naj se obravnava vprašanje o premestitvi na 0 prvem mestu. Nato da predsednik besedo sl Gibanje na Goriškem. X Dne 2. t. m. se je vršil v Gorici shod, ki ga je sklical v imenu pripravljalnega odbora tov. K r i ž m a n. Ddeležilo se je tega shoda okolo 100 učiteljev in učiteljic z vse dežele. Pričujoč je bil kot gost tudi g. deželni poslanec in odvetnik dr. H. T u m a. Na dnevnem redu sta bili dve točki: a) naš položaj in b) resolueija za premeščenje slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Z ozirom na večjo važnost druge točke so sklenili zborovalci na predlog tov. sklicatelja, naj se obravnava vprašanje o premestitvi na prvem mestu. Nato da predsednik besedo tov. Bakovščku s Tolminskega, ki utemeljuje resolueijo brez ozira na narodno stališče, opirajoč se le na pedagoški moment, ki nas sili, da zahtevamo premestitev. K sklepu predlaga izvolitev treh članov v duputacijo, ki naj izroči tozadevno spomenico gosp. namestniku v Trstu. Nato otvori predsednik debato o Rakovščkovem poročilu. K besedi se oglasi tov. K u t i n iz Tolmina, ki pravi, da so stavili laški učitelji v resolucijo tudi točko, da bi bilo v slučaju premeščenja onemogočeno študiranje italijanskih učiteljiščnikov. Ta razlog je popolnoma neumevaD, naiven, da, naravnost absurden; drugič navajajo, da bi bilo slovensko učiteljišče lahko v Sežani, v Tolminu ali v Solkanu. Ce bi pa mi Slovenci proti temu ugovarjali z mptivacijo, da ni v navedenih krajib dovolj stanovanj na razpolago, naj država sezida konvikt, v katerem bi stanovali slovenski učiteljiščoiki. Pri sestavi spomenice naj se navedejo razlogi premeščenja in pobijajo naj se argumenti italijanskib učiteljev. Umestno bi bilo tudi, da se pošlje deputacija k našim narodnim voditeljem — raogoče, da store svojo dolžnost. Tudi tov. B a j t govori v tem zraislu. K besedi se oglasi g. deželni poslanec dr. T u m a. Omenja, da smo se učitelji pa tudi politiške stranke premalo brigali za učiteljišče. Že pred 11 leti se je obrnil v deželnem zboru z interpelacijo na vlado, ki naj ukrene potrebno, da bodo uspehi tudi odgovarjali našim žrtvam za ta zavod. Dobil je od voditelja tukajšnjega glavarstva zagotovilo, da bo podpiral to zadevo. V Koper pošilja vlada same smeti za profesorje, ker ne more svojih Ijubljencev nikjer tako labko protežirati. Zadeva o premeščenju se je pretresovala tudi v deželnem šolskem svetu, a tedanji deželni šolski nadzornik vitez Klodič je bil za Koper, zato ni podpiral dr. Tume. Tudi v ministrskem svetu se je obravnavalo to vprašanje, in predlagatelj je dobil 1. 1901. meritorično izjavo, da se ugodi stavljeni interpelaciji. Politiške stranke same se niso nikoli ogrevale za premestitev učiteljišča, ker niso pričakovale od te akcije direktuih koristi. Akademiki in učitelji sta edino zmožaa faktorja, da izboljšajo razmere med ljudstyom in sploh v vsem javnem življenju. Dosedaj je v zadevi premeščenja ostalo pri obljubi vlade, da bo študirala to vprašanje. No prišel je drug mož na čelo primorske vlade, in tudi v tem oziru se boljšajo razmere. Tudi sklep vlade glede premestitve je njegovo delo. Edina želja dr. Tume je vzgoja našega naroda, potem pride šele drugo na vrsto. V spomenici naj se navede, kateri del dežele da največ učiteljiščnikov in potrebuje največ u.iteljev in kopersko mizerijo; poudarja naj se posebno statistiški moment. Poleg tega bi bilo dobro, da se obrnemo na gg. državnega poslanca Štreklja in dr. Eybafa. Nato se je soglasno sprejela nastopna resolucija: Na zaupnem shodu dne 2. prosinca 1908 zbrano učiteljstvo goriške dežele izreka opravi.eno zahtevo, da se premesti slovenski oddelek učiteljišča že v šolsketn letu 1908/9 v Gorico, ker je to edino primeren kraj za ta kulturni zavod V deputaeijo so bili izvoljeni tov. Bajt, Bakovšček in Kosovel. 0 drugi točki dnevnega reda — o našem položaju — referira tov. Križman: Nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami v politiki je rodilo na Goriškem tretjo, agrarno stranko. Učiteljstvo je že na svojem shodu dne 13. junija 1.1. simpatično pozdravilo novo strujo. Ta stranka si je ustanovila svoje glasilo _Naš glas". A tekom časa je voditelj te nove stranke, dr. F r a n k o , izprevidel, da bi ta stranka t( _ko dosegla kakih uspehov, zato se je začela pogajati z napredno in klerikalno stranko. Napredna stranka je odklonila pogajanje s klerikalno, ker jo ločijo načelna nasprotja. Nato so se nadaljevala pogajanja med agrarno in klerikalno stranko. Ker pa ni hotela klerikalna stranka v slučajn priklopljenja dovoliti niti nadaljnega izdajanja BNašega glasu", niti tega, da bi si ohranila agrarna stranka politiško individualnost, ampak hotela popolno spojitev, niso hoteli agrarni delegati nadaljevati pogajanj. Nato se je otvorila debata o tem poročilu. Prvi se oglasi k besedi .krščanskomiBleči" Likar, ki zahteva pojasnila, zakaj se prezira pri vseh akcijah društvo krščansko mislečib učiteljev, ki je del klerikalne straoke. Odgovori mu tov. Križman, da se kot samostalen faktor z izrazito politiško individualiteto pečamo le s samostalnimi učiteljskimi društvi, a ujihovega društva ne smatramo za enakopravnega našim, ki se niso podvrgla še nobeni stranki in delamo po svojem prepričanju, ne po komandi drugih. Drugi razlog je ta, da ravnamo kot stan ter se v našib stanovskih zadevah oziramo le na stanovske organizacije, kar pa ni društvo krščansko mislečib, ker so udje tega društva povečini neučitelji. Slednjič preziramo njihovo društvo tudi zaradi predsednika, ki smo ga izključili iz našega društva, ker je delal sramoto vsemu stanu. V debato je posegel tudi dr. Tuma ter tov. Bajt in Možina, nakar se je sklenilo. da pristopi učiteljstvo k agrarni stranki z deleži lista in s tem, da bo naročevalo strankino glasilo, ga širilo in podpiralo tudi moralno; a to le s pogojem, da ostane stranka samostalna, da bo -Naš glas" izhajal tudi zanaprej. Stranka bodi popolnoma neodvisna, sme pa sklepati z drugimi strankami poštene kompro.uise.