Kj o ® AUGUST, 1946 Volume 18 MilOLQSILO SLOVENSKE7 'M/Mih' \S I / / / // / / / / / / / / / / / REV. MATTHEW F. KEBE Our Spiritual Advisor Officipl ^^mm^PuBLicnTiON of the Slovenian Women's Union of America Edith Kunstek 208 Granite St. Joliet, 111. SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ŽEN. ZVEZA OF AMERICA Organized December 19, 1926 in Chicago, 111. Incorporated December 14, 1927 in the State of Illinois V AMERIKI Ustanovljena 19. dec., 1926 v Chicagi, Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illinois MEMBER OF: National Council of Catholic Women The Catholic Association for International Peace Women’s Action for Victory and Lasting Peace Common Council for American Unity Spiritual Advisor :— Rev. Matthew F. Kebe.....................223 - 57th St., Pittsburgh, Pa. Honorary President — Marie Prisland................1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. President — Albina Novak............................6516 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. 1. Vice-President — Mary Oodez......................526 Water Street, Sheboygan, Wis. 2. Vice-President — Mary Urbas...................15312 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. 3. Vice-President -— Mary Theodore.................Rte. 1 Box 30, Hibbing, Minnesota. 4. Vice-President — Mary Markezich.................2809 East 95th St., South Chicago, 111. 5. Vice-President — Mary Tomsic......................................Box 202, Strabane, Pa. 6. Vice-President — Anna Pachak..................322 West Northern St., Pueblo, Colorado. Secretary — Josephine Erjavec....................527 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Treasurer — Josephine Muster..............................714 Raub Street, Joliet, Illinois. 1. Trustee — Mary Otoničar.......................1110 East 66th S'treet, Cleveland, Ohio. 2. Trustee — Mary Lenich............................G09 Jones Street, Eveleth, Minnesota. 3. Trustee — Josephine Železnikar...................2045 W. 23rd Str., Chicago, Illinois. STANDING COMMITTEES ADVISORY COMMITTEE President — Frances Susel........................15900 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. Helen Corel......................................67 Scholes Street, Brooklyn, New York. Anna Kameen......................................Depot Street, Forest City, Pennsylvania. EDUCATIONAL COMMITTEE. President — Albina Novak............................6510 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. Anna Petrich...........................................2178 Burton Street, Warren, Ohio. Gladys Buck......................................13600 Avenue L., South Chicago, Illinois. Sophie Golob.....................................737 Holmes S'treet, Indianapolis, Indiana. Marie Schlamann.....................t............222 E. 7th Street, Leadville, Colorado. YOUTH AND RECREATION COMMITTEE Director of drill teams — Marie Floryan.............5830 W. Mineral S't. West Allis, Wis. Director of Juvenile Activities — Evelyn Krizay...............83 - 29th St., Barberton, Ohio. Director of Sports will be named at Board of Directors’ meeting ZARJA - THE DAWN Uradno glasilo Slovenske ženske zveze v Ameriki Official publication of the Slovenian Women’s Union of America Izhaja vsak mesec published monthly Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWIJA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Managing - Editor Albina Novak Editorial office: 6516 Bonna Avenue, Cleveland (3), Ohio Telephone Endicott 5882 Reentry for Second Class Matter applied for at Post Office at Chicago, Illinois. All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use ink. Write plainly, especially names and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. LETO XVIII — ŠT. 8 AUGUST, 1946. VOL. XVIII — NO. 8 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE — M. KEBE. MATI OT me zanese na staro ameriško groblje. Vsevprek samo angleški napisi. Tu je družinsko grobišče. Sredi večji spomenik z družinskim imenom, pri zglavju vsakega groba pa manjši kameniti znaki s krstnimi imeni in letnica-mi. Sodeč po družinskem iptenu, počiva tukaj ameriška družina. Vendar ne, kajti na srednjem grobu razberem tudi označbo Mati. To je to raj slovensko grobišče, tu počivajo telesni ostanki slovenske matere in njenih otrok. Morala je že biti res prava■ ma- PISMO REV. MATEJ-A KE1BE-TA NAŠI Častni predsednici 223 - 57th Street Pittsburgh, Pa. (1) Mrs. Marie Prlsland, Častna predsednica SŽZ., Sheboygan, Wisconsin. Spoštovana gospa: Hvala Vam za zaupanje, katerega ste mi izkazale s tem, da ste me izvolile za duhovnega vodjo Vaše lepe organizacije. Hvala Vam tudi za častno članstvo pri organizaciji. Isto zahvalo izjavljam sedajni aktivni predsednici kakor tudi ostalim odbornicam in vsemu članstvu SŽZ. Rad bi vstregel in z božjo pomočjo bom, najprej svoji dolžnosti in potem tudi Vam in organizaciji. Moji prispevki bodo krščanstvo, ki je dovolj bogato na idejah za srečo vseh ljudi na zemlji in za zveličanje vseh v večnosti. Svoj prvi dopis poklanjam Vam ,Mrs. Prisland, zato ga tudi Vam pošiljam za Zarjo. Vsa organizacija je predvsem Vašo delo, zato gre priznanje Vam za dobro, ki je Zveza storila za Boga, za naš narod in za svoje članstvo. Bog Vas živi! S spoštovanjem in pozdravom, Vaš — Matej Kebe ti, da je tudi v smrt zbrala■ sz/oje otroke okoli sebe, in da ji je eden, še preživeli otrok, dal napisati tudi na grob sladko ime, mati. — Mati je srce in ognjišče družine. Njena ljubezen in dobrota ogreva celo hišo. Mati je vez in življenje družine; kadar se poslovi mati, se družina navadno počasi razide. Mati je učiteljica v družini. Njena beseda je blaga; iz oči ji gleda duša v oči otroka, in beseda, ki jo mati govori, ne bo nikdar pozabljena, čeprav se je otrok pozneje mogoče ne bo držal; ker materin nauk je kakor glas vesti. Mati je tožnica in sodnica, toda kadar toži, sebe toži, in kadar sodi, sebe sodi: Kaj sem zagre- šila, da si tak; sama sem kriva, ker ga nisem bolje vzgojila. Prve misli materine veljajo njenim otrokom : Gospod, daj, da bosta ta dva moja sinova sedela s teboj, eden z desne drugi z leve v tvojem kraljestvu, je govorila svetopisemska Zebedejeva mati; na se je pozabila. Mati se žrtvuje, gara, trpi, tolaži in miluje, da bi rešila srečo svojih miljencev, otrok. Res, materina dobrota in ljubezen je Žarek božje ljubezni in dobrote iz nebes. Kje bi bil svet brez plemenitosti mater! Seveda niso vse matere po-poln-e, toda blagohotnost in materinska ljubezen do otrok je skoraj prav vsem materam lastna.. Mati je kakor zdravje. Dokler ga imamo se ne zmenimo dosti zanj; njegovo vrednost spoznamo prav šele v bolezni. Tako je tudi z materjo: Dokler jo imamo, uživamo n jeno plemenitost, kakor sončno gorko to in svetlobo, kakor da bi moralo tako biti; kadar jo izgubimo, vemo, da smo izgubili neprecenljivo bogastvo. M1ati se nam ne pritožuje, toda naša brezbrižnost jo boli. Dogajajo se pa še druge stvari. Poznal sem družine, kjer so mater naravnost izrabljali, dokler je bila pri moči; ko je onemogla so jo zavrgli v kot, kakor staro cunjo. Sirota mati, sužnja pri hiši, je morala molčati, poslušati strupeno zbadljivost svojih napram svetu kot med sladkih hčera in zaničljivost svojih neotesanih sinov, ki so hoteli velja ti pred svetom za dženthnane. Hčere so zaslužile, materi pa dale komaj za lastno hrano; sini so svoj zaslužek zapravljali v veselih družbah, mater pa zjutraj obsipali s svojo sadirljivostjo, ki je vedno posledica čezmerne pijače in prečutih noči. Na vsako besedo so jo zavračali. Začela je govoriti tiho in boječe, oči so ji vgasnile, bolesten izraz obraza je zastiral njeno strto srce. Pa je umrla. Na njenem pogrebu so njeni otroci vili in lomili roke. Obupno so klicali v grob: Mati, mati, mati! Toda, bilo je pr e kasno; materino srce so pohodili in strli. To se ni dalo več popraviti. Pogrebci, ki so jim bile razmere znane, so izpod oči, skoraj jezno, ošvrknili jokajoče in se obrnili preč. Meni pa, ki sem poznal dušo in srce te matere, se je zdelo, da slišimi nežen glasek: Bog naj vas blagoslovi, otroci moji! Kaj je pa Bog rekel, kaj bo Bog rekel? Seveda je bilo na. grobu grmada cvetja, ker otroci so hoteli pred svetom veljati. Ne sme biti tako! Materi donašaj cvetja svoje ljubezni, dokler se ga more razveseliti! Oslajaj ji življenje s svojo dobroto! Neguj svojo mater in božaj jo! Prinesi ji kaj dobrega in lepega vsaj enkrat na teden! Podpiraj njen korak, ko jo teži življenje, da te bo blagrovala njena duša in srce, in da te bo blagoslovijala njena drhteča roka, in da te bo Bog blagoslovil. Ne čakaj do njenega groba, da te ne bo sodila tvoja vest. Kolikor starejša je tvoja mati, toliko več ljubezni ji izkazuj, da se bo časno in večno izpolnila na tebi božja beseda-. Da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. Zapomni si: C e boš dobra svoji materi, bo Bog dober tebi. Drugače ne. Zapomni si pa tudi tole: Ti si v velikem obsegu vredna pred Bogom in pred ljudmi toliko, kolikor je vredna tvoja ljubezen do tvojih staršev. Vsem članicam posebno materam, S. Ž. Zv. iskren pozdrav! Naj Vas Bog blagoslovi! Vaš— DUHOVNI VOD J. A. POZDRAV NOVE PREDSEDNICE Julij, 1946 Predrage odbornice in sestre! Ob sprejemu dolžnosti in odgovornosti najvišjega urada v naši organizaciji, se v polni meri zavedam obilice dela in skrbi, ki bodo poslej moj delež. V dobi šestnajstih let, v kateri sem poslovala kot Vaša glavna uradnica,, sem našla največje zadoščenje v vzajemnem prijateljstvu, katerega ste mi tako velikodušno poklanjale. Z globoko hvaležnostjo beležim vzorno sodelovanje, katerega sem bila delež-na od strani glavnih uradnic, odbornic naših podružnic kakor tudi od celokupnega članstvaVedno in ob vsakem času ste pokazale svojo dobro voljo do sodelovanja in vse sku-paj smo neutrudljivo delovale za uspeh naše Z veze. Zdaj pa se je moj delokrog raz--širil in bila sem pozvana na m-esto, kjer se bo od mene zahtevalo še mnogo več kot v preteklosti. Toda pri vsakem novem začetku je nekaj osvežujočega, kar /nam daje .novih gonilnih sil, novih upov in nad. V takih slučajih se navzamemo novega poguma, vzravnamo si hrbtenico ter se odločimo, da bomo še bolj vztrajno delale za nove uspehe kot smo doslej. Vse vemo, da vse to pomeni novo trdo delo, marsikatero razočaranje in trenutke slabovoljnosti. Toda... vse to tudi pomeni veliko zadoščenje, da moremo pokazati na rezultate svojega dela, pomeni veselje v sklepanju novih prijateljstev, doživljanju osvežujočih radosti na potu življenja, in pomeni — več ko vse drugo — veselje in radost do dela samega, Vse to nami daje samo novih inspiracij, novih upov in nad■ V delu za našo Zvezo moramo vedno imeti pred očmi veliki smoter nase organizacije, čigar dosega je v prvi vrsti dolžnost voditeljic. V ospredju vsega nam mora biti prizadevanje umnega in pravičnega reševanja problemov, ki se pojavljajo. Uspeh ni vselej lahko dosegljiv ter pometli trdo delo in obilico poguma, katerega je treba usmeriti v to. Zato imejmo vedno pred očmi naše smotre in nikoli ne popustimo v svojih prizadevanjih. Ohranimo si bistro vizijo in z neomajenim zaupan jem v božjo previdnost in pomoč bomo lahko zrle smelo v bodočnost. Prizadevajmo si vedno, pomagati onim, ki so pomoči potrebni, oči vseh nas naj bodo uprte v boljši in lepši jutrajšnji dan, in spominjajmo se prekrasnega reka: Daj svetu vse najboljše, kar je v tebi, pa se ti bo tudi vse najboljši pomnilo! Tem potom se obračam do vas drage sestre in vas prosim nadaljnega sodelovanja pri našem delu. Jaz bom srčno hvaležna za vsako pomoč in ostajam vdano vaša in pripravljena vsak čas delati za naš vsestranski uspeh. Z iskrenim sestrskim pozdravom, Vaša, ALBINA NOVAK. PRI SVETEM ROKU V DRAVLJAH Piše Josephine Erjavec V MESECU avgustu praznujemo dva velika cerkvena praznika. Prvi je na 15. avgusta na čast Mariji Vnebovzetja, drugi takoj zatem pa praznik svetega Roka. Vsako leto mi ob tem času uhajajo spomini nazaj v staro domovino, kjer časte praznik svetega Roka na poseben način. Spomini mi uhajajo v Dravlje, kjer imajo cerkev, posvečeno na čast svetemu Roku. Ako greš peš iz Šent Vida po lepo tlakovani široki cesti v Ljubljano, prideš v Dravlje v 15 minutah. Tam zaviješ na desno in kmalu zagledaš stolp cerkve svetega Roka. Vas nima nobene posebne privlačnosti, je pač kakor vsaka druga slovenska vas v domovini; ima okoli 80 hiš in nekoliko polja. Toda na praznik svetega Roka ljudi kar mrgoli. Takrat vse oživi; ljudje prihajajo v trumah z Gorenjske in Dolenjske k romanju k velikem priprošniku za kužne in kožne bolezni, svetemu Roku. Dobro se še spominjam, kako je bilo tudi z nami leta 1927. Takoj po Velikem Šmarnu mi isti večer ukaže stric Anton Kralj v Ljubljano, da jutri gremo vsi skupaj v Dravlje. Bil je vroč dan, zelo je pripekalo; tisti, ki so bili od daleč so bili že rano v jutro vsi utrujeno. Pred cerkvijo sem takoj zagledala nebroj stojnic, kjer so ponujali razne dobrote in vabljive "odpustke”. Gostilne so bile prenapolje-ne žejnih gostov, vse je bilo praznično na dan svetega Roka. Hitimo v cerkev tudi mi, da smo pričajoči vseh cerkvenih opravil. Vsak je bil zatopljen v globoko molitev. Ko je blagoslov minil, sem bila še vedno globoko zbrana v molitvi, da nisem opazila, da so naši že odšli. Končno še enkrat pogledam h kipu svetega Roka ter se mu priporočim, da bi mi bila dana kaj kmalu prilika še kdaj se povrniti v domovino. Poslovila sem se od njega, stopim h kropilniku in zunaj zagledam strica Antona, ki je čakal na mene, rekoč: "Fina, tam čez cesto čakajo nate.” Stopim tja pred gostilno, kjer je stala večja grupa znancev. Tu sem bila prvič predstavljena starejši sestrični Mici, katera je iz Medvodah prihitela s soprogom in številno družino na romanje k sv. Roku. Zastrmela sem vajno, bila je nenavadno lepa ženska, čeravno je bila na njej že sled trpljenja in vsakdanje skrbi. Kasneje mi je stric Kralj zaupal, da je bila ona najlepše dekle v fari. Ker smo si imeli mnogo povedati, smo šli skupaj v gostilno. Tu smo naročili mrzlega malinovca. Ura za uro so nam hitro potekale, Začelo se je mračiti in bilo je čas za odhod. Trume izpred cerkve so se praznile in tudi stojnice so začeli pospravljati. Ko si nakupim še nekaj spominov, odhitimo vsi skupaj proti Vidu. Jaz in moja družina proti restavraciji v mojo rojstno hišo tik ob kolodvoru, Mici in njena družina pa še na obisk k staršem v Gunclje. Po prvem srečanju v Dravljah smo se še parkrat videli z Mici v Ljubljani, nakar smo se tudi mi poslovili za odhod nazaj v Ameriko. Poteklo je 11 let. Zopet smo se nahajali v domovini ob pridiki izleta Slovenske ženske zveze v letu 1938. Zopet smo praznovali 15. avgusta Marijino Vnebovzetje, toda to pot se nismo nahajali na Slovenskem. Šli smo namreč obiskat strica Lovrenca Šetina, kateri se je kot kamnosek nahajal v Nemčiji že dolgo vrsto let, popolnoma se je tam udomačil. Ustanovil se je v Kuefesfelden. Na praznik Velikega Šmarna v spremstvu mojega strica Lovrenca ter njegove soproge Marije, smo šli to pot v farno cerkev v Kufstein. Cerkev je krasna katedrala z lepimi oltarji, posvečena Marijinem Vnebovzetju. Tu sem prvič v življen-ju slišala 60 komadni orkester, ki je spremljal s kora petje pri sveti maši. Bilo je nebeško lepo. Nisem mogla biti zbrana v molitvi, kajti, vso mašo sem poslušala prekrasne melodije s kora. Verniki v cerkvi nismo slutili, kako veličastno je vse to vplivalo. Pridiga, posvečena prazniku, je bila v nemškem jeziku, katero sem tudi skoraj vso ra- zumela. Zame je ta sveta maša prekmalu minila. Še dolgo po tem klečim pred oltarjem, spomini mi pa to pot uhajajo v Ljubljano, kjer sem se zadnjič pred 11 leti udeležila svete maše na ta praznik. Toda tu na Nemškem, čeravno vsi enake vere, sem se čutila kot tujka; Imeli so drug jezik in druge običaje. Pred cerkvijo so še vedno stali verniki v gručah in godbeniki z inštrumenti v rokah, katere sem občudovala in jih spraševala, kolikokrat na leto imajo krasno godbo med sveto mašo. Vstopimo v gostilno v drugo nadstropje in vidim, da je bila dvorana okinčana v vrt. Tirolci so peli krasne "jodler-je” ter nemške in tirolske pesmi ob sviranju violin. Toda slika "Hitlerja” na stenah mi je vlivala mrzlo polt. Natakarice so nosile jedila in pijače na mize, oblečene v narodnih nemških oblekah. Natakarji so bili isto oblečeni v zeleni tirolskh noši. Tu v tej gostilni je ata našel nekaj starih tovarišev še izza časa, ko je on delal tu, dolgo let nazaj v mladi dobi. Stric Lovrenc nas je opozoril na čas, kajti on je imel dolgo pot hoda v Kuefesfelden med krasnimi hribi, obdani s snežniki, kamor so turisti iz vseh delov Evrope prihajali vsako leto. Drugi dan na praznik svetega Roka gremo k rani sveti maši, toda to pot je bila krasna cerkev tiha, tu se ni več slišal orkester, čeravno napolnjena z verniki. Cerkev svetega Roka. Gostilna pri cerkvi. Takoj zatem se vsedemo na vlak, odpeljemo se v Salcburg. Ko vprašamo za sobe v hotelu, nas hotelir opozori, da smo ravno eno uro prepozni, kajti tod mimo se je peljal v paradi sam Hitler. Mesto Salcburg se je njemu na čast okitilo v tisoče “swastika” zastav in druge kinče. Videli smo mnogo policajev in častno stražo v impozatnih uniformah ter nekaj članov njegove elitne garde. Ko smo po več dneh ogledali zanimivosti mesta Salcburga, se odpravimo proti Ljubljani. Ko pridemo v Ljubljano mi teta pove, kako je bilo zopet lepo v domovini za te praznike, pri katerih žal nisem mogla biti to pot pričajoča. ■v' -x Kufstein na Tirolskem Takoj naslednji dan obiščemo cerkev svetega Roka v Dravljah, čeravno ne v taki gneči, vseeno smo šli pozdravit velikega patrona. Obiskali smo tudi sorodnike in grob častite šolske sestre Olge, doma iz Dravelj, katera je pred leti 15 leti odšla v večnost. Sestra Olga je bila ena najbolj priljubljenih učiteljic naše fare svetega Jožefa v Jolietu. Za njo je žalovala vsa fara. Pisala se je Borštnar. Imela sem sliko njenega groba, katero sem izročila njeni sestri v spomin. Nato smo se odpeljali v Medvode obiskat mojo sestrično Mici in družino, katero sem videla v Dravljah prvič pred 11 leti. Od postaje do vasi smo si morali najeti voznika. Že od daleč nam pokaže veliko krasna belo hišo, pred katero se je igralo številno otrok. Takoj sem uganila, da morajo biti otroci moje sestrične. Bili smo zopet toplo pozdravljeni. Ura za uro je minila ob pogovoru o doživljajih zadnjih 11 let. Takrat, ko smo se prvič videli, je bila še moje pokojna mama z nami, toda mami, dasiravno je tako želela v svojem življenju še enkrat obiskati domovino, je bil račun prekrižan, kajti Bog jo je poklical v več-nost. Bile so spremembe v družini pri nas kakor pri njih. Njena družina se je pomnožila in smo bili veseli srečanja na kar smo jih slikali na filme. Menda je to edina slika, katero hranim v drag spomin te družine, ki je vzorno v krščanskem duhu vzgojena in kljub vsem teskočam so si postavili lepo hišo. V nedeljo pred odhodom v Italijo proti domu v Ameriko, je bila tudi Mici med množico, ki je prihitela v rano jutro iz Medvod nam v zadnje slovo. Mahali smo drug drugemu z robci, ko se je začel vlak pomikati in to dokler smo imeli še zadnji znak, da se vidimo. Minulo je zopet osem let od tega dne. Moje misli so zopet na praznik sveta Roka v Dravljah, na čas, ko sem prvič se spoznala s sestrično Mici in družino, kateri so bili takrat še tako srečni in polni upov na bodočnost. Toda danes je v tej družini velika sprememba. Pred dvemi leti se je tam pred hišo vršila krvava igra. V enem letu je Mici izgubila kar tri člane v družini: moža, 22 let starega sina in hčerko, katera je umrla ravno na dan svetega Jožefa, ko je dopolnila 19 let. Vsi trije člani družine so žrtve vojne. Postali so žrtev razmeram, kajti bili so zatoženi ... Ko sem čitala to vest sem bila zelo žalostna, kajti predstavljala sem si, koliko in koliko jih ne bo več med živimi, ko se zopet podamo v domovino. Gotovo imajo tudi naše članice, ki čitajo te vrstice, kake spomine na romanje k svetemu Roku, posebno po Gorenjke, katere so pred leti obiskovale letno, to priljubljeno božjo pot. Ko bo Slovenska ženska zveza zopet priredila izlet v staro domovino, takrat članice, se pridružite ker v skupinah bo veliko lažje potovati. Že danes začnite delati načrte, da čez nekaj let, če Bog da, skupno obiščemo kraje, ki so nam bili tako sveti in ljubi. Tu v Ameriki ni mnogo slovenskih fara, ki bi bile posvečene svetemu Roku. Kolikor je meni znano, je cerkev sveta Roka v La Salle, Illinois, tam kjer spadajo naše članice podružnice št. 24. Tudi one gotovo praznujejo ta praznik z največjo svečanostjo in pobožnostjo. PREDSEDNICI MRS. PRISLAND! KO SE je približevala naša zadnja konvencija, je bilo spraševanje in ugibanje na ustnicah tisočerih članic in vseh delegatinj: ali .bo Mrs. Prisland med nami na konvenciji? Ali bo dovolj zdrava načelovati konvenciji? Predsedovati konvenciji potrebuje železne živce, mnogo potrpljenja, kar pa more prenesti le oseba, ki je popolnoma zdrava, kajti ona pa, kij je vse leto bolehala in ki je radi srčne bolezni skoraj podlegla, bo le težko mogla. Kljub temu, par dni pred konvencijo prejmem zagotovilo od Mrs. Prisland, da če se počuti kot tiste dni, da se vidimo na konvenciji. Tega sem se zelo zveselila ne samo jaz, temveč vsaka, ki je spraševala glede njenega stanja. Ko je v nedeljo večer tik pred banketom prihitela v hotel delegatinja št. 1. Mary Godez v družbi našega legalnega svetovalca Mr. Joseph-a Wilkus-a, smo bili mnenja, da je ž njimi prišla tudi Mrs. Prisland in se nahaja v svoji sobi, mogoče je šla počivat. Ko nam Mrs. Godez pove, dani prišla, nismo mogli verjeti, toda Mrs. Prisland ni prišla. Drugi dan sem bila obveščena, da je zopet zbolela in da ji je prihod nemogoč, dasiravno je zelo želela pozdraviti delegacijo. Dolga pot iz Sheboygaiia bi ji bila prenevarna, svoje rahlo zdravje izpostavljati, bi lahko bilo usodopolno zanjo. Priporočala je pa glavno podpredsednico in delegatinjo podružnice št. 20, Mrs. Emma Planinšek, da prevzame njeno mesto na konvenciji in predseduje zborovanju. To delo je Mrs. Planinšek zelo nerada prevzela, kajti sama sebi se je zdela, da ni vešča tega odgovornega dela. Vseeno je bila pripravljena storiti vse v svoji moči za Mrs. Prisland Čeprav ni bila Mrs. Prisland osebno med nami, čutili smo njeno bližino v duhu medseboj. Tu smo uvideli, kako zelo je pogrešamo, kako nam je manjka, videle smo pa tudi kako je zelo priljubljena, kako čislana in spoštovana. Vsaka mi je izrazila svoje sočutje, da je ni med nami, kako zelo pogrešamo njeno roko. Toda — zavedale smo se, da zdravje pride prvo, kar pa pri Mrs. Prisland ni bilo, kajti vseh dvajset let, čeprav že več let zelo rahlega zdravja, se ni podala, temveč nadaljevala delo pri organizaciji. Ni se ustrašila potov, ne žrtev in skrbi, ni se bala prijeti za najbolj težko nalogo, vse je izvršila v naše prijetno presenečenje z največjo pažnjo in previdnostjo; bile smo uverjene, da nji m kos nobena. Čudilo smo se njeni zmožnosti, njeni diplomaciji in njenemu odkritem izražanju. Pri nji je se vsak našel roko prijateljstva, roko prijaznega pozdrava in besedo tolažbe za vsakega, katerega je zadela nemila usoda Kadar je šlo za pomoč nesrečnim v domovini, je bila ona prva, ki se je zavzela, da tudi naše organizacija ne sme zaostajati. Pričeli smo z njenim vods^°m jedila, denarne prispevke in obleko za nesreč e ni ji in Jugoslaviji. Kadar je šlo za ugled fveze je bila orva zraven, da je gledala za čast organizacije. Njeno 20 letno uradovanje kot glavna predsednica ni bilo posuto z rožicami; marsikatero noč ni mogla zaspati. Nehvaležnos jo pač plačilo tega sveta in mnogi, katerim je ravno ona marsikaterikrat pomagala in jih ščitila, so se pokazah. U niso proti nji bili iskreni. Imela je marsikatere viharje, kajti nobena stvar še tako dobra, ne teče Slavko pot. Toda med vsemi pride Mrs. Prisland naprej do ci Ja “ do ^i ge Njo so občudovali v večjem številu tudi tisti, kater so'Zvezo nekaj let od daleč gledali. Pridružili so se kiogu njenih prijateljev ter jih dajali številna priznanja. Mis. Prisland je dala v teku 20 let vse svoji moči za Zvezo, njej je bil ugled Zveze nad vse — toda ko je vse to dosegla, ie mnogokrat v svoji skromnosti dala priznanje drugim. Dela, katerega je Mrs. Prisland storila za Zvezo, ne bo nikdar zbrisano, ostalo bo zapisano v zgodovini naše organizacije v zlatih črkah. Mnogokrat ko mi je med boleznijo namignila, aa raat zdravja morda ne bo več prevzela urada glavne predsednice, so me te njene besede ustrašile; v strahu sem jo spraševala, kaj naj bo Zveza brez nje? Hitro mi na to odgovori “Kaj, ako bi umrla, po tem naj tudi Zveza propade. Tega se ne sme storiti in dokler je ona še pri življenju, naj se druga, bolj mlada privadi temu odgovornemu in težavnemu uradu.” Torej po 20 letih, kljub velikim prošnjam njenih pri-jiteljic naj še prevzame, je odklonila. Ako hoče še kaj časa živeti, si mora dati počitka, tako jo je zdravnik pred leti svaril. Prišel je čas, ko je bilo potreba Mrs. Prlsland tudi nase misliti. Vemo pa, da dokler bo živa med nami, da nam bo stala ua strani, nas vodila in bodrila. Njeno mesto je na konvenciji prevzela znana in zmožna oseba Mrs. Albina Novak. Zavedala se je teške naloge, ki jo čaka, velite odgovornosti in dela, toda s pomočjo Mrs. Prisland, ki je prevzela mesto častne predsednice in predsednice finančnega odbora vemo, da bo organizacija uspevala. Nova predsednica Mrs. Novak bo potrebovala mnogo iskrenih prijateljic, mnogo dobrih nasvetov in pomoči, in te upam, da ji naše dobre članice ne bodo odtegnile. Dokler bo hodila Mrs. Albina Novak po potih Mrs. Prisland, dokler bo sledila istim ciljem in dokler bo delala z enako energijo za Zvezo kot je to delala njena prednica Mrs. Prisland, tako dolgo vemo, da bo kos svoji nalogi in Zveza bo šla po isti poti navzgor. Za Mrs. Novak vemo, da ima dobro voljo, želimo ji samo še zdravja, da bi ne opešala pod težkim bremenom, ko jo bo čakalo v prihodnjem. Kajti ni vedno vse svetlo in tudi ne vedno vse temno. Kadar je potreba dati priznanje kaki meni zelo priljubljeni osebi, sem jaz preokorna v besedah. Mnogo bi se še dalo napisati o vrlinah Mrs. Prisland, mnogo še o njenem delokrogu, kajti me dve sva se marsikaterikrat posvetovali in imeli iste cilje. Bila je tudi meni vedno dobra svetovalka in dobra učiteljica, radi tega je moja hvaležnost do nje brezmejna. Kakor čutim hvaležnost do Mrs. Prisland jaz, tako gotovo čuti tisoče člani naše organizacije. Bog Vam daj, Mrs. Prisland, še mnogo let doživeti v naši sredini! Bodite zdravi, srečni in zadovoljni v zavesti, da članice znajo upoštevati Vaše delo, Vas ljubijo, in spoštujejo svoje glavno predsednico in ustanoviteljico Slovenske ženske zveze. „ . — Josephine Erjavec PRISPEVKI ZA ŠOLNINSKI IN DOBRODELNI SKLAD Nabrano na sedmi redni konvenciji v Indianapolis, Indiana. Prispevale so zveza, glavne uradnice in delegatinje. Slovenska Ženska Zveza prispevala............$ 500.00 PRIJATELJSKI KROŽEK: Olga Erjavec, št. 20, Joliet, 111------------ 25.00 Josephine Erjavec, v spomin svoji pokojni mami — Mrs. Mary Setina, umrla Oct. 2G, 1937, Ustanovna clanica pod. št. 20, Joliet, 111.... 25.00 Anna Pachak, predsednica št. 3, Pueblo, Colo 20.00 KLiUB TISOČERIH — THOUSAND MEMBER CLUB Št. čl. Ime Vsota 147. Gladys Buck, tajnica št. 16, So. Chicago, 111. 10.00 148. Katie Triller, predsednica št. 16, So. Chicago 10.00 149. Emina Planinšek, predsednica št. 20, Joliet, 111 10.00 150. Albina Novak, urednica “Zarje” 5.00 151. Mary Tomažin, blagajničarka št. 2, Chicago, 111 5.00 152. Josephine Železnikar, predsednica št. 2, Chicago, 111 5.00 153. Frances Brancelj, nadzornica št. 25, Cleveland, Ohio 5.00 154. Dorothy Sternisha, blagajničarka št. 25, Cleveland, Ohio 5.00 155. Ella Starin, blagajničarka št. 41, Cleveland, Ohio ...................... 5.00 156. Anna Petrich, predsednica št. 54, Warren, Ohio .......................... 5.00 157. Marie Schlamann, predsednica št. 78, Leadville, Colo............................... 5.00 158. Josephine Muster, glavna blagajničarka, St. 20, Joliet, 111.......................... 5.00 159. Josephine Richter, predsednica, št. 79, Enumclaw, Wash. .............................. 5.00 160. Helen Corel, predsednica št. 93, Brooklyn, N.Y................................. 5.00 1C1. Mary Lenich, glavna nadzornica, št. 19, Hveleth, Minn................................ 5.00 Sledeče so darovale po $3.00: Prances Sušel, tajnica št. 10, Cleveland, Ohio Mary Markezich, predsednica št. 95, So. Chicago, 111. Sledeče so darovale po $2.00: Agatha Dežman, blagajničarka št. 12, Milwaukee, Wis. Anna Mahkovec, podpredsednica št. 20, Joliet, 111. Mary C. Terlep, blagajničarka št. 20, Joliet, 111. Anna Godlar, tajnica št. 32, Cleveland, Ohio Louise Stražnik, tajnica št. 45, Portland, Ore. Theresa Racher, št. 57, Niles, Ohio Mary Otoničar, tajnica št. 25, Cleveland, Ohio Po en dolar so darovale: Mary Godez, predsednica št. 1, Sheboygan, Wis. Anna Kameen, presednica št. 7, Forest City, Pa. Mary Urbas, št. 10, predsednica, Cleveland, Ohio Martha Batich, zapisnikarca Št. 10, Cleveland, ©hio Mary SchimenZ, tajnica št. 12, Milwaukee, Wis. Prances Globokar, blagajničarka št. 14, Cleveland, Ohio Marie Florjan, tajnica št. 17, West Allis, Wis. Antonia Nemgar, podpredsednica št. 19, Eveleth, Minn. Angela Štrukel, tajnica št. 24, LaSalle, 111. Mary Marinko, predsednica št. 25, Cleveland, Ohio Mary Golobicli, blagajničarka, št. 26, Pittsburgh, Pa. Johanna Dolinar, tajnica št. 38, Chisholm, Minn. Frances Brešak, predsednica št. 40, Lorain, Ohio Mary Janc, zapisnikarca št. 41, Cleveland, Ohio Gertrude Delopst, predsednica št. 43, Milwaukee, Wis. Helen Tomažič, tajnica št. 47, Garfield Heights, Ohio Mary Stusek, predsednica št. 49, Cleveland, Ohio Theresa Cvitkovich, predsednica št. 64, Kansas City, Kans. Mary Tomsich, predsednica št. 71, Strabane, Pa. Rose Murslack, predsednica št. 77, N.S. Pittsburgh, Pa. Angela Voje, zapisnikarca št. 84, New York, N.Y. Mary Kuzma, predsednica št. 88, Johnstown, Pa. Josephine Livek, predsednica št. 89, Oglesby, 111. Molly Remec, blagajničarka št. 99, Elmhurst, IH. Mary Anzelc, št. 104, Johnstown, Pa. Na konvenciji se je skupaj nabralo: Od .delegatinj _______________________________ $ 205.00 Slov. Ženska Zveza ................................... 500.00 $ 705.00 Članice št. 64, Kansas City, Kansas (Nabrano po Theresa Cvitkovich) Po 50 centov so darovale: Julia Pinter, Helen Stamfel, Mary Zunic, Cillie Orešnik in Mary Juresich ............................... 2.50 Dividend od naloženega denarja .......................... 5.44 Podružnica št. 20, Joliet, 111.......................... 2.00 $ 9.94 Skupaj za mesec maj .............................$ 714.94 Za mesec april se je nabralo: Pod. št. 89, Oglesby, 111..............................$ 2.00 Članska št. 14G — Anna Stare, tajnica št. 84, New York, N.Y.................. 5.00 Dividende ............................................... 39.94 Skupaj za mesec april ............................$ 4G.94 Prejšna svota ....................................$6,135.54 Koncem maja je v skladu vsota ................$6,897.42 ISKRENA HVALA Vsem dobrosrčnim odbornicam, delegatinjam in Članicam, ki so prispevale v naš šolninski in dobrodelni sklad, izrekam v imenu odborain Zveze najiskrenejšo zahvalo. Bog Vam mnogotero povrni! Priporočam vsem ostalim, da bi prispevali vsaj majhno svoto v ta blag namen! — J. Erjavec ZANIMIVA PISMA IN ODGOVORI, KATERA JE PREJELA MRS. PRISLAND (Original prevodov je v angleškem delu). Pismo poslano Mrs. Prisland pred konvencijo. THE CHURCH OF ST. BRIDGET Greaney, Minnesota Maja, 1946. Marie C. Prisland Vrhovna predsednica SŽZ, Sheboygan, Wisconsin Mnogo spoštovana prvomestnica: Sprejmite moje iskrene čestitke Zvezi in Zarji na njuni zvestobi pri delu za Boga in bližnjega, kakor tudi njiju slovanski usmerjenosti v zadnjem svetovnem vrtincu. Sonce bo še sijalo, jasno in krasno, kakor posije, ko se vihra in tresk poleže, ko se zlato v ognju izčisti. Resnično, sence so dolge, zelo dolge; a v dalji luč sveti, ki bo v temo prodrla. Zgodovina je narodom pravična, mora biti pravična, ker narodov kot takih v večnosti ni. Želim popolnega uspeha občnemu zboru SŽZ. Na začrtani smeri naj Zveza prospeva dalje in dalje: naj ponese duha slovenskega imena, slovenskih vrlin do poznih rodov — vse do tja, ko slovenske besede ne bo več čuti tostran Atlantika... Blagoslov troedine Modrosti bodi nad Vami vsemi, nad Vašimi sklepi in ukrepi, nad vsem Vašim delom. Z uglednimi pozdravi, F. A. Sedey Rev. F. A. Sedey * •* * THE AMERICAN NATIONAL RED CROSS NATIONAL HEADQUARTERS’ Washington, D. C. 11. junija, 1946 Mrs. Marie Prisland Glavna predsednica SŽZ 1034 Dillingham Avenue Sheboygan, Wisconsin Draga Mrs. Prisland: Hvala Vam za delitev z nami Vašega poročila narodni konvenciji Slovenske ženske v Ameriki. To je presentljiv rekord pravega patriotizma, na katerega smete biti upravičeno ponosne. Izvolite prosim, ko boste imeli priložnost, izrazite članicam Vaše Zveze prisrčno hvaležnost Ameriškega Rdečega križa za njihovo lepo izraženo velikodušnost. Vaše zagotovilo o Vašem nadaljnem zanimanju in prizadevanju nam je v globoko zadoščenje. Iskreno Vaš, ROYAL C. AGNE National Director Fund Raising NATIONAL CATHOLIC WELFARE CONFERENCE His Eminence Samuel Cardinal Stritch, Archbishop of Chicago Chairman, Administrative Board 18. junija, 1946 Cenjena gospa Prisland: — Vaše cenjeno pismo z dne 5. junija 1946 sem prejel ter se Vam želim zahvaliti za Vašo pozornost, ker ste poslali kopijo kontribucij ali prispevkov, katere je naredila Slovenska ženska zveza v Ameriki v prid vojnih prizadevanj naše domovine. Iz poročila, kakršno je Vaše, je jasno razvidna lojalnost in udanost naših katoliških žena za stvar zmage, ki je bila tako pozno izvojevana. Vaša organizacija je jasno doka-eala velikost vloge, ki so jo igrali katoličani Zedinjenih držav pri vojnem naporu. Zato blagovolite sprejeti moje iskrene čestitke k tem dognanjem, zakaj slednja so resnično velika. Toda niti prodajanje bondov, dajanje krvne plazme in delo Rdečega križa nikakor ne odtehta največje devocije izmed vseh — žrtvovanja življenja aa domovino, pa katero se je žrtvovalo 286 sinov, soprogov in bratov Vaših članic. Naj njihove junaške in plemenite duše v miru počivajo. Z izrazi spoštovanja ostajam iskreno Vaš JOHN GILCHRIST, tajnik Urada za informacije, National Catholic Welfare Conference ♦ * * DEPARTMENT OF STATE WASHINGTON^ Cenjena Mrs. Prisland: Prejel sem Vaše pismo z dne 7. junija, t. 1., vsebujoče resolucijo, sprejeto na Narodni konvenciji Slovenske ženske zveze v Ameriki, in tičočo se Trsta. Prav tako potrjujem Vašega pisma z dne 5. junija, t. 1., kateremu je bilo priloženo poročilo o delu, ki ga je storila in doprinesla Slovenska ženska zveza v korist vojnemu prizadevanju. Kot Vam je znano, je vprašanje Trsta in julijske Krajine eden izmed teritorialnih problemov, ki so zdaj v razpravi v zvezi z mirovno pogodbo z Italijo. Vše končne odločitve bodo rezultat skupnih diskuzij interesiranih sil. Zahvaljujoč se Vam za tozadevne nazore Vaše organizacije ter za Vaše poročilo, ki je na razpolago državnemu departmentu, ostajam iskreno Vaš, za poslujočega državnega tajnika, WALTER WALKINSHAW, Chief, Public Views and Inquires S'ection Inquiries Section Division of Public Liason. V PRIZNANJE MRS, RUPERT IN BIVŠIM GLAVNIM ODBORNICAM Ko se je vršila sedma redna konvencija, se je med odborom naše organizacije naredila precejšna sprememba. Številno dolgoletnih odbornic to pot ni več v odboru. Nekatere niso mogle na konvencijo radi slabega zdravja, nekatere pa radi preobilne zaposlenosti v tem času. Med prvimi za Mrs. Prisland, katero je bolezen zadržala doma, je bila Mrs. Frances Rupert, naša prva glavna podpredsednica. Mrs. Frances Rupert je bila dolgoletna glavna odbornica, ki je vsa leta delala ua Zvezo z dušo in telesom. Nobena pot ji ni bila predolga, nobeno delo pretežko, kadar je šlo za Zvezo. Bila je vedno pripravljena storiti več kot svojo dolžnost kljub temu, da je morala v preteklem letu prebiti mnogo časa v bolnišnici in na domu pri številnih operacijah, katerim bi lahko vsaka druga podlegla; amputirali so ji že obe nogi. Ko smo slišali to novico, smo vse osupnile, kajte vedele smo, kaj to pomeni za tako energično ženo kot je Mrs. Rupert. Toda božja volja je hotela tako in Mrs. Rupert je moško pretrpela in prebolela vse, kar ji je usoda naložila. Delo, katero je storila Mrs. Rupert za podružnico in Zvezo, ne bo nikdar pozabljeno. Mrs. Rupert se je zanimala za vse, kar bi bilo za napredek organizacije. Zanimala se je za krožke, za dobrodelna dela, bila je z eno besedo rečeno, vsa vneta za Zvezo, za svoj narod in za vse, kar je na tem svetu ljubo Rogu. Mrs. Rupert je prava krščanska mati, katera je vzgojila svojo družino v pravem verskem duhu. Naj ni bo ljubi Bog plačnik na tem in onem svetu! Mrs. Frances Raspet bivša tretja glavna podpredsednica je mnogo storila za podružnico in organizacijo. V zaslugi ima več podružnic, katere je ona ustanovila. Dalje je tudi ustanovila starejši in mladinski vežbalni krožek v svoji naselbini, kateri so pravi ponos naši organizaciji. Ker je izurjena šivilja, jim je mnogokrat priskočila na pomoč ter naredila uniforme. Mrs. Frances Raspet je dolgoletna tajnica in glavna podpredsednica naše organizacije. Ihansko leto, ko je glavna predsednica Mrs. Prisland zbolela, da ni mogla na sejo, je bila Mrs. Raspet, ki jo je zastopala. V resnici mnogo priznanja ima zasluženega pri Zvezi Mrs. Raspet, o kateri bi se dalo še mnogo napisati. Mrs. Mary Shepel, bivša druga glavna podpredsednica iz Ely, Minnesote, je svoj čas mnogo storila za podružnico. Bila je tudi večkrat na konvencijah in ve, kaj se pravi delati za povzdig organizacije. Mrs. Mary Coghe iz Pittsburgh, Pa., je pa v začetku novega leta j Kidala svojo resignacijo radi slabega zdravja. Mrs. Coghe je tudi mnogo storila za dobrobit Zveze in je agilno delovala po državi Pennsylvania. Ona se je vneto zanimala za napredek podružnice in se je največ trudila, da njena podružnica št. 2G danes zavzema tako častno mesto pri organizaciji. Mrs. Emma Planinšek je pa bila le kratek čas v odboru za peto glavno podpredsednico. Ko je resignirala Mrs. Coghe, je bila ona imenovana po glavni predsednici Mrs. Prisland in glavnih odbornicah. Mrs. Planinšek je predsednica podružnice št. 20. Da je bila ona imenovana je bil vzrok, ker je bilo njeno delo upoštevano za podružnico in organizacijo. Kjub svoji veliki zaposlenosti v trgovini se že vedno žrtvuje za Zvezo. Pod njenim vodstvom je podružnica lepo napredovala; seje vodi vzorno, ima vodilno vlogo pri vseh prireditvah, pa naj si bo za organizacijo ali kadar gre za narodno ali cerkveno prireditev. Mrs. Ettnma Planinšek je bila na konvenciji imenovana za predsednico. Za njo je bila to prva prilika prisostvovati konvenciji. Kot konvenčna predsednica je važno mesto dobro izpolnila. Bilo ji je na razpolago prevzeti važno mesto naše organizacije, katero pa je odklonila radi prezaposlenosti. Kljub temu vemu, da bo enako navdušena delavka za Zvezo, čeprav ni v glavnem odboru. Mrs. Pauline Ožbolt je pa zavzemala en termin urad tretje glavne nadzornice. Ona ni mogla na konvencijo radi bolezni svojega soproga, ki je kmalu po konvenciji umrl. Kdor pozna Mrs. Ožbolt, ve, kako je ona navdušena za Zvezo. Pri pevskemu klubu podružnice št. 2 je tudi vneta članica in bila je tudi predsednica št. 2. Njen pristen humor je bil mnogokrat v razvedrilo glavnim odbornicam na sejah ter nas je kaj hitro spravil v dobro voljo. Bila je vedno pripravljena storiti svojo dolžnost napram Zvezi ter je ob času konvencije v Pittsburghu bila na drugem mestu kampanjskih agltatoric. Odlikovana je bila za prvo prin-cezinjo. Tudi pri prejšnih kampanjah se je vedno zvesto potrudila in prejela odlikovanja. Ivanka Zakrajšek je pa bila en termin v odboru glavnih svetovalk. Tudi ona je gonilna sila pri svoji podružnici št. 54 v New Yorku, kakor tudi ustanoviteljica. Ker so v New Yorku naše članice precej oddaljena druga od druge, je (oliko bolj težko priti skupaj. Mrs. Zakrajšek se vedno trudi, da dobijo nove članice in da podružnica lepo uspeva. Njen soprog Leo je že večkrat prispeval zanimive članke v naši Zarji kakor tudi Mrs. Zakrajšek kot članica svetovalnega odseka. Marica Kopach je tudi bila glavna odbornica v svetovalnem odseku. Ona je dolgoletna predsednica podružnice št. 12 v Milwaukee, Wisconsin. Svoj čas je mnogo storila v korist Zveze in njena podružnica je ena izmed prvih pri organizaciji. Mrs. Kopach se vedno trudi za napredek in blagostanje naše Zveze. Rose Jerome je tudi bivša glavna odbornica v svetovalnem odseku. Ona je tudi že dolgo let tajnica podružnice št. 19 v Eveleth, Minnesota. Ker imam z Mrs. Jerome Ožjo stiko skozi njen tajniški urad, lahko pripomnili, da je ona zelo zanesljiva, točna in navdušena tajnica in delavka ea Zvezo. Napisala sem nekoliko o naših glavnih odbornicah, katere so zvesto služile v glavnem odboru. Vse imajo svoje zasluge pri napredku naše Zveze. Upam in želim, da bodo enako agilne v bodoče, da bi jih njih naslednice imele za lep zgled jih ne bo pozabila Bog vas živi še dolgo let in vam povrni za vsak korak, storjen za našo dično žensko organizacijo. — Josephine Erjavec V Z,ensKj s+Jet ŽENSKE NA MIROVNI KONFERENCI SLEDEČI članek je napisala Mrs. Eleanor Roosevelt, vdova po pokojnem velikem predsedniku; na tem mestu ga objavljamo v prevodu. Ko se bo pričelo zasedanje mirovne konference, sem prepričana, da bodo na njej razpravljale tudi ženske, in sicer ne samo ženske iz Zedinjenih držav, temveč tudi iz drugih dežel. Interesov žensk, ki so se borile v tej vojni ob strani mož, se ne more nikoli več ignorirati, ko se bodo delali odloki za bodočnost. Res je, da so skozi vso dobo bili moški tisti, ki so delali vojne, toda poslej bodo ženske tiste, ki bodo pomagale pri izgradnji trajnega miru. Ženske so po svojih naravnih funkcijah velike ohranjevalke življenja, dočim so moški njegovi dušitelji. Ženske Anglije so se tekom vojne pripravile za rešitev problemov povojnega sveta. Holandska kraljica Vil-jemina in njena hči Julijana sta storili isto. V Rusiji so doprinašale vse ženske, od madame Molotov pa vse do zadnje delavke, svoj delež za pomoč vojnim silam. Madame Čiang-kajšek ni nikoli daleč od svojega moža. V vseh deželah so ženske pripravljene na delo in soudeležbo pri reševanju povojnih problemov. Ženske bi morale biti poslej na vseh mednarodnih konferencah, ne glede na predmete, ki so na dnevnem redu. Ako ženske ne bodo sedele ob strani mož ter slišale argumentov, kakor se slednji razvijajo, se bodo uveljavili sklepi brez prave znanstvene podlage, sklepi, katerih ne bo mogoče uresničiti, če ne bo večina žensk vseh dežel sodelovala ter jim s tem zagotovila uspeh. Jaz sem bila ponosna na dejstvo, da je imela naša dežela tudi ženske na živilski konferenci, in prav tako sem bila srečna in ponosna, ker pri zasedanju UNRRA so bile ženske ne samo delegatinje, temveč tudi opazovalke. Te opazovalke so spravile na površje točke, katerim bi se sicer ne posvečalo nobene pozornosti. Trdno upam, da bo pri vseh bodočih konferencah vedno večje števila žensk, ki bodo zavzele svoja mesta ob strani mož. Vsem narodom je v glavnem za uveljavljenje lastnih interesov, in ženske se v tem prav nič ne razlikujejo od moških. Toda možje često mislijo, da bo njihovim interesom bolje posluženo, če sežejo po njih s silo, kakor če bi segli z mirno trgovino. Ženske so bolj nesebične; ženske bolj cenijo ohranitev človeškega življenja kakor pa pridobitev moči. Ženske bodo našle pota kooperacije tam, kjer mislijo možje samo na dominacijo. Kjer koli so se v preteklosti udeleževale ženske posvetov mogočnih, imamo o njih povsod blesteče vzore. Jaz ne želim samo žensk na mirovni konferenci, temveč ženske naj bodo povsod, kjer se bo razpravljalo o po- vojnih problemih: več žensk med našimi zaltonodajci; več žensk pri naših mestnih vladah; več žensk v kongresu 1 na vseh važnih položajih. One ne bodo tam, da bi moškim nasprotovale, temveč, da bodo z njimi sodelovale pri ustvarjanju novega sveta. V novem svetu bodo morali možje in ženske skupaj živeti, zato naj tudi skupno ta svet izgrade! STALIŠČE ŽENA PO SVETU ODSEK Združenih narodov ima tudi posebno komisijo žen, ki razpravljajo zadeve in stališče žena po svetu. Ta komisija je razpravljala točke za točko, katere bo predložila glavnemu odboru Združenih narodov. Splošna volilna pravica se naj uvede po vseh deželeh, kjer ni še priznana ženskam. Pri razpravi o dostojanstvu žene, se je vnela živahna debata. Članice so se spomnile na kraje, kjer je mnogoženstvo dovoljeno. Delegatinja iz Lebanona, Miss Angela Jurdak smatra, da mnogoženstvo krati vsaki ženi njeno dostojanstvo. Madame Marie Helene Lefaucheuz iz Francije je pripomnila, da je mnogoženstvo narodni običaj po nekaterih delih sveta in proti temu se ženske ne morejo boriti. Mrs. Hansa Mehta iz Indije je temu ugovarjala, češ, da ženske se morajo boriti proti običajem, ki niso v skladu z ženskim dostojanstvom, in boriti se moramo tudi proti običajem, poroke otrok, ki so v navadi v Indiji. Torej poligimija in pa zakoni med otroci bi morali biti ukinjeno za vselej. Poleg omenjenih delegatinj so bile še sledeče zastopnice: za Dansko Mrs. Bodil Berg-trup, iz Dominicam republike Miss Minerva Barnardine; Mrs. W. S. New iz Kitajske in Miss Frederika Kalinowska iz Poljske. S'tališče žena je po mnogih deželah skrajno žalostno, zato je ta skupina potrebna, ki naj bi zares pripomogla ženam do večje veljave in dostojanstva. MRS. PRISLAND STOPILA V POKOJ Na zadnji konvenciji SŽZ je manjkala tista važna in od vseh spoštovana oseba, ki je tako mojstrsko in posrečeno organizirala naše ženstvo v močno in napredujočo skupino. Že par let nazaj je Mrs. Prisland večkrat omenila, da bi rada odložila veliko breme, ki je v zvezi s pred-sedništvom vsake organizacije. Prenaporno delo, skrb in večno gladenje tistih, ki se radi prepirajo, vse to in mnogo potov sem in.tje, je črpalo moči agilne in vestne narodne delavke. Zadnje konvencije se niti udeležiti ni mogla, kar je gotovo vsaka delegatinja globoko obžalovala. Vsled slabega zdravja je Mrs. Prisland stopila v pokoj, da bo bolj v miru krepila svoje oslabljeno srce. Spričo tega dejstva je delegacija morala upoštevati resignacijo, a ker je bila Mrs. Prisland tako tesno povezana s 'organizacijo, je morala pristati na to, da ostane še nadalje kot častna predsednica. Kdor pozna gorečnost in Istinitost Mrs. Prislandove, dobro ve, da blaga žena ne bo nikdar izgubila živega zanimanja za napredek Slovenske ženske zveze in bo gotovo še nadalje zlate nasvete iz skušenj, katere je pridobila tekom dolgoletnega delovanja na društvenem polju naših žena. Odlični organizatorici Slovenske ženske zveze, Mrs. Marie Prisland, želimo, da bi se prav dobro odpočila in pozdravila ter se še mnogo let veselila med svojo družino ter med mnogoštevilnimi prijateljicami, katere je ne bodo nikdar pozabile. Plemenite ideje, katere je Mrs. Prisland kot prva in dvajsetletna predsednica vsadila v srca svojih sosester, bodo še nadalje krasile delo, ki ga vrši Zveza med slovenskim ženstvom v Ameriki. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNICI ALBINI NOVAKOVI Kakor mi je bilo žal za odstop Mrs. Prislandove, prav tako sem bila veselo presenečena nad tako modro izbero nove predsednice Albine Novakove. Naše razsodne In zanesljive žene, ki so zborovale na zadnji konvenciji v Indianapolisu se problem častno rešile in vsaka članica sme biti uverjena, da boljše in tudi bolj zaslužne osebe niso mogle izbrati, kakor je navdušena, poštena In odkritosrčna Albina Novak. S tem ne želim zapostaviti katere druge delegatinje ali pa članice. Jaz in vsi drugi vemo, da ni v organizaciji samo ena oseba, ki je zmožna in sposobna za tako mesto. Dosti Vas je, o tem ni dvoma, ampak nekaterim manjka skušnje, drugim nekaj več dobre volje in časa in lahko bi naštela še več drugih vzrokov pri tem vprašanju. Mrs. Novak je imela vse potrebne kvalifikacije in njena preteklost je najboljša garancija, da bo organizacija pod njenim spretnim vodstvom lepo napredovala, ako ji bomo ohranile naklonjenost in ji pomagale nositi veliko odgovornost in skrb. Nevoščljivost je zelo grda lastnost in to Iztrebimo iz naših src in dajmo priznanje tistim, ki to v resnici zaslužijo. Ne ovirajmo dela tistih, ki še nosijo v svojem srcu navdušenje za naše kulturno in društveno delovanje! Pomagajmo vsaka po svoji moči in za nas vse bo govorila naša organizacija, ki bo živela i procvitala s sodelovanjem vseh in vsake posamezne članice, nam Slovenkam v ponos ln čast vsemu narodu. Bodimo plemenite in velikodušne in če nam ni kakšna vrstica v Zarji stoprocentno po volji, neskočimo v vrtinec tistih, ki skušajo s silo preobraziti mišljenje ljudstva. Počakajmo pa čitajmo rajši desetkrat, dokler nam ne bo misel dovolj jasna. Naglost ni dobra! S premislekom si bomo prihranile marsikatero zadrego pozneje. Pozdravimo novo predsednico Mrs. Albino Novak in olajšamo ji njeno odgovorno delo ob vsaki dani priliki. Njena pot življenja ni posuta s cvetjem in poleg vsega drugega nosi odgovornost svoji družini. Upam, da bo vsaka z razumevanjem prečitala te vrstice ter s prenovljenim navdušenjem stopila v krog tistih, ki nesebično delujejo za naš skupni ugled in blagor. NOVA REPUBLIKA FILIPINOV Četrti julij, praznik neodvisnosi Združenih, ameriških držav, je postal praznik neodvisnosti tudi za Filipinsko otočje. Amerika je držala svojo obljubo in jo je ta dan tudi izpolnila, da je proglasila Filipine kot samostojno republiko. Filipinsko otočje je odkril pomorščak Ferdinand Magellan, ki je rad križaril po morju, kakor Krištof Kolumb. Tiste čase je na Španskem vladal kralj Filip drugi in po njem je to otočje dobilo ime Filipini. Španska oblast je kmalu pokazala svojo moč na tem novem ozemlju in prebivalstvo je hitro občutilo pest tujega gospodarja. Kakor drugod po zasužnjenih deželah, so Španci tudi Filipine dobro izkoriščali in bogatili sami sebe celih 377 let. Vsa ta leta so Filipinci sanjali o svobodi in marsikateri rodoljub je legel prezgodaj v grob zaradi svojih pravičnih zahtev o svobodi dežele. Leta 1872 se je dvesto domačih vojakov uprlo španskim oficirjem. Nekaj so jih postrelili, a to jim ni prineslo druzega kakor kazen in smrt. Španija je še nadalje ostala gospodarica dokler ni prišlo do vojne med Španijo in našimi državami. Februarja 1898 leta je bila bojna ladja Maine potopljena in to je dalo povod za vojno z Španijo. Kot zmagovalka je tedaj Amerika prevzela Filipine ter jih upravljala z večjim in manjšim uspehom do letošnjega četrtega julija, ko je zaplapolala zastava Filipinov, kjer je prej vihrala toliko let naša zvezdnata zastava, simbol Amerike. Prvi predsednik Filipinov je Manuel Roxas, katerega je ljudstvo malo prej izvolilo. Ali so se volitve vršilo stoprocentno pošteno ali ne, je drugo vprašanje. Nevstrašent in pošteni reporterji smatrajo da RoxaB ni vreden te časti in službe. Za časa japonske okupacije je on, dasi častnik ameriške armade, služil okupatorju in s tem seveda prelomil prisego naši državi poleg velikanske škode, ki jo je indirektno povzročil s takem korakom. Pravijo, da se dvema gosi>odarjema ne more služiti in to velja tudi za Manuela Roxas-a. Pa po svetu se gode čudne in še bolj zamotane reči in tako lahko spoznamo, da pravica ne zmaga vselej. V Španiji še vedno sedi Franco, v Argentini Peron in na Filipinih pa Roxas. Kupčijske zveze z novo republiko bodo ostale vsaj nekaj časa neizpremenjene in carino med obema državama bodo upeljali polagoma ,da ne bo preveč občutno za novo republiko. Z ozirom na Filipine, se je Amerika izkazala moško, da je držala svojo obljubo. Bolj žalostno Vlogo pa igra z našim Primorjem, kamor je poslala bojne ladje, da groze tistim, ki so s tolikim zaupanjem in s tako veliko človeško odkupnino pričakovali svobode izpod laškega suženjstva. Ravno te dni sta se Sumner Welles in Dorothy Thompson zopet dobro izkašljala komu naj spadajo naši slovenski kraji. Na žalost ni nikjer niti enega protesta od naše strani v ameriških časopisih. Ali je zarota med njimi tako trdna, da se sprejmejo nobenega protesta od Jugoslovanov, ali nimamo nobene tako pogumne osebe, da bi takim zamašila usta, ki so polna nesramih laži? Walter Lippman omenja v enem svojih zadnjih člankov, da v Ameriki žive Slovenci in Italijani v miru drug z drugim in tako bi lahko živeli tudi v Kvropi. To je res, da bi lahko, če bi Italijan spoštoval naše človeške pravice in našo zemljo, ampak je ne. Nihče ni klical Lahov v našo staro domovino in vendar so brez vprašanja in povabil prišli in mučili, pretepali, in klali nedolžno prebivalstvo. Naše vasi so še danes v razvalinah, ki so jih povzročile italijanske bombe. Ali naj se ravnamo po tistem izreku, da bomo nastavili še drugo lice, ako nas sovražnik udari po enem??? Taki bedaki naši ljudje niso, so pa za red in pravico in svobodo na svoji lastni zemlji. Tako javkanje je, da se Italijanom hoče odvzeti zamljo za katero so se tako hrabro borili, nihče pa se ne vpraša, čigava je bila ta zemlja pred prvo svetovno vojno in dolga stoletja nazaj? V Primorju je za časa avstrijske vlade res živelo nekaj stotisočev Italijanov ampak ti so bili manjšina in po kakšni pravici naj ta manjšina požre prave lastnike in njihovo zemljo, da jo podredi v sistematično raznarodovanje in po-talijančenje? Po angleško bi rekli “what a crust” imajo tisti visoki dostojanstveniki, ki so se nekoč izrazili, da smo Slovenci “Little Orphans”, sirote, in da bi morali biti srečni ako nas hoče Italija adoptirati. Italija naj kar svoje sirote adoptira, če ima toliko zemlje, da jih bo lahko preživela. Slovenci so znali živeti brez laške kulture in statistika kaže, da se pri Slovencih, ki so par milijonski narod tiska več knjig in čtiva in da je nepismenost med ljudstvom skoro na ničli. Slovenci prav velikodušno odklanjajo vsako adoptacijo, le vrnejo naj jim, kar je bilo slovensko oziroma jugoslovansko pred Rapallsko pogodbo. Vsi ti ameriški kolonisti, ki se tako radi zaganjajo v Jugoslavijo in pišejo karseda sovražno čez vse, kar je tam, bi morali preživeti vsaj par tednov v tistem koncentracijskem taborišču na Rabu, kjer je okrog pet tisoč nedolžnih Jugoslovanov, od otrok do starčkov, od lakote in pomanjkanja pomrlo. Ali ve ameriško ljudstvo, da so bila zloglasna taborišče tudi po Italiji, kjer so ljudi do smrti mučili in stradali? Ne, ameriško ljudstvo še danes ne ve kako so naše ljudi v verigah in živinskih vozovih vlačili v pregnanstvo, kjer jim je laški mrčes in golazen izpila zadnjo kapljico krvi. Zadnja vojna bo beležela veliko tisočev narodnih mučenikov in kadar bo ta knjiga spisana, tedaj bo mogoče ameriško ljudstvo spoznalo, da je bila naša državna vnanja politika nad vse krivična napram tistemu narodu, ki je od prvega začetka stopil na stran Zaveznikov in se skoro brez vsakega orožje boril kakor Špartanci za svojo sveto zemljo in svobodo. Čudne reči se vršijo po svetu. Mir, ki smo ga s tako radostjo pozdravljali in proslavljali po cerkvah in dvora nah, ni ostal med nami. Kri se še preliva, čeprav se sem v Ameriko ne sliši streljanje in pokanje in obupni klici nedolžnih žrtev. Letos desetega marca je civilna policija v Skednju pri Trstu streljala na zbrane ljudi, ki niso pustili sneti slovenske zastave. Ali je bil to sploh kakšen vzrok, da se strelja med množico ljudi ter jih direktno pobije ali rani? To se je zgodilo letos in ne med vojno. Kot žrtev takega nezaslišanega postopanja je mrtva obležala mati štiroh otrok, članica sektorskega odbora v Skednju, gospa Genso Giovanni. Pri tem divjem streljanju je bilo tudi 22 oseb, med temi nekaj nedoraslih otrok težko ranjenih. To se je zgodilo na ozemlju, ki je zaznamovan pod cono A, katero upravlja ameriško in angleško vojaštvo, 'lo niso edine žrtve po vojni. Mogoče bo naše neosvobo-jeno Primorje prisiljeno s silo vzeti, kar jim krivični diplomati tako dosledno odrekajo. V Tržaški luki so zasidrane ameriške bojne ladje, in Anierikanci, ki so se vedno borili za svobodo, jo odrekajo sedaj tistim, ki stoje za geslom: “Tujega nočemo, svojega ne damo”. AMERIKA DOBILA SVOJO PRVO SVETNICO MATI CABRINI Dne 8. julija je bila v Rimu v katedrali sv. Petra proglašena za svetnico mati Cabrini, ameriška državljanka in prva ameriška svetnica rimsko katoliške vere. Tekom sijajnih svečanosti, ki so trajale štiri ure in pol, je papež Pij XII. proglasil redovnico Frances Xavier Cabrini za svetnico. Njen praznik bo 22. decembra, to je dan njene smrti leta 1917 v Chicagu. Papeža so prinesli v baziliko na njegovem zlatem prestolu ned špalirjem švicarskih helebardirjev ali suličarjev, oblečenih v svoje slikovite srednjeveške noše. Slovesnostim- je prisostovalo približno 30,000 oseb—kardinalov, prelatov, nižjih duhovnikov, članov diplomatskega zbora in drugih vernikov. Ko je napočil veliki trenutek so zadonele srebrne trombe in zazvonili so vsi zvonovi 500 rimskih cerkva, nakar je papež proglasil ameriško redovnico za svetnico. Mati Cabrini je bila rojena v Italiji dne 15. julija 1850 ter je prišla v Ameriko, ko ji je bilo 39 let. Tukaj je pričela ustanavljati šole, bolnišnice, kolegije in druge zavode ter si je s svojim delovanjem stekla svetniško glorijo. OOOOOOOOOOOOOOOOOOoaaaannnnr>nr>r>nnnnnnnnn S JV A. H A. ROMAN Angleško spisala Mrs. Hangersdorf poslovenila M. G. (Nadaljevanje) “Pravzaprav,” je pripomnil Geoffrey skoraj žalosten, “ste mnogo predobri za človeka, kakoršen sem jaz. Brez namena in dela sem se potikal doslej po svetu. Saj vas nisem vreden!” “Ali res ne?” je vprašala poredno in dvomeče. Dvignila je eno roko —• druga je bila v ujetništvu — in nagnila njegov obraz k sebi. “Ne maram vas drugačnega, na noben način ne. Taki, kakoršni ste, ste mi najljubši. Ljubim vas sedaj in vas bom večno ljubila iz vsega svojega srca.’ “Ti angel is nebes!” je vzkliknil Geoffrey in jo pritisnil na svoje srce. Ko je izgovoril to, ni bil tako daleč resnici, kajti nje- na nedolžnost in njena otroška zaupnost sta jo res precej približala nebesom. VI. "Ali je že zelo pozno?’’ je vprašala Mona, mahoma zbu-divša se iz svojega srečnega sna. “Ne zelo,” je odgovoril Geoffrey. “Zdi se mi, da je minilo jedva par trenotkov, odkar naju je ostavil Micky s psoma.” Pogledala sta pri luninem svitu skupaj na uro in sta dognala, da je že devet proč. "O, strašno pozno je!” je vzkliknila Mona prestrašena. “Hiteti morava.” “Počakaj samo še za hip,” je prosil Geoffrey ter jo zadržal. “Priti morava s svojo zadevo do konca. Ali poj-deš torej rajša v Rim ali v Jutrovo deželo?” “V Rim,” je odvrnila Mona. “Ali pa tudi res nameravate potovati tako daleč? Kaj imate sredstva za to? Potovanje v Italijo je vendar jako drago.” Po kratkem premoru je nadaljevala: “Gospod Rodney . . .” “S kom, za božjo voljo, pa govoriš?” je vprašal Geoffrey. "Z vami,” je odgovorila začudena. "Pa mi praviš "vi” in “gospod Rodney.” Jaz nisem gospod Rodney, to je Jack. Ali nimaš drugega imena zame?” “Kakšno pa?” je vprašala Mona plaho. “Reci mi Geoffrey!” “Vedno mislim nate,” je šepetala z naglim, ljubečim pogledom, “toda izgovoriti tvoje ime je čisto nekaj drugega ... No dobro,” je nadaljevala nekoliko pogumneje, “poizkusiti hočem' ljubi, ljubi Geoffrey, naj ti takoj povem, da bi bila s teboj tukaj v Wicklowu prav tako srečna kakor v Rimu.” Vem to, in ta zavest me dela srečnejšega, kot ti morem povedati. Ampak v Rim moraš na vsak način. In potem se vrneva na Angleško v svoje lastno domovanje, in potem, ti mali revolucijonar, se boš morala navaditi, da se smatraš za angleško podanico in pripoznaš kraljico kot svojo milostljivo vladarico.” “Ne potrebujem kraljice, saj imam sedaj kralja,” je odvrnilo mlado dekle hitro in nežno. Geoffrey je pritisnil njeno roko na svoji ustni. "Tvoj kralj in tvoj suženj.’ Nadaljevala sta svojo pot proti domu. Mona je molčala; zatopljena je bila v svoje misli; tudi Geoffrey ni govoril, kajti njegova duša je bila polna tega, kar mu prinese prihodnjost; toda ni se bal, niti se ni pomišljal. Ker se mu je končno zdel njen molk čuden, je vprašal: "Na kaj misliš, Mona?” "Če bi se kdaj kesal, Geoffrey? Ko bi čitala kdaj nezadovoljnost v tvojih očeh, kaj bi se potem zgodilo z menoj?” “Le nikar mi ne prihajaj več s takimi tožbami,” je odgovoril gospod Rodney prepričevalno. “Zdi se ini, da daješ s tem sebi in meni slabo izpričevalo; uvideti moraš že vendar enkrat, da si jako lepa in presegaš v vsem žensk, jaz pa nimam vobče nikakih prednostni pred drugimi moškimi.’ Oba sta se prisrčno smejala in Monino žalostno razpoloženje se je razpršilo. Luna se je skrila za oblak in na poti je vladala popolna tema. Mahoma ju je zdramil iz lepih sanj bodočnosti glas, ki o njem ni bilo možno reči, odkod prihaja. “Pst! Gospodična Mona! Pst!” je zaklical ta glas skoraj tik Moninega ušesa. Stresla se je. “O, Paddy,” je vzkliknila potem, ko je zlezla majhna postava izza meje in se je postavila pred njo. “Nikar ne hodite dalje,” je dejal deček razburjen. “Prosim vas, ne hodite! Vedel sem, da pridete tod, pa sem si rekel, naj napravijo z menoj, kar hočejo, opozoriti vas moram na vsak način. Tam spodaj čakajo na oskrbnika; v temi pa se lahko zmotijo i napravijo vam kaj hudega.” "Koga čakajo,” je vprašala Mona boječe. “Oskrbnika, gospodična. Oh, če poveste komu, me ubijejo . . . Maxwella . . . Saj ga poznate, lordovega oskrbnika.” “Njega čakajo? Čemu? Ali ga hočejo ustreliti?” je vprašala deklica brez sape. "Da, gospodična. O, gospodična Mona, če mi izdate, me umore.” “Ne izdam te. Lahko se zaneseš na to. Kje so?” “Spodaj v soteski, gospodična . . . tam za belim trnom . . . Pojdite po drugi poti domov.” “Kaj pa imaš ti tukaj opraviti?” je vprašala Mona. “Hotel sem samo videti, kaj delajo . . .” Stopical je semintja in je postal zmeden pod njenim ostrim pogledem. “Kaj si hotel videti, kako bodo umorili človžka?” je vprašala počasi in z očitajočim glasom. “O, Paddy, pojdi domov k svoji materi!” Prešla je iz grajajočega glasu v prosečega in rekla mehko: “Stori to meni na ljubo.” “Da, gospodična,” je odgovoril mali deček in je švignil kakor puščica skozi mejo in po poljih proti vasi. "Pojdi!” je dejala Mona Rodneyu. Z neomajno odločnostjo in ostrim izrazom v svojih sicer tako milih potezah je stopala v smeri proti belemu trnu, ki je bil oddaljen še kakih par sto metrov. “Mona,” je prosil Rodney, ki je uganil njeno namero, “ostani tukaj in pusti, da govorim jaz s temi ljudmi. Pozno je že, ljubica, razdraženi so in te morda ne bodo poslušali.” “Ti jih ne razumeš,” se je glasil njen resni odgovor, ‘jaz jih bom bolje razumela. Sicer pa ni nikake nevarnosti, da bi mi kaj zlega storili. Prav nič se jih ne bojim, in govoriti moram ž njimi.” Poznal jo je dovolj in je vedel, da bi nič ne pomagalo, zadrževati jo. Spremljal jo je torej molče na tihi poti. “Jaz sem tukaj: Mona Scully!” je zaklicala glasno, ko Je bila približno še sto metrov oddaljena od dotičnega mesta. “Pojdi sem, Tom Ryan, govoriti hočem s teboj.” Bilo je le domnevanje, opirajoče se sicer na razna poročila, ki so jej prihajala zadnje čase o Tomu Ryanu na liho, ampak vendarle samo domnevanje. Toda imela je prav. Nerazločna postava se je pojavila za mejo in se iz navade praskala po glavi. “Kaj delaš tukaj, Tom?” je vprašala Mona hladnokrvno. “Ob tem času in o . . . nič ti ne pomaga, da jo skušaš skriti — puško v roki? In ti si tudi tukaj, Carthy?” je nadaljevala, gledajoča v drugo smer, kjer je ležal na preži drug, manj predrzen lopov “Seveda, skrila bi rada svoja obraza, ker imata zle namene.” “Ali naju nameravate izdati?” je vprašal počasi Ryan, ki je imel resnično pravi lopovski obraz. Nehote je položil svojo roko na puško ter opazoval sedaj Mono, sedaj Rodneya s svojimi krvoločnimi očmi. Bil jo opasen tre-notek. Rodney je iztegnil roko in je poizkušal potisniti Rvojo spremljevalko nazaj za svoj hrbet. “Ne, ne bojim se,” je dejala Mona in se je osvobodila njegovega dobrohotnega nasilja. In ko je hotel govoriti, je dvignila roko, češ, da naj molči. “Moral bi se bolje izpoznati ter vedeti, da se beseda “izdati” ne prilega nikomur iz naše rodbine,” jo podučila Ryana hladno, ne da bi se jej glas le količkaj tresel. "To že dobro vem. Ampak kako je ž njim?” je vprašal Tom Ryan in je poukazal na Rodneya. "Menim Angleža. Ali se moremo zanesti nanj? Gre pač vedno življenje ea življenje.” Zgrabil je zopet jezno puško. Dasi je bila Mona navidezno še mirna, je sedaj vendarle smrtno prebledela. “Tom,” je zaklicala, “ali sem ti storila kdaj kaj hudega, da me hočeš onesrečiti?” ‘Z vami nimam ničesar opraviti; lahko greste. Govoriti hočem samo ž njim besedico,” je odgovoril Ryan. “Ali jaz imam prav mnogo opraviti ž njim,” je odvrnila Mona glasno. Pri teh besedah se je moral Rodney vkljub resnemu položaju zasmejati. Vzel je njeno desno roko in jo položil v svojo. “Kaj imate opraviti ž njo?” je vprašal Ryan Rodneya, in njegov mračni obraz se mu je nekoliko razjasnil, kajti Irec ljubi pod vsakimi okoliščinami, dovtipe. “Prav dosti,” je odgovoril Rodney in se zopet nasmejal. “Vzamem jo za ženo.” “Če je tako, potem pa že ona poskrbi, da ne boste blebetali,” je odvrnil mož. “Ampak pojdite sedaj, nocoj imamo delo, pri katerem vas ne potrebujemo.” Mona se je zdrznila. “Tom” je rekla žalostna, “ne nalagaj si umora na svojo dušo! O, Tom, spametuj se, do- kler je čas. Saj veš prav tako dobro kot jaz, da ni gospod Maxvell kriv, čo se zapodili Peggyja Madona. Ako bi hoteli koga ustreliti, bi moral ta biti lord Crichton, ki je u-kazal tako, ne pa njegov plačan služabnik.” Ker je bil loid Crichton v Carigradu, torej na varnem, je Mona brez skrbi lahko tako govorila. "Tudi nanj pride enkrat vrsta,” je od govoril Ryan. “A sedaj pojdita, in sicer hitro. Če me predolgo nadlegujete, bi se morda le kesali.” Ko je Mona spoznala, da bi bila vsa nadaljna prigovarjanja brezuspešna, se je oprijela Geoffreya in ga je odvedla po poti nazaj. Dospevša do cestnega ovinka, kjer ju ni bilo možno več videti in slišati, se Geoffrey naenkrat ustavi in reče: "Mona, ali bi ne mogla iti sama domov? Vrniti se hočem. Pomagati moram možu, ki ga hočejo umoriti. Res, moram, ljubica. Odpusti mi, da te puščam tukaj samo, toda vem, da ti sedaj ne preti nobena nevarnost več. V petih minutah si doma. Jaz pa ne maram, da bi umorili moža, ne da bi poizkušal rešiti ga.” “Kaj misliš, da bi mogla jaz mirno dopustiti, da ga u-bijejo?” je odgovorila Mona očitajoče. “Njegova rešitev je še mogoča. Redkokdaj se vrača pred deseto uro, sedaj pa je šele malo čez devet. Vem to natančno, ker prihaja vedno mimo naših vrat in sem mu poleti večkrat želela “lahko noč”. Sedaj hitiva kolikor mogoče naglo na cesto, ki vodi iz Ballavakyja semkaj, in če ga dobiva, preden je šel mimo križišča, potem lahko rešiva njegovo življenje. Pojdi hitro!” Sledil jej je skozi neko razdrtino v meji na razorano njivo, in potem sta tekla, tekla. “Če hitiva, ga morava srečati. Vrne se v Bantry in je rešen.” Mona je govorila to v posameznih odlomkih, medtem ko je hitela kakor lahkonoga srna po razoranih njivah. Odondod sta prišla na vlažno trato, bežala preko nekega holma, zlezla čez zid in skozi novo razdrtino v meji tekla zopet po travniku, imajoča sedaj morje pred očmi, potem zopet begajoča v kotlini, a vedno s strastno željo v srcu, da bi rešila človeško življenje. Rodney je bil precej utrujen, in ni si mogel prikrivati, da bi mu bil prav kratek odmor za oddih prav dobrodošel. Toda gibko in krepko telo izredno zdrave. Mona je z leh-koto prenašala te silne napore, razburjenje je celo podžigalo njeno mlado kri in krepilo njene odporne sile. Hitela je neprestano dalje, dokler ni dosegla zaželjenega cilja. Skočila je na nasip, ki je na eni strani obmejeval cesto, dvignila roko k ušesu ter pazno poslušala. Vse tiho! O, če bi bilo prepozno! Če je šel Maxwell že tod mimo in je krenil na ono pot, potem so ga grozoviti, neusmiljeni zavratni morilci morda že ubili. Njena vsled hitrega teka razžarjena kri se je hotela zledeneti ob misli, da se godi prav zdajle zločin, ki ga ne more preprečiti. In kako lepo je bilo zvezdnato nebo! Kako hladno in osvežujoče je vel zrak sem od zaliva, katerega valovi so se kodrali in svetlikali v sijaju zvezd. Ali ni bila noč prelepa, da bi bila priča takega greha? Toda čuj — kaj je bilo to? Odmev konjskih kopit je prihajal na njeno uho. Mladenka je strastno sklenila roke in je gledala v Rodneya. “Mona, on . . . mora biti,” je vzkliknil Geoffrey in jo je prijel za roke. Brez sape sta stala na visokem nasipu tesno drug poleg druzega in sta napeto poslušala. Sedaj sta zaslišala ropot koles. Prikazal se je voz, ki je bil vanj vprežen velik, močan, temen konj. V vozu je sedel starejši mož, zavit v plašč. "Gospod Maxwell! Gospod Maxwell!” je zaklicala Mona, ko se je približal. Mož v vozu je ustavil konja, začuden se je ozrl in iztegnil glavo, da bi bolje prodrl temo. "Ali ste vi, gospodična Scullyjeva?” je vprašal končno. ‘‘Pa ob tem času? Peljite se nazaj v Bantry!” je vzkliknila Mona, ne meneča se za njegovo začudenje. “Takoj, kakor hitro morete! Na poti v Tullymore preže ljudje na vas, ki vam strežejo po življenju. Tekla sem tu sem, da vas opozorim. O, vrnite se, dokler je še čas!” “Ali hočete s tem reči, da me nameravajo ustreliti?” je vprašal Maxwell. “Da, prav gotovo vem to. Ne izgubljajte časa z vprašanjem, marveč hitite. Morda so ugenili mojo namero in pridejo semkaj, da vam zabranijo vrnitev.” Njegovo obotavljanje je množilo njeno razburjenje. “Ali kdo pa je?” je vprašal oskrbnik. “Ne morem in nočem vam povedati, in me tudi ne smete vpraševati. Zadoščati vam mora, da vam govorim resnico in lahko rešim vaše življenje.” “Kako naj se zahvalim za vaše . . “To storite lahko drugič. Sedaj se pa podvizajte!” je prosila Mona in mu mahnila. Toda Maxwell se je še vedno obotavljal. Pogledal je najprej njo in potem pomembno njenega spremljevalca. "Pozno je že,” je dejal. ‘Biti bi morali že doma. S čim sem zaslužil, da mi izkazujete toliko uslugo?” Potem se je obrnil na Rodneya z besedami: “Nimam časti, poznati vas, gospod, toda prosim vas, da nenudoma in gotovo spremite gospodično Scullyjevo domov k njenemu stricu.” “Lahko se zanesete name,” je odgovoril Rodney, medtem ko se je odkril. Všeč mu je bilo, da je starejši gospod sredi grozeče lastne nevarnosti še v skrbeh za njegovo nevesto. Tre-notek pozneje ni bilo Maxwella nikjer več videti. Življenje je bilo rešeno. Geoffrey in Mona sta bila zopet sama pod zvezdnatim nebom. “Pomagaj mi, da pridem doli,” je rekla Mona svojemu zaročencu vsa onemogla, ko se je izgubil v dalji zadnji udarec kopita. “Trudna si!” je dejal nežno. “Da, nekoliko sedaj, ko je vse v kraju. Hitro moram • domov. Stric Besam se vznemirja, če dolgo izostanem, dasi ve, da sva napravila izprehod k zalivu. Pojdi, iti morava.” Roko v roki sta šla molče preko rosnatih travnikov in nista srečala nikogar več, dokler nista dospela do dvoriščnih duri na farmi Mangle. Ondi sta naletela na zvesto Biddy, ki je iztegovala na vse strani svoj dolgi vrat in je bila vsa v strahu. “Izgubila sem že upanje, da vas vidim še kdaj,” je kriknila stara dama razburjena in je planila k Moni. “Kje pa ste ostali tako dolgo, moj ljubi otrok? Joj, koliko strahu sem prestala zaradi vas! Ali veste, da je Tom Ryan nocoj zopet zunaj? Mislila sem, da se zgrudim kar mrtva na tla, ko mi je Kantyjev deček to povedal. Nič dobrega ne pomeni, kadar je Tom zunaj. Pojdite hitro notri, saj morate biti vsa prezebla." "Ne, prav toplo mi je,” je odgovorila Mona tiho. "O, kako sem molila za vas,” je brbrala Biddy dalje, medtem ko je prijela svojo gospodično za roko in jo nežno poljubila. “Celi dve uri sem preklečala. A sedaj sem cadovoljna; samo da vas imamo doma. Oh, to je bil strašen večer zame!” ‘In stric Besam?” je vprašala Mona boječe. “O, spravila sem ga že pred par urami v posteli, ker vem, da nima nikjer miru in obstanka, če vas ni dolgo domov. Saj pa tudi res ni prav” — njen glas je postal strog in trpek — "ne, ni prav, da še tako pozno v noči letale pkrog.” 'Bil jako lep, gorak večer,” je odvrnila Mona pohlevno, “in pa, saj sem vedela, da ti pove-Micky, da mi ne preti nikaka nevarnost.” (Dalje prihodnjič) Št. 1, Sheboygan, Wisconsin. — Iskrena zahvala! Vsem, ki ste sodelovali in pripomogli, da je bil program, katerega je priredila naša podružnica na Materinski dan, tako lep, se v imenu vseh naših članic najiskrenejše zahvaljujem. Posebna zahvala častitim šolskim sestram, ki so otroke naučile, da jih bilo v resnici veselje gledati; hvala našemu mlademu slovenskemu odvetniku Henry Faletu za tako lep in pomenljiv govor; hvala voditeljicama Mrs. Mary Steglitz in Mrs. Mary Boerner ter deklicam od Scout Troop 24, kakor tudi deklicam, ki so deklamirale lepe verze v počast vsem materam. Lepa zahvala našim pevcem in orga-nistinji Mrs. Stanzi Frances za lep nastop ter glavni tajnici Mrs. Josephine Erjavec in glavni podpredsednici Mrs. Emi Planinšek za poset, ki sta bili ravno ta dan v našem mestu po uradnih opravkih. Obžalujemo, ker ni bilo časa, da bi bili formalno predstavljeni na programu. Iskrena hvala našemu gospodu župniku Father Korenu za vso prijaznost do naše podružnice, kakor tudi sosestram iz Port Washington, ki se vsako leto udeležijo naše prireditve. Tudi se ne bom pozabila lepo zahvaliti sledečim sestram: J. Gorenz, A. Gergisch, A. Modez, M. Rafolt, U. Mar-var, F. Krolnik, C. Rupnik, A. Zaverl, M. Turk in M. Godez, ki so pridno razpečavale listke za blazine. S tem se je vaša delegatinja finančno dobro preskrbljena podala v Indianapolis na konvencijo. Vsem skupaj še enkrat: Bog plačaj! Gospa urednica, prosim dovolite mi 6e par vrst, rada bi se oprostila številnim sosestram delegatinjam, s katerimi se sem seznanila in sprijaznila tekom konvencije in zaradi tako kratkega časa nisem imela priložnost se z njimi prisrčno posloviti, kakor je bila moja želja. Pet minut potem, ko je bila konvencija uradno zaključena, smo bili že na potu domov, ker se je našemu šoferju Attorney J. W. Wil-kus-u zelo mudilo zaradi uradnih o-pravkov. Upam, da se bomo srečale in razgovarjale v duhu vsak mesec potoni našega glasila Zarje. Iskala bom vaša imena in glas vašega delovanja in upam, da mi ljubi Bog da zdravja, da se bom tudi jaz lahko oglasila večkrat in poročala o našem delu in uspehu v prid naše ljube Slovenske ženske zveze. Prav lepa zahvala sosestram in rojakinjam slovenske naselbine Indianapolis za vso prijaznost in ljubeznivost. Nikoli ne bom pozabila veselih ur, ki Bmo jih preživele med vami. Še enkrat vsem: “Živele in po- zdravljene ! ” Mary Godez, predsednica. Št. 2, Chicago, III. — Naše seje so še precej dobro obiskane, a bile bi lahko še bolj, če bi se članice zanje zanimale. Na seji meseca junija smo imele malo zabave in dobre volje, ko Bta nam postregli naši delegatinji s prigrizkom in pijačo. Hvala lepa vama še za drugikrat! Prinesli sta dobra poročila iz konvencije, ki so v zadovoljstvo vseh članic, naši organizaciji pa v korist in napredek. Vsem članicam in tudi drugim, ki ste prisostvovali kegljaški tekmi, vršeči se dne 6. in 7. aprila, 191G ter kupili listke ze ročno torbico, je tem potom poročano, da je isto dobila Mrs. Mary Grill, članica podružnice št. 2. Ker ni prišla na sejo, ji bo darilo izročila blagajničarka, sestra Mary Tomažin. Poročam tudi nekaj novic in sicer veseli dogodek. Vile rojenice so se oglasile pri sestri Theresi Augustine ter ji pustile devet funtov težko hčerkico, provorojenlto. Naše čestitke, Theresa, kakor tudi ponosnemu očetu Franku Augustine. Na dan 1. junija sta se poročila Jennie Zorko in Frank Kovačič. Nevesta kakor tudi njena mati Ani Zorko in sestre so vse članice, ženin je pa sin spodaj podpisane. OlJilo sreče in blagoslova vama želimo vse skupaj! Bolna je sestra Mary Lee. Operaciji se je morala podvreči Mary Polčnik in zdravje se ji polagoma vrača. Vsem bolnim članicam želimo ljubo zdravje In hitro okrevanje. Vse članice tudi vabim na sejo dne 8. avgusta, to je na drugi četrtek v mesecu. Prosim, da si to zapomnite. Najlepše pozdrave in na svidenje na seji 8. avgusta! Mary Kovačič, zapisnikarica. Št. 3, Pueblo, Colo. — Od nas se no- ■ bena ne oglasi v našem glasilu, vseeno čas tako hitro beži, pa človek kar odlaša s pisanjem. Naše seje so dokaj dobro obiskane; /eveda bi bile lahko še večje udeležbe na sejah. Vsaka, ki je članica SŽZ, ima za kaj biti ponosna in bi si morala vzeti čas za seje in za delovanje r prid organizacije. Drage matere! Nikar ne zamudite prilike in nagovorite svoje hčerke, da pristopijo v našo Zvezo. Lepa bodočnost pomeni, da smo bile članice vzajemne in delovne in to naj bi bilo vsem v veliko čast. Želim malo poročati o mojem poto-ranju na konvencijo. Takoj prvi dan na potovanju sva imeli smolo z delega-tinjo Marie Schlamann iz Leadville, ker je bila ravno tisti dan ob štirih popoldne napovedana stavka na železnicah. Vlak “Colorado Eagle” bi moral aaprej ob 7:15 isti večer. Kaj bo sedaj? Drugo vprašanje je pa bilo, ka- ko se bova s sestro Schlamann spoznali, ker se nisve še nikoli videli. Hodim okoli na postaji in gledam, katera bi bila prava. Kar zagledam dekle, ki drži našo ljubo “Zarjo” v roki In vprav skozi “Zarjo” sva se spoznali! Potem sva se domenili, da se peljeva z busom, ker ni bilo nobenega vlaka In tako sva se vozili skoraj dva dni in dve noči ter srečno prišli v Indianapolis v hotelu Claypool, kjer so bile de-legatinje že zbrane; to je bilo v nedeljo dopoldne. Kmalu potem smo se skupno podale k sveti maši v slovensko cerkev. Občudovale smo krasno cerkev in šolo. Tam nimajo slovenskih duhovnikov, toda oba gospoda sta bila zelo prijazna in sta sodelovala z nami zkozi ves čas konvencije. V nedeljo večer smo se pa imenitno zabavale na banketu, pri katerem je bil podan prav lep program. Škoda, da niste bile vse z nami, da bi slišale male deklice, kako lepo pojo slovenske pesmice. Starši so lahko ponosni, ker se njih otroci na smramujejo slovenskega jezika, temveč nastopajo z vsem ponosom. Imele smo še en lep večer in to je bilo v torek večer, ko smo gostovale pri članicah podružnice št. 5 v njih zborovalni dvorani. Postregle so nam z vsemi dobrotami. Kako okusne so bile potice, krofi, pohanje in sploh vse, kar so nam pripravile! Mize so bila bogato obložene s pecivom in vsakovrstnimi jedili in pijačo. Bilo je kot na ohceti. Najlepša hvala marljivim in požrtvovalnim članicam podružnice št. 5! Konvencija je bila zanimiva in vsaka delegatinja je pazno sledila vsem sejam. Želim, kakor vem, da vse dele-gatinje, da se boste vse članice strinjale z našimi sklepi v dobrobit Zveze in članstva. Vsa čast našemu glavnemu odboru! Bog daj, da bi še naprej vodile našo Zvezo tako uspešno kot doslej! Me zaupamo v vas; vse vemo, koliko do.brega ste storile v korist našega ženstva. Bog vas blagoslovi in vse naše glavne voditeljice in tudi naše odbornice pri podružnicah! Zelo smo pogrešale glavno predsednico Mrs. Prisland na konvenciji. Vse ji želimo ljubo zdravje. Zdaj pa še nekaj novic iz naše naselbine. Za veseljem pride tudi žalost. Kakor se listje loči od dreves, tako moramo tudi mi zapuščati, kar nam je drago. Poročati imamo žalostno, vest, da so naš duhovni vodja izgubili svoje ljubljeno mater. Sestri Zdravje je tudi umrla ljubeča mati, Uršula Skul. Žalujočim naše globo,ko sožalje. Pokojnim pa večni mir in pokoj. Težko operacijo je prestala hčerka naše sestre Cecilija Bradish. Sestra Tekavec s farme je tudi prestala hudo bolezen, ker ji je skoraj vsa kri odtekla, zraven ima pa še bolnega moža že dolgo vrsto let. Vsem bolnim želimo skorajšnega zdravja. Sestri Frances Petkovšek in Josephine Erjavec sta se vrnili v krog svojih družin. Nahajali sta se na oddihu pri serodnikih v Californiji. Vse priznaje sestri Mary Kolbezen, naši blagajničarki, ker se toliko let nazaj spominja svojega očeta in tako zanimivo opisuje njegovo življenje. Tudi za "Zarjo” kaj napišite, sestra Kolbezen. Dosti naših članic je, ki 80 zmožne v pisavi kolj kot sem pa jaz, napišite torej tudi kaj za Zarjo. Sedaj pa pozdravljam vse delegatin-je s katerim smo bile skupaj na zadnji konvenciji ter vse članice naše podružnice in prosim, da se udeležujete mesečnih sej v polnem številu. Anna Pachak, predsednica. Št. 6, Barberton, O. — Namenila sem se malo poročati od naše podružnice. Zadnja seja 2. junija ni bila posebno dobro obiskana, ali bila je pomenljiva, ker slišale smo poročilo od naše de-legatinje, ki je nas zastopala na konvenciji. S poročilom smo bile na splošno zadovoljne. Posebno smo bile presenečene nad našo novoizvoljeno predsednico. Čestitamo, Albina, in želimo Vam veliko uspeha in zadovoljstva med članstvom! Me Vam bomo vedno stale na strani in sodelovale. Naši prejšni predsednici, gospej Pris-land, pa želimo počitka, katerega si vsak človek želi in posebno, če se ne počuti dobro. Vse članice podružnice št. 6 Vam želimo zdravja in dober od-počitek. Od naše podružnice sta se kar dve članici preselili v večnost. Mrs. Frances Brunski in Mrs. Frances Stopar. Sestra Stopar je bila pred leti naša blagajničarka in je vedno prihajala na seje, zato jo bomo zelo pogrešale. Naše globoko sožalje izrekamo žalujočim preostalim. Pokojni sestri naj pa mirno snivata večno spanje. Žalostno se človek počuti, ko se zadnjikrat ob odprtem grobu poslavlja s solznimi očmi od svojih dragih in še posebno, ko se sliši mili glas otrok: Bye, bye, mama; Potolaži te le vera, da pride čas, ko se snidemo zopet nad zvezdami. S pozdravom, Jennie Škraba, predsednica. TAJNICA ŠT. 6 POROČA Pozdravljene sestre širom Amerike! Tukaj pri nas je kakor po navadi, vedno kašna nesreča. Najprvo nam je umrla sestra Frances Stopar, zelo dobra članica, doma iz Babnega polje, sedaj pa že zopet druga in sicer sestra Frances (Petricli) Smrdel, ki je bila do smrti povožena od avtomobila. Zares, nesreča nikdar ne počiva! Naj jima bo lahka tuja gruda in naj počivati v miru. Sedaj pa malo bolj veselega. Naša mlada sestra Jennie Klimp je obljubila večno zvestobo svojemu ženinu Anthony Lukezicu dne 22. junija. Čestitamo in obilo sreče, Jennie! Drugih novic nimam, kakor da je tudi pri nas stavka v tovarnah, kjer bo zaposledni naši rojaki. Upam, da bo kmalu boljše. Pridite, članica na seje, saj nas je precej, pa nas pride komaj en ducat na seje. Pozdravljene sestre povsod! Mary Fidel, tajnica. Še malo potrpite Imela sem najboljši namen napisati o lepih programih, ki so se vršili za časa konvencije, toda radi bolezni, katera je zahtevala devet dni časa v bolnišnici, mi to ni bilo mogoče storiti za to izdajo. Toda pride prav gotovo na vrsto, ker vem, da vas bo zanimalo brati. Prisrčna hvala, sestre! Iz srca sem vam hvaležne za lepa voščila k zdravju in uspehu, katere ste mi poslale v tako lepem številu. Bog vam plačaj za vso ljubeznivost in mnogotere naklonjenosti. Vaša — Urednica — A. Novak Št. 9, Detroit, Mich. — Pozdravljene, članice! Že precej dolgo ni bilo dopisa od naše podružnice v Zarji. Naznanjam vam, da v poletnem času ne bomo imele rednih sej, ampak bomo začele zopet meseca septembra. Prošene ste, da plačate asesment, katere dolgujete, da bo imela tajnica zadosti denarja na rokah za poslati na glavni urad, ker naša ročna blagajna je bolj majhna. Bolna je sestra Alojzija Golob. Iz bolnišnice se je vrnila in se sedaj zdra- vi na domu. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. Prav lep pozdrav vsem članicam Zveze! Angela Kochevar, zapisnikarica. Št. 10, Cleveland (Collinwood), Ohio. — Apeliram na naše članice, da se v večjim številu udeležujete naših sej. Saj so kratkočasne in vsak mesec imamo kaj dobrega na programu. Pri nas ni nobenega prerekanja, delamo vse roka v roki in le za dobrobit Zveze. Torej ni nobenega izgovora, zakaj bi ne prišle redno k sejam. Konvencija je za nami. Storile smo najboljše kar smo mogle in gledale le za napredek Zveze. Žal na tej konvenciji smo zelo pogrešale našo priljubljeno glavno predsednico gospo Pris-land in glavno podpredsednico gospo Frances Rupert. Obe sta morali izostati radi bolezni. Prav iz srca jima želimo, da bi se jima čim preje povrnilo ljubo zdravje in da bi bili zopet med nami, ker sta bili obe vneti in agilni delavki za napredek in blagostanje Zveze. Na tem mestu pa tudi izrekem najlepše čestitke naši novoizvoljeni glavni predsednici in urednici Albini. Zaslužila si je to lepo odliko, ker toli- ko prenesti in v tem tako mirno in odločno ostati, zasluži vse priznanje, kar upam, da Ti ga bodo članice povsod izkazale. Upam, da se bodo podružnice ravnale po lepem zgledu konvencije ter vsepovsod delale za naš Šolninski in dobrodelni sklad, ki je namenjem za pomoč potrebnim otrokom. Katera izmed naših članic želi kaj prispevati v ta blag namen, lahko svoj dar izroči vsak čas predsednici, tajnici, blagajničarki ali drugi odbornici, če ne morete priti na sejo, za kar se vam izreče najsrčnejša zahvala v imenu ubogih nedolžnih otrok. Naznanjam našim članicam, da bodo naše brhke kadetke priredile septembra meseca plesno veselico. Kadetke so zelo navdušene in bi rade povečale svoj krožek. Matere, opozorite svoje hčerke, da lahko pristopijo v krožek. Kaj je lepšega kot nastop naših zalih deklet v krasnih uniformah! In tiste, ki pristopijo se bodo kmalu izve-žbale in tudi dobile uni!orme, ker jih imajo še nekaj na razpolago. Če se Vaša hčerka zanima, potem me pokličite in ji bom prav rada pojasnila, kdaj in kje se vršijo vaje in sestanki od kadetk. Poročila se je naša sestra Elsie Zallar z Mr. Charles Može. Mlademu paru želimo vso srečo in zadovoljnost v novem stanu. Njena mamica je nadzornica pri naši podružnici. Bolne si sledeče sestre: Agnes Kastelic, Jennie Planinšek, Gertrude Bokal in Frances Lesjak. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. Končno se želim najlepše zahvaliti podružnici št. 5 v Indianapolisu za tako lep večer, ki so ga nam priredile ob priliki konvencije in nas tako izvrstno pogostile. Odnesle smo prav lepe spomine od vas! Bodite vse najlepše pozdravljene! Frances Susel, tajnica. Št. 12, Milwaukee, Wis. — Vabim vse članice na našo sejo v avgustu. Slišale boste poročilo naših nadzornic, kako smo napredovale prvega pol-leta. Izgubile smo zopet eno članico. Preminila je sestra Ilosie Žmavz. Zapustila je pet sinov, dve hčerki in več sorodnikov. Naj ji bo lahka ameriška gruda. Preostalim pa naše sožalje. Imamo tudi več članic na bolniški listini in te so: Fanny Stvarnik, Angelina Fon, Angelina Pippan in Theresa Olicli. Alco vam je mogoče, sestre, obiskujte bolne sestre ter jim olajšate dolge ure v bolezni. Želim tudi naši glavni predsednici tjubo zdravje in še mnogo let med svojo ljubo družino. Najlepši pozdrav vsem glavnim odbornicam, članicam Zveze in posebno pri naši podružnici št. 12. Pozdrave in zahvala tudi Mr. in Mrs. Frank in Mary Markich v Indianapolisu za iskreno gostoljubnost v času konvencije. Še enkrat hvala Frank in Mary! S pozdravom, Mary Schimenz, tajnica. MISS BETTY JAYNE PLEVNIK Cleveland, O. — Dne 12. junija je graduirala iz Miami univerze, kjer je prejela diplomo “Bachelor of Fine Arts” (B. P. A.), Betty Jayne Plevnik, hčerka družine Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, 811 E. 185 St., Cleveland, Ohio. Mr. Plevnik je dolgoletni predsednik slovenske posojilnice St. Clair Savings & Loan Co. Miss Plevnik je študirala slikanje z oljnimi barvami in ilustriranje. Prejela je ponudbo, da se pridruži Walt Disney Studios v Hollywoodu, Cal., kamor namerava v kratkem odpotovati. Mladi slikarski umetnici čestitamo in ji želimo najlepšega uspeha. Mlada umetnica in njena mamica sta članici podružnice št. 14. Betty Jayne je večkrat nastopila v prizorih za našo Zvezo ter brhko predstavljala našo Zvezo, v živih slikah. Živela! Njena slika je v angleškem delu Zarje stran 249. Št. 16, So. Chicago, III. — Tem potom se želim najlepše zahvaliti vsem dobrim članicam v Indianapolisu za vso prijaznost in postrežbo ob času, ko smo bile na konvenciji. V resnici smo se počutile kakor doma; bilo je vse tako pristno domače, da smo uživale vsak trenotek. Vem, da ste imele o-gromno dela predno ste vse aranžirale kot v hotelu za konvencijo, potem vožnjo, oziroma zlet po mestu, za po-boljšek pa še prosta večerja in ples. Vsem in vsaki, ki ste imele vse v rokah in tako mojstrsko izpeljale, iskrena hvala! Tudi drugih delegatinj od blizu in daleč ne smem pozabiti; nekatere poznam še od prejšne konvencije in smo si zopet segle v roke ter se prijateljsko pogovarjale o prejšnih časih. Nekaj je bilo tudi novih, pa smo bile v par urah v odnošajili kot bi se poznale že leta in leta. Kako pa bi se ne, saj Bino vse samo fejst dekleta, ko skupaj pridemo. Posebno je pa bilo lepo slišati mlajše, kako se trudijo, da s starejšimi slovensko govorijo. In teh je bilo precej, kar nam je v dokaz, da pri naših podružnicah upoštevajo mlajše in jim dajo priložnost, da se seznanijo s poslovanjem pri organizaciji. Posebno sem občudovala, kako so s ponosom povedale, katero podružnico zastopajo in potem so nam pripovedovale, kako se lepo razumejo pri podružnicah. Človek se kar mladega počuti, ko je med njimi. Da je tudi konvencija dala mladini priznanje, je lep dokaz, ker jih je več izvolila v glavni urad. Naj se le vadijo, da bodo potem znale voditi SŽZ. Kakor pravi star pregovor: Vsako reselje je pomešano tudi z žalostjo, tako je bilo tudi na konvenciji. Kar smo pogrešale, je bilo tisto osebo, ki je ustanovila SŽZ in je bila ves čas od ustanovitve njena voditeljica. Sedaj je pa odložila to težko breme zaradi rahlega zdravja. Šaj ni čudno, kakor ie ona vedno v dušo in telesom za večjo in močnejšo Zvezo delala in pisala, ila jo je zmagalo. Dal Bog, da bi zopet popolnoma okrevala in bila med nami, me jo še vedno potrebujemo, kakor tudi njenih dobrih nasvetov. Konvencija jo je imenovala za častno predsednico, kar ni bilo nič več kot pravilno, da se ji da vsaj malo priznanja za njeno ogromno delo, ki ga je naredila za Slovensko žensko zvezo v Ameriki. Bog Vas živi, Mrs. Prisland in Vas ohrani še mnogo let! Pozdrav vsem delegatinjam in celokupnemu članstvu! Katie 'Triller, predsednica. Št. 18, Cleveland (Collinwood), O. — Vabim vljudno vse članice, da pridete na sejo 6. avgusta, ker imamo več važnih poročil za v pretres. Zadnja dva meseca ni bilo udeležbe, kar je res prištevati med žalostne misli. Stroški za dvorano in za priliko praznovanja rojstnih dni niso izostali, a če bo zanimanje za podružnico na tako nizki stopnji, ne vem, kako bo z našim napredkom? Sestre, odvisno je od vseh! Naj se tega ne prezre, da je vsaka seja pomembna za podružnico. Organizacija nastopa svoj 20 letni obstoj; vodstvo si prizadeva na najboljši način ustreči in dvigniti ugled naše, širom Amerike poznane Ženske zveze, in to bo tudi njen cilj v bodoče, kot sklenjeno na zadnji konvenciji v Indianapolisu, Indiana. V čast in ponos mi je bilo prisosto-vati poteku važnih odločb na omenjenemu sestanku. Čestitam tem jiotom k izvolitvi naši novi glavni predsednici, ge. Novak kot tudi ostalemu odboru! Dasi smo pogrešale vrlo pionirko SŽZ go. Prisland, kateri z vso iskrenostjo želimo ljubega zdravja v najkrajšem času kot tudi hrabrosti in srčnosti v težki usodi, ki je zadela spoštovano glavno podpredsednico go. Prances Rupert. Omenjam, da so izvršile po želji gospe Prisland podane jim naloge vse glavne odbornice. Kon-venčno vodstvo je bilo poverjeno ge. Emi Planinšek, ki je prav častno izvršila svojo nalogo. Podpisana iskreno želi, da bi se v življenju še kdaj sestala ž njo! Smem upati? Čestitam tem potom urednici "Zarja” za tako dosleden zapisnik konvencije. Spomini plovejo nazaj v posamezne dneve, ko se je vršila ista in želja mi vstaja v srcu, da bi mogla še sedaj zreti v oči posameznim delegatinjam, ki so pač oddaljene danes po vseh ‘‘božjih vetrovih” te zemlje. Prisrčne in iskrene pozdrave pošiljam tem potom vsem onim, s katerimi sem imela čast govoriti in prijateljsko stisniti roko. Bog vas ohrani vse skupaj! Z željo, da bi naša Slovenska ženska Eveza plodonosno napredovala, kličem k bodoči 20 letnici nje obstoja; “Bila srečna še na mnoga leta! Pozdrav vsem delegatinjam in posebno oddaljeni ge. Josephine Richter iz države Washington in Louise Stražnik iz Portland, Oregon. Bog vas ohrani zdrave! — Udana vam Josephine Praust, tajnica. št. 20, Joliet, III. — Zvezin dan se je vršil 21. julija in o poteku tega dne bo poročano prihodnjič. Lepi so bili obredi, ko se je vršilo kronanje naše “Konvenčne kraljice” na banketu ob priliki naše sedme redne konvencije. Kraljica, ki je bila tako slovesno počaščena, je bila naša blagajničarka Mrs. Mary C. Terlep. Tako velike časti in to že v drugič, ni dočakala še nobena članica naše Zveze. Ob spremstvu trobentačev, vež-balnih krožkov v krasnih večernih oblekah in ob roki kapitana Doyle je bila Mrs. Terlep pripeljana in posajena na prestolj ob zvokih koračnice. Mrs. Albina Novak, ki jo bila načelnica zadnje kampanje, pri kateri se je Mrs. Terlep zazlužila to visoko čast, ji je dala krono na glavo ter žezlo v roke in nato še krasen šopek cvetlic. Kronanje se je vršilo ob navzočnosti več sto gostov, ki so prisostvovali banketu, v Riley dvorani v Claypool hotelu. Tem potom čestitam Kraljici Mrs. Terlep, da bi kraljevala naši Zvezi še dolgo let in ostala enako marljiva in zvesta odbornica in agi-tatorica pri svoji podružnici. Konvencija je prav lepo uspela in se končala v splošno zadovoljstvo. Naše delegatinje bodo gotovo podale zanimiva poročila pri svojih podružnicah. Naš “championship” vežbalni krožek in tudi mladinski krožek se je prav dobro postavil na tekmi od času konvencije. Za starejši krožek sem dobro vedela, da so dobro izurjene, ker se imele nešteto vaj, toda za naš mali krožek, sestoječ iz samih mladoletnih članic, pa nisem bila gotova, kako bodo nastopile pred sodniki, ker niso še imele izkušnje. Bila sem iznena-dena nad lepim nastopom. Pokazale so, da bodo lahko nekoč naslednice kadetkam v odraslem krožku. Nastopi vežbalnih krožkov je pač ena najlepših točk programa. Radi tega je pričakovati, da prihodnjič, ko bo konvencija v Pueblo, Colorado, da se bo-llo pomnožile vrste vseh krožkov, ki bodo zopet pokazali svojo izurjenost. Dne 4. julija smo imeli za naše fante, ki so se vrnili iz službe naše armade, veliko prireditev. Vršila se je v farnem parku pod pokroviteljstvom /are svetega Jožefa. Ob dveh popoldne se je pričel lep program in posebno pomenljiva in ginljiva točka je bila komemoracija v čast in spomin padlim vojakom. V parku so se zopet sešli fantje, ki se niso videli leta in leta in ta dan so se zopet srečali ter pripovedovali drug drugemu svoje doživljaje. Farani, sorodniki, prijatelji In splošno občinstvo se je udeležilo v lepem številu. Naš letni piknik v počast očetom se ni vrši letos in to pa radi tega, ker se ni dobila pijača in druge potrebne stvari. Upam, da bodo prihodnje leto razmere vse boljše, bomo pa takrat imeli toliko večjo prireditev. Starši in soproga mornarja Johna Mlakarja so dobili žalostno vest, da je bil ubit na ladji na Pacifiku, kjer je bil za šefa. Sicer so dobili to vest nekaj mesecev pred koncem vojne, vendar so upali, da je neresnična ter imeli upanje, da se povrne nazaj, toda Je dospela uradna vest iz Washingto-na, da je bil ubit. Mati pokojnega iz Hickory Street, je članica naše podružnice že dolgo let, dve sestri sta pri krožkih, ena pri odraslem, mlajša pa pri mladinskem in sta bili tudi obe navzoči na i^onvenciji ter tekmovali v tekmi krožkov. Naše iskreno sožalje prizati družini, pokojnemu, ki je dal svoje življenje ob času, ko se je naša dežela borila v vojni, pa večno plačilo pri Bogu v nebesih. Umrl je tudi oče od Mr. John Mu-sich, predsednice našega odraslega vežbalnega krožka Miss Isabelle Mu-sich. Pokojni Mr. Musich je bil navdušen podpornik naših kadetk in je vselej pokazal veliko zanimanje za njih uspeh. Naj mu sveti večna luč. Vsem preostalim žalujočim izrekamo naše globoko sočutje. Po daljši bolezni je bila dne 2. junija poklicana v večnost naša dolgoletna članica Mrs. Mary Smrekar iz Hickory Street. Zapustila je soproga Mihaela ter več hčera in sinov. Ena njena hči je naša članica. Pokojna je prišla večkrat na sejo, ko je bila pri zdravju ter bila zelo postrežljiva. Posebno je bila poznana za svoja fina ročna dela. Iskreno sožalje vsem preostalim v družini. Pokojna pa naj počiva v miru božjem. Na seji dne 10. junija so naše dele-gatinje preskrbele okusno okrepčila Za navzoče članice. Ob tem času so poročale o izidu konvencije. Vso so obžalovale, da ni Mrs. Prisland več glavna predsednica, ker se zavedajo, koliko dobrega je ona storila za organizacijo. Obžalovale so, da ji radi rahlega zdravja ni bilo mogoče priti na konvencijo. Novi predsednici Mrs. Novak so pa želele božjega blagoslova. Dalje so poročale o prijaznih članicah podružnice št. 5, o kronanju “Konvenčne kraljice” Mrs. Terlep, o tistem slovesnem prizoru, ko je ona imela največjo čast pri Zvezi. Dalje je Mrs. Planinšek kot konvenčna predsednica na široko razložila potek konvencije. Članice so bile vse veselo rozpoložene In so z zanimanjem sledile vsem poročilom. Na tej seji nas je obiskala Mrs. Josephine Richter, delegatinja in predsednica podružnice št. 79 iz Enumclaw, Washington, ki je ob povratku proti iloinu obiskala svoje prijatelje in enance po raznih mestih. Prišla je v spremstvu Mrs. Jennie Benedik. Tudi ona je povedala marsikatero šaljivo. Hvala za obisk, Mrs. Richter! Po seji so vse članice šle kropit Mrs. Theresa Gale, ki je ravno isti čas ležala na mrtvaškem odru. Mrs. Gale je bila dolgoletna članica. Pristopila je leta 1928. Tu zapušča soproga, več hčera in sinov. Naj ji sveti večna luč, sorodnikom pa naše sožalje. V bolnišnici se je nahajala sestra Theresa Mushich. Želimo ji hitrega okrevanja, kakor tudi vsem ostalim bolnim sestram. Graduiral je tudi brat tajnice Fran-res Gaspich, Mr. Robert J. Gaspich. Dovršil je College of Medicine v University of Illinois. Odslej naprej bo nastavljen kot zdravnik v Peoria bolnišnici. Iskrene čestitke v imenu podružnice št. 20. Na Dan neodvisnosti se je vršila v našem farnem parku prireditev v po-čast našim fantom, ki so se vrnili iz vojne službe. Najprvo je bil prizor ‘Welcome” ali pozdrav fantov, nato pa /spomin padlim vojakom, za vsakega se je vsadilo v grob na odru eno zastavico in teh je bilo 19. Vloge pri tem prizoru so imele v rokah Mildred Erjavec, Olga Erjavec in Anna Fandelc. Slednja je pela “Ave Maria”, nastopi-la sta tudi Helen Hartney in chaplain Joseph Egan of American Legion. Pevski zbor pod vodstvom Mr. A. Rozmana je za odrom zapel “Blagor mu, ki ee spočije” in zaključil prizor s pesmijo “Nearer My God to Thee”. Stolo-ravnatelj tega programa je bil župnik Rev. M. J. Butala. Lep govor je imel Circuit Judge Bartley ter naš mladi slovenski advokat Math Stefanich, ki je tudi predsednik farne vojaške legije. Da je ta prireditev lepo izpadla je v glavnem delo Mr. John-a L. Jevitz. Šolska godba pod vodstvom Mr. De Valt je pred prizorom in potem igrala lepe in primerne patriotične komade. Po tem programu se je odprla zabava za vse farane, ker ta dan so dobili vso pijačo in okrepčila brezplačno. Tudi stojnice okrog parka so imele v izložbi razne dobitke. Tudi članice paše podružnice so se trudile, da so čim več stržile za cerkev. Na ta način je bil otvorjen naš letni cerkveni karneval. Ker je minulo prvih šest mesecev tega leta. in ker so članice gotovo zaostale s plačili, priporočam, da bi se vse udeležile naše prihodnje seje na katerih je vedno prijetno razvedrilo. Pozdrav f sem članicam, zapisnikarica. št. 21, Cleveland (West Park), O. — Naša Materinska proslava je z vsem dobro uspela. Prisrčna hvala vsem, ki r.te se udeležili in pripomogli k tako lepemu izidu. Srčna hvala vsem delavkam, ki ste tako pridno delale ter postregle vsem gostom in te ste bile: Josephine Zupan, Anna Šuštaršič, A.nna Košak, Mary Šinkovec, Theresa Kožuh, Rose Kovach in Josephine Weiss. Iskrena hvala za lepa darila r>estram Frances Koželj, Theresa Lah, Agnes Zakrajšek in Anna Zaman. Bog vam stotero povrni vašo dobrodelnost. Lepa hvala muzikantom Franki Kožuhu in njegovim fantom, ki ste tako lepo igrali ter vsakemu dali veselje za ples in imeti najboljši čas. Kar pozabiti ne morem, kako smo bili vsi ve-eeli. Samo težko je bilo nas domov spraviti. Vsi bi bili najrajši še ostali ter naprej rajali. Še enkrat, vsem skupaj prisrčna hvala, pa še drugič, kaj ne? Hvala tudi sestram, ki ste prinesle /epa darila na sejo, da smo igrale bingo. Srčna hvala sestri Carolini Hiti /n Ivani Zalar. Bog vama povrni! Nevarno so zbolele, da so morale iskati pomoč v bolnišnici, sestre Mary Komačar, Mary Hosta, Alice Lah, Josephine Zupan in Josephine Intihar. Drage sestre, želimo, da bi Bog vam vsem kaj kmalu povrnil ljubo zdravje. V naši naselbini smo imeli priliko videti mlado nevesto. Zakonski stan si je izbrala sestra Mary Kožuh. Draga Mary, želimo Ti največjo srečo. Bog naj Vaju vodi vse skozi bodoče življenje. Prvič je postala mlada mamica naša sestra Anni Hosta. Teta štorklja ji je podarila zalo punčko. Naše čestitke, Anni, kakor tudi naši predsednici Mary Hosta, ki je postala za enkrat več stara mama. Meseca junija sta nas zapustili dve naši zvesti članici. Dne 20. junija je nanagloma zapustila svojo družino, soproga, dva sina, sinaho in pastorko, dobropoznana sestra Anni Fabris. Kako smo bili vsi presenečeni slišati to žalostno novico! Draga sestra! Tvoja nagla smrt nas je vse presunila. Kako si se veselila, ko sta se vrnila sinkota domov iz vojne. Oba sta se vrnila zdrava v Tvoj objem, pa je prišla kruta smrt in Te je za vselej vzela od Tvojih dragih. Naša zastava je bila še pri pokojni sestri Fabris, ko se je raznesel glas, da se je ločila s tega sveta in šla po plačilo k večnemu Bogu tudi naša dolgoletna in dobra članica sestra Carolina Hiti j. Tudi Ti, draga Carolina si žalovala, jokala in molila, da bi se vrnil sinko iz vojne. Vrnil se Ti je, pa Ti se si prehitro ločila od sina Franka, soproga Martina in snahe. Zapustila si mnogo drugih sorodnikov in prijateljev, ki vsi žalujejo za Teboj. Dragi sestri Anni in Carolina! Odšli sta od nas in šli po plačilo za vajina dobra dela. Priljubljeni in nikdar po-eabljeni, vse prehitro sta se ločili od nas in od svojih dragih. Kako tužno nam je vsem pri srcu. Kako bridko nam je bilo, ko smo se morali posloviti za večno od Vaju! Ohranjeni boste v sladkem spominu pri vseh, ki smo vaju poznali. Ve, dragi sestri, prosite za nas, kadar poteče naše življenje, da se snidemo nad zvezdami. Počivajta mirno v tuji zemlji! Vsem dragim preostalim izrekamo naše globoko sožalje! Vljudno se vabi vse članice na prihodnjo sejo. Naznajam vam, da bomo imele lepo priliko pozdraviti našo no- voizvoljeno glavno predsednico sestro Albino Novak, ki je obljubila, da pride na sejo. Tem potom izrekamo najsrčnejše čestitke naši novi glavni predsednici Albini Novak. Rog daj, da bi tudi ona vodila našo Zvezo z istim lepim uspehom kot naša ustanoviteljica častna predsednica gospa Marie Prisland. Želimo, da bi Bog ohranil vse naše vrle glavne odbornice pri najboljšem zdravju in jim dal še mnogo let delovanja med nami. S pozdravom, Ančka Pelčič, tajnica. MRS. MAGDALENA SLOGAR Ely, Minn. — Naznanjamo da je po daljši in mučni bolezni umrla naša članica Mrs. Magdalena Slogar dne 10. aprila na svojem domu. Rojena je bila 18. novembra 1885 v vasi Golivrh, pošta Netretic, Jugoslavija. V to deželo je prišla pred 38 leti in je ves čas bivala na Ely, Minn. Pogreb se je vršil 13. aprila s slovesno peto mašo, ki so jo darovali naš župnik Rev. Fr. Mihelčič. Mrs. Slogar je bila zelo aktivna na društvenem polju in je spadala tudili Council of Catholic Women, Veterans of Foreign Wars Auxiliary in Slovenski Ženski Zvezi, katere članice smo se korporativno udeležile sprevoda. Tukaj zapušča soproga Marka Slogar, hčere Mrs. Anna Saari, Mrs. Helen Theno, Madelyn Slogar, Mrs. Angela Tierny, sinova Michael Mertel in William Slogar, sestro Mrs. Agatha Glavan v Ely, brata Mathew Verbek v St. Catherines, Ontario, Canada, dva bratranca: George Verbek v Kansas City, Kansas, in John Verbek v St. Paul, Minn. Veliko ožjih sorodnikov iz Soudan, Tower, Virginia in Mountain Iron, Minn., se je udeležilo sprevoda. Ko je ležala na mrtvaškem odru, so jo prihajale trume ljudstva kropit in molit za njeno dušo. Bog naj ji poplača njena dobra dela. Vedno je bila pripravljena pomagati v vsaki dobrodelni aktivnosti. Njen mrtvaški oder je bil okrašen z vsakovrstnimi cvetlicami in venci, tako da je bilo videti, kakor bi že tukaj počivala v raju. Bog daj, da se nekoč vsi skupaj srečamo nad zvezdami in se ž njo vred veselimo. Mrs. Slogar je bila tudi ena izmed (zletnic v stari kraj leta 1938. Njena hčerka Anna je pa bila prva načelnica vežbalnega krožka pri podružnici št. 23. V imenu Zveze izrekamo globoko sožalje družini, pokojna pa naj počiva mirno v božjem vrtu. Št. 24, La Salle, III. — Zopet moram poročati žalostno vest od naše podružnice. Kar nepričakovano na hitro je umrla dne 20. majnika zjutraj sestra Mary Cvelbar. Ona je bila naša članica, odkar je Zveza ustanovljena. Bila je zvesta in požtrvovalna članica in pri vseh visoko spoštovana, kar je tudi pričal njen sprevod, katerega se je udeležilo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev. Sprevod se je vršil dne 22. maja iz Šimkus pogrebnega zavoda v cerkev sveta Roka in potem na pokopališče svetega Vincenca. Lepa hvala vsem članicam, ki ste oe udeležile v tako lepem številu pri molitvi svetega rožnega venca, kakor tudi sprevoda v cerkev in na pokopališče, kjer ste izkazale zadnjo čast. Naše globoko sožalje žalujočemu soprogu Antonu, sinu in hčerki Margi ter vsem sorodnikom in vsem žalujočim. Pokojna naj pa počiva v miru in večna luč naj ji sveti! Draga sestre! Mislim, da mi ni treba ponavljati, ker sem Vam že večkrat to povedala. Kadar imamo smrtni slučaj pri podružnici, takrat pridite v velikem številu, ker to je naša dolžnost do vsake sestre. Več naših članic se nahaja v bolnišnici. Sestri Kristina Gerdovič in Nežka Partly sta v bolnišnici in v Rochester v bolnišnico se bosta podali sestri Mary Piška in Mary Gremc. Več naših sester se po zdravi na svojih domovih. Vsem bolnim želimo sko-rajšno okrevanje ter zdrav povratek med nas. Zopet prosim naše članice, da bi se bolj pridno zanimale za naše seje in prišle v večjem številu, ker je žalostno, 6e pride samo odbor. Na zadnji seji Bem poročala o naši konvenciji. Upam, da bodo vsi sklepi konvencije prinesli paši Zvezi najlepši napredek: in korist vsem članicam in organizaciji. Torej pridite vse na prihodnjo sejo, ker bomo imele več zanimivih razmotri-vanj. Oprostite, če moram zopet ponoviti ono in isto prošnjo, da vse tiste, ki ste zaostale s plačevanjem asesmenta poravnate svoj dolg, da mi ne bo treba kolektat po hišah. Sedaj v poletnem času je zelo neudobno okrog hoditi in /alagati je tudi težko, saj veste, da je naša blagajna suha. Na svidenje na prihodnji seji. Pozdrav vsem glavnim odbornicam in delegatinjam s katerimi smo se seznanile na konvenciji. Upam, da bo-/lo vse podružnice upoštevale lepe in koristne nasvete, katere jim bodo podale delegatinje, ker se je vsaka trudila storiti najboljše za dobrobit in /lgled Zveze. Najlepši pozdrav vsem skupaj pošiljam, Angela Strukel, tajnica. Št. 30, Aurora, III. — Joj, kako je vroče! Ljudje smo pa res reveži, nikdar nam ni prav; zdaj nam je prevroče, pozimi premrzlo; spomladi predolgo hladno; jeseni prehitro slana. In tudi, če bi si ljudje sami delili vreme, prav gotovo bi ne bilo vsem po volji. Tako si jaz danes želim precej dežja, da bi nam zalilo po vrtovih; revmatizma polni ljudje si pa gotovo želijo še lepšega in gorkega vremena. Če bi bilo zmeraj gorko, potem ne bi rabili premoga in rudarji ne bi imeli zazluška, če bi bilo pa zmeraj mraz, bi nam pa zemlja ne rodila in narava bi ostala v bolj zaprtem stanju ali pa ne bi se razvila v bujno lepoto kot se v poletnem času. Torej na vsak način je najboljše, da ostane tako kot je in pustimo vodstvo narave in nas samih. Onemu, ki je znal tudi vse tako lepo ustvariti. Dan Neodvisnosti ali 4. julij smo pri nas spet po navadi praznovali. Med vojno so se rabile eksplozivne snovi drugod. Za letos so nam pa mestni možje že poskrbeli za lepo zabavo z zažiganjem umetnega ognja (fireworks). Bilo je nekaj krasnega za pogledat. Najbolj se mi je dopadla velika bela roža, ki cvete na Havajskih otokih samo ponoči, in rdeče grmičevje tudi iz Havajev. Seveda, brez bomb tudi ni bilo. In pa neke vrste raket, ki je naredila veliko svetlobo na tleh ;pa mi je sin, ki je bil v Nemčiji, rekel: poglejte mama, tako so Nemci spuščali doli, pa so natančno videli, kaj delamo in kakor hitro se je pokazala taka svetloba, smo morali popadati na zemljo in ostati mirni najmanj pol ure— pa naj bo v prahu, snegu ali pa do kolen v blatu. Upam, da ne bo treba nikdar več gledati v strahu na take ognje, ampak le ob priliki kot so naši prazniki, ko gledamo za zabavo in kratek čas. Zadnja konvencija je prav naredila, ko je izvolila našo urednico za predsednico, ker ni Mrs. Prisland nadalje prevzela. Kot urednica pozna Albina organizacijo do vseh podrobnosti, pri tem ji pa še smisla in energije nikdar ne manjka. Naše čestitke! Naši častni predsednici pa želim zasluženi počitek in zopetnega zdravja. Glavna tajnica je pa vse skozi o. k. Novim in starim glavnim odbornicam želim uspešno dobo uradovanja! Z najlepšim pozdravom, Frances Krajnc. Št. 31, Gilbert, Minn. — Po daljši odsotnosti me veže dolžnost, da zopet napišem nekaj vrstic. Dne 12. maja smo imele kino pardi &a našo blagajno. Udeležba je bila lepa in smo tudi blagajno dobro podprle. V prvi vrsti se moramo zahvaliti našim trgovcem in članicam za tako lepa darila za dobitke. Naša podružnica vam je iz srca hvaležna za vašo dobrosrčnost. Bodite uverjeni, če boste vi želeli našo pomoč, da bomo z veseljem storile vse, kar bo v naših močeh. Naša pomožna tajnica Mrs. Rose Klink je bila desna roka pri predpripravah in pokazala je svojo zmožnost na prireditvi, zato je bil uspeh tako sijajen. Najsrčnejša hvala, Rose! Naša podružnica Vam bo vedno hvaležna za požrtvovalno delo. V imenu odbora se vsem zahvaljujem, ki ste na en ali drugi načim pomagali pri prireditvi. Ravno tako hvala Mr. FVed Shustarichu in Will Tushar-ju za prijaznost in pomoč. Prisrčna hvala in Bog vas živi! Prisrčna hvala senatorju Blatniku, ki nam je kazal slike iz Jugoslavije vzete od času vojne in vse brezplačno. Sklenjeno je bik», da vsaka članica plača 25 centov v ročno blagajno meseca marca. Polovica članic je to storilo in druge se prosi, da to storite takoj, ker moramo vse enako upoštevati sklepe naših sej. Naj nobena ne bo tako malenkostna, da ne bi plačala te majhne svote, ki je za uradne stroške in vse članice se moramo ravnati po sklepih. Nekatere ugovarjajo, zakaj bi plačale, saj imamo vojne bonde, druge zopet rečejo, da smo imele kino in naj gre dobiček v ta namen. Ampak morate upoštevati, da je bil ta sklep narejen v začetku leta in ene so takoj plačale, druge pa ne in to ni pravilno. Zato imate čas do božiča, da plačate, saj gre ves denar v ročno blagajno podružnice in to je vsem v korist in blagostanje. Nikar ne sklepajte po cestah, ampak pridite na sejo in tam povejte, kar vam ni prav, ker to je najbolj pošteno in pravilno. Ugovarjajo največkrat tiste, ki sploh ne pridejo k sejam. Sedaj pa še nekaj o konvenciji, čas tako hitro beži, da človek ne ve ali je resnica ali so sanje. Bila sem ena izmed delegatinj, ki smo prišle skupaj od vseh vetrov. Kako se človek srečnega počuti, ko se združi s prijateljicami po dolgih letih! Kako krasni so spomini iz otroških let, če jih ima priliko obujati, ko srečaš znanke in sosestre! Ali dnevi so tako hitro bežali, ko mavrica po dežju. In treba je bilo vzeti slovo. O, kako je bilo težko pri srcu, ko si mislimo: morda je zadnjič, ko se vidimo v življenju. Leta minejo in z njimi tudi bolezen in še celo smrt, ker ne vemo od danes do jutri, kaj bo z nami. Zato je tako težka ločitev. Drage delegatinj e iz prelepe Gorenjske! Nikdar vas ne bom pozabila, dokler živim in upam, da se še kdaj vidimo na tem božjim svetu. Bog daj! Nad vse nam je bilo žal, ko ni bila navzoča Mrs. Prisland Prisrčno bi jo bile vse rade videle, pa nam ni bilo dano. Mrs. Prisland, bodite uverjeni, da smo bile v duhu z Vami. Nihče Vam ne zameri, če si želite počitka po dolgih letih požrtvovalnega dela. Bog Vam povrni zdravje, da boste videli Se v bodočnost, kako bo Zveza napredovala in rasla. Ostali ste častna predsednica, da nam kažete pot za pri-hodnjost. Naša nova predsednica Albina Novak bo gotovo nadaljevala po Vaših stopinjah in zgledom in tudi vemo, da je zmožna voditeljica. Želimo mnogo uspehov in sreče. Živela naša predsednica, Albina Novak! Bog Te živi mnogo let! V glavnem odboru je bilo več sprememb, ker je bilo več odbornic prizadetih radi bolezni. Bog jim daj ljubega zdravja. Novim odbornicam pa lep uspeh in srečo. Bodite prisrčno pozdravljene vse de-legatinje in glavne odbornice. Vaša prijaznost in vljudnost mi bo vedno v najlepšem spominu. Bog daj, da se še katerikrat vidimo! Vsem skupaj še enkrat tople pozdrave iz Minnesote! Antoinette Lucich, predsednica. NAJLEPŠA ZAHVALA! Prav lepo se zahvaljujem za pozdrave iz konvencije vsem mojim dragim prijateljicam. Kako dobro se človek počuti, ko vidi, da se dobre prijateljice vedno spomnijo nate. Prav lepa hvala tudi glavnim odbornicam. Naša Zveza mi je bila in mi vedno bo najbolj pri srcu izmed vseh organizacij. Samo to mi je žal, ker ne morem več tako delat kot sem poprej. Na konvenciji vem, da ste naredile vse najboljše kar ste mogle. Iskrena hvala tudi naši predsednici Tončki Lučič za poslano kartico. Hvala vsem skupaj! — Frances Tanko. Št. 32, Euclid, O. — Joj, kako je vroče! Menda je to vzrok, da ni bilo zadosti članic na seji, da bi isto obdrža-vale. Bilo nas je le šest. Imele smo prijatelski pogovor ter smo se razšle. Res je žalostno, da ni več zanimanja od članic, malo požrtvovalnosti, pa bi šlo. Prosim, da bi se potrudile za avgustovo sejo, če ne, je škoda najemnino plačevati. Imele bomo tudi več važnih zadev za urediti. Teta štorklja se je oglasila pri teh naših članicah in sicer pri Josephine Mramor, Julia Sadar in Vida Jakomin. (Slednje je to dekliško ime in žal mi ni enano drugo ime). Toda Vidino dete je Bog poklical iz te solzne doline kmalu po rojstvu. Naše sožalje. Obenem pa čestitke vsem ponosnim staršem! Naše kadetke so se zopet pokazale in sicer na Baragovi proslavi dne 30. junija. Prav lepo so korakale od cerkve svetega Vida do kulturnega vrta, ki je precej daleč, posebno v vročini in v volnenih uniformah. Prisrčna hvala vam dekleta, za vašo požrtvovalnost in Baraga naj vam izprosi svetega blagoslova. Bolezen je zopet obiskala nekaj naših članic, katerim želimo, da bi jim ljubi Bog podelil zdravja. Poročila se je naša vratarica sestra Ana Mikovič, sedaj Petrovič. Želimo ji vso srečo v novem zakonu. Sestre, zopet ste prošene, da plaču- MINNESOTA "ZVEZIN DAN" ^ADNJE leta smo me članice od podružnice v Hibbingu potovale v druga mesta in prisostvovale Zvezinemu dnevu za državo Minnesoto. Srečavanje znancev, petje, ples, domača zabava, okusna okrepčila — to je samo nekaj lepih spominov, ki jih imamo iz preteklih let. Podružnice v Minnesoti so bile vsako pot lepo zastopane in sedaj, ko imamo boljša potovalna sredstva in ni več racijoniranja z gazolinom, lahko potujemo daleč in široko in letos naj bo naš cilj priti v glavno mesto železnega okrožja, v Hibbing, in biti gostje podružnice št. 56. Naš odbor je uvidel, da bo nemogoče poslati pismena povabila vsakemu posebej. Zato tem potom najvljudnejše vabim vse prijatelje zdravega in dobrega razvedrila. S tem ni rečeno, da gre vabilo samo Minnesotčanom, ampak vabimo tudi naše glavne odbornice in članice vse organizacije, ki ste v bližini naše velike vasi. Slovesna sveta maša bo darovana ob pol enajstih, Zve-zin banket pa se bo vršil ob eni popoldne v Memorial Building. Navzoča bo Mrs. Josephine Muster, glavna bla- gajničarka. Za piknik se še ne ve, kako bo do takrat, ker sedaj se tako težko dobijo stvari, toda imamo upanje, da bo do 11. avgusta za vse boljše in mi bomo skušali vse v svoji moči, da boste imeli popolen dan med nami. Prošeni ste, da nam naznanite, če pridete. Najlepše pozdrave in na svidenje v nedeljo 11. avgusta! Mary B. Theodore, predsednica. IZ GLAVNEGA URADA Ob času naše konvencije sem prejela pisma naših tajnic, ki so želele imeti mesečna poročila. Ker je listin zmanjkalo in tiskar ni mogel dalj časa istih natiskati, radi tega nisem mogla takoj ustreči našim tajnicam. Toda sedaj jih imam že na rokah in katera tajnica potrebuje listine, naj mi takoj piše na glavni urad ter ji bom takoj ž njimi postregla. Glavna tajnica jete redno svojo mesečnino. Z upanjem na boljšo udeležbo na prihodnji seji, vas pozdravlja, Frances Perme, predsednica. Št. 43, Milwaukee, Wis. — Nazna-jam, da smo na zadnji seji sklenile, da po juniju plačamo za nadaljnih šest mesecev tega leta vsaka deset centov peč, kar bo za kritje stroškov za dele-gatinjo, ki nas je zastopala na konvenciji. Opominjam vse tiste, ki niste še plačale 50 centov naklade, da to storite in ne odlašajte predolgo, ker potem se vam preveč nabere in je težje plačati. Bolezni je še vedno dosti med članicami in v seznamu so sledeče sestre, ki že dalj časa bolehajo: Mary Gna-der, Mary Planovsek, Helen Zunter, Agnes Verbnik in Josephine Augustine. Čeprav vas ne obiskujemo pogostokrat, pa ste v naših mislih in me vas zelo pogrešamo. Želimo vam sko-rajšno zdravje. Sestra Mary Plahuta (Mlinarca) nas je zopet razveselila z obiskom iz Hinsdale, Illinois. Le pridi še med nas, kjer si vedno dobrodošla! Ne pozabite, da sem vedno na razpolago za pobirati denar bodisi doma ali na seji. S pozdravom, Mary Bentz, tajnica. * * » DRAGE SESTRE ŠT. 43 SŽZ! Ne vem, kako bi našla primernih besed, da bi se Vam mogla zahvaliti za vaše obiske in dobra dela. Koliko pomeni obisk, ko je človek bolan, boste razumele le takrat, ko boste imele Izkušnjo v dolgi bolezni kot jo imam Jaz. Marsikatera ura se prikrajša, kadar me katera obišče. Na dan naše seje, kar z veseljem čakam, ker vem, da se boste ustavile pri meni. Lepa hvala vam vsem in upam, da boste prišle pogostokrat. Zelo me je razveselilo, ko me je obiskala Mlinarca,* oziroma Mary Plahuta iz Hinsdale, Illinois. Lepa hvala! Ostajam srčno hvaležna, Helen Zunter, 2031 S. Hilbert St., Milwaukee, Wis. Št. 47, Cleveland (Garfield Hgts). — Članicam naše podružnice naznanjam, da se vrši prihodnja seja v soboto 10. avgusta. Prošene ste, da se polnoštevilno udeležite in da boste imele tudi raš asesment poravnan, da ne boste suspendirane. Naše globoko sožalje izrekamo sestri Shustar in družini na 10402 Park Hgts. Street, Garfield Heights nad ve-iiko izgubo njih sina, brata Franka-a, katere ga je Bog odpoklical k Sebi v cvetju mladosti (16 let). Franka je nesreča doletela pri kopanju; prijel ga Je krč in potegnilo ga je globoko v vodo. Naj mu sveti večna luč. Žalujoči pa bodite potolaženi, saj sveti križ pam govori, da se enkrat združimo vsi v večnosti, kjer je naš pravi dom. Dne 9. junija je graduirala iz Holy Name višje šole Miss Ljudmila Žagar, hčerka dobro poznane Mrs. Agnes Žagar, katero še najbolj poznamo po njenem lepem petju, kadar nastopi na odru. Kakor mati, tako ima tudi lep glas hčerka ter je članica pevskega drušstva Zvon in nastopa tudi v igrah pri svetem Lovrencu. Ljudmila je tudi najstarejša, oziroma najdelj članica našega krožka Little Flower Cadets, ker je že deset let in pri ustanoviti je bila “mascot”, sedaj je pa aktivna kadetka. Njen oče je umrl pred 11 leti. Ima še enega brata, kateri je pred kratkim bil častno odpuščen od monarice. Nadalje še eno sestrico, katera bo čez leto graduirala in je tudi članica Little Flower krožka. Ljudmila, želimo Ti najlepšo prihodnost in da bi Te v bodočem življenju čakala vsa sreča in da bi se vse Tvoje nade in želje uresničile. Bog s Teboj! Sestra Carolina Mauser se je morala 8. julija nanagloma podvreči operaciji v Charity bolnišnici. Želimo ji, da kmalu popolnoma okreva. Isto jo bila za par tednov v bolnišnici sestra Ida Brožič, kateri tudi želimo, da bi popolnoma okrevala. Pri Frances Anderson (Gregel), so bili prvikrat obdarovani z novorojen-ko, tako je sestra Gregel enkrat več stara mamica. Frances je bila zelo aktivna pri krožku Little Flower Cadets. Dne 13. junija sta praznovala srebrno poroko Mr. in Mrs. John Mausar, 9411 Birchwood Rd. Garfield Hgts. Naše iskrene čestitke s prisrčno željo, da srečno dočakata zlato poroko. Mrs. Mausar je bila več let blagajničarka in zapisnikarica naše podružnice in je ustanovna članica. Bog z Vama. Pozdrav vsem članicam, Helen Tomažič, tajnica. Št. 49, Euclid, Ohio. — No ja, hvala Bogu! Tako smo rekli po dokončanem dobrem delu. Tako tudi pri nas smo bili res zaposleni s pripravami za veselico, ker v teh časih niso špasi delati veselice, sedaj pa vseeno z veseljem poročam, da se je prav dobro obnesla. Tem potom se želim zahvaliti vsem, ki-ste kaj pripomogle do dobrega u-speha najsibo z udeležbo, z delom z darovi in na vse druge načine. Vzelo bi preveč prostora za posamezno imenovanje, zato naj bo izrečena iskrena zahvala prav vsem skupaj! Odbor je bil izvrsten in možje odbornic so nam šli na roko pri bari in kjerkoli je bilo treba moške pomoči. Še celo Ložanje so nas iznenadili s par pevskimi točkami. Torej, lepa hvala vsem skupaj! Konvencija je tudi minila. Naša delegatinja Mary Stušek je poročala na seji 3. junija razne konvenčne sklepe. Naš vežbalni krožek se je tudi udeležil tekme ob času konvencije v Indianapolisu in so prav dobro naredile in bile prav blizu prvega mesta v splošnem štetju in na prvem mestu za Cleveland. Sedaj pa pravijo, da tudi Joliet jim ne bo dolgo prednjačil. Tako dekleta, korajžo pa šnajt naj velja! Zdravje se na boljše obrača Rozi Mihelič. Bog daj, da bi se kmalu udeležila naših sej. Poročila se je sestra Helen Karoz z Gregor Cvetič. Čestitke in obilo sreče v zakonskem stanu! Čestitke naši novi glavni predsednici Albini Novak. Častni predsednici, sestri Marie Prisland pa skorajšno okrevanje in tako tudi sestri Frances Rupert naše sočutje v njeni hudi bolezni. K zaključku tega dopisa se želim prav lepo zahvaliti članicam naše podružnice za tako velikodušen dar k mojemu rojstnemu dnevu. S’edaj pa lepo pozdravljene vse članice SŽZ in posebno pa še pri naši podružnici. Jennie Intihar, tajnica. Št. 64, Kansas City, Kansas. — Pozdravljene vse članice in delegatinje sedme redne konvencije! Želim vsem veliko uspeha in še posebno želim vso srečo našim novoizvoljenim odbornicam, da bi vestno delale v korist članstva in Zveze ter složno sodelovale kot doslej, ker v slogi je moč! Veliko priznanja gre naši bivši predsednici Mrs. Marie Prisland, ki se je 20 let trudila za obstanek in napredek SŽZ. Dobro vem, da njena pot ni bila f. rožicami posuta. Težko je ustreči toliko tisoč članicam. To nas pa tudi izkušnja uči, da še ni bil rojen človek, ki bi mogel vsem ustreči, zato je pa treba dobre volje in potrpežljivosti. Zadnje seja je bila dobro obiskana. Pa bi bilo lahko še boljše, če bi se članice zanimale za seje. Po seji smo imele dovolj zabave in se malo razgovorile. Pridite na sejo v večjem številu, pa kaj zato, če nas malo sonce pgreje, saj za to je poletje. Naj mi bo dovoljeno, da se zahvalim našim članicam, ki so na tiho delale, da so me iznenadile. Naša blagajničarka sestra M. Mootz me pokliče na telefon in pravi: “Nocoj pridite k meni in bova šli skupaj v dvorano, tam bodo imele naše kadetke vaje in hočejo, da prideva tja, ker imajo nekaj važnega za vprašat.” Tako se je zgodilo. Ko stopim v dvorano, vidim mize lepo pogrnjene, na mizah cvetlice in kar naenkrat zaslišim vzklik: Surprise Mrs. Cvitkovič ! Grem počasi do srede dvorane in pe kar ustavim, ker sem bila do solz ginjena, ko vse to zagledam in pa članice našega mladinskega krožka. Najprej želijo, da se vsedem za mino in nato zapojejo dve pesmi: Slo- venka sem in God bless America. Naša podpredsednica je napravila prav lep govor in se v imenu članic meni zahvali za moje delo. Izročeno mi je bilo lepo darilo, ki mi bo ostalo v spominu do smrti. Nato so se začele deliti po mizah vsakovrstne dobrote, ki jih znajo naše članice izvrstno napravit. Za žejna grla tudi ni manjkalo. Vsega je bilo dovolj. Kmalu se pa oglasi naš vrli muzikant s svojo harmoniko, to je bil Mr. Palčar. In tako smo imele prav lep večer, ki mi bo ostal vedno v spominu, ker takega presenečenja nisem pričakovala. Ne vem besed, da bi se ram zahvalila. Lepa hvala vam vsem skupaj in tudi, ker ste me Izvolile za (Jelegatinjo. Naj vam bo Bog plačnik za vse skupaj! Theresa Cvitkovich, predsednica. Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa. — Seja v juniju je bila precej dobro obiskana ali so članice, ki ne pridejo med nas In jih zelo pogrešamo. Seje imamo vsak prvi torek v mesecu in sedaj so lepši dnevi in poletje bo kar hitro minilo, torej se ne more nobena izgovarjati, kakor se pozimi. Vabljene ste vse članice, da pridete na prihodnje seje. Konvencija je končana in naše dele-gatinja nam je prav razločno rozložila zaključke sedme redne konvencije, ki je bila zelo uspešna. Vse smo jo z zanimanjem poslušale. Imela je vse lepo spisano, da je gladko pripovedovalo o poteku. Povedala nam je, da se ji je dopadla slovenska naselbina, kjer imajo lepo cerkev in šolo. Duhovniki niso Slovenci, ampak so zelo prijazni in znajo cenit in spoštovat slovenski narod in ljudstvo prijazno, da je bilo veselje biti med njimi. Ko je bila konvencija končana, je rekla, da so si delegatinje želele srečno pot in zbogom ter šle narazen v najboljšem razpoloženju. Vsaka si je v duhu mislila: povsod je lepo, ali doma je še najboljše. Naj še omenim, ko smo izvolile de-legatinjo nismo nakazale dnevnico, smo namreč pozabile. Na seji nam je povedala, koliko so druge podružnice dale svojim delegatinjem in tako smo tudi me hotele njej dati ali ona je vse odklonila in je rekla, naj bo za ročno blagajno, pa si bomo enkrat pozneje naredile skupno zabavo. Torej ona je šla na svoje stroške za kar ji najlepša hvala od vseh naših članic. Lepa hvala glavni tajnici Mrs. Josephine Erjavec, ki je naši delegatinji Mrs. Rose Murslack rekla, da mene kot tajnico št. 77 visoko ceni in spoštuje. Poznamo se le po dopisih. Iz srca se vam zahvaljujem Mrs. Erjavec ali jaz ne zazlužim hvale; vsaka članica pri naši SŽZ je zmožna veliko več kot jaz. Me smo pa vse ponosne, da smo članice lepe organizacije. Naša podružnica je bila presenečena, ker tega nismo pričakovale, da se bo naša glavna predsednica Mrs. Marie Prisland odpovedala svojemu uradu. Cenjena Mrs. Prisland! V imenu vseh članic naše podružnice se vam zahvljujem za Vaše veliko delo. Vi, kot ustanoviteljica Zveze zazlužite vse priznanje za naš uspeh. Kaj bi me Slovenke dosegle, če bi ne bilo Vas, ki ste nas združili v eno organizacijo, kjer se spoznavamo, čeprav smo raztrešene po širni Ameriki. Prosim Vas odpuščanja, če ste bili užaljeni tudi od naše podružnice. Za Vaše V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH: ŠT. 6 — Frances Smrdel, RFD 2, Barberton, Ohio Rojena 14. novembra 1890, pristopila 6. julija 1930, umrla 12. junija 1946. ŠT. 12 — Rose Zmavs, 525 W. Florida Street, Milwaukee, Wis. Rojena 30. avgusta 1884, pristopila 7. maja 1934, umrla 29. maja 1946. ŠT. 15 — Ursula Ponikvar, 4475 Lee Road, Cleveland, Ohio. Rojena 1. novembra 1886, pristopila 27. aprila 1933, umrla 23. maja 1946. ŠT. 15 — Plaulina Zupančič, 5354 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Rojena 22. septembra 1902, pristopila 7. novembra 1927, umrla 3. junija 1946. ŠT. 17 — Rose Bewitz, 1344 S. 62d Street, West Allis, Wis. Rojena 2. septembra 1880, pristopila 14. februarja 1932, u-mrla 11. junija 1946. ŠT. 20 — Amalia G a I I e , 610 Broadway, Joliet, III. Rojena 2. februarja 1882, pristopila 18. novembra 1928, umrla 13. junija 1946. ŠT. 20 — Mary Smrekar, 1257 Hickory Street, Joliet, III. Rojena 9. aprila 1895, pristopila 18. novembra 1928, umrla 2. junija 1946. ŠT. 21 — Anna Fabris, 3720 W. 104th Street, Cleveland, Ohio. Rojena 21. julija 1897, pristopila 3. junija 1931, umrla 20. junija 1946. ŠT. 25 — Leopolda Zdovec, 991 E. 63rd Street, Cleveland, Ohio. Rojena 10. novembra 1887, pristopila 9. maja 1938, umrla 6. junija 1946. ŠT. 28 — Margaret Stopar, 4213 11th Street, Calumet, Mich. Rojena 14. januarja 1889, pristopila 9. maja 1935, umrla 9. junija 1946. NAJ JIM SVETI VEČNA LUČ! dobro delo ste bili velikokrat napadeni, ker svet ne bo nikdar hvaležen svojim voditeljem. Me Vam želimo ljubega zdravja, ko pride druga kon- vencija, da boste spet možni in zdra- vi prevzeli Vaše delo nazaj. Vam, cenjena Mrs. Novak pa kličemo: dobrodošla kot glavna predsednica, ker le Vi ste zmožni za to veliko delo. Vi sami dobro veste, da ste prevzeli nekaj velikega. Da bi Vam Bog dal zdravje in moč nadaljevati z delom, da bi napredovali in vse članice naše velike organizacije z Vami delale skupno vse za eno, ena za vse! Ni se Vam treba bati, da bomo opešale, ampak bomo močne, kakor ena velika družina. Vi Mrs. Novak, ki se resno zanimate za napredek Zveze, pa bodite vztrajni pri svojem vodstvu in vemo, da nas boste uspešno vodili. Bog Vam pomagaj! Seja 2. julija je bila pa bolj slabo obiskana. Razmotrivale smo o pikniku, ki se vrši 15. avgusta. Ta dan je praznik “Šmarni dan” in ga vsako leto obhajamo s piknikom. Vrši se pri sestri Lokar na 2750 Mount Troy Road, ker ona je tako dobra, da nam da že več let prostor, da se skupaj zberemo in se malo poveselimo. Udeležite se seje 6. avgusta, da se bomo na-tačno domenile, da bomo za ta dan res nekaj naredile. Pregovor pravi, da dobro blago se samo hvali in je resnica, da vsaka dobra stvar je pohvaljena. Zato, sestre, bodite ponosne na svoje delo, jaz vas ne morem hvalit in se same izkažite kaj yse ste zmožne. Pridimo skupaj in se razvedrimo ter pozabimo na vsakdanje skrbi in težave. Pripeljite tudi svoje prijateljice in prijatelje. Veselja bo dovolj za vse v prosti naravi pod milim nebom in nam bodo ptičice veselo prepevale. Narava, ki je tako bujna in lepa, da je ne more nihče popolno opisat, zato jo uživajmo, dokler smo pri zdravju in moči. Torej udeležite se prihodnje seje in pa piknika! Na svidenje 6. avgusta! Frances Vogrin, tajnica. Št. 84, New York City, N. Y. — Ker ni bilo že delj čas nobenega dopisa iz naše naselbine, sem se pa jaz namenila nekaj poročati. S'eje so še precej dobro obiskane, pa bi bile lahko boljše. Večina naših članic je zaposlenih v slamnikarski obrti, sedaj pa imamo počitnice. V resnici jih tudi potrebujemo. Želela bi, da bi se prihodnjih sej boljše udeleževale, da se zopet vidimo po dolgi zimi in pomladi. Živimo zelo v razdaljih o mestu New York, New Jersey in Long Island. Dne 16. junija smo obhajali 30 letnico ustanovitve slovenske cerkve. Slovesnost je privabila lepo udeležbo veselih, zadovoljnih faranov in duhovnikov. Imeli smo priliko zopet videti Rev. Edward Gabrenja in Father Je* lome Selak-a oba od fare svetega Štefana v Chicagi. Father Jerome Selak je slovenski duhovnik iz New Yorka, Father Edward je pa bil pri naši fari ca župnika več let. Sedajni župnik Father Pius Petrič je pa ravno ta dan obhajal 11 letnico, odkar bere sveto mašo. Naše iskrene čestitke! Po sveti maši sem obiskala našega župnika Father Petriča ter mu izročila pozdrave iz Indianapolisa, kjer sem bila na konvenciji. Ko sem bila na konvenciji, sem se seznanila z Mrs. Terlep, Mrs. Planišek, Mrs. Erjavec in našo urednico Mrs. Novak in več drugimi delegatinjami. Eelo sem bila v skrbeh, ko sem sto. pila iz vlaka, pa to je bilo samo toliko časa, da sem se seznanila z dragimi delegatinjami. Konvencija je bila selo zanimiva; samo dnevi so bili prekratki in ti štiri dnevi so tako hitro minili, da še nikdar prej ne pomnim enakega. Tukaj pri nas delamo in nabiramo za sirote v stari domovini. Kaj vse 80 morali prestati naši ubogi! Bilo je grozno kaj vse so Italijani in Nemci počenjali z njimi! Moj mož je doma iz Tep pri Savi. Njegova dva brata, ženi osem otrok, dve sestri, ena poročena in mož ter pet otrok so bili vsi poslani v Nemčijo v prisilno delo od 2. decembra do 5. septembra, 1945. Vzeti so smeli le tisto, kar so imeli v ruti zavito, pustili so pa 15 krav, osem prašičev, kokoši, suhega sadja, žita in sploh vse imetje in ko so prišli nazaj niso imeli niti klopi pri peči. Sedaj živijo vsi skupaj v eni hiši, ker so bile druge požgane. Vozili so se v živinskih vozovih v nemški logar celih osem dni. Tam so jih prišli kmetje in industrilci izbirat kot živino, da je vsak pobral najmočnejše. Kar je bilo slabotnih, so kmalu pomrli in kaj so ti ubogi ljudje zakrivili, da so toliko prestali morali. Stradati in zmrzovati, to je bilo njih ubogo življenje. Torej članice, delajmo in pomagajmo revežem v stari domovini. Res je vse hvalevredno, ko se tudi naši možje, fantje in dekleta po šolah zanimajo za reveže in skupaj zbirajo razne stvari za rešitev od gladu. Vsa čast naši častni predsednici in glavnemu odboru, ki vedno apelirajo za dobro stvar, oziroma pomoč stari domovini. Saj v srcu, če le nima kamna, vsakemu reče: pomagaj sirotam ! Pozdrav vsem delegatinjam in članicam, posebno pa glavnemu odboru veliko sreče in bodočih uspehov! Angela Voje, zapisnikarica. Št. 88, Johnstown, Pa. — Na seji v juniju je bila malo večja udeležba ali ne še po volji, kakor bi morala biti. Sporočam vam, da smo prejele skupno sveto obhajilo na Materinski dan. Naše članice so prišle v lepem številu, za kar jim vsa čast. Za našo osemletnico obstoja podružnice, ki je prišlo ravno na Materinski dan, na seji nismo nič napravile v ta namen, kar pa upamo storiti na prihodnji seji. Glavnemu uradu se zahvaljujem za nagrado, katero mi je prinesla naša delegatinja Mrs. Mary Kuzma od sed-jne redne konvencije. Pri sestri Zori Krašovic se je ogla- sila teta štorklja in ji pustila zalo hčerkico, katera je tudi že pri naši lepi organizaciji. Sestra Krasovic se zahvaljuje podružnici za nagrado $2.50, katero smo ji poklonile. Operaciji se ne morala podvreči se-tra Mary Holmok in je precej dobro okrevala. Želimo zdravja vsem bolnim sestram. Naša seja 7. julija je bila kot v juniju. Po zimi se vam ne zameri, če ne pridete ali v poletju pa ni nobenega vzroka, zakaj bi ne prišle. Enkrat na mesec si vsako lahko odtrga nekaj časa. Torej drage sestre, upoštevajte to prošnjo in pridite k sejam. Poročila se je sestra Margaret Zore z Josefom Knapp iz Windber. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu. Nevesta se lepo eahvaljuje za poročno darilo, katero je prejela od naše podružnice. Sestri Frances Gomulka je teta štorklja pustila v spomin krepkega sinčka. Sestra Gomulka se najlepše zahvaljuje za darilo. Za našo osmo obletnico še vedno nismo nič ukrenile, ker nas je vedno premalo na seji. Če bi prišle v večjem številu bi se že kaj domenile, ker plesno veselico ne moremo imeti, zaradi pomanjkanja vseh stvari za žejne in lačne. Če bi nas prišlo pa več na sejo, bi že kaj prerešetale, da so ne bi naša blagajna popolnoma izčrpala. Torej pridite na prihodnjo sejo. Vljudno ste vabljene. Pozdrav vsej Slovenski ženski zvezi! Mary Lovše, tajnica. ZARJA PRI ČČ. OČETIH BENEDIKTINCIH Odslej se Zarja tiska v katoliški tiskarni Bohemian Benedictine Press, Chicago, Illinois, kjer smo dobili najboljše pogoje po razpisu ponudb. ZADNJI ČAS ZA DOPIS Prosi se vse cenjene poročevalke in dopisovalke, da pošljete svoje poročilo najkasneje do 10. v mesecu, ker to je prav zadnji čas. Kar bo prišlo na u-redništvo po tem datumu, bo moralo počakati do prihodnjega meseca. Naslovite vso pošto na sledeči naslov: Albina Novak, G516 Bonna Avenue, Cleveland (3), Ohio. Če imate na rokah kuverte z drugim naslovom, se vas prav lepo prosi, da ga prečrtate [n napišite na kuverto gorajni naslov. To je zelo važno in prosimo, da upoštevate. Hvala lepa! — Uredništvo. Št. 91. Oakmont, Pa. — Naznanjam članicam podružnice št. 91, da je bilo sklenjeno na seji meseca maja, da ne bo imele sej poletnem času in prihodnja seja bo prvi četrek dne 3. oktobra. Upam, da boste članice prišle v velikem številu. Zapomnite si draga sestre, da jaz moram poslati članarino vsak mesec na glavni urad in zame je zelo težko palagati. Pred nekaj leti so bile naše seje vedno lepo obiskane, zdaj se pa postale zelo mlačne. Igrale smo zmeraj raznovrstne igre, pri katerih je prišel denar za našo ročno blagajno. Imele smo skoraj vsak mesec po seji dober prigrizek, smeha in dobre volje nam ni manjkalo, ali žal vse to je minilo. Zdaj je vendar vojske konec in imamo več časa zase, zato ga porabi-fno tudi za društvene sestanke. Ne vem, ali smo vse tako zaposlene, ali pa se bliža starost, da smo bolj počasne postale ali kaj bi rekla? Pozdrav vsem članicam, Amalia Sorch. Št. 93, Brooklyn, New York. — Sedma redna konvencija je za nami in tako čas hitro beži, da se ne zavedamo, pa smo skoraj pri kraju. Lep čas je zares prehitro potekel, komaj smo se spoznale, pa smo se morale posloviti. Vse se je lepo izvršilo in naša kon-venčna predsednica je lepo vodila seje, da jo je bilo veselje poslušat. Lepo, izbrano je besede izpeljala kakor da bi lešnike bral. Lepo je bilo slišati: slavne delegatinje, kaj je vaša želja in takorekoč je bilo končano kakor mora biti. Na svetu se lahko mnogo doseže in naredi, če je zmernost pri vodstu. Sestala sem se z ženskami iz daljnih krajev kakor iz Minnesote, Colorado, Kansas, Washington, Oregon, Illinois in drugod. Kako lepo poje sestra Josephine Železnikar iz Chicage, kot bi človek slišal slavčka žvrgoleti. Mrs. Richter iz Washington od podružnice f,t. 79 je tudi zelo fejst ženska, Kraševka, ta vam ima tudi besede na pravem mestu. Pa kaj bom naštevala, vse ste fejst, ena bolj kot druga, ker se tako lepo razumete. Torej pozdravljene glavne odbornice, kakor našo bodočo glavno predsednico in urednico Zarje, posebno pa našo častno predsednico. Bog daj, da bi kaj kmalu okrevala, da bi zopet lahko se udejstvovala za dobrobit Zveze. Vsa čast tudi naši "Konvenčni Kraljici”, ki je našo Zveza kar za en stotak pomaknila naprej v članstvu. Vsa čast Vam, Mrs. Terlep! Hvaležne smo tudi deklicam za lepo slovensko petje in deklamacije. Potem tudi čast odboru za lep prizor v spomin umrlim članicam. Oder je odgovarjal pomenu in je izgledalo, kakor na Vseh vernih duš dan. Slovenska ženska zveza je organizacija, ki ohrani svoje sestre v blagem spominu. Najlepše pozdrave vsem delegatinjam, glavnim odbornicam in članicam SŽZ širom Amerike. Živele žene in naša slavna mladina. Bog vam daj stotisoč sreč! To vam iskreno želim, Helen Corel, predsednica. Št. 95, So. Chicago, III. — Drage sestre! Ja sam mislila, da vas bu više došlo na našu mjesečnu sjednicu 5. junija, a to nas je bilo jako malo. Ja bi vam bila dala izvešča od konvencije, ali nišam imala komu, tako nas je bi- lo malo, pa sada pazite na glasilo Zarje i čitajte sve u broj sedam i osem. Ali vas molim i pozivam, da bi došle na drugu sjednicu. Julija mjeseca nismo imele sjednice, jer čemu imeti u augustu. Pošto se ne izplati platit za halo za tri ali četiri članice obično u letno doba slabo se mari za sjednice. Drage članice, još sam vam dužna veliku zahvalnost za svaku pojedlnu članicu, koja je došla na naš Bunco party 1. maja, 1946, jer smo postigle dobar uspjeh. Hvala vam svakoj posebej i na najmanjem daru za prajze i tikete. Sretna je bila naša mlada članica Marta Pozanin. Tako isto zahvalim svima našim dragim sestram, glavnim odbornicam, delegatinjam sedme konvencije u Indianapolis, oso-bito našim dragim sestram i članicam podružnice broj 5, kakosu nam pripravile dobro večerjo, da je ne bum nikad pozabila. Naj vam dragi Bog poplati vaš trud i vašo prijaznost nebu pozabljena. Bodite pozdravljene vse z Mrs. Sophie Golob, naša sedajna glavna odbornica. Bog Vas živi, Sophie! Zahvalim se tudi Mrs. Novak in Mrs. Erjavec za vašoj prijaznost. Naj Bog blagoslovi vaše delo za SŽZ. Bog vas živi! Mary Markezich, pred. Št. 99. Elmhurst, III. — Naša seja meseca junija se je vršila pri sestri Marie Podgornik. Udeležbo imamo še precej dobro obiskane. Imele smo se prav dobro. Sestra Mollie Remec je bila dele-gatinja na konvenciji in nam je na kratko razložila o poteku konvencije in spremembah pri Zvezi. Vse članice zelo obžalujemo, ker glavna predsednica Mrs. Marie Prisland se ni mogla udeležiti konvencije zaradi rahlega zdravja. Upamo in želimo, da se ji ljubo zdravje kmalu povrne in na prihodnji konvenciji zopet sprejme njeno staro mesto. Novi predsednici želimo obilo uspeha v njenem trudapolnem delu. Prihodnja seja se bo vršila pri so-sestri Pauli Brezel. Upam, da se vse članice udeležite, ker seja bo zunaj na prostem pod košato jablano. Sestra Brezel nam vedno kaj naredi, da imamo smeh in lepo zabavo. Pozdrav vsem članicam SŽZ. Bolnim, daj Bog ljubo zdravje; zdravim pa jim ga ohrani! Theresa Krkoch, zapisnikarica. DOMAČA KUHINJA KOSTARD PAJ Z BRESKVAMI. Na dno pajevega ploščeka položi va-niljne kukite (vanilla wafers) ali kakšne druge, če nimaš takih doma, Med vse pa še nekaj zdrobljenih kuki-tov nasuj, da bo dno in strani ploščka pokrito. Za kostard kupi en zavojček pudinga (vanilla pudding) ter ga pripravi kakor pove navodilo na zavitku. Je zelo enostavno. Med dve šali mleka zasuj vso zmes, ki je v zavojčku. Postavi na mal plamen in ves čas mešaj z leseno žlico, dokler se ne zgosti, kakor za kostard. To potem stresi v plošček ko je že precej ohlajeno. Breskve popari in posnemi kožico ter jih nareži na osminke ali še bolj tenko narezke. Potresi jih malo s sladkorjem ali če tega nimaš pa z medom. Naloži jih lepo razvrščene vrhu ohlajenega kostarda. Pokapaj še nekaj limonovega soka po vrhu. Postavi v ledenico dokler paja ne serviraš. Dovolj ga je za šest porcij. V tem času, ko manjka masla in sladkorja, si moramo pomagati pa s tako dobrimi nadomestili, kakor je prav gotovo tak kostardov paj. ZMRZNJENA HRANA V PAKETIH. Zmrznjena živila otajamo, kadar jih rabimo in če kaj ostane, ne smemo več pustiti, da zopet zmrznejo. Važno je pri tej hrani, da vemo pravo mero in je toliko vzamemo, kolikor se je lahko poje naenkrat. Hrana je odmerjena v kartunih drže en pajnt in več. Za tri osebe se računa da zadostuje vsebina enega pajnta. Če hočeš razdeliti na štiri osebe, bodo porcije bolj majhne. En kvart hrane se lahko razdeli med pet do šest oseb. Za povprečno ameriško družino so taki odmerki dovolj veliki. Zmrznjena hrana ima zelo dober okus in ni predraga, le računati je treba tako da ne ostane, ker izgubi na svoji vrednosti v vseh ozirih, če stoji odtajana. POMANJKANJE SLADKORJA ŠE OBSTOJA. Pri vkuhavanju sadežev, za katere navadno rabimo sladkor, si moramo tudi letos še pomagati z dodatki sirupa in medu. Ako imamo koruzni sirup, ga rabimo eno četrtino do ene tretjine vsega sladkorja. Če imamo pa med, pa ga rabimo polovico in polovico pa sladkorja. IMENA DELEGATINJ SEDME KONVENCIJE S. Ž. Z. Delegates: Branch: Location: Mary Godez .... 1 Sheboygan, Wisconsin Josephine Železnikar ... ... 2 Chicago, Illinois Mary Tomazin ... 2 Chicago, 111. Anna Pachak .. 3 Pueblo, Colo. Sophie Golob ... 5 Indianapolis, Ind. Evelyn Križaj ... 6 Barberton, Ohio Anna Kameen ... 7 Forest City, Pa. Dorothy Dermesh ... S Steelton, Pa. Catherine Butala ... 9 Detroit, Mich. Mary Urbas ... 10 Cleveland, Ohio Martha Batich ... 10 Cleveland, Ohio Marie Schimenz ... 12 Milwaukee, Wis. Agatha Dežman ... 12 Milwaukee, Wis. Prances Globokar ... 14 Cleveland, Ohio Mary Hrovat ... 15 Cleveland, Ohio Frances Lindich ... 15 Cleveland, Ohio Katie Triller ... 16 So. Chicago, 111. Marie Floryan ... 17 West Allis, Wis. Josephine Praust ... 18 Cleveland, Ohio Antonia Nemgar ... 19 Eveleth, Minn. Emma Planinšek ... 20 Joliet, 111. Anna Mahkovec ... 20 Joliet, 111. Mary C. Terlep ... 20 Joliet, 111. Ivana Zalar ... 21 Cleveland, Ohio Barbara Rosandicli ... 23 Ely, Minn. Angela Strukel ... 24 La Salle. 111. Mary Marinko ... 25 Cleveland, Ohio Margaret Tomazin ... 25 Cleveland, Ohio Frances Brancelj ... 25 Cleveland, Ohio Dorothy Strnisha ... 25 Cleveland, Ohio Mary Golobich ..... 26 Pittsburgh, Pa. Mary Bracco 28 Calumet, Mich. Antoinette Lucich ...... 31 Gilbert, Minn. Anna Godlar 32 Euclid, Ohio Frances Bradacli 35 Aurora, Minn. Johanna Dolinar 38 Chisholm, Minn. Frances Bresak 40 Lorain, Ohio Ella Starin ....... 41 Cleveland, Ohio Mary Jane 41 Cleveland, Ohio Gertrude Delopst 43 Milwaukee, Wis. Louise Struznik 45 Portland, Oregon Helen Tomazic 47 Cleveland, Ohio Mary Stusek 49 Euclid, Ohio Josephine Seelye 50 Cleveland, Ohio Anna Petrich 54 Warren, Ohio Theresa Lozier 55 Girard, Ohio Mary Theodore 56 Hibbing, Minn. Theresa Raclier 57 Niles, Ohio Theresa Cvitkovicli 64 Kansas City, Kansas Jennie Tauchar 65 Virginia, Minn. Mary Tomsich 71 Strabane, Pa. Rose Murslaclc 77 N. S. Pittsburgh, Pa. Marie Schlamann 78 Leadville, Colo. Josephine Richter 79 Enumclaw, Washington Angela Voje 84 New York City, N. Y. Mary Kuzma S8 Johnstown, Pa. Josephine Livek 89 Oglesby, 111. Helen Corel 93 Brooklyn, N. Y. Mary Markezich 95 So. Chicago, 111. Margaret Dickovich 96 Keewotin, Minn. Mollie Remec 99 Elmbhurst, 111. Mary Anzelc 104 Johnstown, Pa. Navzočih je bilo 62 delegatinj in sedem glavnih odbornic. 'V-’-8—" The Dat&n A^1946 OFFICIAL ORGAN OF THE! SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA PRESIDENT’S LETTER TO ALL THE OFFICERS AND MEMBERS July, 1946 My dear officers and members! hi assuming the duties and responsibilities of the highest office in our organization, I’m full mvare of the abundance of work and worries that •zvill be mine hereafter. During the 16 years I have served as your Supreme Officer, I have found the greatest satisfaction in the mutual friendship that you have so generously extended to me. I acknowledge with deep appreciation the fine assistance given me by the Supreme Officers and also our subordinate officers and members. You have always shown your willingness to cooperate al all times and together we worked untiringly toward the success of our Union. But now my field has expanded and I have been placed in a position where much more will be expected of me than there has been in the past. But. . There is something hopeful and stimulating about a fresh start. We seem to pluck up courage, square our shoulders and determine to make more of a success than ever before. We know it means hard work, many disappointments and moments of utter discouragement. But... it also means the satisfaction of having something to show for our work, the joy of making new friends, refreshing pleasures all along the way and, more than anything else, the zest of zvork itself. From all these we gain inspiration. As zve move forward in our zvork, zve must keep before us the great purposes of •our organisation and particularly the responsibility that we, the leaders, have to see that they are carried out. The thing uppermost in our minds should be meeting the problems that we have before us. Success is not always easily attained, it means hard zvork and liaz’e a lot of courage in everything zve do. L.et’s hold on to our usefid purpose and never falter in our efforts. Let us keep our vision bright and together with unshaken faith in the pozver of Divine guidance, zve can look unafraid into the future. Let us strive to always render help to those zvho need it and let’s be ever building and looking tozvard a finer tomorrozv, remembering the admonition in a beautif ul poem: Give to the world the best that you have and the best zvill come back to you! • I hereby solicit your assistance in all our future endeavors and I zvill be deeply grateful for every bit of kindness shozvn. I’ll be your humble servant and ready at all times to zvork for all around success. Most sincerely md fraternally yours, ' ALBINA NOVAK, President ACKNOWLEDGMENTS Mrs. Prisland received the following responses on the resolutions approved by the assembly of our recent National convention: DEPARTMENT OF STATE WASHINGTON June 20, 1946 Mrs. Marie C. Prisland, Supreme President, Slovenian Women’s Union of America, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wisconsin. My dear Mrs. Prisland: I have received your letter of June 7, 1946 enclosing the resolution adopted at the National Convention of the Slovenian Women’s Union of America, concerning Trieste. Receipt is also acknowledged of your letter of June 5, 1946, forwarding a report of the work done by the Slovenian Women’s Union on behalf of the war effort. As you are aware, the question of Trieste and Venezia Giulia Is one of the territorial problems now under consideration in connection with the treaty of peace with Italy. All final decisions will be the result of joint discussions among the interested powers. Thank you for your courtesy in making the views of your organization and your report available to the Department of State. Sincerely yours, For the Acting Secretary of State: WALTER WALKINSHAW Chief, Public Views and Inquiries Section Division of Public Liaison ♦ + + NATIONAL CATHOLIC WELFARE CONFERENCE His Eminence, Samuel Cardinal Stritch, Archbishop of Chicago Chairman. Administrative Board National Headquarters 1312 Massachusetts Avenue, N. W. Washington 5, D. C. 18 June 1946 Mrs. Marie C. Prisland, Supreme President, Slovenian Women’s Union of America, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wisconsin. My dear Mrs. Prisland: Your kind letter of 5 June 1946 has been received and I wish to acknowledge and thank you for your thoughtfulness in sending a copy of the contributions made by the Slovenian Women’s Union of America towards the War Effort of our country. Such a report as yours clearly bespeaks the loyalty and high devotion of our Catholic women in the cause of victory so lately won. Your organization has clearly de- monstrated the large part played by Catholics of the United States in the War Effort. May I offer you sincere congratulations on these accomplishments. They are truly great. But even the selling of bonds, the giving of blood plasma and the Red Cross work cannot, by any means, attain to that greatest devotion of all, the offering of one’s life for one’s country, as I see 286 sons, husbands and brothers of your members so generously did. May their valiant and noble souls rest in Peace. With sentiments of esteem, I am Sincerely yours, JOHN GILCHRIST Secretary, Bureau of Information, National Catholic Welfare Conference. ♦ ♦ ♦ THE AMERICAN NATIONAL, RED CROSS NATIONAL HEADQUARTERS WASHINGTON 13, D. C. June 11, 1940 Mrs. Marie C. Prisland Supreme President Slovenian Women’s Union of America 1034 Dillingham Avenue Sheboygan, Wisconsin Dear Mrs. Prisland: Thank you for sharing with us your report to the National Convention of the Slovenian Women’s Union of America. This is an amazing record of true patriotism, one of which you all may feel justly proud. Will you, as you have opportunity, express to the members of your Union the heartfelt appreciation of the American Red Cross for their generosity so tangibly expressed. Your assurance of continued interest and effort is deeply gratifying. Sincerely yours, ROYAL C. AGNE National Director Fund Raising ZARJA PRINTED BY BENEDICTINE FATHERS Our Zarja is now printed at the Bohemian Benedictine Press, Chicago, Illinois where we were given best terms on the recent bids. CONVENTION MINUTES Translation of convention proceedings will be continued in the coming edition. Please b9 patient for another month. CHANGES TO THE CONSTITUTION LAWS AND BY-LAWS The convention president called on the committee on by-laws for their report. Supreme secretary read the changes recommended by President Mrs. Marie Prisland. All proposed changes and amendments were approved by the committee on by-laws. Mrs. Mary Godez, chairman of the committee explained the changes. Mrs. Prisland reported that she studied the by-laws for some time and she must admit that the last convention arranged them satisfactorily so she found only a few changes to the sections which she proposes to the assembly for discussion. The committee on by-laws will propose its own recommendations. Section 5. The assesment remains as is in all funds. Section 16. To be added in parenthesis at the end of the paragraph: (The convention year is considered from the first day of March of the previous year to the last of February in the convention year.) Section 17. To have more time at disposal for election of delegates the time in the first sentence should read the first day in the month of January. Section 18. Where it reads as of the 31st of January to be changed to first of January. Section 20. In the first sentence to be added: February or March. This will give the branches two months time to elect delegates and it’s up to the branch to decide in which month to have elections. Section 29. Instead of five vice-presidents it should be changed to siix vice-presidents and three members on the advisory committee and three members on the educational committee. P. S. the vice-presidents should be elected in states where our Union has a substantial number of members. The vice-president is the manager of all branches in her state. One of the vice-presidents should be of Croation descent. The assembly approved five members on the educational committee. Section 67. The last sentence in this section to read: Before a member is expelled from the Union, Supreme Secretary will send her a reminder that her assesment is not paid the fourth month. This was done during the past year but there was no mention of it in the by-laws. This decision is in its place. Many of the members in suspension paid up their dues in arrears upon receiving a reminder from the Headquarters. Section 103. The section should read: The Organ shall be published in a reliable printing shop. For this purpose bids shall be received two months before the expiration of the old contract. Section 107. The second sentence shall read: Members of the adult department Class A shall be at least 14 and not over 50 years of age. In Class B shall be accepted members 14 and not over 55 years of age. (The Actuary does not recommend higher age limit in Class A.) Section 116. At the end of the paragraph to be added: A member who is found guilty by the Supreme Advisory committee of not upholding the by-laws, cannot be elected as an officer nor a delegate. Section 117. The old section is repealed and the following takes its place: Every new member is exempt from initiation fee. Section 122 (B). In Class B, the funeral benefit to be changed as follows: $250.00 for all who joined between the ages of 30 and 40 years. $200.00 for all who joined between the ages of 40 and 45 years. $150.00 for all who joined between the ages of 45 and 55 years of age. The above changes will extend the amount of funeral benefit for five years and permit acceptance of members up to 55 years of age. The Acturary made this allowance. The rest should not be changed. It is understood that all the members who joined Class B between the age of 35 and 40 years will be entitled to the $250.00 funeral benefit and not only $200.00 as appears on the certificate. Supreme Secretary will take care that the proper amount will be paid at death. Section 143. This section shall be repealed because its covered under section 117. Sections 88, 148, 149, 150 and 184 pertain to the Youth and Recreation Board and Mrs. Prisland recommends that Albina Novak explains the work covered under these sections because some of the branches are not aware of these sections being in our regulations. The sections were read but no changes were proposed and they are to remain unchanged. However it is recommended that the delegates explain these provisions and regulations to the members and to try and enforce the sections as much as possible. Section 200. To be added: At meetings where its being decided on any such resolutions or protests, the committee should see to it that there are at least one fourth of the members in the branch present, otherwise protests and resolutions are not binding for the branch. Section 202. This section should be in accord with the present convention. Recommendation. Because of the few changes in the' by-laws, Mrs. Prisland recommends that we do not have new books printed but have a supplement published in Zarja in the form of our booklets and members could clip them from Zarja and insert them in the by-law booklet. All these recommendations were made by Mrs. Pris- land. Mrs. Mary Godez, chairman of the committee on bylaws makes a motion that all the proposed changes presented by Mrs. Prisland be approved. Seconded and carried by the assembly. A question was raised in reference to section 125, if we could accept members from birth up to 1 year of age with free assesment. This would be a present for the mother and at the same time we’d get newborn girls in our Union. Mr. Wilkus, our legal adviser was asked for a statement or suggestion on this question. He said that we phould consult our Acturary on this for he has the statistics on the standing of the Union, and he could best advise if such an allowance is possible. If there are no special reasons for not adopting this change, the Supreme secretary should make a report on the change in Zarja. The Supreme secretary is also to find out from the 'State Department, if Section 131 could be revised to read: WHEN A MEMBER IS IN SUSPENSION, ALL CLAIMS •OF THE MEMBER SHALL BE FORFEITED AFTER THE END OF SECOND MONTH. The Secretary promised to find out about the possibility of this change. The Convention president asked if there are any other suggestions to the by-laws, if not the committee will be released of further duty. With this the by-laws were completed and Mary Godez, chairman of the committee thanked the members for their splendid co-operation. The Convention president expressed appreciation to Mrs. Marie Prisland for compiling and preparing the changes and saving the assembly much time and effort. These by-laws went in effect July 1. OLGA ERJAVEC TO WED Mr. and Mrs. Joseph Erjavec, 527 N. Chicago Street, announce the engagement and approaching marriage of their daughter Olga to Edward Ancel, son of Mr. and Mrs. Joseph Ancel, 1117 N. Nicholson Street, Joliet, 111. The wedding is to take place the morning of August 24, 1946 at ten o’clock in St. Joseph’s Church. Friends of the couple are invited to attend the marriage ceremony. Miss Olga Erjavec. BEST WISHES OLGA AND ED! We wish the very best in life for you and may your unselfish and ever striving efforts you have given for the benefit of our organization bring you loads and loads of happiness and marital bliss! Congratulations and God be with you! ACTIVITIES OF OUR BRANCHES No. 6, Barberton, Ohio. — It’s been some time since I last reported for our branch. Death has taken Frances Stopar, who had been very active in Slovene activities in our city. To the bereaved family go our deepest sympathy. May God grant her eternal rest. Welcome to our branch Helen O’Ko-lish the daughter-in-law of Mrs. Jennie O’Kolish. Special thanks to Jennie Lukezic who has so generously counted sales tax stamps for our branch. This is really a big job for one person. She has been patiently doing it for the past few years. Thank you, again. As the delegate of our branch I would like to thank the officers and members of No. 5, Indianapolis, Indiana who made my stay there pleasant. I know all of you must have worked plenty hard to achieve the goal. The buffet style supper you served us on Tuesday evening was elegant. I also want to thank the Supreme Officers and Committee members for their diligent work in arranging our entertainment. We missed our Su preme President Mrs. Prisland. Wo had looked forward in meeting her. We hope she recovers soon. As I told the members at our meeting, I believe I’ve learned a lot at the convention. It taught me how to work with other branches. Each branch offered ideas and constructive sugges. tions on how you can improve your own. I do hope we can follow some oil the examples given. In behalf of the members and myself, I extend congratulations to all the new officers and wish them success in their respective offices. Congratulations are due several times. Mr. and Mrs. Anthony Lukezic were married June 22nd at the Sacred Heart Church. Mrs. Lukezic was the former Jennie Klimp. Tony is the son of our Vice-President Jennie Lukezic. Mr. and Mrs. William Prebis were married June 29. Mrs. Prebis was the former Dorothy Purger. We are sorry because Mrs. Prebis will leave us as Mr. Prebis is a Clevelander. Dorothy we are sorry to see you go. Congratulations to our newlyweds and may their future years be filled with happiness and contentment. Mr. and Mrs. Louis O’Breza have been presented with a sweet baby girl. Congratulations to the proud parents! We express our deepest sympathy to John Smrdel on the death of his wife Frances. May God grant her eternal rest. Members, please take time to visit our sick members. We would like to have more mem-bers attend meetings. I know it’s quite difficult to come in warm weather but it should be much better in the fall. Remember our branch cannot get ahead if only a few members attend. Come to the meetings. Your suggestions will be appreciated and please try to be more prompt in paying the dues. I think everyone knows the evenings our secretary is at home to take the dues. She has been very generous in giving her time, so please be a little more considerate to her. I remain, EVELYN KRIZAY, Treasurer. No. 10, Cleveland, O. — The Frances Susel Cadets have again become an active group. The team participated in the parade which was held in honor of Bishop Baraga on Sunday, June 30. The distance from the starting point up to the park was a little longer than the cadets have been attending in recent months. We marched from St. Vitus Church to the Cultural Gardens, an area of approximately 30 blocks and that was something especially in the terrific warm weather of the day. The cadets were glad to see the neighborhood drill teams, the S't. Vitus Cadets of branch No. 25 and the St. Christine Cadets of branch No. 32 in the parade. We hope that the teams will continue to be active, as we were before the war. Jacqueline Debevits is our new member of the team enrolled by Alyce DeMayo. Jackie is doing some wonderful marching and we hope she will continue to show interest in the team and make her stay a long one. Betty Marolt is also a new member of the team. She was recommended by Mrs. Susel. Thanks to you, Mrs. Susel for the new cadet and also to Alyce De-Mayo for bringing in Jackie. Betty Marolt was in the Junior drill team of No. 10. She, too, looks like an enthusiastic friend of drillwork who will no doubt make good. To the Joliet Championship Cadets who scored the highest in the competitive work at the convention we extend our felicitations. We hope to follow your example and boost up our num. ber of cadets, too. We hope to be successful in our endeavor. The following is an open letter to the Noble Cadets of branch No. 49 from the Prances Susel Cadets of No. 10: Dear Noble Cadets: Our team was deeply impressed by your wonderful drill performance in Indianapolis. We feel that your demonstration was very near to perfect. Congratulations and keep up your good work for there is always a chance to win top honors when you have a good team to enter in competi tion. Sincerely yours, The Frances Susel Cadets Birthday greetings this month go to Arlene Bartol who will celebrate it on August 22nd and to Carol Batich whose birthday will be on August 28. Belated greetings go to Norma Olin-ske who celebrated her birthday on July 7th and to Violet Spilar who had a birthday on July 22. Best wishes for many happy returns of the day go to all the celebrants’. ANGELA GLAVAN, Captain. HELEN J. FABIAN B.S. in ED. Miss Helen J. Fabian, a graduate of De Kalb State Teachers College, received her degree of Bachelor of Science in Education from De Paul University in Chicago on Wednesday, June 12. Miss Fabian has been teaching at the St. Constantine Elementary School in Chicago for eleven years. Besides being the eighth grade teacher she has been an assistant principal for the past three years. She has introduced a number of extra curriculum activities for the students of which the school and the community have benefited. The numerous operettas that she has directed and presented have been some of the most outstanding operettas of the school’s history. Some of which were: ‘‘The Gypsy Troubadour,” "In Gay Havana,” “In an Old Kentucky Garden,” “The Indian Princess,” “Top O’ The World,” and others. Helen, our congratulations upon your graduation and may the future grant you opportunity and the fulfillment of your hopes. Helen is the daughter of Mr. and Mrs. John Fabian of 1932 W. Cermalc Road, Chicago. She is a member of branch No. 2 as are her mother and three married sisters. Her sister Evelyn who was also a teacher before her marriage in 1942 to Victor Tome will long lie remembered for the excellent account she gave to the readers of Zarja on her trip to Europe in 1938. Bachelor of Fine Arts Betty Jayne Plevnik, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Plevnik, E. 185th Street, Cleveland, Ohio, graduated from Miami University on June 2, 1946, with a Bachelor of Fine Arts degree. She majored in oil painting and illustration, with some concentration of Tempera painting. She served as Art Editor of the University Annual “The Recensio” in her senior year. Betty Jayne took much interest in the planning and executing of the spring art shows under the sponsorship of DELTA PHI DELTA (national art honorary) of which she was an active member since 1944. In said shows she took prizes in Tempera painting and illustration in 1945 and 1940. For three years she belonged to the campus women’s choral ensemble called “Madrigal”. Miss Plevnik is planning on doing free lance and portrait work in a small studio set up in her home until such time when she’ll obtain a desired position in the vicinity of Cleveland or in Hollywood, California. Betty Jayne and her mother Mrs. Frances Plevnik are members of branch no. 14. To our young and charming artist we extend our best wishes for future BETTY JAYNE PLEVNIK successes. We know that she will make good in every undertaking because she is blessed with every characteristic necessary in one’s pursuit for success and happiness. Good luck, Betty Jayne. We recall the portrait in which Betty Jayne depicted a tableau of our Union’s 15th anniversary. Five years have passed since that time and together we are stepping into womanhood for our Union, and we will be celebrating its 20th anniversary in a few months. Every year has made us dearer to our increasing circle of friends. No. 13, San Francisco, California. — The annual dance held on May 19th was indeed a success thanks to the effort of our various committees and its members. At this time I would like to thank all the members who so graciously gave their time and effort to make the dance the success it was. The financial report as yet is not complete. I shall give full details in a future article. First, I would like to thank the men ■who helped with the decorations and also acted as bartenders. Mr. Steve Niblick, husband of Laura Niblick, was the artist who decorated the large hall which was very colorful in its two shades of lavender. To Steve, we say thanks so much and we will look forward to your artistic touch in our next venture. Frank Sustarich, Joe Sorich, and Joe Chiodo, husbands of Helen Sustarich, Theresa Sorich and myself, also helped with the decorations and were the bartenders for the evening. Your work was indeed well done and we do appreciate it. To the ladies, I say, thank you also because each committee member did her utmost to add to the success of the dance. Because of it my work has been very pleasant and easy. Tickets were sold at the door by Mrs. Ostro-ska, collected by Mrs. Mary Plut and daughter Mary Gresick. Kitchen help was: Agnes Kamnick, Mary Frankenstein and our past president Mary Stariha cooked kranjske klobase and weenies to perfection. Katie Plutt as ticket saleslady was busy the entire evening; the money she collected from the sale of wine, beer etc. made our greatest profit. Gini Pudnich, Theresa Sorich, Helen Sustarich, Josephine Anuto and I served on the decorating committee and dance committe. Everyone worked sincerely and did a very good job. Agnes Markovich, Mary Gersick, Dorothy Plut aided with the dance arrangements. If there are any names I have forgotten to mention, let me thank you one and all now.... Mrs. Pauline Verzuh who resided in Widholm, Montana requested a copy of “Zarja” which I was unable to supply and I am sorry. With the plans of the dance and all somehow her request went astray. Our sick members are recovering with great speed and of this we are happy. We request at this time a fuller attendance at our monthly meeting, the first Thursday of each month. Through your attendance and help, we can make our monthly meetings a real pleasure. Get together ladies and make our meeting night a real old fashioned get-to-gether. FRANCES E. CHIODO, President. I ---------- No. 20, Joliet, Illinois. — Omitted from last month’s report on the Union’s seventh triennial convention was the following all-important news item: At Monday's — May 27 — solemn Memorial program dedicated to the Union’s deceased, practically all characters partaking were from Joliet. Opening the scene was the candle-lighting ceremony performed by cadet Bernadine Lang. Dedicatory words were spoken first in Slovenian by Mrs. Josephine Erjavec and in English by Mildred Erjavec. Gladys Buck of Chicago placed the wreath on the tombstone, while portraying the role of an angel. The lovely strains of Schubert’s "Ave Maria” were sung beautifully by cadet Virginia Remus, giving the scene a prayerful touch. All participants were attired in formals. Becoming full-fledged members of the championship cadets during the past half year are- the Junior cadet reporters Dolores and Dorothy Boštjančič and the Junior team’s second vice-president Lucille Gregorash. The Bostjancices were two of the Junior drill team’s charter members, while Lucille joined the team one month after its organization. May they find their stay among us always a pleasant one. Frances Gaspich, the secretary of our local branch, is indeed very proud of her brother Bob, who recently graduated from the College of Medicine at the University of Illinois and who is now interning at a Peoria Hospital. To Doctor Robert Gaspich are extended congratulations with wishes for much success in the world of medicine. Belated birthday greetings are extended by all the cadets, who like to remember their captain Jo and wish her much happiness always. Jo celebrated July 25. I remain as ever your cadet reporter OLGA ERJAVEC. FROM SUPREME HEADQUARTERS This is to inform our secretaries that a new supply of monthly reports has just been received from the printers. Any secretary in need of monthly reports, write to the headquarters and you will receive immediate attention. Josephine Erjavec No. 25, Cleveland, O. — Our June meeting, held at the home of Margie and Mitzi Tomazin turned out to be very interesting and many important topics were discussed. Terribly sorry that we slipped up on notifying Mary Hrovat and Ann Garvas. Hope you’ll forgive us this time. We honestly missed you. In the past months we added the following cadets to our team: Mary Luzar, Toni Jerman, Annie Hočevar, Rose Marie Svigel, Margie and Mitzio Tomazin. A hearty welcome to you from all the cadets and we hope you’ll always enjoy being with us. Being that we were out of circulation for a time, we conducted our elections at this meeting. Toni Jerman was selected as our new Captain with Ann Garvas to assist her as Lieutenant. The officers are: Jean Paik, president, Margie Tomazin, secretary, Dorothy Fortuna, treasurer. Mary Hrovat was chosen as chairman of our forthcoming dance for which plans are now underway. She will be assisted by Dorothy Fortuna and with full co-operation of all the cadets, I’m sure we can put it well over the top. Many thanks to Cadets Margie and Mitzie Tomazin for their generous hospitality and to Rose Marie Svigel for the entertainment. Now that we are pretty well in the swing of things, let’s work together and make all our plans a big success. We’ve done it before and I’m sure we can do it again. (That’s the attitude, girls and you’ll be well rewarded.) Cadets, don't forget the tickets! “NEWSY” Magna cum laude LUDMILLA ZAGAR Ludmilla Zagar, daughter of Mrs. Agnes Zagar, 3579 E. 81st. was graduated “magna cum laude” from Holy Name High School, June 9, 1946. While at school she took up the academic course. She was also a member of the "Namers’ Commerce Club”, (senior stenography students). Ludmilla has been a member of the Little Flower Cadets #47, Garfield Heights, Ohio, for ten years, first being Mascot and now a Cadet. Aside from her Drill Team activities, “Millie” Is secretary of the Newburgh group of S. D. Z. Junior League, is a member of the St. Lawrence Dramatic Guild, and a member of the Zvon singing club. Congratulations, Ludmilla! May success follow your every undertaking! HELEN TOMAZIC, secretary. No. 54, Warren, O. — Here I am again although I am way behind in my repoi'ts. I was very busy the last few months with plans and preparations for my son’s wedding, convention and so forth. Please forgive me if I were a bit neglectful. We celebrated Mother’s Day in May and had a most wonderful time. Our covered dish supper was a big success. The .attendance was perfect. Many thanks to all of the members for making this day a very happy one for all our mothers. We had three prizes, first went to Anne Petrich, second to Vincent Habich and third to Anna Spi-wak. Joan Racher was our lucky angel. On Sunday May 20, a surprise party was held in honor of Mr. and Mrs. Joe Racher on their 25th wedding anniversary. Mr. and Mrs. Joe Per-sin celebrated their 15th anniversary. They also showed deepest respect in remembering Mrs. Jennie Stanich who would have celebrated the 25th anniversary at the same time but God called her husband to his resting place this past year and all that were present stood silent for a minute in his memory. Mrs. Racher, Mrs. Persin and Mrs. Stanich are three sisters. Congratulations on your wedding anniversary and may God grant you all many happy returns. As you all know, our seventh regular convention was held the last week in May in Indianapolis, Indiana. Did we have a time! The train strike had to be called just when we were getting ready for our trip but just the same we managed to get there on time. Some came by plane, busses, etc. We were very sorry to hear that our dearly beloved Supreme President Mrs. Marie Prisland and Vice-President Mrs. Frances Rupert couldn’t be present because of illness. May God grant them a speedy recovery. We sure did miss you both! Our June meeting was held at Rose Racher’s home. We wish to thank Rose for the delicious lunch she served. The attendance was good. On June 22, my son John was married to Dorothy Hevery of Homestead, Pa. May you have a happy wedded life! My husband and I wish to thank all our friends who helped us for the wedding reception held at the Carioca Gardens. Without your generous help, we could not have done anything. So again, we extend our most sincere thanks to everyone. We appreciate your kindness and your help. We shall never forget it. Thanks a million. On our sick list was Stefani Lukacic who was in the hospital and Genevieve Krivanec who is convalescing at home. A speedy recovery to all our sick members. Our July meeting was at Carline Slapsak’s. Will report on it the next time. Our next meeting will be held on second Wednesday August 14, at the home of Frances Banish, 1575 Belvedere Avenue S. E. at 7:30 P. M. So come one, come all! Until we meet, I remain as ever ANNA PETRICH, president. Dear officers and members! I want to thank the many kind officers and members for their good wishes to me upon assuming the duties of President. I appreciate this fine consideration on your part more than words can express, and assure you that it is always a joy to receive your kind messages. I also thank you for the cheerful messages towards speedy recovery during my recent convalescence. I feel very good now and hope that the good Lord will strengthen my every need and give me the wisdom and grace to carry on in my work to the best success possible. Lovingly yours, Albina Novak P.S. Please address all mail pertaining to the work in President’s and Editor's office to 6516 Bonna Avenue, Cleveland 3, Ohio. If you have envelopes on hand with the former address, please change it to the new address, which will avoid delay at the post office. No. 78, Leadville, Colorado. — Say, does your branch need funds for the treasury pretty badly. Well, ours did too. And I might add, that we were at a loss of how to raise a little financial aid to help the treasury from exhausting completely. We solved our problems, by putting all of our ideas together and then picking out the best one. We finally came to the agreement that we would hold a home cooking sale, and see if the people would really go for a thing of this sort. Every member made something. Many made two or three things, and some who were not inclined to trust their ovens or ability, gave money. Needless to say it was one of the most successful things we had in recent years. And our treasury is now more abundantely prepared to care for the incidentals that arise at the most inconvenient times. We had a lovely display in the Public Service Bldg. There was home made bread, a few very nice poticas, cakes, pies, rolls, salads, and just about everything. But it did not remain there very long. Everything we had was sold in about two hours, with people standing around ready to buy more, in case we had it. Some bought once and took it home, and then came back again to buy more. It was fun to see how they really went for a sale of this kind. It would not have been as successful, if the ladies did not cooperate so vvholeheartidly. They certainly deserve the praise I am going to give them, because not one failed to do her share. Each one of these sisters were so willing to do anything to make it the complete success that it was. I want to thank every one of you. Also the non-members who contributed so generously of their time and effort to help us achieve this worthwihle success. I especially want to thank Rose Champeau, Bertha Brandt, and Olga Babich, who helped me sell this food. Thank you, Angela Raine, and Staffie Ponikvar for the generous loan of your cars, and for delivering the food for the sale in such perfect condition. MINNESOTA “ZVEZA DAY" For a number of years, we the members of the Hibbing branch traveled to other range towns and participated in Minnesota “Zveza Day”. Meeting old acquaintances, singing, dancing, picnicing, sampling one plate of potica and then another, are just a few pleasant memories we have of the days gone by. Representation of all branches of Minnesota was good at every past joint event and now with no limit on gasoline, the members can travel far and wide and this year let your destination be Hibbing, the capital of the range and be the guests of branch no. 56. The date is Sunday August 11, 1946. We the committee find the time drawing near and it’s impossible to write personal invitations to everyone. I take this means of communication in sending a cordial invitation to all who are interested in a pleasant meeting and entertainment. Not only do we invite Minnesotans, but our esteemed Supreme Officers and members of the entire organization to join us in this outstanding manifestation of true fraternal spirit. Our great village will welcome every visitor. Josephine Muster, Supreme Treasurer will be with us. Solemn High Mass will be offered at 10:30 A.M. August 11th and the Zveza banquet will be at 1 P. M. at the Memorial Building. The shortage of refreshments hampers our plans for a picnic but luck may be with us and by August 11th a larger supply may be had and we will do everything in our power to make the day complete. Please let us know if you plan to attend. Best wishes to all and will be seeing you August 11. Mary B. Theodore, General Chairman May God bless you, and make you all as helpful in our next cooking sale, and I do think there should be another one soon. Our branch has not voiced itself, in the Zarja for sometime. The reason was that our able secretary Staffie Ponikvar had too much to do and could not keep up the work. She resigned her position as a recording secretary, and we immediately elected another one, that we are sure will be equally as able. Congratulations, Olga Babich! Our meeting for the month of June was well attended, and as usual we had a joyous time after the meeting was over. We met at the home of Lillian Kuss, and the hostesses for the evening were Christine Jackopic and Staffie Ponikvar. The refreshments were home-made custard puffs, and were very good. Our previous meetings were not so well attended, and we are at a loss to know why attendance had begun to dwindle. We usually have an interesting meeting, and we still have the “pot of luck” where every member gives a dime and then names are picked for the winner. Emma Jenkin won the money this time. If any of you members have something to add to the interest of the meeting, then by all means speak up. We want to please each of you in some way. The next meeting will be held at the home of Dorothy Zalar, and the hostesses for the evening will be Freda Fabian, and Olga Babich. Don’t forget that we still have the first Sunday of every month to attend Communion. I have heard several comments by the by-standers, that it was a beautiful sight to see us march into Church as a group and receive this Holy Sacrament. This month let it be a 100% attendance both at the meeting and at the Church. May God be with you and aid you to coming regularly to all meetings. MARIE SCHLAMANN, President. No. 94, Canton, O. — Due to illness of my husband, I failed to send in my report. But with God’s help, he is back to work after six weeks. Our children and I wish him health and good cheer also our belated birthday wishes to him. He celebrated on July 3. Many more happy years to you! We wish to thank all our members and their friends and to those who from out-of-town for the wonderful turn out and success of our dance on May 4. We also thank the Polkateers for their excellent music. We’re looking forward to having a picnic in the near future. Our April meeting was held at the home of Elizabeth Jagodnik at which we had a wonderful time and also a nice turn out — The attendance at the May meeting was still better. The meeting was held at the home of Mrs. Fabian. Keep up the good work and come regularly to the meetings. It’ll soon be two years since we got together again. Thanks to Mrs. Anna Petrich of Warren, Ohio. We hope to make a success of our branch. By trying to build up our membership. We welcome our two new members Rose Krizan and Kathryn Foss into our group. I wish to thank the wonderful people in Barberton who showed us a wonderful time at the dance held at the Slovene Center in June. The cooks served us home made chicken soup and chicken. Thanks again. Good luck and God bless all our members and their families. Best wishes to all having a birthday this month. KATHRYN PAULINE, President. THE ASSUMPTION AUGUST 15 On this feast day the Church commemorates the happy departure from this life of the Blessed Virgin Mary. Mary lived 12 years after Jesus’ Resurrection and Ascension. She was a help and comfort to the apostles and to the faithful. Her longing to be with her Son was very great, however. We are told that in a miraculous way the apostles were brought from whatever places they were living in and preaching, to be with Mary when she died. Jesus came for her surrounded by angels, patriarchs, martyrs, confessors and virgins. What joy must have been Mary’s that first meeting with her Son in heaven. The apostles placed Mary’s body in a new tomb. They put flowers there, and remained near for some time. Then Jesus came and reunited Mary’s soul to her body, so that she who had never known sin, would not suffer corruption of the body in the grave. Mary came forth glorious from the tomb and was assumed into Heaven. On August 15, all Catholics who have reached the use of reason are bound to hear Holy Mass. The Church has no greater means of honoring God than the Mass. We can understand, then, that since the Feast of Assumption is a Holy Day of obligation, it is a very great feast day. BE TOO LARGE FOR WORRY Promise Yourself: To be so strong that nothing can disturb your peace of mind. To make all your friends feel that there is much good in them. To think only of the best, to work only for the best, and to expect only the best. To be just as enthusiastic about the success of others as you are about your own. To forget the mistakes of the past and press on to greater achievements of the future. To wear a cheerful countenance at all times and give every living creature you meet a smile. To give so much time to the improvement of yourself that you have no time to criticize others. To be too large 1'or worry, too noble for anger, too strong for fear, and too happy to permit the presence of trouble. To think well of yourself and to proclaim this fact to the world, not in loud words but in great deeds. To live in the faith that the whole world is on your side so long as you are true to the best that is in you. -—Pledge of International Optimist Club. • FASHION NEWS by GLADYS BUCK • AUGUST 1946 Good looks are like a dress; you can make your own. You have the material. Just choose your style and perfect your skill. Your material is of course yourself. You style your body with good posture and habits of daintiness. You style your hair, hands and face with hair-do, manicure and make-up. In the long run, however, it’s your grooming skill which enables you to make the most of your material and of the style you select for yourself. Good grooming takes a little time— but not nearly so much as some women think. A second here, a minute there, for preventive investments will pay you wonderful dividends. Here are several less-than-a-minute tricks that you might try: Put oil on upper lids to make your eyes look bright and shining. File that broken nail, to prevent more trouble. Correct your posture by lifting your chest and stretching high with the top of your head to “stand tall.” Tweeze a stray hair that spoils your lovely eyebrow line. Use a refreshing mouth wash. Remove lipstick smear from teeth. Keep your hands looking nice by smoothing a protective preparation over them before you start heavy household tasks. Brush a shine into your hair, one stroke to a second; multiply by sixty for your daily quota. Take a stain off your hands with a piece of lemon. Massage briskly into your elbows the remnants of cream that are left on your hands after you have creamed your face. Or You Might spend your five minutes profitably on any of these: Before renewing make-up, give your face a quick cleansing with a dab of cream on pad of cotton wet in skin freshener; turn cotton inside out and remove vestiges of cream. Freshen your hair and scalp between shampoos with a cleansing hair lotion. Lie down for five minutes with wet compresses over tired eyes. Take a brisk five-minute walk. Remove hair from legs. After your bath, file toenails, push back cuticle, use pumice on calluses and dust feet lightly with talcum. Roll up the ends of your hair on curlers. Do a realy tip-top make-up job. Selected by Anne Petrich: HOME-MAKING JELLIED CHEESE RING 2 T plain gelatin % c cold water 1 c chili sauce 2 c cottage cheese 1' c diced celery 1 c mayonnaise c sliced, stuffed olives % c sweet pickle relish % t salt Add gelatin to cold water and let soften while you heat chili sauce just to boiling. Remove from heat, add softened gelatin and stir until dissolved. Let cool until it begins to thicken. Combine the remaining ingredients. Fold into the chili gelatin, pour into a ring mold that holds one and one-half to two quarts and chill until firm. Turn out on a plate, garnish with lettuce, and heap any sea food or vegetable salad in the center. Serves 8 to 10. PARTY PIE This dessert is a form of torte. It looks difficult, but is really ever so easy to do. It has to be chilled overnight in the refrigerator to soften the meringue crust and make it easy to serve. First, make the meringue as follows: 4 egg whites % t cream of tartar % t salt % t vanilla 1 c sugar Add cream of tartar, salt and vanilla to egg whites in large deep bowl and beat stiff. Use a rotary beater. Add sugar gradually and beat all the time. When very stiff heap in a well-buttered eight or nine-inch oven-glass pie pan and bake very, very slowly (at 275 degrees Fahrenheit) for an hour. The meringue should be a delicate cream color and dry and firm to the touch. Let cool thoroughly before spreading with this lemon filling: 4 egg yolks 2 t grated lemon peel 4 T lemon juice % c sugar Dash salt Combine ingredients and cook over hot water. Stir constatnly until thick and smooth. Cool. Spread over center of cold meringue, then cover the lemon filling with a topping made by combining three-fourths cup whipping cream, two tablespoons sugar, one-half teaspoon vanilla and one-fourth cup shredded coconut (it may be omitted). Sprinkle a little more coconut over all, and put into the refrigerator for 12 to 24 hours. Serve at the table. This serves six generously and eight adequately. VITAMIN SAVING TOMATO SOUP This is the old-fashioned unstrained tomato soup, made the new fashioned way, without soda. Just stir cold canned tomatoes (or chopped fresh ones) into cold milk. Heat slowly just to boiling, but do not let it boil. Season with salt and pepper and serve. Use about one-third as much tomato as milk. TOMATO TOWERS Here’s one time nature is improved upon. These tomatoes are scooped out and stuffed with egg and salami filling. 4 tomatoes 4 hard-cooked eggs Tomato pulp % cup finely cubed salami % teaspoon salt 2 tablespoons pickle relish Cut top from four tomatoes and scoop out centers, saving pulp. Chop eggs and combine with pulp, salami, salt and pickle relish. Fill tomatoes und chill. Top with salad dressing and garnish with strips of salami and serve on crisp lettuce. Serves four. ? MUSTARD CHILI SAUCE Chop 1 cup canned or fresh tomatoes, add 2 tbs. minced onion and 2 tbs. green pepper. Combine % tsp. /salt, % tsp. ginger, 14 tsp. cloves, Ve tsp. allspice; mix together and add *4 cup vinegar, 1% tbs. sugar. Cook over low heat. Stir occasionally to prevent burning. Remove and add 2 tsp. BEST FOODS Mustard-with-Horse-radish. This makes a hearty sauce. HINTS . . . Wet your hands with a little vinegar before hanging clothes out on the lino. This helps to prevent chapping. * * fl- it is a good idea to keep a damp sponge nearby when ironing. If extra dampening is needed the sponge leaves no lint and gives just enough moisture. If a new clothesline is boiled for one-half hour before using it will not stretch and tangle. * * x Did you know that the word “sterling” has its roots back in the days of King John of Magna Carta fame? A. formula for the ideal mixture of /silver with alloy was introduced into 13th century England by experts that came from East of the English Channel. It was called the formula of the EASTERLINGS . . . and later was pronounced STERLING . . . and there we have the origin of the word meaning the finest in silver! Which reminds me to urge that you protect your own cherished sterling pieces With the same SAFE silver polish used for the priceless gold and silver service at Buckingham Palace . . . SILVO Liquid Silver Polish! Being a liquid, it gets down into the tiniest crevices to clean, then comes out quickly, with only the lightest of rubbing! WHAT TO GIVE YOUR DAUGHTER No matter what my means, if I had a daughter I would teach her how to support herself. That is far more important than leaving her money. She may lose the money or spend it; easy money goes easily. But the priceless thing I would insure her would be her independence. Not long ago a young woman, a widow with three small children, came to see me. She was obliged to earn, but she had no training whatever. She sat patiently waiting for me to solve her problem. She was not able to stand in a store, she knew nothing of business, she had been a protected daughter and a sheltered wife. Now she was neither, but she refused tx» apply to the usual channels for relief. It seems to me that the American people, highly practical for themselves, are absurdly idealistio for their children. And this is a highly competitive world. The untrained girl finds herself in direct competition with the trained, and the resulting struggle for sheer survival often leads to tragedy. Give your girl all the cultural advantages you want her to have, but teach her to support herself. — A mother. TRUST IN GOD Each evening when the day is through We think, what is there from this day to keep? What have we given God today Before we close our eyes in sleep? Our faith before his loving eyes he sees, Our prayers, our works, our love is there. He lifts his tender hands to bless. Our heads bowed in prayer. “The Lord must love the common people, that’s why he made so many of them.” — Lincoln Juniors’ Tage OUR NEW DIRECTOR At the recent convention held in Indianapolis, Indiana, new Supreme Officers and Directors were elected for the various positions. We are happy to announce that Miss Evelyn Krizay, 83 - 29th Street, Barberton, Ohio has been elected Director of Juvenile activities and she’ll also be the' Manager of the Junior’s Page. We know that you’ll enjoy working under her leadership and we have every reason to believe that we’ll all benefit by it. There is only one thing, however, that we must keep in mind and that is, she’ll need our co-operation. Let’s try to build up new interest and enthusiasm in our junior circles. We urge you to send us an account of your happy times and we will be glad to publish them. Let all the folks know we are active and very much alive. Remember also that due honor must be given our mothers at all times of the year. Invite yourself to accompany her to the next meeting and may be the older members will organize a staff of officers for your group and then you, too, can have regular monthly meetings and gatherings. In dear old summertime, mother nature dressed up this world with her many colored flowers and warm weather. Give her a chance to show us a good time by going on hikes, picnics and outdoor festivals. Always invite someone who doesn’t have much fun and would enjoy sharing yours. Write a brief story of your doings and submit it to us and it’ll be published In this section of our popular maga-zine. You’ll make Miss Evelyn Krizay very happy with your mail. So let’s get started, juniors! HIKING Late summer and early fall provide the kind of weather that calls us insistently to get out of the house and see what is happening in the fields and outdoors. Everyone who is in good health enjoys a hike. We can see and hear so much more when we are walking than when we are riding, and there is something about the feel of dirt road underfoot that we can’t quite describe but somehow satisfies us. Pausing in the woods to absorb the sights and smells and sounds gives us the same feeling. Here are a few 3afety rules to follow. First of all, there should be an older person with your group who can handle an emergency, keep track of everyone and decide when you have gone far enough. You may be enjoying your walk so much you forget that you also have to walk back! Remember to stay with your companions. If you should by chance get lost, remember that you can tell which direction is north, because moss always grows on the north side of the trees. Be sure your campfire is out when you leave your camp site. Follow these simple rules, keep your eyes and ears open, and you can have grand adventures exploring the great American countryside. O------------ No. 20, Joliet, Illinois.—Hello Everybody! The Junior Cadets had a wonderful time in Indianapolis. While we were riding on the bus, the girls were so happy that they sang all the way going out. Saturday afternoon the girls were very busy buying souve-niers to take home. On Sunday afternoon they tried to look their best in their uniforms. They did very well for their first time at the convention. Some girls brought formals, so they loined in with the other cadets. Above all we are extremely proud of our Mrs. C. Terlep, of being made the Convention Queen. The people of Indianapolis sure showed us a wonderful time. Some of the juniors participated with the Championship Cadets and did very well. The cadets participated in the parade honoring our pastor Rev. M. J. Butala on May 19th. In last month’s issue we slipped up on some of the cadets who graduated from grade schools. They are as follows: Viola Avsec, Anna Burich, Jane and Joanne Gregorich, Betty Kambic, Margaret and Pat McGuckin, Sylvia Metesh, Joann Setina and Nancy Lee Zelko; cadets Dorothy Piunti and Lois Cmkovich, Virginia Remus graduated from Farrgut school. Congratulations. DELORES and DOROTHY BOŠTJANČIČ. A GIFT It’s the giver not the gift that matters. With every gift that’s true, There must go a part Of the giver’s heart, Or the gift’s not true. Also tie it, do, With a ribbon of love, And for blessings from above Say a little prayer, too. A true gift we’re told Is the best we can find, Such a gift, keep in mind: Is worth its weight in gold. By: MARIE BOMBACH Branch No. 105, Detroit, Michigan O------------------------ CATCH FOR JUNIORS Ask your young friends if they can walk upstairs "head over heels” and all will probably tell you that they cannot do so. You then proceed to walk upstairs in the ordinary manner, and when you have done so you say: “Well, I walked upstairs head over heels, didn’t I?” AUGUST Color of the month: deep green Birthstone: Sardonyx or Perio Flower: Gladiolus or Poppy Zodiacal colors: Leo, Gold THINGS ARE NOT WHAT THEY SEEM Irish stew is unknown in Ireland ... Kid gloves are not made of kid, but of lambskin or sheepskin ... India ink did not originate in India ... Baffin Bay is not a bay... The ladybird is a bug. . . The turkey does not come from Turkey but from North America... Sealing wax containes no wax ... Rice paper is not made of rice . . . Camel’s hair brushes are made from the tail of a certain species of Australian squirrel. GUESSING GAME 1. When is a boat like a knife? 2. What holds the moon in place? 3. Why are tears like potatoes? 4. What flies and yet has no wings? TONGUE-TWISTERS How fast and how many times can you repeat these without error? Eighty eagles easily ate every eel early each evening. Long, lank, lean and lazy lions of Lydia lay luxuriously in their lairs. O------------ SUN TAN AND STAR LIGHT One day in August, Doris noticed how very dark her skin was getting. Of course, she knew that she always got a good sun tan every summer, but she had never thought much about it before. Now it set her to wondering about that powerful old sun, which warmed up the whole outdoors and practically toasted her. She went in the house and found her mother shelling peas. "Mother, what if the sun should come too close to the earth? Would it burn us all up? What if it got of! the track?” "Indeed it would bum us! But it would not be the sun that had strayed from the path if that should happen. The sun stands still and our earth revolves about it.” "But I can see the sun move across the sky!” “No. We move and it looks as if the sun were moving. Do you remember when we were on the train? It looked as if telephone poles were flying past, and yet you knew they were still and we were moving. And we are not the only planet that revolves about the sun. Sit down and help me and I'll tell you about it.” “You mean this earth is a planet? And do people on other planets see us and think we are a star?” “Well, not exactly, for scientists believe that there are no people on the other planets. But if there were, we would look like a star to them, for we reflect light of the sun. The sun is the center o£ what we call the solar system. There are seven other planets moving about the sun, and two of them — Mercury and Venus — are closer to the sun that we are. Mars, Jupiter, S