Glasnik SED 19 (1979) 3
50
REDNA LETNA SKUPŠČINA SED — GRAD GORIČANE 15. JUNIJ 1979
POROČILO O DELU SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA
Dosedanje delo Slovenskega etnološkega društva je potekalo po enoletnih načrtih in po srednjeročnem programu dela, ki je bil sprejet na ustanovni skupščini 1975. leta. Skušali smo društveno delo čimbolj povezati s strokovnim in raziskovalnim delom slovenskih etnologov in mislim, da je za napredek stroke neizogibno, da društvo tudi v prihodnje obdrži to vlogo, ki je bila poudarjena tudi v "Smernicah etnološkega raziskovalnega dela". Razprava o vseh pomembnih vprašanjih v stroki, ne glede na to, v kateri ustanovi se sproži, bi morala tudi v prihodnje potekati v čim širšem krogu etnologov in vseh drugih, ki jih zanima dogajanje v naši stroki.
V štiriletnem obdobju svojega delovanja je priredilo društvo tri republiška posvetovanja. S prirejanjem večjih republiških posvetovanj bo potrebno nadaljevati, vendar morda na vsaki dve leti (1980 in 1982). Vsebinsko nadaljevanje posvetovanja v Brežicah o etnologiji in sodobni slovenski družbi predstavljajo okrogle mize o razmerju med etnologijo in sorodnimi strokami, ki se že pripravljajo. Poleg tega bo potrebno nadaljevati tudi z rednimi mesečnimi strokovnimi sestanki.
Medrepubliško sodelovanje bo potrebno še okrepiti in preiti od občasnih srečanj na stalno sodelovanje delovnega značaja. SED je priredilo 1977. leta 24. kongres ZDFJ, kjer poskus o večji strokovni in organizacijski povezanosti med etnologi in folkioristi žal ni uspel. Za ponovni poskus zbližanja bo priložnost 1983. leta, ko je na SED spet vrsta, da priredi kongres ZDFJ, zato bi takrat lahko priredili tudi posvetovanje ZEDJ, ki bi moral biti po ustaljenem vrstnem redu sicer šele dve leti kasneje. Novemu izvršnemu odboru predlagam, da to možnost izkoristi, tako zaradi ponovnega skupnega pogovora o teoretičnih in metodoloških izhodiščih etnologije in folkloristike, kot zaradi finančnih in organizacijskih vprašanj, ki so povezana s Pripravo zveznih posvetovanj.
Društvo naj bi tudi v prihodnje skrbelo, da bi se delegati načrtno udeleževali strokovnih srečanj: republiških, zveznih in mednarodnih, še aktivneje Pa bi bilo potrebno sodelovati v zveznih odborih, komisijah in uredništvih in skrbeti za uresničevanje nalog jugoslovanskega značaja. Predlog o jugoslovanskih etnološki reviji v tujih jezikih, ki ga je koordinacijski odbor ZEDJ že sprejel, bo potrebno udi čim prej uresničiti, V Sloveniji je nadalje sedež komisije za etnološki film, vendar se zdi, da bo z e'om mogoče začeti šele, ko bo zaživel slovenski center za etnološki film v Novi Gorici. Zato pred-agam, da skupščina izreče moralno podporo in strokovno potrebo za ustanovitev tega centra.
Nadaljna skupna naloga medrepubliškega značaja bi bila jugoslovanska etnološka enciklopedija ali leksikon, kajti skrajni čas je, da začnemo misliti tudi na celovitejši pregled jugoslovanske etnologije.
Delo društva je nadalje potekalo v okviru posameznih delovnih skupin, o čemer bodo poročali njihovi predstavniki.
Na koncu se želim zahvaliti vsem, ki so aktivno sodelovali v društvu in svoj čas nesebično namenili za skupne naloge in cilje. Novemu predsedniku in izvršnemu odboru želim veliko uspehov v naslednji štiriletni mandatni dobi.
Duša Krnel-Umek, predsednica
Poročilo Uredniškega odbora Glasnika SED
Uredniškemu odboru je v letošnjem letu uspelo nadoknaditi zamujeno in izdati vse štiri številke 18. letnika. Pretekli letnik dokazuje, da se je vsebinski okvir Glasnika spet močno povečal tako v kvalitativnem, kakor tudi kvantitativnem smislu. Uvedli oz, poživili smo nekaj problematičnih rubrik (npr, polemiko) in natisnili 18. letnik že kar na 22,5 avtorskih polah, Kot razveseljivo novico moram povedati tudi to, da smo končno našli ustrezno tiskarno, v finančnem in kvalitetnem smislu. Sledili smo vsem pomembnejšim dogodkom v stroki in s svojo aktualnostjo postali zanimivi tudi za širši krog bralcev. V bodoče se bomo še v večji meri vključevali kot soorganizatorji okroglih miz, z raznih sestankov društvenih komisij in pri drugih oblikah etnološkega življenja v Sloveniji, Med bistvenimi novostmi v letošnjem letu naj omenim uvedbo srednjih štirih strani Glasnika ali 1 cele pole, natisnjene v celoti v tujem jeziku in namenjene izključno informiranju tujine o dogajanjih, rezultatih in načrtih v slovenski etnologiji. S tem bo seveda povezano tudi honoriranje in večje finančne obveznosti, vendar sodimo, da jih bomo poskušali z združenimi močmi in doslednejšo delitvijo dela v Uredniškem odboru uspešno premagati. Štiriletno delo uredniškega odbora je pokazalo tudi na nekatere vrzeli, ki govorijo predvsem v prid temeljite spremembe načina dela.
Uredniški odbor bo tudi v bodoče poskušal slediti izhodiščem, ki jih za vsako leto izdelata oba naša sofinancerja, to sta Kulturna in Raziskovalna skupnost Slovenije. Delo v tej smeri je že rodilo nekaj sadov, saj so naše vloge že nekoliko bolj zadovoljivo obravnavane. Seveda s stanjem ne smemo biti popolnoma zadovoljni, ker je prav na področju sofinanciranja znanstvenega periodičnega tiska še vse preveč negativnosti in drugih sorodnih pojavov. Za zagotovitev svojega položaja se bomo borili predvsem z vsebino našega Glasnika, če bo potrebno pa tudi s širšo družbeno kritiko. Glede na povišanje stroškov tiska predlagamo Skupščini SED novo ceno Glasnika in sicer 20 din številka.
Janez Bogataj
Glasnik SED 19 (1979} 3
68
Poročilo komisije za znanstvenoraziskovalno delo in tisk
Po 3. redni letni skupščini SED junija 1978 v Brežicah se je komisija za znanstvenoraziskovalno delo in tisk, ki jo sestavljajo A. Baš, J. Bogataj, S. Kremenšek, N. Križnar, D. Krnel-Umek, B. Kuhar, Z, Kumer, N. Kuret, M. Makarovič, M. Matičetov, M. Ravnik in V. Vodušek, sestala 17. 1. 1979. Na sestanku je bil govor o izpolnjevanju sprejetih sklepov in o nekaterih novih načrtih. Ugotovitve in sklepe tega sestanka in nekatere kasnejše dogodke, povezane z omenjenimi sklepi, bi bilo mogoče strniti v naslednjem besedilu.
1.	21. februarja 1979 je bil v dvorani SAZU, Novi trg 3, organiziran posvet o problematiki slovenskega etnološkega periodičnega tiska. Po poročilih urednikov Glasnika SED, Traditiones in Časopisa za zgodovino in narodopisje (urednik Slovenskega etnografa se je opravičil) se je razvila plodna razprava, ki je pojasnila več odprtih vprašanj. Podčrtani sta bili želja in zahteva, da se izdajateljska In uredniška politika periodičnih publikacij čimbolj odpreta in se tako omogoči vsem strokovnim delavcem vpliv na strokovni periodični tisk. V ta namen naj izdajatelji poskrbijo za občasne sestanke s sodelavci in za izoblikovanje izdajateljskih svetov povsod, kjer jih še ni. Na sestanku so bila poleg tega načeta vprašanja sodelovanja slovenskih etnologov in uredniške politike strokovnih časopisov zunaj Slovenije, v katerih so predstavniki naše republike ali Jugoslavije. Le-ti bi morali bolj skrbeti za stik s SED in njegovimi člani,
2.	jeseni 1979 bomo v okviru SED pretresli vprašanje, kako daleč je delo pri retrospektivni bibliografiji slovenske etnologije. Storili bomo vse potrebno, da se delo ustrezno dokonča In natisne.
3.	Delo pri vodniku po etnoloških zbirkah slovenskih muzejev z uredniškim odborom v sestavi A. Baš, B. Kuhar in T. Petek se še ni začelo. Treba bo storiti vse, da bomo to prepotrebno delo opravili. V čem vse so problemi, da se delo ni začelo, ni znano.
4.	Dokončana so, ali so tik pred zaključkom prva dela iz serije krajevnih monografij. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo A. Baš, J. Bogataj, Z. Kumer, M. Makarovič In S. Kremenšek, se bo moral lotiti svoje naloge. Znanstveni inštitut filozofske fakultete predlaga za jesen 1979 razpravo o krajevnih in regionalnih monografijah, o izkušnjah dosedanjega dela in o smernicah dela za bodoče,
5.	Z izdelavo geselnlka za Enciklopedijo Slovenije, s pretresom temeljnih smernic za delo pri slovarju in enciklopediji, z evidentiranjem potencialnih sodelavcev in Izvolitev organizacijskega odbora, v sestavi A. Baš, M. Ravnik, Z, Kumer, D. Krnel-Umek in S. Kremenšek, je bila opravljena prva stopnja priprav za slovenski etnološki slovar in za enciklopedijo slovenske etnologije. Takoj, ko bo steklo delo za Enciklopedijo Slovenije, se bomo vzporedno lotili tudi dela za etnološki slovar. Podpirali bomo nadalje strokovno utemeljene predloge za delo na posameznih tematskih sklopih bodoče etnološke enciklopedije.
6.	Na željo Znanstvenega inštituta filozofske fakultete so bili v soglasju z udeleženci januarskega sestanka komisije načrtovani sestanki predstavnikov posameznih ustanov, v katerih združujejo
svoje strokovno delo etnologi. Na njih so želeti predstavniki omenjenega inštituta predstaviti nekatere naloge, ki so bile predložene RSS v finan-siranje, in ponovno povabiti etnologe drugih ustanov k sodelovanju. Na prvem sestanku, 7. II., na katerega so bili povabljeni in so se ga udeležili predstavniki SEM in treh sekcij ISN SAZU, se je pokazalo, da SED kot posrednik znanstvenoraziskovalnega sodelovanja ni zaželeno. Predstavniki nekaterih institucij so želeli neposredno dogovarjanje s posameznimi ustanovami.
Podpisani je kot koordinator dela komisije oceni! omenjeno dogajanje kot nezaupnico znanstvenoraziskovalnim prizadevanjem društva in je tudi spričo svoje vpletenosti v dejavnost Znanstvenega inštituta filozofske fakultete odstopil od nadaljnjega dela v komisiji. Svoj odstop je sporočil izvršilnemu odboru SED. če je ocena o nezaupnici pravilna in objektivni razlogi resnično narekujejo institucional izacijo vsakršnega znanstvenoraziskovalnega dela in le neposredno dogovarjanje z ustanovo, se odpira vprašanje, kakšne naloge si naj začrtuje komisija za znanstvenoraziskovalno delo in tisk v bodoče.
Slavko Kremenšek
Poročilo delu muzejske skupine v mandatni dobi 1975—1979
Muzejska skupina je delovala v večih smereh. Sodelovala je pri snovanju predavanj, in sicer 1977 pri pripravi diskusijskega večera o muzejih na prostem, ki je rabil kot delna osnova za zvezno posvetovanje o oblikovanju muzeja na prostem pri Sarajevu (v jugoslovanskem merilu). Nadalje je sodelovala 1977 pri pripravi diskusije o delovnih problemih mlajših etnologov, ki so zaposleni v naših krajevnih muzejih.
Muzejska skupina je sprožila priprave za vodnik po etnoloških zbirkav v slovenskih muzejih. Glede na objektivne pogoje se bo to delo lahko začelo letošnjo jesen.
Muzejska skupina je udeležena pri pripravi obrazcev za dokumentacijo v naših etnoloških ustanovah. Obrazce uporabljajo v 6 krajevnih muzejih, vendar še niso šli v tisk zaradi pripomb, ki jih je o njih izrekel SEM.
In naposled je bila muzejska skupina s svojim članom udeležena 1979 pri razjasnitvi problemov, ki so nastali v zvezi z novo postavitvijo etnološke zbirke Pokrajinskega muzeja v Ptuju, Na tej podlagi so bili poslani dopisi KSS, KS Ptuj in Skupnosti muzejev SRS.
Angelos Baš
POROČILO O DELU DELOVNE SKUPINE ZA SPOMENIŠKO VARSTVO IN PROSTORSKO PLANIRANJE
Delovna skupina za spomeniško varstvo In prostorsko planiranje je bila ustanovljena v skladu s priporočili posvetovanja etnologov o pomenu etnologije v sodobni slovenski družbi, junija 1978 v
Glasnik SED 19 (1979) 3
50
Brežicah. Ustanovni sestanek je bil 23. 6. 1978 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsi navzoči so postali Člani ožje delovne skupine. Ti Člani so: prof. V. Kremenšek, prof, P. Fister, dr, I. Sedej, mag. D. Krnel-Umek, ing. M. Loboda, I. Miklavčič, N. Erker, V. Knific, B. Bratko. Sklenjeno je bilo, da bo osnovni namen skupine ob konkretnih delovnih nalogah izdelovati in izpopolnjevati etnološke metode dela na področju spomeniškega varstva in prostorskega planiranja. Na tem področju naj bi se skupina vključevala s sodelovanjem na mesečnih sestankih z vnaprej določeno temo.
Drugi sestanek razširjene skupine s 30 udeleženci je bil 14. 9. 1978. Tema sestanka je bila: etnološko raziskovalno delo kot sestavni del revitalizacijskih načrtov starih mestnih jeder. Referat dr. P. Fistra je služil kot izhodišče za razpravo na temo revitalizacije.
V nadaljnjem programu skupine je:
1.	Izvedba raziskovalne naloge na temo "Etnološki vidik prenove starih mestnih jeder in vasi", ki bi jo financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in ki bi potekala na FF;
2.	Ponovna oživitev problemsko orientiranih mesečnih sestankov z vnaprej pripravljenimi temami;
3.	Navezovanje stikov s posamezniki in ustanovami, tudi v tujini, ki se ukvarjajo s sorodno problematiko;
4.	Nabava literature v zvezi z začrtano problematiko.
Branka Bratko
Poročilo o delu izdajateljskega sveta in uredniškega odbora ČZN
Izdajateljski svet je imel v letu 1978 In 1979 dve s®ji, UO pa tri. Največ se je razpravljalo o problematiki izdajanja ČZN in o njegovi vsebinski zasnovi, kot tudi o vzrokih zamud izhajanja posameznih letnikov. Na vsaki od sej je glavni urednik dr. Jože Koropec poročal o številu avtorjev in naslovih prispevkov v posameznih številkah. Za zamujanje rokov pri izdajanju ČZN je del krivde Pripisati tiskarni, ki ni vedno takoj pristopila k korekturi in izdelavi zvezkov ČZN. Člani UO so bili mnenja, da se struktura časopisa ni bistveno spremenila, kar je bilo ocenjeno kot slabo. Premalo Je namreč prisotna bližnja preteklost. Prav tako je ^ vedno premalo knjižnih poročil in ocen, kar bo v bodoče potrebno pospeševati, če hočemo obdržati časopis na ustrezni strokovni ravni.
Skrb uredniškega odbora je bila, da zagotovi redno izdajanje, kar nam je v lanskem letu tudi uspelo, v letu 1978 so izšli zamujeni letniki 1976/1, 1976/2, 1977 — Glaserjev zbornik in 1978/1, tik P^d izidom pa je letnik 1978/2. Jubilejni letnik 979 predstavlja 75. letnico izhajanja ČZN, obenem 'e to 50. letnik in 15. letnik nove vrste, za katerega s° prispevki v glavnem že zbrani in naj bi izšel najPozneje do decembra tega leta. Iz navedenega je razvidno, da je ČZN ena redkih znanstvenih revij pri nas, ki bo v bodoče redno izhajala.
'z vsebine posameznih letnikov je razvidno, da le etnoloških člankov očitno premalo, saj so v let-n'kih 1978/1 in 2 ter 1979 le štirje prispevki etnolo-
ške vsebine, tako da časopis skorajda neopravičeno imenujemo ČZN, saj je narodopisje zastopano izredno skromno. V bodoče bo nujno potrebno angažirati več avtorjev, ki bodo pripravljeni objavljati svoje prispevke v tej naši najstarejši, vsaj še deloma etnološki reviji. Uredniški odbor ČZN bo vesel vsakega solidnega prispevka, ki obravnava etnološko problematiko SV Slovenije ali prispevkov splošne etnološke vsebine, knjižnih poroči! in ocen. Apeliram na vse slovenske etnologe, da sodelujejo s prispevki v časopisu, sicer le-ta v bodoče ne bo izpolnil naloge, ki je zapisana v programu izdajanja.
Tone Petek
Poročilo kandidacijske komisije
Kandidacijska komisija, ki jo je v sestavi Zmaga Kumer, Marija Makarovič in Janez Bogataj določil Izvršni odbor SED, se je sestala 25. 5. 1979. Komisija je uvodoma ugotovila oz. potrdila znana dejstva, ki govorijo o uspešnem prvem štiriletnem mandatu izvršnega odbora SED in drugih društvenih teles. Razen tega so vsi člani komisije soglasno potrdili, da se je SED uspelo "utrditi" (seveda s svojo dejavnostjo) na širšem družbenem področju. To se kaže nenazadnje tudi v bistveno spremenjenem odnosu družbe in posameznih družbenih skupnosti do društva in slovenske etnologije nasploh. Zato je komisija pri obravnavanju predlogov za društveno vodstvo v naslednjem štiriletnem mandatu menila, da bi bilo potrebno ta "vzpon" društvenih aktivnosti le nadaljevati, ga še kvalitativno obogatiti in krepiti dejavnost na vseh tistih področjih, ki so morda še nekoliko zaostala.
Število članov SED je naraslo, zato je imela komisija naporno delo pri izbiranju in predlaganju možnih kandidatov. Upamo, da naš predlog vsebuje zares kar najbolj za delo v društvu "zagrete" kolege. Obenem pripominjamo, da celoten naš družbeni razvoj v sedanjosti vedno bolj poudarja menjavanje posameznih odgovornih delovnih nalog, zato bo kaj hitro spet vrsta na tistih, ki danes ne bodo predlagani, da v naslednjem mandatu prevzamejo delo za svojimi kolegi. Predlog kandidacijske komisije za sestavo Izvršnega odbora, Uredniškega odbora in izdajateljskega sveta Glasnika SED je naslednji:
1.	predsednik SED: Julijan Strajnar
2.	trinajst članov Izvršilnega odbora, ki so obenem tudi vodje posameznih delovnih skupin SED:
—	Duša Krnel-Umek za podpredsednika
—	Mirko Ramovš za gospodarja in vodjo skupine za povezavo s sorodnimi društvi,
—	Irena Kunčič-Keršič za tajnico,
—	Janeza Bogataja za glavnega in odgovornega
urednika Glasnika SED (komisija je menita, da bi bilo neumestno menjati funkcijo urednika že po štirih letih na škodo oblikovanja profila društvenega glasila In s tem uredniške politike),
—	Mojca Ravnik za strokovne sestanke,
—	Marko Terseglav za obveščanje in propagando,
—	Anka Novak za vodjo kadrovske komisije,
—	Fanči Šarf za dokumentacijsko komisijo,
—	Milan Vogel za tiskovno komisijo,
Glasnik SED 19 (1979) 3
50
—	Zvona Ciglič za muzejsko komisijo,
—	Naško Križnar za etnološki film (ponovni predlog
komisija utemeljuje s podobnimi argumenti kot pri uredniku Glasnika),
—	Valens Vodušek za področno raziskovalno
skupnost,
—	Branka Bratko za komisijo za prostorsko plani-
ranje In spomeniško varstvo,
—	Tamara Ditrich kot predstavnik študentov PZE za
etnologijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
3.	Za uredniški odbor Glasnika SED predlagamo poleg urednika Janeza Bogataja še
—	Zmago Kumer
—	Ivana Sedeja,
—	Bojana Kavčiča,
—	Mojco Ravnik,
—	Zmaga Šmitka,
—	Božidarja Jezernika,
—	Marka Terseglava,
—	Katro Val ič-Verstovšek,
Delitev dela po posameznih rubrikah naj bi se izvedla na prvi seji novega odbora.
4.	Za izdajateljski svet predlagamo:
—	Julijana Strajnarja,
—	Angelosa Baša,
—	Slavka Kremenška,
—	Borisa Kuharja,
—	Ingo Miklavfiič.
Nadalje predlaga kandidacijska komisija sestav še naslednjih društvenih teles:
5.	Nadzorni odbor SED: Slavko Kremenšek, Zmaga Kumer, Tone Cevc.
6.	Častno razsodišče: Milko Matičetov, Pavla Štrukell, Ivan Sedej.
7.	Delegati v Zvezi etnoloških društev Jugoslavije: Angelos Baš, Zmago Šmitek, Inja Smerdel.
8.	Delegati v Zvezi združenj folkloristov Jugoslavije: Mira Omerzel-Terlep, Marko Terseglav, predsednik in podpredsednik društva.
9.	Predstavnik Slovenije v uredništvu revije Etnološki pregled: Zmago Šmitek.
RAZPRAVA O POROČILIH IN PROGRAM DELA ZA NASLEDNJE LETO
Julijan Strajnar, ki je predsedoval delovnemu predsedstvu, je prosil za pripombe in vprašanja.
Marka Terseglava je zanimalo, kako bo s komisijo za znanstvenoraziskovalno delo, ki je odstopila.
Slavko Kremenšek je povedal, da si je komisija zadala določene naloge, ki jih je predstavila v Brežicah in jih je skušala izpolniti. V zvezi s temi nalogami je FF prosila SED, da koordinira z ostalimi institucijami. Bilo je več sestankov, na katerih se je pokazalo, da je ta pomoč, vtikanje SED v delo muzejev, odveč. Umestno bi bilo le pogovarjanje ustanove z ustanovami, zato je komisija za znanstven o-raz i s koval no delo verjetno odveč (tisk je izvzet). Kremenšek je to razumel kot nezaupnico in je odstopil.
Terseglav je menil, da je bila komisija ustanovljena zaradi smotrnega dela ter da bi bilo treba dati večjo zaupnico društvu.
Strajnar je menil, da so težave v tem, ker ne veš, ali naj nastopaš kot član društva ali kot član ustanove.
Kremenšek je še enkrat citiral zadnji odstavek iz poročila te komisije in pojasnil, da sam ne more ločevati dveh funkcij.
V diskusijo je posegel Milko Matičetov s prispodobo o mlinarju in kamnu ("Ga ni blu in ga ne bu mlinarja, ki bi mogu ceumu kamunu prav služit"). Nato je priporočil prihodnjemu odboru, da skuša ohraniti ekvidistanco do vseh, da se ne veže, tudi če so upravniki na čelu odbora, ter da v svoji funkciji to skušajo pozabiti in ostanejo čimbolj nepristranski. Vodstvo naj ohranja do vseh odnose, ki naj ne bi pripeljali do trenj. V tej stroki so različna gledišča, kar seveda ni dobro. Ustanove, ki imajo svoje načrte, jih izpolnjujejo že desetletja. Apeliral je na strpnost — tudi strokovno. Ne bi smeli postavljati lestvic — kaj ima prednost in kaj ne. Vsako delo ima svojo ceno in svojo veljavo, če bi to upoštevali, bi marsikatera napetost odpadla.
Tov. Strajnar se je zahvalil za mnenje in predlagal, da bi bila lahko to tema za kakšno posvetovanje.
Terseglav je menil, da bi bilo treba o teh stvareh nadaljevati pogovor.
Duša Krnel-Umek je povedala, da je komisija nadaljevala delo z vprašalnicami. Menila je, da pri takih akcijah ne bi smelo biti več vprašanja, ali si Član društva ali član institucije. SED mora ohraniti vlogo koordinatorja,
Strajnar je rekel, da te vloge društvu nihče ne oporeka, nato je pričel vprašanje programa dela za prihodnje leto.
Duša Krnel-Umek je menila, da so programi podani že v posameznih poročilih. Sestanki morajo biti vsak mesec. V pripravi sta okrogli mizi etnologija — arheologija in etnologija — slavistika, drugo leto naj bi bilo posvetovanje etnologija — zgodovina, dogovarjajo pa se tudi za posvetovanja etnologija — sociologija in etnologija — psihologija. Druga dela potekajo po skupinah.
Strajnar je povedal, da je sodeloval aprila v Vidmu pri okrogli mizi, kjer so govorili o današnji glasbi. Tu je spoznal italijanskega etnomuzikologa, ki je povedal, da imajo nekaj filmov, katere bi radi prikazali v Ljubljani. To so filmi o potujočih trgovcih, (drugi del prikazuje pevce Stori j, ki spremljajo trgovce) pust v gorah, film o plesu, glasbeni tradiciji v Apeninih, Tov. Strajnar je predlagal skupščini, da bi tega etnomuzikologa jeseni povabili v Ljubljano, kjer bi tudi predaval. Pripravil je tudi že predračun stroškov.
Duša Krnel-Umek je nato predlagala, da bi se tov. Križnar deloma na stroške SED (komisija za film) udeležil posvetovanja v Ostravvi. Predlagala je tudi, da bi bili tisti, ki imajo referate tudi delegati na posvetovanjih in si porazdelili naloge, tako da SED ne bi imelo stroškov.
Strajnar je nato prišel na vprašanje povečanja naročnine za Glasnik in članarine za SED. Kar je bilo soglasno sprejeto,
Ramovš je povedal, da je poslovanje postalo komplicirano; potrebno je dvojno knjigovodstvo in zaradi tega bi bilo dobro zaposliti človeka, ki bi to knjigovodstvo vodii. Predlagal je, da bi ga hono-
Glasnik SED 19 (1979) 3
50
rirali 1,500 din mesečno. Predlog je bil soglasno sprejet.
Naško Križnar se je nato vrnil k problematiki etnološkega filma. Ta dejavnost je v društvu najbolj vznemirljiva verjetno zato, ker je to novejša tema. Premišljeval je že o bodočnosti filma: startali naj bi s predpostavko, da bi znanstveni-etnološki film razvijali ob znanstvenih projektih.
Strajnar je predlagal, da bi k temu skušati pritegniti TV.
Križnar je poudaril, da je to naša vzporedna naloga, da se moramo osamosvojiti.
Zmago Smitek je predlagal ustanovitev Slovenskega etnološkega filmskega centra.
Križnar se je o tem že zanimal na RS.
Strajnar je bil mnenja, da bi preko televizije ljudje zvedeli za nas in bi potem lažje "trkali na razna vrata".
Matičetov je predlagal, da bi jeseni, ko se bodo zopet pričela predavanja, ponovno predvajali serijo filmov "Pri naših pravljičarjih", ki so stari že 12 let. Pobuda za snemanje teh filmov je prišla iz RTV, vendar je on postavil pogoje. Sedaj bi te stvari lahko še enkrat pogledali in se o njih pomenili.
Terseglav je bil mnenja, da je to že bližje, da pa Se ni tisto, kar si mi želimo. Hotel je le opozoriti na ta problem, da ne bi drugo leto pričakovali čudežev.
Anko Novak je zanimalo, kakšna je potem še možnost za ustanovitev takega centra.
Križnar je povedal, da bi morali apelirati na institucije.
Pavla Štrukelj je poudarila, da je vprašanje denar. Nekje je treba dobiti denar, prej je težko reči, kaj bo narejeno.
Strajnar je predlagal, da bi vsi čimveč pisali v časopise: tu smo, taki smo, potem bi lažje pritisnili na kakšno kljuko.
Razprava povzeta Iz
zapisnika Alenke Simiklč
Redakcija zaključena novembra 1979
Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo (Št. 4210-27/78} šteje Glasnik SED med proizvode Iz 7, točke prvega odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Številko sta sofinancirali Raziskovalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije.
glasnik Slovenskega etnološkega društva
Glasilo Slovenskega etnološkega društva, zanj °d govoren:
Duša Krnel-Urnek, predsednica
[zhaja štirikrat letno, naklada 700 Izvodov
Tisk: Partizanska knjiga
Glavni In odgovorni urednik: Janez Bogataj
clani uredništva:
dr. Zmaga Ktimer
Marija Stanonik
Mojca Ravnik
Zmago Smitek
Marko Terseglav
Anka Novak
Damjan Ovsec
Naslov uredništva: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, £'000 Ljubljana, telefon: 22-121, int. 335 posamezna številka stane: 20 din ¡-eloletna naročnina: 80 din 'ekočl račun: 50100-678-44338 otografije in risbe po željl vračamo, rokopisov ne "ačamol
vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji sami! številko je lektorirala Katra Vallč
Slika na zadnji strani: "Zapisnik" dr. Ivana Sedeja na sestanku za slovensko etnološko enciklopedijo, 22. 11. 1970. Avtor je Imel od 23. 11, do 20. 12. 1979 zelo u3pelO razstavo karikatur v kleti Prešernove hiše v Kranju. Uredništvo Glasnika SED mu na tem mestu izreka tople čestitke z željo po nadaljnjem sodelovanju na straneh društvenega glasila.