35. štev. Novo mesto, 27. avííUNta 19()î*. XXV. letnik. NOVIC E Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s !»oštnino vrerejema uredništvo, naroinino in oznanila tiskarna J. Krajec na!?!, v Novem mestu. Gospodarstvo. Pšenica za seme. Letos je pŽeničui pridelek v obÉe alab. Zrnje je tirobtio in kumeriio. Kazen tega ga je tudi dosti manj ko druga Itta. Laljk« trdimo, ljšo ceno, ki jo dobimo za skrbno obrano sadje, —r— Politični pregled. Poliliriil ]»ol«žaj v naši državni ]iolovici jc Sc zmir nejasen in narbrž tudi ostane da zasedanja tlrz-avneya zbora, I^o dr.Glatiinskijevi konferenci je bilo minis trsko ])0h veto van je, o čemer je potem ministrski predsednik baron Jiienonii jtoročal cesarju v Išlu. Gre se zdaj iiajprej^za češki dopolni zbor, kjer bi radi dosejfii sporazum mej (>hi in Nemci. 'J'a lji bo že dosegel, ee bi Nemci hoteli odstopiti od svojih preti ranili, a ob enem tudi krivičnih zahtev. — Ako se to posreči, bi bila sklicana tudi večina druíííh deželnih zborov. Poiftn lii prišel na vrsto državni zt)or tam v oktobru, — O preo.si)ovi iiiini-«trstva se tudi piše, posebno kršć. socijalci zulitevajo še več mest za svojo kot iiajňteviJtiejšo stranko. — O „Slovanski Jednotí" prihajajo razve.seiilaa poročilu, njeno politiko volilci na niuofrih shoiiih navdušeno odobrujcjo. V ,Jeiinoto se sprejme tudi Jlusiiii, Nedavno se je načelnik „poljske ljudske stranke" pohvalno o njej izrazil in nadejiiti se je, da uprav ta .siruuka „Polsko Kolo" odvrne od zveze z Nemci, lii da tako .'^lovuni celotno nastopijo proti izkoriščcvalceiu slovarikih ljudstev, ííuto je zelo kratkovidna taktika slovejiskih lil)eralnih lislov, ki v zvezi z nekaterimi nemškimi liati krivično napadajo lir, .Su.šteršiča, in tako le nasprotnikom koristijo ter podirajo utrlod, ki so si j^a Slovenci priborili ob ^acinji obstrukciji. Nižjeavstrijski Nemci áe zmir napadajo pri izletih Čeho — in tako obtežujejo spravne razjfovore. Tirnici iii Pn*darlci praznujejo zadnje dni avgusta velikansko slavnost stoletnico slavnih bojev 1. 1809 za svobodo svoje domovino zoper sarnosilnofia ííapoleona. Cesar z nadvojvodi obišče Insbriik in Bregenc, od koder se petje po bodenskom jezom na obisk sosednjih nemških vladarjev in ondi j^a bo spremljal s svojim zrakoplovom grof Zepeiin. Na Hrvatskem so kot morska kača vleče veleizdaj-niški srbski proces. Kakor jc vojaSko aodiâée oprostilo dr. iliiatiinoviča, ki je bil ovaden, daje Srbe zalagal z oroíĚjooa v svrho ustaje — tako se utegne i v Zagrebu dognati, da je bilo veliko pretiranega glede srbske propagande. Po Miikedoiiiji zopet vre. Velevlasti zahtevajo od turške vlade, naj bolj pazi na roparsko tolpe, sicer i)i morale same poseči vmes. — Istotako so Albanci uporni Tarkora, Fuad-paša se ni mogel pogoditi z Albanci, ki so se uprli turškim davkom, in je ukazal streljati nanje, ko so zasedli forizovški kolodvor. V Arabiji se je vnela sveta vojska v pokrajini Džemen, Guverner prosi vojaške pomoči iz Carigrada. Španska vojska v Mai-okii 30 nadabuje, a je za H])ance težavna, ker morajo braniti 12 oddaljenih postojank. Manjka jim vode, trpo silno žejo, zato je nepovoljno zdravstveno stanje. Ka-bili so domačih krajev vajeni in zmir napadajo Špance, Id bodo morali veliko žrtvovati za svojo zmago. (ii-ška in líiuinniMkii sta bila pretrtjala diplomatiške zveze; ruski poslanik .si prizadeva narediti mej njima sporazum. lilej Kitajsk» iii .faponsko so jo baje sklonila vojaška konvencija. Kitajci so oborožujejo iu v nekaterih mestih bojkotirajo Angleže. V severni Mehiki zelú vre. Cele pokrajino so se pobunile. Vlada pošiija tija vojakov. Zabavi in pouku. Le en vinar! ResniûDa ilo|i(oill)a. (Dalje.) Čudno jo gledal drugega jutra gospodar Škof, ko je zapazil v jarku ol) svojem vrtu avojoga hlapca spati. Izprva kar ni hotel verjeti svojim očem, da bi so Marko tako daleč izpo-zabil, saj je liil «iosedaj vedno pameten in se ni še nikdar najiil, še manj tako upijanil, ila hi obležal v blatnem jarku. Še-lo ko je stopil bližje in pogledal Marka v obraz, so jo prepričal, da se ne moti. Pograbila ga je jeza. Sunil je .Marka pod rebra, in ko to ni [)omagaio, ga je še parkrat prav postono bunknil a svojim okovanim čei()cm. „A a-a, kaj jia je, kje pa som?" je zazijal Marko in začudeno pogledal gospodarja. ,,V jarku, v blatu, [tijanec grdil Da te ni sram se tako nažroti, da obložiš 1 Živina pozna mero, a ti je no poznaš! Sram te bodi! Nisem mislil kaj takega od tebe!" Gospodar se je jezno obrnil in odšel. Marko pa se je Se-le sedaj zavedal, kje je pravzaprav in kaj se jo sinoči z lyiin zgodilo. Sram ga je bilo in pokesal se je v svoji duši svojega sinočnega dejanja. Jezno jo vzdignil pesti in hotel udariti po Petranovom Francetu, ki jo ležal poleg njega in še vedno spal. Toda premislil se je. V.stal jo, si stepel blato iz obleke in Sol proti domu s trdnim sklopom, da ne gre nikdar voč moil ono družbo, da se jim no bo dal nikoli več premotiti. Gospodar ni spregovoril z njîm celi dan nobene besedico. Držal so je čmorno in zlovoljno in kazal s tem svojo nevoljo. A tudi Marko so jo držal kislo celi dan. Pekla ga je vest, ker se je dal tako lahkomiselno za[)oljati, jezilo ga je, da je gosjio-darja tako razžalii. 1'ri kosilu in pri večerji jo niolčo zajemal, vsa druâina je l)ÎIa pobita in tiha. In to vse zaradi njega! Po večerji je nesel Marko kovaču neko verigo v popravo. Sredi pota pribiti za lyim Petranov France, „Bog daj, Marko! Ali že greš?" pKamV** jo vjirašal Marko. „I, no, kam drugam, če no k plesu?" „K kakemu plesu V" .,Lcj ga no, zdaj se bo pa še novodnega delal! Ali so nisva včeraj zmenila, da te bom učil ple-sati?" „Mogoče, toda jaz ne grem danes nikamor!" „Zakaj ne?" „Zato ker ne! Vem, da bi me zopet radi zvabili v gostilno, kjer bi pili na moje stroške!" ,,Ne bodi no baba. Marko! Haj ne gremo v gostilno, res ne, ampak pod našim kozolcem so bova učila! Kovačev Janez ima harmoniko, njega sem^ naprosil, da jo prišel in ho godel, midva se bova pa učila! Če vržeš Janezu par krajcarjev, bo zadovoljen, jaz ne zahtevam ničesar, ker to imam rad in bi zelo rad, da bi se ti kaj naučil, zlasti plesa, ker brez njega itak ne moreš nikamor!" ,,Danes nimam časa!" ,,K, čas gori, čas doli, čo ga nimaš, si ga iia vzemi, saj ti no more nihče ničesar narediti, če ostaneš kake pol ure zunaj dalj kot po navadi !" „Hm, hm, pa ros ne vem, če bi šel ali ne?" ,,Ije pojdi le, saj brez plesa pri vojakih sploh ne boš mogel Životi, so na kako višjo stopnjo se ne boš mogel povzpeti, će ne boš znal ple.sati, ker znajo vsi višji pri vojakih [ilosati in zelo gledajo nato, da znajo tudi igibovi podložniki! Boš videl, Marko, da boš težko izhajal pri vojakih broz jilesa!'' „Kaj res ? ' ,,Lo meni verjemi, da jo ros ! Le vprašaj Pačanovoga Poldeta, ki je bil tudi pri vojakih, če ni res! Kar pojdi hitro, Časa ni več dosti, jeson je ])a blizu!" France jo prijel Marka pod jiazduho in ga na pol vlekel k njihovemu kozolcu. Kovačev Janez jo žo čakal pod kozolcem » harmoniko. Komaj sta dospela, že je zaigral najvesolejšo polko, kar jih jo znala tqegova glavica. Menda so hreščeči, a vabljivi in omatnljivi glasovi harmoniko ATarka tako navdušili, da so jc trdno oklenil Franceta in začel plesati. Šlo je sicer počasi, a šlo je vendar. „Dosti za danes!" jo čoz dve uri vskliknil Franco ves upehan. „Naj pa bo!" je dostavil Marko. „Jutri nadaljujeva! Če bo šlo tako dobro od rok, boš v nedeljo že lahko v gostilni plesal!" „Kes?" so je začudil Marko, „Seveda! Kdo bi si mislil, da imaš ti tak talont za ples? J Kar naenkrat si znal!" „Hvala Bogu, bo že šlo, ho že Slo, če Bog da! Lahko noč. Franco! Hvala ti, da si me učil!" ,,Lahko noč, Marko, pa jutri zojiet jtridi !" „O, bom, bom, prav gotovo bom prišel!" ,,Ha-ha-ha, ta bo àe plačeval za pijačo!" se je zakrohotal Franco, ko jo Marko od.;ol. ,,Bo, bo," mu je pritrdil Kovačev Janez. „Takoj v nedelo ga bomo pili za njegove dnarců!" „Seveda! Mudi so mi domu! Lahko noč!" „Lahko noč! Glej, da prideš zopot jutri!" „Seveda bom prišel !" Ko človek zaide iz pravega pota na kriva pota, gre z njim vedno bolj navzdol, vedno bolj i" so |)Ogrcza v napake in pregrehe. Z Markom se je godilo lato. V začetku mu je vest očitala, da ne dola ]»rav, da jo zašel na kriva pota, a jirometeni njegovi prijatelji so ga Vedno bolj vlekli v pogubo. Dobili so gft sčasoma pojiolnoma v svoje roke. Ni bilo nedelje, da ne bi bil Marko v gostilni čoz polnoč; plesal je in jiil in pijanega so tovariši vedno z lahka pregovorili, da je jtJačal za vse. V' začetku mu je zadostoval zaslužek, a ko so je začtd vedno bolj iti bolj vdajati jtijači in (de-su, je začel že jemati od gospodarja svojo prejšnje prihranke in jih poganjati po grlu. Z žalo.stjo je 0]»a-zoval gos|)odar to počenjanje svojoga prej vedno poštenega in pridnega, a sedaj zapeljanega hlapca Marka. Nerad mu je dajal denar, ker je vedel, da bi mu pri vojakih zelo koristil, a dal mu je vsoono, ker je Marko vselej oilločno zahteval. Ko pa jo čez par mesecev neke nedeljo izročil Marku zadnje njegovo de-narco, kar jih je imel pri njem zasluženih in shranjonili, ga jo vendar na lahno posvaril. „>\o delaš jirav. Marko! Poglej, vso si za|)ravil, kar s' prislužit, vse si ziipil; ali bi ne bilo boljšo, če l)i vse to prihranil? Pri vojakih boš zelo potreboval, pa ne bo.š ničesar imel !" V Marku je zavrelo. Kaj skrbi gospodarja, kako 1)0 on živel pri vojakih? Sicer je pa denar njegov, on ga jo prislužili on ga bo tudi zapil, in kaj mu moro kdo zato? ,,No, kaj jiraviš k temu?" je pon jvii gospodar. „Niči Denar je moj, jaz sciti ga prislužil, kaj mi moro «do Zato, čc fra zapijem, ali |ia v vodo vržoiii?"' _„Žii res, Marko, a jaz ti hočem le flobro in tc svarim pred onimi tvojimi prijatelji, ki te le zlorahtjalo in sle])cf*' ,,K(io pravi to? Kotjši so kot tisti, ki vam vodno na nos nosijo, koliko zapravim vsako nedc|;o, in do kdaj aeni v gostilni ! i^ieer pa ofjrav^am svoja opravila ravno tako točno^ in vestno liot som jih prej, ko žo nisem hodil po ^Tostilnah! Čo pa niste zadovoljni z menoj kar se tiče dela, mi pa lahko službo odpoveste; boni že dobil kje gospodarja, ki mi bo pustil prosto za* '■^jati, kamor bora hote)!** jo govoril Marko kakor ga je naučil I'etranov France. Hudo jť zadelo to dobrega gospodarja. Službe Marku ni hotel odpovedati, ker delal je še verino pridno, a žalostilo ga ]e, ko je videl, da jo Marko Že tako dalcć zašel, da je vsaka beseda odvcř. Službo ti ne îiiîslim odjiovedati I Le na pravo pot sem to mislil prifietjati; ker pa vidim, da je pri tebi sedaj vsako Opominjanje nustonj, vsaka beseda odveč, te bom pustil pri miru! A zapomni ai, Marko, da se boš še spomnil mojih opominov, ps bo^ prepozno, kesal se boš svoje lahkomištjenosti, pa ti ue bo nič pomagalo, klel boš svoje zapeljivec, ti pti se ti bodo smejali "I so norčevali iz tebe! Tedaj bos sjmznal, tla sem ti hotel le "obro! Sedaj pa lahko greš!" Marko se je obrnil in Sel. Klel je čez zobe svojega gospodarja in se jezil na njega, čeŠ, kaj mi more, kdo bo meni zapovedoval V Oe mu ne delam zadosti, naj me pa požene, bom 20 kje preživel do jeseni. Vendar so mu je začel na dnu srca vzbujati črv, ki je vznemirjal in grizol Marka že par tednov, otikar je zače) njegov prihranek kopneti in se manjšati. Pa ima gospodar le prav, mu JO šepetala vest, vsi tvoji vinski bratci so le liinavci in le zato tííbi prijazni, ker jim daješ za pijačo ... Ne hodi baba, kaj ti iriore kdo, čo se vsako nedeljo malo razveseliš in razvedrišy Bob U pred kom klar^al? Ha-ha, saj si mož! jo Marka zapeljeval ^ji duh. Nekaj řasa se je boril sam s seboj, aH bi šol, ali ne'ť Hudobni duh je vedno bolj vabil : Ne bodi baba, bodi mož t... f,.Iu n-lin-n-ti 1" je zavriskal čez nekaj tiasa Marko, si po-♦jsnil klobuk na desno uJio in jo mahnil — v gostilno, ilu-'iobni fiuh ga je prekanil in slavil svojo i>o]»o]no zmago, ,.Saj nisem baba, da bi doma za pečjo sedel in se tako obotavljal iti v gostilno!'* je mrmral Marko sam zase in so stem tolažil. In v gostilni jo pil na žive in mrtve. Tisto nedeljo je po-^"al s svojimi tovariši po grlu vso svojo gotovino, ves svoj "Stanek od zaslužka )»ar let. Ko se je pa po noči pijan vračal '^oniu, jc pel polglasno svojo: Kaj nam pa morejo , . . Nič nam morejo . . , Kdo more meni kaj V Nihče! (Dalje piide,) Tri avstrijske stoletnice. 11. . . ij, 180i> se je šlo za ob.stoj naše Avstrije. (lesar Napoleon Jo je hotel ponižati in vsekako jo podvreči svojeniH uplivu. Avstrija je zastonj iskala zaveznikov mej vladarji, vsi so se tresli pred mogočnim Napoleonom, ki dozdaj Se ni bil nikjer premagan. Avstrija se je mogla opirati samo na svoje narode, ki je v stiski nikdar niso zapustili. V tem zati['anju je spomladi 1. 180» na-1'ovedala vojsko Francozom, A razmerje vojskine moči mej Kran-oijo ill Avstrijo je bilo neugodno za po,slednjo. lïere so, da je francoska armada štela 741 batalijonov peš-H 545.0(10 ttiožTtii, 95 polkov konjenikov z 72.000 m07.uii in a.OOO cesarskih gardistov, i'oleg tega je bila šo armada na jalijanskem in armada zveznih jiorenskih držav (}iheinbund}. ^«l>oIeon jo razpolfigal skupaj z 850.000 mož. Avstrija je brojila 280.000 pešcev, 3tí.000 konjenikov, 14.000 opničarjuv. Vrhovni poveljnik je bil nadvojvoda Karol. Napoleon je potreboval veliko vojaščine po raznih delili svoje države, osobito Oh Španskem in lialijanskem. — V rcsnici sta obe driavi na 'Ojišče postavili nekako jjolovico vojaščine. Avstrija se je na! ojHla, da Napoleona ]irehiti, ko še ne bo jiripravljcn za vojsko, "J lio bi bila že začetkom leta udarila na Francoze, hi jih bila l'arbrž iiromajjala, a ker sama ni bila zadostno pripravijena in njena armada 110.000 mož še le 10. aprila prestopila reko In udrla na Bavarsko, meneč, da so jej pridružijo Bavarci in dfugi nemški knezi — kar pa se ni zgodilo, je mej tem prihitel Napoleon iz Pariza ter se postavil na čelo svoji armadi, s katero je Avstrijce potiskal nazaj ter jih slednjič )ireiiiagal pri Eck-niiihlu blizo Kegensburga, Avstrijci so se umikali čez južno Češko nazaj proti Dunaju, A Francozi so jinj slfdili z veliko naglico ob Donavi naravnost proti Dunaju. Glavno mesto je imelo le slabo posadko, ki se ni mogla vziiržati in je zapustila Dunaj, Dne 13. maja je francoska armada jirikorakala v prestolnico avstrijskega cesarstva. Najioleon je ."ivojo armado raz-])OStavil nad Dunajem vedoč, da nadvojvoda Karol biti a svojo armado od severa prestolnici na pomoč. Tu je prišlo do znamenite bitke pri Aspernii v dnevih 21. in Sííi. uiaja. V prvem članku smo že povedali, da je nadvojvoda Ivan, poveljnik južne armade na Beneškem, imel nalog priti na pomoč glavnemu ]»oveljiiÍku severne armade nadvojvodu l^arolu pri Dunaju. Mi že vemo, da je Ivan srečno rešil svojo armado (»red Francozi mej Trbižem in Beljakom, žrtvovavSi hrabri jiosadki v Naborjetu in na Predelu — ter korakal čez Koroško in Hiajar-sko [»roti Dunaju. A mej tem se je že odigral bojni ples gori ob Donavi, v katerem je avstrijska armada pod nadvojvodo K a r o 1 o m slavno premagala d o z d a j n e z m a g -Ijivega Napoleona. Severno od Dunaja teče veiereka Donava in sicer v raznih odtokih. Na desno ]»roti vzhodu dela obširen otok zvan Loliava. Na tem otoku je imel Napoleon v šotorih svojo vojsko okrog HO.OOO mož. Nadvojvoda Karol je štel jiod svojimi zastavami do 87.000 vojakov; njegove čete so bile razpostavljene ob glavnih cestah, vodečih na Češko, Moravsko in Ogrsko. V sredi med obema armadama sta hi!a vasi Aspern in Essling. Dne ÍÍO. maja je Napoleon prestojdl Donavin rokav proti imenovanima vasema. Na francoski strani je general Massena stal pri Aspernu, general Lannes ]>ri IGssIingu, Najioleon s kavalerijo pa v središču. Avstrijci, so pustili, da so Francozi zasedli obe vasi, ňe le. ko so Francozi dne 21. maja 32.000 mož vrgli na severni breg Donave, so Avstrijci jioskusili naskok. Tisti večer jired «sodno bin-koStno nedeljo je nadvojvoda izdal ukaz: ^Jutri ho bitka; usoda vsega cesarstva je zavisna od nje. Jaz bom storil svojo dolžnost in pričakujem prav to od vojakov," Z nepojiisnim veseljem so vojaki sprejeli to povelje. Tn naj omenjamo, da je v bitvj jin Asjiernu sodeloval naš ljubljanski peši)Olk St. 17 in sicer z najsijajnišim iisjteliom, kajti že začetkoma jiridobi s svojo hrabrostjo vas; še le ko sovražnik dobi pomoč se mora umakniti — a ne za dolgo. Povelje pride, da brigada Vac()uant skupno a polkom št. 17 vzame Aspern, „naj velja, kar hoče". Vzamemo ga", odgovore vojaki. Prvi bataljon plane s jiovešenim bajonelotti proti vasi. a grozen sirel večino vojakov podere na tla. Sam nadvojvoda Karol prijaha in zakličeomahujočim vojakom: „Srčno najtrej za donutvino." Njegov adjutant knez Keuss so postavi sam na čelo svojenm polku in ko sovražna kroglja usmrti njegovega konj«, pes dirja naprej in naš polk pogumno za njim, da so Francozi niso mogli ubranili naskoku. Vsi jioskusi sovražnikovi že v pozni noci jih niso mogli več zapoditi v beg. Drugo jutro so Francozi od Ksslinga sciu zagnali na srediSče avstrijske vojske, Napoleoti s konjenico in tojmičarstvom tudi navali, Avstrijci skoro omahujejo — v tem odločilnem trenutku zgrabi nadvojvoda Karol zastavo ter na čelu svojih navdii.šenih vojakov ]dane na Francoze, tudi že zelo utrujene, kî se ne morejo več ustavljali, da zapuste Aspern in k in a 1 o tudi i n g. Boj se je končal tako, da je bil Napoleon prvikrat jioružen. Junaški avstrijski sinovi so pobiJi ošabnega francoskega zmagovalca. Med junaki tjubljunskega peš[)olka .št. 17 se jiosebno pohvalno imenujejo: Desetnik Marschner se je vkljub rani prvega dno dal š;o-le obvezati, ko je bila drugi dan zmaga dobljena. Prostak Želej se je s skelečo runo prostovoljno (Ivakrat vdeležil naskoka. — Narednik Keiterer je prvi plimil na sovražne nasipe ter se polastil vaine iiostojunke. — l'olkovni kii] eluii (Jadola je v najhujšem ognju tolažil ranjene vojake, sam lioilii jio zdravnike ali ]ia nosil na hrbtu ranjence iz boja. — Kadet Volužil ui bolel iz ])rcstre(jene roke dati zastave, za silo se sam obvezal in Še le ko mu je odteklo preveč krvi, jo je izročil častniku.— Jsto-tako sta zastavonosca lieinzer in Slaulier vs1rujnla pri svojem jiraporii, dok nista bila težko ranjoiia odne.šena iz imja. Zgodovina pravi, da so Avstrijci zjiuhili iiH.Ono mrtvih in ranjenih vojakov, J'Vancozi pa z ujetniki lio 44.(i00 mož.--- 1're-magani Francozi bo se umaknili na otok holiava. Bili so do skrajnosti iznjučeni in niso imeli (iosli živil. Maršal Marmont sam v svojih sjwminih [iravi, tla je bil [>oložaj Francozov ohufjen in lia bi bila avstrijska armada Francoze lahko uničila. Toda na.ša zniajfosliivna vojska se ni ganila. Splošna sodba je, da jo avstrijska aruiada z zniaf^o pri Asiternu pa<: režila svojo »iast, država pa od te zmajiC ni imela nobene koriati. Morda ne po krivici se očita nadvojvodi Karoln, da ni izkoristil te zinapo, ko je imel Napoleona na otoku Lobavi z vso njegovo vojsko in ko 80 tem» l)iie tudi ladijo razdejane. Tako pa sta si vojski — francoska in avstrijska — stali nasproti in se jiripravljali na odločilen boj — ki se je končal dne «.julija pri Wagra m u s porazom Avstrijcev, vskd česar je Avstrija odstopila Napoleonu naše kraje, kakor smo že opisali v prvem članku. — Stolctnico slavne zmaiio I)ri A s pornu so slovesno obhajali 21. in 22. maja v navzočnosti cesarjevi na Dunaju in pri Aspernu, ** o Dopisi. .\j(l<)Vi'c, 23, avli. — Preteklo nedctjo popoliidno je pasel pastir posestnika .Alojzija Jarc iz Vel. Lipovca živino na paši. Naenkrat planeta iz hoste (Iva neznana mu človeka in zaineta odfianjati živino. 1'astir se protivi; a onadva j^'a vržota na tla in odideta z živino. Ves [ireplaSen prihiti t)Ovedat pastir ta žalostni dogodek svojemu gospodarju, ki odide z nekateriirii sosedi za živino. Dojdejo jo že daleč proč od doma, a lopova ata se skrila. Ali je bila to oag-ajivost ali zločin, se še ne vo, vsekako bi pa bila taka šala ob času, ko so vsled požara vsi ljudje šo v strahu, prav nevměstná. Jijudje so šo l)o|) razburjeni in čuvajo celo noč na vasi. V zadnjom času je zginilo nekemu posestniku več kuretnine in neki samici kar dvanajst domačih zajcev. Pač je to predrzna lisica, a zlobni jeziki trde, da jo bila bržkone to taka lisica, ki hodi v hlačah okoli. Zulićiiia. Dno 20. avgusta obhaja katol. cerkev praznik sv. Bernarda, opata in cerkvenega učenika. Ker jo en ustanovnik reda Cistercijanskega ali „belih menihov", so ta dan po njihovih samostanskih cerkvah prav praznično godujo. A v naši ojmtijski cerkvi se zadnje dve leti ni vriila ta slavnost; lani ne ko je bila nevarna bolezen obiskala milost, gospoda opata Gerarda, predlani pa, ko je tu okrog razsajala kužna bolezen. Tem slo-vesnejo smo praznovali god sv, Bernarda letos. O poluflesotih je g. arhidijakon tega okraja preč. stolni kanonik Tomo Kajdiž proslavljal na leci čednosti sv, Bernarda. Na to je pontlficiral mil, g. proSt ljubljanski Janez Sajevic. Ivdor hoče sli,šati pravilno koraluo petje, naj so kak večji praznik potruili v Stičino. Služba Božja s tako častitljivimi obredi, katere preveva vzvišeno petje, podpirano s pravilni» orgHaiyem, mora najti odmev v Se tako mrzlem srcu. Ali pa večglasni „^iagnificat" v pontifikalnih ve-čeruicab — to ti doni kakor z nebeških višav! — Stranski vdo-leženci [la niso občudovali umetnosti samo pri cerkvcnih opravilih in pararaentih, ampak tudi v samostanu, ki se jo pod smotrenini vodstvom o. prijorja to je sedanjega g. ])re!ata čisto prenovil. Nekdanjo j)relatovo sprejemno dvorano je pronaredil v kapelo, slogu primerno, prav umetno, kar so tiče slikarije stonsko, slikanih oken, monze. Stara vrata z udeianimi cveticami in podobami 80 zdaj pravi kras in dokaz nekdanjega umetnega mizarstva. Prelatura kot stanovanje opatovo je že dovršena v prvem traktu od glavnega uhoda na levo. V drugem nadstropju pa se pripravljajo prostori za goste. Kot prvi so bili gostoljubnosti deležni topničarski častniki, ki so se vračali uprav dno 20, avgusta iz strelnih vaj pri Krškem. Isti dan pa je bil tudi običajni se-niotv; ni čuda, da je bilo prav živo v Zatičini. Pravijo, da .se je odpeljalo 28 vagonov živine v druge kraje — torej jo bila tudi kupčija dokaj živahna. Iz Šeiil, .lei-iiejii. Upam. da „Uol. Novico" ne bodo nevoljno, ako jim zopet nekoliko sporočim o našem novem Lurclu. Vaš izvostiteii je bil dno 19. avgusta sam ondi z veleč. gosp. domačim župinkom Antonom Lesjak, Ob tej priliki jo zmeril ključavničar Pirkovič prostor, da bo narodil primerno železno ograjo nad studencem. Iz te okoliščino .sem sklepal, da se je g, župnik zavzel za to zadevo in da hoče zanaprej oskrbovati ta kraj, ki si ga je nebeška Kratica izbrala, da hoče vernim svojim otrokom skazovati posebno milosti. Vem, da ne smem in tadi nočem segati v pravice sv, cerkve, oziroma za to poklicane duhovske oblasti, jaz le beležim to, kar sem sam videl in kar so mi verodostojni ljudje potrdili. Na tablici se ćita pistnena zahvala B. M. I),, ki jo jo za podeljeno telesno zdravje tu izročil Banič iz Vrhj^lja. Želja ljudstva je le, da bi se tam kmalo sezidala kap-ïlica, v kateri naj bi Hv. OČo papež Pij X. s posredovanjem preč. knezoško-fijstva dovolili maševati, in sv. odpustke podeliti. íía zgradbn cerkvice bi se materijala že kmalo dobil», kajti en goreč pobožen mož je pisavcu teh vrstic zagotovil, da on podari zastonj ves les za streho itd. — Naj so mili darovi, le skrbno nabirajo, in koristno ter jdodonosno porabijo, — lilajrovolito objaviti še nastopni slučaj: Bolna oseba je ptistila dne 2. avgusta t. 1, ]»ri Materi Božji v Lurdu v Rakovniku dve birurfji s tem-le besedilom: Sem bila zadnjikrat v Rakovniku v Novem Lurdu z birgijami, ker sem tudi mnogo in mnogokrat šla prosit lurško Mater Hožjo za zdravje in pomoč v moji bolezni. Ko sctii prišla 27. julija H)Ui) zvečer domov že kasno, som težko hodila in na obe birgiji se opirala, da sem imela med rokami črne mehurje. Od velikoga hodenja in vpiranja birgelj sem bila vsa utrujena. Ko iiomov jiridem, mi pade birg|ja na zcm\jo, in sem počela brez rge hoditi. Z veseljem sem klicala mojo mater, da me naj pogledajo, kako jaz hodim. Z velikim začudenjem me veselo pogledajo in se strme začudijo mojemu hodenju, ker nisem hodila brez Idrgelj od do 21. leta li)09. , Zahvaljujem se lurdski ilateri Božji v Novem Lurdii pri Sent .Icrneju._ Terezija Klemcnčič iz Malih Vodonic, Tako je na teh dveh liirgljah na listku zapisano. To resnico so potrdili ljudje in tudi veieč. g. župnik Pavlič v Kostanjevici. ZuííOi-je ol) Savi. — Občinske volitve so že v drugič razpisano tla l.in 2. septcml)ra, — Volilni boj obeta biti zelo hud, ker socijalno demokraSka stranka strastno agitira za svoje kandidate. — Kakor vse kaže, tiodo zmagali v tretjem razredu zopet socijalisti, ker se si, Ijud, stranka in liberalci nc morejo zjediniti. — Skupno lahko zmagate obe stranki sociálce. UiiajmO, da se spor .še o pravem času poravna. Ljubimec tat. Nedaleč od Zagorja v vasi Repnik, je prišel obiskat nek mlad strojnik svoje dekle - stari oče dekleta, hoteč se iiobahati, jiokaže |jul)imcu mošnjiček z denarjem — ta jo pa hitro pozneje izrabil priložnost in zmuznil iz mošnjička 180 K ter se poslovil, hoteč so odjjeljati v Lju!)ljano. — Toda že na kolodvoru v Zagorju ga je doletela roka pravico — moral jo namesto v Ljubljano v zapor v Litijo. Ubogo dekle [la menda sedaj pretaka grenke solze, Ijjiibljaiia. Kdor je dne 20. avg. in naslednjo dni iz Dolenjskega prišel v Ljubljano ter stopal po Karlovski cesti menio sv. Jakoba, je zapazil mnogoštevilne črne zastave, ki so plapolale raz hišo po šentjakobski ifari. Izvedel jo, da je ta.žu|)nija izgubila svojega duh. )>astirja prelata .(aneza Nep. Rozmana. Raiijki gospod ni bil sicer rodom Dolenjec, vender naj „Dol. Novice'' omenijo njegovo smrt, kor jo po svojem pastirovatçn znan tudi po vsem Dolenjskem. Prelat Rozman jo bil rojen v Godoviču na Notranjskem 1. 1932, je letos na spomlad stojiil že v 78. leto. — Po izvrstno dovršenih študijah je bil poslan na Dolenjsko v |)rvo sUižbo v mesto Kočevje, kjer je kot šolski vodja in kapelan izborno de> lovai od 1. 1857 do Itífil polna štiri lota. Goreč mlad duhovnik, izvrsten katehot, izboren popularen říovornik si jo pridobil tu srca mladih in starih, kjor se ga še zdaj čez jiolstoletja mnogi hvaležno spominjajo, A tudi Rozman ae je z veseljem spominjal onih let ter jih štel mej najlejiše svojega življer\ja. Le nerad se je ločil iz Kočevja, ko so ^^a vi.šji poklicali k sv, Jakobu v ijjubljano, kjer jo prevzel jednako pastirovanje ter bil na nekilanji ljudski šoli pri sv. Jakobu tudi osem let šolski vodja, dok so po novem šolskem zakonu ni vodstvo izročilo svetnim učiteljem. Z izliornimi učitelji iz nekdanje tako zvane stare šole: Prapotnik, Rakteli, Močnik, Belar jo dosegel lopo u3[»ehc, in marsikateri gosjiod zdaj v uplivnih službah se šo hvaležno sjiominja teb svojih uči; teljov, ki so z globoko versko prej)ričanostjo in liuboznijo mladuž vzgajali za zvesto sinove matere Slovenije. Dvajset let je poznej" kot samostojen katehet deloval pri šoli in marsikateri doleryski deček jo ukaželjno poslušal njegovo mikavne razlago verskih resnic. A poleg tega svojega trudapolnega jiosla je nepretrgano pomagnl v pastirovanju pri sv. Jakobu. Ko je bila 1. 1881 vsled smrti mestnega žui)nika Koestl fara izjiraznena, jo bil le en jïlas, naj uiiJ bode Rozman naslednik. In zdaj je šo intenzivniše dolal in živiíl za svojo župnijo. Kdor ve, kako mlačno jo bilo prod polstolotjei» prejemanje sv. zakramentov tuiii po mestih in je jirimerja s so-danjitn, mora se vprašati, odkod taka sprememba. Kar so tič0 šentjakobske fur«, otres 1. I89r> ki je znatno poškodoval to tako nmetno cerkev. Truba je hiio poiircti ot):i zvonika iti zidati nov stolp z novimi zvonovi. Koliko zopet truda in skrbi — in plavno; odkod denar? ^ i'otri3sim podpora ni zadostovala — toraj trkati zopet na otrcbno stavbe, ki je bila lansko loto izročena v porabo. I^relat lioxman je bil vzfiled nesebičnosti in požrtvovalnosti. Vsi uhof^i vedo, koga bo z^nbili. Sodeloval je skoro vseh kršóanako-aocijalnih druStvih, če no kot odbornik ali načelnik, pa vsaj z običajnitti prispevkom. Kjer se pre za čast »ožjo in ])ovzdÍKO na.šck'a naroda, je Rozman j^motno ali moralno !)0(ljjiru|. — i)ji 30 jo Jjjii'))jana otresla nemškiitarske nadvlade, I'ripomoj^el je t,udi on, ki jo imel v svojih župfjanih toliko za-fiionibo. Someščani so Jcgova zlata maša ccnit njegovega slavlja, osobito v župniji «(iiit^jakobski, je bil v nedeljo njegov ]»ogreb dično slovú od Ui!or-inoža, ljubečega vero in dom. Satu presvetli knezoškof jo nikvo blagoslovil v cerkvi, a inful, ]»rošt J.-Sajevic jo spremil grolia. Ix vse dežele so prihiteli 3) pogrebu njegovi čest[ici. ■'i'' Dolenjake smo zajtazili g. opata iz Zatičine in kanonika Zlo-ii^'ifja iz Novega mosta, njegovega dolgoletnega sotrudnika. Hlaga du.ša, prelivaj v miru! Belokranjski glasnik. Kalol. slov. i z oil niže v 11 In» diiišiv« v ťnioiiilju delujo 1'fav izborno. Skoro vsako nedeljo so vrši redno predaviiiýe, tako ^ "stavi ure, i»nidaval č. g. Kabinek), o zgodovini slovanskih narodov v prvi polovici !i). wt-oJetja s posebnim ozirom na iliri-201!) (4 iire^ prodava! g, catid, inr. Malncrič), o alkoJiolu in zdrž-nosti (ij ui-i, predaval isti), v nodefjo se vrši zojiet predavanje: ^.domačih otirtih v Beli Krajini (predava g. Malnerič). Društve-V'iti 80 tiaiiravill letos tudi cn skupni izlet na Uožanec, kjer so Jiiii bili vrli liožančanje postavili slavoloke; dne .'i. septembra pa vrSi ustanovitev belokranjskega Orla z javno telovadbo, dra-"Jatično predstavo, s petjem in godbo. Hostîun'k katolišlio-iiarodnoga belfíki-aii.jskega a ne dosega ta s|)is jtrejšnjih knjižic, izdanih o zadnjih jubilejih cesarjevih. A kdor se peča s politiko, najde v njej razne zanimivosti. III. Posebno dobro došla bo knjižica: „Madeži in snaženje" gospodinjam, ki se veliko jiečajo SÔ snaženjem obleke. Cena 1 krono. Gospodarske drobtine. — OdUiija itlonieiisliili Uikov. iJeželni odltor kraigski bo to jesen odclujiil po zniiani ceni plemenskc bike jiincpavskega, simentalskega in sîve^'a, oziroma rjavejia plemena niurodolakcgii, montafonske^,--» in ali^ajskcfra roda. Živinorejske zadruge vdobijo bike za [)olovi(:no ceno, zasebniki in občine pa za tretjino nakupne cene. DežcJiii odhor piaia nadalje vse prevozne stroSke za [ilemenske bike, če se isti nabavijo izven dežele in potnino odposlancu vsake zadruge, ako se vdeleži naknpa. — Kdor hoče pod gorirjimi pogoji dobiti idenienskega bika, mora ae zavezati z reverzom, da bo bika toliko časa redi) za pJeme, dokler bo isti v to sposoben. — Živinorejskim zadrui^atii, ki si hočejo nabaviti plemenskih krav, povrne deželni 0fli)0r vožnino za kravo in potne stroške odposlancn vsake zadrnge. — Prošire je vlagati rto 15. septembra 19Ui) pri deželnem odboru v Ljubljani. 1'ozneje deželni oiibor letos ne ho delil bikov po znižani ceni. — ťstiiuoviii slinil vinske zudi-iifje v Metliki in y Semič». Zadnjo nedelo sta se vršila dva shoda belokranjskih vinogradnikov in sicer v Semiču in v Metliki. Udeležilo se je obeh shodov veliko število vinogradnikov, ki bo nazadnje izvolili osnovalui odbor za ustanovitev zadruge v Aletliki. Ustanovni shod metliške zadruge se ima vr.yti na praznik 8. septembra. V Semiču se ima pa osnovalni oflbor pred vsem posvetovati, ali naj se osnuje v Semiču samostojna zadruga ali naj se aemiška okolica pridruži metliški zadrugi. V tem slnčaju so ima zadružna klet napraviti seveda tudi v Semiču. — lieloki-atijska vinarska iii sadjarska zadriiira v Metliki. V Metliki obstoji že ena vinarska zadruga, ki je registrirana pod zgorajnim imenom. Ker ni pričakovati, da bi metliška okoiica pristopila k tej zadrugi zaradi njenih pravil, ki se ne ujemajo z onimi deželne vinsko zadrnge, bo najbolje, da se oklenejo vsi zadruge, ki l)o v zvezi z deželno vinarsko zadrugo v Ljubljani in da se osnnje zadruga na najširši gospodarski podlagi. — roi)aljeii kroiiipii'. Letos jo po Belokranjskem in drugih dolenjskih krajih močno nastopila krompirjeva bolezen, ki je v kratkem času jiopalila vso cimo, tako da je krompir že čisto suh. Ta bolezen je krompirjeva pleaenj ali pcronosjiora in se loči v tem od pegavosti krompirjevega listja, da se bolj hitro širi in lahko v najkrajšem časti popali krompirjovko. Okrog črnih lis na listih so pri tej bolezni prav lahko opazuje plesenj, ki razjeda liste in jih suši. Proti krompirjevi peronospori pomaga edino škropljenje kakor pri trti. — 1) o I cilj sk egu vina je Se dosti dobiti in po nizki coni. Kako lahko bi se ga kaj več prodalo na Gorenjsko in (irugo kraje, ko bi se kaj več storilo za povzdigo trgovine. Tako se i»« godi, da točijo po Gorenjskem ponarejen cviœk, dočim moramo Dolenjci svoje pristno vino sami j'iti, IJobre vinske letine so le deloma krive tej prikazni, giavrti vzrok tiči v tem, ker nimamo nobene trgovine in ker se ni v tem oziru dosedaj nič storilo. Vsak le pričakuje kupca pred zidanico, dočim imajo drugi kraji letnike, ki vsiljujejo svoja vina in ki ga zlasti po Gorenjskem mnogo prodado. — Ogrska in hrvaška vinu po Gorenjskem. Na Gorenjskem se ne točijo samo dolenjska (mešana), vipavska, goriška in italijanska vina, ampak tudi hrovaška in celo ogrska. Vse to dela vinska trgovina, ki jo povsod bolj razvita kakor na Dolenjskem. Mnoga vina se iztoči na Gorenjskem pod imenom dolenjskega vina. Gotovo je dosti pravega Dolenjca vmes, ali veliko se iztoči tudi l'udeËega vina, ki nima ne kapljice „holetijca". Vse to so godi spričo nove postave, mi pa tarnamo, da ne gre vino v prodaj in ga točilno pod vejo. Edino zaiiružna organizacija nam more pomagati polagoma iz tega v re.'iiiici pomilovanja vrednega položaja. — Letošnja vinsku letina bo po naših krajih zopet bogata. Trta bo dobro obrodila. Kakovost jtridclka utegne biti pa letos ob ugodnem jesenskem vremenu tudi dobra. Grozdje je zdravo iii se lepo razvija. Želeti je tedaj le dolge in gorke jeseni, da nam grozdje popolnoma dozori. Vinogradnike samo pa opozarjamo, da se ne prenaglijo letos s trgatvijo. Prav letos bo treba čakati, da nam grozdje dobro dozori. — Plesitivii vinska posoda. Pri nas je navada, da se shranjujejo sodi brez vsakega žveplanja. Rado se zi,'odi v tem slučaju, da nam sod splesni, posebno če loži na vlažnem prostoru. V takem sodu dobi vino dušeč in ni za prodajo. Ker so vsako leto veliko vina na Ta način pokvari, je treba plesnive sode skrbno očistiti, jiredno jih rabimo. Bela jilesnoba se da odstraniti, ako se je pa zajedla v sod rumena plesnoba, pa taka posoda ni več za rabo. — Ameriški novičar. = „Are Mai-ija" objavlja: Zaupni niožje družbe sv. Rafaela, na katere se naj naši slovenski izseljenci obračajo na potu v Ameriko za svet in za pomoč v nezgodah ali v stiskah: Odbor ..Družbe sv. Rafaela" v New Yorku: Pokrovitelj: Mil. g. škof Jakob Trobec, St. Cloud, llinn. Častni predsodviik: Veleč. Mongr. .l.F, Muh, Kly, Minn. Predsednik: 0. g. Jog. Tomšič, Box 11, Forest City, Pa. Podpredsednik: G.Anton Stucin, I2ri4 New York .\ve., Rosen- bank, S. I. N. V, Blagajnik: G.Valentin Vavpotič, 424 E. 9th St., New York. Tajnik: p. Kazimir Zakrajšek, 1;í5 E. and St, New York. Računski tajnik: G.Alojz Češarek, 59 Union Ave., lirooklyn, New York. Za])isnikar: G.Anton Podgornik, 29 Stagg St. Brooklyn, N. V. Nadzorni odborniki: G. Avgust Jakopič, 160 E. 8(ith St., N. V. G. Frank Tassoti, 125 Manhattan Ave., lírooklyn. ■ G. Alojz Erhatič, 37 Stagg St., Brooklyn, N. V. G. Ivan Bučar, 329 E. ÎHh St., New York. G. Peter Vogrič, 79íj Flushing Ave, Brooklyn, N. Y. G. Stefan Erhatič, 402 So. 5th St., Brooklyn, N, V, G. Henrik jJerganc, 402 So. Ôth St. Brooklyn, N, V, Odbor slovenske potlružnice „Družbe sv, Rafaela" v Ljubljani: Predsednik: Dr. Vladislav Pegan, odvetnik, deželni ])OH]anec in odbornik v Jjjubljani. L Podpredsednik : Č. g. Janez Kalan, žuimik, urednik „Bogoljuba'^ v Ljubljani, 7 Stara Pravda. Tajnik: G. Fran Kristan, deželni naiioficijal. Tajnika namestnik: G.Jernej Erman, deželni oficijal. Blagajnik: G.Alojzij Kocmur, odvetniški solidtator. Blagajnika namestnik: fvan Černic, ]»oscatnik in zavarovalnični potnik, — vsi v Ljubljani. Odborniki: Dr. Janez Ev. Krek, državni poslanec, profesor v Ljubljani, g. Josip Gostinčar, državni po.slancc, oim obeneni odposlanca za centralo na Dunaju. Dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja. G. Viljem Gašperin, župnik v pokoju. G. Mihael Moškerc, urednik „Slovenca". Dr. Ferdo Ćekal, kanonik, vsi v Ljubljani. Zunanji člani odbora: IL Podpredsednik: Č. g. Ivan Tul, mestni kaplati v Trstu pri sv. Antonu Novem (za Trst in Primorje). Odbornika: G. Grafcnuuer Fran, drž, poslanec (za Koroško). G. Fran Kremžar, urednik „Gorice" v Gonci (za Goriško). Namestniki; G.Anton Čok, kaplan v Trstu pri sv. Ivanu, G. Ivan Podlesnik, učitelj na slov. trgovski šoli v Ljiii^ljani. G. Fran Dem.šar, državni in deželni poslanec Selce, G. Gjiiro Rašica, ravnatelj „^idružne Zveze" v Ljubljani. G. Ant. Martine, blag.„Vzajemnega podp.društva'- v Tjjub^ani. G. Peter Martelič, podjetnik in posestnik v Ljubljani. Franc Kristan, m. ]»., t. č. tajnik. Noben izseljenec naj ne zamudi si vzeti ]>ri teli. zaujinikiU jfriporoCilnega listka in iia.šega driižbenega znaka. V mnogih sti.'ikah mu bo v pomoč. V Trstu je zanpnik družbe g. Lexaniier Piasecki, Via Gia-cinto 6, 111.; Dunaj č. g. Franc Unterbofer, XVI. Stefanieplatz Nr. 8.; Reka iH'iume) Alban Simchen, profesor verouka Via ilella Salute 21; Amsterdam: Eduard Huf, Nicuwne Jiridgeport, 0, Ely, Minu.: G.J.J. Peshell, Box 165, Kly, Alinn. Kansas: Rev, Josij) Koiiipurc, slov. župnik; 515 Ohio St. Kansaa (Jity, Kans. Puelilo. Colo.: Rov. V. Ciril Zui)an, O. S. B., slov. župnik; 806 E, Ji. Street, 1'iieblo. Colo. Helena. Mont,: G. Anton Setra, Box 23. Helena, Jlont. Na t(3 zaiijjne može Družbe sv, Riifaela ne morejo V8i rojaki z zíuipanjein obračati za svet in za pomoč v vseh izselje-nj^kih zadevah. Ako se nameravajo seliti v te države ali kraje, t>a želijo imeti dober svět, ali ako pridejo v to kraje, [»a nimajo nikofjar, du bi se naig obrnili za avet in pomoč, naj se slobodno obrnejo na to zaupne može. Kolikor bovnjih moči, jim bodo pomiiKail. = U'int(!i' (Juarters, L'tuli. Tu je dohitela nesreča rojaka Ivana Kukarja, ki je bil (loma iz vasi lirezov Relier blizu Se-miča na Kranjskem. V rovu, v katerem jc bil zaposlen, utrgal 80 je nad i^im precejšnji kamen in f^a zadel ravno aa ^'lavo, tako, da je jto )»reteku pol ure izdihnil. Pokojnik je bival že pi'ccej dolf^o v Ameriki in je bil star 39 let. Za tijim žaluje vdova in petero otrok, od ktcrih so trije se nedorasli. Bil jo clan društva sv. iiarhare, spadajoče k J. S, K. Jcdnoti v Aspen, ^oio. Nekaj rojakov, ki so slučajno člani istega društva in bivajo scibij tu, oskrbelo jo vse ])otrcbno ^ledc i»ofrreba in straže. Po-S^reb se je vršil 21. juiija popoldne in je bil za naše razmero uprav krasen. Udeležilo so ga je tufii {IriiŇtvo sr. Harbare štev. 44, spadajoče v Forest City, Pa., in društvo Sava od S. N. P. J., oho z drihstvonimi znaki. = Steelton, Pa. Slovenci imajo tu podporno draštvo sv. V'jrija, ki izkaže letnepra preostanka nad 1000 dolarjev. Dne 25. julija je imelo običajno sejo. A čudno, ])risH ho v dvorano Hrvatje ter zahtevali, da jih naj sprejmejo za iiile. Izvedelo se je, jc hrv. župnik Ilija svojim ljudem nasvetoval pristop v društvo, ^^ Ijj Ka tako dobili v svojo roke. A slovenski župnik Ažbe je to nakano spregledal in držeč se društvenih pravil tudi preprečil nakano Hrvatov. Teh poato]>anje jo tem bolj čudno, ker imajo Uak več svojih podpornih društev; le naj si jih pravilno vodijo, bo prav zaiye in zii nas. Hrvati nahujskani bi nas bili skoro napadli — a zabranila jo policija. = Virdeii, 111. Poročati imam žalostno novico o smrti fojaka Prane Ka.stelca. Lansko jesen se je podal od nas druiçam "1 od tam sj)et v drugo mesto, a čez nekaj mesecev je prišel zopet nazaj. Delal je nekaj časa, potem je začel tožiti, da je bohin, da ne moro delati. Prišel nas je večkrat oltiakat, tako tudi zadnji dan, ko je fiovoril, kakor da se mu um onirača, da iti kam proč od tukaj, da |B:re v St. Louis, da se ho pustil ,poslati itd. Mislili smo, cin ae sali. Ali res je .šel v St. Ivoiiis, -Wo Cez en teden je prišla brzojavka, da je Fr. Kostelce mrtev ^ Ijouisu, Unija je preetij poslala fi mož v St, Louis pogledat, Kako je s ijokojnikom. Izvedeli so, da so ga našli zunaj mesta ^ "okem samotiiem parku z glavo prestreljeno. Sodi s«, da je î'ioral smrt storiti okoli dne 5. julija. Našli so i)ri njem 3 dolarje jn Uro, Ne ve se. ali je bil izvršen zločin ali pa samounior, Po-Nni je bil doma iz Strej Idizo Pddgabi'a, fara Št, Vid, J>ol. m je vdovec, star čez 50 let. Raznoterosti. ^ * N«riieliia kupčija. Trgovska in obrtniška zbornica v ^nikovu Tiaznanja trgovski in obrtniški zl>ornici v Lllb^jani na-^'(^dnje; „V zadnjem času se objavljajo večinoma v zunanjih dnevnikih naznanila iz Krakova o nakupih obuval jio izredno nizki^ ceni. 'A valitjivimi napisi, n. pr. „okazijski kup" „razpro-""Jii" „4 par(i čevljev za .J rubljev" i. dr, sc ponujajo čev^i po JiGnavadtio nizkih cenah, daleko pod navadnimi tržnimi cenami. 'Jznanilo ima tudi iiripiiniiijo, lia se neugajajoče hlago !)roz težav nazaj vzame in kupnina vrne. Kakor jo krakovska trgovska ^bornica imela priliko dognati, gre se v največ priinoi'îh za nič-»Ft'diie protlniLíte jiajslabšn kakovosti. Obvezi za vrnitev kupnine tudi pri])isovati nobenega pomena. V najbo^šem primeru se Qonar vrne šel« po dolgotrajni kore.spondoncf ozir. j»o pretirji ka-'•onske ovadbe. iS takim, po vzgledu inozemstva urejenim po-®topaiijej,i se l)rezdvom[io stavi v nevarnost dober glas vsega trgovstva. Trgovska zbornica smatra tedaj za svojo dol-du Hvari občinstvo jireii takimi naznanili. Sfnesnice. (PiTiiietcnDst.) „Drajri možit'ek; poslušaj, kaj ti povem! Ravnokar sera si mislila nabaviti krasno jesensko obleko, pa sem tebi na ^ubo opustila tfi misel ter ti tako prihranila vsaj 100 kron. Kaj ne od teh podariš meni iz hvaležnosti 50 kron?" fSvojeglavnost.) Zdravnik: ..No vidite, gospa; vaš soprog je vendar na moje zahtevanje opustil kadenje!" —Gospa: ,.Kaj še, gospod zdravnik! ne na vaše ampak na moje zahtevanje!" (CiiNt.) A.: „Danes sem imel čast tvojo ženo videti in i njo govoriti." — B,; „Prijatetj moj, če l'a ti to čast imenuje.^, potem še gotovo žene vidcJ nisi in tudi ž iijo ne govoril!" — Tujci v Novem mestu. Holal Kohlli: smnik Lncliman, podpglk. V. pl. Sop, Hť)ti]ik pl. Strii^el, nftilpor. Aiirterle. F. Vernik, (ir, E, Ambrniiú, í Medeu, A. Koprivec it Ljob-Ijttne; I. Ebers iz Celovca: I. Batteto. I. Solinlbof, F. Wraii, H, Hober, I, Korher, I, Lftngfelđ ii Dnuaja; I SubOcibaurn, I. ŠasterííĚ i goprogu, D. Krau« Í2 Zagrebu; O. Plni i* Crtiumíja, A. Puúniit iz Krauja, , Hotel pri Poítl: I Bukovec iz Mrslehize-, J. Eek is Pijank«; J. Gureuc ix St. Lovreuca; dr. Veticajz is Ljubijaoe; I. Vitvpudiï s Boiirai^D iz PuiUijne. Hotel Jacaz: J. JvrušeiJ, J. Mnruik li Ljabijane; E. Bonyaadi iz Sulua-g:ra(ta; A Mainka iz Eatt.owiUi T. Vutetič it íiliKka; I. David is Črnomlja. iakše: Sevar B. z družin», .T Erušelj, J. Biid« iz Ljubljane; Leveč A. z drnziuo iz Bndulfovega; B. Re^eusuhirm iz Liaca; M. Stabler iz Semiûa; J, Šitoe iz Gruaupelj. Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje Hektl. pLi ~KT h"" Imenovanje { HektI. po ■ KJ b S eni ca...... 20 16 13 17 SS Bfib....... 10 40 13 — n 71 8 45 11 71 Ječmen...... 11 04 IG tíl Krompir (tnernik) . , ] 60 ili IS — Jajca po 7 za 10 vinarjev Hrah....... in — Preselitev. Uljudno naznaiyam, da se moja knjigarna in prodajalna papirja Urb. Horvat v Novem mestu ravnokar preseljuje iz liiše prejsigega posestnika F. Tandlcrjii na Glavnem trgu v nekdajno Polákovo hišo, Jjjub-Ujanska cesta st. 43, zraven tiskarne J. Krajec nasi. Ob tej priliki se vsem svojim velccenjeniin odjemalcem prisrčno zahvaljujem za njihovo dosedajno naklonjenost tx;r prosim, naj bi blagovolili isto še v veliko večji meri i nadajje obraniti mojemu podjetju. — Prav toplo priporočujem zalogo vseh IP*^ šolskih knjig -»H za gimnazijo in ljudske šolo ter vseh šolskih potrcb.ščin. Urb.Horvat. Šolske hnjíge in tishovine po najnouBj^íh predpisih in uzorcili su uedno u zalogi pri J. KRAJEC NA5L. v Novem mestu. Loterijske številke, GRADEC, 21. avgusta 4 41 tiB 57 30 Mliïx ia saga v Sent Rupertu se proda ali da v najem s 1. iiovciiihiTiii. — Natančneje pove dr. Kolšek v Laškem trmi. (lai-a-lj 03 O 22 d B ■a 0 C O) > rt "-p 01 > il Vožnji red- Ljubljana - Rudolfovo - Straža. 7S5 lai ■JiO Tin 1« VSI 7štai)j .... Žnlna .... Višnja (iora . . Zatičina.... át. Vili pri Zatiiiiii Baduhova Va* Št Lorenc . . . Velika Loka , . Trebnje .... Punikve ... Mirna Pei ... j; I Novo Medto . . v Stražo.....ia Grosuplje-Kočevje. 8S2 26> 901 8« 2** 85-r 830 2B7 8« 8íi 231 8fl» 810 211 826 800 goi 811 im 157 7« ]"• P* r « 7!1S 7" 71» IW 713 7 u 11» 7sa 7o< ■ 10» 711 eso 1« G Gss G»« 12H RSl 11« G"", lim 6" 1110 Ďn gí» 2« 8" iz Gro>uplja .... v 741 1« goa 2» 1 Predole ... T . j 727 jsa 7«" 8S2 2w gin 7îliičuje. Mesnica se da v najem pi»d ugodnimi pdgoji na deželi ( l.Jolenjskem) kjer III noberu; konkurence. Naslov pove vpr. ,U, Nuvic'. Stavbeno podjetje Znidapčič S Stepanoč Gorica, ulica Mattioli filijolhti V Kondiji pri Novem mestu 80 |jri[ioroûa si. občinstvu iti linifiiin korpotticijatii za iziielovarje vaakovrstnih stavljenih del, 1'revzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter «tatičnili riiCuriov, îia obiia naročila ho tojdo priporočata (170.0-0 ZnidarÈiîS S StepaniiL v'pf Iidajatelj in lajoiuik Urïan HorvaL Utlf^ovomi niednik k. Zlogar. Tisk J, Krajtc nasi. J