Slinovka« Hugo Hinterlechner, mestni uradni veterinar v Mariboru. Pred kakimi osmimi dnevi se je po naši domovini kakor bliak razširila novica, da se je na Hrvatskem in po nekaterih krajih Slovenije pojavila kuga slinovka. Predno smo so še zavedli, so bili vsi naši okraji okuženi. Težko pričakovani sejmi so se odpo vedali, oziroma prepovedali. Slinovka je kužna bolezen, ki napada prežvekovalce in svinje in ie prenesljiva tudi na človeka. Ker ta kuga tako globoko po sega v narodno gospodarstvo, mij ji bo posvefieno tu nekaj vrstic: Bistvo in znaki bolezni. Bistvo te bolezni: povzroča jo drobnostvor, gigar narava še do sedaj ni dognana. Ko zaide v zival, potrebuie po navadi 2—6 dni, da se boTf-zen pokaže. Srednji stopinji mrzlice, katero lajik (nestrokovnjak) navadno prezre, sledi poraanjkanje teka, žival se slini in cmoka prl žvečenju. Na gobcu, na spodnji čeljusti, na nebu, na jeziku, se pokažejo v 1—3 dnevih mehurčki v veliko^ sti konopljevega zrnja, ki dosežejo včasib celo veli kost jajca. Vsebina teh mehurčkov je v početku cista, rumenkasta in postane konečno kalna. V nadaljnih 24 urah popokajo ti mehurčki, tekočina izteče ia namesto prejšnjih mehurjev ostanejo rdeče in zelo boleče rane, ki so s kožico prejšnjih mehurčkov pokrite. Rane hitro celijo, ako jih zopet novo nastali me-« hur.ji ne motijo. V istem 8asu, kakor v gobcu ali malo kasneje, se pokažejo na nogah, t. j. na svitku ia med parklji jednaki mehurčki. V tem slnfiaju pravi mo, da.se je žival od gobca na nogah okužila. Zgodi se pa ludi, da se boiezen najpreje na nogah po-< kaže in ker se žival od bolečine liže, pa se tudi -vj gobcu zastrupi. Tretji slučaj je, da se pri kravah pojavi bolezen z jednakimi znaki na viinenu in zizkih^ Svinja, ovca in koza zbolijo navadno na parkljih. Pri svinjah nastopijo na rilcu jednaki bolezenski znaki % kakor pri goveji živini. Ce zboli žival na parkljih % težko hodi, stopica z jedne na drugo nogo in se v hudih slučajih celo razbosi. Omeniti moram, da slinovka ne nastopa vedno jednako. Vremenski vplivi najbrže pospešujejo naravo in jakost glivic in te zopet povzročujejo hujše ali manjše znake obolenja. Tako se včasih zgodi, da se bolezen neznansko hitro razširi, a vobče milo nastopa. V nasprotnih slučajih pa bolezen slinovka z vso silo pritisne in nima žival nobene odporne sile. Letošnja poročila govore vobče za naglo razširjenje in ne nevarno obliko. Nevarnost za mlado živino. Bolezen se prenese tudi na Ijudi. Slinovka vobče ni tako nevarna bolezen za odraslo živino. Neprijetno je, da žival vsled bolečin v gobcu in na paF« kljih ne žre in vsled tega močno zgubi na teži in na mleku. Za mladiče, ki sesajo matere, je pa vedno ne" varnost, da zbole za vnetjem v črevesu in poginejo. Da taka bolna žival tudi delati ne more, je samo obi sebi umevno in pomeni zopet novo škodo. Bolezen \& tudi na človeka prenesljiva in nastopi z istimi znaki, kakor pri živini. Clovek se naleze bolezni, akof streže bolni živini ter se po končanem delu ne očistr temeljito, ali pa 5e uživa neprekuhano mleko od bolnih krav. Meso bolne živine ni človeškemu zdravjtt škodljivo, vendar more le živinozdravnik določiti, kateri deli so užitni. Kako nam je v našem sedanjem položaju ravnati. 1. Prva naloga naj bo, da po možno8ti zabranimo, oziroma odvrnemo kužno bolezen. Državoa uprava sferbi s splošnim zakonom proti kužnim boleznim iz leta 1909, da se kužae bolezni ne razširjajo, oziroma omejijo na najmanjše število. Dolžnost posameznega državljana je, da izpolnjuje točno izdane naredbe in nav<^dila. Priporočamo najtoptjejo, da v seda« njem času nihče ne kupuje n8 govede ne svinj od nepoznanih go^podarjev, najmanje pa od živinskib trgovcev. Vsak gospodar, ki pa že mora kupiti živinče, naj isto vsaj za osem dai postavi v stran, da ne pride z domačo živino niti pri krmljenju, niti pn napajanju in na paši v prav nikako dotiko. Živali naj za ta čas ena oseba streže, ki zopet z domačo živino nikakor ne pride v dotiko, Med tem časom naj se žival natančno v vsem kretanju in obnašanju opazuje. Skrbimo, da za čas sedanje kuge ne bodo zahajali tuji ljudje v naše hleve. Tukaj mislimo mesarje, živinske trgovce, meš^tarje, rezarje in berače. Ker so poslednji tudi Ijudje in naše pomoči potrebni, če jih vzamemo že pod svojo streho, odkažimo jim prostor, da ne morejo priti v dotiko neposredno ali posredno (s krmo ali steLpS na kaijeri berači in tujci leže) ? našo živino. Prinoročijivo je sedaj todi kuretiao ne kupovai iz aepoznanih krajev, kuretina brska po cesi in po gnoju in lahko zanese kužni otro\. Konečno naj še omeoim, da tudi svojih ljudi (družiue) pod nobenim po^ojem ne pustimo v tnie m oivužone bleve, ker bi le to radovednost lahko predrago plačali. Kaj storiti v prvi sili? Oe si pata- ko nesrečen, da te je bolezen obiskala, je tvoja dolžnost, če tndi le sumiš, da ti je žival ne ali- novki zbolela, da takoj prijaviš slučaj <<l»o!«iija svojemu županu Ta zopet pošlje prijavo na .kr. | glavarstvo. katero odpošlje na državne stroške ; svojega veterinarja (živinozdravnik^), kateri od- { redi v smislu § 31 živ. kužnega zakona veteri- \ narsko v rnostt;*) o Iredbe, katere imajo edini na- ] men, da v prvi vrsti tebi pomagajo in da ee bo- j lezen ne rizfiiri. oziroma oraeji. Žalibože pa je :¦ med našim Ijudatvom toliko vsevedežev, kateri ' hočejo vse bolje vedeti, kakor izkušeni v službi- osiveli svetovalci živinozdravniki, se rogajo po- 1stavi, zbijajo neslane šale iu kakor nalašfi, de- |, T ' JXJ ,. ^. , , . _!.••!lajo nepostavnosti. Drugi zopet se boje zaprtije, |priknvajo bolezen, hodijo brezskrbno po drugih, jjSe ne okuženih hlevih in pomagajo tako bolezen razširjati. Takim ljudem manjka izobrazbe in ker ne pojmijo nevarnosti, se hočejo važne in učene delati, dokler ni nesreča gotova. Kolikokrat slišimo te vrste ljudi bevskati, bolezen je bila in bo, Bog jo je poslal. Res je, da brez božje volje se ničesar ne zgodi, noben umrljiv človek pa ne ve, zakaj so te ali one glivice, ki kužne bolezni povzročajo potrebne ali nepotrebne; aBogjedal dloveku r a z u m, ter mu razsvetil pamet, da je spoznal bistvo bolezni, vzroke in da je našel sredstva, da more te drobnostvofe, katere najbistrejše oko le z učenjaškimi pripomočki ugotavlja, zatirati. Pokorite se odredbam živinozdravnikov. Ker pa ne moremo biti vsi uSenjaki in se ne moremo vsi pečati z zdravilstvom, je naša dolžnost, da naša srca ne zapiramo dobrim naukom in se pokoravamo zakonitim določbam in navodilom strokovnjakov. Ko si kužno ali sumljivo zadržanje svojega živinčeta županu naznanil, takoj postavi svojo živino pod zaporo. Ne pripusti, da bi tvoja živina z drugo v dotiko prišla, ne hodi v tuje hleve in ne dovoli sosedom in tujcem v tvoj hlev. Ako imaš več hlevov, določi za postrežbo v hlevu, kjer je bolana žival, osebe katere ne smejo prestopiti hleva, kjer še stoji zdrava živina. Pazi, da služinčad ne bo stregla ob jednem bolene govedi in zdrave svinje ali narobe. Vsa druga navodila ti bo dal uradni živinozdravnik, j^ate- E, , , , . , 5remu popolnoma zaupaj, brez strahu m brez |predsodkov, čigar prva dolžnost je, tebi poma- gati. Zdravljenje slinovke je različno. Domača zdravila. Na parkljih obolela slinovka se zdravi, da vsak dan s toplo vodo | umijemo parklje in svitek do biclja in potem | namažemo s Črnim oljem, ki se kuha iz buko- \ yih ali javorjevih tresk. Po našili krajih tega sredstva ni težko dobiti, tudi ni drago. Drug na- čin je, da trosimo po bolnih parkljih prah iz jednakib. delov žganega galuna in modre galice. Tretji način je, da se izpirajo noge do bicljev z 2% formalinovo razstopnino. Je še več sredstev, katera pa po potrebi nasvetaje živinozdravnik. Slinovka v gobcu se zdravi slučaju primerno. V prvi vrsti treba rabiti sredstva, da se mastne sline iz gobca, toraj iz ran odstranijo. V to svrho je najboJjša topla voda, kateri se primeša polo- . • 'u i j i- • ii »• vico jesiha, ^to vodo^ se ubnzgava bolnemu zi- vinčetu v gobec, ali pa se v to tekočino namoči mehko cunjo, s katero se gobec izpira. Priporočljivo je tej okisani vodi pridjati prilično na 11 vode za en oreh žganega galuna in jedno zrno stolčenega Česna. Za gobec izpirati je jako umestno tudi skuhovina iz svežih orehovih listov, iz suhe hrastove skorje, gomilčni čaj in tak iz žajbelja (žaubeja). Sredstva, katera ti zamore le živinozdravnik dobaviti in nakazati so: pioktorin, kromova kislina, sterizol itd. Ravnanje z obolelo živino. Bolna živina potrebuje v vseh slučajih mehko, suho steljo, saago, najpazljivejšo postrežbo, čisto, svežo vodo, okisano z octom ali solno kislino, svežo krmo, mehko seno, repo, kuhan krompir ali prekuhano mleko. Ker jo v sedanjih časih težko dobaviti razkužila, se priporoča, da v najobilnejši meri izrabimo lug, katerega delajo gospodinje iz pepela. Prepričan sem, da bodo gospodarji, držeči se predstoječih navodU, slinovke obvarovani in če bi jih nesreča doletela, da bodo svojo živino v najkrajšem času brez, izgube ozdravili.