, nagajive igre, torej igre, s katerimi se umirimo in zadovoljni poslovimo. Pri plesni vzgoji je nepogrešljiva glasba, saj jo vključujemo v večino plesnih vsebin. Poslužujemo se različnega zvočnega gradiva, veliko pesmi pa se naučimo iz otroških pesmaric in pesniških zbirk. < klziv olrok je izredno dober, saj komaj čakajo, daje teden naokoli in je sreda, dan za Bibe, spet tu. Deklice si nadenejo plesne oblekice in drese, pa tudi fantje ne zaostajajo dosti za njimi. Oboji so navdušeni, da se lahko v krogu svojih prijateljev sproščeno gibajo, pojejo in plešejo. Za mnoge je to enkratna priložnost, da premagajo strah pred nastopanjem, pridobilo samoz.ivesl m razvijejo pozitivno samopodobo. Najboljši prostor za to je prav varno okolje prijateljev. Prav nobene zadrege ni bilo, ko sem otrokom predlagala, da svoje plesno znanje pokažemo tudi staršem. S skupinama starejših, delfini in račkami, smo nastopili januarja, mlajše tigrčke pa to še čaka. Skupaj smo sestavili program plesov in kar težko se je bilo odločiti samo za nekatere, saj so nam vsi zelo všeč. Najprej smo se predstavili z gibalno igro Konjenik, zaplesali boogie vvoogie in se zavrteli ob plesni igri z metlo. Nato smo pokazali ples Robotek, potovali smo v deželo Balalaj, odplesali rašplo in indijanski ples, prikazali, kaj delajo živali pozimi in zaplesali Igraj kolo. Za zaključek smo pokazali plesni igri Biba buba baja in Deset prstkov. Otroci pa so čisto za konec prihranili presenečenje za starše, njihovo najljubšo sankaško polko. Starši so bili nad nastopom navdušeni in obenem presenečeni nad plesnim znanjem, veseljem in pogumom svojih otrok. Vse to nam daje pogum in veselje ter potrditev, da delamo prav in dobro. Najboljši dokaz za tO so vsekakor otroci, ki so »Hibo« sprejeli za svojo in vzgojiteljice, ki se skupaj z njimi veselimo novih izzivov in plesnih druženj. Tinkara Avsec, vrtec Domžale 4 pisma bralcev Kje so inšpektorji? Že kar nekaj časa nam neznano podjetje in njegovi delavci neutrudno in precej samosvoje opravljajo dela na levem bregu Kamniške Bistrice od mostu na glavni cesti v smeri proti Količevemu. Nikjer nikarkšnega obvestila ali napisne table o izvajalcu, delih, ki jih opravljajo, investitorju, nazornem organu in vse drugo, kar predpisi o izvajanju gradbenih del zahtevajo. Kot kaže inšpekcijskih služb naše občine to ne zanima, kot jih tudi ne zanima, kako dela potekajo in kakšne so posledice za obče dobro. Pa bi bilo ne le dobro, ampak tudi nujno, da bi jih! Zakaj? Preprosto zato, ker se dela škoda na javnem dobru, neupravičeno uporablja material, ki so ga pred tremi leti na stroške občine vgradili v nasip, ker se dela izvajajo brez pravega načrta in ker nič ne kaže, da bo hoja po nasipu spet mogoča v bližnji prihodnosti, na primer za prvomajske praznike, če že za velikonočne ne moremo s tem računati. Nasip so delavci znižali doslej že vsaj za 30 do 40 cm, ker so si prisvojili vgrajeno peskovno plast nasipa in jo vgradili med položene cevi, ki jih polagajo. Izvirno, poceni in predvsem brezobzirno do davkoplačevalcev, saj je občina plačala nasuti material, pa tudi delo pri utrjevanju nasipa. Ko so lani čistili nanose v strugi Bistrice, so izvajalci brežino, kjer so dela potekala, lepo poravnali, delno nasuli zemljo in celotno brežino zatravili. Oglejte si jo danes! Prebivalci in lastniki vrstnih hiš ob Bistrici se seveda ne moremo strinjati z zniževanjem nasipa. Znižanje nasipa predstavlja seveda tudi zmanjšano varnost za stanovalce Vira, vsaj spodnjega dela, ker bi ob morebitnih velikih vodah Bistrica prestopila znižani nasip. V takem primeru seveda spet nihče ne bo odgovoren! Škodo pa bi morali nositi oškodovanci sami in delno tudi zavarovalnice, če so objekti poplavno zavarovani. Gospodje inšpektorji, kje ste? Mar stanje, kot je opisano ne zahteva vaš takojšnji ogled in ukrepanje? Če tega niste storili doslej, dajte sedaj nadoknaditi zamujeno. Čakamo na rezultate vašega dela. Davkoplačevalci upravičeno pričakujemo, da bodo inšpekcijske službe poskrbele za zaščito naših in občinskih interesov! Ali pa se morda motimo? N. Tlčar v svojem Imenu In Imenu sosedov Iskrena hvala, dan, ki ne bo pozabljen Bil je torek, 14. marca 2006. Matilda. Moj god, ki sem ga tokrat praznovala že triinosemdesetič. Dan, kot vsi drugi, sem si mislila, ko me je presenetil obisk. Gospa Stanka, tajnica, in predsednik Društva upokojencev Domžale, gospod Ferdinad, sta me obiskala in mi polepšala dan z najboljšimi željami in rdečimi vrtnicami, s seboj pa pripeljala tudi najlepše darilo. Ne le tega, temveč vseh mojih godov-nih dni. Pevci Andrej, Anton in Ivan so skupaj s pevovodjem Jožetom po voščilnici zapeli nekaj slovenskih narodnih. Spet sem bila mlada, spet sem tekla po zelenih travnikih in spet sem bila srečna. Solze sreče so tekle po licih, ko sem poslušala pesmi in se spominjala svoje življenjske poti. Ni bila vedno lepa, ampak 14. marca 2006 je bila zaradi vaju, spoštovana gospa Stanka in gospod Tokrat nagrajuje HONDA AMBROŽ Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjige Študentske založbe Litera iz Maribora; A1JA Ml 1SIČ, Cesta Radomeljske čete 8, 1235 Radomlje; TATJANA SLABA-N.IA, Kajuhova pot 1, 1241 Kamnik; liRNA SIKOŠEK, Prečna 22, 1230 Domžale-JELKA VRHUNEC - TOPOLOVEC, Mokrice 10, 1360 Vrhnika; JOŽE HORVAT, Rojska 27, 1230 Domžale; MARJAN PAVLIN, Cesta Radomeljske čete 6, 1235 Radomlje; MARTIN DAVORIN ZOR h, Studljanska c. 88, 1230 Domžale; DORA GABROVŠEK, Celovška 147, 1000 Ljubljana Vabimo vas, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero najsrečnejšim reševalcem HONDA AMBROŽ poklanja naslednje nagrade: brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TX I 3. plastična ročka 4 1 olja CASTROL G Rži 3 4. preventivni pregled vozila z meritvami 1'ravilne rešitve pričakujemo do vključno 8. maja 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Ferdinand, ter vas, spoštovani pevci, najlepša, najsrečnejša. To je bil dan, ki ga ne bom pozabila. Najbrž le slutite lahko, koliko mi je pomenil vaš obisk, vaša pesem, ki jo vedno rada slišim. Hvala vam in naj vam bo življenje naklonjeno. Tllka In vsi njeni Poletimo z rdečim balonom - zahvala 10. novembra 2005 je na naši šoli potekal dobrodelni koncert, s katerim smo želeli pomagati našemu učencu Roku Korošcu pri namestitvi dvigala. Koncerta so se krajani množično udeležili, računamo, da je v našem večnamenskem prostoru prisostvovalo koncertu okrog 600 ljudi. Že na koncertu smo zbrali milijon tolarjev, kasneje pa se je na transakcijskem računu Rotary cluba nabralo še 1.251.690,00 sit. Dvigalo je postavljeno in Rok ga uporablja. Še enkrat se zahvaljujemo: - vsem nastopajočim: Ansamblu Kontrabant, citrarki Tanji Zaje Zupan, flavtistki Anji Burnik, klapi Mali grad, violinistu Janezu Podlesku, triu Zvončki, ansamblu SunBite, harmonikarjem OŠ Pre-serje pri Radomljah, učencem 3.a razreda z razredničarko Moniko Švigelj, Jakobu Novaku, FKVK Mavrici Radomlje, povezovalcema prireditve Martini Si aj in Domnu Virantu. - sponzorjem prireditve: Rotary club, Radio Hit, Osminka d.o.o., Občina Domžale - darovalcem na transakcijski račun Rotary cluba: Avant 2000, Izolacija Zorman, Mercator, Elektronček, d.o.o., LIP Radomlje d.d.. Papirnica Lipa, Lucky d.o.o.. Rode* d.o.o., Florida VVelness d.o.o.. Kam bus d.d., Kemis d.o.o., Krajevna skupnost Radomlje, Krajevna skupnost Preserje, Mlinarstvo Kralj, Proair d.o.o., Ihan d.d., Vezal zavod Kamnik, t rbanija. Mrvar, Stil commerce. - vsem nastopajočim in vsem, ki ste nakazali sredstva na transakcijski račun ter vsem, ki ste darovali ob dobrodelni prireditvi. HVALA! Ravnateljica Ana Nuša Kern Malo »drugačen lokal« Nekje na robu mengeškega polja, sredi zimske megle, ki jo je počasi začelo trgati pomladansko sonce, počiva prostor, ki ga »površni obiskovalci lokalov« lahko zlahka prezrejo. Vendar kakšna »sreča« za tiste, ki ga ne. Kako pa se imenuje? Gogal klub, bar Čep, Otokana ali Twin Peaks, sploh ni važno. Važno, da »dogaja.« Izziv, da postavi na noge lokal, ki mu v preteklosti nikoli ni uspelo docela izkoristiti svojega potenciala, je sprejela Ana Novljan - po poklicu zlatarka, trgovka in ekonomistka. Glede na svoj »fajterski karakter,« je v življenju počela že marsikaj. Tako se je zadnjih 13 let znašla v gostinstvu, od tega vodi svoje posle že zadnjih 5 let. Njena najljubša misel je: »Katerakoli stvar, bodisi dobra ali slaba, te ne more sama od sebe uničiti, če ti tega ne dovoliš. Lahko pa te pripravi do tega, da si nepremegljiv.« »Glavni razlog, da je odprla svoj lokal, je komunikacija z ljudmi,« pravi. Kot natakarica je začela v Agrobaru, kjer je bila redno zaposlena nekaj let. Nato je šla pomagat nekemu kolegu in je na podlagi tega, kako je delal on, dojela, da bi bila sposobna voditi svoj lokal. »Posebnost njenega lokala je v tem, da zanj sploh ne bi mogli reči, da je lokal,« nadaljuje. Gre za to, da se ljudje nekje počutijo dobro, ker so zadovoljni sami s seboj, taksi kakšni so. Večina, ki jih zaide k njej, se nazaj tudi vrne. Ni tudi nikogar takega, ki bi ga bilo strah, da komu drugemu morda ne ugaja, zato ni potrebe po agresiji, ki vselej temelji na varovanju nekih lastnih prepričanj. Odkar je prevzela prostor, je že dobrih 5 mesecev, sicer pa ocenjuje, da bo trajalo še kakšni dve leti, da se lokal dodobra postavi na noge. Scena je zelo odprta, saj se upošteva tudi mnenje gostov: tako glede glasbe, kot tudi posameznih dogodkov. Svojo dejavnost je Ana prenesla iz Trzina na »sredino mengeškeag polja.« Ljudje, ki so jo podpirali tam, jo tudi tukaj. Ne glede na to, da v lokal seveda zahaja tudi veliko njenih prijateljev in znancev, je scena docela odprta za »patrone« vseh vrst in prepričanj. Spomladi se bo zvrstilo tudi nekaj različnih dogodkov, predvsem v GLASBENA SOLA DOMŽALE Objavlja na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur.l. RS 29/2000) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. 1. RS 44/2001) naslednji RAZPIS PROSTIH MEST ZA VPIS NOVIH UČENCEV ZA ŠOL LETO 2006/07 Oddelek Domžale Oddelek Mengeš Klavir 5 uč Klavir 2 uč Orgle 2 uč Harmonika 3 uč Harmonika 3 uč Violina 2uč Violina 5 uč Kitara 2uč Kitara 2uč Flavta 3uč Flavta 4 uč Klarinet 2uČ Klarinet 3 uč Pozavna/Tuba 2uč Saksofon 1 uč Tolkala 3 uč Trobenta I uč Pozavna/Tuba 1 uč Oddelek Brdo/Lukovlca Oddelek Moravče Flavta 2 uč Klavir 3 uč Klarinet 3 uč Flavta 2uč Trobenta I uč Trobenta 1 uč Pozavna/Tuba 2uč Nauk o glasbi 10 u( Tolkala 1 uč Nauk o glasbi 7uč Oddelek Dob Klavir 1 uč Nauk o glasbi 15 uč Sprejemni preizkusi, s katerimi kandidati izkažejo glasbeno nadarjenost oziroma elementarne glasbene sposobnosti, bodo v petek, 12. maja, ob 16. uri v prostorih Glasbene šole Domžale in v soboto, 13. maja, ob 9. uri v prostorih Glasbene šole Domžale, v prostorih oddelka Mengeš, v OŠ Janko Kersnik Brdo in v OŠ Jurij Vega Moravče. Sprejemni preizkus bo potekal po enotnem vzorcu-petje pesmice po izbiri, preizkus melodičnih motivov, intervalov ter ritmičnih motivov, Na podlagi rezultatov sprejemnih preizkusov bo komisija določila prednostno listo za sprejem na prosta mesta. Kandidati bodo o rezultatih sprejemnih preizkusov obveščeni pisno. V domžalski in mengeški oddelek vpisujemo v izobraževalni program Predšolske glasbene vzgoje (PGV) predšolske otroke, stare 5 let, v program Glasbena pripravnica (GP) pa šoloobvezne otroke, stare 6 let. Ti kandidati ne opravljajo sprejemnih preizkusov, ampak se vpisujejo do zasedbe prostih mest. Vpis sprejetih učencev pripravnice in predšolske glasbene vzgoje ter in-strumentalistov bo 7., 8. in 9. junija od 9. do 15. ure v tajništvu Glasbene šole Domžale (inf. na tel. 724 14 19). sodelovanju z MKC Akumulator in Študentskim klubom Domžale. Gre za to, da bi za nekatere dogodke, ki jih organizirata omenjeni instituciji, pripravili »after party,« saj je ambient več kot primeren za kaj takega. »Kopalkanje« in take stvari. Za poletje se pripravljajo še nekateri projekti, pri katerih bodo sodelovali mladi ustvarjalci in umetniki. Skratka, namen je dati možnost, da v okviru lokala pripravijo kak svoj »per-formans.« Poleg tega je tu še ideja za »Gogal taxi,« ki bi za simbolično ceno odvažal »utrujene duše« po bližnji okolici. Obiskovalci tovrstnega »nekonveci- onalnega plejsa« so pretežno tisti, ki potrebujejo sproščeno okolje in niso agresivni. Tudi taki. ki jim je vseeno, če denimo sedijo v družbi petih ljudi, ne moti pa jih niti, če so sami, saj bo tukaj namreč vedno nekdo, ki bo na voljo za pogovor. V primeru, da si zaželite miru. vas bodo ostali pustili pri miru. Skratka, poskbljeno je za vse vrste razpoloženj. Vse skupaj se še najbolje opiše z besedico »clubbing,« kjer ne gre za »modno revijo.« pač pa bolj za moto: »Ni važno kako izgledaš, vedno si sprejet in dobrodošel.« Ana, dobrodošla tudi ti! Žiga Čamernlk or roško : ™«AV"-0 UIKUSKU zA otPRE VOZILO, P SIVNE K0L0 BOLNIKE 0GLJIK0 RASTLINA, IZ o.«iCM. VODIK ZA ¡ KATERE IZDELUJEJO »„Y¿. 7notí\iiuií INDIGO N0ET0VA BARKA MAK. PRO-SVETITELJ SKANDINAVSKI DROBIŽ PISEMSKA OVOJNICA BRAZILSKI PISATELJ ROMANOV S POLITIČNO TEMATIKO (JORGE) ROMANSKA BAVARSKI BALADA, PREMIER (EDMUND) GRŠKA ČRKA ATLANTSKI OCEAN ROBERT OWEN IVAN LENDL PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA HONDA Moč. nallh sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.si MLADENIČ, KI SO GA VZGAJALI ZA VITEZA OTMAR PEČK0 KEMIJSKI ELEMENT ŠOLSKA OCENA BODEČA RASTLINA DVOJNI JAMB AMERIŠKA riLMSKA IGRALKA GARDNER ZGORNJA OKONČINA IZUMRLI SLOVAN RAFKO IRG0LIČ TARIK AZIZ PRIMOŽ EKART ŠVEDSKA ALPSKA SMUC.ARKA PAERS0N IT KEMIK (GIULI0) IGRA NA SREČO HOL AND SKI KRAJINA» VAN DER NEER OTOČJU ORGANIST T££?KE ^dII'ek' TUAM0TU (KASPAR) "njISE ! JUNAK GOTOV ČEVE OPERE BEOTIJEC DOKAZ 0 ODSOTNOSTI I KRAJA DEJANJA MITJA PETKOV ŠEK KLICNO ZRNO TR0S0VK JAP PISEC (KOBO) ŠVICAR FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) BARVA IGRALNIH KART ANTILOPA SABUARKA OLIVER REED TEA LEONI CIMA, POGANJEK NAŠA TISKOVNA AGENCIJA LESENO PIHALO CIRKUŠKI TELOVADEC NEMŠKI LIRIK (GOTTFRIED) GAMSJI BIVOL Z OTOKA CELEBES TEKOČINA V ŽILAH OSKAR NEDBAL ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL MOČ, JAK0ST p0m0č: ANTIDEPRESIV-zdravilo za depresivne bolnike, DIJAMB-dvojni jamb, KANCONA-romanska balada, popevka, ORIKS-antilopa sabljarka, RiTORNO-ponovni vpis v trgovske knjige, STOIBER-bavarski premier (Edmund), TROS-klično zrno trosovk ■ Biatlon - 700 ur treninga na leto, 10.000 strelov . . . Teja Gregorin in Klemen Bauer v svetovnem biatlonskem vrhu Ob koncu letošnje biatlonske sezone, ki sta jo še posebej zaznamovala Teja Gregorin. Športno društvo Nika Ihan, in Klemen Bauer, Smučarski klub Ihan, sta županja Cveta ZalokarOražem in podžupan Toni Dragar za oba mlada biatlonca pripravila sprejem, ki so se ga udeležili še Matjaž Pavovec, predsednik. Janez Gregorin, trener Smučarskega kluba Ihan, ter Boštjan Lekan. eden najbolj znanih slovenskih biatloncev, ki sedaj opravlja funkcijo vodje servisne službe biatloncev, povabljen pa je bil tudi trener najboljše slovenske smučarske tekačice v tej sezoni Petre Majdič, Janez Slabanja, tudi naš občan iz Sela pri Ihanu. V prijetnem pogovoru je županja poudarila, da spremljamo rezultate mladih biatloncev, smo veseli njunih uspehov ter ponosni nanje. Čestitala jima je ter ob denarni nagradi podarila Teji šopek, Klemnu pa slamnik. Oba mlada biatlonca sta se zahvalila za pozornost ter jo vrnila v obliki startne številke ter kape in majice biatloncev, nato pa v prijetnem pogovoru, v katerem so sodelovali vsi prisotni, povedala marsikaj zanimivega o letošnji sezoni, ki jo oba ocenjujeta kot najuspešnejšo doslej. Oba tudi pridno študirata, saj Teja v teh dneh opravlja maturo, po kateri bi se rada vpisala na Fakulteto za šport, kjer Klemen končuje drugi letnik. Medtem ko je bil Tejin cilj udeležba na Zimskih olimpijskih igrah v Torinu znan že zelo dolgo in gaje s štirimi uvrstitvami med dvajset najboljših ter šestim mestom štafete daleč presegla, je bila udeležba na ZOI za Klemna tiha želja, pred katero je bila še tista, da uspešno nastopi na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu ter pridobiva pomembne izkušnje v evropskem in svetovnem pokalu. »Vse se je dobro izšlo,« pravi in je posebej navdušen, da se mu je uspelo uvrstiti na zimsko olimpiado, zelo lep pa je tudi spomin na tekmovanje mešanih štafet na Pokljuki, kjer je kot eden od članov slovenske štafete v cilj pritekel prvi - pred mnogo bolj znanimi svetovnimi biatlonskimi zvezdami. Povedala sta tudi, da v posamezni sezoni opravita do 700 ur treninga, 10.000 krat ustrelita v tarčo, Klemen je v letošnji sezoni prevozil več kot 4.000 km na kolesu, vozita tudi na rolkah, na različne načine pridobivata potrebno moč . . . Oba sta bila soglasna, da jima je uspešna sezona prinesla veliko pozitivne energije, ki jo bosta porabila v naslednji, za katero se začneta pripravljati maja. Težko čakata, kakšna odločitev bo sprejeta v zvezi s trenerji in se strinjata, da je odnos med tekmovalcem in trenerjem za uspeh zelo pomemben. Zaupanje in dobri medsebojni odnosi so temelj, na katerem se gradi tekmovalčeva kariera in če stoodstotnega zaupanja ni, je težko. Biatlonska zveza je po njunem mnenju ena najbolje organiziranih, Boštjan Lekan pa najboljši organizator in hkrati serviser njunih smuči na svetu. V zanimivem pogovoru smo še izvedeli, da je puška težka 3,5 kg, da jo je treba nastaviti pred vsakim tekmovanjem, kot je treba poskrbeti za smuči, ki jih imata vsak po osem do deset parov. Zelo zanimivo je bilo tudi pripovedovanje o koncentraciji pred začetkom streljanja in o občutkih, če streljanje ne gre. Matjaž Pavovec in Janez Gregorin sta na kratko predstavila Smučarski klub Ihan, v katerem trenira več kot 20 mladih biatloncev, od katerih nekateri že posegajo po mestih v samem vrhu slovenskega biatlona. Teji in Klemenu tudi v imenu Uredništva iskrene čestitke in veliko uspehov v prihodnji biatlonski sezoni! Vera Vojska Karate društvo Atom Shotokan Domžale Tamara Kokalj tudi letos med najboljšimi Rok Kurent, Tjaša Lupše Hanz-lovvskv. Žiga Skok, Gašper Skok in Tamara Kokalj so pred kratkim na finalu DP Shotokan Karate - Do Intemacional zveze Slovenije v Rušah, postali S.K.I.F. državni prvaki v borbah - Kumiteju kategorijsko. S prvimi mesti so se jim v Katah pridružili: Nejc Blejc, Matic Golobic, Timotej Kokalj in v ekipnem delu mladinci: Timotej Kokalj, Edin Behič, Gašper Skok. V finalu so nastopili vsi, ki so na dveh predhodnjih (Maribor, Domžale) kvalifikacijskih turnirjih dosegli dovolj točk za uvrstitev med prvih osem za finalni turnir. Druga mesta v Katah: Črt Hrovatin, Tamara Kokalj. Stanislav Caserman, Miha Svete, tretji: Gašper Skok, četrti: Lorina Smolnikar, Rok Kurent, Miha Gavez. Omeniti je potrebno nekaj mladih obetavnih tekmovalcev in tekmovalk, ki so z uvrstvijo v finale opozorili nase: Polona Orehek, Jean Luka Prezelj. Grega Teršek, Žiga Pokovec, Patricija Vehovec in Žiga Korošec. Ekipno so bili Mladinci A prvi. Mladinci B drugi. Mlajši dečki tretji. Moška ekipa je v finalnem delu dosegla zmago, zaradi slabšega nastopa v Domžalah - vzrok poškodba, pa so bili tretji. Vidnejši rezultati Atoma v posameznih kategorijah: dečki: Rok Kurent (1.), Žiga Skok (L), Nejc Blejc (2), Simon Planko 3); deklice: Tjaša Lupše Hanzlovv-sky (L), Patricija Vehovec (3.); mladinci: Gašper Skok (L), Edin Behič (2.), Timotej Kokalj (3), Rok Topolovec (2.); moški: Miha Gavez (2.), Jernej Homar (2), Tadej Trinko (4); ženske: Lorina Smolnikar (3.), Tamara Kokalj (1.); Kumite absolutno: 1. Matic Golobic - mladinci do modri pas, 3. Gašper Skok - mladinci rjavi - Dan pasovi, 4. Rok Topolovec , 4. Lorina Smolnikar - mladinke - rjavi - Dan pasovi; Skupno so Domžale v Borbah -Kumiteju dosegle 1. mesto, v Katah 2. mesto. Iz Domžal je odlično nastopala Monika BrovČ. Na 4. Mednarodnem karate Grand Prixu Žalec: Kate ženske 12 let -1. mesto; Mednarodni karate turnir Opatija, kate posamezno, 12-13 let, 3. mesto. Čestitamo! »Radlje 2006« V Radlje ob Dravi je v začetku aprila na 11. KYl turnir za pokal »Radlje 2006«, sodelovala le članica našega Karate kluba VVankan Ihan, Spela Grad. Po odlični uvrstitvi na dve prvi mesti v dveh različnih skupinah na državnem tekmovanju ji je tudi tokrat uspelo osvojiti prvo mesto. Zmagala je v skupini starejših deklic 4. KYU - 1. KYU. Turnirje zelo pomemben oz. odločilen za pot na tekmovanje na mednarodni turnir v Avstrijo, ki poteka kot vsako leto tudi letos v mesecu maju. (»stali naši člani se po napornem tekmovanju na državnem prven- stvu tekme v Radljah ob Dravi žal niso udeležili, a je Špela našemu klubu vseeno priskrbela 100 točk v skupnem seštevku. Špela se udeležuje večinoma vseh tekmovanj, ki potekajo s strani SKIF-a in je naša edina članica, ki res aktivno sodeluje skorajda povsod. Ker je učenka 8. razreda devetletke, je ob tem velikokrat prikrajšana za urice učenja in ostalih šolskih obveznosti, saj se zavedamo, da ji aktivno športno udejstvovanje vzame veliko prostega časa. Sedaj se aktivno pripravlja na izpit, da bo potrdila svoje novo osvojeno znanje in izpolnila pričakovanja našega trenerja Borisa. Nives Grad, Karata klub Wankan Ihan Mladinska ekipa AK VELE Domžale 11 deklet za 19 disciplin? Velikonočna sobota je bila letos za mladinke AK VELE Domžale tekmovalno obarvana, saj je II deklet nastopilo na ekipnem prvenstvu Slovenije za mladince in mladinke v Ljubljani. Kljub temu, da je imela ekipa štiri »luknje«, saj v obeh disciplinah z ovirami, palici in troskoku nismo imeli predstavnice, so dekleta s še petimi ekipami tekmovale za vsako desetinko, meter in točke. Res da so se končno uvrstile na šesto mesto, posamezni nastopi tako v šprintu kot daljših tekih pa so pokazali na lep začetek sezone. Ena od dveh zmagovalk v konkurenci je bila Alja Sitar, ki je žc na prvi tekmi postavila nov osebni rekord v teku na 100 m: 12,54 s. Na 200 m je tekla Klara Hribar (27,67 s), na 400 Ajda Sitar (62,15 s), na 800 m pa Maja Hudoklin, ki je bila z rezultatom 2:30,12 min četrta. V teku na 1500 m je bila za domžalsko ekipo dosežena še druga zmaga, in sicer zmagala Manca Velkavrh: 5:12,00 min. Na 3000 m je čas 11:36,41 min dosegla Katja Kosmatin, na 2000 m z zaprekami je tekla Cita Cvirn (8:20,19 min). Nina Fučko nas je zastopala v skoku v višino (125 cm), Mihaela Kogovšek v skoku v daljino (395 cm), Bernarda Letnar in Mateja Grum sta branili barve Domžal v metih: Bernarda v krogli in kladivu (9,12 in 23,81 m), Mateja v disku in kopju (27,61 in 36,67 m). Dekleta so sestavile še štafeti 4x100 in 4x400 m, in sicer so v prvi z rezultatom 50,63 s dosegle tudi nov mladinski klubski rekord, za drugo so potrebovale 4:30,12 min. Čestitke, drugo leto pa s popolno ekipo na še boljšo uvrstitev! Umetnostno kotalkanje Pet medalj za KDK Domžale V Renčah so organizirali 14. mednarodni pokal Renč v umetnostnem kotalkanju. Že po tradiciji se je tega prvenstva udeležilo nekaj vodilnih klubov iz Italije in Hrvaške, seveda pa je tudi dvanajst tekmovalk KDK Domžale več kot uspešno zastopalo barve našega kluba. Osvojili smo pet medalj. V skupini D je prvo mesto osvojila Klavdija Kovač, tretje mesto pa Tjaša Kovačič. Med začetniki je drugo mesto osvojila Brina Tič, med cicibankami je bila druga Ajda Tič, med mlajšimi mladinkami pa je bila druga Maxi Cerar. V K DK ne gre čestitati samo dobitn ieam medalj, saj so tudi ostale tekmovalke Ï precej izboljšale svoje nastope, izvedle nekaj elementov, ki so se jih naučile v elošnjem pripravljalnem obdobju, kar e vsekakor pohvalno, e nekaj rezultatov: Začetniki - 7. mesto Vita Movrin; Cicibanke - 9. mesto Ana Movrin; Ml. deklice - 7. mesto Eva llriberšek, 8. mesto - Manca Capuder, 11. mesto Chiara Mordej Filip-pini; skupina D -5. mesto Sara Kovačič, St. deklice - 7. mesto Tjaša Kvas. KDK Domžale pa se počasi pripravlja na organizacijo mednarodnega tekmovanja za domžalski Slamnik, ki bo potekalo v ROJ Lukovica, v soboto, 3.6.2006, Že sedaj vas vabimo, da si ogledate umetnostno kotalkanje tudi v Domžalah. KDK Košarka v občini Domžale Košarkarski klub Helios V jadranski ligi je Košarkarski klub Helios cilj dosegel in presegel - sedem zmag, hkrati pa v večini izgubljenih tekem ekipa ni bila nadigrana, saj je navadno do premoči prišla dolga klop nasprotnika in njihove izkušnje, tako da so tekmovanje končali na dvanajstem mestu. Zelo dobra forma domžalskih košarkarjev se dviga in najboljše predstave lahko pričakujemo ravno v ligi šesterice državnega prvenstva, ki poteka v zelo hitrem in natrpanem ritmu. V njem bo KK Helios lovil vlak za Jadransko ligo v prihodnji sezoni — končno 3. mesto, saj je bilo že nekaj krogov pred koncem Jadranske lige očitno, da Slovenija v boju s Hrvati in Bosanci izgublja eno mesto. V slovenskem prvenstvu so bili že dokončno uvrščeni v ligo šesterice nekaj krogov pred koncem- končali so na 2. mestu, petim najboljšim ekipam se je sedaj priključila še Olimpija, ki so jo Domžalčani nadigrali do 38 minute srečanja v Tivoliju, nato pa so dovolili delni izid 11:0, kar je prineslo zmago Olimpije, v drugem pa so suvereno od-pravili doma z Elektro. V naslednjem krogu je KK Helios pred težko nalogo premagati Laščane na njihovem terenu po šok terapiji. Ni še znano, kako bo videti slovenska liga v naslednji sezoni, saj diši tekmovanje v mednarodnih vodah tako lleliosu kot tudi Laščanom - Fibino tekmovanje - domače sezone naj ne bi igrali v prvem delu. V jadranski ligi so dali 1926 točk, prejeli 2108, v slovenski ligi pa so jih dali 1826, prejeli pa 1504. Bili so najbolj gledana ekipa na domačem igrišču v prvem delu slovenskega prvenstva -5700 gledalcev, v gosteh pa si je ekipo ogledalo 3150 gledalcev. Mladinci KK Domžale so v 1. ligi b prišli do osmih zmag in četrtega mesta, v naslednji sezoni bodo igrali v prvi ligi, kadeti prve ekipe KK Domžale so v skupini A2 vzhod tretji, druga ekipa pa v drugi ligi skupini zahod C četrta, v naslednji sezoni bodo igrali v prvi ligi. Letnik I9')2 je dosegel tri zmage in štiri poraze. KK Domžale, letnik 1992 je na zaključnem turnirju četverice zasedel čelrto mesto. Pionirji A igrajo v prvi ligi in so trenutno drugi. Lastovka V 3. ligi zahod je ekipa Lastovk potrdila naslov najboljše ekipe v tej skupini - s 15 zmagami dve zmagi več od drugouvrščenega Trzina in tri od Kamnika. Mladinci so v drugi ligi skupina b Zahod četrti z desetimi zmagami, skupno so bili v drugi ligi štirinajsti. Maja bodo igrali v kvalifikacijah za prvo ligo, kadeti Lastovk so v kadetski superligi osmi in bodo igrali v prvi ligi. Pri letniku 1992 so Lastovke končale pri petih zmagah in dveh porazih, na zaključnem turnirju četverice so bili tretji. Pri letniku 1993 so Lastovke končale pri petih porazih. Pionirji A igrajo v prvi ligi in so trenutno četrti. Članice ŽKK Domžale so prvi del tekmovanja za uvrstitev od sedmega do enajstega mesta zaključile na sedmem mestu, kadetinje so s tekmovanjem zaključile na drugem mestu, pred njimi je šc finalni turnir v Škofji Loki. Mlajše pionirke so bile devete, v pionirski ligi bosta nastopali obe ekipi - prva v prvi, druga pa v drugi ligi - tekmovanje se je pričelo 26. marca. Prva ekipa je za 2 točki izgubila na gostovanju v Grosupljem in premagala Jezico-trenutno so druge, druga ekipa je vse tekme izgubila in je peta. RAZPORED DOMAČIH TEKEM KK HELIOS DOMŽALE l.A SKL - 2. DEL (LIGA ZA PRVAKA) Sreda, 03.05.2006 Sobota, 06.05.2006 Helios Domžale: Pivovarna Laško Helios Domžale: Geoplin Slovan Vse tekme se bodo igrale v Dvorani Komunalnega centra Domžale, z začetkom ob 20.00 uri. Športni pozdrav! Košarkarski klub Helios Domžale Težkoatletski klub Domžale v Štiri zlate medalje Po napornih treningih in pripravah pod vodstvom trenerja Romana Dimca so naši mladinci i/, TAK Domžale vendarle prišli do zlatih medalj. 2. aprila je bilo v Domžalah mladinsko državno prvenstvo, kjer so TAK Domžale zastopali vsi mladinci in prejeli naslednje zlate kolajne: Matej Petek v kategoriji do 56 kg (poteg 50 kg, sunek 63 kg, olimpijski biatlon 113 kg), Jernej Orešek V kategoriji do 69 kg (poteg 75 kg, sunek 95 kg, olimpijski biatlon 170 kg), Simon Resnik v kategoriji do 77 kg (poteg 70 k^„ sunek 95 kg, olimpijski biatlon 165 kg) ter line Orešek v kategoriji do 85 kg (poteg 75 kg, sunek 110 kg, olimpijski biatlon 185 kg). Čestitamo! B.P. Rotary golf Slovenije Končano državno prvenstvo Septembra 2004 je bilo ustanovljeno združenje Rotary golf Slovenija, ki združuje igralce golfa, člane Rotary klubov v Sloveniji. Rotary golf Slovenija je včlanjeno v Rotary golt International Evrope in Rotary golf International sveta. Člani Rotary klubov, ki igrajo golf, so na prvi skupščini leta 2004 v Olimiju izvolili vodstvo in pa predsednika. Funkcijo predsednika Rotary golf Slovenija je prevzel Peter Vcrbič, funkcijo sekretarja pa Drago Ambrož. V prvenstvu za leto 2005 je nastopilo 36 igralk in igralcev golfa iz 14 slovenskih Rotary klubov. Pomerili so sc na 3 golf turnirjih, ki so potekali v Arboretumu, Olimijah in Slovenskih Konjicah. V restavraciji Repovž so 04.04.2006 proglasili prve zmagovalce državnega prvenstva Rotary golf Slovenija. Prvo mesto je osvojil Peter Verbič, Rotary klub Domžale, drugo mesto Roman Graecr, Rotary klub Celje in tretje mesto dr. Ljubo Marion, Rotary klub Ljubljana, l/volili so tudi novo vodstvo Rotary golf Slovenija za leto 2(106. 1'eler Verbič jc funkcijo predsednika predal ge. Andreji Kihlcr, Rotary klub Celje, ki bo predsedovala eno leto. V letu 2006 bo organiziranih 6 golf turnirjev za državno prvenstvo, na katerem bo nastopilo preko 60 igralk in igralcev golfa, članic in članov Rotary klubov i/, cele Slovenije. Katarina Karlovšek Peter Verbič, zmagovalec državnega prvenstva rotarljcev v golfu SPORT Nogomet Nogometni klub Domžale v igri za državnega prvaka Načrti domžalskih nogometašev ostajajo enaki: ubraniti tisto, kar so si izborili s čudovito jesensko sezono - prvo mesto na lestvici in igranje kvalifikacij za ligo prvakov. Novo podobo dobiva tudi stadion v Domžalah, kjer postavljajo reflektorje, pridobili so si licence 11,11 in tudi krovne organizacije. Posebej zelo dobro igrata Matic in I jubljankič, najboljša strelca ekipe sta še vedno Rakovič in Stcvanovič. V dosedanjih 26 krogih so dali 55 golov, prejeli pa 23, so pri 14-ih zmagah, 9 neodločenih izidih in 3 porazih - doma so najuspešnejši, v gosteh so četrti - po realizaciji v prvem polčasu so drugi, v drugem pa prvi, Na lestvici I air Playa so na 6. mestu Prednost pred Gorico znaša le točko, tako da se nam obeta še zanimiva spomladanska sezona, saj Maribor zaostaja za sedem točk, Koper igra kot prerojen - ustavi- li so tudi Dornžalčane na Bonifiki. Trener Stojanovič še vedno ostaja kritičen do svojih varovancev, saj ne kažejo takih iger kot v jesenskem delu sezone, vendar so igralci očitno v vzponu, kar je pokazala tudi tekma z razglašenim Primorjem, prave slike in tekme pripravljenosti šele sledijo. Mladinski nogometni center Domžale Mladinci U-18 in kadeti A ekipe U-16 so bili v skupnem seštevku pred spomladanskim delom sezone na deveti, mladinci so bili dvanajsti, kadeti peti - sedaj mladinci zasedajo enako mesto, kadeti pa so šesti. A ekipa U-14 je bila pred nadaljevanjem sezone osma - sedaj so šesti, kadeti B ekipe so v A ligi MNZ Ljubljane prvi, enako mesto zasedajo starejši dečki v 3. ligi (Ihan-Domžale), mlajši dečki so v l.ligi prvi, v 3.ligi pa drugi ( Ihan-Domžale), cicibani U 10 so skupini B tretji, cicibani U 10 so v skupini F drugi ( Vir-Domžale), cicibani U 8 pa so prvi v 6. skupini. V zimski ligi so U 12 so končali na drugem mestu, Ihan - Domžale so bili šesti, U 10 so bili drugi. Vir Domžale peti, U 8 pa so končali na četrtem mestu. Urban Žnldaršlč Navdušenja nad prikazom namiznega tenisa nI bilo konca In za spomin so se vsi hoteli še fotografirati z državnima reprezentantoma Blljano Todorovlč In Bojanom Ropošo ter državnim selektorjem Jožefom Urhom. Zanimiva predstavitev namiznega tenisa v aprilu je bila na podlagi sodelovanja z Namiznoteniško zvezo Slovenije na dveh osnovnih šolah (OŠ Rodica in OŠ Venclja Perka) izvedena predstavitev namiznega tenisa, in sicer na malo drugačen, izviren način. Otroke so obiskali državni namiznoteniški selektor Jože Urh ter državna reprezentantka Biljana Todorovič ter državni reprezentant Bojan Ropoša. V uvodnem delu je trener Jože Urh povedal nekaj zanimivosti o smiiiciii namiznem tenisu. Med drugim so otroci med drugim izvedeli, daje namizni tenis najhitrejša igra z žogo (hitrost žogice Pri zabijanju je lahko preko 150 km na uro), da je potreben zelo hiter odzivni čas ter vnaprejšnje predvidevanje nasprotnikovih potez, Nato sta državna namiznoteniška rcprczcnlanta Biljana |n Bojan prikazala nekaj elementov igre Ul prisotni so lahko hitro ugotovili, da Je vrhunski namizni tenis nekaj čisto drugega kot rekreativno igranje kje na morju alt doma. Po predstavitvi raznih namizno-teniških udarcev sta se repre/entanla pomerila med seboj - odigrala sta Cisto pravo tekmo. V razburljivem zaključku tekme je kljub močnemu navijanju za Biljano zmagal Bojan. Sledil je za otroke zelo zanimiv del, saj so preizkusili svoje znanje proti državnima reprezentantoma in z njima odigrali nekaj točk. Za zaključek pa so se še fotografirali / njima, podelili pa sta morala veliko avtogramov. Tovrsten prikaz zelo zanimive in dinamične športne discipline, kar namizni tenis nedvomno je. je bil zelo dobro sprejet med otroki in zahvalili se je potrebno Namiznoteniški zvezi Slovenije, ki je to omogočila. Kdo ve - mogoče bo v naslednjih letih kdo od prisotnih otrok resno začel trenirati namizni tenis in se povzpel na državni, evropski, svetovni ali celo olimpijski prestol. Tekst In loto: Janez Stibrlč Atletika Medšolsko tekmovanje 24. marca 2006 je bilo v telovadnici Osnovne šole Venclja Perka drugo medšolsko tekmovanje v atletiki. Sodelovalo je 88 atletov, ki obiskujejo interesno dejavnost atletike po šolah občine Domžale in okolici. Dečki in deklice so se preizkusili v metu medicinke, teku na 25 m in skoku v daljino z mesta. Nekateri so dosegli diplome AK Domžale, prav vsi nastopajoči pa so lahko uživali v okusu sladkih pomaranč, ki so jih darovali sponzorji; Sadiko Feri sp., Ložar Branko d.o.o in Evrofruta d.o.o. Poglejmo še nekatere najboljše: med deklicami od prvega do tretjega razreda je Zana Žabnikar, OŠ VP, vrgla medicinko 2,35 m daleč. Tea Štefan OŠ Domžale pa 3,05 m. V teku je Nejka Dime, OS 4.62s, Nataša Tekavc Trzin, 4.78s, skok: Katja Urankar Moravče 150 cm, Ivona Novak JK, 131 cm. Kategorija dečki od 1. do 3. razreda; met medicinke: Jernej Peterka VP 4.45m. Maj Praskalo DŽ 2.56m, skok: Bert Podbevšek DŽ 160 cm, Maks Rušnik VP 131 cm, tek: Žan Pižmot DŽ. 5.47s, Tomas Peric VP4.81s... in še bi lahko naštevali. Rezultate si lahko učenci in njihovi starši ogledajo na vadbi atletike. Nastopali so tudi dečki in deklice v kategoriji od 3. do 5. razreda in 7.-9. razreda. Kmalu se nam obeta 3. medšolsko tekmovanje, ki pa bo s pomočjo našega podžupana Tonija Dragaria iahko potekalo kar na novem atletskem stadionu, katerega odprtje pričakujemo 26. maja 2006. Mura in čestitke tekmoval- Koordlnatorka vaditeljev Mojca Grojzdek Balinarska zveza Slovenije je podelila visoko priznanje BSK Dob Ob 55-letnici Balinarske zveze Slovenije je zveza podelila državno priznanje za razvoj balinarskega športa tudi Balinarskemu Športnemu klubu Dob (fotografija desno). Za to priznanje so seveda zaslužni tudi vsestranski veterani kluba (fotografija desno), ki se bodo letos pomerili v medobčinski veteranski ligi. Njihov glavni sponzor bo Gostišče Kovač s Koli čevega. Prepričan sem, da jim bo z roko v roki uspelo doseči veliko dobrih rezultatov. Iskrene čestitke bšk Dob za visoko priznanje. Foto In tekst: Bogdan Osolln PRIZNANJE BtKDOB «* 44 hmu* H/s —1 Planinsko društvo Domžale vabi Gore Morda se oglašam malce pozno, kajti prva številka glasila članic in članov PD Domžale, GORE, je izšla že februarja. In, če smo zamudili prireditve v februarju in marcu, bomo lahko še vedno načrtovali obisk in udeležbo na majskih in junijskih prireditvah PD Domžale. Kaj se bo dogajalo čez poletje, pa si bomo lahko prebrali v številki, ki bo izšla konec maja. Toliko za uvod. Ker se je pač prva številka »na ogled postavila« Všeč mi je, ker jo lahko prelistavam od Spredaj, od zadaj, prebiram sestavke iz sredine, skratka, imam jo v roki. natisnjeno na papir, topel, kol so drevesa v naravi. Vsega po malem je v teh domžalskih (iOKA-h: staiši i/ izkušenjske (vodniške) roke zvedo, kaj gore ponujajo otrokom in kako oni doživljajo planinske izlete po Mladih stezicah. Kajti, otroci imajo Prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu Pred kratkim je v telovadnici OŠ Janka Kersnika Brdo potekalo namiznoteniško tekmovanje domžalske regije za osnovnošolce. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dni. Prvi dan so se med seboj pomerili tekmovalci in tekmovalke letnik 93 in mlajši, drugi |'an pa letnik 95 in mlajši. Oboji so tekmovali v ekipni 1,1 posamični konkurenci. V ekipni konkurenci letnik 93 in mlajši je nastopilo 7 ekip, ki so zastopale posamezne osnovne šole (ekipo sta sestavljala dva dečka in dve deklici). Po predtekmoval-"em delu sta sc v finalnemu delu za prvo mesto pomerili clt'i:i'.Mi:iP TONDACH Bobrovec, Landdach, Sulm Verschiebenziegel, Norma BRAMAC BRAMAC Klasik, Adria, Donav, Sivec CREATON Bobrovec klasik, Magnum Rustico. Kera zareznik ESAL ESAIl valovitka 5, Valovitka 8 Posebno ugoden potrošniški kredit i streho na podlagi izdelanega ponudbenega predr SAM d.o.o. Domžale Prodajni center Jarse Preserska i esta L, 12 18 Radomlje tel 01 7298800;fax;01 1*298832 WWW.sam.si wa Mercator Center Domžale 8. aprila smo praznovali svoj 2. rojstni dan več o praznovanju si preberite na 26. strani. Za zvestobo in zaupanje se vam iskreno zahvaljujemo, hkrati pa vam obljubljamo, da se bomo še naprej trudili biti najboljši sosed. Obratovalni čas: ponedeljek, 1. maj zaprto; torek, 2. maj od 9. do 13. ure "SLOVENIJE ■»»»i LUAfl t » VINTERSPOHT 9 1 1 1 OOHi CVtmtAKNA AMCMttTOM DOROTHY VCMKINS II A ♦toot Prisrčno vabljeni! VODOTERM www. vodoterm.si Za popolno udobje toplote v vašem domu. Napredna tehnika, sodobna oblika. .za razumno varčne. De Dietrich A THERMIQUE ^fr www.dedietrichthermique.com Želite zmanjšati stroške ogrevanja? ^ Spustite sonce v svoj dom\ IZBERITE KOMBINACIJO SOLARNE IN KONDENZACIJSKE PLINSKE TEHNIKE Tudi pozimi sije sonce. S pomočjo sodobnih visokoproduktivnih kolekforjev in zalogovnikov tople vode (750 - 1000 I), ogrevamo tudi prostore in ne samo sanitarno vodo. PREDNOSTI: - vsak dan topla voda s pomočjo sonca - prihranki energije in denarja (za olje, plin...) - vložek se hitro povrne - neodvisnost od cen energije - povečana vrednost posesti - prispevek k varovanju okolja (državne subvencije) ORGANIZIRAMO: - projekt - montažo - servis BREZPLAČNO NUDIMO: - svetovanje - izdelavo projekta in predračuna - odvoz starega kotla - ugodne kredite mj SOLARNA TEHNIKA D1ETR1S0L Sodobni kolektorji in hranilniki tople vode z vgrajeno varčno kondenzacijsko plinsko pečjo. VODOTERM Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, SI -1235 Radomlje ^J"n ni11llv ±1 Tel.: 00 386 1 722 89 20, 722 74 96, Tel./fax: 00386 J 722 89 19, E-mail: vodolerm.radomlje@siol.net DELOVNI (AS: ponedeljek ■ petek: 7-19, sobota: 7-1230 Umivalni art. J03 dim.: 60 x 48 cm,