Kaj bo z veronaukom v naših šolah? Stjepan Radič je kot minister prosvete v svoji hudobni protivnosti katoliški cerkvi Ln duhovnikom ustavil plačo, ki so jo duhovniki dobivali za podeljevanje veronauka v šoli. To velja zlasti o dnhovnikih v Sloveniji. V finančni zakon za leto 1926-27 je uvrstil določbo, da ti duhovniki nimajo pravice zahtevati od države kakšno plačo ali nagrado. Z ozirom na to zakonsko določbo je finančni minister odredil, da se duhovnikom nagrade za podeljevanje veronauka v šolah ukinejo. S tem je katoliški duhovščini, ki v Sloveniji živi v težkih gmotnih razmerah, storjena velika krivica. So nekateri duhovniki, ki poducujejo v šolah po 14, 16, 20, celo 24 ur na teden, pa za svoj veliki trud ne dobijo niti pare več. Ali je to pravično? Odkod naj dobijo sredstva za hrano in obleko? G. Stjepan Radič je v dobrih gospodarskih razmerah. Čeprav ni minister niti poslanec, se vozi po železnici v salonskih vagonih, ali pa so za njega, člane n|egove familije in njegove spremljevalce rezervirana cela oddeljenja I. razreda. Bi-li pa so tudi časi, ko se je Radi-5a gospodarsko prav slabo godilo, in v teh časih se je kaj rad h katoliškim duhovnikom zatekel po podporo. In dobil je od njih podporo. Katoliški duhovniki zahtevajo od države samo to, do česar imajo pravico vsled svojega dela. Dajte katoliški cerkvi v naši državi to, kar ji gre po načelu pravice itt enakopravnosti! Potem ne bo treba, da bi duhovmiki morali moledovati <za to, kar jim gre po pravici. V državnem proračunu za 1. 1926-27 je katoliski cerkvi storjena velika krivica. Po proračiHiu ministrstva ver prispeva država za verske potrebe pravoslavne cerkve 69 milijonov dinarjev, za katoliško cerkev pa samo 34 milijonov dinarjev. Ker je pravoslavnih v državi 46%, katoličanov pa 39%, bi po istem ključu katoličani morali dobiti 21 milijonov dinarjev vec, torej 55 milijonov. Mi zahtevamo ©nakopravnost kato* ličanov s pravoslavnimi v državi.Ako se to načelo uveljavi tudi pri prispevkih države za pravoslavno in katoliško cer kev, ako se torej katoliški cerkvi dovoli onih 21 milijonov, ki jih dobiva premalo, se bodo našla sredstva, s katerimi se plača zaslužno delo katoliške duhovščine v šoli. O priliki, ko so cerkvi protivni časniki oznanili svettt vest o ukinjenju plače katoliškim katehetom in duhovnikom, so tudi prinesli poročilo, da bodo odslej učitelji podučevali veronauk v šolah. To bi bilo izpolnjenje srčniiS žel.i ki so jih že dolgo gojila liberalna srca. Saj je v programu vseh liberalcev in svobodomislefcev lajiona šola, ta je šola, v katero nima duhovnik pristopa, torej šola birea duhovnika, brez vere, brez Boga. Prav po vzorcu franooskih framasonov! Toda stvar ni tako enostavna, kakor si jo predstavljajo ti svobodnjakarji. Po cerlcvenem pravu imajo duhovniki, samo duhovniki dolžnost in hkrati tudi pravico, da podučujejo veronauk v šoli. Brez dovoljenja cerkvene oblasti ne sme veronauka v šoli učiti noben učitelj, magari da ima od državne oblasti za to 100 dovoljenj. Tega načela se je katoliška cerkev držala ter se tudi bo držala in kato>liško ljudstvo bo stalo odločno na braniku za pravice cerkve in za svoje lastno pravo na vzgojo otrok. Ako hočejo svobodomiselci in cerkvi nasprotni elementi, da nastane spor in borba med našo državo in katoliško cerkvijo, potem naj le spravijo katoliške duhcvnike ven iz šol! Ali mislijo s tem storiti uslugo naši državi? Storili pa tudi ne bi gmotne usluge državi in njenemu budžetu, ker uciteljf ne bi veronauka učili zastonj, marveč oi za svoje delo zahtevali veliko večje plačilo, nego je znašala ona malenkosf na nagrada, ki so jo slovenški kateheti in duhovniki prejemali za svoj veliki trud.