Po $Y eiu Znatno razširjenje vojaške trozveze Nem.iJa-Italija-Japonska. Dne 27. septembra 1940 je bila v Berlinu sklenjena vojaška trozveza med velesilami Nemčija, Italija in Japonska. K tej zvezi je pristopila in je tozadevno pogodbo podpisala Madžarska na Dunaju 20. novembra. Podpisu so prisostvovali vodja in državni kancler Nemčije Adolf Hitler, nemški zunanji minister von Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano, japonski berlinski veleposianik baron Kuruzu, madžarski mlnistrski predsednik grof Teleky in madžarski zunanji minister grof Czaky. Z isto sve.anostjo je vodja Romunije general Antonescu podpisal protokol o pristopu Romunije k vojaški zvezi v Berlinu dne 23. novembra. V nedeljo, 24. novembra je prof. Tuka podpisal pristop k isti Evezi za Slovaško. Kakor se čuje, bodo še nekatere druge države pristopile k tej zvezi. Azana se je spreobmil. Ime tega moža je snano iz državljanske vojne v španiji. Igral le veliko vlogo v politiki španije zadnja leta cer bil predsednik španske republike. Po svojem prepričanju je bil popoln svobodomislec In nasprotnik katoliške Cerkve. S pomočjo ljudske fronte, to je sodelovanja med lažisvobodoroiselnimi meščanskimi strankami ter socialisti in komunisti, čigar vnet zagovornik je bil, je hotel uresničiti svojo protikršeansko Mussolini govori v Rlmu oto petletnlci sankcij proti Italiji V Innsbrucku Je bilo sklenjeno skupno vojno vodstvo med ItaDjo In Nemčljo. Na sliki vldlmo nemškega maršala Keitela in Kalijanskega maršala Badogllo ob pregledu častne čete na kalodvoru v Innsbf-acku in proticerkveno politiko. Toda tudi za Azano je prišla poslednja ura življenja. Zadnji čas svojega življenja je preživel Azana v mestu Montaubanu v južni Franciji. O zadnjih dneh njego\ ega življenja poroča montaubanski škof naslednje: Ko je Azana hudo obolel, je izrazil željo, da bi ga škof obiskal. škof je to storil, in sicer večkrat. Ko je odhajal, ga je bolnik vsakokrat prosil, naj zopet pride. Bivši predsednik ipanske republike je z veliko pobožnostjo poljuboval razpelo, ki so mu ga prinesli. Ko je čutil, da se bliža konec, je zopet poklical škofa, ki mu je podelil sv. obhajilo. Predsednik Mehike — katoliSan. V Mehiki je dolga leta divjalo krvavo preganjanje katoličaniv. Na čelu države so tudi takrat bili predsedniki, ki so bili katoli.ani. Mar ni bil Calles, znani krutl mehiški predsednik, kl je najbolj sovražno nastopal proti katoliški Cerkvi ter duhovnike in Bogu vdane laike nečlo- veško preganjal, katoli.an? Bil je katoličan, v kolikor je bil katoliško krščen, po mišljenju, življenju in delovanju pa je bil pravi pogan. Pri zadnjih volitvah za mehiškega predsednlka Izvoljenl general Camacho pa je drugačen katoličan. Pravo presenečenje je povzročila tale njegova izjava, ki jo je javno podal: »Jaz sem,« tako je rekel, »vernik in katoličan, in to ne samo po rojstvu, marve. tudi po moralnem mišljenju.« Ta Izjava je vzradostila vse dobre katoličane v Mehiki. Preganjanje kato-. liške vere in Cerkve je zadnja leta popustilo, sedaj pa bo, tako upajo katoličani, končnoveljavno prenehalo. Cerkve se bodo vse vrnile katoliškim vernikom in katoliško bogoslužje se bo moglo povsod nemoteno vršiti. Nade katoličanov se tudi osredotočujejo okoli šol, ki so tile doslej brezverske in brezbožne. Duh časa in nujno potrebna obnova ljudstva ter vseh njegovih slojev neodklonljivo zahteva krščansko vzgojo otrok. Pričakuje se, da se bo moralno mišljenje novega državnega predsednika najbolje pokazalo v zopetni vpeljavi krščansko-moralne vzgoje mladine. Mussolini je sprejel na kolodvoru v Rimu generala Antonesca, diktatorja Romunije mrr _S ^SSsSS?