St 38.
Maribor, dne 19. septembra X912.
Tečaj XLYI
List ljudstvu ¥ pouk in zabavo.
Ms»;» vsak fietrtek In velja s poštnino vred In r Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K bi za če tri leta f Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage lEvenavstrijegi BeSel« 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo S Naročnina se pošilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" ji Maribora, >-< List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Ruti Stakmroega društva" dobivajo list bres posebna naročnine^ m Bosamezni listi stanejo 10 vin« >-< Uredništvo: KoroSka cesta štev4 5, ¡-h Eokopisi se ne vračajo^ UpravniStvo: Kcrcfifcf
cesta štev. S, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije,) Ea Saserate se plačuje od enoatopne petfaxsle sa enkrat IS trio* sa dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primerna popust, Xnserail se sprejemal do arede zjutraj,.; <— i&s-
zaprte reklamacije so poštnine prosto4
ß%nsftal& Številka obsega 12 strani*
Evharistični shod.
Dnevi velikega navdušenja, ki so veljali Kralju vseh kraljev v presveti Evharistiji, so na Dunaju minuli in udeleženci shoda so se vrnili na svoje domove. Kogar vprašaš, vsak' je srečen in zadovoljen, da je bil navzoč pri teh izrednih slavnostih. Saj pa je tudi soglasna sodba, da je izmed vseh 23 svetovnih evharističnih shodov dunajski bil najveličastnejši. Toliko udeležbe, toliko navdušenja in toliko pobožnosti ni bilo nikjer. Poseben sijaj je dajala dunajskemu evharističnemu shodu udeležba cesarske hiše. Nobenega zborovanja, nobene cerkvene prireditve ni bilo, pri kateri bi ne bili navzoči v večjem Številu člani cesarske rodovine.
Posebno globoko pa je ganilo vse udeležence, da se je sivolasi starček, cesar Franc Jožef, udeležil nedeljske evharistične procesije vfcljub slabemu vremenu, kajti na Dunaju je tudi ta d'an deževalo. Izvedelo se je, da je dunajski kardinal dr. Nagi v nedeljo zjutraj naznanil cesarskemu dvorui, da ne bo procesije zaradi deževnega vremena. A takoj je prišel iz dvora odgovor, da se želi cesar na vsak način udeležiti procesije in naj tudi curkoma lije. Tako se je tudi zgodilo.. Sto in slotisocera množica pa je tudi zato izražala povodom procesije na iskreno navdušen način cesarju svojo globoko zahvalo.. Kakor grom je do.nelo vsklikovanje množice, ko je zagledala cesarja pri procesiji, in dvigali so se robci, klobuki, dežniki v pozdrav in zalivalo cesarskemu Čestilcu presvete Evharistije. Dunaj Še ni videl toliko odkritosrčne udanosti do cesarja kot minole evharistične dneve.
Odšumeli so viharji navdušenja na Dunaju. Cestilci presvete Evharistije so se vrnili na svoje domove in tukaj pripovedujejo o lepih dogodkih na Dunaju. Naj bi zanesla njihova pripovedovanja tudi v naše kraje novega in podvojenega navdušenja za našega VzveliČarja v presveti hostiji ip njegove zveličavne nauke!
Dunaj, 12. septembra.
Po vseh dunajskih cerkvah se je vršilo danes zjutraj nešteto Število svetih maš z obhajilom. Udeležba vernikov je bila v vseh' cerkvah velikanska. Glasne molitve se glase pred Najsvetejšim.. Frančiškanska cerkev, kjer se zbirajo Slovenci k svojim po-božnostim, je natlačeno polna. Čutili smo se v cerkvi, kakor doma. DomaČa beseda škofa dr, Karlina iz Trsta, slovensko petje, z zelenjem in cvetlicami okrašena cerkev, kakor 'doma, nam je dala malo pozabiti, da smo v velikem mestu, kjer sosed soseda izgubi in komaj najde zopet družbo. Danes je pripeljalo na Dunaj okrog 50 posebnih vlakov zopet na tisoče novih udeležencev.
V odmorih si ljudje ogledujejo veliki Dunaj. Skoro vse znamenitosti se vidijo zastonj, toda brez voditeljev si skupine ljudi, ki Še niso bile na Dunaju, skoro nikamor ne upajo. Ziato so srečni tisti, ki najdejo kakega znanca na Dunaju. Zanimiva so ta romanja po ulicah, ker imajo ljudje narodno nošo, Slovenci pa narodne trake ali pa napis „Lavant", to je udeleženci iz lavantinske škofije. Zato ljudje gleda-jo kar il a znake in si kličejo Slovenci prijazni „Ži-vio!" ali „iZdravo!", če se v tujini spoznajo kot rojaki.
Zborovanj a odsekov.
Med dnevom so se vršila posvetovanja raznih odsekov» Na zboru odseka za zgodovino najsvetejšega Zakramenta so poročali: profesor dr. Kirsch iz Freiburga v Švici o evharističnem slavlju starih časov; nadškof Netzhammer iz Bukarešta o zgodovini, kako se je shranjevalo sv. Rešnje Telo; vodja grško-katoliškega semenišča v Lvovu, dr. Bocian, o podrobnostih češčenja sv. Evharistije. V odseku za duhovnike so govorili: dominikanec dr, Esser iz Rima, p. Bock iz Sarajeva, prelata Müller in Zeller. Velike važnosti je bila razprava v mladinskem odseku. Dr. Karel Mayer je poročal o pismu papeža PijaX. glede na versko vzgojo šolske mladine; Anton Schwarz je opozarjal, da je nujno potrebno, da se za mladino ustanavljajo katoliška društva, ki skrbe tudi za večkratno obhajilo mladine. Vajencem se naj da popolen nedeljski počitek. V obrtnih in trgovskih Šolali se naj uvede pouk krščanskega nauka. Prošt Knoch iz Mag-deburga razpravlja, kake molitvenike naj čita mladi-
na. Hrvaški profesor dr, Rittig iz Zagreba priporoča, naj" se strogo gleda na to, da se vojaški novinci ne bodo odtegovali sv. obhajilu. Nadalje so zborovali še odseki za evharistično umetnost, za pomožno organizacijo duševnega pastirstva, akademični odsek, odsek za cerkveno orodje in obleko itd,
Dmgo slavnostno zborovanje
v četrtek popoldne so se pomikale zopet stotere množice udeležencev na drugo slavnostno zborovar nje v dvorano „rotunda". Nad 10.000 oseb je napolnilo velikansko dvorano. Zborovanja so se udeleževale tudi visoke osebe iz cesarskega dvora: prestolonar slednik Fran Ferdinand s soprogo kot zastopnik cesarjev, nadvojvodinja Marija Jožefa, Marija Valerija s hčerko, nadvojvode: Maks, Leopold Salv(ator, Jožef Avgust s soprogo, veliki Vojvoda toskanski, vojvoda parmski s sinom in hčerko, vojvoda virtemberški s soprogo, nadvojvodinja Klotilda in saksonska prin-cezinja Matilda,
Ob 5. uri popoldne je otvoril predsednik mon-signoi' Heylen, škof namurski, slavnostno zborovanje. Papežev odposlanec Van Rossum je nato prečita! brzojavko, ki se odpošlje sv. Očetu v Rim, Gorišjd poslanec dr, Bugatto je v svojem govoru slavil spomin kapucina p. Marka Avianskega, ki je leta 16S0i umrl na Dunaju. Njemu gre zasluga, da je kot velik častilec sv. Rešnjega Telesa ter kot svetovalec papežev in cesarjev posredoval, da so tedanji vladi .rji zbrali veliko vojsko, ki je premagala Turka pred Dunajem,
Prestolonaslednik pride.
Med govorom dr. Bugatta je došel na zborovanje prestolonaslednik Fran Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Hohenberg. Gromoviti „Živio"-klici so doneli, veselo vriskanje vernih katoličanov je pozdravljalo delj časa prihod visokega gosta. Ko je papežev odposlanec Van Rossum vstal s sedeža in Šel prestolonasledniku nasproti ter pozdravil visoke goste, so zopet zadoneli po dvorani navdušeni „Živio"-in „Slava"-klici, Van Rossum je peljal visoke goste na njih sedeže, Skof Heylen se je v laskavih besedah zahvalil prestolonasledniku za udeležbo, na kar se je zborovanje zopet nadaljevalo.
Superior p. Karel M. Andlau je govoril nato o predmetu: „Sv. Evliaristija in Habsburžani." Izvajal je: Ce hočemo opazovati kje pravO pobožnost in uda-nost Bogu, si moramo vzeti vzgled pri naših Habs-buržanih. V vseh časih je zakrament Ljubezni tvoril korenino habsburške vladarske hiše. Vladarji in plemenite njih gospe so gojile to staro navado do današnjih časov in javno kažejo svoje prepričanje. Habsburški vladarski rodovini je ostala zvesta tista svetla zvezda, ki je lesketala ob njeni zibelki, njena zaščita, njen žlahten kamen, je Gospodovo telo, ki vodi tudi danes skozi noč k svetlobi! Ko govornik to izpregovori, vsi zborovalci in zborovale vstanejo in zapojo cesarsko pesem. Veličasten trenutek je bil, ko je donela po ogromni dvorani cesarska pesem hkratu v mnogih jezikih. Posebno mogočno je donel slovenski „Bog obvari, Bog ohrani!" — Stolni pridigar dr, Adolt Donders je govoril o točki: „Nebeški in zemeljski kruh delavstva." Delavec mora imeti kruh za svoje telo, da ostane telesno močan, pa tudi peb.eški kruh za svojo dušo.
F restolonasledniko?a zahvala.
Po končanem shodu se je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand za več časa razgovarjal s slavnostnimi govorniki. Pohvalil jih je, da so govorili jasno, prepričevalno in prisrčno. Patru Aiidlauu je izjavil, da ga je njegov govor zelo ganil in da je težko zadrževal solze. Kardinal legat V)an Rossum je obiskal popoldne na dvoru prestolonaslednika, s katerim se je več časa razgovarjal.
Naš knezoškof govori.
Ob 8. uri zvečer je bil,a v cerkvi sv. Štefana velika icerkvena slovesnost. Lavatntinski knezoškol dr. M. N a p o t n i k je imel krasen, globokio zamišljen govor. Razlagal je daritev svete maše od darovanja do povzdigovanja. Velika cerkev je bila nabito polna. O govoru našega nadpastirja pravi poročilo evharističnega tiskovnega odseka: „Bil je pretresujoČ govor, katerega je cerkveni knez kljub svoji visoki starosti s krepkim glasom govoril. Srca poslušalcev 90 bila po govoru globoko ganjena.
Cesar in člani cesarske hiše pri sknpnem sv. obhajila.
V kapeli cesarskega gradu so se v Četrtek zjutraj zbrali cesar in vsi člani cesarske hiše k skupnemu sv, obhajilu. Ob 7. uri zjutraj je v okinčani kapeli daroval dvorni župnik dr, Seydl sveto mašo. Cesar je ves čas klečal in molil. Med mašo je cesar, vsi nadvojvodi in nadvojvodinje, otroci in vnuki, prejeli sv, obhajilo.
Dne 13. septembra.
Dasir,avno hudo dežuje, vendar je po dunajskih ulicah že od ranega jutra vse polno ljudstva. Cerkve so nabito polne vernikov vseh narodov, kjer se vrši nešteto svetih maš; udeleženci trumoma pristopajo k sv. obhajilu. Tudi ta dan je zborovalo mnogo odsekov. Z.elo važne so bile razprave ženskega odseka. Govorili so v tem odseku: profesor Weitz o preosno-vi družine po sv, Evharistijij superior Legerer o sv. Ivani Frančiški Kantalskij škof Faulhaber iz Spey-ra o važnem predmetu, kako naj ženska pomaga v dušnem pastirstvu, o potrebi, da ženska pomaga pri pouku krščanskega nauka za mladino in naj sodeluje na socialnem polju; grofica Scliönborn-Chotek je govorila o preosnovi katoliške družine po sv. Evharistiji, grofica Marsc.hal o Evharistiji pri ženskem delu krščanske ljubezni; pisateljica Dramfeld iz West-falskega govori o vzgledih svetnic, ki naj ženske navdušujejo za borbo za verske svetinje. Cerkev, v ka-teri je zboroval odsek za dušno pastirstvo po večjih mestih, je bila nabito polna samih duhovnikov. Pro-vincijal p. Pellerin iz Dunaja je govoril o potrebi pridige; stolni pridigar dunajski, dr. Brenner, priporoča, da se naj red božje službe v mestih naznanja na posebnih deskah in' v Časnikih. Govorila sta še p, dr. Tongelen o evharistiČni skjrbi za bolnike po mestih, in p. Hättenschwiller iz Inomosta o molitvi. V 'odseku za evharistično umetnost sta govorila dr Witte iz Kolina o monštranci in prelat Swoboda o ma»-šni obleki, V odseku za združitev kristjanov je dvorni pridigar Wolfsgruber razpravljal, kafio je mogoče doseči spravo med raznimi vrstami kristjanov, pobožni verniki naj v ta namen darujejo večkrat sv. obhajilo. V odseku, ki je namenjen razpravam, kako naj časitijo verniki presv. Rešnje Telo, je imel dr. p. Mayr krasen govor o obiskovanju sv. Evharistije. Govornik priporoča, n.aj bi se ob velikih praznikih darovale svete maše tudi zvečer. Sikof Geyer iz Har-turna je v odseku za razširjanje vere opisoval, kako radi pristopajo k sv. obhajilu izpreobrnjenci v Osrednji Afriki, ki še spadajo med ljudožree. Zamorce zjutraj zgodaj vabi k službi božji tisti boben, ki jih je prej vabil k" bojnim plesom..
Tretje slavnostno zborovanje.
Četudi neprestano dežuje, vendar je bila tudi ob tretjem slavnostnem zborovanju „rotunda" nabito polna. Zborovanja so se zopet udeležili nadvojvodi in nadvOjvodinje, ki so jih zborovalci viharno pozdravljali. Navzoč je bil med drugimi tudi solno-graški knezonadškof in kardinal dr. Kačtaler, mnogo odlične gospode in plemstva ter ministra Hussa-rek in Förster. Po otvoritveni seji predsednika Heylena je dobil prvi besedo monsignor Stöber, ki je govoril o dveh velikih častilcih sv, Evharistije: sv. Alfonzu in sv. Klementu Mariji Hofbauerju. Po tem govoru se je prečital brzojavni pozdrav, ki ga je poslal sv. Oče vernim udeležencem evharističnega shoda. Lep je bil tudi govor, ki ga je imel za tem inomošlki vseučiliščm profesor p. dr. Mihael Hofmann o sveti Evharistiji in redovniškem življenju. Za njim je razpravljal grof Alfred Resseguer o točki: „Mir narodov pred tabernakeljnom". iVjerni grof je s svojim govorom dokazal, da če bi se vsi narodi združili pred tabernakeljnom, pa bi se gotovo omejili djnsedanji hudi narodni boji na Avstrijskem in drugih državah. Pred sv. obhajilom so si vsi narodi enaki, ,tamkaj minejo vsi prepiri. P. Bonaventura Krotz iz Beroli-na je govoril o predmetu „Obnovitev dušnega pastirstva". Povdarjal je, da se naj po evharističnem shodu obnovi svet v Jezusu Kristusu. Z ljubeznijo naj se pridobijo ljudje za ceščenje sv, Rešnjega Telesa. Dokler živi Bog v sv. Evharistiji, ljubezen ne bo izginila s sveta. Po tem govoru je predsednik zaključil zborovanje. — Zvečer je bila cerkvena slavnost pri Sv. Štefanu. Pridigo je imel grof Huyn, škof iz Brna. Velikanska cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena.
Skupno obhajilo otrok.
V	petek zjutraj je bilo na vrtu palačfc kneza SchVarzenberga skupno sveto obhajilo 5600 otnok,. V posebnem šotoru je papežev odposlanec Van Rossum služil sveto mašo» Božji službi so prisostvovale mnoge odlične gospe, med njimi nadvojvodinja Marija Valerija in Marija Anunciata ter vojvodinja Hohen-berg z otroci. Tudi mladi princi in princezinje s cesarskega dvora so skupno z drugimi otroci vred prejeli sveto obhajilo,
Slovenci na etharističnem sbodu.
Cerkev sv, Frančiška, ki je bila določena za zborovanja Slovencev, je posebno lepa, okrašena je bila zunaj in znotraj, Cč, gg. frančiškani so pokazali s tem, da spoštujejo slovensko ljudstvo. V četrtek zjutraj je govoril Slovencem tržaško-koprski škof dr. Karlip o predmetu: „Evharistija, središče, krščanske družine"; isti dan popoldne je govoril urednik „Bogoljuba, Janez Ev, Kalan: <„Kaj vidi Jezus iz taber-nakeljna po naši domovini?" V petek zjutraj je govoril ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič: „Evharistija in mladina"; popoldne pa ljubljanski kanonik dr, Jos, Gruden: »„Socialni pomen Ev-haristije", V soboto zjutraj je imel naš lavantinski knezoškof dr, Mihael Napotnik prekrasno pridigo: „Kako povzdigniti češčenje sv. ReŠnjega Telesa med Slovenci"; popoldne je govoril slavnoznani govornik naš dr, Anton Medved: „Izobraženstvo in Evharistija". V nedeljo zjutraj je o točki: ^Izpričevanje svete Evharistije v javpem življenju" govoril goriški kne-zonadškof dr. Frančišek Sefcfej; popoldne pa je imel koroški kaplan Ivan Hornbeck sklepno pridigo.
Slovenska zborovanja.
Sicer slovenski Škofijski pripravljalni odbori niso svoje naloge vzorno izvrševali in je marsikatera neprilika njihovi nemarnosti pripisovati. Vendar so Slovenci vkljub brezbrižnosti svojih pripravljalnih' voditeljev našli pota do skupnih sestankov in do veščih vodnikov za dunajske znamenitosti.
V	Četrtek se je vršilo v Rokodelskem domu šestega okraja zborovanje Slovencev, na katerem bi naj ¿»ovorili sami neduhovniki o sv, Evhairistiji. Na to zborovanje sta prišla tudi ljubljanski škof dr. Jeglič in tržaško-ikoprski dr. Karlin ter mnogo državnih in deželnih poslancev. Zborovanje je otvoril in vodil pr. voboritelj koroških Slovencev, dr, Brejc. Profesor na goriškem učiteljišču in naš Štajerski rojak Cizel je v srčnih besedah razpravljal boje marsikaterega človeka, predno se pribori do vere in globoke ljubezni do Najsvetejšega. Namestnik štajerskega deželnega glavarja, dr. Jankovič, je vnemal za spoznavanje svojega verskega prepričanja v javnosti ter za neustrašeno nastopanje katoličanov vsepovsodi, Goriški sodnik dr, Lavrenčič je vnemal navzoče, da naj doma pripovedujejo o veliki ljubezni, ki so jo te dpi na Dunaju videli in spoznali do Najsvetejšega. Bodimo sami vzorni ljubitelji zakramentalnega Vzveličarja in oznanje-valci njegove časti po naših društvih. Vsi govorniki so govorili tako navdušeno in srčno, da so nastali večkrat pravi viharji odobravanja. Zato je tudi ljubljanski Škof dr. Jeglič izjavil, da mu od vseh zborovanj glede srčposti naše slovensko najbolj ugaja. Tržaški škof dr* Karlin pa je opisal skupno obhajilo o-trok, o katerem tudi mi poročamo.
V	soboto zvečer' pa so dunajski Slovenci svojim rojakom, ki so iz vseh krajev slovenske domovine prišli na kongres, priredili prijateljski sestanek v dvorani slovenskega katoliškega izobraževalnega društva „.Straža"» Prišlo je gotovo do 500 Slovencev, veliko se jih je moralo vrniti, ker niso našli prostora. Naš slovenski rojak g. Pukl je s toplimi besedami pozdravil slovenske udeležence evharističnega kongresa. Nasftopilo je Še tudi več govornikov, ki so izpre-govorili navdušene besede. Največ odmeva so vzbudile besede g, kranjskega deželnega glavarja dr. S u-s t e r Š i Č a , ki je osobito naglašal združevalno moč Evharistije za slovenski narod.
Dne 14, septembra. Sklepno slavnostno zborovanje.
Končnega shoda v „rotundi" se je udeležilo nad 20.000 ljudi, S cesarskega dvora so se udeležili tega zborovanja vsi nadvojvodi in nadvojvodinje, na čelu jim nadvojvoda Karol Franc Jožef. (Prvi govornik, slavnoznani p. Kolb, se je najprvo zahvalil svetemu Očetu za podelitev blagoslova ter je prosil za sprejetje resolucij, ki so jih sklenili razni odseki. Za njim je govoril grof Bela Somsich o „sv,' Evharistiji in bodočnosti sv. cerkve". Profesor dr. p, Magnus Kiinz-le je imel za svoj govor predmet: „Marija in sv. Evharistija". Leta 1683, ko se je vršila velika bitka za Dunaj, je videla krščanska vojska zleteti v zrak orla in belega goloba, to je bilo za kristjane znamenje zmage. Tudi danes sta orel — Jezus Kristus — in beli golob — Marija — znamenje naših zmag. Kjer so časti Marija, je navzoč njen Sin, kjer se časti On, je zraven tudi Marija. Besedo je povzel nato nadškof in kardinal Amette iz Pariza, ki je pozdravil evhiari-stiČpi shod imenom 5000 katoliških Francozov, ki so navzoči. Prosil je zastopnike vseh narodov, naj molijo, da bo postala Francoska zopet krščanska. Njegov govor je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Ko je kardinal Amette zapuščal govorniški oder, sta se kardinala Nagi in Amette prisrčno objela. Končne besede je izpregovoril papežev odposlanec Van Rossum, Ob njegovem govoru so vstali vsi udeleženci. Visoki govtornik je omenjal veličasten potek evharističnega shoda, se zahvaljeval cesarju, ki je z vitežtvom, lju-
beznijo in močjo Habsburžanov prevzel pokroviteljstvo shoda. EvharistiČpi shod je pokazal, da je habsburška hiša Še vedno zvesto udana sv. Evharistiji, Prisrčno se je Van Rossum zahvaljeval tudi vsem članom cesarska hiše, ki so sodelovali ali se udeležili shoda, Govorpik je ob koncu govora klical: Avstrijski narodi, ne „proč od Rima", ampak h Rimu! Sv. Zakrament ostane za avstrijske narode solnce sreče. Predsednik Heylen je nato naznanil, da se vrši prihodnji evharistični kongres 24. do 27» aprila 1913 na otoku Malta in je zaključil zborovanje. Udeleženci so nato zapeli vsi v svojih jezikih „Tebe, Bog, mi hvalimo", in „Bog ohrani, Bog obvari!"
Ker je bilo pemogoče vsem udeležencem, poseb-po onim iz dežele, dobiti kosilo v gostilnah, je pre-skrbel osrednji odbor skupno kosilo. Na dunajskem rotovžu je bilo že v četrtek postavljenih 54 vojaških poljskih kuhinj, ki skuhajo v par urah tečno kosilo za nad 12.000 ljudi. Do 20,000 ljudi raznih narodov je Čakalo na obed. Vsak. udeleženec je dobil za 1 K: juho, košček mesa, 2 prikuhi ipi košček kruha.
Velika procesija.
Evharistični shod se je končal v nedeljo z velikansko sijajno procesijo, kakoršne še svet v resnici ni videl. Dež je sicer lil celi petek, celo soboto, v nedeljo med celo procesijo do ene ure popoldne. In vendar se je procesija vršila. Dež, ki pa je tuintam mainj močno padal na od 6. ure zjutraj 'do ure popoldne čakajoče in gledajoče množice, ni' | mogel preprečiti tega velikanskega obhoda. Ob %8.. uri se je začela procesija. Otvorila qo je vojaška godba. Sledile so druga za drugo razne skupine, ki so korakale v širokih do 20 oseb broječih kolonah. Vmes so se vrstile godbe. Vsaka skupina je imela napis krar ja ali organizacije, je nosila ra|zun tega f tudi kako zastavo ali kak zgodovinski križ itd. Posebno pozornost so vzbujale tirolske skupine v narodnih nošah, zlasti ona, ki je nosila veliki križ od brega I sel. Ti Tirolci so imeli seboj tudi zgodovinske vojne zastave, orožje, k/akor sekire, kose, bodala, meče. Slovaške skupine in hrvaške so imele večinoma tudi go$-bo s seboj. A bile so tudi berolinske, angleške, a|me-rikanske, španske, portugalske skupine itd. Iz Ogrske jih je bilo jako veliko.
Med 'češkimi skupinami je bil tudi Orel, ki ima namesto naše rudeče orlovske srajce modro srajco in modre čepice. Razne skupine je občinstvo z veseljem pozdravljalo. MeS slovenskimi skupinami je bil burno pozdravljen Orel, ki je bil v obilnem številu zastopan — načelnik Jeločnik je moral na vse strani odzdravljaiti Dunajčlanom in ¡"tujcem, ki so govorili: To so lepe čete! Kako lepo korakajo!
Po skupinah narodov — z gledalci v špalirju okoli 150.000 ljudi — so , korakali v ožjih vrstah kleriki, redovniki, duhovniki v koretljih, za njimi! pa kanoniki in neinfulirani prelati, okoli 6000 duhovnikov, zia njimi infulirani prellati in škofje, okoli 300, v polnih, krasnih ornatih z infulami. Za temi je prijezdilo cesarsko spremstvo z trobentači, ki so naznanjali prihod dvora, za njimi so prišli krasni galjavo-zovi„ v katerih so se vozili visoki dvorni in držalvni dostojanstveniki, okoli 20 vozov. Nato so se v gala,-vozovih peljali nadškofje in kardinali, okoli 27; na vsaki strani voza so nosili kleriki škofovske palice, Potem je prišel najveličastnejši trenutek. Osem črnih konj ije peljalo krajsen dvorni voz ' v steklu, v katerem sta klečala pred Najsvetejšim v monstranci kar-dinal-legat Van Rossum in kardinal Nagi in zaporedoma z monstranco blagoslavljala množice. Duhovno spremstvo — asistenca — je sledila s kadilom temu vozu.
Ko je prišel voz z Najsvetejšim, je prvikrat pogledalo solnce izza z oblaki zakritega neba). Za Najsvetejšim je pa peljalo osem belcev1 presvitlega cesarja in nadvojvodo Franca Ferdinanda.1 j Ko je Šel voz z Najsvetejšim mimo množic,' so se čuli ihteči kMci: Jezus! Jezus usmili se nas! Ko se je pa peljal cesar s prestolonaslednikom, so narodi začeli že burno pozdravljati v vseh mogočih narodnih klicih — Slovenci so stali tik tira do tri korake in so glasno klicali „Živijo!" Za cesarjevim vozom so še prišli štirje vozovi, ki so jih vozili po šesteri belci. V njih je bilo 12 nadvojvodov; v prvem nadvojvodsklem vozu. je sedel drugi prestolonaslednik, ¡mladi5 Karol Franc Jožef, ki je, kakor cesar in prestolonaslednik, s prijaznim, z mladeniško-ljubkim nasmejhom i pozdravljal množice, zlasti katoliške nemške uniformirane visokošolce, ki so s potegnjenimi sabljami nar zdravi j ali cesarju in nadvojvodom, j Dvorno spremstvo na konjih in peš je zaključilo prekrasno procesijo. Nepozabljiv je bil prizor na trgu ljunakov! Iz tega trga je šla duhovniška procesija s celim dvornim, spremstvom v cerkev sv» Štefana, kjer je bila sv. malša, ki bi bila ob lepem vremenu pri vhodnem balkonu cesarskega grada. Druga procesija se je razpustila in godbe so igraje odkorakale na svoja bivališča.
Procesije se je udeležilo nad 150.000 oseb, število gledalcev pa cenijo na več 100.000 oseb. Pogled na to velikansko množico v raznobojniji, najrazličnejših nošah, na neštete zastave, je bil nepopisen, navdušenje velikansko, požrtvovalnost in vstrajnost ob vremenu, ko je lilo z neba, občudovanja vredna.
Monštranca in voz.
Monštranca, ki je shranjevala najsvetejšo Ev-haristijo, je popplnoma iz zlata. Tehta 4 kg, je vredna 150,000 K. Monštranca je sijajno 'delo zlatar-
ja Franca Halderja na Dunaju. Biseri, ki krasijo monžtranco, so darovi iz Marijinega Celja, kamor se bo tudi monštranca sedaj za večen spomin shranila. Cesar, ki je gledal monštranco, je izrazil svojo popolno zadovoljstvo nad mojstersko umetnino, ravno tako nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zofija.
Voz, ki je nosil Najsvetejše, je po vozu za kronanje najlepši voz iz dvorne kolarnice. Narejen je v Madridu za časa cesarja Karla Vi., torej iz 18. stoletja» Leseni kosi voza so bogato pozlačeni, ravno tako ogrodje. Za procesijo je bila notranjost voza prevlečena z belim zlatim brokatom.
Politični ogled.
—	Ministrski svet je sklenil, da se skličejo delegacije za 24, t, m. na Dunaj. Kedaj se skliče državni zbor, še ni gotovo, vendar pa ne pred 22. oktobrom. V prvi seji bo predložila vlada redni proračun, ki pa gotovo ne bo rešen, ker je za to premalo časa. Že sedaj se očita vladi, da je sama kriva, če se redni proračun ne reši, ker prepozno skliče državni zbor,
—	Ogrska poslanska zbornica se snide dne 17* t. m. Pričakujejo se nemiri, zato je pripravljena že policija, orožništvo in vojaštvo. Pri prvem domobranskem polku se je ustvarila posebna straža, ki bo na^ stopala v zbornici, ako treba, tudi s silo» Poveljeval ji bode stotnik Štefan. Bonger. Straža bo tvorila 220 mož» Enake straže se bodo ustvarile za vsak slučaj tudi pri drugih budimpeštanskih polkih» Na Ogrskem so torej malo drugačne priprave kakor pri nas.
—	Ogrski državni zbor je imel v torek, dne 17. septembra, zopet sejo, ki je bila podobna natanko kakemu pretepu v gostilni. Ko sta vstopila grof Tisa in Lukač v zbornico, je uprizorila opozicija grozen, vrišČ. Ni se slišalo ne otvoritvene besede predsednika, ne glas zvonca. Poslanci manjšine so ropotali in piska-13. Grof Tisa je malo pred 12. uro zapustil sejno dvorano. Ko se je zopet vrnil, je nastal še hujši vriŠč, Seja je bila večkrat prekinjena. Po 4. uri je došlo v dvorano 100 policajev, da odstranijo nemirne poslance iz dvorane. Ko so bili oni poslanci, ki so delali najhujši nemir, pozvani, naj zapuste dvorano, ni hotel nobeden slediti t,emui pozivu. Policijski načelnik Pawiik se je trudil z mirno besedo pripraviti poslance opozicije, da zapuste dvorano. A zastonj! Začela se je borba med policaji in poslanci. Policaj Poljak je med tem odpovedal pokorščino in se ni hotel dotakniti poslancev, da bi jih odvedel iz zbornice* Ob 6. uri so zaželi policaji poslance, ki so vriščali naprej, s silo spravljati iz zbornice. Ob Vil, uri je došlo v dvorano Še več policajev. Načelnik policije je dal povelje: Spravite nemirne poslance s silo iz zbornice. Začel se je pravcati pretep poslancev s policijo. Več poslancev je od razburjenja omedlelo. Po 10 policajev je vleklo enega poslanca iz zbornice. Se-le ob %9. u-ri so policaji odstranili iz dvorane opozicionalne poslance» Edino grofu Aponiju je Tisa dovolil, da sme ostati navzoč pri nadaljni seji. V nadaljnem poteku seje je odobrila veČina postopanje grofa Tisa ter se je sklenilo, izročiti 60 najbolj nemirnih poslancev i-nuitetremu odseku, ki jih bo sodil, ali smejo biti Še navzoči pri nadaljnih sejah. Pozno v noč se je seja zaključila. Opozicija se pripravlja na nove boje z večino,
—	Na Balkanu se še vedno misli na vojskb proti Turčiji» Tudi Črnogorski kralj Nikita se je izjavil, da je razburjenje med balkanskimi narodi veliko. Vendar je tudi to gotovo, da majhne balkanske države ne bodo začele vojske, ako evropske velesile to odločno odklanjajo» Ravno v tem oziru pa igra Anglija čudno vlogo. Dognano je, da njeni agitatorji hujskajo po Balkanu za vojsko» Kaj hoče s tem Anglija doseči, ni jasno, mogoče 'da hoče v odločilnem trenotku nastopiti kot rešiteljica Turčije, proti kateri sedaj hujska sosednje države. Sedaj, ko si je Avstrija s svojim nastopom za zatirane narode v Turčiji pridobila mnogo prijateljev, meri angleška politika na to, da tudi ona ne zaostane. Anglija je stara neprijate-Ijica Avstrije. Dokazano je, da je leta 1848 bilo pa Madžarskem mnogo angleškega denarja za ogrske revolucionarje. Ko se je leta 1882 upirala južna Dalmacija Avstriji, so imele puške in strelivo angleške znamke. In ko smo priklopili Bosno in Hercegovino, je imela Anglija v Srbiji svoje hujskače proti Avstriji ter obetala Srbom za slučaj vojske denar. Sedaj je angleški barantaČ zopet na delu proti nam, seveda z denarjem. V Sredozemskem morju je pregovoril Francosko, da pomnoži svoje brodovje na Balkanu, pa meša Štrene, da Avstrija ne more izpeljati svojih miroljubnih namenov.
—	V Sredozemskem morju se je zgodila velika in važna sprememba. Francoska je pomnožila svoje vojno brodovje za šest novih vojnih ladij. To se je zgodilo v sporazumu z Angleško in Rusijo, ki tvorijo' s Francijo trozvezo, koje ost je naperjena proti naši 'trozvezi Avstrije, Nemčije in Italije. Ker se zadnji čas naše in italijansko brodovje pomnožuje, zato je smatrala nasprotna zveza za potrebno, da tudi število svojih ladij pomnoži. To nalogo je prevzela Francoska. Vsepovsodi se pripravlja Evropa na vojsko, na morju in na suhem. Narodi pa morajo plačevati stroške za oboroževanje, da vzdihujejo.
—	Na Japonskem so sedaj z velikimi žalnimi slovesnostmi pofkopali umrlega mikada. Pri tem se je-zgodilo nekajT za kristjane popolnoma nerazumljive-
ga. Zmagovalec pri Port Arturju, general Nogi in njeglova žena, sta izvršila iz pobožnosti do umrlega mikada, ki je po njihovi veri sedaj prištet med bogove, samoumor. General Nogi si je prerezal vrat, njegova žena si je zasadila nož v prsi v istem trenotku, ko so zagromeli topovi v slovo umrlemu cesarju, Soba, v kateri sta izvršila samoumor, je bila črno za-grajena. Zapustila sta pismo na novega cesarja, v katerem pravita, da hočeta slediti svojemu vladarju.
Razne novice.
Samo eno krono
stane »Slovenski Gospodar« od danes naprej do novega leta.
*	Godovi prihodnjega tedna:
22.	kvaterna nedelja: 17. po Biijk. Mar. D. 7 žal.
23.	poodeljek: Tekla, devica in mučenica.
24.	torek: Marija Devica, rešiteljica jetnikov.
25.	sreda: Kleofa, spozn.
26.	četrtek: Ciprijan in Justina, muč.
27.	petek: Kozma in Damijan.
28.	sobota: Vaclav, kralj; Marcijal, muč.
Duhovniška vest. Kaikor poroča „Sloveneo", dobi župnijo Sv. Peter pod Sv- gorami tamošnji pro-vizor č. g. Ivan Lah.
*	Spremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: začasna asistenta Ivan Klega iz Rimskih toplic v Franzensfeste, in Ivan Sabatin iz Laškega trga v Rimske toplice; revident Franc Birnstingl iz Kuf-steina v Slovensko Bistrico,
*	Cerkvene dekanijske Slomšekove slavnosti. V četrtek, dne 26. t. m., se bodo vršile za vsako de-kanijo cerkvene Slomšekove slaivnosti po naši škoii-ji-i
*	Umrla je v Gradcu pred nekaj dnevi gospa Betty Ploj, vdova po odvetniku dr. Jakobu Ploj v Ptuju., Ranjka je bila blagega in plemenitega srca ter je v Ptuju preskrbela za marsikaterega ubogega slovenskega dijaka. Svoje otroke je vzgojila vse narodno. Svetila ji večna luč!
18 novih naročnikov nam je poslal vrli vuze-niški kaplan Č, g. Umek. Slava mu! Ce je na jezikovni meji mogoč tak krasen; uspeh pri nabiranju novih naročnikov, bi bili Še večji uspehi mogoči v marsikateri drugi spodnještajerski župniji,
*	Med ljudstvo! Častno je bila zastopana naša laviantinska vladikovina. na veličastnih prireditvah dunajskega mednarodnega evhar i stičnega shoda, Plar men navdušenja, ki je vzplamtel na Dunaju za sveto stvar, naj se razširi po shodu tudi po naši domovini. Našemu ljudstvu se naj pove, kako veliko je Število onih odličnih in učenih mož, ki se je udeležilo dunajskih slavnosti; Čeravno je „Narodni List" letos spomladi imenoval evharistični shod „anarh'isten kongres". Dunajski shod je pokaz-al jasno, da je katoliška cerkev nepremagljiva in da je niti peklenska, niti liberalna vrata ne bodo premagala.
*	Za vzgojo mladine. Pred evharističnim shodom je zboroval na Dunaju prvi mednarodni shod za krščansko vzgojo mladine. Udeležilo se ga je tudi več slovenskih katehetov in učiteljev. Navzoči so bili mnogi odlični učenjaki in prijatelji mladine, Sliod so brzojavno pozdravili sv. Oče in prestolonaslednik Franc Ferdinand s pismom., v katerem je izrekel željo, da bi se vzgojilo v Avstriji katoliško, domoljubno učitelj-stvo. Lepo je pozdravil shod tudi naučni mipister Hussarek. Imenom katoliških slovenskih učiteljev je govoril naduČitelj Štrukelj iz Kranjske. Poročevalec o svetovni organizaciji katoliškega učiteljstva, Willmann, je naglašal, da je v tej organizaciji združeniji že 70,000 učiteljev.
*	Nemško štajersko učiteljstvo je imelo pretekli teden stanovsko zborovanje v Gradcu, na katerem so sklenili: „„Ker je za zvišanje učiteljskih plač potrebno, da deluje deželni zbor, zato pričakujejo nemški učitelji in učiteljice od vseli poslancev, da bodo šli nemudoma na delo . . ." Nemški učitelji so prijazni gospodje, ker vabijo paše poslance tako dostojno na delo za višje plače.
*	Ljubljanski svobodomisleci kandidirajo za nadomestne volitve v Ljubljani za deželni zbor prejšnja poslanca profesorja Jožefa Reisner in tržnega nadzornika Adolfa Ribnikar. Volitev se vrši dne 24. septembra.	i I !
*	Proti krščanski vzgoji , tro:< se izražajo liberalni listi in v učiteljski tiskarni izhajajoči list „Dan" napada ravnateljna ljubljanske gimnazije, dr. Požarja, ker se je udeležil shoda za krščansko vzgojo na Dunaju. Tega shoda so se udeležili najslavnejši vzgojeslovci, vse se je zanimalo za njihove besede, le glasilo slov, liberalnega učiteljstva se seveda norčuje,
*	Ali ste že kupili srečke „Slov. Straže"? Posamezna srečka stane 1 K in se dobi pri podružnicah „Slov, Straže" ter tobačnih traiikah in drugih trgovinah. Vrednost glavnega (dobitka je 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20.000 K.
*	Nad 600 Tirolcev, oblečenih y slikovite narodne noše, se je vračalo v ponedeljek, dne 16. t. m. ponoči po južni železnici čez Maribor z evjiaristične-ga shoda na Tirolsko domov. Na kolodvoru so imeli skupno večerjo. Vsi so bili veseli in so pripovedovali radovednim Mariboržanom o lepem poteku evharistič-nega shoda. Krepke in čile Tirolce v bujnih raznovrstnih narodnih nošah je množica ljudstva, ki se je zbrala na kolodvoru, radi njih vzornega, a veselega obnašanja občudovala. Tirolci so imeli seboj tudi pu-
ške, kose, cepce in raznovrstno drugo orodje. Pred odhodom vlaka je njih godba zaigrala Andrej Hofer-jevo bojno pesem.
*	Pri francoskih manevrih so vojaki modre armade vjeli poveljnika sovražne rdeče armade, generala Mariona, Zrakoplovci so ga izvohali ter naznanili svoji armadi, kje se nahaja. Kavalerija je prevzela nalogo, da ga vjame, kar se ji je z drznim naskokom posrečilo. General je bil tako vtopljen v proučevanje zemljevida, da ni niti opazil, kaka nesreča ga je dohitela. Sedaj se mu ves svet smeji.
Osrednja zadruga v Mariboru je pridobila češko zadrugo mesarjev, ki bo, Če bo zadovoljna s prvo pošiljatvo, stalno kupovala pri nas pitane vole. Člani Osrednje zadruge, zglasite se!
*	Gradec. V ponedeljek", dne 9>. t. m„ se je tukaj v nemškem Gradcu ustanovila skupina Jugoslovanske strokovne; zveze. Pristopilo je takoj do 30 članov in Članic, Govorila sta gg, drž. poslanec Jože! Gostinčar in doktor Ogrizek, za kar jima bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala.
Vsem gg. predavateljem, društvenim govornikom in govornikom na političnih shodih na Slovenskem! Prosimo Vas, da odslej na vsakem predavanju, toa vsakem shodu omenite velike loterije „Slovenske Straže" in priporočite nakup srečk.
Igre ▼ Slomšekovo proslavo „Veseli god" je le Se malo iztisov na razpolago. Izobraževalna društva naj igro nujno naroče pri „Slovenski Straži". Vseh sedem vlog velja samo 2 K 80 vin. Vsako izobraževalno društvo, vsaka podružnica naj bi predstavljala to igro. Vsa naročila prosimo izvršiti prihodnji teden, ker pozneje z iztisi ne bo mogoče več postreči!
„Slov. Straža" ima svojo letošnjo glavno skupščino dne 13. oktobra 1912 v Narodnem domu v Mariboru. Opozaijamo društva, da isti dan ne prirejajo veselic!
Mariborski okraj.
m Maribor. V torek, dne 17. septembra t. 1., neposredno po vrnitvi od dunajskega evharističnega shoda, je našega prevzvišenega Nadpastirja obiskal Churski škof dr. Jurij Schmid pl.. Griineck ter izrazil željo po naših sinodalpih knjigah, ker .namerava v kratkem praznovati škofijsko sinodo za svojo vladi-kovino, obsegajočo švicarske okraje Graubiinde.n, Schwyz, Ziirich, Uri, Untervvalden in Glarus ter kneževino Lichtenstein; takovšnega zborovanja tam ni bilo že sto in sto let. Spremljal ga je duhovni svetovalec Viljem Moser, ravnatelj Škofijske pisarne v Mo-gunciji.
m Maribor. Kakor običajno, jo imela mariborska podružnica Slovenske Straže pretečeni ponedeljek svoj običajni družinski večer. Stražarje je „počastil" ta večer s svojim obiskom tudi velik liberalec pred Bogom in ljudmi, učitelj ip šolski vodja Ignacij Skrbinšek iz Planice pri Framu. Ne vemo pravzar prav, kiaj je pripeljalo tega prijatelja sladke vinske kapljice, da se je vsedel nepovabljen med „črne klerikalce". V nadi, da izpreobrae s svojimi vzvišenimi nazori kakega Stražarja v liberalca ali slogaša, je ta gospod začel našim gostom prednašati približno ta-la govor: „Vaše Časopisje laže, naša „Sloga" in „Narodni List" sta polna resnice, vi („klerikalci") la-žete in farbateljudi, slovenskokmečko ljudstvo n i m a ne trohice vere; verne se kažejo ljudje na deželi, posebno kmetje, le radi tega, ker sili župnik v ljudi z vero, rožni venec se nikjer ne moli, sploh se ljudstvo za vero nič ne zmeni, V njegovem kraju, ki ga on osrečuje, berejo ljudje večinoma liberalne liste „Slogo" in „Narodni List". „Klerikalna" stranka nima pri ljudstvu nobenega zaupanja in bo Čez par let popolnoma propadla. Za župnikove čenče se ne zmeni ne on, ne župljani, ,.,Slovenskega Gospodarja" nihče ne bere, čeravno ga župnik plačuje; on, učeni g. Skrbinšek, bere „Slogo", ,,Narodni List" in „Štajerca", katerega si kupi, ko pride v mesto" (junaško ga je potegnil mož iz žepa). Tako in e-nako je prednašai svoj govor liberalni učitelj. Žalosten, da mu ti nesrečni „klerikalci" nočejo verjeti, razjarjen, da si mu upajo še „klerikalci" krepko odgovarjati, jo je skoro brez slovesa popihai v temno noč. Ako se ne bi bili zgovornemu mozu poznali znaki zavžitega alkohola, bi bili Stražarji z vsiljivim liberalcem drugače postopali. Nastop tega učitelja nam zopet spričujje, da naše ljudstvo res ne more imeti spoštovanja do liberalnih učiteljev, ki si upajo naš verni kmečki rod javno tako sramotiti kot največje nevera, eže* sovražnike duhovnikov iji katoliške stranke. Ce bi g, Skrbinšek one nauke, ki jih je razlagal dne 16. septembra v Mariboru, tolmačil kmetom v^Framu in na Planici, je težko, če bi tako po ceni opravil. Vi, verni slovenski kmetje, zapomnite si, kako govori o vas liberalpi učitelj.
m Kamnica. NaduČitelj Hofbauer, ki se je pri letošnjih občinskih volitvah tako hudo razburil in je šel začasno pa dopust med šolskim letom, se je zdaj v počitnicah vrnil in marljivo opravlja županske občinske posle. — Naši vinogradniki pravijo, da bi bilo silno želeti, da bi tisti solnčni ^arki, ki so spomladi tako močno sijali na občinske glasovnice, da je vsled njih toplote izginila barva občinskega pečata, omehčali i p osladili grozdje v vinogradih. Pa ne vemo, če bo kaj,
m Gor. Sv. Kungota. Razglas c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega z dne 30, julija 1912 o letošnjih vojaških naborih v mariborskem političnem okraju je na občinski deski na stari šoli še nabit tako, kakor je bilo opisano v zadnji Številki, namreč samo
v nemškem jeziku. Slovensko besedilo razglasa je še nazaj zagrnjeno in za občane zakrito; naslov in znar Čaj okrajnega glavarja, gospoda c. kr. namestniške-ga svetnika \Veiss-a, je Še prelomljen, njega ime kot podpis pa Še s črevljarskim žrebljem prebodeno. Pač pa je nad ravno tem razglasom na ravno tej občinski deski od zadnje nedelje naprej nabit razglas ravno istega c, kr. (okrajnega glavarstva mariborskega z dne 1, septembra 1912 o zglaševalni dolžnosti Črno-vojnih zavezancev tako, da slovensko besedilo razglasa ni noter zagrnjeno in zakrito, ampak, kakor je to v slovenskem kraju edino pravilno, je slovenski razglas lepo razvidno nabit.
m Sp. Gasteraj. Dne 12. in 13, t. m so se v naši občini vršile občinske volitve, Volilna borba med slovensko kmečko in liberalno-nem&kutarsko stranko je bila, kakršne Gasterajčani še ne pomnimo. Sila je bila taka, da so celo gospod župan Kosser, kot predsednik volilne komisije, morali zunaj loviti volilce in jim ponujati druge glasovnice. Občina Šteje skupno 83 volilcev. Radi taJko „ogromnega" Števila je bilo potrebno, da so gospod župan razpisali za dva dni občinske volitve. Pa vse ni nič pomagalo, v drugem razredu smo popolnoma zmagali, v tretjem smo dobili e-nega odbornika. Da smo dva izgubili, je krivda nekaterih strahopetnežev, ki. so se v zadnjem hipu poskrili v mišje luknje, nekateri pa slo prodali svoje prepričanje za frakelc žganja. Volitev prvega razreda pa je zaključen,a, ker se je volilna komisija med seboj sprla in ker se je županski stolec že potapljal, so gospod župan v skrajni sili volitev prvega razreda zaključili.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Da naši ljudje vidijo, kaj se da vse mogoče in nemogoče s par. ID. popraviti, prinašamo ta-le popravek, ki ga samo radi vzgleda nismo pokopali v uredniškem košu. —Sklicujoč se na par. 19. tiskovnega zakona prosimo, da objavite glede dopisa v 33, številki „.Slovenskega Gospodarja" z naslovom: ,„Sv,. Benedikt v Slov. gor." na istem mestu v eni prihodnjih Številk tega lista sledeče: Ni res, da „Mi bi še zaj za liidsku decu mogli plačevati, da bi nah lehku guspoude Špilali, pa se svoje nimamo s čim ublejčti", — res pa je, da mi za pikako „liidsku decu" ne plačujemo, — Ni res, da „NaduČitelj pre Če, da bi mogla naš,a gmajna bedenič-ka še za jeguvega študenta plačevati. Sest rajniš pre na mejsenc", — res pa je, da gospod naduČitelj tega noče in da še ni niti vinarja za „jeguvega študenta" zahteval ali prosil. Občinski urad sv, Benedikt 7.1X. 1912. Jakob Vakaj, župan, — Ne res, da „Ci pa nima gej sin zeti, pa ga naj s Šoule viin zeme riu ga ta da, gej de ga lehku stalu", — res pa je, da imam „gej sin zeti" in mi ni treba „ga s šloule viin zeti". — Ni res, da „,Zatou bi te bili dobri sluvenski pejnezi, da bi nah lehku svoju posilinemštvo po bedeničkem piir_ gi uddava", — res pa je, da ne potrebujem nikacih .„sluvenskih pejnezov" in da moj sin nikacega posili-nemštva po „bedeničkem piirgi" ne „uddava". — Ni res, da „Pre že tak' neče več znati sluvenski", res pa je, da moj sin hoče in mora znati „sluvenski". — Blenk, naduČitelj.
m Fram. V zadnji številki ptujskega „Štajerca" se nek dopisnik zopet jezi nad našim gospodom župnikom ter kaže s tem svojo štajerčijansko vzgojo. Pri tem se močno poteguje za kovača Koreša, ki jo je pred nekaj meseci primalial sem s trebuhom za kruhom. Ta človek bi že rad imel nejco oblast nad nami, pa tega se nam tukaj v Framu ni treba bati. Za svojo pritožbo na milostljivega gospoda knezo-Škofa je menda dobil od „Štajerca" leseno medaljo. Zavoljo njega se še menda FramČani ne bomo štajev-čijancev ustrašili,
m Slov. Bistrica. Luterski pastor Mahnert se je mudil zadnjo nedeljo tudi v našem mestecu, kjer je imel v rotovižu svojo službo božjo. Naš občinski zastop obstoji dosedaj Še iz samih katoličanov, torej se čudimo, da se protestantovskemu pastorju tako rado-voljno dopušča služba božja v rotovžu. Je-li mar njegova pridiga mestu v kakšno korist? Ali pa nagiba naše mestne očete prav posebno prijateljstvo do luter-ske vere ? Kmetje, ali ne vidite, kakšni so ti vaši prijatelji? Po eni strani se hlinijo vam in vas vabijo v svoje hiše, po drugi strani pa se prijateljijo z ljudmi, ki vam hočejo vzeti sveto vero.
m Slov. Bistrica. Nemška šola je začela zopet s poukom. Ker še ni nemške mladeži dovolj, prignali so tudi mnogo slovenskih otrok v svojo mučilnico. Mnogo slovenskih starišev se je dalo zopet premotiti z izmišljotino, da so vsi v mestni občini rojeni otroci všolani v nemško Šolo. iTo pa nikakor ni res. Ko so pred par leti SlovenjebistriČani sezidali nemško šolo, tedaj smo v resnici naredili ž njimi pogodbo, da je treba mestni občini za okoliško šolo prispevati le tedaj, če bo obiskovalo vsaj 40 otrok iz mestne občine okoliško Šolo, vsakemu pa se da na prosto, kjam da svojega otroka. Torej so otroci iz mestne občine všolani ravno tako y okoliško kakor v nemško šolo, in je le od starišev zavisno, kam jih vpišejo. Nekateri slovenski stariši pa se dajo prera-di premotiti. Da še dalje gre njih radovedna nezavednost., Za primer le eden slučaj! Lansko pomlad nam je pobrala smrt med drugimi tudi vrlega in za^ vodnega Slovenca. Kot zaveden mož Še tudi na smrtni postelji ni pozabil svojega materinega jezika. Zapustil je dva mala otroka, Par trenotkov pred smrtjo pa je še enkrat naročal svoji ženi, ki je tudi slovenskega pokolenja, naj mu izpolni vsaj eno željo, naj vzgoji njegova otroka v narodnem duhu, naj ju da, ko odrasteta, v slovensko šolo. Gospa mu je obe smrtni postelji to obljubila, a storila je drugače. U-mrlemu soprogu je postavila nemški nagrobni spome-
nik in mu za slovo Se spačila pošteno slovensko ime, Svojega starejšega otroka pa je proti volji umirajočega očeta dala zapisati v nemško Šolo.
m Slov. Bistrica. Od velike SlomŠekove slavnosti dne 25. ajvgusta se je poslalo Slovenski Straži 75 K kot čisti dobiček,
m Crešnjevec. Požar. Zgorelo je pri cerkvi gospodarsko poslopje Gregorja Koren in Jožefa Frešer. Ce bi bil veter, bi bila lahko zgorela vsa črešnjev-Ška vas.
m Sv. Magdalena pri Mariboru. Prihodnji sestanek „Slovenske 8traže" za Sv. Magdaleno se vrši v nedeljo dne 22. septembra popoldne po večernicah v društveni sobi Tržaška cesta 15. Slovenci, pridite v obilnem številu!
m Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnja podružnica „Slov. Straže" priredi v nedeljo, dne 22. septembra 1912 t'0 sv. maši v bralni sobi v župnišču svoj letošnji redni občni zbor. Razun običajnega odborovega poročila in volitve novega odbora je na dnevnem redu tudi važen in zanimiv podučen govor. K prav mnog .številni udeležbi najuljudneje va-bitoo vse člane in sploh vse narodno zavedne Križevčane.
m Ruška koča. Za veselico, ki se je priredila porodom blagoslavljala in otvoritve „Planinke", se je trudilo in veliko žrtvovalo mnogo gospa in gospodičen iz Ruš, Smolnik«, Lobnice in Maribora, za kar izrekamo prisrčno zahvalo. Poiebno pa se še zahraljujemo gospej Julčki Sernčevi, veleč. g. dr. Medvedu, ki se je pripeljal naravnost iz Dunaja ter šel k Sv. Arehu maševat in blagoslavljat „Planinko" gg. pevcem ter delavnemu in za planinstvo tako vnetemu g. Bruno Roterju.
Podravska podružnica S P. D. m Sv. Benedikt v Slev. g«r. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu priredi v nedeljo dne 22. septembra t. 1. po večernicah v šolsk h prostorih 81omšekovo slavnost s petjem, tambu-ranjem in igre. V slučaju zelo slabega vremena se slavnost preloži na prihodnjo nedeljo.
m Sv. Martin pod Vurbergoin. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 22. t. m. igro: „Trije tički". Na vsporedu še govor in petje. Vstopnina: stojišče 30 vin Začetek ob pol 4. uri popoldne
m Hsče. V nedeljo, dne 22. septembra po večernicah bo zborovanje Orla in Mladeniške zveze. Nazadnje bo volitev novepa predsednika Orla. Mladeniči in možje pridite v obilnem številu. Ob enem bo zanimiv govor in poučno predavanje o Dunaja in svetovnem evha-rističnem shodu. Na zdar!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Radi zadnjega 'dolgotrajnega 'deževja je začel krompir, ki je še večinoma v zemlji, hudo gniti. Gnije tudi boljše grozdje po haloških in slove-njegoriških vinogradih. Koruza je še skoraj popolnoma zelena, ajdo pa bo menda vzela zgodnja slana, ker je še celo negodna. — Med Mariborom in Ptujem na desnem bregu namerava neka, družba bogatašev napraviti veliko elektrarno. Električna sila, ki bi se dobila na ta način, bi gonila železniške vlake na progi Maribor—Celovec. Tovarniško poslopje bi stalo nekje blizu vasi Dogoše nad Št. Janžem. Naredil se bode niže Pobrežja pod Mariborom globok prekop-vo-dotok čez Dravsko polje. Iztekal bi se ta. vodotok malo nad Ptujem zopet v Dravo, Kmetom pa naprava gotovo ne bo koristila, ker se nam bo odvzelo najlepše kose našega polja, prerezanih' bo pa tudi zelo mno- , go potrebnih pešr in kolovoznih potov.
p Št. Janž na Dravskem polju. Dne 11. t. m.; je umrla tukajšnja posestnica, povsod priljubljena G. Solar, p. d. Repička. N. v. m. p.! - Dne 16. t. m. pa se je poročil vrl mladenič Alojzij Solar z mladenko Marijo Lemeš iz Dogoš, Bilo srečno!
p Vurberg. Dne 8. t. m. smo pri nas veličastno obhajali god rojstva Marijinega. Velika procesija je prišla iz ptujske župnije, Prišli so tudi Orli iz Ptuja ter so bili navzoči pri sv. maši, po večernicah pa so na prostem telovadili. Ljudstva se je zbralo veliko in ga je nastop Orlov kar očaral. Res veselo
je bilo.	,
p Trnovska vas. Županom naše občine je bil v drugič izvoljen g. Jakob Cuček, vrl pristaš K. Z.
p Muretinci niže Ptuja. Imeli smo dne 30. avgusta t. 1. občinske volitve. Sanjati se je začelo nekemu štajerčijancu, da bi tudi on lahko postal župan. Siromak pa niti v odbor ni prišel. Sedaj je vložil re-kurz. Radovedni smo, ali bo sedaj c. kr. namestmja volilcem zaukazala, da bi morali njega voliti. Jožko, Jožko, grozdje je še prekislo. Ako hočeš, da ti bodo volilci bolj zaupali, tedaj moraš dajati lepše vzglede.
p Ormož. Ena najstarejših posojilnic na Spod. Štajerskem je Ormožka posojilnica v Ormožu. Skozi vsa leta njenega poslovanja je vedno točno in uljud-no ustrezala svojim članom in tako rešila marsikaterega posestnika gospodarskega propada. Podpirala je vedno z lepimi letnimi prispevki naša narodno-gospodarska društva; tudi dijakom je bila vedno najboljša dobrotnica. Tako si je pridobila posojilnica v celem ormoškem okraju splošno zaupanje in je postala močna postojanka v spodpještajerskem zadružništvu, Njen dosmrtni načelnik je bil bivši notar v Ormožu, dr. Ivan, Geršak, katerega je začetkom leta, 1911 pokosila smrt. In glej! Vsi naši narodni nasprotniki so zbobnali v svet: sedaj, ko ni več dr. Geršaka, se bo naš, nekdaj najmočnejši denarni zavod, kar hipoma razrušil, in nemškutarji so Že z veseljem pričakovali propada, zlasti ptujski, lažnjivi „Stajerc", je vedel največje lažnjive stvari o raznih izgubah in o propadu posojilnice povedati. A vse to podlo hujskanje ni nič pomagalo. Naši zavedni kmetje se tega nepoštenega hujskanja niso ustrašili, am-pafc oklenili so se posojilnice tem bolj, ker so bili prepričani, da je posojilnica v. dobrih rokah in vsaka izguba izključena. Žalostno dejstvo je pokazala liberalna Zadružna Zveza v Celju, katere revizorji so se vedno o delovanju ormožke posojilnice silno pohvalno izražali, mesto, da bi ji svetovali, kako naj svoje poslovanje uredi, da je s tem ' posojilnico po površni reviziji kar hipoma koncem leta 1910 iz svojega Članstva izključila, ker ni bilo mogoče ustreči njenim zahtevam do 1. oktobra 1910, misleč, to bo naš smrtni udarec» Res čudna liberalna zadružna organizacija! Žalostnega poloma pri Glavni posojilnici
v Ljubljani pa Še takrat ti gospodje zadrugarji iz Celja morda piso videli?? Posojilnica se je nato obrnila do Zadružne Zveze v Ljubljani, ki ji je dajala vedno razne nasvete in pripomogla, da je uredila svoje poslovanje. Obljubila ji je, da jo sprejme kot članico, ko se bodo nedostatkj, kateri so nastali v času, ko je bila posojilnica Članica celjske liberalne Zveze, odpravili. Med tem je bila posojilnica nad eno leto pod nadzorstvom trgovskega sodišča v Mariboru, katero je posojilnico večkrat revidiralo. Zadnja sodna revizija je bila 7. in 8» rožnika t. 1. in je dognala, da so sedaj vsi nedostatki odpravljeni in da si je pridobila posojilnica v zadostni meri zopet nekdanje zaupanje nazaj. Nato je sprejelo našo posojilnico v svoje Članstvo najmočnejše denarno središče na Jugoslovanskem, Zadružna Zveza v Ljubljani» Torej kmetje, sedaj vidite, da je naša Ormožka posojilnica v najlepšem redu in da varno posluje. Zaupajte ji zopet svoj prihranjeni denar in se je vedno poslužujte. Vodijo jo samo odlični kmetje iz ormožkega okraja, kakor: Tomaž Korpar iz Oslušovec, načelnik; Anton Meško, deželni poslanec in župan v Lahoncih, podnačelnik,; odborniki: Martin Ivanuša iz Huma, Valentin Erhar-tiČ iz Oslušovec, Martin Ivanuša iz Franjkovc, Stanislav Dogša iz Grab ter Franc HanželiČ iz Harde-ka, Posojilnica je v upravnem letu 1911 kljub vsem zaprekam in. splošni denarni krizi zadovoljno napredovala. Denarnega prometa je imela koncem leta 1911 1 milijon 31 tisoč 212 K 89 vin. Bilanca je izkazala Čistega dobička 1,946 K 96 vin,, kateri se je ves pri-dejal rezervnemu zakladu, tako, da znaša isti koncem leta 1911 26,385 K 23 vin,. Uradni dnevi se strogo upoštevajo. Izplačila in vplačila se vrše le vsako sredo in soboto dopoldne od 8» do 12, ure. Pojasnila se pa dajejo vsaki dan dopoldne in popoldne, izvzem-ši praznik« in nedelje. Vložnik lahko postane vsak, ki vloži najmanj 1 K. Hranilne vloge se obrestujejo po 5f% od dne vloge do dne dviga. Obresti se pripišejo vsako leto 1. januarja h kapitalu. Posojila se dajejo le zadružnikom na vknjižbo ali pa osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin,.
p Središče. Že večkrat smo povdarjali, da so v Središču dobri ljudje, prave liberalce lahko prešteješ na prste. In ta maloštevilna družba hoče s strahovlado obdržati liberalni značaj trga in tako na zunaj kazati, da je Središče liberalna trdnjava, kar je pa debela laž. Da je tako, dokazuje letošnja zbirca 6. g. kaplana, ki pravzaprav ni bila zbirca, ampak preskušnja Središča, ali je liberalna ali ni. Liberalci so namreč celo leto oponašali g, kaplanu lansko zbirco in grozili, da letos kaplan zbiroe ne dobi. Zadnji čas se je sešel občinski odbor k seji, kjer je sklepal o kaplanovi zbirci, dan pred napovedano zbirco je pa občinski sluga potom bobna razglasil po Središču, da si občinski odbor Šteje v dolžnost, opozoriti občane, da kaplanu zbirce ni treba dati, ker si sicer kaplan pridobi stalno (servitutno) pravico do zbirce, katero se bo moralo izplačevati. Neresnica in hujskanje! Gospod župan, ali verujete sami sebi, da se bo letos „servitutna pravica" pridobila, ako se stoletja ni ? Namen je prozoren! Toda. boben je imel slab uspeh': le samo trije gospodarji so namreč zbirco odklonili, 12 gospodarjev, oziroma gg. liberalcev, pa g. kaplan ni obiskal, tako torej 15 gospodarjev zbirce ni dalo. Zanimivo je, da je tudi 5 občinskih odbornikov dalo zbirco. V tem se zrcali liberalna trdnjava. Up in želja liberalcev, da kaplan zbirce ne bi dobil, in s tem dobil nezaupnico ljudstva, se je izjalovila. Liberalci so pa zamašili sami sebi usta in zavezali jezike, da ne morejo več o zbirci govoriti in jo oponašati; zakaj ljudstvo, ki ni liberalno, je dalo g. kaplanu zbirco prostovoljno z dobro voljo proti volji liberalcev in s tem odobrilo njegovo delovanje in mu izkazalo zaupnico, za kar so temeljito poskrbeli liberalci sami; sebi pa nategnili za par centimetrov nosove, Občinski odbor si naj pa Šteje v dolžnost, da, skrbi za to, da še tako kmalu ne pridejo občinske do-klaidie, ki so baje že blizu, ker to bi občane mnogo huje zadelo kakor kaplanov „servitut".
p Središče. Našemu Orlu so darovali vlČ. g. bisernomašnik M» Sinko 50 K. Prisrčna hvala!
Zetale. Na praznik Rojstva Marijinega se je pri Mariji Tolažnici vršil krasen dekliški shod v proslavo jubileja Slomšekovega. Prihitele so mladenke od Sv, Trojice, iz Stoperc, Rogatca, Sv. Križa, in od drugod. Najprej so domači vlč. g. župnik blagoslovili kaj lepi zastavi mladeniške in. dekliške Marijine družbe, nato je sledila pridiga Č. g. kaplana Krajn-ca o pomenu zastav in sv. maša. Od' —/43. ure se je vršilo na prostoru pri cerkvi veliko dekliško zborovanje, ki se ga je mnogobrojno udeležilo tudi domače ljudstvo. Vodil ga je župnik Gomilšek. Pozdravne besede so govorile Neža Jus (Zetale), Ana Gorup (Sto-perce) in Jera Kureš (Sv. Trojica). Neža Jus (Žetale) je deklamovaia „Pozdrav mladenkiam Marijinih' družb". Slavnostni govornik župnik Gomilšek je proslavljal Šlomšekovo verno, rodoljubno, pravično in veselo srce. Marija Krivec (Zetale) je deklamovaia pesem: A. M, Slomšeku, in Neža Mešiček (Sv. Peter na Medvedovem selu): Slava Slomšeku! Helena Vo-grinc (Zetale) je govorila o pOmenu dobre matere. Mar. Straus (Žetale), je /deklamovaia Šlomšekovo: Žalostno pesem; Neža Mešiček (Sv. Peter na Medvedovem selu), pa Šlomšekovo: Pesem neveste Jezusove. Jožefa Hajnšek (Rogatec) je razložila, zakaj smo Slovenci toliko zatirani in kako potrebno je delo pri Slovenski Straži. Nato je nabrala K za Slovensko Stražo. Marija KruŠič (Zdtalie) je 'deklaimovala Šlomšekovo: Pohvala sv. križa. Mar. Kodrič (Žetale) je govorila o pomenu časnikov. Vmes je zapel celi zbor več SlomŠekovih pesmi. Na shodu je vladalo ve-
liko navdušenje. Nato so bile v cerkvi slovesne ve-eernice in pridiga župnika GomilŠeka, po kateri je Šla dolga procesija deklet z obema zastavama v župnijsko cerkev. Cela prireditev je bila lepa proslava Slomšekova, polna naukov za našo mladino, pa tudi za odrasle,
p Rtgatec. Katol. bralno in gospodarsko društvo s sedežem v Rogatcu, obhaja v nedeljo, dne 22. t. m. Šlomšekovo slavnost in ob etern dvajsetletnico svojega obstanka. V ta namen se priredi v Gaberju v gostilni Elizabete Gobec (nekdaj pri Tinču) veselico s pbtjem in igro „Tri sestre". Začetek je ob 3 uri popoldne.
p Ormož Naša Mladeniška in Dekliška zveza priredi v nedeljo dne 22. septembra v Ormožu veliko Šlomšekovo slavnost združeno z igro „Tri sestre" in mnog br-. jno drugo zabavo. Govorit pride g. dr. Hohnjec, dr. Krek in drugi. Ob enem bo ustanovitev Orla ter pridejo ob tej priliki društva oziroma odseki „Orla" iz Maribora, Središča, Ptuja in drugod, ter se vrši tudi telovadba. Pridite od blizu in daleč! Slavnost se vrši popolpne ob 3. uri v gostilni g. Skorčiča.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Preoster in pre-oseben se je zdel liberalcem zadnji dopis v ^Slovenskem Gospodarju" o njihovem plesu. Tako? Vi, liberalci, smete blatiti in sramotiti naše voditelje, mi pa bi morali vas božati in se vam klanjati? Pomnite, s kakršnim orožjem nam posojujete, s takim vam bomo vsak čas vračevali. Vi ste začeli grditi naše voditelje po „Narodnem Listu" in „Štajercu", ne čudite se torej, če tudi po vaših .„glavah" prileti včasih kak mrzel curek. Zdravniki pravijo, da je to včasih dobro. Mi nismo načeli, a dolžni vam tudi radi ne bi nič ostali. Tudi ne mislite, da res nikdo drugi v vsej župniji ne zna sestaviti kakega dopisa, kakor gosp. kaplan. Saj veste, da zmoremo med drugimi celo tak.e dopisnike kmečkega stanu, katerih spise priobčujejo listi na uvodnem mestu,
1 Mala Nedelja. V 36,. Številki „Narodnega Lista" z dne 5, septembra se neki malonedeljski „na-prejbedak" na vse pretege hvalisa z dobro uspelo veselico z dne 25. avgusta. V resnici pa je b&lo „napredno" učiteljstvo v polni meri zastopano, drugega občinstva pa je bilo bore malo, in to je znamenje, da preveva kmečko ljudstvo katoliški duh\. Nadalje se dopisnik zaganja v „klerikalno propagando" in pravi o neki agitaciji, o kateri pa udom Izobraževalnega društva sploh ni nič znanega. Zakaj bi naj mi sploh proti agitirali, saj lahko s ponosom gledamo nazaj na našo veselico, ker je bila še enkrat tako številno obiskana kot vaša. Tudi je očitna laž, da bi bili stari-Ši svojim otrokom nar očal i j vaša vabila trgati, pač pa je res, da so nekatere („dične gospodične" otrokom, katerih stariši so udje Izobraževalnega društva, zabičavale, da naj prinesejo cvetlic za veselico, in ena izmed njih je bila, celo tako navdušena, da je pripovedovala, da potrebujejo cvetlic za nakit pri sprejemu g, dekana. Pa glejte! Pri prihodu g. dekana ni bilo opaziti nobenega nakita, pač pa so se do-tične cvetlice na dan veselice šopirile na junaških prsih naših liberalcev. Ali ni to zanimivo? Predbaci-va se udom Izobraževalnega društva, da so se na dan veselice v velikem številu mimo vas sprehajali. Ali ni to ponos za nje, ker sami pripoznavate, da jih je bilo veliko Število? Koliko je pač vas? Na prste obeh rok se vas lahko prešteje. Tudi na veselico našega Izobraževalnega društva so nekateri predrzneži brezplačno udrli; dotičniki bodo še menda enkrat naši pristaši. In kar se tiče „hujskačev" na naši strani, vam naravnost povemo, da jih ne boste našli, ker jih soloh ni.
1 Ščavnica. Štejejo nas med obmejne Slovence. Nemci pritiskajo z vso silo na nas. Zlasti so se vrgli na šoli pri Sv, Petru in na Sčavnici, da s pomočjo nekaterih posilinemških učiteljev vzamejo otrokom ljubezen do materinskega jezika. Prav dobro jim služita ravnatelj Eržejak in nadučitelj Spende. Poslednji si prav posebno prizadeva, da bi nas ponemčil. S pomočjo krajnega šolskega sveta, v katerem so dalje Časa naan Slovencem nenaklonjeni možje imeli veČino, se mu je posrečilo, skoro popolnoma doseči svoj namen. Šola je dobila popolnoma nemško lice. Nikjer ne najdemo slovenskega napisa, pač pa mrgoli v III. razredu nemških napisov, katerih gotovo noben otrok ne razume. Šolska izpričevala in druge tiskovine, vse je nemško. Učni jezik je v III,. razredu popolnoma nemški. Pa hvala Bogu, pričakujemo, da se bo tudi pri nas v tem oziru na bolje obrnilo. Letos je prišel namreč slavni Šolski svet v slovenske roke, načelnikom je izvoljen naš vrli veleposestnik g. Martin Roškar, odbornik gornjeradgonske posojilnice. Že kar pri prvi seji se je sklenilo, da se vnaprej uraduje vse slovenski in da se bo načelpik oziral le na slovenske, oziroma dvojezične dopise. Seveda, ta sklep nasprotni stranki ni bil všeč. Najhuje pa so bili prizadeti, ko se je sprejel predlog, da se vpelje v vseh treh razredih slovenski učni jezik. Tedaj so začeli na vse načine spletkariti, misleč, da bodo naše prestrašili, in so takoj odstopili, dva samo na videz, kajti dala sta se zopet lepo voliti in sta na novo priro-mala v šolski svet. Govori se celo, d'a so mislili na ta namen prejšnjo volitev razveljaviti, a njih poskus, ki je bil le manever, se je hudo ponesrečil. Pa miru še le ne dajo. Naenkrat so jo prav modro iztuhtali. Rekli so tudi, da tamkaj službujoči g, katehet nima pravice biti ud krajnega Šolskega sveta in da zavoljo tega ne morejo biti seje veljavne. Gospod načelnik je prosil pojasnila pri okrajnem šolskem svetu in ta mu je odločno odgovoril, da ima g, katehet vso pravico, biti ud Šolskega sveta. To naj o tej zadevi zadostuje za danes, drugo poročamo ob priliki. — Za nas Slovence je napis „Schule Stainzthal" gotovo sramoten. Mi hočemo biti svoji gospodarji in, se pe pustimo ko-
mandirati od prusko-protestantovskega Sulferajna. Vsi tedaj z veseljem pričakujemo, da bomo v kratkem i-meli slovensko šolo, kakor jo imajo pri Sv, Benediktu, Sv, Ani, Negovi in drugih sosednjih občinah. Dokaz, da samonemška Šola ni za naš kraj, je, da iz ponemčevalne Šole izstopivši otroci ne znajo ne nemški ne slovenski. Nemškutarji so pa navadno veliki ba-hači, pa slabi orači.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Smrtna kosa nam je zopet pokosila pridnega fanta 19 let starega Jožefa Fras, želarskega sina iz Rožičkjega vrha. Umrl je, previdep s sv, zakramenti, dne 8. septembra na Marijin dan". Bil je tudi priden Marijin družbenik* Bodi ti žemljica lahka v preranem grobu!
1 Sv. Jurij ob Sčavnici, V nedeljo, dne 8. septembra, je priredilo naše Bralno društvo veselico z dvema gledališkima predstavama. Dekleta so predstavljala igro „Dve materi" v občo zadovoljnost. Tudi fantje so svoje „ZjaČarano pismo" povpljno rešili. Gledališki prostor je bil skoraj poln zabave željnega občinstva*. Med številnimi domačini smo videli naše vrle sosede Kapelčane, Križevčane, Veržejčane, Malo-nedeljčane, Duhovčane in NegovČane. Posebno zaslužijo hvalo vsi igralci, pevci in tamburaši kakor tudi pevovodja g. V,. Kocbek. Hvala tudi tistim gospodom, ki se predstave niso mogli udeležiti, pa so poslali lepo vstopnino. — Bralno društvo že v naprej naznar nja, da se vrši tukaj dne 6,. oktobra Slomšekova slavnost v prid Slovenski Straži, združena z velikim mla-deniškim shodom. Društvo se bo potrudilo, da dobi dobre govornike. Natančni vspored se pravočasno naznani.
1 Gsrnja Radgona. Za Slov. Stražo je daroval g. H. Robinšek eno krono. Bog ga živi!
1 Sv. Križ na Murskem polju. Bralno društvo priredi v nedeljo, 22. sept. t. 1. veliko Slomšekovo slavnost in obhaja ob enem slovesno otvoritev dvorane, ki sta jo posojilnica v Križevcih in Bralno društvo skupno postavila, da služi pouku in zabavi krščanske mladine. Začetek takoj po večernicah. Sedrži po 1 K, stojišča po 40 i in., preplačila se ozirom na stavhene stroške hvaležno sprejemajo. Na vsporedu so govori č. g. Fr. Stuheca in g. Vlad. Pnšenjaka, pesmi, deklamacije in igra „Na smrt obsojeni". Svira slavna šentandraževska godba.
Slovenjgraški okraj.
s Slov. Gradec. V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil gospodarski shod v prostorih posojilnice. Zbralo se je veliko uglednih kmetov. Po pozdravu živino-zdravnika Pirnata povzame besedo živinorejski inštruktor Mauhler iz Maribora. Govornik nam razloži pomen povzdige živinoreje v alpskih deželah. Nato nam Še predava, kakega pomena je za sedianje Čase zadružna vnovčevalnica za živino. Poslušalci so z zanimanjem sledili govorniku. Ko je pristopilo precejšnje število kmetov k Osrednji zadrugi za vnovče-vanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, se je shod zaključil.
s Št. Janž na Vinski gori. Nedelja, dne 15. t. m, je bila za našo faro velevažen, zgodovinski dan; kajti ta dan smo si ustanovili tudi mi prepotrelbno Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Zbralo se je po večernicah blizu 150 ljudi v cerkveni hiši, kjer nam je domači gospod bogoslovec Karol Arlič v prepričevalnem govora pokazal potrebo in obenem razložil pravila Izobraževalnega društva.. Govornik je tako navdušil poslušalce, da je takoj pristopilo 50 udov, in sicer 16 ženskega in 34 moškega spola, kar je za naš kraj jako lepo Število. Vendar jih je Še veliko, ki jih pogrešamo v naših vrstah. Toda trdno upamo, da bo — predno bo minulo leto 1912 — štelo naše društvo nad 100 članov. Na predlog govornika se je potem enoglasno izvolil sledeči odbor: Sedovnik Anton, predsednik; Videmšek Ivan, podpredsednik; Kroflič Marko, tajnik; Videmšek Rafko, tajnikov namestnik; č. g. Gosak Pran jo, blagajniki; Kroflič Jožef, blagajnikov namestnik; Lednik Ivan, knjižničar; Javornik Blaž in RednaJč Janez, pregledovalca računov. Cel odbor nam je porok, da je društvo v pravih rokah, da ne bode „spalo", ampak da bode življenje v njem prav živahno. Naročili smo si takoj 8 izvode „Slovenskega Gospodarja", druge časnike pa, kakor brStraža", „Bogoljub", ,„,NaŠ Dom", Slovenec" itd. bo dal do novega leta blagohotno na razpolago vlč. gosp. žup. nik, in še-le ob novem letu si bodemo naroČili razne liste,. Društvena knjižnica pa se bo otvorila v teku 14 dni; nekoliko knjig že imamo, ki so jih darovali: vlč. gosp. župnik Gosak", gosp. bogoslovec Arlič in Slov. kršČ, soc. zveza v Mariboru. Društvo imamo torej, sed'aj pa le pridno hodite čitat Časnike, ki r-o že na razpolago!
s St. 111 pod Turjakom. Shod, ki je bil sklican v nedeljo, dne 15. t. m. popoldan, se je prav dobro obnesel. Živinorejski inštruktor Mauhler iz Maribora je orisal pomen živinoreje. Kot vzgled je navedel Švico, Kranjsko, Koroško itd. Nato je še najtajično razložil namen, in pomen Osrednje zadruge v Mariboru. Da se kmetje zanimajo za Osrednjo zadrugo za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje, je pokazalo to, d'a je kar tam po shodu pristopilo 8 kmetov k imenovani zadrugi.
s Sv. Martin pri Velenju. V nedeljo, dne 22. septembra ob 3. nri popoldne priredijo Dekliška zveza in telovadni odsek „Orel" igro „Mlinar in njegova hči". Ves čisti dobiček je namenjen za Društveni Dom. Pri tej priliki bode govoril tudi dr. Verstovšek o važnem predmetu. Kmetje iz Zgornje Šaleške doline pridite vsi na veselico!
s Šmartno pri Velenju. V nedeljo, 22. t. m. se vrši po rani maši shod 8. K. Z v Društvenem Domu. Poročal bode poslanec gosp. dr. Verstoviok.
Konjiški okraj.
k' Kebelj. „.Slovenski Gospodar" je dobil v zadnjem Času tukaj več novih naročnikov, tako, da ga
sedaj že prav lepo Število prihaja v našo župnijo. Mnogi so izprevideli in spoznali, da je „Slovenski Gospodar" list, ki je kmetu kakor delavcu zvest in dober, prijatelj. Da bi le kmalu vsi prišli do tega spoznanja in se z vsem srcem oklenili „Slovenskega Gospodarja". Izdajalskega „Štajerca" smo že do dobrega iztrebili iz naše župnije, takoj da sedaj „najbolj razširjen list na Slovenskem", kakor sam piše, prihaja k nam samo v enem iztisu in Še tega bo najbrž jesenska burja odnesla. Tudi vsiljiva „Sloga" se še klati po naših hribih, ki pa dohaja brez naroČila in plačila. Proč ž njo, kajti hinavstva ne potrebujemo! Prijatelji, le pogumno na delo za padaljno razširjanje dobrega Čtiva ip da v kratkem Času očistimo našo gorsko župnijo plevela, to je slabega tiska.
k Žlče. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 29. septembra 1.1. po večernicah (v slučaju, da bi ta dan deževalo, pa naslednjo nedeljo, 6. oktobra) Slomšekovo slavnest s predavanjem, petjem, gledališko predstavo ter z godbo na vrtu gostilničarja Janeza Kline v Draževasi.
Celjski okraj.
c Celje. Pravico javnosti je podelil naučni minister 2razredni trgovski šoli za dekleta v Celju za leta 1911-12, 1912-18 in 1913-14. - Srečke Slovenske Straže se prodajajo v Celju pri trgovcih GoriČar in Leskošek ter trgovcu Antonu Kocuvan. Slovenci v Celju in okolici, segajte pridno po njih. — Zaprisežena sta bila v izredni seji celjskega mestnega občinskega sveta, ki se je vršila dne 12. septembra, zopet izvoljeni župan dr. Henrik pl. Jabornegg ter podžupan lekarnar Maks Rauscher. — Izgnalo je celjsko okrajno glavarstvo nekega Beckenstaterja iz rajha, in nekega Antona Šinkovca, zaradi nedovoljenega nabiranja delavcev za nemške rudnike iz celjskega političnega okraja. — Umrl je vpokojeni poštni nadkontrolor Franc PavliČ v 63. letu starosti. — Umrl je v Celju bivši celjski trgovec Ferdinand Ma-koutz, — Dalje je umrl v Celju zasebnik Friderik Baumgartner v 61. letu starosti. — Premiranje živine se je vršilo pred kratkim vi Celju. Prignane je bilo mnogo živine, posebno iz šentjurske okolice. Prvo darilo za bike, krave in telice je dobila slovenska kmetijska Šola v St, Juriju.. — Zaradi tatvin in pote-puštva je bil pred celjsko poroto obsojen Jakob Bu-kovnik na 2 leti ječe. Ravno zaradi istega čina se je imel zagovarjati že 21krat predkaznovani nevaren tat Andrej PavliČ iz Sela pri Vranskem, Tudi tega je obsodilo sodišče na 2 leti ričeta. Nadalje se je imel zaradi uboja zagovarjati pred porotniki neki Martin Kink, ki je ubil v Presladolu Franca MešiČeka. Obsojen je bil na 16 mesecev težke ječe.. Zaradi uboja se je imel še zagovarjati tudi rudar Anton Korošec iz Radniške vasi pri Konjicah. Korošec je nekega rudarja tako pretepel, da je isti vsled poškodb umrl. Dobil je za svoje dejanje dve leti težke ječe. Kot zadnji slučaj jesenskega zasedanja je bil na vrsti požig. Na zatožni klopi so sedeli Alojz, Jožef, Elizabeta, Marija in Antonija BezenŠek iz Prelog pri Konjicah. Obtoženi sio bili požiga in goljufijei BezenŠekova poslopja so večkrat zgorela in BezenŠek je vsled požarov dobil od zavarovalnic izplačane precejšnje svo-te zavarovalnin. Pri zadnjem požaru, ki je bil meseca maja ;t. 1., pa so prišli požigom na sled, Jože BezenŠek je obstal, da je sam požigal, zato, da je prišel v posest zavarovalnine. Jožefa Bezenšeka je sodni dvor vsled krivdoreka porotnikov oblsodil na 7 let težke ječe, druge štiri obtožence pa je oprostil, — Čebelarska razstava Slovenskega Čebelarskega društva za Spodnji Stajer je bila otvorjena v nedeljo ob 9. uri dopoldne na Lanovžu pri Ceiju. Razstava nam je kazala različne zanimivosti iz Čebelarstva. Razstavljeni so bili razni panji s čebelami, steklenice z medom, satovje, umetno satovje, likeri, čebelarsko orodje itd. Čebelarske izdelke so razstavili razni priznani čebelarji od blizu in daleč. Razstava je bila zelo lepo urejena in prostor ozaljšan z zelenjem. Bila je vse dni zelo dobro obiskovana.
c Hmelj. Promet s hmeljem je bil na zatečkem trgu tudi ta teden dokaj živahen. Vsak dan se je prodalo od 600—800 bal hmelja. Cena se ni izpremenila, a se pričakuje, da bo radi došlega lepega blaga zopet pridobila. Kot kupci so došli zopet mnogi izven-avstrijski trgovci in pivovarnarji; prišlo pa je tudi mnogo domaČih odjemalcev. Najbolje se je povpraševalo za srednjim hmeljem, pa tudi za slabejšimi vrstami; za boljšim hmeljem pa je bilo malo povpraševanja, Cene so bile na žatečkem trgu sledeče: slab hmelj 115-120 K, srednji 120-130, srednjedober 120 do 136 in 140—150 K za najboljši hmelj za 50 kg. — Trganje hmelja je sedaj že povsod popolnoma končano. Kakovost hmelja je dobra. Le male množine hmelja. ki se je spravljal ob deževnem vremenu, so postale plesnive. Nakupovanje hmelja na deželi gre brez zadržka ročno naprej. Mnoge pivovarne, kakor tudi zastopniki domaČih iri tujih hmeljarskih prekup-cev pokupijo vsak dan velike množine hmelja, V mnogih krajih je hmelj že popolnoma pokupljen. Splošno se opazuje, da hmeljarji ne hitijo več tako s prodajo hmelja, ker upajo Se na višje cene. Največ hmelja se je prodalo na deželi po sledečih cenah: srednje vrste 120-130 K, prima do 144 K, graščinski hmelj celo 148 K, hmelj malih zalog pa se je dobil celo za 100—110 K 50 kg. Kljub dobri letini se bo v kratkem Času hmelj v žatečkem ozemlju popolnoma razprodal. — Tujega hmelja je na žatečkem trgu le zelo malo, tudi cene niso za istega posebno visoke. Plačuje se izvenSeŠki hmelj po 110 do 125 K.
c Dramlje. Zlati mir si želi veČina lare. Zdeti se hoče, da ga skoraj doživimo. ¡On, ld ga s proti-versko politiko najhuje kali, Že čez 10 let, je pred
mesecem dni ponudil v „Narodnem Listu" navidezno spravljivo roko z besedami, da se gre pri bližnjih občinskih volitvah za dobro gospodarstvo in nič zoper vero, Na te besede ne damo zaradi bridkih izkušenj prav nič. V dejanju nam1 naj pokaže dotičnik y kratkem svojo resnobnost. Stori naj med drugim to-le za gospodarstvo: Mleko naj začne bolje plačevati. Naše poslance naj pusti pri miru, ker so prijatelji kmeta, ki se trudijo zoper davek na vino, za poldnevni pouk v Šoli in za trdno vojaško moč n.aše domovine zoper neštevilne zunanje sovražnike. Proti nepotrebnim plačilom naj naredi red pod svojo streho, da se ne bo preveč popivalo. Za volitve naj vpiše v imenike prav vse resnične volilce z resničnim davkom in nikogar drugega. Neha naj ustmeno in pismeno napadati .„klerikalce" in duhovnike.. Da ni več zoper vero, bomo spoznali iz tega, če bo ob nedeljah' in: praznikih med nami pri celi službi božji v cerkvi; potem, če bo razdrl prijateljstvo s tistimi, ki cerkve ne pogledajo, in ako ne bo v nikogar več silil z „Narodnim Listom" in enakim ničvrednim berilom. Dokler pa ne bo vsaj vsega tega storil, bom» prepričani, da je v „Nar, Listu" neodkritosrčno govoril, kakor vsi o-vinkarji Narodne stranke, da je torej zadnji Čas, njega spraviti iz občinskega odbora, naj pride kdo boljši v njega.
c Galicija. Veselica, kiatero je priredilo v nedeljo, dne 15, t. m. naše društvo na Pernovem v spomin Slomšekove 501etnice, je uspela nad vse pričakovanje lepo. Prihiteli so v našo sredino vrli Orli iz Celjskega' in Savinjskega okrožja, da pozdravijo svojega najmlajšega brata, GaliŠkega Orla, ki se je ta dan ustanovil, in mu pokažejo pot v bodočnost. Slavnostni govor je imel namesto g. dr, Verstovšeka, ki je bil zadržan, naš č. g. kaplan, Jci je orisal Slomšekove zasluge za narod v lepih besedah. Igralci in igralke so v igri „Tri sestre" izvrstno rešili svoje vloge. Med odmori in prosto zabavo pa so vrli celjski tamburaši udarjali na strune. Po igri so izvajali Orli proste vaje in na drogu taiko vrlo, da so želi splošno priznanje gledalcev. Ob koncu se je ustanovil Orel za, Galicijo, ki šteje že 21 udov. Odbor se je izvolil sledeči: predsednik D, Krajnc, podpredsednik Fr. VidenŠek, načelnik D, Križan, podnačelnik Fr. Suberger, tajnik Č. g. N, Zaje, blagajnik N, Stefan-čiČ, odbornik J. Aubreht, Novoizvoljeni odbor nam da upanje, da bo Orel vrlo uspeval. (Gosti so nas mnogoštevilno počastili iz Žalca,, Petrovč, Ložnice, Gor. Ponikve, Dobrne, Smartna in St. Petra. Fantje, sedaj pa na delo, da pokažete svetu, da Galicija ni zadnja, ampak v prvih vrstah.
Kalobje. Dne 15. t. m. po rani sv. maši priredila pri nas Slovenska kmečka zveza politično zborovanje, na katero je prišel poročat držlavni poslanec dr. Korošec, Shod je otvoril domači gospod župnik, na kar je državni poslanec i govoril o dosedanjem delu poslanske zbornice ter razložil tuSi nekatera gospodarska vprašanja. Gospod Padar se je poslancu v iskrenih besedah zahvalil za delo in trud ter zaključil zborovanje.
o Gornja Savinjska dolina. V Četrtek, dne 5. septembra, je peljal posestnik Kumrov Janez iz kolodvora 5 polovnjakov vina. V GrŠoljah pri Rečici mu pridrvi pri ovinku nasproti samodrč št. 10 s potnikom tvrdke A. Šinkovec iz Kamnika. Konji se spla-šijo vkljub pazljivosti voznika, in v trenotku je bilo vse prevrnjeno Čez poševni rob ceste. K sreči ni bilo druge nesreče kakor pokvarjeni sodi in precej izgube na vinu. Zadnji Čas je, da se divjanje samodrčev omeji.
c Ljubno. Premiranje goveje živine, ki se je vršilo na Ljubnem v ponedeljek, dne 2, septembra, je prineslo dokaz lepega napredka razumno gojene živinoreje Čistega plemena marijadvorskega, Prignalo se je mnogo živine, najlepša iz občine Rečica. Prvo darilo za bike, 100 K, je dobil posestniki „Gornji Speh" iz Luč, in najlepšo kravo pa je imel kmet F. Rakun iz Št. Janža, Daril je prejelo 56 posestnikov od države, dežele in okraja, v skupnem znesku 1630 K. O-kraj Gornji Grad, ki deluje z vso vnemo za napredek ljudstva, naj gre po začrtani poti še više.
c Solčava. Novo industrielno podjetje velike obsežne lesne trgovine se namerava ustanoviti pri splošno znanem „Rogovilcu" (Gabelwirt) pri Solčavi. U-stanovila se je nekaka družba tamošnjih kmetov in se je z gradnjo priprav za žage, ki so proračunjene na približno 100.000 K, že pričelo. Podjetju se želi mnogo uspeha.
c Marija Gradec pri Laškem. Oskrbništvo graščine Feliks Neuberger in sin v Jurkloštru je naznanilo vsem občinam, katere rabijo cesto iz Jurkloštra pa do izliva Gračnice v SaJvinjo, da morajo to prevzeti ali pa da graščinski oskrbnik Julij .lackl podreti mostove. Graščina Jurklošter ima namreč to cesto v svoji zasebni oskrbi. Gra&čina Jurklošter je voljna precej prispevati k oskrbi te ceste. V občini Marija Gradec nas je mnogo, kateri to cesto rabimo in tudi zahtevamo, da cesta ostane, čeprav ceste ne rabijo nekateri občinski odborniki v laški župniji.
c V Smsrju pri JeMaft bo v nedeljo, 22. t. m. po večernicah Slomšekova slavnost. V cerkvi bo rlavnostni govor, pri Habjanu pa slavnost z (¡ovori, petjem in deklamacijami.
c Laško. Izobraževalnno društvo priredi v nedeljo, dne 22. sept. v pivniei § 11 Slomšekovo slavnost. Na vsporedu je petje, deklamacije, slavnostni govor in trije mični dramatični prizori, v katerih se bo proslavljal Blavni vladika A. M. Slomšek. Začetok ob 4. uri popoldne.
c Polzela. V nedeljo, 22. t. m. se na Polzeli z veliko narodno veselico otvori novi gasilni dom gasilnega društva.
c Sv. Miklavž nad Laškim. Katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, 22. Beptembra po večernicah Slomšekovo slavnost. Dekleta predstavljajo igro „Dve materi", čisti dobiček je namenjen Blov. Straži.
c Petrovče. Društvo Gospodar priredi veliko Slomšekovo slavnost in mladinski shed dne 22. Beptembra v prostorih društveneg
doma (na vrtu) točno ob treh. Na vsporedu je slavnostni govor, dekla-macija mladeniča, govor mladenke, pred in po govorih zapoje mešan «bor Zalec-Petrovče Slomšekove pesmi, šaljivi srečolov, vrtna godba, šaljiva pošta itd. Poskrbljeno bode za jed in pijačo. Med odmori igrajo vrli tamburaši. Prijatelji poštene zabave pridite.
c Teherje. Dne 22. t. m. priredijo naia društva Slomšekovo slavnost popoldan po večernicah v kaplaniji z govorom, srečolovom, dekiamacijami in šaloigro „Prisiljen stan je zaničevan". Vsi, ki častite velike može, pridite.
c Mozirje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 22. t. m. Slomšekovo slavnost in petletnico ustanovitve društva. Na vsporedu bodo govori, deklamacije, petje in godba. Svirala bo Narodna godba iz Ptuja pod osebnim vodstvom kapelnika g. Franc Bračiča, sedaj gostilničarja v hotelu „Ilirija" v Mozirju.
c Ponikva. Velika Slomšekova slavnost bo na Ponikvi eb juž. žel. v četrtek, dn« 26. t. m. Po naročilu njih prevz. knezo škofa se vrši cerkvena slavnost ob 50 letnici Slomšekove smrti za šmarski okraj na Ponikvi. Sv. opravilo se začni ob 9. uri. Po končanih obredih v cerkvi se bo razkrila spominska plošča na mogočnem orehu, kjer so pred 100 leti nepozabni Anton Martin, kot 12 letni deček, delali prvo-krat javno skušnjo. Ob tej priliki govorita govornika iz Ljubljane in Maribora. Nato sledi petje in deklamacije Slomšekovih pesmi in tam-buranje.
c St. Jur ob juž. žel Gospodarski shod se vrši v nedeljo, dne 22. t. na. po rani maši v Kat liškem Domu. O skupni prodaji živine, in pospeševanja živinoreje govori inštruktor Mauhler iz Maribora.
Brežiški okraj.
b Brežice. Slovenci, kupujte srečke loterije SI. Straže, ki se priredi v korist slovenskih otroki ob mejah!. Srečke se dobe po 1 K v Brežicah doslej v glavni trafiki ter v trgovini Iv,. Vidmar.
b V Brežicah se vr&i Slomšekova slavnost v nedeljo, dne 29. t. m. ,Na zanimivo prireditev, koje vspored priobčimo prihodnjič, že danes opozarjamo domačine in sosede.
b Brežiška okolica., Predzadnjo nedeljo je na Vidmu v železniSki voz, v katerem je bil 1 duhovnik ter lant-Orel, pridrla Čreda kozi—, hočem reči brežiških posilinemških komijev in drugih takih vrednih drugov.. To bi jih morali videti in slišati njih početje, ko zapazijo duhovnika ter orlovski znak'. Sam Bog znaj, katerih živali glasovom je bilo podobno njihovo rjovenje in tulenje ter umazano govorjenje, ki jim je prihajalo, kakor se je videlo, iz dna duše. Oba imenovana sta jih mirno in dostojno poslušala ter se v duhu klanjala pred nemško kulturo, ki poganja tako cvetje ter rodi tak sad; hvalila pa sta tudi Boga, da imamo mi drugačne pojme o izobrazbi in kulturi. Zanimivo za nas okoličane je, da je bila večina teh junakov iz Matajsove trgovine.
b R jhe burg. Vabi k gospodarskemu shodu, kateri se vrši v nedeljo, 29. t. m. po rani s», maši v dvorani nove kaplanije. Dnevni red: Skupna prodaja živine in pospeševanje živinoreje. Govori živinorejski inštruktor Mauhler iz Maribora. Kmetje, gospodinje, fantje in dekleta, pridite v obilnem številu na to zborovanje I
Najnovejše.
V Smartnem na Paki se vrši v nedeljo, dne 29. septembra, velika Slomšekova slavnost.
Gor. Radgona. Kmetijsko bralno društvo naznanja, da je vsled slabega vremena preložilo Slomšekovo slavnost, ki bi se imela vršiti dne 15, t. m., na nedeljo dne 22. t. m., jn sicer z istim sporedom kakor prej. Slavnostni govor ima vlč. g. Ivan Lus-kar. Torej na svidenje v nedeljo, dne 22. t. m. na vrtu gostilne g. A. Kampuš (prej Osojnik).
Poroka v cesarski hiši. Danes, dne 19. septembra, se vrši v gradu Wallsee poroka nadvojvodi-nje Elizabete Frančiške z grofom \Valburgom. Pri poroki so navzoči tudi cesar, prestolonaslednik in drugi Člani cesarske hiše,
Slov. Ljudska Stranka v Ljubljani kandidira za deželni zbor Ivana Kregarja in dr. Lovro Pogačnika. Volitev se vrši dne 24. septembra.
Ogrski državni zbor. V včerajšnji seji je prišlo zopet do razburljivih prizorov med poslanci večine in manjšine. Manjšina je psovala poslance veČine in ministre. Minister Beothy je s povzdignjenimi pestmi skočil na nasprotne poslance. Začel se je zopet pretep. Le z največjo silo se je posrečilo, spraviti nasprotnike narazen. Predsednik je moral sejo prekiniti. Ko se je seja zopet začela, je prišlo v dvorano 130 policajev. Manjšina je sama rada zapustila dvorano. Nadaljevanje seje se je vršalo mirno. 30 najbolj nemirnih poslancev opozicije je imunitetni odsek izključil od 30 sej, 10 pa od 15 sej. Izvolili so se tudi člani delegacije, ki pripadajo, razun nekaj Hrvatov, vsi večini, Seja se je nato zaključila. Med zasedanjem delegacij državni zbor ne bo zboroval. Sinoči je prišlo na budimpeštanskih ulicah do velikih kravalov. Socialni demokratje, ki zahtevajo splošno volilno pravico, so se spoprijeli s policijo. Pobitih je mnogo šip.
Občinske volitve v Gradcu so se vršile dne 17. septembra za III, razred. Zmagali so socialni demokratje z vsemi 16 kandidati. OdŠdianih je bilo 5221 glasovnic. Siocialni demokratje so dobili 2634 do 2!?66 glasov, nemški kandidatje pa 2412 do 2490 glasov.
Strašna železniška nesreča. Pri Ditton-Lanca-schire na Angleškem je ponoči na 18, septembra skočil pri brzovlaku stroj iz tira ter je zavozil s 7 vagoni Čez neki most v globok prepad. Ipod razvalin so izvlekli 14 mrtvih in nad 60 ranjenih potnikov. Radi temne noči je bilo rešilno delo zelo otpžkoČeno.
Laško-turška vojska. Italijanski listi poročajo, da so včeraj zjutraj dosegli Italijani pri Derni v Tri-polisu veliko zmago nad Turki ip Arabci. Po hudem boju so zavrnili Italijani napad sovražnika, obkolili sovražne čete ter jih do malega uničili. Turki in A-rabci imajo 800 mrtvih in Še večje število ranjenih. Na italijanski strani je baje samo 61 mrtvih in 113 ranjenih. Z druge strani pa se zopet poroča, da je sklenjen mir med obema državama. Turki baje do-
bijo za tripoliško obal, ki jo odstopijo Italijanom, veliko odškodnino.	___
Poročilo o sejma pitane živine v Gradcu dne 12. septembra 1912.
Prignalo se je 850 volov, 248 bikov, 300 krav in 20 telet. Skupaj 918. Cena za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 102 do 112 K, srednje debeli 94 do 100 K, suhi 88 do 92 K, biki 80 102 kron, lepe pitan* krave 82—94 K, srednje debele 66—80 K, suhe 54—64 kron. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 68, na Tirolsko 48, na Nižje Avstrijsko 57, na Češko 828, na Moravsko 60 in na Nemško 32 kom. Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 315 komadov manj kot prejšnji teden. Cene trdne.
Poročilo o sejma zaklane živine dne 13 septembra 1912
v Gradcu.
Pripeljalo se je 433 telet in 832 prašičev. Med tednom pa 283 telet 1487 prašičev. Skupaj 666 telet '¿369 prašičev. Cene za 100 kg. mrtve teže: Zaklana teleta po kakovosti 120—142 kron. Zaklani pra šiči po kakovosti 154—166 kron in ovce po kakovosti 80—110 kron. Prignalo se je 77 telet in 85 prašičev več kakor prejšnji teden. Cene pri teletih so padle.
Listnica uredništva.
Cezanjevci: Kdo se še kaj zmeni za blebetanje pijanih štajerči-jancev! Pišite raje kaj drugega, ko Vam pisava tako. gladko teče. — Bizeljsko: Preo ebno in žaljivo. — senik—R»dislavc : če imate dokaze, naznanite zadevo oblasti. — Šmartno na Paki, Središče: Prihodnjič. — Ljubljana: Prepozno ta to številko.
Listnica upravniStva.
Na mnoga vprašanje: Posestvo inserata št. 951 j» že drodano. — Na vprašanja glede inseratov odgovarjamo le, če se priloži znamka za odgovor.
Otroci lahko dobivajo zobovje
S skrbjo čaka marsikatera mati čas, ko bi Djeu ljubček debil zobove, posebao, če manjka njegovemu telesu potrebne trdnosti. Če hoče to povzdigniti, ni boljšega sredstva, kakor tisočeri mater potrjnje, kot SCOTTOVA E-MULZIJA. Nie<m uporaba že po kratki rabi zboljia stanje, malček je vedno živahnejši in preide takorekoč brez zapreke kar mimogre de čas dobivanja zob. Mnogokrat ljubijo otroci
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja.
Scottovo emulzijo
tako, da Scottovo steklenico z vriskanjem pozdravijo, kar napravi zdravljenje s tem otroškim krepČilnim sredstvom materam in otTokom veliko veselje. Vendar samo SCOTTOVA EMULZIJA, a neb: na
druga.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi so v vseh lekarnah. Proti vpešiljatvi fO vin. v znamkah na Scott & Bovvne, Z. Z. O. Z , Dunaj VII. in sklicevanje na Slov. Gospodarja se vpošlje to sredstvo kot vzorec enkrat iz ene
leVarne	957—2

Zahvala. Ze 2 leti s*m imel v moji leti roki hude bolečine, moji živci so bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagalo. Pred kratkim sem čital o Vašem „Le*o«em francoskem žganju" ter sem poskusil ž njim, a S'm takoj občutil da so postale moje mISice in živci «OČnejšI in je bolečina splošno ponehavala Naročil sem zopet 4 steklenice, dal som tndi mojemu zetu eno steklenico, (kateri je tudi trpel na rematizmu) ter se je čutil takoj boljšega. Moogo tem že pohkusil, pa mi nič ni tako pomagalo kot Vaš* sredstvo.
Štefan Plntar, sodarski mojster, Virjo.
„Levovo francosko žganje"
se dobi v vseh lekarnah in trgovinah.
Originalna steklenica stane samo
%
44 vin.
Velika steklenica K 1 • 10, največja K 2'20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanj?- po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju.
ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor.

Pridnega in izurjenega pomegača,
kateri ;e dobro razume z ogDjem delati, sprejme Matej Bregsnt, kovač v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru.	1024
Krojaški učenec se takoj sprejme v celo oskrbovanje, Jaiiob Ska;-.a, krojač pri Slov. Bistrici. 1023
Izjava. Spodaj podpisana naznanim pred vsemi, da jo vse neresnica, kar sem čez gospoda in gospo Niggas na Jaremnskein dvoru pi sala in govorila ter prosim poniž no odpuščanja. Pozaiija Drozg, vi vičarsba hči na Poličkem vrha p. Jarenina.	1021
Službo oskrbnika na kaki graj ščini, želi nastopiti mltd mož, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govo ru. Ponudbe pod naslov „Pridnost 26", poste restante, Laški trg, Štajersko.	1022
Žanitna ponudba. Vdovec, 85 let star, obrtnik z dobrim zaslužkom želi poročiti dekle 28-40 lel sta ro ali vdovo, ki bi -mela par sto kron preme ženja. Dopini do 1. okt. na upravništvo „Slor. Gospodarja" pe „P. V. 100".	1034
Loterijske Številke:
Dne 14 septembra 1912.
Gradec . 30 V 8 12 21 Dunaj . 11 25 20 93 16
Sprejmeta se dva fanta z primernim tpričevalom v poduk v trgovino z dobro oskrbo pri Jakob Dernač, Artiče pri Brfiicah. 988
Mallsno štuao, suhe gobe, namizne jab.lie in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b ¡čne zrne, koruzno slamo od storžev, smrekove s-orže, vinski kamen, želod, krompir sploh vs» deželne pridel ke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode. ter močnate, soln&te in otrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina
Anton Kolenc
Graška cesta štev. 22, Celje.
Posestvo, obstoječe iz dveh hišnih poslopij se proda z \sem obstoječim gospodarskim imetjem. Ugod na cena Več se izve pr; prodajalcu Jožefu Ratej, posestnik, Spodnje Poljčane štev. 2.	1007
Pekovski učenec se takoj sprejme in dobi 15 K plače. Kje pove upravništvo.	1010
Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Martin Og> reve v Konjicah.	1011
Vso kovaško orodje po nizki ceni proda Franc Viht-r v Framu. 1012
Eno ure od Maribora, četrt ure od ieltz postaje. Ki minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji, meri 33 oralov v enem kosu, večinoma prvovrstnih travmko» in sa^ionosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno z« živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mest« in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekirntvo". 787
äg^MPIi^
^ VSAKE VRSTE
K. KdRNER
Izurjenega krojaškega pomočnika
sprejme takoj za htülno delo Al Arbeiter, Koroška cesta 101, Mar-bor.__10,3
Malo posestvo s hišo ia lepim <rt<-m, nekaj njiv, s pritililinami blizu trga, se radi preselitve pro da Hiša je dolga 15 m, 8 cobe prostorna klet, kuhinj» in ve-a. Cena 6000 K. Voda pred hiš.. Čiden dom, prmeren za kakeg» penzijonista. Ponudbe na naslov: Marija Grum, Blato, p. Konjice 8p. Štajersko.	1018
Kdor hoče kupiti posestvo se naj
oglasi pri Matiju Žižek v K»m-nici št. 16 pri Mariboru. Pcsestva stanejo od 1000 do 6000 K. 1026
Deklica z dežele, olikana, v gospodinjskih delih natančna, išče službe za gospodinjo; ker njej ni velika plača glavno si želi prostora, kjer bi se lepo žnjo ravnalo. Naslov v upravništvu. 1017
Viničitr, ki bi obdeloval en ali dva orala vinograda se išče proti dobri pliči. Pogoji se ixvfjo pri po sastniku Janku Voglarju, poštni oficijal v Mariboru, Moiartova cesta 23, posestvo leži v Prodnem vrhu (Ragoznica) blizu Vurberga.
1019
Več hiS
za eno ali dve družici v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene. pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760
Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno >n dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zravec cerkve in šole, sc-stojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364
PETELINE
čistokrvne, zlatorumen», „Orping-tonske" pasme meseca aprila val-jene. C ne za eo komad, za vsak mesec s>aro8ti 1 K. Belgijske kunce dva do St;ri mesece stare. Cena za p»r. za vsak me;«c starosti 1 K 50 v. ZiHojninase računa po lastni ceni. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slc.dnjak. trtiar in posest p Juršinci pri P nju	801
500 kron!
V&m plačam če Vam moje sredstvo ,.Rias mazilo" v treh dneh De odpravi brez bolerio kurjih očes, stiskov in vkoreoinjene trde ktže On* 1 lončku z jamstvenim ;:ismem 1 K. Kcmeny KascSiau I, Po3tfa.il) 12/76. Ogrsko. 6*6
H <a v Maribora
(Molje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim v't< m i,, njivo, se pod jako ugodnimi p goji takoj proda. Več se izve pri iarttiikc, Maribor, Khisl-gassi 8, 1. r.adstropje	695
2 vinlčarja se sprejmeta s štirimi ali 5 delavskimi močni. Pridni in pošteni ljadje. Zaslužek je leto io zimo. Kdor želi v službo stopiti v službo stopiti ob Ma»-ti novem naj se. oglasi pri Juriju Fregl v Framu.	880
Čujte I čujte I Kupim staro že ra blji no motorno kc.lo. Ponudbe pod „Motor 29 ' na upravništvo Slov. Gospodarja	9S6
Učenec, slovenskega in nemškega jezika zmoten, zurav, močan, z dobrimi epričevali, se takoj sprejme v trg -vini mešanega blaga Ji>s. W8gner. Šmarje pri Jelkah. 998
Dva dijaka se sprejmeta ra hrano in stanovanje. Dobra oskrba. Maribor, Tappeinerjev trg št. 9 prvo nadstropje, vrata št. 5.	986
Učenca sprejme Anton Kovačič, pekovski mojster, Sv. Lovrenc nad Mariborom.	996
Dramatično društvo v Mariboru uljadno opozarja slavno občinstvo da se prince letošnja gledališka sezona dne 6. vinotoka z uprizoritvijo igr»: „V dolini", narodne drame v treh dejanjih, koje snov je povzeta iz kmetskega življenja in bode kot taka naredila na si. občinstvo najboljše utise.
Martin Mihalič, posestn k v Par-tiiyus pošta Sv. Jurij v Slov. gor. nasnanja, da preda svoje 23 in pol orala veliko posestvo z gospodarskimi poslopji in orodjem. Vse je v dobrem «tacu. Nahajajo se pri g< spodarstvu mlat lni stroj z geplnom, slamurezoica, strej ¡a okopavanje koruze in krompirja. Redi se labko do 15. glav govede in do 2') sviaj in še 2 konja Cena se izve pri prodajalcu. 990
Dva vničarja se sprejmeta pri g. Zofiji Tischler v Malečniku, Sv. Peter niže Maribora, s 4 do 5 delavskimi močmi. Dobri pogoji; vstop 11. novembra.	992
Novozidana. hiša v lepi solnčni leg«, s tremi sobami 2 kuhinji, velika zračna klet in podstrešni prostori. V zravenstoječem poslopju soba in kuhinja, velik zelenjad-ni *rt in dvtrišče s studencem, se po ceni proda. Poberž, Damin gasse 3 pri Mariboru.	987
Preda se lepo posestvo pri Zg.
Sv. Kungoti, obsegijoče 8 oralov zemlje, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja dva orala travnikov in s&donosnik, dva orala gozda ju štiri orale in nji? ter bra.de. Cena £600 kron. Vpraša se na upravništvo.	988
Pridan in pošten fant, dobrih sta-rišev in z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v trgovino s špecerijsiim in modnim blagom, usnjem ter železnino pri g. Franc Starčič, Sv: Barbira v Halozah.
989
Iščem malo poszstvo blizu mesta ali trga, h šo m gospodarsko p -slopje, 10 oralov zemlje z malim gozdom. Ponudbe se naj pošljejo na „M. S. poste restante, Velenje".	999
Na pr*daj j« lepo posestvo na
Sladki gori, četrt ure od farne cerkve, na veselem ktaju, polno sadnega dreja vsake vrste, njive, travniki s sladko krmo zt 4 do 5 glav govedi vinograd, hoste polne vsakovrstnega drevja, poslopje v diibrem stacu Celo posestvo meri 5 ha 13'60 arov. Natančneje s« izve pri Simonu Blatnik na Sladki gori, p. Šmarje pri Jelšsh.
1027
V	R «zboru pri Slovenjgradcu se sprejme cerkovnik, ki je tudi oglar. Plača: stanovanje v mežnarjji, zbirca v vrednosti do 400 K, cd občine 120 K c* leto, cd cerkve 54 K in tudi pri g. župniku si zaslaži do 1C0 K gotovo če je delaven.	1028
V	župnišče v Razboru pri Slovenj-gradcu se sprejme pridna kuharica in dekla.	1029
Čisti med okoli 20 metercentov, je na prodaj, kilogram p j 1 K 80 v. pri I anu Sreš, čebelar, Bratoncz, p. Bel. tinci Zala m. Ogrsko. 1082
lšč«m vitiičarja za svoj vinograd v Razvanju pri Mariboru. Vstop žačetkom novembra, pogoji po dogovoru. Dr. Vladimir Sernec, od-vifti-ik v Mariboru.	1031
Priden fant kot učenec se sprejme pn f-ekarskem mojstru Fr. Haupo tič. Žic*, p L fe.	8st2
Sprejme se tak-j pnden čevlj»r-sbi uOenec i i poštene hiia pri Fr de<ik Nerat, čevijirsri mojster Maribor, Koroška cesta 18. 1086
H'ša s tremi sobami, pralnica, prilica. dva svinjak», vrt s stu-deari m se prod» V .e novo. Oglasiti se je pri Anton Potočnik, Ka si' sk» ul ca 1. Meribor 1038
Za večje župnišče ne iste zvest, tresli hlapec, ki »na VBako poljsko d-lo. Naslov pri upravništvu
„Slov. Gospodarja^__1037
Hiša ob mestni meji, zelo lep ras-gled na PobDrje, prosta prahu, solocna lega, krasen velik vrt z mnogimi, žlahtnimi sadnimi drevesi, brajdami. zraf-no hišico, po-Stbej stoječe gospodarsko poslopje z pralno kuhinjo ia svii^jskimi ble i itd. Hiša je masivno po švicarskem slogu zidana, krita z zarez no strešno opeko, pod celo h šo kler, im* 4 sobe, 2 kuhinji, jedilno shrambo ird. Vit je ves ograjen in pirceliran, lahko se en stavbeni prostor odproda; za penzi.ioniite posebno pripravno in se radi zieduib odnošaiev takoj pred». Vpraša se pri Ferdinandu Prisching, Urbanijeva ulica št. 66, Manbor.	1020
Sprejmrta se dva gospoda ra sta
njvanje in hrano. Schilerstrasse St. 19. Parter. Maribor. 1035
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrečno: pravi Franck z kavnim mlinčkom.
Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabcjček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
Bti'flEfT	iSfSZ^l
Izobražena, slovenska, krščanska obitelj sprejme jeseni majhnega
dijaka
v popolno vskrbo. — Naslov v upravništvu.	185
Viijeg» Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastale gluhoto, teienje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur goldenen Sonne" Gradeo, Jakominlplatz 24.	168
S'«'. V H»
V korist le vsakemu
in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini
J. N. Šoštarič : Maribor
Gosposka ulica štev. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	623
Cene veliko niije kakor drugod«
	He posabite	
© M © H »U	Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge^ odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini	m ® M as 1 ID ¡3
a « trn C.	M. E. Sepec,	en» E m
	Maribor.	
	Grajski trg. ioss* Burgpiatz.	
Veletrgovini» s ipecerija in s deželnima pridelki
Anton Kolenc Cslif
Gfaškas ulica št. 22. m aeh*l9i	m Sjm
PTATPTI iPi70Tkvnrda 80 mora kQP°vatl tldZitJll jeiZ^UVUIpri tujoihj ker Vam audi do-
maia zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ožim bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zainore popolnoma ustreli zahtevam cen j, gospodov trgoveev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Se tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obisfk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih oenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakolvrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, dom&-fto deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje Živine pa Imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 0 do li K per 100 kg.
Poštna naroČila se izvršujejo z obratno poŠto.
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska raipošiljalca
R. Sfermecki v Celju št. 300.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
SÜKNÄ
in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša.
PROKOP SKORKOTSKT IN Sffl
v H um poku n» Češkem Vz»rul na prsiuj« franke. Zel« zmerne oene. Na želj« hofem dati tukaj .izcotevltl gospedsko obleke. 136
CEFIRE
HMMHMK&MHHHUH
Svoji k svojim!
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip .nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni do rt.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švic* skih j< slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnlšn? cene! postrežba točna I W* (Hali dobiček I pebro Sme!
Razpošiljale blaga po vseb delih bveta Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in
poštnine prosto. Ni tisoče zahvainih	sem prejel vsled dobre in po-
štene postrežbe.
Uljadno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnje-štajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za nakup novih vin. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da prodajamo mi le zajamčeno pristna štajerska vina, med tem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska in hrvaška vina pod imenom naših štajerskih. Imamo tudi veliko, dobro nvinjenih trans portnih in zatožnih sodov, katere oddamo po lastni ceni.
Prva jnžnoštajerska vinarska zadruga v Celja,
960	reg. zadr. z omej. zav.
694—9
ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti zdravi!
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Varujte se
ponaredb,
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
Razglas.
V svrho popravljanja mežnarije pri Sv. Juriju v Slov. goricah se oddajo zidarska, mizarska^ ključavničarska, kleparska itd. dela.
Cena skupnih del znaša po cenitvi uradnih izvedencev 5860 K. Deli se odda skupaj ali vsako posebej. Natančneji podatki in stavbeni pogoji so na ogled do 1. oktobra 1912 pri župnem uradu Sv. Jurija v Slov. goricah.
Sv. Jurij v Slov. gor., dne 9. sept. 1912.
Cerk. predstojniStvo.
RAZGLAS.
Na kirurgičnem oddelku občnih in javnih bolnišnic v Radgoni in v Mariboru je oddati po eno mesto sekundarnega zdravnika, S tema mestoma je združena remuneracija letnih 900 K, kakor tudi posebna doklada letnih 600 K, prosta oskrba in stanovanje v zavodu, katerem se mora stanovati. Razen tega ima sekundarni zdravnik pri primernem opravilu svoje službe Še pravico do doklada po 200 kron letno od 5 do 5 let. Prositelji naj vložijo tozadevne prošnje, ko-lekovane s kolekom po 1 krono, opremljene z doktorskim diplomom, kakor tudi personalne akte
najdalje do 30. septembra 1912
na štajerski deželni zbor.
Gradec, dne 3. sep. 1912.
Dež. odbor štajerski.
Spekulacijski nakup!
Graščinsko posestvo s parkom, travniki in stavbenimi prostori v napredujočem mestu Primorske v najlepši legi se proda. Cena 140.000 kron; natančneje pri upravništvu „Siov, Gospodarja".	984
196
Izjava^
Spodaj podpisana obžalujema in prekličema vsa neresnična obrekovanja, katere sva obdoižila, da sta kriva kazenskega plač.la zastran konjske kupčije: ADton Sivka, župan in Valentin Metličer, obč. tajnik, ter se njima tem potem zahvaljujeva, da sta od tožbe odstopila.
Gobec Lnkež, Gajšek Franc, (Lepej)
1018	oba posestnika v Št. Vidu pri Grobelnem,
Silv. Fontana ml. ¡Maribor
Tcgetthcffsva cesta
kupuje in izmenja vse deželne pridelke po naj-1016	višjih cenah.
Z mojo
umetno
moštovo esenco
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 lit. 4 krone. Dobi se samo
529
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
«2 t3 ¡r-o o o S o S S. B &
9
c S	w
S 2-o * »"5®
£ «» B 2.HH
•iS S
« § SJfSi
2. g. »o o 3 a g Z S ®
O S,
< U_, o eS
►o
2-
o F»- S- œ a B o B n g '— cz --■ »
S- 5"
—. o» n ~ n
c s ® s s»
».t os g r.
«j>«» o œJS. ® ®
g 05-
ps M ^
BS«
O :
S
K. < o ^ W m. V O- 3
® P ÏÏ 2
n C-. C* rt- S? it» O N -i ®
§ a 9* s-«
■ iL— ®
h^ips § «
£ Z. * S? «Ë.
■ —- B —• Ï.
•»D'or m
, ssEa.Sï'S 32 -,
: g g-a es g, g ® r\ « S " « C.5-0 3 M -S i - g « W o » y S.
I S 'S.- 2? o	m ™
L § sT"® -3 S"-'1 ^ ~ s
g
0 a —
g-iooc-č
0 Ot ® „ B ^'
„B
«S.CB _
©' OD
CT- C.
-, «S orsž $£	2:2
O.® S < ö M
"S^E^Ösl
____ . ce M 3 B?
s!«o pij, -
-f M " "t jS-BTg— A
g || I-" H.
m
s- S1 -
® £ 5 3
Lč «g
œ
Srečke v korist Slov. Straži
4 krone 75 vin.
znaša mesečni obrok za turško srečko, ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
400.000 franko 400.000 frankov, 400.000 frankov, 200 tisoč frankov, 200 tisoč frankov, 200 tisoč frankov. Skupaj 1,800.000 frankov.
Prihodnje žrebanje 1. oktobra t.l.
Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za „Slov. Stražo" g. Valentin Ur-bančič, Ljubljana, Kongresni trg 19	915
Pridobivajte nove naročnike!
za „Slov. Gospodarja"!

Stran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR,
19, septembra 1912,
Spodnješt&jerska ljudska posojilnica v Maribora
registrirnim zadruga z neomejene zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
Be sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/»*/ o proti tri mesečni odpovedi po 48/«°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega ieta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom iu sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po S'/«0/« na vknjižbo in poroštvo po 58/*°/o iu na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.

Zahvala.
Povodom bolezni in prebridke izgube naše nad vse ljubljene soproge, oz. matere, hčere sestre in svakinje, gospe
Julijane Rajšp roj. Koropec,
nadučiteljeve soproge,
nam je došlo od sorodnikov, prijateljev in znancev toliko dokazov toplega sočutja in tolažbe, da se vsem iz dna srca najiskreneje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo g. dr. Heissu, zdravniku cesar Franc Jožefove bolnišnice v Ormožu, za njegov požrtvovalni trud ves čas dolgotrajne bolezni pokojnice; častitim sestram nemškega viteškega reda v imenovani bolnišnici za ljubeznivo postrežbo in tolažbo; č. g. župniku Gliebe za tolažbo in spremstvo na zadnji poti; vsem p. n. obiskovalkam iz Ormoža in okolice za tolažilne obiske med boleznijo, pomoč v bridkih urah in darovani krasni venec; vsem častitim pevcem ormoške čitalnice, ki so pomnoženi s pevci-učitelji pod vodstvom g. j ur ista Zepiča, zapeli pokojni dve krasni žalostinki; vsemu učiteljstvu iz domačega ormoškega, ljutomerskega in drugih okrajev za častno spremstvo; slavni ormoški ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, ormoikemu učiteljskemu društvu in rodbini Šoštarič, za darovane prekrasne vence; vsem p. n. Ormožsnom in okoličanom, ki so brez razlike narodnosti in spola kljub skrajno slabemu vremenu drago pokojnico v tako obilnem številu spremili na njeni poslednji poti.	Vsem iskrena, srčna hvala!
Ormož—okolica, dne 16. septembra 1012, 1030 Žalujoči ostali.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta štev. 5

priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo . . :
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - -
Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine,
rožne vence priproste in fine velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje. svetinjice, velike in male in druge nabožne reči.
I I I I I I I I II I III III
žoparilniki za krmo
izdelani v posebni novozidanitovami za Alfa brzopaninike.
f^gT* ! Patentirana iznajdba!
Kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse frpežni in praktični parilniki sedajnosti.
posnema i riik, model 1911
! Najostreje posnemanje
! 20 let nepoškodovan ! ,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj
Id.
Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3.
Zagorsko belo apno, portland- in roroan-cement, traverze, vezno Želesje, železje za okove vozov, štedilnike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lito in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh vrst, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tndi vse vrste Železja, zaloga vseh vrst desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri
Alojziju Maček,
Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnice. 479
Zimski čas
se bliža, treba bode tople obleke :-: Množina vsakovrstnega svežega, lepega, dobrega blaga za moške, ženske in otroke od najcenejše do najfinejše kakovosti se Vam ponuja po jako nizki ceni v trgovini
Franc IerženavUutgmeru
Prepričajte se, kupujte pri domačih, kupujte zane-
sjivo najbolše in najcenejše. Lepo blago za moške obleke se dobi že od 2 K naprej, za ženske obleke sukneno 120 cm široko blago od 70 vinarjev meter naprej. i89
Glavna slovenska trgovina z vsakovrstnim blagom Marija Okrožnik, pri Novicerkvi
priporoča cenjenemu občinstvu vedno sveže špecerijsko blago in tudi najboljše mannfakturno robo za moške in ženske oprave, kakor tudi gotove obleke proti vsaki konkurenci.

*
&
m
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Erepilno sredstvo xa slabotne, malo-krvne in rekonvalsceute. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Iiboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. SeB»F@nrall®»c. kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra & K 2-60 in 445	po 1 liter & K 4 80.
Postrežba vestna in toé <».

Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni zaklad 800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
¥ Celiti
sprejema vlOfSC na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
Vloge na tekofi račun obrestuje naifeuSantneie.