Stev. 155. V LiubUani, v četrtek 10. lulila 1919. Leto III. 'Ikhaja razen t&eceij in Vr&snlksv vsak dan popoldan. ■c tjfednižtvo je v Ljubljani, Sjtančiškanska uHca it. 6/L, Učiteljska tiskarna. tJopise frankirati bi pod. pisati, bi cer Be jih ne pri* <>bči. Rokopise se ne vrača* tnaerati: Enoatolpua petit. Vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in ^poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po do« govoru primeren popust $0. ■ -š i m ‘ '-1 ;4M5 'i Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke. Poaamei^a Stav. stane 46 vlnarfav. ~— Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo oelo leto 77 K, za oslalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Opravništvo jev Ljubljani, Frančiškanska ulica at. ti L, Učiteljska tiskarna. Telefonska žt. 312« Poglejte jim v srce in dušo! Ko se je pred letom ustanovila Jugoslovanska demokratska stranka, si je postavila lep program, sestavila pa se je iz konglomerata vseh mogočih slojev, katerih življenjski interesi se niso križali samo v enem vprašanju. Vedeli smo že zdavnaj, da delavec, uradnik in kmet ne more sedeti v isti družbi z industrijcem, ve-'etržcem in doktorjem, da sta prole-terijat in kapitalizem, liberalizem in demokratizem pri eni skledi nemogoča. To so uvidevali pač tudi vsi oni politiki stare liberalne stranke, »i so, da se obdrže na površju, prisiljeni oblekli pisano suknjo nove stranke. Da pa J. D. S. , v izvrševanju svojega programa ne bo demokratska stranka, da bodo držali vajeti v rokah stari liberalci, ie bilo očitno iz »Pozdrava« novi stranki, ki ga je objavil na predvečer oficijelnega krsta stranke njen ačelnik dr. Tavčar. V tem »Pozdravu« Je dr. Tavčar prvič in pozneje še večkrat javno predpisal stranki pota, po katerih mora in sme hoditi. Naziranja, ki jih je dr. Tavčar v teh svojih naukih razkrival javnosti, pa se često tudi z največjim sofizmom niso dala spraviti v sklad z načeli demokratizma. Pred vsem ie potegnil ostro začrtane Arhimedove kroge okoli vseh zadev, pri katerih bi bil mogel biti prizadet ali on sam, ali kateri njegovih prija-eijev, s kategoričnimi napisi: »Nolll turoare circulos meos!« »NolH me t;|ngere!« Tako naj bi bile iz kompetence 'nranke izvzete vse upravne zadeve [nesrne občine in ž njo v zvezi sto-lečih podjetij. Nedemokratično naziranje stranke je kaj kmalu prišlo navzkriž z zahtevami delavstva in uradništva. fn kadar so imeli člani JDS kot člani deželne vlade reševati zadeve delavstva in uradništva, vselej je zmagala v njih kapitalistična stran. Tako je prišlo do odločnega spora med državnim uradništvom in JDS. Ko se je na ustanovnem občnem zboru »Zveze organizacij državnih nastavljencev« meseca februarja pojavil tudi zastopnik JDS in hotel govoriti, mu tega navzoči niso pustili. Jednako se ie stranka sprla meseca marca z zasebnim uradništvom. Ko je namreč skupina uradništva denarnih zavodov upo-stavila svoje zahteve glede izboljšanja položaja, nastopit je proti uradništvu Mestne hranilnice ljubljanske tisti načelnik JDS., ki je dva meseca prej pomagal upropastitj ugodno rešitev dravinjskih doklad državnim rtastavljencem, ter provociral \ občinskem svetu z nestvarnim; iazlogi sklep, ki ni oškodoval samo uradništva Mestne hranilnice ljubhanske, marveč uradništvo vseh ofcč. hranilnic Slovenije. Ta udarec je zaskelel celo skupino uradništva denarnih zavodov, ki je na to na svojin, zborovanju javno izrekla JDS svoje nezaupanje. Vodstvo stranke ie čimdalje bolj uvidevalo, da zaupanje nižjih slojev proti njej Rineva. Prišlo je v zadrego. Zavedalo se je, da starine odlete, ako se izvrše volitve v izvrševalni odbor po obstoječem organizacijskem redu. Da pa se to ne zgodi, Je bilo treba organizacijski red izpre-meniti tako, da se starinam zasi-giira vsaj še za nekaj časa življenje v stranki. Na občnem zboru zaupnikov, ki se je vršil v nedeljo, due 6. t. m., je po hudi debati prodrl predlog, da se stranka razdeli v skupino kmetov, in v skupino meščanov. Du ne pridete obe skupini v neposredni stik, zato naj bi skrbel »Kmečki svet«, ki bi naj bil posredovalec med izvrševalnim odborom strankinim in skupino kmetov. Iz stranke pa se je popolnoma izločilo delavstvo in uradništvo. S tem je postala JDS izrazito »Agrarno - meščanska - kapitalistična stranka«, ki bo imela ob volitvah proti sebi delavstvo in uradništvo. [ p« 5; HENRIK TUMA. Skoro ni mogoče verjeti, da Henčka Tume ni več med živimi. Mož, ie kljuboval vsaki nepriliki, naj ne ! več med nami? — Spoznal jii ga pred 20. leti. Bil je takrat na viu Roriškc nar. napredne stranke, nergičen, vstrajen, brezobziren, a vesten, pošten m pravičen! Boj proti Gregorčiču in njegovi klerikalni Str^ni’ ba* Proti dr. Irt ^ Primorskemu listu na dru- gi strani — ef, to Je bilo veselo živ- ljenje. Dr. Tuma je bil povsod: bi! je organizator, agitator, novinar. An drej Oabršček je pisal in pisal, dr. Tuma pa tvarjal in dajal materuai in incijativo. — šest-sedem let po: zneje sem ga že videl med goriškiini socijalnimi demokrati; s Peteianorn in Kopačem ie po shodili bodril go-riško delavstvo in kmečko ljudstvo za socijalno demokracijo. Vstopil le v socijalno demokracijo, ker ni njegovemu velikemu, vedno naprej in naprej hitečemu duhu. zadoščal ozek okvir meščanske mentalitete. Kot socijalni demokrat je bil dr Tuma vzoren sodrug. Ni prišel v stranko, da bi komandiral, ne — kot navaden vojnik-sobojevnik je stal v vrsti. Vzorno je bilo njegovo pojmo^ vanje discipline. Ko so se n. pr. določali shodi in je bila želia, da gre dr. Tuma zelo daleč, v nepi ikladen kraj z neugodno zvezo železniško, ni ugovarjal — povedal ie. da je to zanj hudo, neprijetno, ali — šel je! Ali kam drugam! N. pr. na Dunaj v časih, ko je bilo nadvse težavno potovati. 30—40 ur v vlaku je vztrajal, da je stranki ugodil in izvršil svojo dolžnost. — Življenje pokojnega sodr. dr. H. Tuma je bilo burno življenje. Iz gimnazije je šel učiteljeva!; ker je bil prepogumen in malo puntarja, so mu dali slovo in — kmalu ga vidimo, na univerzi, kjer študira pravo ter uči otroke bogatih starišev, da more živeti. V Budimpešti, in v Piagi — mladi Tuma se uči in nauči madiar-sko, češko, poljsko, francosko, angleško — italijansko je znal že po-preje; ruščino je gojil že v gimnaziji. Po dovršenih pravnih študijan, gre k sodniji in postane souni pristav. Od tam ga pokliče politika — vpokoje ga in deželni zbor goriški ga izvoli deželnim odbornikom ter mu da najvažnejše referate. Dr. Tuma organizira trgovce, obrtnike, kmete. Trgovska-obrtna zadruga v Gorici, Goriška ljudska posojilnica. Mizarska zadruga, Krojaška zadruga — povsod je toliko Tumovega dela, da se je čuditi, kje je mož vzel čas za vse to. — Njegova odvetniška pisarna je bila ena največjih v Oorici. Vse to ga ni držalo v meščanskih vrstah. Prišel je med nas v najboljših letih ir; ostal med nami s celo dušo in srcem do smrti. Slava Niegovemu Spominu! ____________________________ A. K. Ne pojde tako! »Otesanemu« boju med »Slovencem« in »Slovenskem Narodu* smo se že od vsega začetka smejali. Vedeli smo. da je to neokusna šala urrl-zoriena s skritim, zahrbtnim namenom, četudi se ie ponovno poudarjalo tekom vse te nečedne in iiepo-štene polemike, da je boj naperje«! proti »zahrbtnim mahinacijam«. V resnici je bil že boj sam na eni in na drugi strani nič drugega nego velikanska zahrbtna politična mahinacija, ki se je zaenkrat deloma ponesrečila. Ob zaključku te plemenite borbe lahko trdimo, da če je. igrala liberalna stranka pri vsej stvari svojo običajno, tradicijonelno revno ulogo, ne more niti »Slovenec« ni*i VLS zakrivati svoje klavrne blamaže in svojih nečednih metod. Ud naših meščanskih strank je pričakovati marsikaj »domačega«. Siabšc I komedije, nego so io vprizorilj v zadnjih dneh pred svojim začudenim in brihtnim občinstvom, oa nikoli več. Že začetek sam nam ni prav v nobenem oziru ugajal: našo neza- dovoljnost z neokusno snovjo in z žalostnimi junaki te slovenske kleri-kahio-liberalne igre smo ponovno glasno poudarjali. Njen konec je pa tak, da moramo na vso moč žvižgati ter povedati kratkomalo, da tako ne pojde. Ne pojde! Kar ste ves ta čas pisali v vaših listih o raznih črnomeljsko-beigraj-skih mahinacijah, ter Pestotnikovo-čekovskili aferah, se ne bo spravilo z dnevnega reda s klerikalnim manevrom na deželni vladi ali z jokavimi glosami ljubljanskega župana. Zahtevamo, da se stvari temeljito pojasnijo ter enkrat za vselej urede. Zahtevamo pa zlasti, da se uvažit-iejo konstitucHonelnf običaji pri rešitvi te vladne krize. »Slovenec« je ves čas poudarjar, da se je v črnomeljski zadevi kršilo konstitucijo, povemo mu, da je postopanje klerikalne in liberalne stranke na zadnji seji in sploh odkar sta naša poverjenika odstopila Iz. deželne vlade, najhujša in naf i^it-nejša kršitev najobičajnejših piinci-pov konstitucije. Prva in edina naloga deželne, vlade koj po demisiji naših zastopnikov je bila ta, da celokupno demisijonira. Deželna vlada je bila sestavljena ns podlagi dogovora z vsemi tremi strankami; sankcijonirana s svoje- časnim medstrankarskim sklepom. Kakor je pa ena stranka odstopila lz koalicije, je jasno, da morate oJsto-plti i ostali dve stranki. To se ni zgodilo. »Narod« pravi, da »če odstopi en kontrahent, mora odstopit! vsa vlada«, in da se je njegova stranka postavila na to stališče, čim ie dobila tozadevno obvestilo od vlade. Stranke so bile o našem odstopu obveščene veliko prej; tu ne veha noben izgovor, tu ne pomaga nobeno zavijanje. Vso tozadevno postopanje deželne vlade in obeh meščanskih strank v zadnjem času, zlasti pa, kakor rečeno, odkar sta naša poverjenika odstopila, ni nič drugega nego škandalozno, nevzdržno in neod-pustno kršenje konstitucijonelnih običajev. Odgovornost za to našita obe meščanski stranki v enaki meri. Radovedni smo, kako se bo odslej ravnalo, radovedni smo, če smatrate obe stranki zadnji klerikami manever pri deželni vladi za izhodišče Iz svoje zapletene situacije ter če mislite rešiti sebe s tem, da se žrtvuje najelementarnejše kon.stitu-cijske predpogoje. Glasilo VLS naj nam pojasni ta specifično slovenski pojav, da medtem, ko se srdito očita dr. Žerjavu, da Je kršil konstitucijo, dela fljegova stranka v bratski slogi z liberalno ravno isto v še vse važnejši zadevi . . . Čudna so pota božja . . . Prevarano ljudstvo pa naj izpre-vidi, koliko je verjeti listom h> epi-gonom-meščanskih strank. Brzojavne vesti. Italijanski ministrski svet. LDU. Berlin, 6. (DunKU. — Zakasnelo.) »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: Italijanski ministrski svet se je v petek pečal z iialij-mski-mi teritorialnimi zahtevami. Ministrski predsednik Nitti Je sporočil, da se je TiUoni, kot predsednik italijanske mirovne delegacije dogovoril z drugimi člani delegacije, da se Italijanski tcritorijalni problemi sprejmejo v mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo. Pariz se vznemirja nad italijanskim časopisjem. LDU. St. Germain, 9. (DunKU.) Številni pariški listi se vznemirjajo vsled ostre pisave italijanskega časopisja napram Francoski ter o sporih ki so nastali po nekod med italijanskimi in francoskimi vojaki. »Journal« upa, da bodo Dogajanja med Tittoniiem in Tardieujem, ki je kot znano pred tedni predlagal kompromis v reškem vprašanju, dovedla do uspehov. List piše. da noče dvomiti nad poštenostjo Tittonijevih iz- jav o simpatijah za Francijo, žeU pa, da naj se razburjenje Italijanov energično omeji. »Petit Parisien* na-glaša v notici dejstvo, da so se po^ vodom spopadov med italijanskimi in francoskimi vojaki ohladili odno-šaji med obema ondotnima vojaškima poveljništvoma. Obenem bilježl o nodobnih spopadih v Genovi. Tlttonl odpotoval v Rim. LDU. Pariz, 8. (DunKU.) T ttonl je snoči zapustil Pariz in odšel v Rim, kjer bo kralju poročal o pogajanjih v Parizu. V četrtek zvečer ali petek zjutraj se bo zopet vrnil v Pariz. * Ogrska jim ne da spati! LDU. St. Germain, 6. (DunKU.) — Zakasnelo.) Poročevalec »Chicago Tribune« Javlja, da je po pritisku Clemenceauja svet petoHce sklenil, vprašati vojaške izvedence o moči Bela Kunove vojske in topništva in o številu ententnih čet. ki bi bile takoj na razpolago proti Ogrski Hoover je bil v seji navzoč in ie rekel, češ: Ogrska ovira prehrmo LISTEK. AVgtist Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht. (Dalje.) st fva .obojestransko polagoma izpievi-?wa, kaj je »fto vse izgubljenega. Ona, ki Je Wla baronica, soproga ln hišna gospodinja, je Ha zopet kakor v svrfi otroški dobi: zasfcra-na od svoje matere in v Je ta v svojo sobo, Je rela od borne pokojnine. Ir sleherni dan jo ^Spominjata njena mati, da je vzgojila svojo "» da zavzame častno mesto v življenju; in sama se je spominjala blaženih ur, ko jo jc plen mož oprostil iz te materinske ječe. Prišlo k.do gorjupih prerekanj fn solze in trde besede so padafe name sleherni večer, ko sem b*i pri nji na obisku... Na obisku pri jctnici, bred očmi paznika in priče. Ko so naju ti mučni obiski preutrudili, sva Se drznila sniti se nekajkrat v nekem javnem °asadu. Toda to ni bilo nič boljše, nasprotno še siabejše. Zakaj izpostavila sva se zaničljivim £osle\dom množice. In zasovražila sva to po hladno solnce, ki je obsevalo najino bedo. Po-^ešala sva teme, hrepenela sva po zimi. da bi skrila svojo sramoto; toda bližalo se Je poletje n 2 njim tiste dolge noči brez mraku! Po’a- 92 goma so naju vsi zapustili. Oplašena vsled opravljivih govoric, je pričela sumničiti celo moja sestra. Ko naju ie zadnjič povabila na večerjo v malem krogu, je pričeta nekdanja baronica piti, da bi skrila svojo slabost. Opila se Je, govorila napitnico, kadila, ter se nazadnje priskutila poročenim ženam in nristudila moškim. — To je navadna vlačuga, ta ženska! 1« dejal družinski oče mojemu svaku, ki se je podvizal, da mi ponovi to izjavo. Neke nedelje svečer sva bila povabljena pri moji sestri. Ob napovedani uri sva šla tja. Kako veliko je najino presenečenje, ko nama je služkinja javila, da gospode ni doma, ker so bili drugam povabljeni. To je bilo naivišje ponižanje! Prebila sva najin večer v moji izbi, jokala od srda in obupa ter mislila na samomor. Spustil sem zastore, da bi naju očuvali dnevne svetlobe in pričakovala sva mraku in noči, da se vrneva. Solnce je zašlo pozno in krog osme ure se naju je polotil glad. Denarja nisem imel. Ona tudi ne. Ničesar nimam, kar bi jedla ali pila. Začutila sva predokus bede. To so bili nai-hujši trenotki v mojem življenju. Obdolžitve. ravnodušni poljubi, solze brez konca, slaba vest. zoprnosti. Prosil sem jo, naj se vrne do večerje k svoji materi, toda ona se je bala solnčne svetlobe; tudi upala se ni tega, ker bi ne mogla pojasniti svoje vrnitve pred običajno uro. Po obedu ob dveh ni še ničesar zaužila in žalostna z™esj da, pojde v posteljo brez večerje, je vzbudila v nji divjo zver gladu. Vzgojena v bogati hiši, vajena razkošja, ni poznala uboštva in je bila vsa iz sebe. Meni je glad še izza detinstva dober prijatelj, toda zelo me je bolelo, ko sem videl oboževano ženo v takšnem položaju. Prebrskal sem svojo omaro, ne da bi kaj odkril; preiskal sem predale svoje pisalne mizice in tam, pod shranjenimi spominki, uvelimi cvetkami, rožnatobarvnimi pisemci, obledelimi trakovi, sem odkril dva bonbončka, ki sem jih hranil za spomin na nek pogreb. Ponudil sem ji ta cukerček, ki je bil zavit v črn in srebrn papir. Kako otožna ljubavna pojedina ti bonboni in njena žalna obleka! Pobit, uničen, poln strahu, sem se dvignil srdit in pričel gromovito udrihati proti tem dostojnim ženskam, ki so nama zaprle svoja vrata in naju izobčile. — Zakaj neki to strupeno zaničevanje? Ali sva storila zločin, ali sva prelomila zikon? Ne! Pred nami leži popolnoma poštena ločitev, odgovarjajoča vsem postavnim predpisom. -- Preveč dostojna sva bila, vidiš, je rekla, da bi se potolažila. Na svetu je samo drhal podležev. Javni, predrzni zakonolom trpijo, ločitve ne! Prav čedna je ta morala! Soglašala sva. Vendar pa je zločin obstal. Visel nama je nad glavama, ki ste se upogibali pod udarci gorjače! Zdel sem se samemu sebi kot paglavec na ulici, ki je ukradel ptičke iz gnezda Ugrabi! je mater, mladič pa leži na zemlji In čivka, oropan toplih materinih kril. In oče? On Je ostal zapuščen, oče, v tem opustošenem domu, v nedeljo zvečer, kot je nocoj, ko se je zbirala rodbina krog domačega ognjišča, sam v salonu, kjer samuje onemeli klavir; sam v obednici, sedeč pri samotni večerji ; sam v spalnici... — Ne. mi je odgovorila, nič ni res! Na udobni zofi pri komorniku, sestričinem svaku, sedi in se repenči; nasičen in opit, stiska roko svoji Matildi, obrekovani deklici; se vpijanja ob neverjetnih zgodbah, kako se Je njegova nevredna žena slabo vedla, dočim se ni hotela prilagoditi haremskemu življenju! In oba obdana s sočutjem in sožaljem tega hinavskega sveta, sta vrgla zdajle prvi kamen na naju. Preudaril sem vso reč natančnejše in sem izražal mnenje, da naju je baron vodil za nos, da se je iznebil nadležne žene, da vzame drugo; da si je nazadnje protipostavno dal priznati doto. Zdajci pa se je uprla: — Ne govori o njem nič slabega. Vse je moja krivda! — Zakaj ne govoriti slabega o njem? Jeh njegova oseba sveta? Človek bi to skoro verjel, kajti vsakokrat, kadar ga napadem, ga vzame ona v zaščito. Jeli to prostozidarstvo razredov, f’ io vodi nazaj k baronu? Ali se nahajajo v njenem intimnem življenju skrivnosti, ki povzročajo, Poljske, Čelioslovaške, ruskih provinc in Rumunije, ker se vse železniške zveze sekajo v Budimpešti. V dunajski okolici je le malo francoskih čet, dalje na jugu pa so srbske in ru-munske čele. Glasom poročil, ima Bela Kun na razpolago okoli 200.0(,0 mož, od katerih pa je oborožena manj kot polovica. Ima nekaj artllje-rije, pa nič municije. Francozi ir A-nierikanci menijo, da so francoske čete pri Dunaju prešibke, da bi mu-gele nastopiti proti Ogrski. Na drugi strani pa nočejo sprožiti napada od rumunske strani, ker se bojijo, da bi rumunske ofenzive ne mogli več ustaviti, ako bi se enkrat začela. Ce-hoslovakov ne morejo poslati prot; Ogrom, ker Bela Kun ovira transport. Dana bi bila možnost poslati proti Kunu italijansko kavalerijo. Italijani pa zahtevajo za to kompenzacije, ki jih Amerika noče dati. Komisija za mednarodno zrako-plovstvo. LDU. Lyon, 9. (Brezžično) Komisija za zrakoplovstvo, ki je podrejena mirovni konferenci, je dokončala svoje delo. Njena naloga le bila v prvi vrsti, izdelati besedilo konvencije za mednarodno zrakoplov-stvo. Manjše države bodo tudi zastopane v tet komisiji, da zastopajo svoje interese. Ustanovljeni so trijs iedakcijskl deli: vojaški, tehniški in juridičnl. Osnutek konvencije vsebuje med dragim določbe o narodni pripadnosti zrakoplovov, oziroma letal, o potrdilu zrakoplovne dovršenosti aparatov, o sposobnostnem iz-pričevalu. o pogojih za letanje nad inozemskimi pokrajinami, o pravilih, katerih se ie držati pri vzletu ali pri pristajanju oziroma med vožnjo v zraku, o predmetih, kateri se ne smejo prevažati po zraku, o splošnih odredbah, ki naj jih izvede vsaka posamezna Izmed soudeleženih držav v interesu napredka mednarodnega letalstva, o eventualnih sporih in o načinu, kako naj se urede. V pr;logah k konvenciji se nahajajo nadalje odredbe o znakih narodnosti, ki jih morajo imeti letala, in o dolžnosti vpisovanja aparatov v seznamke, o knjigovodstvu po vzoru ladijskih knjig, o signalih, o pilotskih izpriče-valih, o letalskih smernih točkah, o zbiranju in priobčevanju meteoroloških informacij in o postopanj«.* glede carine. Konvencija bo veljavna, kakor hitro bo ratificirana po državah, ki so jo podpisale. Pristopiti bodo mogle tudi dTžave, ki so bile do-scdal nevtralne. Olimpijada v Antw«rpnu. LDU. Belgrad, 9. Mednarodni komite za olimpijske igre je Izbrai Anvers (Antwerpen) za sedež olimpijade leta 1920. Belgijska vlada )e odobrila znatno denarno pomoč za kar najboljši uspeh te športne manifestacije. Naše športne ustanove sc bodo pozvale, da se udeleže te olimpijade. Angleško delavstvo za republiko* »Daily Herald« glasilo angleških jocijalistov piše da se je vršil pred nekaj dnevi v Manchestru velik protesten shod preti intervencijam v Rusiji in proti vojaški dolžnosti. Roberta Smillieja^so zelo pozdravljali in mu klicali: »Živio prvi predsednik angleške republike!« — Karakteristična je tudi sodba »Daily Heral-da« o mirovnem sklepu z Nemčijo. V uvodniku piše m dr.: »Sramota današnje situacije pada na one posa- meznike, ki so — dasi so začeli mirovna pogajanja pod gotovimi pogoji — te v vsaki najmanjši točki, ki Je bila važna, zlorabljali in to le iz tega vzroka, ker so imeli za to fizično moč. Te sramote se ne bo dalo izbrisati. Na večne čase bo tičala n« predsedniku WiJsonu, L!oydu Georgu, njihovih tovariših; in na vsa-kem članu angleške vlade in sploh na vsakem, ki jo podpira; da, na večne čase bo tičala na vsakem članu angleškega naroda, ako gotovi del tega naroda ne vstane in ne vstopi v boj za pravico, ki se jo da sedaj še udej-stviti«. Ne manj važna kot gorenja izjava, je tudi izjava internacljonalne ženske zveze, ki je imela te dni na Trafaizar Square v Londonu dva shoda. Angleške žene smatrajo versajiski mir za nasilen in zahtevajo sporazumni mir. Fna izmed govornic je izjavila, da so mirovni pogoji zločin nad civilizacijo ter da se bo to nad ententni-mi državami maščevalo. V dosti ozirih so delavci Nemčije in Ogrske na bojišču kot pa delavci »zmagovalcev«, ker je ondi militarizem premagan. Izvajanja so burno odobravali. — Za nas je zelo važno, da zasledujemo mentaliteto delavstva v najkon-servativnejši ententni državi, Angliji, ki ima sedaj popolno svetovno nadvlado. Značilen je odpor delavstva proti militarizmu in proti obliki kraljestva, ki je na Angleškem večalimanj le formalna inštitucija. Tudi v tako konservativni deželi se pojavlja odpor proti kompromisom proletarijata z buržoazijo, ker angleško delavstvo uvideva, da se na ta način le vzdržuje in utrjuje povojskln militarizem. Po vojaških taboriščih se vojaki upirajo. V Surrej Čampu se je uprlo 4000 vojakov. 400 vojakov so zaprli, 1800 so jih pa s silo odpeljali iz taborišča. Tudi tu se Širi val, katerega cilj je diktatura proletarijata; to gibanje prihaja iz krogov municijskega delavstva na bojna polja. Ovaduhi. »Narodove« vislice In rdeči teror. Da spoznajo naši pristaši in os tala javnost vso lumparijo demokratsko liberalnih demmcijantov, priobčujemo dobesedno sledečo ovadbo, ki jo je poslalo načelstvo .IDS v Ljubljani na državno pravdništvo v Ljubljani. Ta škandalozni dokument liberalne infamije in propadlosti se glasi tako: »Jugoslovanska demokratska stranka. Ljubljana, dne 29. aprila 1919. Štev. 1241. P. n. Državno pravdništvo v Ljubllaci. Naša krajevna organizacija v Zagorju ob Savi, nam je poslala naslednje poročilo s prošnjo, naj iavi-mo vsebino državnemu pravdništvu. Slučaji so opisani le na kratko, podrobnosti bodo priče same pred sodiščem izpovedale. 1. — Ovadba se glasi: 1. Socijalni demokrat Vrabec Jože, delavec, Toplice št. 36 (eden najhujših agitatorjev za boljševizem), je dne 19. t. m. ob 11. uri dopoldne napadel spodaj navedene priče, da če ne pristopijo k socijalnim demokratom, se jim bode slabo godilo. Posebno pa je povdarjal boj Narodno socijalni zvezi in da komaj čaka tisti čas, da se bode lahko napadalo posamezne osebe. Pri tem je grozil, da bode najprvo napadel Ahčana Slavoja in da mu hoče izpuliti nogo. Priče: Ahčan Slavoj, rudniški rokodelec, Toplice št. 55, Sedlar Fran, kovač, Toplice št. 49, Kolenc Avgust, kovač, Toplice št. 36, Finzinger Julko, kovač, Toplice št. 88. Za vs« je pošti. Zagorje ob Savu 2. Socijalni demokratje: Tomažič Ivan ml., delavec, Toplice št. lt», Poznič Valerij, delavec, Toplice (kolonija), Bec Benjamin, delavec, Zagorje. so dne 13. t. m. ob 11. uri po-no£j, ko se je vračal Mernuh Ivan, Toplice št. 59, iz Sokolskega doma od igre domov, dejansko s kamenjem napadli in domov spat nagnali. Pri tem so mu grozili, ker ni njihov pristaš 3. Kepa Albin, delavec v kamnolomu, Toplice (Šivavc) in še nepoznana gruča 6 oseb so napadli Kisovca Riharda, ključavničarja, Toplice št. 21, dne 14. t. m. ob 10. uri zvečer, mu grozili in ga pri ten: k kamenjem pognali v beg. 4. Hud socijalist Medvešek Matevž, delavec, Zagorje št. 58, je dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer grozil Ahčanu Slavoju, ker noče pristopiti k socijalnim demokratom: »Že veš. kaj le čaka!« Besede pomenijo splošni pobot vsem tistim, ki se nočejo ukloniti icrorizmu. 5. Socijalist Jeie Andrej, dela vet, Toplice št 36, je lekel napram Kisovcu Rihardu, Toplice št. 21 dne IS. t. m. ob 2. uri popoldne, če se ne bu dai Križnik Otmar organizirati k socijalnim demokratom, da ga b>Je prihodnjo sredo pri Miillerju usfreiii. 6. Socijalni demokrat Srebot Jože, tesar, Toplice (kolonija), Je grozil dne 22. t. m., da se morajo pustiti vsi organizirati v JSDS, do 2. m ija če pa te^a ne bodo storili, bodo r>u ciemokratje stopili v stavko in zahtevali da se morajo vsi tisti, kateri niso pr> njih, od dela odpustiti. Pri^.c: Trebuši,k Lovro, mizar. Toplice št. S5, Sedlai Fran, kovač, Toplice št. 49, F!i zmger Julko, kovač. Topilce št. 88, Kolenc Avgust, kovač, Toplice št. 3u. 7. Socijalna demokrata Pestotiiik Ivan, delavec, Zagorje, št. 119 in1 Grabec Jože, delavec, Toplice §♦.. ?(., sta grozila rodbini Hace. da če se ne bodo pustili v osmih dneh organizirati v JSDS, bodo takoj vsi od dela odpuščeni. Priča: Hace Katarina, delavka, Zagorje št. 58. 8 Socijalni demokrat Jere Ivan. preincgar. Toplice št. 35 je ane 17. t m. grozil Barliču Leopoldu, eleKtro-tehtniku, Toplice, št. 39 v vlaku Iz Ljubljane pa do Zagorja zakaj, da se ne pusti organizirati v JSDS. On mu mrrno odvrne, da je že organiziran v NSZ: nato je Jere potegnil nož hi mu grozil, da ga bode zakial. II. Nadaljevanje. 9 Dne 21. t. m. okoli 6. ure zvečer so socijalni demokratje v gostilni Uranič Matija v Potoški vasi zabavljali čez našo državo ln pri tem peli sramotilno pesem o našem kralju. »Kralju Petru dali smo metlo v roke in on salutira ko rudeča garda mimo maršira«. Trebušar Lovro, mi zar, Toplice št. 95 jih je opozoril, da se ne sme to peti, nakar ga je pre-mogar Bukovšek Ivan tz Potoške vasi št. 55 udaril po ustih, da se mn je kri ulila in pri tem pripomnil »!n tl boš mene porka madona opozar;ai«. Priča temu dogodku tudi Jeaenšek Vekoslav, krojač v Zagorju. 10. Dne 21. t. m. popoldne v gostilni Peter Robavsa na Lokih je bila velika večja družba socijalnih demokratov, kateri so v enomer kričali: živijo republika 1 živijo svoboda! Ket pa to kričanje ni hotelo prenehati, je pa naš pristaš Polc Ignac, sedlar. Toplice, zavpil: žrvljo kralj! Živijo Peter! Nato se takoj vsuje tolpa na njega. Med njimi je bil najhujši Peterlin Franc, strojnik, Kisove, kateri mu je grozil, če še enkrat to reče, da bode videl, kaj se bode z njim zgodilo. Zagorje ob Savi, dne 25. aprila 1919. Za krajevno organizacijo JDS Zagorje ob Savi. ■ L Taufer, t. č. tajnik. Načelstvo »jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani«. Kdor prebere to ovadbo, temu se bodo zaježili lasje in utegnil si bi res misliti, da smo socijalisti zreli za vislice. Ali stvar je povsem drugačna I Državno pravdništvo je preiskavo proti vsem v ovadbi navedenim našim delavcem res strogo uvedlo, zaslišalo priče (same pristaše JDS) in efekt: preiskava je bila ustavljena, ker se je izkazalo, da so vse navedbe v ovadbi zlagane, nobena prič ni ovadbe potrdila. Le dva delavca sta bila obtožena, eden, ker je vrgel 2 kamna po noči in euen, ker je nekega fanta lahko telesno poškodoval — a to so bile navadne fantovske rabuke, brez kakega političnega ozadja. Dičnega denuncijanta Tauferja iz Zagorja in pa njegovega nepodpisanega ljubljanskega pomagača iz načelstva JDS v Ljubljani (g. načelnik JDS dr. Tavčar ali Vas ni sram sedeti med takimi lumpi?) pa postavljamo s tem na sramotni oder. »Slovenski Narod« pa naj si to ovadbo obesi na svoje vislice, pa še katerega svojih pristašev zraven! Sramota 1_____________________ Klic iz Koroške. Na predvečer godu slovanskih bratov Cirila in Metoda. Lep, krasen večer me je napotil na daljši sprehod po Rožni dolini. Zakaj bi ne užival, saj jutri bom zopet v »prestolici domače politike« v Ljubljani, kjer Je sedaj doba hudih prepirov med meščanskimi/ listi, ki eksibirajo javno vso svojo nedosežno poštenost. Rožna dolina! Veselim se je, saj sem zopet v tistih lepih kiajih. ki me spominjajo Mik love Zale in vse težke zgodovine tega na smrt obsojenega naroda. Iz bližnje vasi se čuje pritajeno fantovsko petje, ono žalostno melanholično, težko petje, ki izraža ljudsko bol sUneje kot drugje. Sedel sem na gričeh, pod katerim se je razprostiral ves Rož v sv oji lepoti pred menoj, prepleten s svilenim trakom Drave, kot lep puše!! Mračilo se Je. Daleč tam na drugem griču je zagorel kres, in drugi in tretji, čimdalje več, že sem jih naštel 24 velikih, lepih bakel! v tem odrevenelem narodnem truplu, ki se oo-časi, počasi zopet zbuja k življenju. Tudi preko demarkacijske črte, v Ziljski doHni in onstran Vrbe so zagoreli kresovi. Ali nas morda tudi oni pozdravljajo, oni, ki še čakajo našega odrešenja pod »varstvom« italijanskih karabinjerjev. Prekrasen pogled! Jaz pa sem se spominjal dogodkov, katere sem doživel te dni ob svojem potovanju po Koroškem in na vse one momente, ki so vzbujali srd v mojem sren. Veliko greha leži tu pokopanega — ali pustimo vse to, in glejmo v sedanjost, če hočemo, da nam bo bodočnost lepša! Velik del naše Koroške so zasedle naše čete z orožjem in drže zasedenega že skoro dva meseca.. Ali gospodje, zasedli so se tl kraji z močjo, kdaj zasedete pa srca koroškega ljudstva. Kaj ste v tem pogledu napravili? Slovenski del koroške obsega; več industrijskih krajev, delavskih krajev, katerim se je položaj po naši zasedbi socijalno — poslabšal, in sicer vsled dejstev, da nekateri obrati radi pobega voditeljev in lastnikom samih stoje in je nastopila vsled tega — brezposelnost in na drugi strani, kfr se je življenje občutno podra-žilo. Zlasti zadnje Je težek udarec. Kaj pomaga ljudstvu, če se mn nn^tf dosti bele moke in vseh drugih žlvfL če pa nima sredstev, da sl istih nabavi in mora naprej — stradati, to sedaj nastane vprašanje, kako tem« ljudstvu raztolmačiti, zakaj je ptf nas vse dražje in končno — koHka bi to zaleglo. Saj menda vendar že vsi vemo« da gre ljubezen skozi — želodec 10 dokler ne bo rešeno želodčno vpr"-šanje, tako dolgo gospodje ne upa? mo na druge uspehe. In kmetje 1 Saj velikega kmeta skoro ne najdemo, so po večini kočarji. ki ne pridelajo niti za lastno potrebo. Tudi tem |e treba odp omoči. In kako? Najti se zato mora pot — če bi se morda iskala na tako energičen način, kot se naprimer postopa v črnomaljskem uradniškem in »boljše-viškem« vprašanju — pa bi se na&a. Ampak gospodje se tega dela ne bo* do lotili, ker bi se motda preveč zajedlo v lastne interese. Kaj s šolstvom? Zakaj se šc ne vrši prepotrebni pouk, saj šolskega leta je vendar šele v novembru konec! Po velikih krajih že celo leto ni pouka! Pravijo, da ni učHeljev. Pokličite učitelje, ki služijo še danes ob tej veliki potrebi voiakp n,i :jh boste imeli. In pa denar! V zasedenem ozemlju se nahaja denar nemško-avstrij-ske republike. Dva meseca, pa še rti prišlo nikomur na um. da bi se vendar to vprašanje rešilo. Nekatern ki ga sprejemajo — vrag ve po kakšnem kurzu — 90.— ali % — K, dr** gi se ga sploh branilo sprejemati, na kolodvorih moraš »lati 100.— K za naših 95.—. ljudstvo pa »e v skrbeh. Pri nmiku nemških čet le odilo « četami tudi veliko mož raznfti »Alarm« m »Volkswehr* - kompanij Ti se klatijo sedaj kot begunci po Nemški Avstriji in se ne upajo domov. z naše strani pa se se dosedaj ni nič zgodilo, da se jim omogoči povratek. Tako žive v brezupju oni v tujini in njih rodbine doma v večnem strahu pred eventuelnim preganjanjem z naše strani, ln vendar so služili primorani vojake, ker te bila na Koroškem pod nemškim režimom splošna mobilizacija. To k težko poglavje, katerega načeti bomo primorani, če nočemo, da nas čas prohitll In še ena globoka rana, katero zaceliti je dolžnost naše vlade. Prebivalstvo je neizmerno trpek) za časa nemške invazije. Pobrali in oropa« so premoženja mnogoternikov. Po naši strani so jim žalibog drugi vzeli še tisto mak), kar ie še ostalo* So slučaji, preko katerih ne smemo kot kulturen narod, ki si Je nadel nalogo odrešiti, kar je njegovega. Zatorej gospodje, ki ste nas venomer zmerjali z najostudnejšimi psovkami, s katerimi se sedaj medsebojno obkladate: Koroška le zavzeta, na noge. pomagajte, podpirajte, nesite da se boji tega moža kot sovražnika? To je ostalo zame zapito pismo prav tako kot neiz-premenljiva zvestoba, ki Jo je ohranila napram baronu, najsi se Je izkazal pozneje še tako verolomnega. Slednjič je solce zašlo in ločila sva se. Zaspal sem spanje gladnega; sanjalo se mi le, da (mam mlinski kamen krog vratti in se trudim z vsemi nečuvenrmi napori, da bi poletel k nebu. Nesreča naju zalezuje. Stopila sva v stik z gledališkim ravnateljstvom, da bi ji dovolilo večer za njen prvi nastop. Odgovor je bH, da se ravnatelj kot tak z ubeglo žensko sploh re more pogajati. Vse sva poskusila, vse se je ponesi ečilo. Torej, ko je minilo njeno leto in so njena sredstva izčrpana, bo ta ženska vržena na cesto. Meni. bednemu bohemienu, Je bil dan nalog, da Jo oprostim od tam. Da bi se preverila o resničnosti te zl6 vesti, je posetila svojo prijateljico, staro trag-“dinjo, ki jo je še pred kratkim pogosto srečala v družbi in ki se je pred »baronico plavolasko« plazila po pasje, nazivajoč jo »svojo malo rilo«. Velika tragedinja, zakonolomnica. ki le. ko Je še živel njen mož, osivela v razuzdanosti in gretiu, je sprejela dostojno grešnico v žaljivi obliki in ji zaprla duri! Vse sva poskusila! Zdaj nama je ostalo samo še povračilo za vsako ceno! — Dobro tedaj, Ji pravim. Postani n-^te-Hica! Piši drame in jih daj igrati na istem odru! Čemu stopati nazdol, ako lahko stopaš navzgot! Stopi komedijantki na prste. Z enim samim skokom se ji dvigni preko glave. Razkrinka! v bičajoči prozi to lažnjivo, licemersko, podlo družbo, ki odpira svoje salone vlačugam, a Jih zapira ločeni ženi! To je dobra snov za dramo. Toda ona spada k tistim mehkim naravam, ki so dostopne vtiskom, a jih ne morejo zavračati. — Ne, nič maščevanja! Bojazljiva in hkrati maščevalna prepušča svoje maščevanje bogu; kar je končno eno in isto, izvzemšl odgovornost, ki jo zvrača na ta način na nekoga tretjega. Toda jaz ne izpustim plena in pomagalo mi je srečno naključje. Nek založnik ini ie slavil ponudbo, naj sestavim ilustrirano Knjigo za otroke. — Napiši tekst, sem predlagal gospe pl. X. Potem prejmeš sto frankov. Prinesel sem ji pomožnih knjig in j: sugeriral iluzijo, da je sama dovršila to delo. Kast-rala Je sto frankov. Toda za kakšno cene! Založnik je zahteval, naj se podpišem na tej knjigi S slikami, s svojim imenom, s katerim sem cle-bitiral kot dramatik. To ie literarna prostitucija! In moji nasprotniki, ki so napovedovali lr.r.jo nesposobnost za pisatelja, bodo imeli to pot lahko delo. Potem sem jo prisilil, da je pisala dopise za nek jutranji list. Opravila Je svoje delo povprečno. Članek so sprejeli, toda Ust ni plačeval. Letal sem po ulicah semintja, da bi si preskrbel kaj denarja, ki sem ga izročil avtorici s pobožno prevaro, da ga je izročil zanjo list. Uboga Marija! Kako jo veseli, ako more izročiti svoje neznatne dohodke svoji neutolažljivi materi, ki je po razpadu njenega premoženja prisiljena, oddajati opremljene sobe. Stari dami ste pričeli gledati v meni svojega rešenika; iz niih predalov so se javljali prepisi prevodov, ki so jih odklonila vsa gledališča ; zaupajo ml takšno neverjetno sposobnost, da dosežem njih sprejem. Obsipljemo me z nepotrebnimi naročili, ki me odvajajo od moiega dela in me spravljajo samo v veliko pomanjkanje. Moji prihranki ginejo, ker izgubljam svoj čas in izrabljam dan na dan svoje živčne sile; samo obed si še dovoljujem. Sprejel sem zopet svojo staro navado, iti spat brez večerje. Ohrabrena po teh neznatnih uspehih, se je spravila Marija na delo in pričela komad v petih dejanjih. Zdi se, da sem zasejal in vbrizgal vanjo vsa neplodna semena svojega pesniškima navdalmenja. Vsejana v ta deviška tla, so jela brsteti in kaliti, dočim sem jaz sam sterilen nalik rastlini, ki izsiplje svojo plodnost. s:v.'.r.'. r:t umira. V svrlih najglobiih globočinah sem sc čutil raztrganega. Menil sem. rta umrem. Kolesie moje lobanje jc prišlo v nered, ko je po- seglo v kolesje te ženske lobanjice, ki je ustvarjena drugače nego moška lobanja. Ne morem pojmiti, čemu precenjujem literarne zmožnosti te ženske, šileč jo, naj se poskusi v umetnosti pisanja; saj nisem bral ničesar iz njenih rok, izvzetnši pisem, naslovljenih name, ki so bila često osebna, še češče pa manj nego vsakdanja. Jela je postajati moja živa pesem; ugnezdila se Je na kraj mojega ugaslega talenta. Njena osebnost Je cepljena v mojo in tvon zaal zame nov organ. Jaz živim edinole se po nji! jaz, prvotni koren, živim podzemeljsKO življenje, hraneč to deblo, ki se dviga k solncu hi U bajn j razcveta. Radosti me ta krasota, toa* pozabil sem, da pride dan, ko se izloči cepuo od izčrpanega tnala in prične, ponosno na svoj izposojeni kras, drugje cveteti »n sijati. Prvi akt njenega dela je dovršen. Prečita! sem ga. Obvladan po svojih halucinacijah, sem ga naše! dovršeno-popolnega. Izrazil senj pisateljici glasno svoje občudovanje, iskreno sem ji čestital. Ona sama se čudi nad svo|U» talentom in Jaz ji prorokujem kot pisateltid S£ jajno bodočnost. Tedaj se Je v najinih načrn javH nenaden preobrat! Marijina mati naju J spomnila prijateljice, sllkarlce. ki je t>«* ' bogata, lastnica plemiškega posestva m. kar bilo najvažnejše, tesna prijateljica igralca in njegove žene, odkritega tekmeC* T•-like tragedinje. (Dalle prih.), svojo ljubezen, katere polna usta ste »neli pred meseci in — rešite hišo, K: Kori. Ce boste rešili to, Vam bo ‘juustvo hvaležno. Cas beži in novice prihajajo iz Pariza o plebiscitu, v* pa se doma »olikano* kregate, vet. vam ni mar zunanji položaj in Koroška, ker se vaši stolčki Političnega dobrobitja tresejo. Ce bi dejali mi to, bi bili pač — plačani iz« dajalci, kaj ne! In kaj je z drugimi stoterimi vpra-*-.« (v svoji pravi domovini), niti tu-^al nobenega imetja, zlasti delane-7-niožne sirote brez staršev, ubožne vdove in njih otroci ter pohabljenci, pvajoči v Liidiliani. ali v bližini Uufclfane, naj se takoj zglase v Unbijani, »Ljudski dom«, soba štev. in prinesejo s seboj potrdila abož-P°fti ter nujne potrebe, da se jim ta-Koj pomaga. — Oni. ki bivajo drugod po Sloveniji, naj se prijavijo pis-?^!° 'n oi ilože prijavi navedena po-jrdila. Store naj to ekspresnim pogoni. (ire za važno posebno akcijo, bo tem siromakom v prid. Prosijo občinstvo, naj na to begunske ubožce takoj opozori in jim pojasni, ie to posebna akcija, za katero veljajo priglasnice, ki so jih vpo-i ' ,na »»S tozadevni poziv pred -ratkirn. Treba je torej, da se sedaj f« Pr.iiaYiio- — Begunski sosvet v Ljubljani. Več snažnosti In previdnosti oi bilo pričakovati v naših brivnicah. V zadnjem času se je razpasla med brivci vse obsodbe vredna malomarnost, ki je v kričečem nasprotja s higijeno. Ce si primoran hoditi k brivcu, si kaj lahko izpostavljen nevarnosti, da 'e brivec okuži z raznimi oskrumbami, kar se je v večih slučajih tudi 'e iJiipetilo. V dokaz, kako lahkomiselno se 'Srajo z ljudskim zdravjem, navajajmo: Po navadi čaka v brivnici v sobotah več ljudi različnih stanov in sjarosti. Izkušnja uči, da je vojna pulila globoke sledi raznih bolezni. Pa j1 Pride brivec s svojo skodelico, ka-^ra ima malokdaj srečo, da je očitna, čopičem in milnico, ter ti na-^aže^ obraz z isto milnico, istim nesnažen im čopičem, s katerim Je •ftazal tvojega prednika. S tako pro-^duro so seveda izvršeni vsi pred-j'*si higijene. Da tl ogrne umazan k • ’..‘n te »brije« z nedesinficirano vr'tvijo, spada menda med nadaljne Clinosti brivske obrti, v' Pri vsem našem spoštovanju do r|vske obrti, smo vendar prisiljeni biteiesu ljudskega zdravja nasto-g” Proti taki pogubni malomarnosti, le svojčas z ozirom na pomanlka mi?n Hln umestno nv*$ti čopič * V: jrnr.p<«č:na Begunje 1 oseba obolela. Koze fVa-riola). Brežiški okraj: občina Loče 1 oseba obolela; Celjski okraj, občina Roginjska gora 1 oseba umrla*, Ljubljanski okraj: občine Tomišelj 4 osebe obolele. Iška Loka 1 oseba obolela. 1 umrla; Ljutomerski okr;y; občina Mala Nedelja 1 oseba umrla; Maribor mesto: 3 osebe obolele. 2 osebi umrle iz zunanjih občin; Ptujski okraj: občine Sv.Bolfenk v Halozah 1 oseba umrla, Borovci 1 oseba oboiela, Kostrivnica 1 oseba ebo-lela, Prvenci 1 oseba obolela, Saku-šak 1 oseba obolela, Plat 1 oseba obolela. Pripomba: Črnomeljski okraj: občina Črnomelj 2 osebi ugrizneni od stekle mačke. — Kdo ve kaj? Kdo od vračajočih se vojakov, ruskih ujetnikov ve kaj o mojem svaku Viktorju Metli-lcovec iz Volčjegagrada pri Komnu na Krasu. Zadnjič se je oglasil ‘v letu 1916. iz ruske fronte. Blagovoli naj se sporočiti proti nagradi: Leopold Štolfa. Zgornja Šiška 54. _____ MHHNMUHttVMnMMPMBmDlaHnMHaMMMMMMHMMMMMMf Nasa konzumna organizacija. (Konec.) Vkljub temu je stara stva«*. da pomerja centralizem zelo lahko neupravičeno protežiranje. Zato se ga naj tam omeji, kjer ni nujno potreben. Pri razpolaganju s čistim dobičkom centralizem pri konsumih ni nujno potreben, federalizem pri razpolaganju s čistim prebitkom, bi dvignil interes lokalnih faktorjev za organizacijo. Ravno v interesu nul-no potrebne centralizacije uprave ip poslovanja je, da se v nebistvenih točkah federalističnim tendencam ugodi. To bi se dalo napraviti po mojem mnenju tako, da bi se izplačala letna dividenda, ki se izplačuje doseda\ direktno posameznim Slanom, posameznim prodajalnam. Prodajalne s svojimi krajevnimi odbori naj bi postale posebna juridična osebnost, ko-ja bi imela pravico, o tem denarju odločati. Svetovati bi bilo, da bi se ta denar ne vračal, ampak vporab-ljal za kulturno, gospodarsko in politično okrepitev delavstva dotičnega kraia. Tako bi se dalo ustvariti uspešen protiutež proti razdirajočim tendencam, ki bi bile v stanu ogrožati centralizem v onih točkah, kjer ga je treba v interesu stvari za vsa ko ceno očuvati. Kakor je mogoč pri konzumnem društvu razvoj v federalističnem pravcu, tako si je mogoče misliti pri Vojni zvezi razvoj v pravcu upravne in trgovske centralizacije. Ako naj živi Vojna zveza konsumnih društev še po vojski, potem se bo morala odločiti v to smer. Tako bi se gibal razvoj obeh naših velikih konsumnih organizacii konvergentno. Iz več razlogov se mi zdi potrebno, da se obe organizaciji ohranite. Za ohranitev Vojne Zveze govori predvsem dejstvo, da igra tesna kooperacija z — seveda v duhu časa demokratizirano in socijalizirano industrijo — veliko vlogo v okviru našega praktičnega načrta. Sodelovanje z industrijo pa bi občutno trpelo, ako bi zapustili platformo, na koji smo že imeli stike. IV. Kako si mislim praktično poslovanje take konsumne organizacije? Da bi posamezna prodajalna principijelno ne smela samostojno trgovati, smo že omenili. Pri tem je jasno, da centrale ne bo lahko organizirati. Pomisliti Je treba, da zahteva konsum vse blago, da je toraj mešana trgovina. Ako Jej sledi po tej poti tudi centrala, bi stremila za razvojem, ki bije vsej dosedanji organizaciji trgovine v obrat. Za veletrgovino je danes značilna skrajna specijalizac;Ja. Mešana centrala bi morala biti. ako bi hotela biti res enakovreden tekmec privatne trgovine, — govorim naj konkretno, da si bomo velikost tega aparata lahko predstavljali — obenem Žitni zavod, Maver, Krisper in Jelačin. To bi zahtevalo toliko imobil-nega in mobilnega kapitala, da na to še dolgo ne bo mogoče računati. Centrala se bo morala na obstoječe veletrgovine opirati in bo imela samo značaj nadzorujoče in posredujoče agenture. Ako se organizacija razširi, postane nepraktično in brez-zmlselno, ako bi se dovažalo blago najprej v centralna skladišča in eks-pediralo in odpravljalo šele od tam Posredujočih central le gotovo treba, ker je nakup in ekspedicija večjih množin cenejša. A to so lahko po- samezne večje trgovine za svoja neposredna okrožja. Tam naj bi bila skladišča in od tam naj bi se ekspe-diralo na drobno. Tako bi se delo razdelilo. Centrala pa bi ostala v glavnem bir$ za naročila. Potrebno specializacijo pri nakupu in razjjošiljanju bi se dalo z najmanjšimi sredstvi tako izvesti, da bi se vj)orabljalo posamezne prodajalne — seveda nod vodstvom centrale — kot agenture za nakup v strokah, za koje je dotična prodajalna najpripravneja. V Hrastniku imamo recimo tovarno za steklo, v Tržiču za čevlje. Maribor ima dobre kleti in je blizu ljutomerskega vinskega okrožja. — Konsumi po teh krajih naj bi posredovali pri nakupu in ekspediciji teh specijelnih vrst blaga za vso organizacijo. Centrala bo vedela, kod ima za posamezne stroke skiadišča in ko bodo prihajala naročila, jtii bo naročala za ves trg od tam. Tako bi se spremenila centralizirana ekspedicija v nekako izmenjavo, delo bi se razdelilo, zlasti imovilen kapital bi se lahko zelo reducirat. Saj ni razumeti, zakaj naj pošiljamo ijiPomer-ško vino preko Maribora, kjer imajo v konsurnu dobre kleti, v Ljubljani, kjer imamo nedostatne kleti in od tu morda v Prevalje! Tej izmenjavi na znotraj bi morala stopiti ob stran tudi izmenjava na zunaj. Ako zadruga od veletrgovine kupuje, — tu mislim zlasti na inozemske zveze, — bi mogla plačevati z izdelki svoje lastne produkcije ali izdelki ž njo zvezane industrije. Interesi industrije in konsumne organizacije so med seboj v toliko ozko zvezani, da bi ustvarila te vrste organizacija za industrijo soliden, vse nesigurnosti prost notranji trg, konsumna trgovina pa bi se mogla opirati na zveze in finančno moč industrije. Jasno je, da bi bila pa taka organizacija za konzumente le pod tem pogojem mogoča, ako bi bila organizirana v toliko demokratično, da b» se Jo lahko smatralo za organizacijo konsumentov. Drugače 'se konsu-menti upravičeno boje slabih strani monopola in dajejo prednost svobodni, čeprav anarhično urejeni trgovini. Sindikat, kojega je mogoče uporabljati kot monopolno sredstvo v svrho izkoriščanja, pa zavračajo. V. Organizator konsumne trgovine mora vedno upoštevati, da dela sredi med kapitalistično mentaliteto in z ljudmi, kojim je zadružno mišljenje često tuje. Uradnik bo smatral vedno za nekaj ponižujočega, da bi si iskal za svoje delo postranskih do-hodkev. Trgovec, ki ga postavite v konsum pa drugače misli. Iz našega pojmovanja je vsaka privatna trgovina in iskanje plače potom diferenc v cenah, nedopustna. Trgovski mentaliteti pa je to prirojeno. Tisoč vzgledov in vse okolice to mentaliteto krepijo. Zato ni nič bolj naravnega, kakor to, da se ima boriti zadružna trgovina vedno in vedno s to mentaliteto. To ne sme nikogar oplašiti in nikomur vcepiti prepričanja, da zato vsa pot, ki Jo gremo, ni prava. Le prerado se pozablja, da se smatra pri zadružni trgovini, stvari, ki so v privatni vsakdani©, že za velik greh, ki se ga obeša ravno zato na velik zvon, ker se ga tu ne prlčakuie. Previden 6jrganizatoi bo z vsem tem računal. Morebitni neuspehi se mu bodo zdeli naravni in pripravljena bo imel zato tudi protisred-stva. Veliko leži na izbiri ljudi. Nadalje Je treba vse storiti za poglobitev zadružnega čustvovanja in ustvariti med konsumnim sotrudništvom drugačne pojme o nalogi, poklicu in časti trgovca, kot veljajo v prosti trgovin^ Pred vsem pa je treba zasigurati konsumnemu sotrudništvu stalno eksistenco in imeti pri tem pred očmi možnosti, ki jih nudi privatnemu trgovcu trgovina na lasten račun. Jasno je, da se zadružni sotrudnik ne more meriti v teh ozirih s samostojnim trgovcem. Zato pa se mu mora zasigurati stalnost in družabni ugled, kar so tudi vrednote, vredno te, ki so za marsikak značaj odločilne. VI. Ako naj jirogram, ki smo ga tu razvili resumiramo, bomo dejali: Trgovsko vodstvo je treba centralizirati, ekspedicijo in upravo če* poslovni prebitek pa decentralizirat?. Slednje naj spada v kompetenco lokalnih odborov. Ekspedicija naj se vrši po možnosti — dokler se mora nasloniti konsumne organizacije na obstoječe veletrgovine, — direktno od tam v okrožne zaloge, od koder je posamezne prodajalne zalagat«. Stremeti jia je za tem, da sc upo rablja posamezne prodajalne kjer le mogoče kot nakupovalnice in v to svrho se mora razpošiljanje in glavne shrambe kolikor mogoče speciia-lizirati in decentralizirati. Sotrudnike je treba dobro izbrati, gojiti med njimi zadružnega duha, skrbeti pa tudi, da se jim da zadostne protivrednosti za izgubljene ugodnosti, koje jim nudi privatna trgovina. i 'L stranke. Dlsknzijski večeri. Prihodnji diskusijski večer pol. kraj. organizacije se vrši v četrtek 10. julija ob po! 8.uri zvečer v običajni društveni dvorani v Mahrovi hiši. Predmet diskuzlje: Ustava in njeno izvajanje. — Sodrugi! Sodružice! Tl večeri so posvečeni naši najvažnejši nalogi in najnujnejši potrebi: vzgoji proletarske zavednosti In socialističnega poglofcljanja. Ne zamudite nobenega večera, udeležujte se dl-skuzije In ?ir!te med nezavedno delavstvo klele socljallzma. Resnim časom gremo nasproti, pripravite se, da bodete kladivo in ne kovalo! Pol kraj, org. Ljubljana. Strokovno gibanfe. Mezdno gibanje. Mariborsko stavbinsko delavstvo je v mezdnem gibanju. Delavci te stroke naj ne potujejo v Maribor, dokler ni gibanj« končano. Stavko kamnosekov pri prvi Južni štajerski družbi v Celju- nadaljujejo in sicer zaradi mojstra, la mojster si veliko domišlja. Našega zaupnika Je grdo nahrulil, to je prišel informirat se kaj je s stvarjo. Skušal je tudi na poseben nač*n odtegniti delavcem 8 urni delavni čas. na ta način, da je vzel neorganiziranega delavca na delo in ga s;lii. delati Čez 8 ur, organiziranim pa ie odpovedal delo z izgovorom, da nima dela. nakar so naši zavedni sodrugi zapustili delo in stopili v stavka Posrečilo se mu je sicer, dobiti nezavednega delavca, ki dela 11 ur na dan a to nas rte straši, ker vemo, da bo r^maga naša. Ta delavec Je Vincenc Trglav, sodrugi zapomnile se vaj Sestanek kroiačev se bo vršil v petek, dne 11. t. m. ob 7. in pol zvečer v restavraciji Narodnega :h*na. Krojači! Delavci krojaške stroke se nahajajo pred stavko, zatorej n# potujte v Ljubljano 1 Kovinarske tarifne komisije seja v petek li. t jn. ob 6. uri zvečer. Mahrova hiša. Shod lesnih delavcev v TržlSu se vrši v nedeljo, dne 13. julila ob pol 10. uri dopoldne v prostorih konstim-nega društva. Vabljeni so vsi lesni delavci v Tržiču in okolici. Poroča sodr. Zore iz Ljubljane. — Polna udeležba dolžnost. Vestnik »Svobode*. Dramatični odsek »Svobode« priredi Jutri v soboto in v nedeljo v dramskem gledališču predstavo. V soboto ob 20. url se vprizori rodbinska drama »Sin«, v nedeljo oa veseloigra »Cigani«. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«, Selenburgo-va »dim 6. II nndstronJe. Sodrugi in sodruginje! Obljubila se nam je, da se bodo v bodoči sezoni vršile redne delavske predstave, zato je potreba, da dokažemo, da imamo zmisel za gledaUšče. Ako nam bodo odprli večkrat vrata v gledališče, tedaj se bodo lahko prepričali tisti, ki so nam že očitali, Ja delavstvo zahaja samo v gostilne. Pokazali jim bomo nasprotno. Delavci vemo, da je gledališče važen kulturni zavod. Zato naj se nam da priložnost, da bomo tudi mi deležn* užitka, ki ga nudi gledališče. Iz Slovenije. CeJie. Ponovno so se pritoževali uslužbenci cinkarne, da se krade po noči premog in razno dmgo. Raim list! so dolžili uslužbeno delavstvo teh dejanj, da celo sabotaže. Slučaj usode je dovedel v noči med soboto in nedeljo, na pravega storilca, Ker se je to noč zopet kradel premog in je bila sled precej dobro z premogom nasuta, ni bilo težko najti storilca. Orožništvo je izsledilo, da je storilec bivši cinkarniški delavec masmjst J V., ki stanuje v najbližji okolici cinkarne. V njegovi drvarnici se je našlo velik kup naktadenega premoga. Oko državnega pravnika pride najbrže še do drugih nerednosti, ki jih ima ta možakar na vesti. Orn*> niamo ta slučaj, ker se je v raznih listih očitalo vse to našim delavcem. V resnici moramo pripomniti, da je ta mož navdušen Narodni socijalist kolportira to slavno glasilo brezplačno med delavstvom. Tudi reklama, kaj ne? . .. Pragersko. Pri nekaternikih se je vkorenila navada grdega odiranja. To je pač znak, da si z delom dandanes nikdo ne more prislužiti toliko, da bi .živci, kot se človeku spodobi, ker ga drugi odirajo. — Od vseh krajev se sliši, da se cene raznim produktom nižajo, pri nas pa je menda ravno narobe. Pivo se je podražilo za 10 vin., pri nekem restavraterju celo za 20 vin. idodajajo smodke po 1 K 60 vin., ki sicer veljajo samo 36 vin.! Cigaretni tobak za 2 K 70 vin. pa po 4 K. Ali je to dopustno? Financa naj bi ,u posegla vmes! To že ni več samo svobodna trgovina, ampak naravnost anarhija v svobodni-trgovini! Celovec. Še enkrat pišemo o razmerah pri družbi sv. Mohorja. Sedanji odbor govori namreč, da bo tiskarno in knjigoveznico enostavno zaprl in delavstvo odpustil. Lepa prihodnjost se obeta na ta način delavcem! Posebno onim, ki so že skoro celo svoje življenje pri obratu! Predsednik Zeichen pravi, da nimajo več denarja. Pred desetimi leti, kolikor vemo, se je hotelo v Ameriki kttpifi hišo in tiskarno za milijon kron, pod Franc-Jožefovo vlado se je dalo ('0.000 K za dobre namene m med vojsko so se razpiodale knjige * znatno zvišano ceno iz bogate zaloge. Kako torej, da ne bi bilo denarja? Najbrže ga nimajo zato, da bi delavcem v tej veliki draginji priskočili na pomoč s kakimi dokladami. — Še predno so Jugoslovan? zased!! Celovec, so bile sklenjene med tiskarnami pogodbe, da se delavcem izplača nabavni znesek v višini ene tedenske plače. Ko so prišli Jugoslovani, so pa sklenili, da tega ne store. Delavstvo je pretekli teden predložilo družbenemu odboru jugo-slov. tarif, ki je nekaj višji in doseže 4 do 5 kratno višino onega iz mirovne dobe. Delavstvu pa se je odgovorilo, češ mi spadamo k Nemški Avstriji, zato so zahteve odklonjene. Sedimo sedaj na tleh med dvema stoloma. Torej izplačati nam nočejo niti sporazumnega zneska, kakor se je sklenilo v Linču, niti jugoslov. tarifa! Ako bo Celovec nemški, se bc družba morala itak preseliti v Jugoslavijo, ker izdaja vendar slovenske knjige, torej zakaj taki čudni izgovori? Kako se naj ti izgovor', tudi ujemajo z eminentno kulturno nalogo za Slovence? — Sicer pa je videti In pričakovati, da si bo moralo dolav-stvr kmalu iskati dela kje d'ugje. Kje so oblasti, ki bi te čudne nakane družbe preprečile. — Slovensko ljud- stvo si je naročalo knjige in s tem podpiralo družbo kot širiteljico kulture, ki naj bi sčasoma še več naredila za procvit kulture slov. ljudstva in ne morda zato, da se kuje kak ko-ristolovski kapital. Kultura. »Za pravo zbora, udruževanja f štampe«. Kot prvi zvezek »Agita-* cione biblioteke« novosadske >Slo-bode« je izšla brošura »Za pravo zbora, udruževanja i štampe«. So to govori sodrugov Vitomira Korača, Vilima Bukšega Antona Kristana in Dušana Tušanoviča v Narodnem predstavništvu proti zabrani proslave Prvega maja. Brošura, ki obsega 52 strani in stane 3 K, je tiskana v cirilici. Naroča se pri upravi socijalno demokratičnega glasila »Svobode« v Zagrebu. Toda novosadska izdaja je popolnejša, ker je zagrebški cenzor veliko mest črtal, česar novosadski ni storil. Obe brošuri sodrugom priporočamo. Nemiri v Italiji. Italijanski listi prinašajo daljša poročila iz raznih krajev o nemirih in izgredih vsled draginje. V Flore n c i so demonstranti plenili trgovine. Prihiteli so vojaki in začeli streljati, ker množica ni nehala pleniti. 181etna deklica je bila težko ranjena in je kmalu umrla. Popoldne se je množica iznova zbirala. Vojaki so prihiteli ter ukazali ljudem, naj se umaknejo od oken; potem so jeli streljati s puškami. Streljanje je tra-jalo preko pol ure; več oseb je bilo ranjenih. Proti večeru je bil napaden bersaljerski častnik in zaklan. Vojaka, ki mu je hotel priskočiti na pomoč. je množica pretepla in hudo ranila. V Turinu je mnogobrojna množica plentia pri onih prekupčevalcih. ki niso hoteli prodajati blago po določenih najvišjih cenah. V B r e s c i j i je bilo zbog draginje več demonstracij, združeni z naskoki proti raznim trgovinam. Ob 17. uri je dala oblast zapreti proda-jalnice. Zvečer so se ponovile demonstracije. Množica je metala kamenje proti karabinjerjem, ki so nastopili z orožjem. Več nego 15 ljudi je bilo ranjenih, mnogo pa aretiranih. Odlok kr. namestnika pooblašča občinske oblasti, da določijo maksimalne cene za žlvljenske potrebščine ter da proti pretiranim cenam nastopajo z najstrožjimi kaznimi. Vlada je ukazala prefektom, pai odločno poskrbe, da se bodo povso-di v najkrajšem čdsu določile maksimalne cene. Prebivalstvo se je posvarilo, naj se vede mirno. — LDU. NaJnovejSa poročila. NAPETOST MED FRANCIJO IN ITALIJO. LDU. New York, 7. (DunKU. — Brezžično.) Iz Pariza poročajo- Diplomatska napetost med Francijo !n Italijo se more smatrati za resno. Tlttoni je pred svojim odpotovanjem baje Izjavil svetu petorlce, da je ureditev reškega vprašanja po želi! Italije brezpogojno In nujno potrebna, sicer je kriza neizogibna. PREISKAVA REŠKIH DOGODKOV. LDU. Lyon, 9. (Brezžično.) Radi spopadov med italijanskimi in francoskimi vojaki na Reki bodo uvedli preiskavo, ki bo poverjena posebni vojaški komisiji. Od štirih generalov, ki bodo tvorili to komisijo, bo po eden zastopal Francijo, Italijo, Anglijo in Zedinjene države. VVILSONOV PRIHOD V AMERIKO. „ LDU. Lyon, 9. (DunKU. — Brezžično.) Iz New Yorka poročajo: La-diji predsednika Wilsona »Georgeu Washir,gtonu« so prišle nasproti 4 velike bojne ladje in 36 torpednih rušilcev. Ob 3. uri 10 minut Je stopil predsednik Wi!son na celino. RATIFIKACIJA MIROVNE POGODBE. LDU. Weimar, 9. (DunKU.) V današnji seji narodne skupščine je bil sprejet v poimenskem glasovanju zakonski načrt glede ratificiranja mirovne pogodbe z 208 proti 115 glasovom. NOVO ČEHOSLOVAŠKO MINI-NISTRSTVO. LDU. Praga, 8. V novem čeho-slovaškem ministrstvu se nahaja tudi socijalni demokrat Anton Hum-pl, ld je minister za javna dela. (Op. ured.: Seznamek drugih ministrov smo priobčili že včeraj). RUMUN1JA NE PODPIŠE MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO. LDU. Arad, 7. (RDU-Dacia). Na svojem potovanju v Bukarešto je izjavil rumunski ministrski predsednik Bratianu, da Rumunija ne bo podpisala mirovne pogodbe z Avstrijo hr da je svet Četvorice z enim svojih zadnjih odlokov prisodil vso Besarabijo Rumuniji in da zavezniki ne bodo zahtevali od Rumunije nikakih gospodarskih koncesij, pač pa si bodo pridržali nadzorstvo nad postopanjem z raznimi narodnimi manjšinami. O vsem bo poročat kralju in vladi. Končno je Bratianu pripomnil, da je Francija z vsemi svojimi močmi podpirala težnje Rumunov, da pa pri konferenci vseeno ni popolnoma prodrla, ker sta Anglija In Amerika odločno na strani srbskih zahtev. 5 .. ""H •• LANSING ODPOKLICAN V AMERIKO. LDU. Amsterdam, 9. (DtaiKU.) »Telegram« javlja iz Pariza: Državni tajnik Lansing je bil odpoklican v Washington; zastopal ga bo Gould. TITTONIJEVO POTOVANJE V RIM. LDU. Lyon, 9. (Brezžično). Ob odhodu načelnika italijanske delegacije Tittonija iz Pariza v Rim poroča »Gazzetta del Popolo« naslednje podrobnosti: »Potem, ko se je še danes posvetoval s Clemenceaujem, Lansingom in s poslanikom Withe-om, zvečer pa s Tardieujem, je sklenit Tittoni, da odpotuje v spremstvu senatorjev Scialoje in Maggiorina Ferrarisa s posebnim vlakom v Rim. Za njegove odsotnosti bosta pri mirovni konferenci zastopala Italijo Marconi in Crespi. Zadnje dni je bilo že jasno, da namerava Tittoni odpotovati v Rim ter Izposlovati privoljenje načelnikov strank k svoji politiki, čim bo doznal natančno, do katere meje bode izpolnjene italijanske zahteve. Ako tega privoljenja ne doseže, je odločen, odložiti svojo misijo. Oficijozna vest o njegovem odhodu pravi, da je namenjen v Rim, kjer bo konferiral s kraljem in s svojimi tovariši iz ministrstva. Toda gotovo je, da bo pri tej priliki tudi izkušal zvedeti za mnenje načelnikov strank; njegova želja je namreč, da sprejetja zavezniških predlogov ne sankcijonirajo samo državniki, ampak tudi zastopniki vsega naroda.« AMERIKANCI ZASEDEJO GORENJO ŠLEZ1JO. LDU. Moravska Ostrova, 8. (CTU-PBA.) »Kurjer Warsza\vski« javlja: V zmislu dogovorjenega načrta bosta dve amerikanski diviziji zasedli Gorenjo Šlezijo. Francija in Anglija pošljeta le par stotnij. Okraje Vzhodne Prusije, kjer se je glasovalo, zasedejo angleške čete. Mednarodne čete bodo za dobo šestih mesecev zasedle Gdansko, na kar prevzame nadzorstvo nad mestom posebna medzavezniška komisija, ki jo bodo podpirale poljske čete. RENSKA REPUBLIKA. LDU. Berlin, 8. (CTU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča: Renska republika gospoda Bortena stopa vedno bolj v ozadje. Za nemško državo obstoja nova nevarnost v propagandi Kessenskega ministrskega predsednika Ulricha, ki s pomočjo Francozov in predvsem z ge- jiviAiv/iu aftUod ustvarili veliko hessensko republiko. POMANJKANJE PREMOGA NA BAVARSKEM. LDU. Monakovo, 8. (ČTU.) Državno ministrstvo za promet naznanja, da je vsled pomanjkanja dovoza premoga potrebna ustavitev prome-^ ta na bavarskih državnih železnicah/ Da se temu nekoliko odpomore, je ministrstvo ukrenilo zaplembo zalog premoga, ki so v posesti zasebniko v. Na ta način upa vzdržati promet. Železničarji proti per-sekucijam. Sinočnji železničarski shod se le vršil dokaj impozantno. Navzoči so dajali krepko duška svoje ogorčenosti nad ovaduštvom, persekucijskhn zlstemoin, ki se je uvedel v zadnjem času na železnicah. Zahtevalo se le takojšnjo ustavitev oersekucli ter v tem zmisfu sprejelo ostro resolucijo. Poročilo in sklepe shoda prinesemo iutrL_____________________________ Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. I Ljubljane poli« “r Restavracija v Prešernovi nlici štev. 9. Izurjeni tim se išče za večjo grajščino. Hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponude poslati na: Fr. Frangež, Celje - Bežigrad. Delavci za hosto in tudi za : lesno skladišče : Pravkar je izšel v zalogi Učiteljske tiskarne r. z. z o. z. v Ljubljani spisal Julij Bučar, navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako ^urejevati zbirko; z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. Š 15 slikami. Cena K 5’—. To knjigo, ki je edina svoje vrste v slovenskem jeziku, priporočamo najtopleje vsem, ki si napravljajo zbirko metuljev. — Posebno pripravna je za srednješolca fiilia Motim t/ hlad), čisti, mehča, iavlači tuj* tvarine, prepreči zastrupljanja krvi in operacije. Vpošilja sa“j2 proti predplačilu franko K8‘W aa 1 dozo lekarna Thierry-ja v Pregrada glavna zaloga v Ljubljani R. Sušnik, Mariji* trg Stev. 5 in vse druge lekarne. sprejmejo se takoj proti dobri plači. Natančna sporočila daje: Fr. Frangeš, Celje - Bežigrad. ===== Tudi najhujSe boli v bokih v slepnih in križu, trganje v udih, bolečine v ledjih in zbadanje v prsih odpravlja Felleijev že zdavnaj preizkušeni ELSU-FLUID. ===== 6 dvojnih ali 2 speciaini steki. 21 K, Ob gorečici ali želodčnih krčih, napenjanju, pri hemeroidih itd. jemljimo Fellerjeve odvajajoče rabarbarne Elsa hrosijice 6 škatlic K 12. Edino prave pri lekarnarju EageDU V. Fellif, Slnbita, Eha trg 252 (KrvaSko Žagarje). Zavoj in poštnina se priračuna posebej ali najceneje: čim več se torej naroči obenem, tein več se prihrani. IV ns\7 Agitirajte za naše časopisie* 7_ „ • • ^ „ prevzamem biaš° Za uvoz in izvoz tero imam vedno y zalogi.— Cenj. tovarnam in podjetjem s® priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. EffipoH ift FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21* reslstrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 11* milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. mm Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881..