List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. Rokopisi se ne vračajo. -- Upravništvo: Koroška Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrsto za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglasa primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. zaprte reklamacije so poštnine proste. Ne- Kmetje govorijo. Na velikonočni pondeljek so imeli nrnogi pododbori Slovenske kmečke zveze zborovanja, na ¡katerih se je govorilo o raznih perečih vprašanjih slovenskega kmeta. Prihodnjo nefdeljo zborujejo ostali pododbori in ko se izvršijo, bomo sklepe slovenskih kmeiov naznanili tudi široki javnosti. Nočemo prej govoriti, ker nočemo svojega mnenja vsiljevati, . ampak služiti nazorom našega kmečkega ljudstva in jih zagovarjati. Toda sklepe glede uvoza tuje živine že laliko danes objavimo. O tem med) kmeti ni različnih mnenj.. iJe liberalni učitelji in advokatje, ki tvorijo laži-Narodno stranko, so drugjega mnenja terj ga usiljujejo po svojih poslancih in listih. "Pododbori, ki so zborovali in še bodo zborovali, podpisujejo naslednjo prošnjo na "državno zbornico: „Visoka poslanika 7bormea! V letošnjem zasedanju bo predložila vlada visoki poslanski zbornici tudi predlog, s katerim se naj zakonito uveljavi trgovinska pogodba s Srbijo. Vsleld te nove pogodbe pa bi se zadal velik udarec našemu kmetijstvu. Po ti pogodbi bo namreč znašal uvoz iz Srbije 35.000 glav goveje živine in 70.000 svinj. Cena živini znatno pade in naš kmet, kateremu je živinoreja glavni pridelek, dobi s tem neprenesljiv udarec. Zato (prosimo visoko poslansko zbornico, naj odreče svoj pritrdilni glas trgovinski pogodbi s Srbijo, dokler za kmeta nevarna točka ne izgine iz nje." Kmetje sami so začeli vstajati in govoriti. Sedaj nihče ne bo mogel več reči, da je £o želja le nekaterih politikov Slovenske kmečke zveze. Ne, to je želja vsega kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. Starostno zavarovanje. Težek porod Imajo take postave. Vlada ima vedno tisoč ozirov na razne stvari. Ljudski poslanci so morali zastaviti vse sile, da so spravili zadevo v hitrejši tek. Vlada se je upiralla, da bi bili zavarovani kmečki delavci. A kakor kaže,, se bo vlada udafla pritisku poslancev. In z veseljem lahko povdarjamo, da so bili ravno naši poslanci v „Slo- venskem klubu", ki so se ¿zavzema[i najtopleje za «to, da se zavarovanje raztegne tudi na rokodelce in kmečke delavde. S tem bo mnogo pomagamo kmetu. Ce bo enkrat vpeljano zavarovanje za starost, bo kmet lažje dobil delavcev. Kaj namreč žene naše ljudi v tujino? Zaslužek je tam večji. Vsak. hoče več zaslužiti, da si za starost kaj prihrani. Ce pa bodo ljudje zavarovani za starost, ne bodo več tako silili v tujino, ampak ostali bodo doma. Važno je to zavarovanj^ tudi radi tega, ker bo zavarovan 'mali kmet. To bo velika polajšava za mladega gospodarja, ki bo prevzel za očetom dom in posestvo. Važno pa je posebno to, da so zavarovani tudi drugi delavci. Po tvornicah se je mučil in trudil celo življenje. Prisluži/, si je malo, prihranil nič. Ko postane star, pride zopet domov, kjer ga mora vzdrževati občina. Revež je on sam, ker ga ljudje grdo gledajo, trpi pa tudi občina, kajti število takih revežev se množi in ž njimi stroški občinam. Vse to odpade po zavarovanju. Naj navedemo nekaj podrobnosti iz načrta te nove postave. Kakor znano, je vlada že pred nekaj leti izdelala načrt za starostno zavarovanje, ki bi pa obsegal le industrijsko delavstvo. Sedaj je pa sklenila vtalda, prisiljena od kmečkih poCancev, da razširi svoj načrt tudi na poljske delavce, na male samostojne podjetnike, obrtnike in kmete. Načrt vía-,de je sledeči: Kdor zasluži na mesec do 20 K, dobi po 10 letih zavarovalne rente 130 K, po dvajsetih letih 140 kron, po 30' Mih 150 kron, po 40 letih 160 kron. Kdor zasluži 20 do 40 K, tega zavarovalna renta znaša po 10 letih 170 K, po 20 letih 190 kron, po 30 letih 210 kron, po 40 letih 240 K. Kdor zasluži 40 do 00 kron, dobi po 10 letih 210|. po 20 letih 240, po 20 letih 270, po 40 letih 300 K. Kdor zasluži tiO do 100 kron na mesec, ima pravico do sledeče rente: po 10 letih 25Q, po 20 letih 290, po 30 letih 330, po 40 letih 370 kron. Kdor ima 100 do 150 kron na mesec, dobi po 10 letih 290, po 20 letih 340, po 30 letih 390, po 40 letih 440 kron rente. Kdor zasluži nad 150 kron, ima pravico do rente: po 10 letih 330, po 20 letita '390, po 30 letih 450, po 40 letih 510 kron. K temu bi morala prispevati delavec in delodajalec. Poljedelskih in gozdnih delavcev je dva in pol milijona. Vseh, ki bi s.e monali zavarovati, bi torej bilo 6 mUijonov. Letni prispevek delavcev in delodajalcev bi znašal 100 milijonov kron. (Preje je bil proračunan na 41 milijonov.) Seveda od začetka bo državni prispevek znašal samo 2 do 4 milijone in bi do navedene vsote narastel šele po 35 letih. Politični ogled. — Moravska katoliška narodna stranka na delu. Nam sorodna katoliško narodna stranka mo-ravskih katoličanov prireja zdaj ob držav-nozborskih počitnicah (povsod velike ljudske shode, ki so naperjeni proti moravskemu mladočeškemu voditelju in pa proti svobodni šoli. Na Cvetno nedeljo so priredili češki moravski katoličani sijajen shod, v Kromerižu. Poslanec Silinger je poročal o političnem položaju v Avstriji in na Moravskem. Obsojal je Stransky-jevo obstrukcijo proti večini v moravskem deželnem zboru. Govoril je tudi o učitelju Konečnyju in izjavil, naj vlada. ne izpremeni pravične kazni, ki jo je dal disciplinarni svet deželnega šdlskega sveta učitelju. Ravnatelj meščanske šole Mezirka je govoril o versko-nravm vzgoji v šoli. Kopečny iz Ohropina je izjavil, da katoliški stariši ne opuste pravice do svojih otrok in nikdar ne dopuste, da se odpravi iz šole vera. Shod jo odobril resolucijo, ki obsoja Stranskyjevo obstrukcijo, izreka, zaupanje in pohvalo katoliško-uarodniin pospancem, ugovarja proti načrtom, da se izrine vera iz šol in pritrjuje sklepu disciplinarnega sveta deželnega šolskega sveta proti Konečnyju. Popoldne je govoril poslanec Silinger v Biloviču. Poslanci grof Thhn, Chlebus in Smykal so govorili na velikem shodu v Tlumacsavu. Grof Thun je govoril o državnozborskem položaju, ChCe-bus in Smykal pa o moravskih razmerah. Poslanec Šamalik je ,pa govoril v brnski okolici. Ugovarjalo se je i tu proti svobodni šoli. — Hrvatsko. ' Ban Rauch je na Dunaju obdolžil poslance srbske samostalne! stranke veleizdaj-skih teženj. Poslanci so ga pozvali,, naj jim dokaže te obdolžitve, Nato pa je Rauch priobčil v svojih listih izjavo, ki v njej ponavlja svoja prvotna bedasta očitanja, ne da bi navedel v to kakih dokazov.) Z ozirom na to ponovno žalitev so izdali poslanci srbske samostalne stranke sledečo izjavo: Z od/prtim pismom smo pozvali 10. aprila t. 1. gosp. Pavla Raucha, bana hrvatskega, da dokaže svoje izjave o veleizdajstvu nage stranke, katere vesti je Podlistek. Nekaj o tako priljubljeni pijanosti (alkoholizmu). Fiziologična študija. Predaval dne 15. januarja 1908 ob priliki .aocijalnega kurza" dr. Ant. Schwab, zdravnik v Celju. (Konec.) II. Kaj pa je pijanost? Pijanost ali alkoholizem je zastrupljanje % alkoholom. Alkohol pa je tista snov, ki daje vinu, pivu in žganju moč. Kako pa nastane pijanost? 53 temi vprašanjem bavil sem se že kot otrok. Bilo mi je nerazumljivo, zakaj čuti človek pijačo v glavi, ko -vendar vliva le v usta in želodec. To vprašanje zanima sploh ljudstvo in ono si ga razlaga po svoje. Znana je v tem oziru bajka to ža-bahX. Prva žaba se je zaredila v želodcu ter splezala v možgane in bila je tam mirna, druga pri-šedši iz želodca, začela je živahno regljati, tretja začela se je prekopicovati, se je, skregala in stepla, Četrta pal je napravila tak polom, da je bil človek že popolnoma pod ničlo, toliko da ni bilo po njem. Tako ljudstvo. ' Mi medicini J>a razlagamo pijanost takole: Z vinom prida alkohol v želodec. V želodcu pa je ogromna množica večjih in manjiSih žiL Ene so, ki razpeljavajo kri, druge, pa, ki imajo v sebž \nek brezbarven sok. Ta se napravi v želodcu iz jedil in pijač, katere mi uživamo. Imenuje se „limla." Žile, ki sprejemajo skozi -svojo tanko steno ta sok v sebe, imenujemo „limfatične žile." 1 Ce| pride vino v] želodec, se kemičnim potom razkroji in alkohol stopi iz vina v limiatične žile.' Te pa so od želodca napeljane po vsem telesu, torej tudi v možgane. Možgani pa obstojijo iz tisoč in milijoni finih nit, katere imenujemo živce. Vsak iživec pa je obdan liki sablji, ki tiči Vi nožnici, tudi z nekako nožnico. Ta nožnica ni nič drugega, nego en del ionih limiatičnih žil, ki nosijo hrano živcem iz želodca,, a mu prineso sedaj poleg pravega živeža, tudi strupen alkohol. Živec, «radi tega nenaravnega živeža razdražen, vpliva na možgane tako, da se Isti razburijo, kar kor smo to opazili pri našem Petru. Pozneje pa alkohol živce popolnoma omami, iako da vidimo vse posledice od druge do četrte stopnje pijanosti. Živci so iz možgan napeljani poi celem telesu, torej fludi v jezik, v roke in noge in sedaj vam bo jasno, kako je mogoče, da človek vliva v usta^ in želodec, čuti pa pijanost v možganih, pri govorjenju na jeziku, v nogah, ¡tako da ne more hoditi itd. Živci so napeljani tudi v pljuče in srce kot posebni pljučnj in srčni živcij Ce so tudi ti zastrupljeni, kar se prigodi pri vživanju večjih množin opojnih pijač, se razdražijo pljuča in srce, >tako da začno hitreje delovati, pozneje se pa omamijo, tako pljuča zopet počasi dihajo jn srce počasi bije, da ¡postane srčen utrip in dihanje nepravilno in da tudi lahko dihanje pljuč in utripanje srca popolnoma preneha, kar ne pomeni nič manj nego smrt pijančevo. III;'1 Ker se pa to, hvala Bogu, zgodi le redko**-dag, pridemo do vprafianja: Kako se pa človek pijanosti zopet 'iznebi ? Tako le: Nekaj alkohola posrkajo v sebe želodčne žile, ki peljajo rudečo kri. Po teh priteče s krvjo zmešan ¡alkohol do ledic. Tiukaj, se kri izčisti in alkohol pride v scalnico in s to na dan,. Druga množica se iztrebi skupno z blatom potom fcrev. Tretja pa, ki je bila sprejeta v limfatične žile,, priteče krožeča po cvsfeh udih konečno v pljuča in tukaj pljuča iztrebijo alkohol s tem, da ga — izdihajo. ' Od tod značilen duh, ki prihaja od sape pijanega človeka. 'Četrti del pa se izpoti skozi kožo. Radi tega ima celo postelja, v kateri je) ležal pijanec, nek značilen duh po alkoholu. Tako se počasi človek alkohola iznebi, ali kakor se mi medicini izrazimo, telo je „eliminiralo*, to> je, izločilo jel strup alkohol ,iz sebe in človek je zopet zdrav in čil, kakor da nI pil nikoli opojni« pijač. Zai popolno izločenje alkohola y potrebuje človeška narava približno 12 ur, nekoliko alkohola izgine pa še le ,po preteku nekaj idni. Ako pa človek ne počaka tako dolgo, da bi bil ves alkohol izločen, temveč se n. pr. po prestanem mačku še isti dan napije in tako „mačka kurira", ali če se uživanje alkohola ponavlja redno vsaki dan, nima narava nikoli prilike eliminirati vsega alkohola in vedno ga nekaj v telesu zaostaja. Tak človek postane kronični alkoholist, kronično, to je redno, dolgotrajno, skozi več let trajajoče' uživanje alkohola in zastrupljenje ž njim, imenujemo kronični alkoholizem, ali na kratko alkoholizem v ožjem pomenu. Človeka pa, ki je zapadel kroničnemu alkoholizmu, imenujemo alkoho« lista v ožjem pomenu besede. Ker se pri takem al-koholistu alkohol nikdar na Iztrebi popolnoma, začno posamezni udje razpadati. (Glej moje I. predavanje o alkoholu.) Danes le splošno povem>, da tak ; Današnja Storilka Ima „GospodarHbe Norice" kot prilogo. priobčilo in razširilo njegovo, z deželnimi tsredstvi plačano časopisje. Na. to pismo je odgovoril baron Rauch z izjavo, tiskano v uradnem listu dne 11. aprila 3908, iz katere je razvidno, da nima baron Rauch, nobenih dokazov za svoja obrekovanja. Očitno je torej, da je ban baron Rauch namenoma lagal. Raucli nima nikjer nobene zaslombe več ter izgine že v kratkem s pozorišča. — Plazovi. Vsled dolgotrajnega deževja je nastalo izvanredno mnogo plazov po vinskih goricali v Haloizah, Slov. gor., ki so uničili cele nasade in povzročili velikansko škodo. — Protestantizem ua Ptuju. Po mestu in okolici se širi govorica, da zbira ptujski protestantski pastor Böhm katoliške otroke okolu sebe, da jih poučuje in jim daja ozir. obljublja lepe knjige. Opozarjamo meroda.jne kroge na to! — Veliko kiiiematografično podjetje, ki je dajalo na dominikanskem trgu v Ptuju že dalje časa predstave, je na Velikonočno nedeljo zvečer deloma pogorelo. — Deseti obfeni zbor Katol. konservativne kmeičke zveze. Dne 21. aprila t. 1. je imela Kat. kons, kmečka zveza za Srednje in Gornje Štajersko v.Gradcu svoj občni zbor, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Velikanska dvorana je bila premala za to neštevilno množico in tudi vrt je bil poln udeležencev.. Štajerski poslanci krščansko-so-cialne stranke so se tega zbora polnoštevilno udeležili. Zelo važno je, da. se joi na tem shodu tudi razpravljalo o vprašanju kmečkih poslov in delavcev. Katoliška kmečka misel povsod zmagovito napreduje. — Ogrsko. Položaj na Ogrskem je dan za dnevom slabši. Minoli teden se je mudil v Budimpešti minister zunanjih zadev baron Aehnenthai, da uredi zadevo glede zvišanja vojaških plač, kar se mu ,pa ni posrečilo. To bivanje Aehreathalovo v Budimpešti je na Ogrskem dvignilo precej prahu. Neodvisna stranka bi rada prišla na krmilo vlade, ali cesarjevih želja pa vt .dtr nrči. izpolniti. Minister Košut je vsaj izjavil mnenje, da je ločitev z\ šanja častniških plač od iirugih madžarskih vojaških zahtev skoraj nemogoča. Neodvisna stranka torej vsled svojega- stališča ne vživa ravno največjega zaupanja, pri dvoru. Minister Aehrenthal je bil že sprejet pri cesarju in mu je poročal o svojih neuspehih v Budimpešti. ,Pri cesarju je bil v a,vdi-jenci tudi prejšnji minister a latera grof Bechenyi. ki je tudi poročal cesarju o položaju. Madžare tudi zelo peče, da minister Andrassy, ni prodrl pri cesarju s svojim načrtom preosnove volilnega reda. Nekateri slisti so začeli strastno • napadati Košuta in njegovo stranko, češ, da je popolnoma nesposobna. Neodvisna stranka seveda zopet kriči na ministra Aehrenthala. Kakor torei vse kaže, na Ogrskem ni položaj ravno najugodnejši in lahko z gotovostjo pričakujemo, da se prav v kratkem dogode večje iz-premembe v ogrski vladi. — Ruska. Ruskaduma se je bavila pred kratkim z zakonom proti žganju. Znano je, da ima na Ruskem samo država pravico prodajati žganje. Prodaja se le v zaprtih steklenicah, da. sle tako prepreči pijančevanje, a brez pravega uspeha, ker je najmanjša mera, ki se prodaja, četrt litra, in v tako majhni kolčini si lahko privošči Žganja vsakdo. Država ima od žganja sicer vsako leto 700 milijonov rabljev dobička, toda žganjarstvo se je vendar že tako strašno razpaslo, da ga bo moraia vlada omejiti, tudi če se zmanjšajo njeni dohodki, — Sedaj so vložili poslanci načrt zakona, ki določa, naj se žganje prodafia samo v veliki meri, da ga ne bo mogoče tako lahko kupovati, naj se skrajša čas, v ka- terem je prodaja žganja dovoljena, ter naj se da občinam pravica, da prodajanje žganja omeje, ali pa popolilomia prepovedo. — Proti japonski bojkot. Ameriški časniki po-• ročajo, da Kitajci vedno bolj bojkotirajo Japonce. | Angleški trgovci in častniki napadajo japonske ve-i letrgovce in izjavljajo, da ni več vzdržljiva japon-| sko-angleška zveza. Evropski krogi vedno bolj so-i vraži jo Japonce, razven Euso\\,. ki hočejo nastopati i v bodoče složno z Japonci, Japonska vlava namerava poslati v Kanton princa Caj Hen% da se približa Kitajcem, iz Souia se poroča o revoluciji. Dva ministra sta odstopila. ¿Miiu juižjiižfta «iSDtft&niia. Dne 17. aprila: Poljski klub namerava v prvi seji državnega zbora po Veliki noči prirediti protestno izjavo proti rusinski .agitaciji v Galiciji. — Govori se, da se je zunanji minister baron Aehrenthal zato podal v Budimpešto, da se je posvetoval z odločilnimi politiki radi veiesrbskega gibanja v Bosni, ki se razteza tudi na Hrvaško. — Cesar je sprejel včeraj ministrskega predsednika Becka in finančnega ministra Ivorytowskija v avdi-jenci. — V Perziji so še vedno nemiri. Poštne karavane so bile ta teden dvakrat oropane. Dne 18. aprila: Ban Rauch je pozval predsednika hrvaškega sabora Medakoviča na dvoboj radi izjave saniostalnili Srbov proti Rauchu. Meda-kovio je poziv na dvoboj sprejel. — Predsednik ru-sinskega kluba prol. Romančuk je odstopil. Tudi podpredsednik baron Vasilko namerava odstopiti. — Kol najresnejši kandidat z:; mesto gaiišl&ga namestnika se smatra bivši naučni minister vitez Aladey-ski. — Kaid Sidi paša, minister zunanjih del v Maroku, je ponudil francoskemu konzulu v Safiju, naj začno Francoska z mirovnimi pogajanji. Dne 19. aprila: Govori se, ¡da namerava hrvaška vlada vse, ki sanjarijo o velesrbski državi, izgnati iz Hrvaške. — Turška vlada je odkrila ki dokazujejo, da je neki bolgarski minister inštrukcije za makedonske bande. — Crno-kaez Nikola je dobil od ruskega carja Niko-idar en milijon rubljev za potrebo Cmogore. carica-vdova,, ki jfc ¡ve$ časa bivala v je odpotovala \včeraj v Rusijo. pisma, izdelal gorski laja v — Ruska Londonu, Dne 20. aprila. Dne 25. t. m. bodo na Dunaju v pravosodnem ministrstvu posvetovanja za novo, za kmetijstvo zelo važno postavo o organizaciji kmetijskih zadrug. — Socialdemokraška stranka je imela včeraj v Budimpešti posvetovanja o splošni volilni preosnovi, h,katerim je prišlo 176 poslancev. Dne 21. aprila: Shod socialdemokracije v Budimpešti je sprejel rezolucijo, s katero se napoveduje splošna stavka obrtnega in poljedeljskega delavstva na Ogrskem, ako predloži vlada namestu splošne, enake in tajne volilne pravice ogrski zbornici predlogo za javno glasovanje. — V Amoy, kjer bojkotirajo Kitajci japonsko blago, odide japonsko brodovje. " Sli -vensTta kmečka zveza. Pododbori S. K. Z. so zborovali na velikonočni pondeljek v sledečih krajih: St. Ilj v Slov. gor., Ljutomer, St. Jurij pod Taborom, Celje. Sklepe z bogatimi mislimi priobčimo prihodnjič. Na belo nedelo zborujejo drugi pododbori. * Imenovanje. Državni poslanec, g. Franc Povše je imenovan za člana osrednjega konjerej-skega sveta za prihodnjih 6 let. " Učiteljska mesta so razpisana; v sledečih krajih: mesto stalnega šolskega vodje \ Resniiaipri St. ¿K(ingoti na Pohorju, pošta Zreče pri Konjicah; šola ima 1 razred in je v 2. pl. razredu. Stalno mesto učitelja, oziroma učiteljice v Cadramu, pošta Oplotnica, petrazr., 3. plač. razred. Stalno ali začasno mesto učitelja, oziroma učiteljice, na petraz-rednici pri Sv. Duhu v Ločah. Prošnje se vložijo do 14. maja na. /k raj ne šolske svete. * Pojasnilo rimskim romarjem iz lavanthiske škofije. Skupni odhod iz Maribora, v Beljak je v torek dne 28. aprila predpoldne ob 10*15, to je en četrt črez deset. Vozne listke 11. razreda y/a to vožnjo bo delil ua kolodvoru v Mariboru č. g. kanonik Voh. Dunajski romarji pridejo (v Beljak tisti večer ob 9. uri 20 min. ter se tam mudijo le 5 minut. Naj nobeden romar ne zamudi tega vlaka, naj ne pozabi na svoj vozni list! * Pozivnice k naboru bodo kmalu zopet razposlane. Poživljamo vas, slovenski mladeniči, da jih sprejmete le, če so pisane v slovenskem jeziku! Nemške odklonite kratkomalo s pojasnilom, da jih ne razumete! Glavarstva vam morajo poslati .slovenske pozivnice! Slovenski mladeniči, ne bodite boječi! ¡Pokažite svetu, da spoštujete materin jezik iii si ne daste drugega vsiljevati! * Strelne vaje. Deželnobrambovsko poveljstvo v Gradcu je dobilo od brambovskega ministrstva ukaz od dne 10. febr. 1908, štev. III. 1206, fex 1907, da pospešuje med prebivalstvom strelne vaje.: Radi tega je naročeno 4. deželnobrambovskemju pešpolku, ki foiva od aprila do septembra po goriških hribih, da vodi in nadzoruje take strelne vaje. Toplo priporoča omenjena okrožnica snovanje strelnih društev. Orožje in streljivo dobe društveniki brezplačno. * Vojaške* dopuste o času žetve je poveljništvo c. in kr. III. voja določilo od 28. junija do 18. julija, Dopusti se bodo podeljevali za dobo treh tednov, .in sicer le aktivnim pešcem, in lovcem. Pri konjeništvu se tak dopust dovoli z ozirom na oskrbo konj le v izvanrednem slučaju. Na dopust se pa ne bodo puščali vojaki v iake kraje, kjer je kaka nalezljiva bolezen. Prednost za take dopuste imajo oni vojaki, kateri se niso mogli poslužiti par. 34 v. z. vsled tega, ker njihovi bratje prostovoljno služijo pri vojakih, ali so v inozemstvu, ali pa imajo doma že svoja posestva. Oziralo ¡se bode pred vsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje je vlagati do konca meseca maja vsakega leda na polke ali bataljone potoni -kompetentnega okrajnega dopolnitve-nega poveljništva, * Po novem tiskovnem zakonu se bo v Avstriji razvilo novo življenje za knjigotrštvo in časnikarstvo: tiskalo se bo ¡neprimerno več, nego seje dosedaj. Potrebno je, da se z novim zakonom, ki > se gotovo' ne bo bistveno ločil od načrta, ki ga Imajo v rokah državni poslanci, čiinpreje dobro seznanimo in pripravimo, za delovanje, ki ga bode omogočila večja svoboda v . knjigptrštvu in zlasti v razširjanju tiskovin. * Iz pošte. Za poštnega poduradnika je imenovan poštni ekspedijent Karol Hengl v Mariboru? Poštni ekspedijenti so postali Ivan Walzer in Rud. Marko v Mariboru, Leopold Prašnik v Zidanem mostu. Povišani so poštni poduradniki Anton Kump in Anton Mlaker v Mariboru, Anton L'enzbauer v Radgoni, Franc Skrobar v Zidanem mostu in poštni ekspert i jent je Ivan Franc in Franc Kodrič v Mariboru in Vencel Rodovič v Celju. * Odvetniška vest. Dvorni in sodni odvetnik g. dr. Stanko Lapajne je prevzel pisarno pokojnega dvornega odvetnika g. dr. K. pl. Koziča na Dunaju, L, Bräunerstraße 10. alkoholist ali pijanec, šnopsar, trpi na očeh, tresejo se mu roke, postane pozabljiv, volja mu slabi, nenravnost napreduje, ima slabo spanje, vidi ; različne pošasti, miši, podgane itd., postane sploh blazen in to vse, ker ni kotička več v njegovem telesu, ki bi bil popolnoma zdrav. Bolehajo možgani, srce, ledvice, jetre, mišice itd. Seveda zbolijo pri nekaterih ljudeh bolj eni, pri drugih bolj drugi udi telesa, in sicer tisti najbolj, ki so bili že poprej oslabljeni iz katerega drugega vzroka, Ako tako al-koholisti ne umro na kapi nagle smrti, umro na pljučnem vnetju ali na zatrjenosti jeter, na vode-niki itd., ali se v pijanosti ponesrečijo: utonejo v luž j h in potokih, ali pa se usmrtijo v blaznosti sami, češ, da se rešijo groznih pošastij, ki jih v njih domišliji zasledujejo. IV. Sedaj pa zna ta stvar vendarle marsikoga nekoliko zaskrbeli, da vpraša: Koliko pa smem torej piti, da mi ne bo škodilo? Ne velja eno pravilo za vse. Treba se je ozirati: 1. na starost, in 2. na jlejstvo, koliko in kake pijače je dotičnik pil do sedaj. Glede starosti veljaj sledeče: Otrokom ne daj niti kapljice opojnih pijač. Mnogo otrok, ki je dobilo v otroški dobi le malo kapljic vina, vsrkalo je ž njimi kal poželenja po opojnih pijačah, in iz tega se je razvilo v poznejših letih pijančevanje. Naravnost v nebo vpijoči greh pa je, če1 stariši dajejo otrokom šnopsa, kakor je to grdai navada na Koroškem. Tak človek ni nikoli zdrav. Mladenič, ki kot otrok ni vžival alkohola, se ga bo lahko zdržal popolnoma, ne da bi se k temu silil. Nevarne ro mu pijančujoSe družbe, vzlasti take, v katerih 'se smatra pijančevanje kot čednost. (To je najbolj v navadi pri naši akademični mladini.) Slab ivzgled in najbolj pa ponašanje s pijanostjo in prisilno pitje storijo največ alkoholistov. Mož, ki se v mladeniški dobi ni mogel odtegniti raznemu alkoholu, bode le težko pogrešal vsaj nekaj opojne pijače. Ce tudi ne pije več nego 'A litra vina ali Vt litra piva na dan, vendar že ta množica zapušča v ljudeh vidne sledove na notranjih organih, zlasti na možganinih mrenah, kailere so, kakor dokazuje raztelesenje mrličev. že pri tej mali množini popolnoma bele kot mleko, dočimi so pri človeku, ki ni toliko pil, prozorne kot steklo. Mož, varuj se zlasti zapeljivosti alkohola k vedno večjemu uživanju. Kakor tisti, ki uživa roišnico ali „moriin", zahteva teh strupov vedno več, ker se sicer ne čuti zdravega, tako tudi alkohol zahteva vedno ¡večjega in večjega povživanja, sicer se človek ne počuti več zdravega. T,o pa napeljuje dostikrat ki napačnemu mnenju, češ, ¡da so opojne pijače zdrave pijače. Snopsar n. pr. ne more delati, če nima svojega frakeljca pod kožo. To pa je znamenje, da je dotičnik že propadel, postal že kroničen alkoholist, in da mora izganjati takorekoč že hudiča z belcebubom; in če bi se takemu človeku pogledalo v telo, videlo bi se, da so posamezni udi že tako razdrapani, da je joj! In to naj bi bile Zdrave pijače?! Kako stališče torej naj zavzemamo v stremljenju, odvaditi se alkoholizma? » Kdor je dosedaj užival žganje, naj uživa le vino in pivo, popolnoma odvaditi se opojnim .pijačam, mu bo pač težko mogoče. Kdor pa je doslej užival le pivo in vino, naj skusi piti kolikor mogoče manj, ne več nego % litra vina ali ■% litra piva na dan. Ce se ga je pa eden dan nasrkal slučajno več, naj ga opusti prihodnje dni popolnoma. Višek pa doseže isti, ki se opojnih pijač zdrži popolnoma. Ne samo, da je to za njegovo zdravje najboljše, dotičnik dokazuje, da popolno zdržanje ni škodljivo in daje tako s svojo abstinenco dober vzgled. Po celtem svetu obstoje v ta namen tako-zvana „abstinentna društva", ki združujejo ljudi, ki ne pijejo nič opojnih pijač. Zastopani so v tem oziru posebno Angleži, Rusi, Nemci in vsi drugi narodi, da, celo barbarski Madjari, — in mi Slovenci naj bi zaostajali? Staro pravilo: „Po pameti ga pijmo, tla pamet i:e izgubimo", ne zadošča več. To naj velja k večjemu za kakega starega vinorejca, od vas mladeničev zahtevamo glede naziranja alkoholskega vprašanja nekoliko več. Kakor povsodi, bodite tudi v tem oziru drugim v vzgled. ¡Najboljše dosežete to z abstinenco. Potem bomo gledali s ponosom na vas! d Važen vzrok. Sodnik: Kaj je bilo povod, da ste gospoda urednika pretepli? — Zatoženec: Ko sem zadnjič sto kron ukradel, naznanil je v svojem Časopisu, da sem jih sto in petdeset. Imel sem vsled tega s svojo ženo največje sitnosti! d Po življenju. Znan dolžnik: Zapustiti moram mesto. — Prijatelj: Eakaj? — Gostilničarji mi strežejo po življenju. — Kako to? Na ..puf" mi ne dajo ničesar več; umrem od lakote, če tukaj ostanem. * Poštna nabiralnica pri Sv, Duhu na Ostrem vrhu dobi najbrž, kakor se nam poroča, naslov „Sv. Duh pri Lučanah." Dela se tudi, na to, da dobi ta nabiralnica dvojezični pečat. * Slovenski napisi v Mariboru. Leta 1907 je odstranila mariborska občina gospodu Ivanu Verasu na njegovi hiši v nadeestno ozračje moleči izvesek z napisom „Zastop banke Slavije", češ, da so slovenski napisi na takih izveskih z veljavnim občinskim sklepom prepovedani. Zoper to se /je pritožil gospod Ivan Veras ter je prišla zadeva na obravnavo pred upravnim sodiščem dnd 8. aprila 1. Upravno sodišče je dotičnoj določbo melstne občine mariborske z razsodbo razveljavilo zaradi pomanjkljivega postopanja Sn mora torej občina znova odločiti ter navesti, iz katerega javnopravnega razloga prepoveduje dotični izvesek. K)er za tako odločbo občina ne more navesti nobenega javnega, n. pr. nravnostnega ali varnostnega razloga, je s tem odločeno, da občina iz samih jezikovnih razlogov ne more odstranjevati takih izveskov in da je torej tudi pred upravnim! sodiščem dognana nezakonitost postopanja dotičnih občin, ki so izveske s slovenskimi napisi odstranjevale, kakor Celje in Maribor. * Prvo jubilejno krono S. K. S. Z. v Mariboru. „Slovenec"1 z dne 6,: aprila piše: „Slavno uredništvo! Priloženo jubilejno krono pošiljam kot dar S. K. S. Z. Mal je ta dar, a je plrva jubilejna krona, k5 sem jo dobil v roke. Ali bi ne bilo potrebno, sprožiti misli, naj bi naši somišljeniki darovali prvo jubilejno krono S. K. S. Z. Z odličnim spoštovanjem dr. V. Pegan," Naj bi tudi niaši spodnještajer-ski rodoljubi Sirili med našimi somišljeniki geslo: Prvo jubilejno krono tako potrebni S. K. S. Z. v Mariboru, katera pa hvaležno sprejema tudi nejubi-lejne krone. * Zadružna zveza v Ljubljani je imela dne 21. t. m. občni zbor v Unionovi dvorani. Udeležilo se ga je tudi kakih 15 odposlancev štajerskih posojilnic, med njimi državna poslanca Pišek in dr. Korošec. Razprave o zadružni pisarni v Mariboru so se udeležili dr. Korošec, Vrečko iz Ponikve, Go-milšek. Natančneje poročilo bodo prinesle „Gosp. Novice." * Nov zadružni zakon. Vlada hoče predložiti zbornici nov zadružni zakon. Za to priredi justično ministrstvo prej posvetovanje strokovnjakov Za zadruge v ljubljanski Zadružni zvezi se ga udeleži'dr. Krek. Odbor Zadružne zveze je o tej sL-ari 'imel dne 21. t. m. obširno predposvetovanje. * C. g. P. Tomaž Lempl S. J: f: V St. Andražu na Koroškem je velikonočni pondeljek dne 20. aprila t. 1. ob V2I. uri zvečer umrl č. g. P. Tomaž Lempl, rojen v Smartinu pri Saleku (Velenje) dne 17. decembra 1863, v mašnika posvečen v Mariboru dne 25. julija 1860. Rajni je služil eno leto kot prvi kaplan pri Sv. Magdaleni 22. maja ob 10. uri predpoldne v Vareji: v gorici g. Kasimir, 23. maja ob 10. uri predpoldne pri Sv. Urbanu v dež. gor., 25. maja ob 1. luri pop. gorici g. Hauptmana, 30. maja ob 11. uri predpoldne v Preradu v gori,ci g. Arnuša, 2. junija ob 1. uri popoldne v Naraplih v deželni gorici, 3, junija ob 1. uri popoldne v Stopercih v gorici g. Štefana Vtiča. Nadalje se naznanja, da se bodo v vinogradih štajerske hranilnice tudi letos vršila opazovanja glede pomladanskega mraza. Postopalo se bode tako kakor je bilo že lani v časopisih označeno; torej pomeni 1 strel ob pol osmih zvečer, da se je prihodnje jutro bati •mraza, 2 strela ob istfem basu pa, da bode gotovo mraz, 3 streli po noči so znamenje, da je treba it1, kurit (kadit). V krajih, ki so nt teb. opazovalnih postaj tako oddaljeni, da ni mogoče slišati itamkajšno strelanje, naj bi prevzele meredajn^ osebe to opazovanje in alarmiranje. Mraz opazovalne toplomere prodaja Jože Jaborka, Dunaj, IV., Freihaus. Natančneja pojasnila podaje radov oljno vinarski inštruktor za ptujski okraj. p Hajdi». Kakor ščene v ograji, tako se zaganja ptujski „Štajerc" brez vsakega povoda neprestano na Hajdin. Zaporedoma vtika nos v reči, katere ga najmanj brigajo, i namreč v šolo in naše. kmetijsko bralno društvo. Nek poseben strah pa ga navdaja, ker vedno bolj cvili, odkar imamo pri nas novega g. kaplana. Ej, kuže, le mirno bodi, kajti mi ti še pripravimo marsikatero kost, da bodeš imel ti in tvoji backi kaj za zob. Kakor v sporazumnem soglasju s ptujskim „Štajercem" so začeli pri nas tudi „Narodni List" in „N. S. Š." napadati bralno društvo in g. kaplana. Gospodje, menda ni to po-skušnja ali kaka predpriprava za združenje o bodočih 'deželnozborskih volitvah! Do strankarstva, o katerem vi prorokujete, še ni prišlo in ga odbor bralnega društva sploh ne mara. Za danes dovolj, če pa potreba, le pustite, g. urednik, tudi nam kmetom do besede. p Stoprce. Volitev občinskega odbora se dne 21. aprila ni /izvršila. Preložitev te volitve se od štajerčijanskega županstva ni naznanila, zato so mnogoštevilni volilci takoj odposlali ugovor, oziroma pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo \v Ptuj. Župan ju voiiiee sprejel z besedami: Marš vun, ter zaloputnil vrata. p Grabe. Ptujski „Štajerc1"1 je v 16. številki svojega umazanega lista napadel središko požarno brambo zaradi tega, ker se je ločila od nemške zveze ; pri tej priliki zaletel se je v istem dopisu. tudi v grabske gasilce s sledečim stavkom: „Tudi gra-benska brizgalna je pričela špricati še le čr,ez eno uro ... To je lajerber za parado, ne pa za delo!" „Štajercu" odgovarjamo mi grabski gasilci samo to: 1. Da mi nismo „lajerber" za parado; o tem, kaj da smo, naj govorijo sosedne občine, kjer smo vsik-dar pomagali v požarni sili. 2. Vsak čas pridemo radi k štajerčevemu dopisniku gasit slamo v njegovi glavi. Edino žalostno na celi stvari je, da bi slame v hajlovski buči stajerčevega dopisnika tudi tekom nekaj let ne mogli pogasiti. — Grabski gasilci. p Pri Sv. Trojici v Haioz*h se bode ustanovilo na Belo nedeljo t. j. dne 26 aprila, ob treh popoldne „Gospodarsko in bralno društvo" v društveni hiši tik farne cerkve. Spored: govori, vpisovanje udov, tam-buraška godba faiiuv od Sv. Barbare v Halozah, petje domačih trojie-kih fantov. Prosta zaoava v gostilni 1. Belina. Ljutomerski okraj, 1 Ljutomerske novice. Po ljutomerski okolici se govori, da širi propadli sociaidemokraški kandidat V. Kukovee med ljudstvom knjige in spise, pisane v socialdemokraškem smislu. Komur on ponuja take knjige, naj mu pove v obraz, da od njega ne potrebuje prosvete. — Čitalnica je baje otvorila v, Ljutomeru ljudsko knjižnico, ki pa nimaj namena širiti izobrazbe, ampak delati konkurenco okoliškemu bralnemu društvu. — Na Velikonoč smo tukaj ¡pokopali tri ženske. Pač redek slučaj. i Shod zaupnikov S. K. Z. na velikonočni pondeljek v Ljutomeru, ki se je sklical že v zadnjem času, je krasno uspel. NaVzočih je bilo 41 zaupnikov iz cele ljutomerske župnije, ki so ogorčeno protestirali proti vsaki postavi, ki bi bila v kvar kmečkemu prebivalstvu. 1 Umrla, je po kratki bolezni' dne 13. aprila, | previdena s sv. zakramenti za umirajoče, \ Marija ; Šajher v Bigovcih, župnija Sv. Peter pri Radgoni. | Rajna bila je pridna in vzgledna mati svojim otro-; kom ter velika dobrotnica siromakov. Za njo žaluje njen mož, sin in sinaha, pa tudi hčerka, ki biva daleč od doma, v samostanu na (Olgrskem. Naj v miru počiva! 1 Gornja Ridijona. Kmetsko bralno društvo, vprizori na splošno željo v drugič gledališko igro: „Divji lovec", 3. maja t. 1 po večerni-cah v gostilni „K angelju". Obilne udoležbe pričakuje odbor. 1 Bralno (Irnštvo v Cez*nj»vclli priredi, v nedeljo dne 3. maja tombolo, v prostorih g. Anton-a Ficka na Katnenščaku. Začetek ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup novih knjig, vabi uljuduo k mnogobrojni vdeloibi odbor. Slovenjgraški okraj. s V Zavodnjem se je omislil za župnijsko cerkev nov krasen križev pot, .ki bo 2. nedeljo po ve-1 Iski noč« slovesno postavljen. s Razbor pri Slovenjgrajclcu. Notica iz tukajšne fare v štev. 15 „.Slov. Gosp." je strašno razburila dotičnega, 'kateremu ja dopis veljal. Silno je užaljen v svoji časti, ker se ,,'Šta|jei1ca" prav za prav sramuje. Evo dokaza! Ko pridejo v nedeljo ljudje k maši, so vsi časniki v občinski pisarni na mizi, da si vsak lahko vzame svojega. Le naročnik „Štajerca" je naprosil delivca pošte, naj mu ga v pisalno mizo v predal shranjuje, da ga drugi ljudje ne bodo videli. Vidite! Naročniki „Štajerca" se svojega lastnega lista sramujejo, toda (opustiti ga ne morejo, ker to je menda že od nekdaj,, da se slaba navada težje odpravi kakor smolni madež iz obleke. Cujte, {ptujski gospodje! Cujte, gospod Linhart! Vaši lastni somišljeniki se vaše pisave in vašega glasila sramujejo! Kako lepo spričevalo za vaš list in za vas! a k Konjice. Veliko sredo je neki zlikovee odtrgal ln odnesel puščico izpred kipa sv. Antona, v katero se dajejo milodari za domače. uboge. Dobil je v njej kakih 14—16 K. Orožniki pridno zasledujejo tega nesramnega tata. k Konjice. Konjiški okrajni zasbop še yi v redu. O gospodarstvu v tem zastopu zlasti o okrajni posojilnici znamo še izprpgovoriti, ko se zjasni verne. - Graški „Tagblatt" in konjiški Nemci zabavljajo črez slovensko kmečko organizacijo, zlasti črez novoustanovljeno posojilnico; konjiški „Spar-u. Vor-sehussM.erein" si fco pa baje zidal že svojo lastno hišo. Kdo jim je le (oliko dobička uanesel. če ne okoliški kmetje in posestniki? Prihodnjič pa baletno brezobzirno vse imenoma navedli, ki zabavljajo in smešijo po gostilnah in trgovinah naše slovenske poslance in njih delovanje. Torej pozor!' k Zatiranje hrošče v. Okrajni zastop konjiški je sklenil plačati za vsak liter nabranih liroščev po 4 vinarje. Prosil je vsa šolska ¡vodstva v okraju, naj v tem smislu uplivajo na šolske otroke. k Konjice. „Domovina" se v svojih dopisih iz. Konjic zaletava v vse, 'kar ji ni po volji. Dopisniku so pozno, d?« je v politiki in narodnem gospodar-stvu novinec, nevednež ali pa hujskač. Odreka vsakemu, iki ne trobi v njegov rog, pravico, slobodno govoriti in delati ter kliče sodnijo na pomoč, pri kateri jo že enkrat en „veleučeni" gospod jezični dok-toi» pošteno dobil pod .nos. Gospodje slovenski bogataši, kje je vaše delovanje, vaše zasluge za slovenstvo?! Nemci kupujejo najlepša slovenska posestva, vi pa roke križieni držite ter k večjemu črez Slovensko kmečko zvezo in črez kaplana zabavljate ter menite, da rešujete s tem slovenski živelj. Ironija! Pa o tem spregovorimo o priliki natančneje, kar vam gotovo ne bo ljubo. Ako boste izvedeli javno bridko resnico, si bote sami krivi, ker izzivate. Prepričani pa ste lahko, da se na naše limanice ne bo vsedel nihče, k večjemu kak štajerčijapski Polenčan ali Straničan. k Konjiška okolica. Kakor je ze ¡„Slovenski Gospodar" poročal, niso hoteli konjiški bogati na-prednjaki na občnem zboru slovenske. posojilnice niti enega 'kandidata Kmečke zveze izvoliti, niti v načelstvo, niti v nadzorstvo, dasi , jej okoli 700 kmetov konjiškega okraja udov pri posojilnici. Gospod ravnatelj, ki smo ga dosedaj spoštovali kot (pravičnega moža, je rekel, >,,češ, kaj je vsega tega treba!" Tako smo bili kmetje, ki vendar z vsem svojim premoženjem jamčimo za posojilnico, takorekoč „ven vrženi."' Spoznali smo, da nimamo pri taki posojilnici ničesar več iskati, zato smo si svojo Kmečko llira-nilnipo in posojilnico ustanovili. Za sedaj ne rečemo ničesar drugega, kakor mi kmetje jdržimo se gesla „Svoji k svojim", to je, kmetje držimo skup in gospodarimo sami s svojim denarjem, nasprotnikom pa tudi [privoščimo vse dobro. In ko bo naša kmečka hranilnica in posojilnica pričela delovati, tedaj se je trdno oklenimo, dober uspeh gotovo - ne bo izostal. Naša posojilnica je že registrirana, in prvi uradni dan se bo pravočasno naznanil. Ilujskačev nasprotne, protikmečke strani nikar no poslušajmo! V načelstvu in nadzorstvu so najboljši, izobraženi in premožni konjiški kmetje, katerih imena prihodnji« objavimo. — Kmet iz konjiške okolice. k Kebelj na Pohorju. Zelo nas je razžalostila vest, da nas bodo zapustili naš dosedanji, g. župnik Anton Kolar in se preselili v župnijo St. llj pri Velenju. Zal nam bode za gospodom., katerih smo prav radi imeli. Kot goreč dušni pastir so nam kmalu po svojem prihodu oskrbeli sv, misijon. Zapustili nas-bodo priden duhovnik, goreč dušni pastir in velik prijatelj mladine, za katero so vse moči žrtvovali, da bi jo obvarovali pred zapeljivostjo hudobnega sveta. V politično življenje se niso veliko vmeševali. Zato so pa tembolj z besedo in lepim vzgledom delovali za svoje ovčice in za povzdigo krščanskega življenja. Zelo jim je bila pri srcu tudi lepota hiše božje, katera se je po njihovem prizadevanju dostojno okrasila. Tudi zvonovi, katero so, nam lansko leto oskrbeli, jim bodo čast in hvalo peli. Nam Ke-beljčanom ostanejo vedno v neizbrisljivem spominu. Vsak pravi: škoda za tega g. župnika; < takih ne dobimo več. Res Škoda za gospoda, kakoršen so ta., Povrni jim ljubi Bog vsa njihova dobra dela, ki so jih pri nas storili. Naši kebeljski župniji pa daj spet tako gorečega'dušnega pastirja. Celjski okraj. c Celje. Stoletnico gimnazije v Celju proslavijo meseca junija na slovesen način. Seveda bo vse napeto nemško. c Celje. Telovadni odsek v Celju krasno napreduje. Postal je naš ponos, in strah nasprotnikov. c Rimske toplice. Tukaj sedaj razširjajo kolodvor. Na pomoč je prišlo tudi okolji 20 Hrvatov. Na jesen bodo pa med Rimskimi toplicami in Laškim polagali nov lir. — Časniki so poročali, da se je pri tukajšnjem mostu ob .zadnjem deževju razbil splav in da sta tudi oba splavarja utonila, kar pa ni res. Sp'.av se je sicer razbil, a moža sta se na most rešila. c Obesila se je v Velikem vrhu blizu šmart-nega ob Paki lOletna deklica Kogovnič. c Dobrna. Veliko soboto je marsikateri Dobrn-čan z začudenjem gledal v šolsko drevesnico. Mrzlično se je v njej delalo, Int zunaj ob plotu sta mogočno stopala prijatelja Vogier an bivši trgovec A. Hazenpihl ter mahala z rokam/i na desno in levo, na levo in deisno, kakor da bi odmerjala meje bodoči drevesnici. Med prazniki pa se je razneslo bliskoma po Dobrni: v torek pride okrajni glavar iz Celja gledat drevesnico. Aha! Zato se je tako vneto delalo v drevesnici in zato je najbrž Avgust daijal nasvete Voglerju. Cela zadeva o šolski drevesnici, ki je po krivdi Voglerjevi in (Hazenpihlovi vzdignila toliko prahu na Dobrni, se bliža h koncu. Toliko je že sedaj gotovo, da se ne bosta smejala ne Hazenpihl ne Voglor in naj ,se konča stvar tako ali tako. Voglerji in Hazenjjihli so bili na Dobrni v prejšnjem stoletju, dandanes je >— prepozno. c Mozirje. Preteklo leto je imela tukajšnja požarna bramba blizu sto kron preostanka na ta način, da si je izposodila 200 kron. Tekom štirih let se je zadolžila za 800 K. Lep napredek pod liberalnim vodstvom! Kaj bode pa potem, kadar ji kredita zmanjka? Polom ali pa občina plačaj, kakor je že enkrat. Tržka občina imela je od 90 odstotkov pri-klad črez 400 kron preostanka. Dvignila je iz posojilnice glavnico 1400 kron. Kaj bode pa potem, kadar zmanjka glavnice od žage? Liberalci ¡bodejo odložili občinsko čast. Že prvo leto se je pokazalo, katera občina bode na boljšem. Tržka pod liberalnim vodstvom gospode, ali okolica pod vodstvom zavednih kmetov. Tržki gospodje v svoji zaslepljenosti in veselju, da so se znebili toneta župana, še vedno trdijo, d» bodejo na boljšem, kakor kmetje. Tekom petih let tega več ne bodo trdili. Okolica bode plačala svoj dolg, katerega je naredila ter bode potem lahko priklade znižala, Tržanom pa bode zmanjkalo glavnice od žage, če bode šlo tako naprej in priklade bodo nKorali zvišati. Gospodarstvo liberalne inteligence je povsod vzorno. c Trbovlje. Telovadni odsek je imel dne 6. aprila javno telovadno uro. Občinstvo je z velikim zadovoljstvom opazovalo mlade, krepke telovadce. c Sv. Jurij ob juž. žel. Naša pred kratkim ustanovljena mlekarska zadruga je imela na velikonočni pondeljek popoldan prvo poučno predavanje. Zbralo se je kljub slabemu vremenu precejšno število gospodarjev in gospodinj, ki so ipazno poslušali najprej znanega strokovnjaka v mlekarstvu g.; Legava rta iz Ljubljane, in našega neumorno delavnega organizatorja na slovenskem Štajerskem g. VI. Pušenjaka. Predavanje je trajalo okoli dve uri. Gospoda sta predavala prav poljudno in prikupljivo, da sta žela občno pohvalo in priznanje; in sicer je predaval g. Legvart o mlekarstvu sploh, g. Vlad. Pušenjak pa o zadrugah s posebnim ozirom na mlekarsko zadrugo. Kakor hitro bo vse potrebno pripravljeno, bo začela mlekarna delovati, ki bo za St. Jurij in za vse sosedne župnija velikega pomena. ŽZato še enkrat prisrčna ¡hvala gg. predavateljema za trud! c Sv. Miklavž nad Laškim. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" je rezolucija) našega izobraže-ževalnega društva malo pohabljena.. Drugi sklep našega zborovanja se mora glasiti tako: Rokodelci,■ ki po kmetih delajo, naj bodo pridobninskega davka prosti; davek naj plačajo oni, ki nosijo svoje izdelke na trg. Vzrokov za ta. naš sklep je veliko. Večina takih rokodelcev po kmetih se ine peča dan na tian s svojo obrtjo, ampak le po potrebi svojih sovaščanov. Mnogo je takih, katerim je njihova obrt samo stranski zaslužek, za soseščino so pa potrebni, ker ni blizu obrtnikov, kojih poklic 'bi bila izključno njihova obrt. Nekateri čievljarji, krojači, bi radi šivali, paj, ne smejo, ker ne plačujejo pridobninskega davka, ker nimajo koncesije za svojo obrt, koncesije pa dobiti ne morejo, ker se niso učili [pri kakem mojstru. Delajo pa vendar prav dobro, drugače bi jih ljudje ne Klicali. Kaj jim je tedaj storiti? Ali naj grejo k mojstru, na starel dni ¡in pustijo doma ženo in otroke! Ali naj grejo krast, ker jim lastnina ne nese dosti, da se preživijo!? V tej reči se mora nekaj spremeniti, iz takih nerednosti se mora odpreti postavna pot. c Šmarje pri Jelšah. Ze 4 leta zahtevajo pri nas novo šolsko stavbo, a,čuditi se moramo, da se jo ta, zadeva še-le pri zadnji spji okr. šol. sveta postavila na dnevni red. Pač pa so g. učitelji, ti prijatelji davkoplačevalcev pri neki soji okr. šol. sveta, ko so bili v večini in se čutili zmage gotovi, kot slučajnost stavili predlog za zgradbo nove šole. iToraj tabo važno vprašanj, s katerim se naloži davkoplačevalcem okoli 50 tisoč kron, se obravnava kot slučajnost! Se-le ko se je večina udov okr. šol. sveta v posebnem pismu izrekla proti zgradbi nove šole, je gospod glavar odredil, da se je to vprašanje Ipostavilo na dnevni red v seji dne 27. marca okraj. šol. sveta. Vsi navzoči udje (od 9 udov 7) so bili vprašani za mnenje in sio se izrazili za ali proti. Sedaj pa slišimo, da se je pri tej sej« samo naznanje vzelo, da je zaukazal deželni šol. svet novo šoSsko stavbo. Vprašamo pa, ' čemu je potem toliko govorit za zgradbo nove šole g. Ferlinc, in proti g. načelnik okraj, zastopa, ako bi se bilo samo naznanje vzelo, kar je zaukazal deželni ša". svet. Mi kmetje tega ne razumemo. Kako pa skrbi okraj, šol. svet za ljudsko izobrazbo? Pred nekaj leti so prosili posestniki iz Koretnega, Kouuškega, Polence okrajni šo!. svet, naj bi jih priklopih k šolskemu okolišču Zibaka, ker v Zibiko imajo komaj 1 km, v Šmarje pa 6—7 km hoda, vrh tega še slaba blatna pot, ob deževia, povodenj, da še odraslemu človeku ni mogoče črez priti, še nianj pa otrokom. Okraj;ič šol. svet se ni oziral na njih pirošnjo. Je pa tudi umljivo, ker. ni to po volji g. Ferlincta. On misli: Najprvo se mora postaviti nova šola v trgu, ko bo ta gotova, potem zahtevati z vso odločnostjo novo šolo v Koretnem ali kje tam blizu. G. Ferlinc mora tako delati, ako hoče biti vreden pristaš liberalcev, katerih načelo je vničiti prej ko slej kmeta, Da bode potem nova šola v trgu pnazna, to mu ni mar. Radovedni smo,, kako dolgo se bodo še poslušali nasveti tega človeka? c Šmartln pri Siovenjgradcn. Tukajšnjo bralno društvo priredi dne 26. aprila 1908 ob pol štirih popoldne v gostilni g. Jos. Rotovnika, v Legnu veselico s petjem in dvema igrama. K obilni vdeležbi vabi Odbor. Brežiški okraj. ki so bili privezani pri ladji, češ, tam se bom rešil, a žalibog le nekoliko metrov pred temi rešilnimi čolnički je Burger izginil pod vodo in se ni več prikazal na površ>. Poskusi, da'bi ga rešili so se takoj pričeli, a zaman! O Burgerju ni bilo več ne duha ne sluha: Potapljači, ki so precej preiskali na mestu nesreče dno morja, niso našli mrliča. Je-Ci prišlo Burgerju s/abo po padcu, ali ga je prijel krč ali celo požrl morski volk, to se bo težko kdaj do-ginaTo. — Burger te vstopil kot gojenec s 14. ietom v šolo za mornarske podčastnike, kateflo je izvrstno dovršil in je potem napredoval od stopinje do stopinje. Služboval je že deveto leto; udeležit se je vojske na Kitajskem* kjer se je «hrabro bo'eval proti boksarjem. Bil je eden najpridnejših podčastnikov, zaradi svojega mirnega in pametnega obnašanja je bil tudi pri moštvu in podčastnikih zelo priljubljen. Bil je pa tudi blagega in plemenitega srca, podpirat je s svojo skromno plačo mater, ki ga bo zdaj zelo pogrešala. Dragi Burger, spavaj mirno v široki morski gomili in lahka naj ti bo morska vodica! Drobilo icc*. b Kozje. V nedeljo popoldne! ob treh bo v prostorih okrajnega zastopa shod zaupnikov S. K. Z. za kozjanski okraj» b Dobje pri Planini. Prihodnji torek bomo imeli pri nas občinske volitve, za katere si Stajer-čijanci pete in (jezike brusijo. Možje, pristaši Kmečke ¡zveze, koga boste pa v5 viqlili, morda, g. Pul-kota ali pa od njega priporočene može. Najbolje.bi bilo i*. Pulkota, ker ima veliko zaslug, ker je bil parkrat občinski dobrotnik, čeravno proti svoji volji in tudi rad skrbi vza to, da ima dr. Zirngast kaj za-služkat od Dobjanov, če tudi sam plača. Tudi dobro zna, kaj je kaznjivo. Ako bi n. pr. prišel kak pijan Stajerčijanec k poštenemu Slovencu in bil jel razgrajati, ta bi ga pa na zrak postavil, g. jPulko bi ga poklical in mu rekel, to je kaznjivo, le doktorju ga dajte; ako bi pa ne bil voljen, mu obljubi za slučaj zgubé stroške poravnati. In res, do sedaj je moral Še zmiraj g. Pulko stroške plačati, Ja, g. Pulko, pozna ¡se, da si za učitelja Študiral in ne za odvetnika. Boš moral tožbe opustiti ako hočeš med kmečkim ljudstvom živeti, drugače ti bomo iše morali marsikatero zaslužieno kolajno na suknjo pripeti. Vam pa, dragim volilcem„ svetujem, da obračunate s takimi ljudmi dne 28, t. m. in jim pokažete, da jih no marate. b Podružnica kmetijskega drnštra za kozjanski okraj priredi dne 26. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih gosp. Franca Grmeka v Kozjem zborovanje. Govorila bosta g. J. Belle o sadjarstvu in vinarstvu in dež. poji. g. dr. Jankovič, o političnem položaju. Iz dragih slovanskih dežel t Nova dalmatinska železniška aveza. — Ze- ieteniško ministrstvo je podelilo odvetniku dr. Henriku Viljemu Graču na Dunaju v zvezi z Josipom pl. Wenuschem, železniškem ravnatelju, v p., za dobo enega leta pravico za tehnična pripravljavna dela za gradnjo normalnotirne železnice, ki bi vezala Dunaj z Zadrom v 17 do 18 urah. Proga bi se ime; a zgraditi od postaja Matulje do zaiiva Preluka; med otoki Cres, Krk in Kvari\erol bi prevažal prevozni brod na otok Pag; tir 1* sledila železnica čez ravnokar imenovani otok, potem pa zopet brod do dalmatinske kopnine in železnica do Zadra, Imenovana sta predložila tudi načrt za preosnovio za,!iva Preluka v trgovinsko pristanišče; stroški te preos-nove so preračunani na pet milijonov kron. t Slovenski mornariški podčastnik v Atlantskem morju utonil. Od 23. do 28. sušca t. 1. se je mudila avstrijska eskadra v Taivgerju ob maroškem obrežju v Afriki. Na ladji „Nadvojvoda Karol" je bil vkrcan med drugimi tudi vodnik in topničarski inštruktor Egidij Burger, doma iz Imovice ¡pri Brdu na Gorenjskem. — Dne 26. snšca ob (i. uri popoldan je Burger s še dvema tovarišema pjOstavl'pl na sprednem delu ladjo napravo za streljanje v tarčo. Delal je pripogn.eno in pri tej priliki mu je padla kapa v morje, katero je hotel po najkrajši poti pobrati na morski površini. V to svrho se je spustil po debeli vrvi v morje, a ko te po vrvi pnidrčal do morske površine, so valovi kapo odgnaJi.že tako da-¿eč proč od ladje, da je Bnrger m mogel več doseči, nakar se je začel poprijemati po vrv*,, da bi se povspel nazaj na lfidjo, a dospel je do lin ob straneh ladje, tu so ga moči v rokalh zapustile, in ne črihnivši besede, je padel nazaj v morje. Potem je še nekoliko časa plaval proti maMm čolničloom, d Strašna povodenj je bila na Kitajskem. Ker je zemlja tako obdelana, da se ob rekah ljudem zdi škoda za prostor, kjer bi stala hiša, postavijo hiše na ladije, kakor pri nas na velikih vodah mline. Pri zadnji povodnji je utonilo okrog 2000 ljudi t do 7000 takih stanovanj na ladijah pa je bilo popolnoma razbitih. d Volkovi so raztrgali in požrli na Ogrskem župnika ¡Julija Buzinkay in njegovega kočijaža ter konje', med potom iz domače občine Szerednye v so-sedno< Oblasti so odredile za uničenje volkov velik lov. . d Statistika nevest, Na Pruskem se je leta 1906 poročilo 309.922 žen in deklet, -med njimi je bilo 68.468 služkinj, torej 22 odstotkov vseh nevest. Šivilj se je poročilo le 30.109, torej 5 od sto. prodajalk, trgovskih uslužbenk, kontoaristinj itd. pa le en odstotek. d Kdo je najhujši škodljivec ljudstva? Časnik „Reichspost" je razpisal nagrado za najboljšo odgovore na gornje vprašanje. Prispelo je 1142 odgovorov. Nagrade so priznali sledečim odgovorom in sicer: 1. „Najhujši sovražnik ljudstva je podkupljivi, brezvestni, nenravni, židovski tisk." — 2. „Brezvestni učitelj, ki z besedo in vzgledom, ponižuje v otroških srcih vero, je iiajhujši sovražnik ljudstva. Vzemite delavstvu Boga, in vzeli ste mu vse. S čim mu nadomestite to izgubo?" — 3. „Najhujši ljudski sovražnik je alkohol, ki vodi ljudi od strasti popivanja do delomržnje in potem do uboštva in nezadovoljnosti. Alkohol napravi iz ljudi gospodarsko nesposobna bitja brez volje in odporne moči ter povzroči njih nravno, duševno in telesno pro-palost." K umoru gališkega namestnika grofa Potoekega. Gališki namestnik grof Andrej Potočki, o ko-jega umoru smo zadnjič poročali, je bil trojen dne 10. junija 1860 kot sin grofa Adama Potoekega. Gimnazijo in vseučilišče je idovršil v Krakovu ter bil pod nadzorstvom cesarjevim promoviran doktorjem prava, Po smrti svojega brata se je bavil z upravo svojih posestev. Leta 1895 je bii izvoljen v gališki deželni ®bor. V Krakovu je bil grof Potočki član mestnega sveta, hotel je postati tudi župan, a temu so se uprli svobodomiselni občinski zastopniki. Meseca oktobra 1901 je postal deželni maršal gališki in (8. junija 1903 je bil po odstopu grofa Pinin-skega imenovan gališkim namestnikom, V gališkem deželnem zboru je zagovarjal Potočki složno/ delovanje vseh slojev v deželi. Kot glavni poročevalec proračunskega odseka je vedno priporočal, naj se podpira tudi rusinske zavode. Leta 11904 je nagovoril grof Potočki sedanjega ministrskega predsednika pl. Koerberja, da se je podal na potovanje v Galicijo, da bi se osebno prepričal o pomanjkljivosti uprave. Leta 1906 se je povodom volilne preosnove za državni zbor prizadeval, da je dobit čim več poslancev za Galicijo. In vendar — rusinski narod ni bil zadovoljen ž njim. Posebno pa je vrelo med ru-sinskim dijaštvom. Vrelo je tako dolg», da je prišlo do zavretja, Splošno se govori sedaj, da je bil grof Potočki žrtev zarote. V predalu namestnikove pisalne mize so namreč našli tri smrtne obsodbe. Morilec Siczynski dobiva vsak dan ruska čestitna pisma, ki jih pa .oblasti zaplenjajo. Zaprtih je že več oseb, o katerih se sumi,- da so sokrivi umora. Dne 14. aprila je bil pogreb Potoekega. Že na vse zgodaj se je po ulicah, ki vodijo od! namest-ništva do kolodvora, nabrala ogromna množica ljudstva, da vidi pogrebni sprevod. Trgovci so sklenili, da bodo za časa pogreba zaprli svofie (prodajalne. Hiše v ulicah, kjer se je imel pomikati sprevod, so bile pokrite s črnim platnom. Ob 9. in pol /, do 3'/« oralov, med dvema občinskima cestama in okrajno cesto, v sosedni bližini Maribora, ob cerkvi in 8 razredni šoli (z nemškim in slovenskim pod-učnim jezikom), nadalje 8 sadonosnikom se po ceni iz proste roke proda. Primemo jo zlasti kot stavbišče za vsako prodajalno, ker v tem krajn še ni nobeno trgovine. Pisma in vprašanja pod „lepo posestvo" na upravništvo „Slov. Gospod." 227 Najbolj krepki in trpežni klobuki vsake vrst« m dobijo pri Vitanjskem klobučarju 2«« F, Jankovlč-u. Oznanilo. Za 11 mesečni učni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusverku pri Marijinem Celju (Maria Zeli) — tečaj se začne 1. sept. 1908 — podelilo se bodo šesf deželnih ustanov in sicer dve po 500 K in štiri po 400 K. Prosilci naj vlože svojo prošnje vsaj do 1. junija t. I. pri štajerskem deželnem odboru ▼ Gradcu; prošnji se naj priloži: 1. Krstni list in dokaz, da je prosilec že spolnil 17. leto in da ni prekoračil 22. leto. 2. Spričevalo okrajnega zdravnika, da so telesno popolnoma sposobni za gozdarsko službo v visokem gorovju, posebno da imajo dober vid in sluh; spričevalo ne sme biti starejše kakor od dne 15. maja 1908. 3. Potrdilo s šolskimi spričevali, da ima prosilec toliko znanja, kolikor si ga more pridobiti z dobrim vspehom na dovršeni meščanski šoli ali na treh letnikih realke ali gimnazije. 4. Dokazilo, da se je prošnjik bavil najmanj eno leto z gozdarskim ali enakim delom. 5. Domovniea. 6. Spričevalo o nravnosti in obnašanju, če tega ne dokazuje že spričevalo, navedeno v točki 4. 7. Ubožai list. 8. Pravomočna izjava starišev ali dobrotnikov prosil-čevih, s katerimi se zavežejo, da bodo doplačali stroške za 11 mesečno šolanje, v kolikor ne bo zadostovala ustanova. Potrebne doneske in čas, kedaj se naj dopošljejo, bo določilo vrhovno šolsko vodstvo. Izjavo podpisati morajo tudi tisti, ki bodo skrbeli za gojenca in še dve priči, vrh tega mora izjavo poveriti tudi sodnija ali notar. Na izjavo mora potrditi dotični občinski urad, da je isti, ki je podpisat izjavo, tudi zmožen plačati. Kdor ne more popolnoma spolniti pogojev 1—8, na tistega se ne bo oziralo pri razdelitvi ustanov, ker se ti pogoji zahtevajo tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusverku. Skupni stroški za hrano, postrežbo, perilo, šolske potrebščine in druge male nabave so proračunjene za 11 mesečni pouk na 600 K. Natančneja določila o šoli, pouku, hišnem reda, disciplini so na razpolago pri c. kr. upravi državnega posestva v Gusverku. Gradec, dne 16. aprila 1908. 337 Štajerski deželni odbor. Razpis ustanov. Na deželni gluhonemnici v Gradcu je razpisano za šolsko leto 1908/09 sledečih 21 ustanov za uboge gluhoneme otroke, ki imajo na Štajerskem domovinsko pravico, so zdravi in se lahko učijo. 1. Tri cesar Franc Jožefove ustanove za otroke, ki so na Štajerskem rojeni, imajo na Štajerskem dom. pravico in so v tem deželnem zavodu. Te ustanove bo podelil po nasvetu štajerskega deželnega odbora štajerski namestnik. 2. Dve Frane Holdeimovi ustanovi za zakonske otroke katoliških starišev. Podelilo ju bo c. kr. štajersko namest-ništvo. 3. Dve vitez Ebenauovi ustanovi. Podelilo ju bo c. kr. štajersko namestništvo. 4. Dve Jožef Sesslerjevi ustanovi. Podelilo ju bo c. kr. štajersko namestništvo. 5. Peter Leardova ustanova. Prednost imajo otroci iz župnij Strasgang in Feldkirchen. Podelilo jo bo c-. kr. štajersko namestništvo. 6. Marija Buchauorjina ustanova. Podeli jo c. kr. štajersko namestništvo. 7. Knezoškoflja—grof Attemsova ustanova. Podeli jo po priporočilu sekovskega knezoškofa c. kr. štajersko namestništvo. 8. Dve Franc Gottliebovi ustanovi, predvsem za gluhoneme otroke iz župnij Vorau, Dechantskirchen in Wenig-zell. Podelilo jn bo po priporočilu knez. škof. konzistorija sekovske škofije c. kr. štajersko namestništvo. 9. Jožefa Ftirgottina ustanova. Podelilo jo bo po priporočila kn. šk. konzistorija sekovske škofije c. kr. štajersko namestništvo. 10. Baron Sesslerjeva ustanova. Podelil jo bo po priporočilu ustanovitelja štajerski deželni odbor. 11. Grof Brauner Lambergova ustanova. Podelil jo bo po priporočilu grofa Lamberg štajerski deželni odbor. 12. Mihael Flcsslerjeva ustanova. Prednost imajo otroci iz župnij Preding, Hengsberg ali Sv. Jožef (stari politični okraj Hornegg). Podelil jo bo po priporočilu župnika v Predingu štajerski deželni odbor. 13. Tri štajersko-deželske ustanove. Podeli je štajerski deželni odbor. Prošnje, naslovljeno na štajerski deželni odbor, opremljene z douiovnico, krslnim listom, spričevalom o cepljenja koz, zdravstvenim in ubožnim spričevalom, potrdilom ravnateljstva deželnega zavoda, da se prosilec lahko uči, naj so vložijo pri ravnateljstvu glnhonemnega zavod* v Gradcu, Roeenberggttrtel 12, vsaj do 30. aprila 1908 Gradec, mesca aprila 1908. 338 štajerski degelnl odbor. 23. aprila 1908. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 7. Priden faat se takoj sprejme od poštenih «tarišev, kateri se hoče fcrojaštva učili, pri Aiit. Košar, kroja i, Stolni trg 5, Maribor. 2!>6 Pomočnika in učenca sprejme takoj Korež Alojzij, kovač v Mariboru, Mlinska ulica št. 48. 321 V moji lékamiüki prairr', kjkvnaje» £e tvrtSfto .-«mi j« ista;«« »ajbo^l» ■n>i«*.v9 i» -n! tj. Kapilar 51 11 isti iílaje, .i» p-Mtaaojti ¡»«i gM-ti (to.zi in od^wjuje pr> atjsS (¡ar.*iftS) n* CeRa ¡&»s-. kis s» vn»Jr» goSto* j»t atían ioaSé S S 60 t, m % \otó«* 6 K. Trsfea, 5s d vMka abitó1,; wuroíL PmwS», 3« «s a*r«íí asmo M nun.* pa& aa«lov«R4: P, JtaPM. leksiusr, P»'iu*A, «V * ./dij.v D®!,«: se psšijs sai»«; <, i S »»»»«djUB. I MARIBOR, Koroška cesta štev. 5 je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča posebno : f!sns8lijshi, liancspfnl, slsmeni, dstantni, ministrski, oslini in feopnani papir ,'lnčsiike peresa peresnlke radirke kamenčke tablice gobice črnilo Trgovske k-jige v vseh velilic-vih črtane, z eno ali drenikolouonia, v papir, platno, grj.il! ali pni u*nje vezane. IL Odjemzdne knjižice po raznih cenah. Papirnate vreča vseh velikosti po originalnih tovarnih cenah. Šta,m"bllje pečatnike vignete, (Siejelmarken) za urade in privatne izvršujejo se v najkrajšem času. 81'í le Bi i papir r v&eii foarraft. Pismeni papir v kasetah in mapah, razglednice. Zavitke za urade v vseh velikostih, zafepke. Trgovci in preprodajalci imajo en gros-cene. Priznano dobro blago. Solidna m točna postrežba. f i I Glavni trg ste?. 10. 180 Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena. Rafija za vesanje trte, galico, žveplo, bartelovo kbjno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drago v mojo stroko spadajoče blago. Jamčim za dobro in ceno postrežbo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima na razpolago novoziuane hleve, ter vabi vse tukaj mudeče se voznike za obilen obisk. Spoštovanjem Alojz AchiiS, gostilničar pri B?. Lenartu v Slov. gor. (prej Poiščeva go-tilna, sedaj Posojilnica). 4 i trpotec v Ormožu, pripor« .a veliko 2*ioga fcanufaktnrnega in Specerijsfrag* blaga. — Ono nizke. po,sir«ibs točna! 80 13-fc vsake vrste od profili do najfinejših, domačega dela po nizkih cenah priporoča J«?s. Ravl«?», klobučar v Šoštanju. Popravila se solidno in reno izvrše. 270 Podpisani Anton Pečovnife, posest, v Lučah, obžalujem, da tem dne 5. i. m. brez: pomisleka in v pijanosti na ča-iti razžakl Rajmunda Brata nič in Janeza Pustoslemšek. Ob enem se njima zahvaljujem, da sta pro-toVoljno odstopila od tožbe. 331 Anton S*ečoviiik. ; tr Slov. Bistrici || (Šolska ul!c&) e. kr. zaloga šolskih knjig poštnih vrednot, trgo-vina s papirjem in galanterijskim blagom, zaloga T> pratik, molit.et:;kov, šolskih potrebščin, tiskovin za "*> urade, pisalnega ia risalnega orodja, igr;:ln:h kart, av.leaega pa irja, velika izbira rožnih vet ¡cev, božje-4> potnih predmetov, založba razgiednic itd. priporoča blago po ngednih cenah. 293 iMMMSI -i i iinni>m£annrarai Karol Kocijančič kamnoseški mo|$t©r MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdelka altsrje, prižnice, podobe in vsa draga stav-biaska dela iz kasana, žrfi, spcmealks itd. Ztloja IsjotovIJenlh nagrobni?) spe» 456 mmlkev. •s m « a zajamčeno pristno vino le iz ormoškega okraja, raznih letnikov, ima veliko množino po nizkih cenah na prodaj « B H Vsi marmornati oltarji v baziliki ▼ Maribora so moje delo. JK sssl23 "eks3 Kletar, društvo v Ormožu, i kotlap Globoko potrti vsled prerane smrti iskreno-lj ubij ene toproge. ozir. mame, stare mame, tašče gospe Marije Tiašaisj roj. Burko, posestnice in trgovke, si dovoljnjemo tem potom izreči iskreno zahvalo za številne lolažilne obiske ob bolezni, za mnogo-brojne dokaze nsjedkritosrčnejšega sožalja, za krasne darovane vence Ur za častno, izrednoštevilno spremstvo pri pogrebu nepozabne nam pokojnice vsem dragim sorcdn-.kcm. prijateljem in znancem. Posebno se šs zahvaljujemo častiti duhovčini, domači kakor oni iz Radgone, Sv. Trojice in od Sv. Lovrenca, domačemu učiteljstvu, pevskemu zboru, kakor ljubim prijateljem ii Mozirja in drugih krajev, ki so rajnko spremljali na zadnji poti. Hvala vsem! Sv. Anton v Slov. gor., 17. aprila 1908. Žalujoči oblfelji: Tužak-KIcmcnčič. Naznanilo. Občinski in okrajni zastopi, kakor tudi podružnice kmetijske družbe na Štajerskem, dobe kakor vsako leto tako tudi letos smodnik za streljanje proti toči od deželnega odbora po znižani ceni 1 kg za 76 vinarjev in sicer: a) v zabojih po 25 kg b) v sodih (znotraj vreča) po 112 kg. Naročila ss morajo poslati deželnemu odboru štajerskemu v Gradcu pravočasno t. j. dva do tri tedne pred rabo smodnika. S tem se zabranijo pogoste reklamacije, ker vlaki za prevažanje smodnika ne vozijo vsak dan. Naročilu naj se priloži natančen naslov, posebno pa zadrja železniška postaja, k? mor se n.rj smodnik pošlje. Odpošiljate? preskrbuj« c. in kr. topaičarska založnica (Artill. Zeugs-Depot) in sicer od svoje zaloge smodnika v Kalsdorfn. Vštevši zaboj in voznino od zaloge Kalsdorf, stane en zaboj smodnika s 25 kg 20 K 62 h in en sod s 112 kg 93 K 17 h Ta znesek se. mora poslati istočasno z naročilom na deželni osi bor Nepoškodovani sedi in vreče se vzamejo nazaj, od-števši 15% odškodnine za porabo, ako se pošlje na postajo Kalsdorf. Ta zn streljanje proti toči za znižano ceno kupljeni smodnik se ne sme porabiti v drag namen. Gradec, dna 25. marca li'08. 328 Od deželnega odbora štajerskega. II man» IPtuj, nlioa. ia MAílIBORo ét. 13 j j pripoK'ía «požtovtcba kmetov»)««» kot!« in n»jbol;is fevisgahitM, | j pri kfttoiii jan&i i* dobro in trpfi&o delu. Taao-.fe« vr««© ««ss« isa faite». X*pajoiK stari baker, ein», !n uenttiic po -»¡biljil eeat. ograje isffi^nraBigai&ia^HSSEPfKHISBHaei železo za vtii, najboljše vrste cement, ce«i iT. kanMnščine, strešna lepenka in sploh vse stivbinske tvjireiiščme. » za vrtove in razne svrbe, trnje- ^ŽSL¡ŽisS:ižiEVaiSi.ž:9. va Žica. C^aa«;.Oiilrjž» vodovodne čeri in vse priprave za vodovodne naprave. «<&.«'?> brane, drevesno rage, škarje v:a trte, razno poljedeljsko orodje in najboljši stroji. 214 *jg ia prod ognju in, vloma varne slaš>z^tStsiž±§1 zastonj trgovina a žeieznino ¡Í2SS i IS S ÍS5 123! P. s» j d ič, Papir kazcelijski in pisni3-ni, v vseh oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in drnge pisarniške potrebščine, priporoča v Celju. 176 (is Posestvo 69 oralov, z lepo zidano hišo, 4 sobe, 2 kleti, zidani hlevi vse z opeko pokrito, pol posestva tvorijo njive in sadonosniki. pol gozdi. Ona 7000 K. 3000 K je posojilnice. Jožef Slngič na Ros-pahu 76 blizn Sv. Urbana, p. Zgornja Kungota. 315 Hiša z gostilno in trgovino se da v najem, ali proda za 8000 gold. v okolici Maribora. Naslovi se naj ca M. L. Poste restante Maribor. 322 Ljudska hranilnica in posojilnica i Celju (reflulrovntj» «aiirusa z neois^Jeno savezo), = O-larvn.! trg- šte^r. 5, X. na.d.strcpje. = Hranilne vloge se sprejemajo cd vsakega in se obrestujejo s 4 1/2 % obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek ptiča zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma Posojila se dajejo le Članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 0V2 % »n na osebni kredit proti 6% obrestovanja Nadalje se izposojajo denar na zastavo vredoostn;h papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6; ure popoldni:. (k. L) Í^va! S. T* >-'!Ö!5"tl' f^^SÎÊN* nntfmt "V4-'»" t 23. aprila 190S.- če hočete dobro in-po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko, zalogo, belo piL sano in'drugo platjo, mtr 16, 18, 20, 24 in 28 kr. Druki in """"""......... 1 -«osia*«^.;«mm■■ cajgi za ženske obleke mtr 2t >, ■24, 28 in 30 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po 90 kr. gld. 1, 120, 1'60, 2 itd. Perkalnati robci, po 22 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Stoli za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1-20, 1*40, 1"80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1'—. 120 itd, Najnovejša vzbtra kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani ia blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2. „„„■.■..—j.,,-. ^pj ZA SOLO ! kupujte tabljice, kamenčke, zvezke, svinčnike, peresa, peresnike itd. v narodni trgovini : : : VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka nlica 33. Velika zaloga raznega papirja, zavitkov, zapisnik in knjig po najnižji ceni. Edina narodna trgovina z manufaktur. in špecerijskim blagom priporoča cenj, občinshu svoje veliko, noyo zalogo. Cene nizke, postre! "ibéíífe;"" Kdor hoče dobro knpiti, mora v narodno trgovino ptiii. v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. kupujemo pri S \r o j i k svojim! Nova frjovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar xr Mariboru Tegetthoffova cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se iočno in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav, mesta Zagreba .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago ▼ trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cpnah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v ,Trstu, Corno ŠL 1. Trgovina z mannfaktnrnim, modnim in drobnim blagom Feliks Rop s Maribor Grajski trg št. 5 priporoča svoje veliko zalogo suknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni. PAZITE letos pri nakupovanju oblek in drugega ma-nnfakturnega blaga na Trgovsko hišo R. Stermecki — Celje, v kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska zaloga novodošlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. Zato cene :: čudovito nizke. :: Vzorce proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. Narodna gostilna = Pri pošti === flUribOr, Tegethofova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden. JOŽEFU ULÁGA y MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni ia sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: :: Tovarna za glinske izdelki ■ ■ ¥ Račju ============== izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. (Haser-js, Kapljice za želodčni krč s Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F. PruIE s mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 1 SVOJI K SVOJIMI R.Salmic,Ci II Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo !! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča Ber Maribor f Sofijin trg H Naredni dam. Največji [» oa j -censjil «ktpirt ur — »retains, ztatDíM in «ptič-»lil pretest»*, : Naročit« Mjsi-vejjl eetí» inž-piafas [>zox*S Za spomlad! Manufakturna trgovina RUDOLF flfcVELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — Postrežba točna In strogo solidna I Palma! Gotova sreča vsem posestnikom perutnine in sobnih ptic je Palma, ki obvaruje boleznij in ozdravi zavratice (dif-terije), kuge, prisada, črevesnega vnetja in nahoda, drislje in drugih nevarnih boleznij vsakovrstna piščeta in odraslo perutnino sigurno. Zdravej 6-8krat ceneje nego bol-nej 1 1 K av. pošt. znamk (z nakazn. 6 v. več) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Za spod 4 K ni na povzetje 1 I. E. WEIXL, živin, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229 Karol Sinkovic, ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev Maribor, Pttffgamse 9. Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo Climase Bohsel-moforjl pri katerih stane ena konjska moč za ene uro 1'/, do 2 «/, vinaija. Ti motoiji se lahko ogledajo t teku pri meni. Karol Sinkovift, 76 Matopnlk Olim&ae Bohael-motorjer Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih ▼ želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtja in nerednem od vaj'arij u — pehanju, — kongestiji — pomanjkanja teka, krčih i. 1 d. Nedosežno sredstvo za Tzdrfanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena. je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) f5 K franko na vsako po6to po povzetja ali 5e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da m naroča naravnost od: P. Juri&iča, lekarnarja ▼ Pakraco it 201. (Slavonija. Hmelove droge prodam do 2000 eno leto stare 5 do 9. metrov dolge po nizki ceni. Karol Savinek Dolič pošta Mislinje. 323 Krožilnik (Ringelšpiel) v najboljšem stanu, s plinovo lučjo, dva bobna, lajne, kratko cela oprava, se proda po najnižji ceni. Oglasi se naj osebno ali pismeno pri g. Ferdinand Feuchmeister-ju na Ščav-nici sv. Ana na Krembergu blizu Cmureka. 318 Prodam hišo tik glavne ceste blizu farne cerkve, ki ima 4 sobe, 1 kuhinjo, 2 kleti, in studenec. Stoji na mirnem kraju, in je posebno primerna za kakega penzijonista ali obrtnika. Več pove Anton Orač, v Slov. Bistrici. 317 Posestvo, ki sestoji iz 4 oralov njiv, travnikov, dva vrta. Hiša je zidana, ima tri sobe, kuhinjo, klet, hlev za svinje in govejo živino. Oddaljeno je '/« ure od Podsrede, okraj Kozje. Zraven je voda, za 16 konjskih sil. Mnogo je tudi apnenega kamenja, ki se prav lahko proda. Cena je 1600 gl. takoj za plačati. Ako je zanesljivo se na denar tudi počaka. Kdor za knpca poizve, skaterim bi se sklenila pogodba dobi 60 K. Vpraša se naj: Jožef Zupan, posest, in gostilničar v Podsredi. Štajersko. _309 Gailsak, Franjo pri Sv. Barbari v Halozah naznanja, da ima več tisoč kij učeče v ri parie portalis na prodaj. Cena po dogovoru. 304 Tambnraži pozor I Franjo Gnil-šak, pri 8v. Barbari v Halozah naznanja, da ima še skoraj nov L brač na prodaj. Cena 14 K. 806 Iti« m spreten vodja večje žage nastop takoj. Poizve se v uredništvu tega lista. ¿40 Ščampllje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka nlica štev. 16. Vhod: Webergasse 8. Pozor! Pozor I pravega Kašelskega (ljubljanskega) zelja prodaja Ig. Mer-cina v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju, Kranjsko. 20 gr. za 1 K 20 v. Denar je poslati naprej Najprimerneje so poštne znamke. 275 Parni motor šest konjskih sil, v dobrem stanju, se po nizki ceni proda. Do konca aprila je videti ga v porabi pri parni žagi Henrik Streicherja, Hrastje-Mota, Radenci. 278 Hiša je naprodaj pri sv. Marjeti v Rimskih toplicah, z velikim vr-tom, ob okr. cesti, blizu cerkve. Prav sposobna za trgovsko obrt. Proda se z vso zalogo blaga po prav nizki ceni. 279 Proda se lepa rudeča kobila, stara tri leta, visoka 170 cm; kdor jo želi kupiti, naj se oglasi pri Frane Ogrizet v Podovi, Bače. 312 Koračnico, z velikim kladivom, brusom, mehom na dva ognja, vse na vodno moč, na jako dobrem prometnem brez konkurenčnem prostoru, da pod ugodnimi pogoji za več let v najem. Nastop 1. junija 1908. Zreče pri Konjicah. 366 Hinko Dobnik. Slaranikarska zadru v Mengšu, Kranjsko priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želu IMe se zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike! «•O-^-t»- Svoji k svojim! Svoji k svojim! 228 Poročilo. Več trgovcev Savinske doline in sicer iz Brasiovč, Gomilske, Griž, Letuš-a, Petrovč, Polzele, Prekop, Rečičke vasi ob Paki, Sv. Paula pri Preboldu, Sv. Petra v Sav. dol., Sv. Jurja ob Taboru, Vranake in Žalca čutilo se je pri-moranih, odpraviti novoletna in velikonočna darila, kar tem potom slavnemu občinstvu naznanjajo. 330 Razglas. odda se preioiba km 14 potom bOaJatetj ia zalofeaik : Katoliško tiskovno ¿ratero. Oófe-reni orefeik . Frai Rak«*. Pri podpisanem okrajnem odboru okr. oeste II. na zadretski okrajni cesti r ponudbe enemu podjetniku v napravo. V to svrho se naravna minuendo licitacija na dan 12. maja 190§ ob lO. url dopoldne v okrajni pisarni v Gornjemgradu. Stavba se izkliče za ceno 5003 K; načrti in proračaai so pri okrajnem odboru v uradnih urah na ogled. Okrajni odbor GJ ornjigjrad, 333 dne 18. aprila 1908. Ti*k tiskan« sv. Cirila v MariVen.