Poštnina plačana v gotovini. Stev. 34. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske fCmefske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Uhaja »»ako iredo ob S. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Pinnein« Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarieva ulica. Katoliški shod. Vsi verni Slovenci se bodo v nedeljo zbrali v Ljubljani. Katoliška vera pomenja za Slovence v zgodovini in v sedanjosti tako ogromno silo, da je takorekoč druga narava našega naroda in bi bil brez nje že davno zapisan propadu in smrti. Slovensko ljudstvo to več ali manj zavestno čuti, zato se s tako ljubeznijo in udanostjo oklepa cerkve, njenega nauka, njenih milosti in njene pobude v vsem svojem kulturnem življenju. Ubij v Slovencu katoliško vero, vzemi mu Kristusov nauk, oropaj ga njegovih milosti, odtrgaj ga od životvorne moči cerkve in ubil si Slovenca samega. Celo francoski narod, ki šteje nekaj desetin milijonov, je začel nevarno propadati, ko so ubili v njem katoliško zavest, in če se danes zopet dviga, se dviga v toliko, v kolikor je katoliški. Smrt cerkve v Sloveniji pomeni smrt Slovenije same. Zato pa se slovenski svobodomisleci danes toliko bolj prizadevajo potom sokcl-stva in potom sokolske šole ubiti cerkev v Sloveniji, da bi s tem ubili Slovenijo, ki je ne marajo, kot ne marajo cerkve. Verni Slovenci pridemo v nedeljo v Ljubljano, da s svojim številom pokažemo, da si ne damo vzeti tega, kar tvori življenje našega življenja. Verni Slovenci čutimo, da nas hoče svobodomiselstvo najprej kulturno, potem gospodarsko in končno narodno zamoriti s tem, da nam iztrga katoliško vero. Zato bomo v nedeljo s svojim številom pokazali svojo neomajno voljo, da smo vredni sinovi svojih pradedov, ki so nam s svojo krvjo ohranili katoliško veio in z njo našo ljubljeno slovensko zemljo in blagodonečo slovensko besedo. Nedelja bo namenjena tej manifestaciji naše katoliške zavesti. Ponedeljek, torek, sreda pa bodo namenjeni posvetovanjem in zborovanjem, kako naše delo za katoliško Slovenijo v vseh panogah sedanjim razmeram in potrebam primerno preurediti in poživiti, Pobuda, ki bo prišla z vseh teh že dosedaj dobro premišljenih in pripravljenih posvetovanj, bo tako ogromna in dalekosežna, da bo — kar upravičeno upamo — novo življenje zaplulo po naši Sloveniji, po naših družinah in or- ganizacijah v dušni in telesni blagor slovenskega ljudstva. Zato naj ne bo vernega Slovenca, ki bi brez vzroka ostal doma. Našim obrtnikom! Čez par dni prihiti v belo Ljubljano armada slovenskega katoliškega ljudstva k manifestacijam in zborovanjem. Postavile se bodo smernice v vseh panogah našega javnega življenja za bodočnost. Za vsemi temi tudi naš obrtnik, trgovec in in-dustrijec ne sme zaostati. Prišel bo v Ljubljano, da se posvetuje o potrebah in zahtevah današnjeg ačasa. Zboroval bo v nedeljo dne 26. avgusta ob 7. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Govoril bo gospod Erman o razmerju med mojstrom, pomočnikom in vajencem ter g. Toman o ljubezni do dela, in v ponedeljek dne 27. avgusta ob 9. uri v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12.. Spored zborovanja je sledeči: L Pozdrav in otvoritev. Ivan Ogrin, predsednik Jugoslov. Obrtne zveze. 2. Sedanji narodnogospodarski položaj in naše obrtništvo. Janko Jovan, ravnatelj. 3. Moderne tehnične zahteve obrtništva. Dušan Sernec. 4. Država in obrt. Kari Škulj, narodni poslanec. Obrtnikil Spored referatov vam kaže, da bo zborovanje za vse zanimivo in važno. Ne zamudite torej te prilike ter se ga udeležite korporativno. Posvetovali sc bomo tudi o organizatornih stvareh, V nedeljo dne 26. avgusta se udeležimo tudi manifestacij sprevoda v skupini Jugoslovanske Obrtne zveze. Zbiramo se ob 6. uri zjutraj na Bleiweisovi cesti ob ograji Piccolijeve vile za Slomškovo zvezo, Pripravljalni odbor za obrtniško zborovanje prilikom katol. shoda, PERILO fe pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali uporabljaš pri PRANJU tako milo, katero mu ne Škoduje in ga ne razjeda? — Ali uporabljaš Pasji dnevi. Pod tem naslovom je napisal zadnji »Avtonomist« uvodni članek, ki mnogo več škoduje stvari za katero se »Avtonomist« bori, kot pa koristi. V članku ugotavlja, da se slovenski narod v teku petih let, od-> kar »uganja politiko za zabavo«, ni niti za las primaknil bliže federaciji. Vzroka da sta dva; prvič ker vsaka stranka gleda samo na to, koliko Ima pristašev in zato prireja sprevode in govorance, drugič pa, ker politiko vodi mesto, ki ne čuti potrebe republike in federacije in da bi moral zato politiko vzeti v roko kmet, oziroma delavec sam. Iz članka očividno veje namen—to se pri »Avtonomistu« zadnje čase stalno opazuje — zanesti med Slovence nezaupanje do Slovenske ljudske stranke, s čemer bi se razbila enotna fronta v boju za slovensko avtonomijo in to v času, ko je enotnost in vztrajnost najbolj potrebna. Ali »Avtonomist« meni, da bo s takim razbijanjem, v čemer bi mogel tekmovati s samostojneži najžalostnejšega spomina, Slovenijo le za »en las« približal federaciji? V petih letih Slovenija ni nič doseglal Res to! Še več je res! Tekom petih let se je s sprejetjem centralizma Slovenija celo tako daleč oddaljila od federacije, da je pot do nje neprimerno daljša, kot je bila v oktobru 1918. Tega pa ni kriva SLS, ki tekom petih let ni štela svojih pristašv, temveč jc tako trdno in odločno do današnjega dne vztrajala pri zahtevi po avtonomiji Slovenije, da jc danes vse ljudstvo globoko prekvašeno z avtonomističnim mišljenjem in da so se tudi belgrajski vladni krogi toliko omehčali, da so pripravljeni Slovencem dati avtonomijo — seveda samo z zakonom, ki ga demokrati jutri lahko odpravijo, če pridejo do vlade. Na ta lini pa SLS pri verolomnosti belgrajske čaršije seveda ne gre. Vidi se pa iz tega, da se bo tudi v zaplankanih belgrajskih možganih začelo jasniti. V petih letih Slovenija ni nič dosegla za avtonomijo, pravite. Ali je Radič, ki ga tako proslavljate, kaj dosegel? Prav toliko kot Slovenija. In če je moral sedaj začeti z drugo taktiko — direktnim stikom z inozemstvom, je to samo dokaz, da Y dosedanjo taktiko ni nič dostgcl, kur bi te na zunaj poznalo. Iz vsega tega se samo da sklepati, kako nezmerno težak je boj proti Belgradu, ki s svojim centralizmom ne skuša do skrajnosti braniti samo svoje politične samovlade, temveč v prvi vrsti državno kaso, ob kateri se masti belgrajska gospoda, se zida nov Belgrad in se prenavlja Srbija. Kadar pa gre za denar, je pa boj na življenje in smrt. In tak boj ni končan v enem dnevu, pa tudi ne v enem letu. Sedeti v Ljubljani za pisalno mizo in nergati, je lahko in celo hvaležno delo, toda dan za dnevom trobiti na belgrajska ušesa, da zahtevamo avtonomijo in se boriti proti krivicam, ki nam jih prizadevajo z raznimi novimi zakoni, to je pa vse prej kot prijetno. In to delo so vršili naši poslanci z veliko brezobzirnostjo. Dosegli pa so to, da vprašanje o avtonomiji in federaciji tudi za belgrajske kroge postaja vsak dan bolj pereče in boleče, čemur seveda tudi Radič veliko do-prinaša, pa ne s svojo abstinenco, temveč s številom svojih poslancev in enotno fronto hrvatskega naroda. Zato naj tudi ^Avtonomist« ne ruši te fronte pri Slovencih, temveč naj tako pohujšanje prepusti sainu-stojnežem, ki so na tem interesirani. Koliko bi Radič vprašanje šele pospešil, ko bl pravočasno šel v Belgrad! »Avtonomist« je mnenja, da sc vsaka stranka skuša s sprevodi in govorancar.ti pridobivati pristaše in to da je glavno, program postranska stvar. Zdi se, da tu misli na katoliški shod, kjer bo tudi velik sprevod in -govorance«. Če se pisec ne zaveda, kakšno ogromno silo slovenstva pomenijo slovenski katoliški shodi, potem naj pogleda, kaj so pomenili dosedanji štirje katoliški shodi za Slovence na izobraževalnem, zadružnem, verskem polju, koliko kulturnega dela med malim narodom se je izvršilo vprav na pobudo katoliških shodov in da je ta kultura katoliških shodov najmočnejša obramba slovenstva na zunaj in na znotraj. Narod, ki nima števila, more svojo moč iskati le v svoji kulturi, in sicer vsestranski. To bi :>Avtonomist« lahko vedel. Kar se tiče politikov v mestu, je to navadno demagoštvo; Gospod pisec sam spada med politike »v mestu«, čeprav zabavlja čeznje. Svoj čas pa so ravno tisti, ki so najbolj kričali in še danes kriče o kmetski, drugi pa o delavski vladi, prodali m iaaisiprnejsa prilika za štedosfe! Ljudska posofilnica V Ljubljani, Miklošičeva cesta SI. 6 (Vik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vJotje iu vlage v tekočem računu po brez odbitka rentnetrr. in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja alovenskaposojllnice. Koncem decembra 19^2 je imela nad 116 miljonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih sa -kladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proli menici), na hlooieke in v tekočem računu. 2* slovenskega kmeta in delavca centralizmu. Ni glavno to, če sc politika vodi iz mesta ali s kmetov, glavno jc to, da imajo voditelji srce za ljudstvo, kmetsko in delavsko in pa zadostne sposobnosti. Kjer pa ni sica in poštenosti, tam pa tudi žuljavc roke znajo varati — primerjaj slovenske samostojne kmete v uslavotvorni skupščini. Če pa :>Avtonomist« šc nadalje misli na tak razdirajoč način sc boriti za avtonomijo, naj si poišče naročnikov med samostojneži in liberalci. Radič jc uvidel, da je zagrešil težko napako, ko ni šel v narodno gkupščino. S tem je našim poslancem, ki jih je v primeri s srbskimi le majhno število, znatno obtežil boj za pravice slovenskega in hrvatskega naroda. Vlada jc imela brez Ra-diča večino in je naravnots norca brila iz vse opozicije s tem, da jc sklenila Radiča in par naših poslancev izročiti sodišču radi preostrih izjav zoper vlado. Seveda Radič to napake nc more več s tem popraviti, da bi šel v narodno skupščino, ker jc v rokah radikalov, ali hrvatske mandate potrdijo ali nc. Zalo mu ni preostajalo drugega, kot da na drug način skuša popraviti lo, kar jc zagrešil s svojo odsotnostjo iz Belgra-da. Šel je v London, kjer sc — kakor vse kaže — z angleškimi državniki posvetuje, kako rešiti hrvatsko in s tem tudi slovensko vprašanje. Vse se zdi, da je baš pravi čas zadel. Zakaj Angleži so začeli kazati velik interes za Jugoslavijo — to pa ne toliko radi Radiča, zakaj Angleži s svojimi kolonijami prav nič drugače nc delajo kot Belgrad s prečani. Razločujejo sc pa v toliko od Srbov, da v pravem času vedo, kje in koliko je treba odnehati. Torej za Radiča jim ni, nc za Hrvate niti za Slovence, toda neprijetno jim je, da je Jugoslavija preveč naslonjena na Francijo, kar se ne da zravnati z angleškimi političnimi načrti. Zato so jim te neurejene razmere v Jugoslaviji prav dobro došle. da lahko izvajajo pritisk nu belgrajsko vlado ne samo z velikim dolgom, ki ga ima Srbija še od vojne sem i; Angliji, temveč tudi s hrvatskim vprašanjem. Naša vlada je temu sama kriva. S pametnim gospodarstvom bi v tako bogati državi, kot je naša, angleški dolg žc davno lahko krila, s pametno politiko pa slovensko in hrvatsko vprašanje že davno lahko rešila in bi bila napram zunanjemu svetu svobodna. Tako pa naj sa.aa sebi pripiše. Čc Radič ni našel posluha v Belgradu, si ga je poiskal v Londonu. To nedeljo je imela Radičeva stranka v Zagrebu sejo, kjer se je sklenilo, da sc odobrava Radičeva akcija v inozemstvu. Vlada menda namerava raditega nad vso Radičevo stranko proglasiti Obznano, s čemer se bo pa seveda opekla. Lahko je razgnati eno stranko, a naroda pa ni mogoče. V vsako hišo .Domoljuba'! Tedenske novice. »coooooo o8883ooooooqogoocoo ooooi^^i^Jj Orlovska akademija v soboto ob 8 uri v drarasiiem gledališča d Brezpogojno morajo biti v nedeljo ob pol sedmih vsi, ki se hočejo sprevoda udeležiti, na svojem mestu. Vsaka netočnost in zamuda lahko povzroči v taki množici ogromno zmedo. Zato še enkrat: brezpogojno ob pol sedmih in rajši še prejo na svojih mestih 1 d Dekanija Ljubljanska okolica te zbere na ulicah od cerkve Srca Jezusovega do Zadružne zveze. Vse zastave tc dekanije se zbero pri Zadružni zvezi. škofjeloška dekanija v Simon Gregorčičevi ulici z glavo na Bleiweisovi c. Kranjska dekanija v Cigaletovi ulici ob deželnem sodišču z glavo ob dekaniji ljubljanske okolice. Radovljiška dekanija na Gosposvcl-ski cesti od -Figabirta« do pravoslavne (protestantov ske) cerkve. Moravska dekanija od pravoslavne cerkve (oz. gostilne p:i Novem svetu) do Blehveisove ceste. Kamniška dekanija ob prostori]; velikega semnja do železnice. Kočevska d tkani ja za škofjeloško dekanijo na Gradišču. Trebanjska dekanija za kočevsko dekanijo na Gradišču. Ribniška d tkan tja na Blciweisov i sli cd Rimske ccstc do deželne vlade. Novomeška dekanija na koncu Rimske cestc do Elciweisovc ceste. Seiniska dekanija na Rimski ccsii za ribniško dekanijo. Žušemhcrška deksnija za semiške. ŠfflOijc na Rimski ccsli za žužem-berško, Leskovška dekanija no. Miklošičevi cesti do Pra.žakove ulice, kjer stoji ljubljanska okolica. Vrhniška na Tržaški cesti od tobačne tovarne proti Blcivveiscvi cesti. Cerkniška dekanija na Erjavčevi ccsti od. deželne vlade do šole na Vrtači, Litijska dekanija na Dunajski ccs.ti ob požarnih brambah. d Narodne noše moške in ženski, iz Ljubljane in ljubljanske okolice naj s>. ie ob šestih zbero pred Narodnim domom. d Orli se zberejo že ob šestih razvrščeni po okrožjih na Bleivveissovi cesti od Narodnega doma do prelaza na Dunajski cesti. Za njimi Orli v civilu z zuaki. Pol-kroji niso dovoljeni. d Orlice se zberejo ob šestih na Me-dijatovem dvorišču, odkoder že ob polsed-mih odkorakajo v Knafljevo ulico. Pozneje ne morejo več, ker bi sicer morale sekali sprevod. d Obrtniki se zbero na Bleivveissovi cesti za muzejem. d Kolesarji z okrašenimi kolesi se zbirajo od Trubarjevega parka do Mladike (ob železnici). d Vozovi naj ne vozijo v meslo, ker se bodo težko izogibali. d Orlo in Orlice in vse prijatelje orlovsko organizacije opozarjamo na orlovsko akademijo, ki se bo vršila v soboto zvečer ob osmih v dramskem gledališču. Cene so običajne kakor pri drami. Spored je sledeči: 1. Vajo z zastavicami. 2. Pariške pro-sie vaje. 3. Deklamacija. 4. Orliške skupinsko vaje (krožek Kanmik). 5. Drog. 6. Skupinske vaje (odsek Jcsenice). 7. Ritmično rajanje (krožek St. Peter). 8. Deklamacija. 9. Simultane vaje na treh bradljah. 10. Ba-toni. 11. Alegorična slika: Buditev kralja Matjaža. — Sodeluje godba Dravske divizije. — Vse prijatelje oriovstva iskreno vabimo, da se akademije v čim večjem številu udeleže. d Dijaški pripravljalni odbor za katol. shod objavlja sledeče: Vsi udeleženci-dijaki imajo priti v Ljubljano v pelek, dne 24. avgusta zvečer z vlaki, ki so bili objavljeni v zadnji številki »Domoljuba«, ker priredimo ob 21.45 na kolodvoru slovesen sprejem. Za prenočišča zveste ob tem času. Priporoča se, da prinesete s seboj odejo. Zadnje dni bo poslovala naša posebna pisarna v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. Ker je v soboto že ob sedmih zjutraj sv. maša in skupno sv. obhajilo, naj opravi vsak sv. spoved doma. V nedeljo, dne 26. avgusta so udeležimo korporativno manifestncijskega sprevoda. Zbiramo se akademiki in bogoslovci v Šubičov' ulici med deželnim muzejem in poslopjem policijskega ravnateljstva, dijakinje pa na HIeiweissovi cesti ob ograji deželnega muzeja. Vsi morajo biti na označenih mestih točne ob šestih zjutraj. Ta teden zasledujte vse notico v Dijaškem vestniku »Slovenca?. d Shodi SLS so se vršili pretekli teden pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah, pri Sv. Bolfenku, v Gorčovi, pri Sv. Lenartu, pri Sv. Ani v Slov. goricah, pri Sv. Trojici, v Št. Jurje. v Slov. goricah, pri Sv. Jakobu, v Žireh. Ljudstvo povsod soglasno odobrava odločen boj naših poslancev za avtonomijo in jih pozivlje, naj neustrašeno v tem boju vztrajajo. Vsi udeležniki izjavljajo, da hočejo v boju vzdržati do konca, dokler avtonomija ne bo dosežena. d Ivilava država. »Slovenski Narode jo sil lo razkačen, '.ter ugleden angleški ča-sojiis imenuje Jugoslavijo kilavo državo. Ta angieškt list zvrača krivdo na Srbe, ki da io popolnoma nezmožni voditi tako veliko državo. Tudi nas je sram, da nas v najugladnejših državah sveta zmerjajo s kilavci in nam ni čisto nič prav, da smo povsod izgubili kredit. Zakaj izguba kredita stane drage denarje. Toda kaj moremo pomagati, če jo pa očitek resničen. Zakaj ugled države se meri po vladi. In ta vlada je tako do dna korumpirana, nasilna, be-sedolomna, omejena, koritarska, da je ki-lavost zanjo še prečasten pridevek. Ko bi pa dotični angleški list poznal »Slovenski Narod«, njegove Sokole in ujujevslce učitelje, ki vsi mahljajo z repkom pred to bel-grajsko omejenostjo, korupcijo, besedolom-nostjo in koriiastvom, da se veter dela, potem bi ne našel v angleškem slovarju primernega izraza za to ogabno suženjsko, svobodnega človeka nevredno obnašanje. * d Zakaj smo »kilava država«? V Srbiji so se to nedeljo vršile volitve. Vlada je izvajala s svojim uradništvom tak pritisk na vse druge stranke, da je njena zmaga popolna. Demokrati so zastonj parkrat protestirali pri vladi. Seveda Angleži vse to dobro vidijo in nas tudi temu primerno ocenjujejo. E, šo dolgo bomo ostali »kilava država«! d Zmaga radikalov pri občinskih volitvah v Srbiji je popolna. Dobili so več občin kot vse druge stranke skupaj. Pritisk urad-ništva in orožnikov na volilce je bil tako silen, da je marsikje prišlo do krvavih spopadov. V Kosovski Mitrovici je bilo ubitih 5 Turkov, 6 Srbov, 20 pa ranjenih. d Nabirko prevratnih elementov je napravilo okrajno glavarstvo ljubljanske okolice. Uspeli je bil sijajen! Razen par ujuju-harskih učiteljev in skrokanih Sokolov je vse izginilo V nabiralni koš gospoda glavarja. Vsi elementi se bodo sprešali in odposlali na vojno ministrstvo v Beigrad v nadaljnje obdelavanje. Z ozirom na ta sijajni uspeh je izšel z repom mahljajoči Slovenski Narod v slavnostni izdaji,-kjer z izbranimi besedami primerja ta način z uspešnimi nabirkami majniških hroščev. — »Kakor se« — tako piše Narod — »ta hrošč ki je tudi takorekoč prevraten, protidrža-ven element in tako simbol slovenskega klerikalca, najuspešneje prežene s takimi duhovitimi nabirkami, tako smemo upravičeno upati, da bo Slovenija v par tednih popolnoma očiščena teh prevratnih elementov. Zdravo! Nazdar! Naprej zastava Slave! Ajmo, sokoliči!« d Ljubeznivi bratci. Svobodomiselna »Slovenski Narod« in »Jutro« sta si močno v laseh. »Narod« zastopa namreč starine, ki se na vsa usta sladkajo- belgrajskim radikalom, »Jutro« pa zastopa mladine, ki so grozansko hudi, da jih Pašič ne pusti k državni kaši, kjer je za take tiče zmerom kaj drobiža. In v tem kavsanju se včasih spozabita da jih ljudje gledajo in poslušajo, pa si temeljito sprašujeta vest drug drugemu. »Narod« pravi, da »Jutrovci« uganjajo politično verižništvo najogabnejše vrste, da predstavljajo skupino z vso moralno pro-padlostjo, ki jo je zapustila vojska, da so atentatorji na slovensko šolstvo in slovensko univerzo, da so politični razuzdanci, da jim je vse: ljudstvo in država in jugoslovan-stvo sama kupčija. »Jutro« bo seveda po vsej pravico isto očitalo starinom, zakaj bratci se med sabo prav dobro poznajo. Čudno je, da sa šc najdejo tepci, ki takim strankam nasedajo, d Odlikovanje. Češkoslovaška republika je odlikovala našega kralja z najvišjim vojaškim odlikovanjem, z velikim križem reda Bebga leva. d Za stolnega dekana ljulbjanskega stolnega kapitla je imenovan č. g. kanonik Ignacij Nadrah. d Stavka rudarjev v Trbovljah, Zagorju in Kočevju še vedno traja. Delavci se obnašajo silno mirno in dostojno, trboveljska družba skuša z vsemi sredstvi izvajati pritisk na delavce, a jih ne ukloni. Delavcem zapirajo voditelje. Naši poslanci so se za stradajoče delavce gorko zavzeli. d Obupni klici državnih cestarjev v Sloveniji. Državni cestar se nahaja danes v zelo žaloslncm položaju. Draginja vedno raste, naše plače so pa tako skromne, da ne zadostuje niti za hrano, na kaj drugega pa človek še misliti ne sme. Na primer: državni cestar, nastavljen, dobi mesečno 75 Din plače in dnevno 14 Din draginjske doklade, torej pride dnevno na 16.50 Din. Pri tej plači pa naj človek živi v današnji draginji. Dela pa zahtevajo vodno več. Promet avtomobilov je vedno večji, tako, da daje cestarjem vedno več dela. Z svojo brzo vožnjo bodo uničili kmalu gladino cest in že danes se kažejo po ovinkih cela j korita in vse to naj cestar vzdržuje in se iz-I postavlja vročini, prahu in dežju. Zato se obračamo s prošnjo na poslance Jugoslovanskega kluba, da posredujejo v ministr-vstu gradjevin in v iinančnem ministrstvu, da se rešijo cestarji iz teške krize. d Novi semnji v občini Dolenja vas pri Ribnici in Pucelj. Dovoljeni so novi sem-nji v občini Dolenja vas in sicer se bo vršil prvi dne 4. septembra. Dovoljeni so j lcramarski in živinski semnji, prvi bodo i imeli svoj prostor v Dolenji vasi in sicer j so določeni na dneve: 14. februarja, 30. maja, 5. julija in 4. septembra vsako leto. | — Proti tem sejmom se je že svojeeasno I boril takrat še minister g. Pucelj in milo pisaril okoli, naj za božjo voljo teh sejmov ne dovolijo poslancu Škulju. Enako je nastopil g. Pucelj tudi proti dovolitvi novega I sejma v Sodražici. Pa kaj se hoče, poslanec Škulj je »tič«. d Juziin železnica s 1. oktobrom preide v državno last. d 18 milijonov dinarjev morajo pla- ■ čati razne banke v naši ('ržavi kazni za ; prestopke v ' ^govini z devizami. ; d Pojasnilo šoferjev. Zveza šoferjev. ) Slovenije nas naproša, da o' 'javimo slede-] če: Z ozirom na vedno razširjajoči se av-tomobilni promet in da se preprečijo, ozi-, roma vsaj omejijo osobito v zadnjem času ; ponavljajoče se avtomobilne nesreče, po-i zivlja Zveza svoje člane, da se strogo drže . po zakonu predpisanega policijskega reda. I Nasprotno pa moramo apelirati tudi na jav-; nosi, da se že enkrat sprijazni z dejstvom, da je avtomobil postal splošno prometno sredstvo ter da se tudi v avtomobilih ne vozijo ljudje samo za zabavo po svetu. — j Skrajni čas bi bil, da ljudje začno sami nekoliko paziti nase, na svojo živino in vozila. Cestni policijski red naj se upošteva ■ tudi s strani voznikov. Vozi naj se ob levi | strani ceste vsaj na ovinkih, vozovi naj ! imajo ponoči predpisane svetilke. d Šlto'ja Loka, Začetek šole v tukajšnjem dekliškem zavodu uršulink bo v sre-; do, dne 12. septembra, s sv. mašo ob 9. uri. ! V četrtek, dne 13. septembra, ob 8. uri se prične reJni pouk. Vse gojenke morajo biti j pravočasno v zavodu, da se morejo udele-| žiti šolske sv. maše. — Samostansko pred-! stojništvo. d Na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred v pondeljek, dne 10. sep-: tombra ob 4. popoldne. Učenci, ki imajo ponavljalne izpite, naj se vrnejo v zavod , do nedelje, dne 9. septembra. Vsi ostali ; učenci pa naj pridejo v torek, dne 11. septembra do 7. zvečer. — Ravnateljstvo škofijsko gimnazije. d Požar. Dne 13. avgusta je v Št. Jur-; ju pri Mirni peči nastal požar, ki je uničil trem gruntarjem vse, kar so že imeli pod streho. Enemu je zgorelo tudi par lepih i konj, 4 glave goveje živine in vsi prešiči. j Škoda je ogromna, zavarovalnina nizka. d Pri požaru v Šenčurju je sodelovalo ' tudi gasilno društvo z Brnikov, kar je v. a1 zadnjem dopisu iz Šenčurja pomotoma izpadlo. d Ob vsakem pokaiu, o katerem se poroča, je ua koncu dostavljen stavek: zavarovalnina je malenkostna. — Tolikokrat ljudem zabičavamo: zvišajte zavarovalnino, toda vse skupaj nič ne pomaga. Moj Bog, ali se mora naš človek šele takrat spametovati, ko je že vse izgubljeno?! Na vlado se danes ne moremo zanašati, zato je edina pomoč: zavaruj se tako, da si boš vsaj za silo mogel zopet oponioči! d Suša. Po Dolenjskem je suša uni-,£ila vso otavo. Paša je po več krajih docela uničena. Poslanec Škulj je pri agrarni reformi in pri gozdnem uradu ter pri Kmetijski družbi posredoval, da se dovoli paša po gozdih in gozdnih košeninali onih posestev, ki spadajo pod agrarno reformo. Zadeva se je počela takoj obravnavati. d Romarski shod na Trški gori bo na Mali Šmaren z dvojnim opravilom. — Na predvečer ob petih bo cerkveni govor, li-tanije iu nato spovedovanje. Romarji vabljeni v najobilnejšem številu za ta dan na prijazno Trško goro. d Kum. Vsled katoliškega shoda v Ljubljani ne letos vrši veliki shod na Kumu od 31. avgusta do 2. septembra. d Odbor Zveze bivših sal. gojencev poroča D dobitkih tombole v prid »Mladinskemu domu« na Kodeljevem; 1. Moško ali žensko kolo; 2. Vagon premoga; 3. zaboj sladkorja; 4. vreča moke; 3. Blago za moško obleko. — 30 činkov in 20 kvatern. — Vljudno prosi goreče salezijanske so-trudnikc, da sprejmejo razprodajo tablic. Žrebanja se vrše v pisarni Mlad. doma, začenši s 17. septembrom. Da zamorejo igrati tudi dobrotniki z dežele, sc podaljša rok priglašenja (osebno ali pismeno) na B dni. d Podružnica < Jugoslovenskc Maticc« r.a Vrhniki priredi na Mali Šmaren, dne 8 septembra na križpotu tombolo s številnimi in lepimi dobitki, ki si jih od 28. avgusta nap.-cj lahko vsakdo ogleda v trgovskih izložbah na Vrhniki. — Xer je čisti dobiček namenjen našim neodrešenim bratom v Primorju in Korotanu, sezite po tom-bolskih kartah, ki so v predprodaji v gostilni Fr. Kočevarja in M, Jerine (Rokodelski dom). d Utonil jc v Bohinjskem jezeru ljubljanski trgovec g. Joško 81 e r 1 e. V vodi ga je zadela srčna kap. Pokojnik «je bil mladenič krščanskega mišljenja in zglednega življenja. Naj mu sveti večna luči d Jurčičevih spisov 8. zvezek ie te dni izšel. Jurčičeve povesti so tako znane in priljubljene, da je odveč o njih še kaj govoriti. Zato bo tudi ta zvezek, ki obsega osem krajših povesti, med njimi nad vse zanimivo pripovedovanje Andreja Pajka o francoskih vojskah, nad vse dobrodošel našim knjižnicam. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Reven dninar bi rad kupil 1. in 3. zvezek •Naše škodljive rastline«. Če jih ima kdo v zalogi in bi jih bil pripravljen prodati, naj piše na uredništvo »Domoljuba'. d Marija Nazaret; Dopis brez podpisal d ČEVLJE KUPUJTE samo z znamko ♦PEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta, CERKVENE VESTI. Na evharističnem kongresu v Zagrebu v nedeljo se je zbralo 130.000 ljudi od vseh krajev Jugoslavije. Slovencev je pohitelo v Zagreb do 5000 pod vodstvom svojih višjih pastirjev, ljubljanskega in mariborskega. Sv- očeta je zastopal papežev nuncij v Belgradu monsignor Pellegrinetti, vlado mini-Ax ster vere dr. Janič, rnesto Zagreb župan dr. Heinzel, ki je izdal tudi gorak poziv, naj se mesto svečano okrasi. Ob polnoči so bile po vseh cerkvah pridige, sv. maše in delitev sv. obhajila. Glavno sv. mašo ie imel v stolnici papežev odposlanec, popoldne pa se je razvila po Zagrebu procesija s sv. R. T., v kateri je korakalo 130.000 vernikov. Navzoči so bili vsi jugoslovanski škofje. Dolga je bila procesija 7 km. Kongres bo brez dvoma dal veliko pobudo verskemu življenju na Hrvatskem. Rerolucije evharističnega kongresa v Zagrebu izražajo najprej živo vero hrvatskega ljudstva v presv. Evharistijo, slovesno obljubo Hrvatov, da hočejo ostali zvesti katoliški cerkvi, poživljajo vse Hrvate, naj odločno delajo za obnovo verskega življenja, izjavljajo udanost hrvatskega ljudstva duhovnikom in škofom, poživljajo ljudstvo, naj vztrajno moli za svoje du-hovništvo, obžalujejo, da so nekateri duhovniki odpadli in jih bodre na povratek, naj ljudstvo moli za obilen duhovniški na- laščaj, krščanske družine naj se zavedajo časti, če vzgojijo sina-duhovnika. Na široko poudarjajo potrebo m važnost pogostega sv. obhajila, ki je temelj k/ščanski ob-novi, cerkve naj bodo dostojen hram presv. Zakramenta, po/.ivljejo Hrvate na boj proti kletvini in bogokletstvu, pozivljejo k ustanavljanju katol. organizacij, osobito Marijinih družb in tretjega reda. Končno prina-šijo sklep ,da se bodo evharistični kongresi vršili redno in se je za to sestavil poseben stalen odbor. V Lurdu se je julija meseca letošnjega leta zgodilo pet čudežnih ozdravljenj. Uradna preiskava je dognala, da te ozdravitve presegajo sredstva znanosti in se ne morejo pripisovati prirodnim silam. Eno največjih in najlepših katoliških etikva so dogradili to leto v Čikagi. Gradili so jo 20 let, in sicer samo s prostovoljnimi prispevki "med ameriškimi katoličani. Za veliki oltar so n. pr. prispevali samo katoliški otroci iz vseh Zedinjenih držav. ....... "'' 1 = ^ g jP%T\p|5j Gospodarski obzornik. !oooooooooococxjooooooocxxioooorxx^oo<*xiooc'x)ofj<)oc»: Gospodarska oiivesSšž«. D ENAK. g 20kronski zlatnik stane ua zagrebški borzi 1440 K. ŽIVINA. g Cene živini Maribor. I\a zadnji živinski sejm dne 14. avgusta se je prignalo 7 bikov, 148 volov, 389 krav, 6 telet in 16 konj, skupaj 566 glav. Cene so nenadoma in brez vsakega povoda poskočile na višek podraženja, kakor je bilo na sejmu dne 22. maja. To velja posebno za boljšo izvozno živino. Cene v dinarski veljavi; Debeli voli 1 kg žive teže 15 do 16 23, poldebeli voli 12"50 do 15, plemenski voli 9"50 do 11-50, biki za klanje 12 50 do 1450, klavne krave 12-50 do 13'75, plemenske krave 10 d,o 12 50, molzne in breje krave 9 50 do 1150, mlada živina 975 do 14. CENE. g Žitni trg. (Jene žitu padajo znatno in noben ne ve, koliko časa boilo še padale. Izgledi za izvoz so slabi, ker so države, v katere izvažamo žito, za začetek preskrbljene. Ponuube žita so velike, toda kupčija jo nzznatna. Iz Novega Sada poročajo, da so bilo tam dne 18. t. ni. sledeče cene: Pšenica, sremska, 80 lig, 2 odst. grašiee, 340, baška 79 do 80 kg, 2 odst., 340. srbijanska 78 do 79 kg, 2 odst., kraj Belgrad, 315. — Ječmen: baški, 04 do 65 kg, 270. — Oves: baški, 205, sremski 205. — Koruza: baška, 285, baška, pokvarjena, 5 vagonov, 285. — Fižol: beli, baški, 440. — Moka: baška >0< 675, ,2« 525, 5-< 475, >6* 405. — Otrobi: v jutinih vrečah 115 Din. g Kilogram konjskega mesa 1 milijon papirnatih nemških mark. Iz Berlina poročajo, da zadnje dui strahovito narašča draginja. Tako se draži tudi konjsko meso, ki se prodaja 1 kg po 1 milijon papirnatih mark. g Podražcnje _ mesa v Mariboru. Še preie kakor cene živini na zadnjem sejmu so poskočile cene mesa, tako da je Maribor v tem oziru zopet tam, kjer je bil ob času najhujše draginje. Za volovsko meso I. vrste zahtevajo 25 do 27 Din, II. vrste 24 do 25, za meso bikov, krav in tslic 21 do 22, telečje meso prve vrste 27-50, II. vrste 24 do 25, svinjsko meso je ostalo* pri ceni 36 do 40, g Vinski trg. Cene vinu padajo, ker njihova prodaja doma ni v nobenem razmerju z neprodano množino. S skrbjo pričakujejo vinogradniki trgatve, ker so še sodi nolni starega »JJ^SJUt^V-** UOOOtAA^. . . UUUOC eQU>0UO3Q Uljcli vina, z anovo vino pa ni zadosti posod na r pelago. • IZVOZ IN UVOZ. g Znatno itniianjo uvozno carine. Izvozna talina j« sedaj .določena: pšenica na 30 Diu, pšerlčna moi a na 25 Diu, korpza na 20 Din, rž ua 30 Din,-ječmen na 20 Din. oves nn 10 Din, fižol na 50 Oi«, zdrob na 20 Din, sulic slive na 3 Din, ži\< svinjo iia 300 Din, zaklene svinjo na 150 Din, suho meso iu v vodi noljeiia slanina 80 Din, sveža mast in slanina na 300 Diu, gosjn mast im 300 Din, /a živo zaklano govedo ostane ista carinska' postavka. Sveže slive, črna in bela čebula, krompir i» etrebi (mekinjc) so izvozne carino prosti. RAZNO. g Polletni podkovski tečaj na drž. pouno«i>kl šoli v Ljubljani sc prične 1. oktobra t. 1. Za vstop je vložiti do 15. septembra na ravnateljstvo drz šole v Ljubljani s kolckom /.a !3 Din kolckov.ino prošnjo ter ji priložiti; 1 rojstni in l.rstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4, učno izpričevalo, 5. nravstveno izpričevalo in h. ubožni list. Vsako prilogo, če še ni kolckovana, ie kolek J vat i s koiekom za 1 dinar. — Pouk v podkovski šoli jc brezplačen. Učenci dobivajo redno drž. podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za prehrano in učne knjige. g Vkogradi v Sloveniji meriio okoli 35 tisoč hektarov, o d katerih odpade dve tretjini na Štajersko in eno tretjino na Kranjsko. Letni pridelek v Sloveni.i se računa povprečno na 700 tisoč hektolitrov vina, od katerega sc porabi doma okoli 200 tisoč hektolitrov, oitaiih 500 tisoč hektolitrov pa ie treba izvoziti voza ni nobjnega, zato so ostale doma še velike množine vina, G. Pucelj je sicer napra-. il s Češkoslovaško nekako vinsko pogodbo, toda naredil jo je kot mesar tako nesrečno, da od te še danes nima naš vinogradnik solda dobička. Zato preti našim vinogradnikom pogin, če država ne napravi resnih korakov glede izvoza vin ter ne odpravi na vina in sode carine, na železnicah pa dovoli najnižje prevozne tarife, ki so sploh mogoči. Naj še omenimo, da sc piiča v Sloveniji 80 do 100 tisoč ljudi skoraj izključno z vinorejo. Ti ljudje so obsojeni na smrt, če se jim hitro ne pomaga, Torej vlada, zgani se! g Vse dajatve na račun vojne odškodnin® je Nemčija ustavila z ozirom na naravnost obupen položaj marke. d Pridelek bosanskih čespolj. Kakor poroča časopisje, cenijo strokovnjaki letošnji pridelek Jjfcjj v Bosni na 25.000 vagonov. Sad bo letos prav okusen in bo vseboval dovolj sladkorja. jf Vodne sile v Jugoslaviji. Generalno ravnateljstvo za poljedelstvo in vode je izdalo te dui provizorično statistiko o stanju vodnih sil v Jugoslaviji. Iz teh podatkov je razvidno, da znaša celokupna sila naših rek 8 nnliionov 507 tisoč 790 konjskih sil. Ako odbiiemo vodno silo P" onih rekah, kojili ena obala pripada kot meja tujim državam, tedaj znaša sila naših rek 7 milijonov 983 tisoč 082 koniskih sil, Po pokrajinah so vodne sile tako-le razdeliene: Srbija 1 milijon 256 tisoč 65S koniskih sil, Bosna in Hercegovina 621 tisoč 141, Slovenna 206 tisoč 308, Črni gora 208 tisoč 089, Hrvatska in Slavonija -36 lisoč 856, Dalmacija 59 tisoč 700 in Vojvodina 159 tisoč 280 konjskih sil. Od tega ie izkoriščenih vodnih sil: v Srbiji 7529, na Hrvatskem 6240, v Bosni in Hercegovini 11 tisoč 350, v Sloveniji 70 tisoč 836, v Dalmaciji 69 tisoč 600 in v Vojvodini 130 konjskih sil. Iz teh podatkov je razvidno, da sta edino Dalmacija in Slovenija umele dobro izrabiti svoje vodne sile. g Nova tvoruiea bivalnih strojev. S soudeležbo Prve hrvatske štedifionice se jo osnovala v Zagreba delniška družba Prva hrvatska tvornica šivalnih strojev, ki bo zgradila obrat za izdelavo 000 šivalnih strojev na leto. IC30COOOOOOOOOOOOO; i SiirorSM domo^me, DOLENJSKI POTNIK. Stopiški dopisnik, katerega seni omenil v svojem zadnjem poročil«, se fe make name razhodi?. Toda kmalu sem ga potolaži?. Post*! je celo ,io svoji navadi dobrodušen in mi je izročil sporočilo o prireditvi dne 29, jnniia 1923. Ta den so sc Stopicaš! postavili. _Knz-nbesili so zasiave. Raz cerkev sta viseli kar dve. Pred cerkvijo na telovadižču jc pa bilo vee v zeicnjti in mlajih. V sprevodu je jezdilo kar 15 fantov na konjih, Za njimi je pa korakala čila čela smihelskf.^a, novomeškega in stopiškega orlovskega odseka, OrJke, orlovski naraščaj in gcjeikc. Po Iitanijah je bil tabor na proste?.', katerega ie ctvoril iu pozdravil vse došl.e brat kaplan Pečeh. Nato ie govoril načelnik stopiškega naraščaja ia brat dr. Čes-nik. Po taboru se je višiia telovadba Orlov, Grlic, orlovskega naraščaja in gojenk ter telovadba na orodni, katero co z zaiiiaianjem zasledovali stopiš!« farani, ki k&j takega še niso imeli prilike videti. Po telovadba se fe vršila prosta zabava s sreeolovoir, petjem 111 tambu->anjem. Peli in tamburali so novomeški pevci m tamburašš halo!, prosvetnega društva »Soče« in kat, društva rokodelskih pomočnikov. Ob 7. uri so f.c v bratski slogi razšli. — Na svojem potovanju sem se ustavil pred mestno hišo v Novem mest::. Radovedno sem pokukal na častitljivo stavbo, s katero so se ponašali že stari Novomcščnni, kakor piše Vrhovee, tako kakor Ljubljančani s svojim rotovžem, V mestni hiši županuje že dolgo let župan Rozman. V zadnjem času sem pa čul, da jc priklopljeaa Kandija z okolico Novemu mestu in govorice gredo, da bo občinski odbor rszpuščen in postavljen gerent. Ko se je to zaznalo, je bila takoj sklicana seja dne 29. julija 1923, pri kateri je bilo navzočih 13 odbornikov, d a s i jih ima Novo mesio 23, Sklenili so z vsemi proti 1 glasu, da se proda lepo stavbišče poleg realne gimnazije, obstoječe iz Sreh porcel in enega poslopja, takozvane Bevčeve vile, za 309 tisoč kron novomeškemu Sokolu, dasi je vredno zemljišče s stavbo nainanj 1,200.090 kron. Med prebivalstvom ne vlada zaradi tega posebno zadovoljstvo, ker je ?nano, da mestni uslužbenci nho posebno dobro plačani, da mesto ninia nikake sirotišnice in da se mestni reveži potikajo po nezdravih luknjah in da je bil ta prostor namenjen kot stavbišče za ljudsko šolo. Kakor čuiamo, ao rroti temu sklepu vložene pritožbe. Trdi se, da bodo imele uspeh. Jaz pa sera nekoliko zna'overni Toma;;. Ako se pa motim, bom z veselem to sporočil Do-avim bralcem, — Že dolgo pismo imeli I v novomeški okolici poslušati našega poslan- : ca, ker nam jc obolel. Moral se ie dati operi- j rati ua glasilih. Želimo mu skoro zdravja, da I pride med nas, — Drugič Da zopet kaj novega. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM, Praznovanje 20 letnice katol. slov. izobraževalnega društva in 12 letnice Orla je v nedeljo 5. t. m. poteklo nad vse lepo. V soboto zvečer so goreli kresovi in pokali iopiči. V nedeljo zjutraj je domača orlovska godba igrala budnico. Točno ob devetih so se pripeljali na okrašenih vozovih Orii in Orlice z naraščajem iz (Leskovca, Rake, Sv. Križa in Št. Petra. Prijateljsko veselje in navdušenje je nastalo med veliko množico mladine ene misli in enega duha pred lepo okrašeno »Društveno dvo-lano«. Točno ob pol desetih je bila vsa mlada armada postavljena v red za sprevod. Sprevod skozi Št. Jernej je bil veličasten. Po sprevodu je-bila služba božja na prostem. Ves prostor je bil lepo napolnien z mladimi bojevniki in velikansko množico ostalega ljudstva. Gospod župnik Fr. Vovko je imel krasen in globoko zamišljen cerkveni govor, sv. mašo pa je daroval domači župnik in svetnik g. Lesjak Med sv. mašo je svirala domača orlovska godba. Po sv. maši je br. Bizjak otvoril zboro-: vanje. Govorili so: predsednik društva Franc i Vide, tajnik Mariin Dimnik, br. Blažič iz Št. j Petra, profesor dr. Iv. Dolenec za SKSZ, na-j čeinik novomeškega okrožja Bevc, Iv. Rebselj ] za okrajno Kmečko zvezo, nadučitelj Drago 1 Rostohar iz Cerlielj tudi v imenu krščansko i mislečega učšielislva. Pripominjamo, da je bil ; slednji burno pozdravljen, dokaz, kako ljudstvo : ljubi dobrega krščanskega učitelja, sovraži pa ; delo svobodomselnega protifjudsekga učitelj-stve. Po Iitanijah je telovadba tako pri prostih vajah kakor 'udi ca orodju prav dobro izpadla, j Po telovadbi pa se je v dvorani in na vrtu i razvila prav lepa, prijetna neprisiljena prosta : zabava, pri kateri ie neumorno delovaln domača orlovska godba. Vsem, ki so količkaj pripomogli k tako lepo uspeli proslavi, naj-prisrčnejša zahvala! Bog živil KRIŽNA GORA PSI LOŽU, Kskcr že ime go"e znači, jo naša romarska : cerkev posvečena v čast sv. Križu. Zidana je ! prav okusno v pedobi križa in leta 1745'. po-: svečena. Kruta vojska tudi tej romarski cerkvi ni prizanesla. Un3Ž;'a nam je lepe predvojne bronaste zvonove. Dispozicija teh zvonov ni : bila sicer najboljša: D, F. torej ♦akozvani , ^ekstakord. Prevelika razlika med srednjim ln malim zvonom, Vendr,r pa fe zlasti veliki 1) zvon s svojim harmonično donečim glar.om kaj prijetno vplival na poslušalca. Ostal ie le mali B zvon, kateri je od povojnega časa sem opravljal službo snra in takorekoč nadomesto-! val tri zvonove. Mi čudo, da fe naposled vsjed napora oziroma vsled neprevidnosti potrkacev 1 počil. Tako nara te bil uničen zadnji zgodovin-■ ski spominek, zakaj ustno izročilo pr'povedufe, da je ta zven - letnico 1666 visel nekdaj v zvoniku cerkve sv. Mfr!:a v Benetkah in bil od tam podarjen m. Križno goro. — Dočakali pa smo zopet veseli-'. Silo je dne 21. julija, ko so streli iz topičev vrh gore naznanjali, da se po beli cesti od Grahovega sem pomikalo trije ovenčani vozovi z novimi zvonovi, pravimi ve-I Ukani: H v teži 2380 kg, D 1175 in F 872 kg. i —- Zvonovi so sicer fekleni, a s svojim »branim, mogočno donečim glasom očarajo slehernega. Žal, da se fe vsled razmer opustil nameravani I četrti zvon G, kateri pa se bo v zaupanju na 1 milodarne roke romariev nabavil, kar bo zvu-i nenje izpopolnilo, i SOSTRO. V nedeljo 17. juija 9« jc pri lian zopet »živil I odsek Orla. Pristopilo jti lepo število 35 uglednih ! fantov in mož. Za predsolinka jo bil enoglasno iz-| voljen naš volespoštovaui .Jože! Pogačar, kateri ima j že mnogo častnih zaslug pri naSih organizacija!). I Upamo, da so bo pod njegovim spretnim vodstvom ! začolo z resnim delom, katerega smo zadnji čas po-: grešali. Posobiitf nuj bi se delovalo proti alkoholu, i zakaj to, kar se godi pri uas, jo ie neznosno. Naj-j žalostnejšc je pa. da se cclo nedorasla mladina vda-! ia pijančevanju. Tako sc je zatlnij čas pripetilo, da sc jo v vasi Zadvor par mladik fantalinov napilo ' Žrez mero. Vpili-iu razgrajali so celo noč, da je bilo l groza. In da pokažejo svoje junaštvo, »o pri neki luši razmetali vso ograjo, ter (ako napravili precej škode. Prav je, da so za stvar zanimajo orožniki ter upuiuo, da bo tudi merodajna oblast storila s\ J-jo dolžnost ter naučila (o pličko malo več olik", »a kar ji bomo vsi hvaležni. OU SV. UKLliME. V prijetnem spominu aam bo oslal 22. julij. Nastop našega orlovstva se jo nad pričakovanjo dobro oluiesel. Orli, Orlico in naraščaj so pokazali prav zadovoljiv sad svojega komaj polletnega neustrašenega iu požrtvovalnega dela. Med telovadbo jo bil govor zastopnika OP br. Cainpe, ki je jedrnato povdaril važni pomen orlovske organizacijo na,gospodarskem, zadružnem, kulturnem kakor tudi verskem polju. Samo vprašajte po naših zasto-pih širom Slovenije, jo dejal, kdo dela za ta važaa vprašanja več kakor »Orel«. Zato pa z »Orlom«. bo šol narod v proč vit, brez njega pa k spanju v propast. Živahno pozdravljena jo nastopila tudi našu rojakinja Orlic a sestra Hrcetova. V lepo zasnovanem govoru jo veliko povedala, veliko, posebno ker je govorila iz grea. Telovadni nastop je bil zaključen z veličastno skupino. Po uastopu je bila kratka zabava, veseli so zapeli, srečni so nabrali dobitkov, poredni so prišli v »keho«. Cela prireditev se je ja-ko lepo in posrečeno razvila ter so že pred nočjo zaključila. Vsa čast tako požrtvovalni in idealni mladini. Prisrčna zalivala pa tudi naklonjenim darovalcem za krasno mlaje, dobitke, prostor itd. Vsem ki ste pripomogli Bog plačaj! Mladina, li pa vsa v orlovsko vrsto, tu se boš okrepčala, tu so boš izšolala in utrdila za ua pot v življenje. I)a že skoro pridi čas, ko se boš vsa z globokim čuvstvom pozdravljala — Bog živi! — Izredne slavnosti smo bili doležni 5. avgusta. Ljubljansko pevsko okrožje nas jo posetilo z krasno uspelim koncertom. Nastopili eo pevski zbori iz Ljubljane *Ljiibljana<, nadalje iz i). M. v Polju z Viča, išmartna pri Ljubljani, Ihana, št. Jakoba in Sv. Helene: skupaj nad 200 povcov. Vsak zbor jc zapel 2 pesmi in slednjič vsi skupaj tudi dve. Vsi zbori so se prav dobro odrezali ter nam podali garancijo, da bomo ob priliki kat. shoda v Ljubljani med sv. mašo čuli nekaj tako veličastnega, ku rdoslej šn prav gotovo nismo. Izredna čast pa nam je bila, da so prisostvovali koncertu tudi gg. novinurji, ki so so ta čas mudili v Ljubljani na kongresu in sicer uredniki največjih listov ua-ših bratskih narodov češki iz Prago in poljski iz Varšave. V imenu Pevske zveze jili je pozdravil |)rud>i. kanonik dr. Kini ovce. (joslje so so nato v krajših govorili v domačem jeziku o naših zborih jako pohvalno izrazili, občudovali so našo krasno zemljo in ljubki narod, ki prebiva ua njej iu želeli so že skorajšnji) tesnejših vezi z nami ter vzkliknili: Živela Jugoslavija, kar je izzvalo v srcih poultišal-cov izrednega navdušenja ter živahnega odobruva-nja. Pevski zvezi so za krasno prireditev in izredni užitek prav prisrčno zahvaljujemo, želimo šo liadalj-nega napredka in razvoja. Vsi, ki se žrtvujete kulturnemu delu med narodom, vsi ki z biseri kinčate našo grudo: Bog Vas živi! Bog blagoslovi Vašo delo! — Sv .llclcučau. BIRČNAVAS PRI NOVEM MESTU. Pri nas smo zelo napredni. Steber naprednosti je naša velerodua gospa učiteljica Gradnikov«. Vsebina te naprednosti je puii-lost. zunanja oblika pa obstaja v »zdravo«-klicanju in zabavljanju proti duhovnikom. Samo ob sebi jc umevno, da se je naša naprednost udeležila »Uju-hu-zborovanja« v Ljubljani. Na povratku dne 8. avgusta je na vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.05 uri, gospa z zanosom dokazovala neki kmečki materi in gotovi begunki iz mesta, da je slovenski kmet še zelo neumen iu zarukau. Dokazovala je tudi, da slovenski duhovniki uče krivo vero. Menda jc samo vera liberalnega uči-teljstva edino zveličavna, ki pa se po dokazovanju gospe učiteljice bistveno razlikuje od vere. ki jo uči katoliška cerkev. Saj se_poznamo, kaj 110 gospa. Kot doka/, za to trditve, ki so morajo naslanjati na svetovno znane »Uju» liu«-resolucijc, navaja gospa svoje bogate izkušnje. Radi verjamemo, da jo gospa izkušena, kako se otroci v šoli pridobivajo in no pridobijo za sokolske ideje, kako se v šoti prebirajo »Domoljubov!« dopisi in se dekleta zapirajo kot njih dopisnice. Da Vam, gospa, ne bo treba dolžiti otrok iu jim prebirati v šoli »Domoljuba«, Vam povemo, da imamo za Vaše dokazovanje o kmečki zarukanostl in krivovcrnostl duhovnikov, ki se je končalo šele v Mirni peči, dve odrasli priči na razpo- lago. Želimo Vam samo, da bi linell vsaj liol toliko soli v glavi, kot jo ima nafi kmet. Z naprednim pozdravom: Uju-hu-. JAGNJENICA PRI RADEČAH. Tako prijazen je naš kraj sredi ozke dolinice, ki se razteza od St. Jurja pod Humom proti Radečam ob žuboreči Sopoti, da je vsakemu všeč, in se rud nastani tu, če le more. Cerkev sv. Marjete jc nova, čedna in prostorna, da bi bila primerna tudi za kakšno manj. So župno cerkev. In res bi sovaščani radi imeli s v o j e g a d u h o v n i k a, vsaj kakega vpokojeuca. Treba bi le bilo vse zadevo temeljito preudariti, dobro urediti pa bi gotovo šlo. — V kraju že par let dobro uspeva podružnica 1. delavskega k o n s u m nega d r u š t v a iz Ljubljane. Bogati trgovce Cerne iz Radeč je pa pred kratkim tu odprl svojo iilijaiko, da bi konkuriral s konsumom in ga popolnoma uničil. Zgodilo se je prav tako, kakor je nedavno v Domoljubu napovedal »Kumski romar«. Iz radovednosti jc prve dni res veliko kupcev prihajalo v njegovo prodajalno, toda mi trdno zaupamo v zadružniško zavest in odločnost naših krepkih Kumljau-ccv, da jih vsa Črnelova mnogovrstna reklama ne bo mogla preslepiti in od društva odvrniti. Kajti naš konsum ima — to jc treba dostavili tistemu dopisu »S Kurna« — ima na razpolago dobro blago in so e e n e čim najnižje nastavljene. Ce je pa kdaj kakšno blago vsled kake majhne napake, ki jo je morda dobilo med vožnjo, manj ugajalo, pa društva v Ljubljani ne zadene nobena krivil a. Povrh je pa društvo tako reč skušalo takoj popraviti. Saj je to tudi njegov namen, namreč članom postreči kolikor naivee mogoče, dobro in poceni. Zato pa, člani kon-sumarji, zavedajmo se tudi mi duha zadruz-niškeira, in trdno skupaj držimo! Bodočnost bo poVazala, da smo ravnali v svojo iasmo korist! „ LOŠKI POTOK. Preteklo nedeljo smo imeli shod zaupnikov SLS. Veliko se nas je zbralo v dvorani. Poročal jc poslanec g. Škulj o položaju političnem in o delu naših poslancev v skupščini. Govor nam je odkril grde laži, s katerimi naši nasprotniki hočejo preslepiti somišljenike SLS, da jih dobe na svojo stran. Grda zavijanja in neresnice pač kažejo liberalca takega kot vtdno jc. Uvideli smo da ;e delo nasili poslancev zares veliko in težko, a pošteno se trudijo za nas dobrobit, če se jim vse ne posreči niso oni vzrok. Govor poslanca nas je naravnost poživil, izrekla se je zaupnica Jug. klubu in poslancu Škulju. Silno zanimiv jc bil razgovor, ki se je na to razplel. Slo je za novodovoljene paše po Knezovem gozdu, za cenejši les obrtnikov, za preiskanje podzemske vode pri Retjah in za preskrbo sena in koruze. Tak prost razgovor nas zelo veseli, da Človek lahko pove kar iina v mislih, /elimo sc takih sestankov! Po shodu je bil pa občni zbor Lesne zadruge. Pod predsedstvom g. Ivana Hartol se je razinotrivalo vse dosedanje delo, ki je toliko ovir moralo prestati, a jc le uspelo, saj so člani tako vedrih obrazov odšli iz dvorane, kot doslej še od nobenega občnega zbora. IZ DOLA PRI LJURLJANI. V Dolu bomo ustanovili ubožnieo, v kateri bodo našli zavetja onemogli reveži iz domačo in sosednih občin. Kakor hitro bo mogoče, se ustanovi tndi sirotišnica. Porabila se bo v ta namen dosedanja društvena hiša, katero bo prevzelo društvo Dobrodelnost v Ljubljani, za naše katoli.ško-prosvetno delo pa sezidamo nov dom. Ker smo navezani le na sočutna srca, da nain pomagajo — udeležite se domačini in okoličani naše prve dobrodelne prireditve, ki bo v Dolu v nedeljo 2. septembra. Poleg telovadbe, petja itd. bo tudi bogat srečolov. Čimprejšnja izpeljava plemenitega načrta bodi za naš okraj najlepši spomin na katoliški shod. IZ AMBRUSA. V 33. štev. »Domoljuba« beremo, da bo 26. .t. m. pri nas predavanje o sadjarstvu. Ker bo pa ta dan vsak zavednejši Sloveaec-katoličan 3' šel manliestirat svoje prepričanje v Ljublfeno na katoliški shod, zato se ie poročalo, na! se predavanje preloži na poznejši čas. Težko pričakujemo zvonov. Za oktober sta nam obljubljena dva bronasta, mali in srednji v teži 1100 kg Denar za nje večinoma že imamo, nekai pa še tnanjka. G. V. Vondrašeli, župnik v Pod-brezju, so se tudi spomnili svojih nekdaniih la-ranov in darovali za zvonove 1000 K. Za to jim Bog plačaj!! Bog daj še kaj posnemakev. SV. KRIZ PRI KOSTANJEVICI. Naši Orli in Orlico so priredili v nedeljo dne 12. avgusta prav lepo uspelo akademijo. Urez vsakega hrupa so se pripravljali na njo in z mirnim in ponosnim korakom stopili pred občinstvo zavedajoč sc, da jim razne spletke različnih javnih in ta>'nih nasprotnikov prav nič nc škodujejo, ampak lo koristijo. Sploh je začel naš Orel zadnje ease novo življenje. Vsem fantom naše župnije pa priporočamo, naj puste svojo neodločnost in zaspanost in naj stopijo v naše zmagovite vrste. Treba, da si fant enkrat prav od blizu ogleda naše fantovske večere, naše nastope in prireditve, pa mu povemo, da ne bo več premišljal ali bi prislopil ali ne. Ugovor: jaz bi pristopil, ko hi še kdo iz naše vasi — ne velja. Nekdo mora pristopiti prvi. Ce ne ti, pa kdo drugi. Če boste pa vsi čakali, ne bo pri-slopil nihče in vsak pameten človek se bo smejal takemu eineanju. Torej, korujža velja. — Bog živi! IZ LOMA. Na Veliki šmaren se je vršila tu prva javna orlovska prireditev, ki je izvrstno uspela. Poleg domačih so sodelovali Orli in Orlice <23 ob spremi "evanju harmonra. Ugajale so zlasti »Tri dobe zemlje češke«, ki so jih tako leno in z občutkom proizvajale trSiškc Orlice. V m rs so bili govori, deklamneije, tamburanje in so se razlegale lepe narodne in umetne pesmi, zlasti krasne Aljaževe »Oj planine, oj planine«, »Oj z liogoin ti planinski svet« itd. GORICE PRI KRANJU. Praznik Vel. šmarna je bil za nns res lep in slovesen dan, kakoršnega še nI bilo pri n:is. Ob y.;.r» uri so ss zbrali Orli sosednjih odsekov in domači č'ani izobr. društva v spre- S nik jo domači župnik slovesno blagoslovil društveni dom. Sodeloval je pevski zbor kat slov. izobr. društva. Govoril je predsednik K. izobr. društva g. K. Zaplotnik in g. tir. J. Kotnik je v imenu O. P. v dveh prekrasnih govorih orisal pomrli orlovstva in izobraževalnega dela. Popoldanska telovadba je lepo izpadla. Izrekamo najlepšo zahvalo gg. duhovnikom, govornikom. Orlu v Naklem in Preddvoru, godbi in vsem sodelujočim. — Škoila samo, da se najde v farl par razgrajačev, ki bi menda radi uničili orlovsko^ delo ali kaj pravzaprav hočejo; kar pa sc jim ne bo nikdar posrečilo. Orli krepko naprej! Rog živi! se dobi za dober denar. Prodajala se bo na katoliškem shodu. Vsak udeleženec naj jo kupi! fflovet, §eIo poučna knjižica. Listek. ■ • » trtice iz sedanjih dns Cerkve Bog no pusti zasraniovati Marijo tudi ne današnjo dni. Največji časopis v državi Čile z imenom »E1 Mercurio« je objavil lansko leto dne 26. novembra — o priliki velikega potresa v mestu Copiago — izpod peresa svojega posebnega poročevalca sledeče poročilo: »Frančiškanski pater Kristo-gono, katerega pa ljudstvo radi njegove črne polti — je doma iz Kolumbije — redno nazivlje le »črni župnik«, je priredil v nedeljo 5. novembra, to je v nedeljo pred potresom neko procesijo v čast Materi božji. Procesija naj bi šla skozi glavne ulice mesta Copiago. Toda procesijo je napadlo nekaj mladih ljudi tako, da se je morala raz-iti. Drugi dan je zoper to protestiral omenjeni pater v cerkvi raz prižnico in je govoril, da so zlikovci zaslužili očitno kazen božjo. Nad mesto bo prišel potres, ki bo porušil več sto hiš in pobitih bo mnogo ljudi. Ko je pater te besede govoril, je vladala v cerkvi grobna tišina. Vsi so čutili moč besedi pridigarjevih in bali so se. Šc več! Pridigar je dejal, da sluti, da bo ta kazen prav kmalu prišla nad mesto. Dva mlada človeka sta mi tudi zatrdila — tako poroča dalje posebni poročevalec lista sEl Mercurio«, tla sta povedala besedilo patro-ve pridige izdajatelju lista »E1 Atacamen-to«, nakar je ta dva dni pred potresom priobčil članek, v katerem se norčuje iz preroka ... Takoj po pridigi, že listi dan je odšel pater na niisijon v l'uquios. Ko pa je odhajal, je dejal, da se mu mudi, da bo poprej nazaj; zakaj kazen božja bo kmalu prišla in treba bo stati ob strani mnogim, njegove pomoči potrebnim. In res! Kakor je trdil, tako jo storil. Ves poten in truden od pota se je vrnil pater s svojim konjem ravno 20 minut pred potresom, reko«: »Če bi ne bil tako hitel, bi ga bil zamudil.« Potres sam nam opisujo »E1 Mercurio« sledeče: Kdo je slutil, da bo po tako lepem dnevu in še lepšem večeru prišel potres? Gledišče je bilo nabito polno, vendar je šo pred potresom večino ljudi prišla na svoj dom. Ne da bi nastalo kako bobnenje, ss jo zemlja zazibala najprej v vodoravni smeri lako, da se je bilo težko pokoncu obdržali. Kmalu nato je sledil sunek v navpični smeri, tako, da je privzdignil zemljo in hiše in se sploh ni bilo mogoče več pokoncu obdržati. Že pri prvem sunku je mnogo ljudi zbežalo na dvorišča in vrtove. Mnogi pa iz hiš niso več mogli, ker so bila vrata vržena iz tečajev in se niso dala več odpreti. Vertikalni sunek je seveda dvignil tudi hiše in strehe v zrak, na kar so se jele podirati in so pokopale mnogo ljudi. Strašno je bilo, ko je naenkrat odpovedala elektrika, ko so se podirali zidovi in zaslišali klici in vzdihi ponesrečenih ljudi. K temu se je pridružil strašen prah, ki se je dvignil iz podrtin, tako, in je mnoge zadušil. Ljudje, oblečeni j® za eilo, so kakor nori begali po mestu. b'ia je to ena najstrašnejših noči, kar jih je d"' živelo naše mesto.« Nedavno je umrl na Švedskem sloviti pisatelj in pesnik Strindberg. V prejšnjih letih je večkrat v-svojih spisih smešil in blatil cerkev na najpodlejši način; toda umrl jo kot katoličan, dasi mu Bog ni dodelil milosti, da bi se bil tudi po zunanje združil s katoliško cerkvijo, kar je že storila njegova hči. V svoji zadnji bolezni je namreč imel pri sebi neprestano od katoliškega duhovnika blagoslovljen križec. In ta križec mu je dajal moči in poguma v njegovih bolečinah. Neposredno, preden je izdihnil, je prosil, naj mu dajo katoliško izdajo svetega pisma nove zaveze in gledaje nanjo je rekel sicer izmučen, pa vendar dosti razločno: »To je edina knjiga, ki hrani vso resnico.< Po njegovi lastni želji stoji na njegovem grobu preprost križec, ki nosi napis: Ave crux vera, spes unica. — Pozdravljen križ, ti naše edino upanje! Montanus. POZOR! Za svojo družino vzamem izključno le Vaše icsteuinc, jc priznal eden največjih trgovcev v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pezna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve, kaj jc dobro. Iščem f Izmed NAJI.EPŠIII in NAJCENEJŠI H je OH. ZDEŠARJEVO »Navodilo za pravo pobož-nost du Matere božje«. V knjižici sla 2 sv maši. Cena vez. izvodu G Diu, po pošli 1 Din več. Dobi so pri enske u e Budilke Že >ne ure Uhani NajstareISa trgovina ur. zlatnine Ir srebrni« p< ČUDEN LJUBLJANA 22, Pre< ernova iVB 1 | ni Nekdanja »ŠKOFOVA« vinska klel, Pred Škofijo 1 oivorjena. — Točijo se fina piislna V1NAI PflQPQTI/n obsegajoče 80 oralov, ležc-rUOtO I tU Če na Pohorju, 2 uri od železu postaje HOČE pri Mariboiu, jc celo ali deloma naprodaj. Kupci naj povprašajo pri V1SOC-NIK I RANCU, posesiniku v SP. HOČI. 4813 Lipovo cvetje, tršlikovo lubje ii: VSA DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah Drogerija ANT. KANC, Židovska ulica Stev. 1, Ljubljana. 4435 "Sprejmem takoj DEČKA krepkega, starega do 14 lei — ki bi imel veselje do trgovine z železom s prim. šolsko izobra/bo. Vso oskrba v hiši. F. Hočevar, Kamnik-Šulna. POZOR! POZOR! Prodam POSESTVO radi odpolovunja — 7 vsemi pridelki, oddaljeno tri četrt ure od lrga Sevnice, za ceno 830.000 K. Več povedo v trgovini F. MLINARIC, SEVNICA ob Savi.____ ____4857 Različno SADJE" in vse vrste JAGOD (maline, robidnice, borovnice, brusoire in rudeče jagode) kupi vsako množino KONZERVNA TOVARNA NA VRHNIKI. - NAKUPOVALO se iščejo, oziroma naj slavijo ponudbe. 3035 Ob!ačiino blago prodaja nafeeneje manulaklurna trgovina JOS. STOPAM Ljubljana Dunajska cesta št. 21. tU tovar. kož in teuliev d. d., II KflRLOl/flC Prodajalna Ljubljana, Poljanska cesta st. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevEJev iz telečega boksa v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravine. Solidno delo I Znižane cene! BaBBBBafllEraffgaBHBSBEi&BaBBBBBBBISBaB izdata konzorcij »Domoljuba«, 1* Pekovskega vajenca hrana v hiši. Naslov pri upravi lislo^od_čt4896. KUPIMO vsako množino '•C starega svinca. PUŠKARNA v KRANJU. in \sa boImso.1 mora poginiti »k: uporabljalo m.-i« najbolj« probku&ena ,n »plošno hvaljena sred»t AGILNE ZASTOPNIKE sprejemamo pod ugodnimi pogojil SSST" Fla tjclika In raa;o2 "Tj Priporočamo :nsr za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje__Edino pri: Josip PoMi, Litlilp, Si. Peira issi šl. 7. tscem kovaškega učenca revnih »tarišev. VSTOP takoj. FRANC fFmn, LOKA St. 40, poita TRZIN. 503t V SLUŽBO SPREJMEM p^cnej«;^^ zanesljivega • 11 HLAPCA h konjem v trgovino s špecer. blagom v Kranj«; ncItaHil I lma|0 prednost. Hrana in tanovanje v hisi 1 KRAf/j/sioven^ja"^'^' " " P" FRANC vliva najceneje in z dobavnim rokom od 2 B mesecev St- IfšsS ks»J E.!,uJ}l?afS3. r Odon Koutny, špecijalna trgovina z oredjem ■ f in tehničnimi potrebščinami, Ljubljara, Ko- i j; lodvorska ulica 28, prodaja vsled ■ " S prodstojeco preselitve i * ■ v laslne, novourejene prostore na Aleksan- ■ drovo cesto itev. 7, g razne cprdje in tehnične predmete s j | poseliini popustom. 1 Pri proda;i zli nakupu posc:.tev bost« Imeli rsaiboijšš uspeh ?e se ebrnet? na „ P O S E S T " cbl. kont pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12. Na prodij In v zamenjavo veliko lunelklh posesliv, vinogradov, mlinov In žag. eeg^zjttacmlcmom •ra * V TI Ljubljena, Sv. Patra costa £t ?.S prlporols veliko Izbiro blaga za tnoike In i£««tsHe obtok«, kotenje bde. pisan« In rujave, vsakovrstnih odej, zimskih volnenih jope, veliko zalogo triho-.iopic In nistj svilenih robcev v nejnovsISlh vzorcih, dalje nt o iii O in žensko perilo fer raza? r,iOOn« predmete. Prepn2a