ŠTEV. 45 Posamezna šterilka Dia !•—. V LJUBLJANI, r pondeljek, dne 23. marca 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. NARODNI DNEVNIK i_________________* Ishaja vaak dan opoldne, i*v*emsi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po "ti: Din 20—, inozemstvo Din 80 — Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IS UPRAVHISTVO: 9IMOK GREGORČIČEVA ULICA STBV. II. TKLEFOI STBV. »X. Rokopisi s« ne vračajo. — Oglasi po taritei. Pismenim vprašanj«* naj se priloži za odgovor. Račun pri poštnem fek. uradu štev. 18.8815. Persekucija uradništva. Hi bolj politično ogabnega dejanja kakor je persekucija uradništva. Zakaj v tem dejanju so združene vse slabe strast in niti ene dobre plati ni v njem. Persekucija uradništva zadene le socialno slabotne. Kdor je denarno dobro Podprt, ta se lahko vsaki persekuciji samo smeji, ker prav gotovo ne plačuje država svojih uslužbencev tako dobro, da bi bilo treba za državno službo jokati. Že v tem dejstvu se vidi vsa nemoralnost uradniške persekucije, ker je to edina kazen, ki se ne odmerja po \ temveč blagostanju poedinca, pra nuu' so bogati kazni prosti, reveži pa obsojeni drakonično. Toda persekucija uradništva je tudi brezmiselna. Škoduje mnogim, cele rod-l>ine spravlja v obup, ne koristi pa nikomur. Ce je zadoščeno nizkotni maščevalnosti kakega političnega šarlatana — ker samo šarlatani segajo po takih sredstvih — vendar ne bomo rekli, da je s tem komu pomagano. Pač pa ima od persekucije država direktno škodo. Ce je bil v Ljubljani upokojen ravnatelj Sega, potem s tem vendar ni njegovo mesto odpravljeno, temveč država mora lmenovati na njegovo mesto drugega in poleg tega plačevati inž. Šegi še pokojnino. v zadostitev nemoralne maščevalnosti se tako razmetava državni denar. Niso pa s tem izčrpani grehi uradniške persekucije. Tudi uradnik je državljan in po zakonu in ustavi ima vse državljanske pravice. Zlasti pa ima to ptavico, da se kot volilec izreče za to ali drugo stranko. Zakonolomstvo naj-grše vrste je zato, -če kdo preganja uradnika vsled njegove politične pripadnosti. Konfuznost, da ne rečemo kaj drugega, prve vrste pa je, če se preganja uradnik vsfced njegove pripadnosti k državotvornim strankam. V slučajih Herbst, Riba- ric. Pečovnik. Šega, pa se je to zagrešilo. Star rimski pregovor, da je pravica fuudament države, ni nobena fraza in država, kjer izgubi pravica veljavo, ta država je odigrala. Persekucija uradni-Prva stopnja za razveljavljenje pravice in zato sega po persekuciii uradništva samo politični desperadJ, nikdar pa je ne uporablja patriot Niti najmanj pa ne konstruktiven državnik Naloga pozitivne politike je, da pridobiva državni misli pristaše. Kako pa naj se navduši za državo uradnik, ki je vestno vršil svojo službo in ki je preganjan zato, ker je uporabil svojo volilno pravico, ki je za dobrega državljana dolžnost. Tisti žalostni politiki, ki so pričeli preganjati uradništvo, mislijo, da bodo s Persekucijo uradništva tako preplašili uradnike, da bodo ubili odpor proti sebi. Kakšna naivnost! Kaj pa potem, če bi tudi dosegli, da bi prav vsi uradniki vstopili v SDS. Ali bi mar s tem pri \ olit\ ah zmagali? Saj predstavlja uradništvo vendar le neznatno manjšino, saj odločajo pri volitvah vendar drugi stanovi! G. Puclja udarite, ki organizira kmete za boj proti vam, g. Korošca udarite, ki vam je vzel ljubljanski mandat in potem bo imela vaša persekucija nekaj zmislia. Toda tem svojim glavnim nasprotnikom ne morete ničesar storiti in zato se znašate nad ubogimi uradniki! Oh, kako ste nizki! Naši mladini bodo skušali svoje dejanje olepšati s stereotipnimi napadi na klerikalce. Kričali bodo: Kaj pa tedaj, ko so klerikalci preganjali napredno uradništvo! Značilno je, da je razsodnost Včerajšnja seja skupščine. Beograd, 23. marca. Včeraj se je pričela v Beogradu zgodovinska seja narodne skupščine. Za sejo je vladalo veliko zanimanje in nervoza v vseh političnih krogih. Cel dan in pozno v noč je trajalo delo narodne skupščine. Na koncu seje narodne skupščine je bilo verificiranih okoli 220 nespornih mandatov. Pred sejo narodne skupščine se je vršila seja vlade in seja bloka. Na seji bloka je bilo sklenjeno, da prečita Davidovič besedilo sporazuma. Diskusija v narodni skupščini je bila zelo živahna in je končala s 'pretepom. Danes se bo seja narodne skupščine nadaljevala. Na dnevnem redu je razprava o spornih mandatih. POTEK VČERAJŠNJE SEJE. Seja se je pričela ob devetih. Predsednik otvarja diskusijo o nespornih mandatih. Vsakemu govorniku dovoli samo pol ure govora. Poročevalec vladne večine Simonovič prečita poročilo vladne večine, dr. Polic pa čita poročilo manjšine. Nato je dobil besedo Daviclovič. V skupščini je nastala popolna tišina. Gospoda! Ne morem priznati legalnosti izvršenih volitev, ker takih volitev še ni bilo niti v mali predvojni Srbiji, niti v sedanji razširjeni domovini. Zakon je izgubil veljavo in ustava se ne spoštuje. Državljanske pravice so poteptane. Pridobitve mnogih generacij so zaigrane. Cilj naših prizadevanj je bil, da se urede naše notranje razmere in da se vpostavi ugled naše domovine v tujini. Dve politiki sta bili v boju. Prva politika je za sporazum na osnovnih načelih demokracije, vlada pa je šla v volitve za politiko trde roke, ki je postala polagoma politika barbarstva. Mi smo dobili večino glasov za politiko sporazuma, vlada pa je dobila le manjšino. Dokaz, da narod hoče sporazum. Na volitve se je šlo za in proti sporazumu. Vlada ni smela nastopiti očitno proti sporazumu in si je zato izmislila boljše-viško opasnost. Minister Ninčič je odpotoval v inozemstvo, kjer je iskal pomoč za protiboljševiško fronto. Pozvali so celo Cankova na pomoč. Pravi komunisti so favorizirani, a izmišljeni so preganjani. Zadosti je le, da se da kaki stranki komunistično obiležje, pa se proglasi nad njo zakon o zaščiti države. Skratka. Komuniste je napravila vlada. Gospoda! Mi smo šli na volitve z geslom za sporazum in dobili smo večino. Zato imamo pravico, da to politiko nadaljujemo tudi po volitvah. Morem reči, da je ta program skoraj že dovršen. Smatram za svojo dolžnost in piavico, da ta program v imenu vseh, ki so ga sprejeli, prečitam. Nato prečiia Davidovič Program bloka narodnega sporazuma i« seljačke ljudske demokracije. I. Parlamentarne stranke, ki so bile dosedaj združene pod naslovom opozici-onalni blok, so osnovale stalno politično zajednico ped imenom >Blok narodnega sporazuma in seljačke ljudske demokracije« in nastopajo v narodni skupščini kot celota v vseh vprašanjih, v katerih gre za velika politična vprašanja te za-jednice. Organi bloka so: predsednik, ožji in širši izvrševalni odbor in skupna seja narodnih poslancev. II. Ta blok je vzel za podlago svojega delovnega programa deklaracijo Davi-dovičeve vlade od 12. avgusta 1924, katera deklaracija bi se imela dopolniti z j drugimi potrebnimi zakonskimi pred-| logi, zlasti z zakonom o jamstvu sodne ! neodvisnosti, o tiskovni svobodi in o svobodi sestajanja in združevanja, z zakonom o samoupravi kmetskih in mestnih občin. Način izvajanja poslednjih volitev dokazuje nujnost zakona, po katerem bi se zaščitila v bodoče volilna svoboda. Moram povdariti odgovornost organov, ki izvajajo volitve. Poostriti je treba kazni za prestopke proti volilni svobodi, določiti je treba pospešeno postopanje proti sedanjim krivcem, verifikacijo mandatov pa ima izvršiti sodišče. III. Osnova političnega dela sestoji iz pi ogramatičnih načel, ki so bila deloma že objavljena v poročilu predsedništva HRSS z dne 29. septembra 1924. 1. Stranke bloka, stoječe na načelu ravnopravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, so edine v tem. da je država SHS celota, v kateri pa se ima notranja ureditev izvesti s sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev po že deloma izraženih načelih. -■ Definitivno izvajanje narodnega sporazuma normalnim zakonitim potom na podlagi demokratske vladavine je na najpopolnejši način mogoče samo s parlamentarno monarhijo po angleškem vzoru, zasnovano in zgrajeno na podlagi narodne suverenosti. 3. Naša država mora biti slična ljudski demokraciji, urejena po sistemu selfgovernementa in samouprave od najmanjših občin pa do parlamenta. 4. Pristojnost skupnega parlamenta in drugih narodnih zastopstev in odnošaji njim odgovornih organov morajo hiti določeni po ustavi. 5. Blok v celoti in poedine stranke v ujem so edine v tem, da je njih politika popolnoma samostojna in določena edino le od interesov naroda. Zato smatrajo za nujno, da se prekinejo vsake zveze z inozemstvom. Tnterese naroda pa je nekaterih »naprednjakov« tako velika, da si upa kdo zagovarjati s tako buda-lastim argumentom. Ce so klerikalci grešili, ali je zato dovoljeno tudi liberalcem, da greše? Ali se bo tat pred sodiščem zagovarjal s tem, da so kradli tudi drugi? Tak žalosten argument je v resnici prihranjen mladinom. In da bo nizkotnost mladinske persekucije uradništva popolna, treba omeniti to da so jo zakrivili oni, ki so nekoč na vsa usta kričali, da so edini zastopniki uradništva. Bi bili res radovedni, kako bi pogledali uradniki prof. Reisnerja, če bi kot kandidat govoril o potrebi persekucije uradništva. Dosti grehov so že zagrešili mladini, toda sedanja persekucija uradništva je eden najbolj grdih. Kakor da bi hoteli povedati Sloveniji, da se bliža konec njihove glorije, da si v svojem obupu ne znajo pomagati drugače, kakor bankroter, ki pred samomorom uprizori orgijo. Ampak tak zadnji morfij ne prepreči bankrota, ne zmanjša sramote, temveč jo poveča, ker ni drugega ko jok moralno slabotnega. In zato bo zgodovina dodala bilanci mladinskih grehov še najbolj ogaben greh — persekucij uradništva. treba spraviti v sklad z ideali človečan-stva in z mednarodno težnjo po trajnem miru. 6. Blok izključuje diktaturo vsake vrste. Stoji v politiki na načelu narodnega sporazuma in seljačke ljudske demokracije. V gospodarskih vprašanjih pa stoji na stališču stanovskega sporazuma in sodelovanja. 7. Blok bo izvajal vse konsekvence družabne reforme in priznava nedotakljivost privatne lastnine, ki pa se ne sme socialno *lo-rabljati. Gospodarsko življenje našega n«roda, posebno kmetskega se ima razvijati v zmislu zadružnih načel. Ta sporazum s} podpisali »a demokratko stranko: Davidovič, za SLS Koroše«: »i HRSS Pavle Radič in za JMO Hrasnica. (Opozicija burno ploska, dočim radikali protestirajo.) Nato nadaljnjo Davidovič. Ta program so sprejele vse stranke bloka. S tem je podana garancija, da bo ta program tudi izveden. Prečitati pa sem ga moral predvsem iz dveh razlogov:. Prvič, da dokažem, da je sporazum mogoč in drugič, da dokažem, da politika nasilja ne bo trajno mogoča, ker vsaka sila je le začasna. Ako je bila kedaj čvrsta roka, tedaj je bila v Srbiji pred dvanajstimi desetletji, ko so vladah spahije. Nato pa je prišel Črni Jurij in jih vrgel. Sedaj pa je naša država razdeljena na dve dahiji: Pašič-Pribičevič. Pašič je vzel obe Srbiji, Srem, Vojvodino, Bosno in Hercegovino, č:rno goro in Dalmacijo, Pribičevič pa ostalo. Nato govori Davidovič o falziliciranju narodne volje s strani vlade in o četah Petra Mrkonjiča, v katerih se nahajajo same >vir-cibatine« in ki ne vedo, kaj je svoboda. Govori o terorju za časa volitev ter navaja najbolj drastične primere. To ne bo moglo ostati brez posledic. Volitve so se vršile pod ob-/.nano. Takih volitev ni bilo nikdar in sedaj skušate dokazati, da so bile svobodne. (Predsednik opominja Davidoviča, da konča svoj g vor.) Velika kleveta je, že se trdi, da so se vršile volitve pod vplivom macedon-skega in kosovskega komiteta. Predvolitve-ui teror razumem, ne morem pa razumeti, če se uporablja še po volitvah. Ali se vlad« ne boji posledic? Ker naj si zapomni, da j« narod ko oblak, ki blagodejno orosi polja, ki pa more tudi zrušiti vse. Po incidentu, ki ga je izzval Subotič, ker je hotel zagovarjati delo čete Petra Mrkonjiča, je govoril Uzunovič. Na dolgo in široko odgovarja Davidoviču in pravi, da sporazum na tej podlagi ni mogoč. Med njegovim govorom je prišlo do burnih scen. Seja je bila ob pol dveh popoldne prekinjena in se je nadaljevala ob štirih. Na popoldanski seji je govoril najprej Hohnjec. Navaja vse slučaje terorja v Sloveniji. Pride do ostrega spopada med Hohnjecem in dr. Pivkom. Nato je govoril dr. Banata. Njegov govor je bil poln senzacij in je dal povod k pretepu. Radikali so napadli dr. Bazalo, ki je ostal miren. Ssišali so se klici: »Majku vam mad-žarsku iu švabsku, opozicija pa je vpila: Dol z nasilniki in lopovi.« Rad. Pinkulae je udaril Bazalo po glavi, rad. Srečkovič pa ga je sunil v oko. To je bil splošen signal »a pretep. Ministri odidejo. Predsednik prek;n‘‘ sejo ir pričela se je prava bitka. Ob 6.20. se je seja zopet nadaljevala. Predsednik zahteva, da se dr.' Bazala opraviči. Bazala pravi nato, da je beseda narodni m-stopnik, zaradi te besede je namreč nastal pretep, splošno rabljiv izraz. Seja je bila še enkrat prekinjena. Govorili so še Paleček. Kulenovič, Grgorovič in Angjelinovič, ki je v imenu opozicije predlagal, da naj se vsi mandati raiveljarija. Nato je bilo z vladnimi glasovi sklenjeno, da se vseh 220 nespornih mandatov verificira. Seja je bila zaključena ob enih ponoči in se nadaljuje danes ob 10. Nov neuspeh mladinov. Občni zbor trgovskega gremija ▼ Mariboru odobrava stališč* glede nevtralnosti gremija. V soboto 21. t. m. se je vršil občni zbor trgovskega gremija za mesto Maribor, ki ga je otvoril načelnik g. V.Wei-xel ter pozdravil navzočega načelnika Zveze trg. gremijev g. Jelačina ml. in ostale zborovalce, okoli 60 po številu. Vršila se je mirna in stvarna debata o vseh točkah dnevnega reda. Najvažnejši predmet razprave pa je bilo vprašanje ustanovitve bolniške blagajne za samostojne trgovce v Mariboru in event. nakup sanatorija v Mariboru, ki je last Ljublj. kred. banke. V debato so posegli mnogi člani zborovalci kakor tudi g Jelačin ml., ki je podal pojasnila glede sanatorija. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo zadevo temeljito preštudiral ter podal svoje poročilo izrednemu občnemu zboru, da bo končno sklepal o tem vprašanju. Ka to se je javil k besedi g. Jelačin ml., da poda načelno izjavo radi napadov in političnih nezaupnic proti njegovi osebi. Kakih pet političnih zagrizencev in agitatorjev SDS je hotelo motiti ob početku njegov govor in zapustiti zboro-valno dvorano misleč, da jim bo ostalih 50 zborovalcev sledilo. Ti pa so lepo mirno ostali na svojih sedežih in zahtevali, da se posluša izjavo g. Jelačina. Tedaj so tudi oni politični agitatorji ostali v dvorani ter imeli priliko slišati stvarno argumentacijo g. Jelačina ml., ki je odklonil poskus zanesti politiko v trgovsko organizacijo. Za svoje strokovno delo nikdar ni iskal hvale, ugotavlja pa neumestnost neke »nezaupnice«, ki so jo nekateri politični eksponenti izzvali na nekem nekompetentnem gostilniškem sestanku v Mariboru. Stanovske organizacije bedo uspevale le tedaj, če jim ohranimo strogo nevtralnost in izločimo iz njih za vedno vsako politiko. Zborovalci so glasno in živahno pritrjevali in odobravali objektivna izvajanja g. Jelačina. Ko je nemoteno končal svoj govar, so ga zborovalci pozdravljali z živio klici in mu čestitali na uspehu. Oni maloštevilni pa, ki so vprizorili proti njemu znano gonjo, so poparjeni odšli. , ljive pojme o nemoralnem vedenju in žalje-nju hišnega gospodarja kot vzrok za odpo-' ved. Invalidom in vojnim »irotam, ki so g. Jelačina ml. ; hišni lastniki, naj se dovoli svobodno razpolaganje s stanovanji samo pod pogojem, ako poskrbe za to, da se nakaže deložirancu drugo stanovanje. V novi zakon naj se sprejme tudi zaščita poslovnih prostorov. Hišni j najemniki ugovarjajo v zakonskem načrtu ; predvidenim zvišanjem najemnin, ker seda- j nji dohodki delavcev, državnih uslužbencev j in upokojencev ne dovoljujejo še večjih iz- j datkov kakor go sedanji.« Resolucija je bila sprejeta z glasnim in ve likim odobravanjem. Persekutiie uredništva se nadaljujejo. Zopet moramo poročati o novem dokazu mladinske maščevalnosti. Ravnatelj šega je upokojen. Nezaslišana je bila premestitev učitelja in sokola Herbsta, škandal je bila premestitev profesorjev Ribariča in Pečovnika, toda upokojitev ravnatelja Šege je krona predrznosti, višek neumnosti. Premestitev prof. Ribariča iu Pečovnika je bila vsaj deloma razumljiva. Zavladal je režim, ki je znan po svoji maščevalnosti in prof. Ribarič ter Pečovnik sta odkrito nastopila proti temu režimu ter bila kandidata na protirežim-flki listi. Samo zato pravimo, da je bila premestitev obeh vsaj deloma razumljiva. Cisto drugačna pa je stvar z ravnateljem Šego. On je bil med ustanovitelji uarbdne radikalne stranke v Sloveniji, in to v onih časih, ko so bili mladini v najostrejši opoziciji z radikali, ko je pisalo »Jutro«, da »vodi radikalska ideja, sloneča na premoči srbstva, na sili orožja in koruptivne zlorabe državne moči v doglednem času do razpada države«, da je radikalna stranka, ona »stranka, ki krivično in brez usmiljenja preganja ljudi nasprotnih strank, ki so delovali za državno in narodno edinstvo« (»Jutro« ■/. dne 1. marca 1923.) V teh časih je nastopil na narodno radikalno stranko inž. Šega in se kljub dnevnim napadom v »Jutru«, »Pondeljku« in drugih mladinskih reptilih neumorno trudil za razširjenje narodne radikalne stranke v Sloveniji. Bil je eden njenih najodličnejših funkcionarjev, blagajnik akcijske ga odbora in popreje, ko je bila organizacija stranke izvedena, blagajnik stranke. To mesto je sicer kasneje odložil, toda samo vsled tega, ker ni hotel, da bi se moglo reči, da hoče uplivati na podrejene uslužbence, da morajo stopiti v stranko. Toda organiziran radikal je tratal še naprej in ko je prejel upokojitveni dekret, je imel v žepu legitimacijo s Pašičevo sliko. Povdarjamo, da je bil inž. šega vedno zaveden Slovenec in zato je bil pred vojno skoraj vedno nastavljen v nemških krajih. Vsakdo od nas ve, da ni - j bilo pred vojno sijajnejšega spričevala za nacionalno zavednost železniškega uradnika kakor to, da je bil premeščen v nemški kraj. Službena kvalifikacija inž. Šege je bila prvovrstna in značilno je to, da mu je bilo pred kratkim ponudeno višje mesto, samo če -presedla«, če tudi z mladinskimi volkovi. In ker tega inž. Šega kot značajen mož ni hotel storiti, je bil upokojen in da bo mera krivice polna — po starem. Nezaslišana je upokojitev inž. Šege in vsa poštena javnost proti njej protestira z vso odločnostjo. Naj ne mislijo mladini, da je protest te javnosti brez pomena. Nič zato, če imajo danes mladini mogočen tisk, nič zato, če imajo vso moč in tudi nič zato, če jim je danes Slovenija izročena na milost in nemilost. Protest javnosti se bo vseeno uveljavil in neusmiljeno zdecimiral mladinske vrste, zakaj sramota bo za vsakogar, ki pripada stranki, ki ne pozna drugega ko nizke maščevalnosti! Čudimo pa se radikalni stranki, da more mirno gledati, kako se preganjajo njeni najodličnejši pristaši. Nam je končno vseeno, kako uspeva radikalna stranka v Sloveniji in to skrb prav radi prepustimo njej sami. Toda čudimo se tej nemoralnosti, da dovoljuje radikalna stranka, da se preganjajo njeni pristaši na ljubo klike, ki je pripravljena vsak hip izdati radikale, samo če bi ji to prineslo kako strankarsko korist. Poudarili bi samo še eno stvar: Radikalna stranka velja v Sloveniji kot čisto srbska stranka. Če kaže sedaj radikalna stranka tako neverjetno nezvestobo celo do onih svojih pristašev, ki so se za njo eksponirali, potem naj ne misli radikalna stranka, da bo šla ta njena nezvestoba samo na njen račun. Ne, šla bo tudi na račun Srbov! In na to dejstvo bi opozorili radikalne voditelje še posebej! Upokojitev inž. Šege je tudi škandal za radikalno stranko in s to konstatacijo končamo. SHOD ORJUNE. V soboto zvečer ob 7. uri so je vršit pred Narodnim domom nacionalistični shod. Otvoril ga je predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Orjune inž. Kranjec. iJodal je besedo predsedniku direktorija Orjune dr. Ljubu Leonticu, ki je izvajal med drugim: Preobloženi smo s sejami in predpripravami za majski kongres v Beogradu, vendar čutim za dolžnost, da pozdravim to divno Ljubljano, to prekrasno Slovenijo, to žarišče ideologije Ilirizma. tJo vsem neizmernem trpljenju smo občutili potrebo, da se zavemo svojega slovanstva. Iz Ljubljane je vzniknila velika orjunaška ideja in od tu se je razširila naprej do Zagreba in Beograda. Veliko krivico delajo danes nam, predvojnim Jugo-slovenom in nositeljem velike ideje jugo-slovenske. Vsak Orjunaš čuti danes v svojem srcu samo in edino integralno Jugosloven-stvo. Nadstrankarska organizacija smo; nobene stranke in nobenega režima, ki ne čuti in ne deluje samo čisto in nesebično jugb-slovensko, Orjuna ne podpira in ga ne bo nikdar podpirala. Naše delo obstoji v vzajemnosti in bratstvu, v stremljenju za edinstveno in srečno Jugoslavijo, v nepopustljivi borbi proti separatizmu, hegemonizmu in korupciji. Nikdar ne bomo sklepali nobenega kompromisa z onimi, ki tišče našo državo navzdol. Vse jugoslovenske kolonije po vsem svetu, v Ameriki itd. so z veseljem in upanjem pozdravile postanek Orjune v domovini, preko morja in še dalje je segel glas in dih. In le eno so občutili v tem klicu: l)o popolne zmage jugoslovenstva ali v smrt. Taka je bila in je še danes trdna odločitev vsakega Orjunaša. Taka organizacija, kot je Orjuna, ne pozna nobene stranpoti, ona ne more nikdar poginiti, ampak edino le zmagati. Naša historija še ne pozna slične organizacije. Zato se ne bojimo nikakih žrtev, nobenega boja za uresničenje in ustvaritev mogočne, edinstvene Jugoslavije. V to ime vam kličem: Živela Jugoslavija. Nato je govoril podpredsednik direktorija Orjune Niko Bartulovic, upravnik splitskega gledališča, ki je predvsem poudarjal edinstvo in slogo, ker le v tem je bodočnost. Kot tretji govornik je nastopil oblastni čelnik vojvodinskih Orjun Dobroslav Jevdje-vič, ki je pozdravil Ljubljano in Orjuno v imenu srbskih nacionalistov ter opomnil zborovalce na neizmerne žrtve bojnih poljan, katerih kri ne sme biti zastonj prelita in želi, da se čimpreje popolnoma uresniči sen in živa želja padlih borcev. Nato je inž. Kranjec zaključil zbor. Iskreno bi želeli, da bi se lepe besede Leontiča o jugoslovenstvu globoko vtisnile v spomin vseh nacionalistov. Jugoslovenstvo je še vedno program in da še ni uveljavljeno, je krivda onih, ki so danes na vladi! ne, da se uničijo mandati radidevcev, po le m bo sklenila to, ker je predhodno na podlafi predloženega materiala utrdila, da so radi-čevci storili kaznivo dejanje, ker so stopili v zvezo z Moskvo. Če pa jih sodišče izpusti, potem jih bo izpustilo, ker se je na podlagi istega^ materiala prepričalo, da niso radičevsi zagrešili nobenega kaznivega dejanja. Ta Drugi sklep sodišča bi očividno ubil vsak« moralno podlago predhodnemu sklepu skupščine in še več: ugotovil bi, da se je parlament pregrešil proti zakonu in da je iavr- šil nasilje.« Nato navaja »Politika« še član«k »Samouprave, ki ga je pisala takoj po proglasu obznane proti HRSS. V tem članku pravi »Samouprava«, da je krik radičeve«* proti obznani popolnoma odveč. Če so radi- čevci nedolžni, potem bo to sodišče potrdil« in radičevci bodo doživeli celo moralno zadoščenje. Če pa so krivi, potem je potreba obznane dokazana in radičevci nimajo pravice se pritoževati. Dokazovanje politih« j« jasno in nobenega dvoma ni, da bo storil« svoj učinek, saj je »Politika najbolj razširjen srbski list. Prosveta- Shod stanovanjskih najemnikov. V soboto zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela Union protestni shod stanovanjskih najemnikov iz Ljubljane in okolice radi rešitve stanovanjskega vprašanja. Shod je bil dobro obiskan. Udeležilo se ga je kakih 1500 oseb. Zborovanje je otvoril predsednik društva g. Vencajz. Podal je izčrpno sliko težavnega položaja stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov. Povdarjal je, da dosedaj še nobena vlada ni storila ničesar bistvenega vsa rešitev stanovanjske krize. V Ljubljani bi bilo potrebnih kakih 800 stanovanj. Kljub občutljivemu pomanjkanju stanovanj je še vedno mnogo državnih uradov po privatnih hišah. Država naj zida za urade lastna poslopja. Treba je priznati, da je ljubljanska mestna občina storila že precej za olajšanje ntanovanjske bede. Pa to še vedno ni dovolj. Dokler ne preneha stanovanjska mizerija popolnoma, naj ostane stari stanovanjski zakon v veljavi. Drugi govornik, g. Makuc, je ožigosal po- stopanje nekaterih hišnih gospodarjev z najemniki. Tudi on je zato, da ostane stari stanovanjski zakon v veljavi, zakaj brez zakona, ki nas ščiti, bi hišni gospodarji najemnike preveč izkoriščali. Končno je prečital društveni predsednik sledečo resolucijo: »Na protestnem shodu zbrani stanovanjski najemniki in podnajemniki iz Ljubljane in predkrajev ugotavljajo: Po vojni se v Ljubljani ni zgradilo prirastku primerno število stanovanj. Zato se stanovanjska kriza vedno bolj poostruje. Veljavnost novega stanovanjskega zakona se po nepotrebnem omejuje do leta 1927, zakaj niti misliti ni, da bi se do takrat zgradilo dovolj stanovanj, ker investicije ne nudijo sigurnosti in rentabilnosti. Zato pa zahtevamo, da se podaljša dosedanji stanovanjski zakon za eno leto. Med tem časom naj se stilizira nov zakon, in sicer s sodelovanjem najemnikov. Nobena deložacija se ne sme izvršiti predno nima najemnik nakazanega drugega stanovanja. Odklanjamo tudi razteg- Politične vesti. — ftumadija za verifikacijo radičevskih mandatov. V Sumadiji postaja vedno močnejše mnenje, da je treba vse mandate HRSS potrditi. Srbski kmet, ki je odločen monarhist, je bil preje zelo proti Radiču, ker je ta nastopal proti monarhiji. Sedaj pa, ko so se radičevci izjavili za monarhijo, zahtevajo srbski kmetje vedno bolj odločno, da se vsi mandati HRSS potrde. Značilno je, da ni v verifikacijskem odboru nastopil niti eden od vodilnih radikalnih poslancev. Nastopali so samo tretjevrstni poslanci, dočim so se vse drugi ogibali vsaki izjavi v tem perečem vprašanju. Merodajno za nadaljnjo stališče radikalne stranke bo izjava, ki jo prečita Davidovič. Ni izključeno, da bi pod njenim utisom, radikali popolnoma izpremenili svoje stališče. — Samostojni demokrati v škripcih. Nobena stranka ni v tako mučnem položaju ko samostojno demokratska. Če razveljavijo radikali vse radičevske mandate, potem postanejo samostojni demokrati radikalom nepotrebni in postala bi skoraj parlamentarna nujnost, da prevzamejo vlogo opozicije. Če pa bodo radičevski mandati verificirani, potem je položaj tak, da mora priti do novih volitev ali pa do kompromisa z opozicijo. Eno ko drugo je za samostojne demokrate skrajno neugodno. Zato bi samostojni demokrati hoteli, da bi bilo samo nekaj radi-čevskih mandatov nepotrjenih. Čeprav bi mogli biti jeziček na tehtnici, vendar te prednosti svojega položaja ne morejo izrabiti, ker je še nerešena afera Tliurn-Taxis. S to afero imajo radikali samostojne demokrate popolnoma v roki. := Interesantna polemika se je razvila med »Politiko« in »Samoupravo«. »Politika^ je trdila, da bi smela vladna večina razveljaviti mandate HRSS šele tedaj, če bi sodišče razsodilo, da so radičevci komunisti. Ker je »Samouprava« proti tej tezi nastopila, je odgovorila »Politika« v uvodniku, v katerem med drugim pravi: »Isti dokazilni material je izročila vlada sodišču in Narodni skupščini. Mogoče so torej dve sodbi v isti stvari. Ti se moreta ujemati, moreta pa biti tudi nasprotni. V tako možnost pa se ne sme staviti nobena vlada. Če skupščina skle- REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Pondeljek, 23. marca »Misel«. Red E. Torek, 24. marca zaprto. Sreda, 25. marca ob 20. uri »Othello«. lav. Četrtek, 26. marca »Pepeluh«. Red D. Petek, 27. marca »Vdova Rošlinka«. Red A. Sobota, 28. marca ob 15. uri popoldne »Veronika Deseniška«, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pondeljek, 23. marca zaprto. Torek, 24. marca »Mignon-. Red B. Sreda, 25. marca ob 15. uri popoldne »O«- renjski slavček«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek, 26. marca zaprto. Petek, 27. marca Don Juan«. Red C. Sobota, 28. marca »Don Pasquale*. premi jt-ra. Izven. Nedelja, 29. marca ob 15. uri pop. »Mignon«, ljuska predstava pri znižanih cenah Izv. Mladinsko muzikalno predavanje se včeraj ni vršilo, ker gostuje član Rozinovega kvarteta g. Peter Burja v Mariboru v mariborski operi »Mignon«. Cerkven koncert priredi Cecilijino društv« za stolno župnijo v Ljubljani v ponedeljsk 23. marca 1925 točno ob pol 8. zvečer v stolnici. Spored: I. a) Frescobaldi: Passacaglia, b) Bach: Fuga v C-molu (IV. 9), c) Sprin-ger: Preludij iz koralne sonate za orgle. II. a) Traven: Sveti križ, b) Foerster: Lamen-tacije, mešana zbora a capella. c) Premrl: O grešnik, zdaj odpri srce, d) Premrl: Večno srečno je življenje, mešana zbora z orglami. IU. a) Bossi: Molitev, b) RusS: Ofertorij št. 4, c) Chiesa: Pastorala, za orgle. IV. a) Premrl: Jezus je majhen, ženski zbor z orglami, b) Premrl: Žalostna Mati božja, mešani zbor a capella. c) Mav: Sv. rožni venec, d) Kimovec: Zdrava, o nebes Kraljica, mešana zbora z orglami. V. Guilmant: II-orgelska sonata. Allegro moderato. — Larghetto. — Allegro vivace. Orgelske točk« bo izvajal iu koncert vodil ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl. Pevske točke bo pel stolni pevski zbor: na orglah bo spremljal g. Heri Svetel. Sedeži po 15, 12, 10 in 8 Din: stojišča po 5, za dijake po 3 Din se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Čisti dobiček koncerta je namenjen orglarski Soli v Ljubljani. Podrobnosti o katastrofalnem ciklonu v Ameriki. Vsako uro prihajajo iz St. Luisa, Chicaga in Mineapolisa, iz krajev, v katerih je divjal strahoviti ciklon, nova poročila. Iz njih s« more sklepati, da je bila to največja viharna katastrofa, kar so jih doživeli v Ameriki. Po najnovejših pročilih cenijo število žrtev na 1700 mrtvih, 3000 težko ranjenik in 20.000 ljudi brez strehe. Torgano je divjal z hitrostjo 400 milj ma ! uro. Center ciklona je obsegal samo 1500 | metrov. V tej coni pa je bilo v daljavi 900 ! kilometrov porušeno vse do tal. Poročila vse-| bujejo pretresujoče podrobnosti. V West-: frankfordu, so izvdeli rudarji o nesreči ! ravno v tenutku, ko so se hoteli odpeljati v j rove. V divji paniki je hitela množica na po- l vršje ter našla tamkaj, kjer so stali še ure i preje srečni domovi, kupe razvalin. Nek de- ' lavec je izvršil samomor, misleč, da je pokopana njegova družina pod gorečo hišo. Pozneje se je izkazalo, da so se nahajali vsi Jlani družine na varnem. Kraj Desoto, ki je štel 700 prebivalcev, ne eksistira več. Samo tretjina prebivalstva se je rešila. Pod razvalinami šol leii pokopanih na stotine otrok. Od Annapolisa. kjer se je tomago začel, stoje samo še tri hiše. — Iz Chicaga poročajo, da še vedno divjajo na krajih nesreče požari. Gašenje j« silno otežkočeno, kjer so razrušeni v mnogih krajih vodovodi. — V Murphisbordu ognje-gasci radi silnega smradu, ki ga razširjajo trupla ponesrečencev, ne morejo do krajev nesreče. — Za ponesrečene kraje je upelja-na velikopotezna pomožna akcija. Iz vseh krajev prihajajo sanitetni vlaki. Povsod so postavili šotore, v katerih je provizorično nameščenih več desettisočev ljudi. Nabiranje darov uspeva jako dobro. V prizadetih krajih do sedaj še ni bilo priglašeno vojno stanje. Vendar pa je moralo vojaštvo na, več krajih nastopiti radi plenitev in tatvin. Dnevne vesti. — Konštstiranio, da g. Stupica, načelnik ljubljanskega gremija trgorcer do danes še ni sklical izrednega občnega zbora, čeprav je *o zahtevalo predpisano število članov ljubljanskega gremija. — Malo odgovora »Vremenu«. Radikalno »Vreme« piše, da je razburjenje Slovenije ''sled dviga denarja poštnega čekovnega urada iz slovenskih bank popolnoma neupravičeno. Denar, da je bil dvignjen samo iz ene banke, ki da je v resnici itak samo nemška banka. Sploh pa da Slovenci popolnoma pohabljajo, koliko da so zaslužili v teh šestih letih in da naj zato s svojimi tožbami nehajo. Bodi k temu na kratko povedano naše *>nenje. Nimamo ničesar proti temu, če se «vigne denar iz -banke, ki je v nemških ro- Protestiramo pa, da bi pod tem našlo-'oni šel naš denar iz Slovenije. Naj se dvigne denar iz nemške banke, toda naloži naj se v ♦kug slovenski zavod. Tudi drugi argument Vremena« je docela napačen. Slovenija ni-nia nobenega podarjenega kapitala. Kar ga ima, je prišteden in pridobljen z delom in «d tega denarja je šlo že dosti na jug, dočim ga je prišlo nazaj silno malo. Zato si naj »Vreme« svoje nasvete lepo pridrži za sebe! — Jutrovim lalzilikatorjem! Na »Jutrov« članek >Jelačinovi novi poiskusi« bodi ugotovljeno sledeče: G. Jelačin ml. ne išče nobenih podpor za razveljavljenje zadnjega ob?, zbora gremija trgovcev, tudi ni pred 14 dne- vi zbral pristašev iz trgovskih vrst v Unionski srebrni dvorani; pač pa so se onega večera, ko je bila g. Jelačinu izrečena politič-«a nezaupnica, kateri je prisostvoval, zbrali v omenjeni dvorani zavedni in neodvisni trgovci ter pričeli iz lastne inicijative akcijo za ustanovitev Slovenskega Lloyda, trgovsko industrijskega kluba v Ljubljani. Ta klub 'tna namen gojiti predvsem družabno življenje med člani, pa tudi event. stati na strani s stanovskim nasvetom. Ni pa nikaka ofici-jeina trgovska organizacija, ki naj bi zastopala interese trgovcev, kar je Jutrovemu dopisniku dobro znano. Radi tega je tozadevno slepomišenje vse obsodbe vredno. ! rgovci, ki so se zavzeli za g. Jelačina, pripadajo raznim političnim strankam. O klerikalnem ozadju torej ne more biti govora. Neresnica je, da bi se pobirali podpisi v imenu gremija. Ta trditev je sama na sebi absurdna. Kajti inicijatorji zahtevajo sklicanje izrednega občnega zbora, da kompetentni forum razpravlja in sklepa o pravilnosti in opravičenosti političnih nezaupnic. Če prav je šla tozadevna vloga s predpisanim številom podpisov na načelnika gremija trgovcev, le-la do danes izrednega občnega zbora ni sklical. — Razsodnemu trgovstvu pove to vse! i Učiteljskemu tovarišu si dovoljujemo staviti par vprašanj z ozirom na njegovo zadnjo nagrobnico: Kdaj je naš list udaril po učiteljstvu? Na podlagi katerih argumentov ,si dovoljuje pridrznost, da smo mi najbližji idejni in delovni sorodnik »Slovenca«? In od kdaj je potvarjanje imena argument? Kar se tiče tiste stare babe, ki še potapljajoča »striže«, pa bodi povedano, da smo mi vedno le odgovarjali in da je samo krivda »Učiteljskega Tovariša«, Če še ne neha go- ! voriti o stvari, ki jo je zagrešil on, in ki i pomeni narodno izdajstvo, da ni bila storje- ! na v brezmejni nerodnosti. — Prijatelji učiteljstva. Zadnji »Učiteljski j Tovariš« se milo pritožuje nad »Jutrom*, ’ ker je namenoma napačno poročalo o zboro- j vanju mariborskega učiteljstva in napadlo j N- učitelja Hrena. V drugi notici pa piše j Učiteljski Tovariš«: — Par besed o ime- j no Vanjih. — Imenovanja so za nami. Vračajo | -e prošnje brez vsakih opazk. Kaj ne bi bilo bolje, da bi se imenovanja objavila — ker : 'ako se marsikomu zdi, da se mu je napravila krivica. Prizadeti so nekateri učitelji, j brez stalnega mesta, z 10 in še več let služ- j be, ki so že nekaj pretrpeli in žrtvovali za j našo jugoslovensko misel, danes pa stoje 1 strti in razočarani nad vsem dobrim in lepim. Tudi taki zaslužijo po zakonu srca in razuma vsaj trohico zadoščenja! — Radovedni smo, kdaj bo »Učiteljski Tovariš« naredil k temu logičen zaključek in zagovarjal edino stanovsko politiko. — Redek pevski jubilej. Lani je preteklo 36 let odkar deluje pri pevskem društvu »Slavec« kot redni član in mnogo let kot odbornik g. Matej Oblak. Zadnji društveni občni zbor ga je izvolil za njegove zasluge častnim članom, v soboto zvečer pa se je vršila intimna slavnost izročitve diplome v salonu hotela Miklič v Kolodvorski ulici. Pri slavnosti je bil polnoštevilno zastopan društveni odbor,moški zbor, zastopana ženska zbora in mnogo prijateljev »Slavca«. Oblakovo idealno delo sta očrtala gg. predsednik Dražil in podpredsednik Fratina, nakar so slavljencu izročili krasno diplomo, delo g. Marinška, njegovi g. soprogi pa kito cvetja. Govorili so še gg. Miculinič, Bogataj, pevovodja »Slavca« Brnobič in pevovodja »Zveze« ter »Ljubljanskega Zvona« Prelovec. Za počastitev in odlikovanje se je iskreno zahvalil v dolgem govoru g. Oblak in je pozval zbor »Slavca« na vztrajno in pomlajeno delo v društvu. Pevci so zapeli več lepih pesmi, akademski salonski orkester (gg. Stanič, Cvetko, Deu in Gabršček) pa je neumorno igral izbrane komade. Slavnost je bila domača in prisrčna. —Iz državne službe. Dr. Pavel V. Breznik, profesor na ljubljanski realki, ki je na študijskem potovanju v Parizu, je preveden v tretji plačilni razred. — Upokojena sta pomočnik direktorja drž. železnic v Ljubljani inž. Šega in načelnik mašinskega odelenja inž. I. Ogrinc, Za pomončika direktorja je imenovan dosedanji načelnik gradbenega oddelka inž. Mate Schneller, za načelnika mašinskega oddelka inž. Dolinšek, dosedanji šef kurilnice v Mariboru, za načelnika gradbenega oddelka inž. Emil Hoffmann, za šefa kurilnice pa inž. Jurman. — Za šefa nove bolnice na Sušaku je imenovan zagrebški zdravnik dr. Velimir Gutesa. — Veliki župan mariborske oblasti se je vrnil iz Beograda ter zopet sprejema ob uradnih urah ob sredah in sobotah. — Delegacija finančnega ministrstvo v Splitu je likvidirana. Delegat Bogdanovič je upokojen, uredništvo pa je premeščeno v Sarajevo. — Nov zakon o občinah. Pri samoupravnem oddelku ministrstva za notranje zadeve je vpostavljena posebna komisija, ki ima izdelati načrt novega tiskovnega zakona o občinah. Zakon bo veljaven za vso državo. — Izplačevanje pokojnin upokojenemu železniškemu osebju. Po odloku generalne direkcije državnih železnic z dne 26. februarja t. 1. štev. G. D. 8175 se bodo po zakonu o državnem prometnem osobju upokojenim železničarjem odslej izplačevale pokojnine preko finančnega ministrstva. Upokojenci, ki prejemajo pokojnino po starih predpisih, bodo prejemali pokojnino še v naprej pri direkciji državnih železnic. — Nova okrajna cesta se gradi v Ormoškem okraju. Dosedanja cesta čez Staro govo se 1 opusti radi previsokih vzdrževalnih stroškov. Nova cesta ie za vinorodne kraje velikega gospodarskega pomena. Za ljudsko izobrazbo v Južni Srbiji. ; Prosvetno ministrstvo je odobrilo večje kre- : dite za zgradbo osnovnih šol, in sicer predvsem v bitoljskem in bregalniškem okraju, kjer je pismenih komaj 25 odstotkov prebi- • valstva. — Uspehi državo - znanstvenih iipitor na i juridični fakulteti. V zadnjem terminu zn ! tretji državni izpit se je javilo k skušnjam , 24 kandidatov (naprsni 34 v letu 1924.). Klasifikacija je mnogo ugodnejša kakor prejš- j nja leta. Od izprašanih 24 kandidatov je na- ; pravilo izpit: 7 z odliko, 8 z dobrim in 9 z : zadostnim uspehom. Reprobiran to pot ni bil ; noben kandidat. Kakor se kaže.’ se je začela ; naša mladina resnejše baviti s študijami. —• Vporaba vojaštva pri gradnji železni«. V zadnjem času se vporabljajo vojaške tehnične čete v izdatni meri pri raznih javnih delih. Tako je bila zgrajena z njihovo pomočjo v najkrajšem času normalnotima, 52 kilometrov dolga proga Veleš—Štip, na kateri je mnogo betonskih mostov in železni most čez Vardar. Letos bo vojaštvo sodelovalo pri zgradbi prog Plavnica—Podgorica in Štip—Kočane. — Načrt novega stanovanjskega zakona je ministrski svet nekoliko izpremenil. Novi zakon naj velja le do 1. novembra 1926. Poslovni prostori naj bi se smeli odpovedati šele s 1. novembrom 1925. Tudi nekatera določila glede udeležbe gospodarja na najemnini podnajemnikov so izpremenjena. Od zaščitenih najemnikov naj plačujejo 24 kratno predvojno najemnino le oni, ki imajo 40.00(1 dinarjev letnih dohodkov, to pa le tedaj, če imajo stanovanja z manj kakor štirimi sobami. Kdar ima pet ali več sob, pa spada med zaščitence, plača 36 kratno predvojno najemnino. Kdor ima letnih dohodkov 40 do 80 tisoč dinarjev in stanovanje petih ali več sob, naj plača 48 kratno predvojno najemnino. — Pokončavanje poljskih miši. V zadnjem času so se zelo močno razpasle poljske miši, ki so pričele resno ogrožati obstanek poljskih kultur in travnikov. Dolžnost vsakega zemljiškega posestnika in zakupnikov kmetijskih zemljišč je, da tega nevarnega poljskega škodljivca prično kar najtemeljiteje in vztrajno pokončavati. Zatiranje teh škodljivcev naj se prične vsako leto v zgodnji spomladi in sicer s strupenimi plini, s katerimi se s pomočjo Horovega aparata zakade vse mišje luknje ali pa s strihninovim ovsem. Natančna navodila glede nabave in vporabe sredstev za to pokončavanje dobe interesenti med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu. — Oddaja mestnega zemljišča za Bežigradom. Dosedanji zakupniki in drugi interesenti se vabijo, da se udeleže oddaje mestnega zemljišča za Bežigradom, ki se vrši v sredo, 25. t. m. ob 8. zjutraj na licu mesta. Zakupnino za leto 1925. bo poravnati takoj pri oddaji tega zemljišča. — Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi v sredo, dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v predavalnici št. 77, ( javno predavanje. Predava tov. Brahor Ivan | o pomenu družabnega reda za vzgojo najširših plasti ruskega naroda. K obilni udeležbi 1 vabi — odbor. — Tombola: Dne 19. aprila t. 1. priredi »Društvo nižjih poštnih uslužbencev« II. veliko javno tombolo na Kongresnem trgu. Točno ob 15. uri. Dobitki bodo krasni in sicer: 6 tombol in več lepih četverk in petverk. Tablice začno prodajati v pondeljek dne 23. marca t. 1. vsi pismonoši v Ljubljani, v šiški, na Viču in v Mostah. Tablice so po 2 Din 50 par. Segajte pridno po njih. — Zanimanje Švedske za jugoslovensko rivijero. Naš honorarni konzul v Štokholmu, Karlson, se je obrnil z obširnim pisanjem na jugoslovenski savez .kopališč. V svojem pismu naglaša, da vlada v Švici veliko zanimanje za jugoslovensko rivijero. Gospod Karlson namerava aranžirati letos izlet na jugoslovensko Adrijo, katerega se hočejo udeležiti številni ugledni Švedi. G. Karlson je razvijal dosedaj veliko propagando za jugoslovensko rivijero. i — Požar v Tokiju. Glasom poročil iz To-Icija je pogorelo pri velikem požaru, ki je trajal mestoma do četrtka, skupno 1730 hiš. med njimi velika blaznica, iz katere pa so rešili vse interevnirance. Ljudje, ki so brez , rešili vse internirance. Ljudje, ki so brez ki jo je povzročil požar, presega 800.000 an- ! gleških funtov. — Požar v muzeju Tussaut v Londonu V ‘ zapadnem delu Londona je uničil požar dra- i gočeno zbirko zgodovinskih relikvij. Zgore- j la je med drugim oprava sobe, v kateri je i umrl Napoleon na Sv. Heleni. — Ognjegasci ; so se požrtvovalno trudili, da bi rešili vsaj del zbirke, toda ni se jim posrečilo, dasi je delalo 350 moi s 50 stroji. — Hud potres pri Šangaju. Iz Sangaja poročajo o strašnem potresu v provinci Ynnan. Mesto Ta-li-fu, ki je imelo 80.000 prebivalcev, je popolnoma porušeno. Potrezu je sledil velik požar. Število mrtvih ša ni znano, na vsak način jih je na tisoče. — Hud mraz v Napolju. V Napolju je zavladal tako hud mraz kot ga nihče ne ponmi. 18. t. m. so zmrznile tri osebe, ki so spale pod cerkvenimi uhodi. — Zopet glad na Ruskem. »Times« sporočajo, da je v Rusiji zopet začel divjati glad. Najbolj so prizadete južno ruske gubernije: harkovska, donska, odeška, podolj-ska in volinjska. Na tem ozemlju je od glada prizadetih 750.000 otrok. — Gripa v Berlinu. V Berlinu razsaja že par dni nova še ne popolnoma proučena epidemija. Simptomi: Vnetje v vratu, oteklina mandljev in bolečine v sopilnih organih. V mnogih slučajih nastopi tudi liudo krvav-ljenje iz nosa. Najbrže gre za posebno težke vrsto gripe. V 8 šolah so zaprli že po več razredov. — Volkovi v Florenci. V okolici Florem-se so se pojavili radi hudega mraza Bolkovi. Napadli so čredo ovac ter raztrgali 7 ova«. Dva volkova so ljudje ustrelili. — Umor milijonarja Pred nekoliko dnevi so izvlekli iz Morave truplo multimilijonarj* Arse Iliča iz čačaka. Sumi se, da so ga umorili sorodniki, da pridejo do dedščine, ter jih je že več od njih pod ključem. Ilič je bil čudak, ki ni hotel z nikomur občevati, ia j velik skopuh ter sovražnik žensk. Do pred i 20 leti je bil, kot absol. teologige, učitelj v ! Užicah. Dasi je imel ogromno premoženeje, . je živel kakor siromak, j -^amomor trgovskega akademika. Te dni I se je obesil v drvarnici svojega stanovanja j v Zemunu trgovski akademik Ozren Radoše-j vič. Zanimivo pri tem je, da se je pred j svojo smrtjo opetovano izrazil, da je smrt j nekaj lepega, posebno pa še smrt potom obe-šenja. Dan pred samomorom se je obesil j za poskušnjo. V poslovilnih pismih pravi, ; da ne more drugače, ker edino »što voli«, j to je smrt. j — Tragičen samomor vojaka. V vojašnici j 8. polka v Varaždinu se je pripetil pred ne- koliko dnevi jako mučen slučaj. Vojak Ne- (deljko Blagojevič je zaspal v času, ko je imel stražo v konjskem hlevu. Inšpekcijski podčastnik si je dovolil šalo, da mu je spečemu odpeljal enega izmed konj. Ko se je Blagojevič prebudil, ter opazil, da mu je zmanjkal konj, se je iz strahu pred kaznijo obesil na licu mesta. Slučaj je vzbudil med ondotno garnizijo mnogo sočutja. Senzacionalni zdravniški proces v Dres-denu. Te dni se je vršila v Dresdenu senzacionalna obravnava zoper dva zdravnika, ki je končala z obsodbo zdravnikov radi usmrtitvi iz malomarnosti potom rfintgenovih žarkov. . šlo se je za dva slučaja, v katerih sta zdravila zdravnika ženske bolne na raku, z rontgenovimi žarki. Po nesreči so pozabili udeleženci na neko zaščitno pripravo, vsled česar so nastale hude opekline, tako da sta ženski umrli. Eden od zdravnikov in njegova pomočnica, je dobil dva meseca pogojnega zapora, dočim je bil obsojen drugi, ki je vodja državne ženske klinike, na 3000 mark globe. —- Čudna drama ljubosumnosti se je odigrala te dni na Dunaju. Junaka sta dva homoseksualca. 29 letni Jirovetz je imel že dalje časa intimno prijateljsko razmerje z 43-letnim Wagnerjem, katerega se je pa, kakor i zgleda končno naveličal. Dne 20. t. m. ob eni ponoči je prišel Wagner v Jirovetzevo stanovanje. Prišlo je do prepira in do ljubosumne scene, med katero je Wagner poisku-sil Jirovetza zabosti z žepnim nožem. Poskus pa se ni posrečil in Jirovetz je odnesel samo par prask. Nato je skočil Wagner skozi okno ter obležal mrtev na tlaku. — Prijet vojni begunec — ropar. Lansko leto je bilo izvršenih na cesti Irig—Kameni-ca čez Fruško goro več ropov, šele sedaj Edgar Rice Burroughs: 14 Tarzanovi doživljaji »'džungli. Previdnost mu je velevala — nazaj! — Lakota in bližina mastnega plena sta ga pridržali. Stegnil je šapo. V tem trenutku mu je čepel Tarzan z divjim krikom za vratom. Leopard se je umaknil, da bi prestregel napad. 2 groznim, pometajočim udarcem je zainahnil proti Tarzanu, ter mu bi odtrgal obraz, če bi zadel. A ni pogodu. Tarzan se je potuhnil in se vrgel na Sheeto z nezem švojega nepoznanega očeta. i • *,e Pozat)il na Baluja. Njegova edina mi- >e ^ / .’ a °.Ui raztrgal nasprotnikovo meso z mogočnimi tacami ter zasadil zobe v mehko Tarzanovo kozo. A ta se ,e že večkrat boril s šapastimi živalmi. Dobro je vedel, v kaki nevarnosti se nahaja, toda m še plašil ne pred smrtjo, ne pred ra-nami, s kremplji ali zobmi. Ko se je izognil Sheetovemu udarcu, se je pognal proti živali od strani ter jo takoj nato zajahal. Zasadil je svoje zobe v rjavi hrbet, z eno roko jo je zgrabil za kožo pod vratom, z drugo ji je zarinil nož. Sheeta se je valjal po travi, pihal, rjovel, grizel in praskal, da bi se osvobodil od nasprotnika, ali da bi mogel vsaj del njegovega telesa zgrabiti s kremplji ali zobmi. Ko se je Tarzan boril z leopardom, se je približala Teeka in pograbila malčka. Zdaj je sedela v varnem zatišju visoko na drevesu, stiskajoča malega na prsi in opominjajoča Tarzana in druge, da bi posegli v boj. Podžgani samci so se približali, podvojili svoje kričanje, a leopard se je vse preveč zagrizel v boj, da bi jih slišal! Posrečilo se mu je, da se je otresel Tarzana, ki je v hipu zagledal pred seboj strašne kremlje. Še preden se je zavedel, mu je zver z enim samim zamahom pretrgala kožo od kolka do kolena. Mogoče je ta pogled in voh krvi razjaril opice, toda v resnici jih je Taug vzpodbudil. Taug je bil še par trenutkov preje ves divji na Tarzana. Zdaj je opazoval boj z zlobnimi, pod-plutimi očmi. Kaj je premišljal? Ga je mar razveseljeval neprijetni Tarzanov položaj? Je pričakoval, kdaj zasadi Sheeta zobe v prejšnjega nasprotnika? Ali je znal oceniti pogumno požrtvovalnost, s katero je Tarzan za njegovega in Teekinega otroka postavil življenje na kocko? Ko je tekla Tarzanova kri, je odgovoril Taug na ta vprašanja. Z vso silo se je vrgel na Sheeto. Dolgi zobje so se zagrizli v beli vrat, s pestmi je bil po leopardovem kožuhu, da so dlake .frčale na vse plati. Po njegovem vzgledu so se zagnale tudi druge opice na Sheeto, pokopale Sheeto pod zobmi in grozno so rjovele. Čudovit pogled! Boj praopice in bele opice z leopardom, dednim sovražnikom! Zadivljena je plesala Teeka po zibajoči se veji ter podžiga samce na boj. Thaka, Mumga, Kam- ina in druge samice so polnile džunglo z vreščečimi glasovi, ki so se mešali z divjim lajanjem džungelskega demona. Sheeta je grizel in tigal, trgali so njega in ga grizli. Boril se je za življenje, a število je bilo proti njemu. Celo Numa sam bi se ne drznil pričeti boj s tako množico. Ko je slišal bojni hrušč, se je predramil iz opoldanskega spanca ter se umaknil v džunglo. Titanski boj Sheetovega krvavega in raztrganega telesa je ponehal. Parkrat se je še krčevito stegnil, zopet skrčil in obležal tiho. Še vedno so ga obdelovale opice, dokler niso prestale od utrujenosti. Tedaj pa se je izmed teles pognal kakor pši-ca škrlatasti velikan. Položil je nogo na leoparda, povzdignil s krvjo obliti obraz proti jasnemu nebu in iztisnil svoj divji krik zmagovalca. Drugi so ga posnemali. Samice so prilezle z dreves in zasmehovale ubito zver. Mladiči pa so še enkrat zase ponovili ves boj. Teeka je stala tik Tarzana. Zagledal jo je, kako stiska na prsi Baluja. Stegnil je roko, trdno prepričan, da mu pokaže zobe. Toda ona mu ga je dala v naročje ter mu oblizovala rane. Kmalu nato je prišel Taug, ki je odnesel le par prask. Počenil je poleg njih in gledal, kako se Tarzan igra z mladičem. Nato se je nagnil tudi on in pomagal Teeki čistiti in oblizovati Tarzanovo rano. (Dalje prih.) »e je posrečilo orožnikom roparja izslediti ia aretirati. Lopov je vojni begunec Obrad Petrovič ii Rudnižkega okraja v Srbiji. Spravili so ga na varno v garnizijsko sodišče v Petrovaradinu. — Tolpa tridesetih lopovov. Pred nekolika dnevi je policija prijela v Beogradu tolpo W-lflesetih malih raznašalcev časopisov, ki je v r.adnjih mesecih izvršila nebroj tatvin in ilitni.h deliktov v Beogradu. To je ena od »ajvečjih lopovskih tolp, kar ao jih prijeli Jo sedaj v prestolici. Razven dveh se nahajajo vsi člani tatinske družbe v rokah pravice. Kolovodja je bil Miljutin Markovič. Vsak dan prihajajo oblasti na sled novim jdbčinom, ki jih je izvršila tatinska družba. — Nos ji je odsekal. Pred par dnevi je pri-»el v črnogorsko vas Strugo nepoznan mo-iki ter odsekal 18 letni Milevi Karadžič nos. Nesrečna deklica je rodila pred nekoliko me-Merkur< t Ljubljani Jaok London: (42) Burni doživljaji. Roman z lužnega morja. Sheldon je pritrdil. — No, in, — je hitela k zaključku, — mar Bi skrivanje tega ponosa pod krinko ravno-dminosti in brezbrižnosti tudi neke vrste laž? — Da, res je to, toda podobne laži zagrešimo dan na dan. To je stvar vaje in Angleži 60 bolje izvežbani, to je vse. Tudi vaši rojaki se polagoma izvežbajo. — — Hvala Bogu, da dosihdob še nismo pričeli tako lagati, — je vzkliknila Joana. — Saj ste že začeli, — je odgovoril Shel-doa naglo. — Baš zadnjič ste zagrešili laž te vrste. Ali se spominjate, kako ste ročkali »avzgor po dvigalnem lancu, na katerega obešamo svetiljke? Vaše obličje je bilo tako pokojno in mirno, kakor bi počivali v palubnem naslonjaču. Če bi kdo opazoval vaš obraz, bi mislil, da vam je to ročkanje in dviganje celotne teže vašega telesa povsem aavadno delo. Vendar ne boste trdili, gospodična Lacklandova, da vaš obraz ni bil zaripel, ko ste skušali prvič splezati po vrvi. Kakor vsak cirkuški atlet, ste se izvežbali tudi vi in sedaj imate že za seboj ono dobo, ko vam je vsled napora udarjala kri v glavo. Da citiram gospoda Tudora — to je bil fi- nejši dokaz fizične vrline. In v tem je tudi jedro našega angleškega zatajevanja, ki je le stvar vaje. Seveda je res, da smo na-tihoma ponosni na dejanja, ki jih vršimo, ali ki smo jih izvršili, da smo ponosni kot Lucifer in še bolj. Toda dorasli smo in zato ne govorimo več o teh stvareh. — — Udam se, — je vzkliknila Joana. — Reči moram, da niste neumni. — — Da, posekal naju je, — je pritrdil Tudor. — Toda to se vam ne bi posrečilo, če ne bi bili prekršili običajnih pravil. — Kako to mislite? — Ker ste govorili o njih. Joana je pohvalno zaploskala z rokami. Tudor si je prižgal novo cigareto, Sheldon pa se je pogreznil v neprodiren molk. Joana je gledala pozorno čez dvorišče na morje. Sledila sta smeri njenega pogleda ter opazila zeleno luč in razpeta jadra neke ladje. — Morda se že vrača »Martha , — je ugibal Tudor. — Ne, stranske luči so prenizko, — je odgovorila Joana. In glej, poslužujejo se dolgih vesel. »Martha« pa je prevelika ladja, da bi jo mogli poganjati z vesli. — Sheldon je gledal ven na morje in v luči svetiljke je opazovala Joana poteze njegovega obraza — bil je to obraz krepkih oblik, strog in trd, s skoro krepostnimi ustmi in krepkejšimi in tanjšimi ustnicami, kot jih je imel Tudor. Prvič se ji je razodevala jakost njegove moči, njen mir in njena prevdarnost ter nje preprosta brezmadežnost, nedotaknjenost in mirna odločnost. Naglo je pogledala Tudora, ki je stal na nasprotni strani poleg nje. Imel je lepši obraz, ki jo je neposredno zanimal in veselil. Toda njegova usta ji niso ugajala. Bila so ustvarjena za poljubljanje, Joana pa je sovražila poljub. To ni bila misel, ki bi jo bila sama nalašč porodila, temveč ta utis se ji je nekako usilil, bil je nejasen in komaj j znaten in vendar ji je bil skrajno zopern. Za hip se je je polastil težek dvom o lastnostih tega moža. Morda pa vendarle Sheldon pravilno presoja ljudi? Ni si prišla na jasno in se tudi ni več brigala za to, kajti ladja in morje in dogodki na morju so jo mnogo bolj zanimali kot možje. V naslednjem hipu je že srepo zrla v toplo tropično temo, na razpeta jadra in zeleni žar migotajoče bočne svetiljke ter slastno poslu- ! šala škripanje dolgih vesel v zaveskih. Vedela je, da nekje na tej tuji palubi stoji oni neizogibni mojster in gospodar, ki vodi ladjo i k pristanišču, gleda nejasno črto drevja na ! obrežju ter presoja varljive ponočne razda- | lje; na svojem licu čuti prvo božanje obrežnega vetra, ki je baš začel pihljati; on pa prevdarja, razglablja premišljuje, meri in ocenjuje dvajset ali še več gibnih sil narave, da ž njih pomočjo ali tudi kljub njih odporu krepko odloči smer svoje ladje. Vedela j® to, ker je ljubila vse te stvari; in ker je bil« zato dovzetna kot more biti dovzeten le pravi pomorščak. Slišala je, kako je dvakrat pljusknil vodo- nrt£,L- 1° g,a vrgli v morie ia pozorno je ffovnrilT ki Je .m0ral 8leditL Spre- rokei Moški glas, tiho, ukazujoče je ir- kSS Bil £tnJoana,Se ie Idrznfk od razkošja Bilo je to povelje za moža pri krmilu naj okrene ročaj na levo. Opazila je, kako J0 ladja lahno spremenila smer in je ve-dela, da se je to zgodilo samo zategadelj, da bi mogla rahlo napeta jadra zajeti prvi piš obrežne sapice; nato pa je čakala, da isti glas spregovori besedo: »Krepko!« In zopet se je zdrznila, ko se je povelje v resnici oglasilo. Zopet je pljusnil vodomer in nato je Cula poročilo: »Enajst sežnjev.« — »Spustite,« je jeknilo povelje skozi temo in nato je sledilo rožljanje verige s sidrom. Zdaj so povezali jadra, najprej sprednja — završalo ]i je v ušesih kot godba. Nato je sledilo jadro na čelnem drogu in ona je skoro videla nestrpen sunek moža, ki je pritegnil jadro. In m se popreje zmenila za oba moža, ki sta ji stala ob strani, dokler se nista pojavili zelena in rdeča luč, ki sta zableščali, ko se je sidro zadrlo v dno in ustavilo ladjo. Sheldon je bil radoveden, kakšna ladja je lo; Tudor je vztrajal pri domnevi, da bi mogla biti >Martha«. MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5' 50 para. vsaka nadaljna beseda 19 let priznane, »Larucin« pilule najsigur-aejo ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Subotica. Čebulček in česen nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. Kapitalisti! ▼•tja tovarna v Sloveniji, tako vpe-ljana, da ne more toliko izdelati, ko-likor ima naročil, brez konkurence, šali povečati obrat. Potreben kapital »00.000 Din proti vknjišbi ali pristop kat družabnik t osebnim godelova- | »jem Sprejme se tndi inostranski kapital. UspeŠao posredovanje se keaorira pa dogovora. Ponudbe na j ■pravo lista pod: >Tovarna 125«. j Knjigovodstva vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bilance po lastnih strokovnjakih Gospodarska pisarna, družba i o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1 II. (• Samostojna gospodična želi poročiti uradnika v starosti do 50 let. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Nada«. i Kupi se i»sko-slovengki slovar. Ponudbe z savedbo cene na upravo lista pod »ČEH«. 1 Ugledno prvovrstno ima lepo bodočnost podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter • VV Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000‘— Din. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1./II. 1 Kupi se Ford avto i« rabljen, se kupi. Ponudbe z navedbo eene in starosti na »PUBLI-CITA.S« d. d.. Ljubljana. malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe ua upravo lista pod »Kupec«. Na dobro u ceno domačo hrano se sprejme *•< gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. vetja savarovalna družba pod celo agodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica« na »Publicitas« d. d., Ljubljana. Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad »Narodn. Dnevnika*4! Pisalni stroj originalni amerikanski in »Singer« šivalni stroj, zadnji model oboje brezhibno, proda po ceni Hinko Se-var. antikvariat, Ljubljana, Stari trg št. 34. Knjigovodja prvovrstna moč t daljšo prakso išče in«*sta pri večjem podjetju. Eventu-malno prevzame pri manjših trgovinah knjigovodstvo in korespondenco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance i. t. d. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista. Mesečno sobo išče novinar. Ponudbe u upravo lista pod »Takoj«. Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana« Bohoričeva ul. št. 24 Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3‘—. Razpošilja društvo: »VRTNARSKA ŠOL A" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Najboljši Šivalni stroj le edino le Josip Petelinc-a znamka Oritzner in Adler xa rodbino, ohrt La industrijo Ljubljana Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancij«* Delavnica za popravila Na velike Na malo „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna „EM0NA“ D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje.