St 52. V Gorici, v cetvrtek decembra 1873. --------------------Sji- Tecaj.ln. „Soca" ishaja vsak cetvrtek in vclja s poito prejemana ali v Gorici na doro poSiljana za druh;!»iilce polit. drustva „Soca*4: Vse leto......f 1- - Pol leta.......-'•¦- Cetvrt leta .... • >• i.H> Za nedruzalmilce: Vse leto .... . . f. 4.50 Pol leta _. ._„.__.¦_L#! Cetvrt leta . - . , „ 1.M Pos*iuezii(6 gfcevilke se dobivajo ptf W soldus v Gurici pri Pateniolliju in S«-barju; v Trsta v t<»bnkarnk«h „Via del Jteiral'rp HO*' in „Vw d<'ll» casenua <>0" Glasilo slevenskega politifinega dru§tva goriSkega za brambo narodnih prairie. Pri oznanilih so plaeuje za navadno pristopijo vrstn: ' •S kr.. «o sa tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat (i » it i> „ 3 krat Za vect! wire po prostom ia vsak pot 20 kr. za kulek'. " Naroouma in dopwi na; se blago-voljno posiljajo urednibu: Vitctorjtt Do-lenen v Gorici, Con. dd Crkto 186 blizo zivin!,if<'g-a trga.kUer bo nahaja tnUi uprav-nivfcvo. — HokopM ye ne vrafojo; dopiui naj so blagovoljno ftmtknjejo. — l)elal» coin in drngiin ncpromoi'nim bo naroenina xiilfa, nku no oghwe ;»ri uredniitvu. ^lescdie iiaSim fc ##• tlopfcfitkoiii In narodiiikoiii. S prihodnjo #t©vi!ko stopi „Soca" v Letrto leto. Se zadovoljnostjo se ozrerno "ft preteklost; vest nam pravi, da smo storili svojo dolznost iu da sino zaslu-gili zaupanje svojib moogib za svobodo iu mipredek vnetih prijateljev. Vkljub mnogim uevibtam in neu-tnorni agitactji od straoi naS.h prineipijelnih nasprnt-nikov, ^«'a m F ^ro8 na^n ^op sn,kov» sodelaleev in difcateljev od doe do due zavest, da naSi prizade-vanje uij ostale brczuspeSno, in to tiamdaja mud, da bra-bregR srea iu s pomnoz»nim pogumim nadaljujerao svoje tozavno delo. Kakur dozdtij, bomo tudi v badoce iirili svobodno misljeoje in slovinski narod navduievali za vse, karje lupo, koristno in dobro; grajali pa bomo odlofino vse napake in nsrodu odkritosrC'no rasskrivuh sklelfde ran«! m narodnem f.notu. Pri viem t»»m pa bomo po mo-gofiosri ogfbali se piileraike z lisli, ki aasbidujwjo samo ssbi^ne uaraeup, in le zato izbiij«j», da bi napredek /avirali. Nam je odpjto drugo JepSe poije in to polje ki m zove svoboda, om.ka in napredek bomo obdelavali v mnogih vvodnik filankili, v dopisib h vseb sloirea-: ktb pokrj«jin,v finauLmh in trgovsko-kruetijskdi spisib in v podoCljivih, p« tudi botetmtfcnih podlistkib. Za vse te predale so nSo6i* zagotovljone tudi za bodoc-nost vse dosedajoe in le druge novo izvrstne *noui, naSi kme|ski dopismki pa aaraSCajo tako, da se je 6u liti in veseliti nad tolik m napredkoju mej prostini ljudstvoin na Goriskeai. Presrfina hvjda vrbm domoljuboin, ki nasi iz golega rodoljubja in brez vsacega interessa tako zUiitno podpirajo! Zdaj pa &e 3>esedu nasim naroC-nikoai. Tt'dnik aSo^a1* bo tudi v pnb. leta vsak cetvrtek izbajal iu bode stal za celo leto f. 4.50, za pol leta f. %.30 in .za.cetrt.leta.fi 1.20 za vse uarocuike brez razlo&ka. Prositi pa moranio d. gg. narocnike, da nam posljejo narocnino do 1. jauararja 1874., da dobe pnli. list o IJSTEIv. Kako se .SSovenski Narod- dela. Cez vedlet seoit'e daispetenkrat priielvLjubljano. Prenoeil sem r efegintnem Tivdarj«vein hotelu pri ^Europi1*. Ko drugo jutro po 10. uri na obijujeno ^duuajsko ee-?tott stopim ter da bi si vehcastnn Tav-darjevo hi§o tud« od zunaj ogledal - pred b ilnsco po-f>tanem — opazim prav na tej hisi ob celovski cesti veHko 6mo deskot na katen so se svetile komolec doi^e bele crke: BNarodna liskarna8. Stopim bli2e. Na veiikilt stekienib rratih bereto na belem listu naclpis: ,V*bod v redakcijo ,SIoven-skega iNaroda*. — Ko, bod I sem uie do^ta po svetn, btl sem uze tukaj pa t»m, toda vsvojo sramoto moram prizoati, da si Se uikoii injsem ogledal ntibene tiskarne, le manje pa sem kedaj bil v tisiem svetisei, kder se javno mnenje dela, kder se wimstri postav-?jajo in podirajo, iz katerega mej svet ogujeue borabe padajo in strele svigajo, v katerem se za naso rado-vedaosfc hrana zbirn, ki nam jutra sladi in veeere krajsa ter uas v do^gib brezposelaih urah prfjetno za-baylja in ki se v navadajem ziveuji redakeija iiue-nuje. Ker sem hote. daije c«sa ostati v Ljubljani, k^r uijsem imel silnih opravkov, ker sem uze s'.ar u»ro2nik wSI«»venskega Naroda*, kateremu sem od dasa do casa tndt kaj gradiva poslal za „domaee uovrceM ali nrazae vesti", nijsem hotel zamudtti Iepe priiozaosti, da bine ogleda! tega velikega vaznega niroJnega z;*voda. Posebno pa sem si hotel svojo radovedmwti na-pasti s tern, da bi od obiicja do oblicja izpoznal ti^te »o2e, ki BSlovenski ^arod* ia aTednikK pisejo iu#ka- pravem tiasu. Gospodom pa, ki nam nijso vkljub tir-janju po Iistnici poslali zaostalo •naroenme, ne bomo samo ustaviii list, amp*k tirjali jib bomo, && bo trebn, in zdatuejii nacin. Nekaterim gospodom bomo poslali vrSoeo« na ogled in jib proximo, da nam list vrnejo, c9 ne marajo naroeiti se. Nekaten odlidni rodoljabi iz Tolminskega in s Krasa zagotovili so nas vsakovratne tudi matorjalne pod-pore, kar za jim tubaj presreno hvalo izre^emo. Druge prijateljo po dezeli pa prosimo, da nnm pridobe po mogodosti dosti in takih naroenikov, ki bo-do pret;ej pla^ali narofnino, kor poskusili smo, kako tezavno je tirjati zaostale uaro<5nine, Se tezavuejie pa je za ui'cduistvo, fio zraven nepiatanega truda za nre-dovanje list.* pride ie skrb, kako so bodo pokrili me* seCni veliki itroSki; zutorej je domoviiiaka dolznost rodoljubov, da se predplauuo narodujejo, da list no spravijo v zadrege. Najbr^e bodo z novim letom na-stale pri *Soai" kike osebno upremombe. kutcro pa ne bodo nobene va^nosti glado zadrzaja lista, ker so-dajui urednik in vsi dosednjni sodulalci bodo eden do druzega polniii razno predale lista. Koneuno vo§L'imo $e vsem svojim prij.iteljom do-pisnikom iu narounikwi prav veselo praznike in da bi srefino skU»riili staio leto. Prvi dan novega leta se zopet vidimo in prinesomo' voSeJ'la za novo leto. UredniStvo in upravni§tvo BSotiett. V Gorici 20. dec. 1873. Razprave nasega de^elnega zbora so vrLe letos posebno pocasno, da ne reLeuio leno. Imeli smo uze sedem sej — in koliko stvarij je resenih ? Skoro no-bena vaznn, ce izvzunemo morda peticijo zn odpust davkov in za pidp»re i^ drzanega zaloga, kntera pe-tieija vicgne po svojili n.islcdkih vazna postati, ako se sprejmejo v drzavni prora6un obilni zoeski za javna potrebua in koristua dela na (JoriSkem. Se ve, da bi teri bi momli po opisib tiasih klerikalnih listov sami petrolerski, pro->tomavtarski svobo lo LiIh in prokucubi biti. • Pa kar vstopim. Vrata se mi olpro v veliko, ?i-soko, prostom >. svitl«> sobo. V gorenjem koncu stoji velikanska pisalna miscri, na njej lt»zi pol no razliSnih rumenih, visnjevih, zelendi, sivih brosnr, vezinih knjig, slovenskdi, neuiskih, cL';kih, pjjsktb, hrvatskih, srb-skib, ruskih, itd. casopisov v najvedjem neredu eden poieg drugeg-t: nSocaa se tukaj brati z ^Glasom", „Neue freie Presse* s ^V^terlandom". „L' Isonzo* z „Deutsche Zeitaug^, „Xarodui listi* s „Pokrokom," ^Gittadmo8 se srbsko .Z'Jtstavo", „Gla8 Grnogore^4 se T,Zgodnjo D.uiicou, BObzor" z ljubljanskim „Tagblat* torn", „Puiitik4 s „P. LI »y.lorn*, nSlovan* s „Tages-posto", .Novice* s .Triesterico" in tako dalje Bcum gratia* in infinitum. Takfga genijainegi nereda se v svojem zivenji nijsem v;del! Pri raizi je s«del aroben, crno oblecen, mlad moz, s hrbtom proti meni obrnen in zatopljeu v korekturo velik'jga, grdo p.sianega ma-uusknpta. Po tkdi, na obeli strimeh njegovega stola j". nastlano lezalo polno raztrgamb pisemskih zavitkov m razkosanih kuvert. Ni dt-sno in levo ste stall manj-si mizi, poleg katerib sta pisaia in br^kala dva mlada moz>«, kakor s«^m pozneje izvedel,: tiskarnicni koroktor in uredni§ki pre3tavljavec. Ob steni vstopu nasproti se je vzdigala visoka stelaza, napalnena z vezanuni i nevezanimi knjigami, tik nje pa druga §e visja, po katere predabh so razlicni stari casopisi zlozeni. Ko stopim v sobo, se nobeden teh treh gospodov ne ozre, nobeden ne pogleda. Pozdravim, eden vstane m me gleda ter pravim: „Ali nij gospoda glavnega uredmka Ju'rSida tukaj?11 wBProsim!a* — se mi nekako resolutno odreze oni mladi, mali moz, ki je pri veliki mizi pisal ter se i nam najljuWe tako delo bilo - prodolska zoloznica. Una bi mnogo zasiuzka (lain naSim rovnim obrtnikom in delalcem iu ob enem bi neizmerno pospesda in stal-no zavarovalh blagostanj.j nasi dezeli. Zato so menda tudi poslanec R i 11 e r iu tovaruSi porabivfii to priliko sprozdi predlog, da sj zopdt prodloft peticija dr2av-neinu zboru v do^ego omenjoue zele/.nice. Nokoliko jib je pae izpodbudila tudi ouaka poticya, kutoro je skb-nil in odposlal solnograSki d..iK. zbor, lei ima gotovo veliko manje vzrokov zanimiti in potezati se za pre-dolsko ^rto, knkor naS. Da bi le iskrene 2elje celo de^ele, katero je na§ dozelni zbor uze v tolikib nnjnih in tcDitfljitih proSnjab izrazil, m ostale za vho vednu case — pin uesideria. h mej vsub «liugili predmetov, kutera je dozdaj rt§il ruiS dez, zbir, nij vrodtio omeniti drugega, nego k vedemu postave zostran vrejenja in vzdrilevanja dm* 2benihi (eonsoreijulnib) j)otij, Te poti so eno vrstole: nStroLke za popravljanje in vzdrzevanje druzbeuih potsj in za piiskrbljevanje v ta namen po-trebnega materijala, vozuih in rocnih slu2eb, imajo sklsidat: lastniki po ineri izravmh davkov dotiduih po-vr§ij, katera so po teh poteh zvezaua z javnimi cesta-mi; toda vs.ik lastnik je dalzan skladati samo za tiste kose poti, katere dejiinsko rabi.w Na prvi pogled se zde te dolocbe ne le prav ja-sue, ampak celo cisto naravne; pa <5e se jib bolje na drobno prctrese, se kmalu spozna, da s% ce ue prav kakor strz pred me postavi. Ko vidim tega drobnega, crnikastegu moza s precej dolgimi temnorujavimi zme-denimi lasmi in ma!o nedolzno kozjo bra do, pred menoj stati, se mi nehote ustna malo na smeh poteg-oejo in uze sem se hotel zicaditi: „Kaj vi ste Jur-did!u — k.) me ajVgovo visoko 6elo, zivi pogled in odlocno vedenje opomni, da bi ta mo2 venda:* le uteg-nii Jurcic b:ti, dasiravno sefti si, bravgi njegovega »de-setega bratatt in druge slovenske novele, druga Cega misiil. Povem svoje ime in svojo zeljo. wVeseli me", pravi g. Jurci6, nda ste mi uze veckrat kaj za list poslali. Lupa bvila.K Zdaj sva bila skupaj. Zacna se 2ivah;n razgovor^ nG. Jurcic!", se o-glasi goioglav desetleteu d^cko, ki je v tern v radak-cgo stopil, „g. Jereb (stavski metteur-en-pages) prosi za kouec uvodnega dlanka." BPrecej!" je bil kratek odgovor. Jurcic odtrga kos rokopiia. rNa, po konec pridi ^ez deset minut!" — Ker sem videl, da moza glavnega urednika motim, sera se^hote! priporoCiti. A nij bilo treba. kajti urednik me sam znpodi, reko6: wOprostite, v desetib minutah sem gotov, potem imam eno uro prosto. Ako uteg-net*-, izvohte ogledati si U fias uaio narodno tiskar-uo; po tem me bode veselilo, ako mi cast izkazete, da katero porecemo.—Peljite gospodi k t'aktorju, da mu razkaLe tiskarnico", pravi urednik skoro osoruo k enema m'adib ljudij, ki je pri desni mizi pisal. Faktor g. G e r m i c mi je z veliko prijaznostjo razkazaval obsirue piostore narotlua liskarne. V prvi sobi ima rarnatclj in adm nistrator g. H. Torek svojo pisaruico; Weriheimo/a kam, tfebele kujige, pisma, listnice in nakaznice l^zeco na pis:ivm mizi nam po-vedo, da smo ondi, kder ima ..nervus rerumu cele tiskarne svoj sedez. V drugi sobi so stavci in fantje za tiste tiskovuie, ki ne izhajajo vanarodne tiskarnQ'* neiz^ive, gotovo pa zelo tezko izvrsljive. Ubogi za-panv kateri bodo imeli v svojem ukrezji po 10 in veS konsorcijalnih potij, posebno takih, katere vezejo po-sestva mnogih lastuikov. Presaeto si bado morali glavo beliti, predno izradunijo natancno vse dotidne skla-ddvae operate iu dvomimo, da jib kedaj prav izra- duoijo! , , . , • - J u Naj omenimo iz dosedajuega zborovanja se dveu | jnterpellacij nekolike vaznosti, prve zastran nepostav- . nostjj, latere so zafcrivili vladni opravmki v nasih ce-nilnih komisijab in droge zastran kradene neodvisnosti naSega c. kr. dezelnega Solskega svetovalstva, na kateri interpellaciji bo vladai zastopniki odgovonl o svojem a as a, — in kondali smo porodilo o zcnimivejSih uze reienib predraetib. Predlog zastran zdruzenja obdin je dezelm odbor preklioal isti din, ko se je irael ra/pravljati. Zakaj ? nam mj znano; tudi ne vemo, ati pride ta predmot zopet na vrato v sedajni sesiji. Vsakakor bi pa bila | potrebna temeljita reorganizaoija naiih zelo neredho • razvrSdemh in v zupanije zvezatuh obcio in menda bi veto zupanije ue Skodile, kar spoznava zdaj tudi mnogo tacih zupanov in razumnih moz, kateri so se po-prej Yselej za razdruievanje potezali. Se ye, da bi morala biti reorganizacija obdin dobro premisljena in z ozirom na vse krajne in druge razuiere izvrSena, kar nij prav lehko in se ne da cez nod pretebtati in do-gnati, ( Predlog zastran nekaterih prenaredeb v Sulskih postavah pride po praznikib na vrsio; odsek, obstojed iz celega zbora gajeuze dogotovil in zato nij dvombe, da bode sprejet. Nasvetovane prenaredbe so v kratkem sledede : Otroci morajo Solo obiskovati od izpolnenega se-stega do izpolnenega dvanajstega leta. Dezelno Solsko svetovalstvo sme skrajsati das dolznega obiskovanja od izpolnenega Sestega do izpolnjenega desetega leta ali pa od sedmega do eoajstega leta, kder zabtevajo nujne okohSdiae. StroSke za zidanje in vzdrzevanje Solskih poslopij, za njihovo najemidino, snazenje, kurjavo svedavo in opravo za stanovanje uditeljskega osobja ali dotieno odSkodnino imajo skladaii obdwe tistega solskega o-krozja, v katerem je Sola. Ako ne preskrbe Solske obdine, ima preskrbeti za pladilo navedenih stroSkov okrajno Solsko svetovalstvo, nalagaje in pobiraje na njihov radun priklade k davkom. Place uciteljskega osobja in vsi drugi stroSki se zalagajo iz okrajue Solske denarnice. Solske obdine bodo razdeljene ne ved v stiri am- j pak v tri vrste. NajmanjSe uciteljske letne place zria-Sajo v obdinah prve vrste 600 gld., druge vrste 500 gld. in trede vrste 400 gld. 8amo pri tistib Solab, katere imajo po 3 ali ved uditeljev, bodo dobivali ravnatelji ali oaduditelji opra-vilne doklade in sicer v obdinah I. in II. pladne vrste ravnatelji po 200 gld. naduditelji po 100 gld, v obcinah III. vrste pa prvi po 100 in drugi po 50 gld. Kedor katero solo vodi, tenia se mora preskrbeti stanovanje, obsegajoce aajmanje dve sobi in potrebne pristranske prostore; de se ma pa ne more najti ta-cega stanovanja, gre ma odskodoina, znasajoca 20% najmanjse letne plade v doticni obcini. Nadaditeljice ia uciteljice se bodo smele s pri- I voljenjem okrajne Solske obiastnije — moziti, kar jim je po sedajni postavi prepovedano. | To so nasvetovane prenaredbe, katere bo zbor | skoro gotovo potrdil; ali bodo tudi na Dunaji tako I sre3ne, to je drugo vprasajje. | zalozbi. V tretii, veliki dvorani, trije stavci in eu u-denec neprenehoina stavijo , Sloven ski NHrol", eden uvodne cianke in listek, drugi poltticni pregled, tretji dopise, cetvrti razne in domace novice, vse krizem. Vedkrat se ve se morajo tudi v delo deliti in rokopis kar razrezejo ia razdele. Pri teh stavcih pomaga Se ved tiskarskih fantov, ki v redakcijo po rokopise Ietajo razne korekture opravljajo, drke razmecejo, id korek-tare nosijo ter poleg tega tudi na mrlicib, tujcih in-seratih in drugih duhovitih stvareh BNarodovea cetvrte strani svojo tiskarsko umetnost poskaSajo. Faktor rae pelj8 dalje v cfilvrto prostoroo sobo — mej maSine. Ce je uze tiskarnica sploh zanimiva, po tern je ta od-delek najinteresantneji. Napreje sem si ogledal veliko tiskarsko preSo, ki je tako uravnana, da vse Stiri sfcrani „Slovenskega Naroda* na enkrat tiska, da dva eksemplara na enkrat iz preSe prideta. Ker pa zaene svoje delo glede wNarodaft stoprv zveder, semjo sklenil prot: nodi Se enkrat gledat priti. Na drugi masimi se papir gladi, na tretji v kosce reze. Cetrta masina je prirodua preSa za manjSe tiskovine. Vse so izdelane v fabrikt v Londonu ter tako osnovane, da je lehko goni dloveSka mod alt pa sopar. Na sredt sobe stoji dolga miza, ob kateri dve mali deklici in hlapec, ki je ob enem nredniSki stuga in raznaSalec lista, zavitke pripravljajo, po poStah urejajo, poStne marke ualepljejo za vederno ekspedicijo, ki je prej ko v dveh urah go-tova. Poleg te dvorane je Se postranska soba, kder le maSine snazijo i papir namaka. Okolo dvajset ljudij ta dels, vse razdeljeno in vsak svoje, kakor kolesca pri nri. 8& ministorska razpisa, a katerima je bila reSena zborova peticija za prearavnavo naSih srednjth Sol na nurodni podlagi i« oiborova pritozba zastran {novega ucne^i nadrt* za tukajSnjo uciteljsko pripravniSce, bode zbor dostojno odgovorii s peticijo na jah najmanjSih vaSdaiskdi starssinstev. Ti» kaze, de ne kij bujega, vsaj vehko mladnoat in izpodriva naem strani zborovo dostojnost v oceh obcinstva, na drugi strani pa vaz-uost in veljavo zbororih sklepov na viSein in najviSem raestu. "_________ Dopisi. Iz Sela 21. dec. [Izv. dop.J Olovoski napredek je priSel skoro do vrhnnca; ta napredek se posebno za-pazi v mestih in tudi po dezeli na NoraSkera, Anglez-kem, v Svic: itd. Le pri nas na d^.elt se se prav raalo sluti tega napredka in jo team uzrok deloma vlada, kateri, m>ram > hoditi, ako noceino pasti zopet v suznost, iz katere smo se komaj nekoliko izkobacnili: mi moraino staro kopito od sebe vreci in urno se poprijeti uovega napredka. Nij dolgo od kar so nam kmetom nekteri sloveaski izobrazenci in iskreni rodoljubi prizgali luc svoboie, oni nas po dasnikih in kujigidi vedno ude; a nam se nij zanaSati, da nas bodo ti izvrstrti mozje sami resili iz temote, de jih ne bomo tudi mi km^tje krepko podpirali. -Zatorej pa moremo tudi mi delati in se bistro popri-jeti tega, kar nas oni, ki so uaSi prijatelji, uce. Cu-diti se sicer nij, da mi ubogi slovenski kmetje nic kaj ne znamo ceuiti zlate svobode; saj smo tisud let zdi-hovali kot snzni potl jarmom tujih gospodov in znano je, da se dlovek vsemu privadi, tudi suznosti, da se suzen ne more tako hitro poprijeti sirobodiie samode-lalnosti. Vendar pa bi morala one kroge, ki so imeli oblast v rokah, vest pedi, da so cele narode tako za-nemarjali in v Avstriji bi bilo dandenes vse drugade, ko bi bill vsi narodi svobodni in eiiako omikant, ko bi bda visoka vlada vse narode podpirala, vsem enake pravice podelila in skrbela, da se vsi narodi po svoje omikajo in napredujejo, kajti napredek in omika po-mnozuje blagostanje, to zadnje pa Siri mir po dezeli in uzrokuje, da zlocinstva pojemajo in da se siri vrsta dobrih, pridnih in koristnih drzavljanov. ^eleti bi bi bilo tadaj, da bi nam vlada sama po vsej modi pomagala do omike in napredka; a cm tudi pogreSamo vladne delalnosti na tern poji, zarad tega ue smemo mi spati, ampak delajmo na vso mod, da si sami pridobirao te svetinje. Z itoraj, pa ztvili • Ko se povrnem v redakcijo, je sedel g. Jurcic pred celim kupom pisera in kart ravuokar s posts prinese-.iih. Bdo jib je najmanje 20. Naglo jih je trgal, naglo pregledal, nekatere kongiral in stavskemu fantu za v tiskarno izroeil, druge zaprl v pult, nekatere vrgel v zakurjeno pec. Nij sem mogel kaj, da bi se tej obsirni korespondenci ne bil na glas zadudil. Urednik mi pravi, da to se nij veliko, da ob dasu volitev je pre-sel malokateri dan, da bi ne' bil prejel po Se enkrat toliko bstov nekoliko za dasopis nekoltko privatnih in-formacij. Po tern pohvali svoje dopisnike, ki so se uze tako oavadili, da se v njih kraji nikoli ne zgodi kolikaj vazna red, da bi je brz ^ne porocaii. Poslati kratko iistnico, to je lebka in nagla stvar, listu je pa s tern vendar jako ustrezeno, ker mu je po tern mogoce, da prinaSa mnogovrstnih novic iz vseh ^slovenskih krajev. V nekateri Stevilki je porabljenth 20 dopisov mej ve-like in male stvari. Vdasi pak je tudi veiika susa. 0 inraku stopim zopet v „narodno tiskarno". Ma-Sinist mi razkaze vse skrivnosti in prednosti velike maSinp, ki je bas svoje vsakdanje delo pricenjala. 0 6. uri se zacne list liskati. Dekleta in dedki so ga kar sproti zgibali in zavijali. Na vprasanje, kedaj delo dogotove, mi pravi maSiuist: „Do 9. ure je list na-vadn> natisneh, do V210 na poSti; do 10 uri mora bit; na poSti in dez nod se razpelje na vse kraje, zju-traj ga pa v Ljubljaui razdele". „Ce ga prej bridi ne pograbijoi" godinja hlapec, ki kolo pri maSini vrti. Dolgo dasa sem Se opazoval, kako naglo je Slo kraSki rodoljubi; oni so uze lopozadilisi patglidtina boljso bodocnost, ker kakor smj citali v So5-, out hodejo mUuoviti lastuo /avarovalaico za zivino. R ivuo pred 2. letomi je tukajSni mladi obc. svetoralec g. Anton Ber-buc sprozil enako misel za zavarovanje govel. In res pri shodu vseh obciuarjev v Berbucevi hisi, po dovo-ijeoju g. podzupana, bilo je vse navduSena in rado-voljna tega koraka. Nazadnje kadar se je zacelo na-tancneje o pravibh razgovarjati in pri dragem shodu na-men drustva bolj uresniditi, se oglasi ves das mej raz-govorom molded, trmast, svojeglaven mozicelj, sicer poSten, in razsijal je tursko surov'ost, tako da je vse podetje drustva vnidil, in da osnovatelji druStev delajo za svoj zep itd. Tako vidite, dragi, kakoSno nezaupanje pri-nesejo v dezelo ljudje ne slovanske zavarovalne banke. Bog ozivi zopet blago misel drustva gosp. Berbudu in skupneotu staresinstvu se gosp. F. Lebinom zupanam, pravim narodnjaka vred, da bi se zacelo vazno podetje drustva bolje na trdoji pidlagi, di ue bi raogli ue-slanci ijiidstvu pravega namena pregrajati. Ro^, potrebuo bi bilo, da bi se sreduji V.ipavci vzbu tili u rakove zi-beljke in ne ziosttjiti vselej zalnji. Di'ii^tva so erlino izvrSevanje dloveske narave, ue drugo ne, nam kazejo iiuvvlje, kako druStveno hrano spravljajo. I)a bi tedaj mi Slovouci v letu lt374. boljSe na-predovjili, kakor smo dozlij in di bi bilo loto 1874. ztiameuito v zgodovma kmetskega napi.dk-i na Gori-Skein, t> vosdi svojim sobratom _________1gubila, ostalo je le par dobrth prija-teljev. Jaz povzdig.iem kozarec, poln dobrega kraS-kega terana ter pr»viia: Bog zivi vas vse, ki vred delate „Slovenski Narodi4 katerega mi na dezeli vsak dan tesko pridakujemo in radi beremo, tako da ne vem kaj bi bilo, ko binas Sloveuce nesrefca za.lela, da bi ga ne bilo." „Ta nevarnost je uze prestana, pravi J. NaS list je zdaj uze neizkorealjiv. Mi napredujemo od dne do due gledc dusevne in mater.j line podpjre." .Ali ugodno vaSe stauje nij, dudsm se kje jemlje-te vsak daa „navduSenja" in neumornosti, ki je je vam treba". „Da, odgovori, vdasi so uze treaotki, ko si dlovek z fiotvoseni zeli, da bi nikdar politikar iz profesije ne bil postal. Kajti kdor hoce mirno ziveti, zivce v redu ohraniti, in zadovoijno nlistrovati, ta naj ne postane novinar. Ali tudi veselje ima dlovek z delom, vzraste se z njim, da sam ne ve kako. Novinarstvo je kakor lepa zena, katero dlovek sicer v zakoa ne more vzeti, kater.i ga vedno vznemiruje, a jo vendar ne more pu-stitu Ko bi mi svet ne vem kaj ponujal, pisanja bi jaz ved ne mogel pustiti. „In na zdravje!" je odmevalo, kosmo pili zadnjo daSol _______ Dr. A.-n, i leto razpravljala, toda iz Tolcoina se nij nihce oglasil, da bi bil tukaj§ni stan razkril. Na to je bil odgovor tale: Vecitia mora vselej pravicna in obzirna, posebno med dezelaoi biti. Tu-kajsni okraji so v poprejsnih oasib vedno v dezelno kaso zakladali, pa skoro wkdar sejim je kaj povrnilo, vse so uzivali spodnji, posebno iurlauski okraji, torej bi morali zdaj vsi to v ozir jemati. Ce nij drugace pomagati, naj za te kraje stara postava §e ostaue ye-Ijavna, inspreiu.m naj se za druge tri glavarstva. Konecoo pr-.b'ne temu eden se to: Iz vsega, tega se vidi, kako opravieen je federalizem v Avsniji, uze v tej majbni kronovini so take razlicnosti, in tezavno je eno in isto postavo skleniti, da bi bila vsem okol-nostim in razmeram pravicna. Avstrija pa ima muogo razlicnih narodov in krouovin, torej je nemogoee in nespametno, vse istim postavam podvreei, ali jib pod en klobuk v tern obziru spravjti. Ti pogovori so pisatelja uajbolje zauimuli, za to jih priobcuje; Se je poizvedel, da so se,te dui volitve ? obcinskd zustope v tern glavarstvu . vrSile, zupaoi pa nijso Se izvoljeni, le staresme so. Mej tern easom go-spodarijo se atari zastopi, pnpravljajo vse za preduvo novim zupanom, katen bodo izvoljeni precej, ko naj starejsi staresme sklicejo nove izvoljeuce. Slisal sem, da vecidel se jih je malo volilcev udelezilo volitev. To je dokaz, da se mj se ljudstvo dovolj izdramilo iz stare nemarnosti. Naj bi ljudera vsi vzbujeni moze pri vsaki priliki razlagali, da pri volitvab zaceuja svoboda, torej blagor in napredek.______ V Tr*tu 28. dec. [Izv. dop.] Nasi Italijani vedno tozijo, da harmonija mej okoltco in Tratom mrzi ter pripisujejo to ediuo le Siovfcucem; tudi jaz to potrju-jem. Da pa so okolicani Jcrivi, to pa uij rus, zakriviH so mescaui, ker nijso v mkakor&ueui obziru pravitim okolicanom. V vzgled naj bo tirjatev (slovenske stoiic« na realki, laski treiji razred v Rojauu po odpadutku Ferlugu in lahonu Buninu so sleparskimi podpisi pri-dobljen, katerega je mestuo atarefiinstvo vkljub Na-bergojevemu protestu privolilo; davki, s katerimi je okolica preublozena za pliu, tlak in druge reel, katero nijso okolicanom v nikakorson korist, in vedno sovra-stvo vsega, kar je sloveutikegii, kakor Bil no polasconjo okolice, vse to da povod da se okolicani odvracujo od mesta, na kar jim tudi jaz svetujem in gorko pripo» ' rocam, ter bom veduo v tern zmislu glas povzdigoval. Ker mestui gospodje necejo Vant za vase novce, a katerimi mestno blagajnico polnijo, dovoliti uarodnib L pri.iateri so se obravnavale nekatere zaninuve stvari. Tako na pr. je RLaib. Z.u naznanila, da je znani trgovee Ivaa V i I b a r iz ban-kinega ravnatelj^tva izstopil. G. Vilhar, ki se sedaj-nim gospodarjeujem pri baoki nij zadovoljen, je re3 botel iz r«.vnate;J5tva i/stopiti, toda ker .se je odbor bal, da bi izstop znanega denarnega trgovca prevec brupa ne narcdil, ga je prosil, da naj Se ostane vsaj do obenaga zbora. G. Vilhar se je tej prosnji udal. | Dalje se je sklenilo, da se januvarski kupon izplacain sestavi bilanca, ki se bode predlozila obcucmu zboru maja meseca. Strogo sejejjtudi nalozilo vsum bankimm uradnikom, da ne sincjo v nobeuem casopisu za banko nitijproti banki pisati. 'fa sklep je obruen predjvsim zo-per bankiaega biagajnika g. Kadilnika, ki je pred kratkim v slovenskib klerikulmb hstib glavnega ravna-telja T r e u e n s t e i n a prav arogantno in hudobno napadel, tako da so filistri o baukmem osobji prav poredne opazke detail. Kako je z bankinim premo-zenjem, o tem vam danes se ne morem porocati, ker so si zbrani odborniki dali mozko besedo, da o tej zadevi — molce. Zakaj, to bodo sami najbjlje vedeli. Kedor mo lei, desetim odgovori Ljubljanski filistri so te dni nasli mastno kost, katero z velikim veseljem obi raj o. Znani konfuzni pridigar, kanonik in stolui dekan 2upan je namred pri tukajSoji okrajui sodniji zaradi zaljerie casci svojega sorodnika, trgovca Meier j a obsojen na 20 gold. I globe. Trgovee Meier j« namre& po smrti svoje ma- tere prejel anoniaimj listnico, na kateri je bilo mej drugim z&pisano, da se je pri niatermem pogrebu yedel „bubiscb, gebassig, geiaein> und arrogant" in ker je oskrunil grob svoje matere. Dva prisezena izvedenca sta rekla, da te brezimoe karte uij noben drug clovek pisal, nego dekau 2upan. Vsled tega je bil obsojen. Vsa zadova je famiiijarna, netefina. Trgovee M$ier si •s to to^bo bo/Hcaih poticnij oslalil, dekanu ^upanu jo je pa ogreail, Vendar mozu ielim, da bi ma prav dobro t< knila. > Politicni pregled. Vsled bligiyih praznikov in poCivanja dr^. in dez. zbovov, kateri zadnji so skoro vsi odgodjeni do prvega tedna po novem lotu, jo notranja politi-ka suhoparna. Uradni listi naznanjajo od Njib Veli^anstva potrjeno postavo o dr^avni pomoCi in o dotiSnih posojilnicab in postavo zaradi triraesegnega pobiranja davkov. Nove dopolnitno volitve v tistih ceskih okrajih, kder so mlado6eski poslanci polozili mandate, bodo 10. januvarija d. J.; BtaroBeski listi na to delajo, da ne bi bil nobuii popvojgnjih mladofieskih poslan-cov izvoljen, najbr^e pa bodo zmagali MladoCebi. Mladofehi nasvetujejo tudi kompromis mej obema navodnima strankama, naj namrefi stari odstopijo od sklepov, da se no sine vec voliti noben MladoGeb in da ceski poslanci po nobenem pogoju no smejo v dei ali dt^. zbor. \i tega kompromissa pa ne bo najbiie nic, ker StaroSehi so tako trmasti, kator Btaroslovenci. V rjeskem dei zboru, kder sede sami Nemci, je nemSki ustavoverni poslanec Heiurich ostro obso-dil ustavovornd vlado, krivico delajodo, kakor so de-legiranje porotnih sodny*, vojaSko ukvartiranje itd.; sklenil je svoj govor: minister Lasser jo rokel, da !5na namestnik Roller voditi mec" boja in meSmiru; jaz verujem da zna c. kr, namestnik voditi mefi boja, ne vernjem pa da ssna voditi ineft miru. Na I Ceskem vlada mefi. To so besede ustavoverca, in lebko je misliti, da so te besede padie, kakor strela. h jasnega mej zborhiko, kateri so otrpnjeni za pravico. Besede Heinrichove delajo hrup po vsih dasnikih in delajo jasno svetu, kaka krivica segodi Cehom. V moravskem de2. zboru se budo Sesejo. Ker se je namestnik nekam surovo obnasal proti slovanski opoziciji, je zabteval dr. Prazak, ;da naj ga predsednik okrega in posvaii. V galiSkem de2. zboru je padel predlog, da se protestira proti di-rektnim volitvam z 52 proti 73 glasovom in je tedaj galiski dez, zbor odobril direktne volitve. Ve-lik brup je vzroCila novica, da je v preiskoyalni zapor dejan vitez Offenbeim, ud upravnega sveta zeleziiico Lvovsko-Czernoviske; nasi ditatelji se bodo se spomiiyali, da je bil tudi Giskra v omenjenem upravnem svetu in da ^ mnogo ustavovemih cele-britet uplcteuib v ono /*devo. Proces Offonbeimov bo marsikaj na dan tiral, kar bo skodovalo ustavo-vercem, ker bo odkrilo, na kak naein stranka^ ki itna krmilo v rokab, prisvojila si toliko oblasti in mogocnosti. Na Ogrskem sta ministra Tisza in Kerkapoly ostala pri demisiji, katero je konefino cesar vetidar sprejel in izrofiil ujibovo poslovanje predsedniku mi* nisterstva, Szlavyju. Slisi se, da nas cesar posreduje mej pape^em in italijanskim kraljem, da bi se sprijaznila in po-ravnala oba najveCa nasprotnika; a ta vest je malo verjetna. Papez je imenoval ve6 kardinaloy; mej nijmi so nadskof Solnogradski, ogrski Primas iu papezev nnncij na avstrijskem dvoru, Falcinelli. Bismark jo v pruskem zboru klerikaicem levite bral; oCital jim je, da hoeejo pape^evo vladarstvo po vsem svetu, pa da se to ne strinja z nazorl dr|av, posebno pa takih ne, katerih drzavJjani so. raznib ver. Nekdo mu je odital, da je pred 25. leti drugace raislil, na kar mu Bismark odgovori, da je to mogo5e, ampak, da je napredoval in da mora kot drzavnik, ki stoji nad strankami, svojo^ rat?spdbo spremeniti po okojj&inah in zahtevah drzavne koristi in novih casov. Ta Bismarkov govor je tako va^en, da ga listi celega sveta razpravljajo. Bismark je postal svetovrii orakelj, in fefii se m(m, da ima ta clovek nenavadne sposobnosti, katere/so Miboze tudi nam Slovanom nevarne. Euski „Grolos" se jezi v eni zadnjih §tev. 5ez srbske politikarje, kateri bi Srbyo radi Ogrski pri- Menili, ne O'irajoc se na resnico, da eJfScTRuska je in more pomagati slovanskim bratom na izhoda, Srbska viadna politika je ,uze dolgo easa Slovanstva nerazumljiva, vendar pa srbski narod instinktivno pravo misli. Na ruskem dvoru prieakujejo obisk nasega cesarja febravarija meseca d. 1. Zdaj pa se delajo v Peterburgu priprave za porofco mej eno Mero ruskega carja z 3.im sinom angtezke kraljice, Tojvodom Edinburgdkim. Razne vesti. i»«IHicn» «lrw>*v« »oc» bo imelo redni leuii ob-cni zbor 15. jairovarij* 1874. Kraj, duevui e.is in dnevni red tega obcnega zbora naxnaniim* v pribodmji Stevilki. V ttutlnioi *«nsi*i je dognana pomvnava, vslcd katere odstopi aedajni odiior in bode skltcan uov ob-cui zbor ua 30. t. m., da voli uov odbor na podlagi pogodbe mej oberaa stmnkatna. Po tej pogodbi *bode bodoei predsednik citatnice g. Jeglic in odboroiki sle-deci gospodje: Vikt. Dolenec (denarnieur), prof. Povie, proL Erjavec, A. flribar, dr. Jakopic, Andwj MarusidV dr. Tonkli, Vodopivec. 2ehmo, da bi se tenia odhorti posrecilo zopet oziveti eitabiico. ja, da Ncmci in Itulijani so le v.besedab svobodni, uikakor pa v dejanji. Pnmerjij s tern, dragi citatelj, le trzaske poslauce in njih vedeuje. - i>ciiui»rica. Gospod dr. Bazlag je po^Ial v Go* rico 100 iztisov knjige, ki ima rn^Jov: Pesmarica v drugic in poamozeno na 3vrtlu dal in zalozil dr. J U. Kazlag, udvetuik v Ljubljaui, cena 00 ki. km 137& Ta knjiga obsega vse pesoi, katere se pojejo nr tudi druge za katere bi se dab iepi napevrnapraviti. Gorko priporocamo to zbirko vsi mladini, posebuo pa pevcem, katei; potrebajejo pn petji vec kitic, pesmjt>.-k'i bocejo jo peti in so ne spominjajo besedij. Pa tudi drugim bodo komtiie te bukv.ee, ker imajo p.sai uastb prvib pesnikov; te prebiratt je potrebno in tudi pnjebuo vsa-kemu. Vsak tudi zefi, da ima pri rokah tako du§evuo brano. Dobiva se ta knjiga v Gonei pri kngotrzcu gosp. Patexnolh-ju, in- v eitaluiui pti cuvaji. Yabiuio torej vse prijatelje in prijateljice nase lit-iratuiv, naj hitro pokupijo te iztise. VJiBSy Ceuik mmnega l>l«i^a na gorUhem irgu, 25. dec. IT ikr. Pscnica krasfca, vagan -a\ m „ gorska „ ... y| 50 Tnrsica domaca „ . 2 30 2 40 Jeemen eel ff ... 2 - 8 m I 35 i 40 Fi2ol laski „ . 8 40 „ gorski „ ... 9, K7 R2 . . 9, 50 Kroner nov cent .... 9. m Seno „ , 1 Slama „ 1 Slanina [§peh] doma6a 'v.- cent 43 _ „ amerikauska „ 3s* _ 22 __ „ telo, „ ... . 14 „ 18 . Pivo pradsko „ ... 9 60 Ri2 I. vrste po 13 II. vrste po 12.50 HI. vrste po 10.25 IV. vrstc po 9.50 V. vrste po 8 fl. Moke iz Ritterjevih mlinov v Strmlcah. Se zakljemr St. I. po 16.70 St. II. po 15.40 St III. po 13.60 St. IV. po 12.50 St. V, po 10.90 VI. po 8.40. Brez zakJja: Otrobi drobni po 3.30 otroM debeli po 3.— fl. Listnica npravniStva. Opominjamc §e aledece dolznike, da nam do konca leta plafiajo zaostali dolg; MaraS SoM v Steverjanu za 1. 1872 f. 4.—; Podbrscek Janez v Dol. Cerovem za 1872 f. 4; Marega Janez v Steverjanu za 1872 f. 5; Strgar v Mramarjab 1872 f. 3.10; Princic Jawz v Goreiijem Cerovem 1872 f. 4.70; Pintar Anton v Stevrjanu za 1872 f. 455; Mizerit Aug. v Steverjanu 1872 f. 4.30; Coccdi v Gorici 1872 f. 4.60; Drufovka Martin v Sksverjauu 1873 f. 4.60; Bastjan Kumar 2 Steverjanu za 1873 f. 4.60; Bregant Jakop v Podgori 1873 f. 4.60; Jarnej "Crohn, u^itelj na Obcini f. 10.4; J. M. Perluga v Rojanu f. 6.60; — Ooriske naroemke, ki so se kaj dolzni, posebno pa nase mlade prijatelje, opominjamo, dapo-ravnajo svoje dolge do kon^c lcta, ker neracU f bi se v novem lettt listnico dolxnikov nadaljevali. — 0DVETNIK Dr. J OS IP JAKOP 10 fi.r/jiuiijti ml. 4ilidii&.«^%ti.