Št. 22.
V Gorici, v četrtek dne 20. februvarja 1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden t lestth Udanjlh, in gicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje fo-4mtje opoldne, veforno izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti prespana   ali v  Gorici   na dom po&ljana:
' Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   .3-30
četrt leta.......S„ 40 .   ,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 yin.         --i.*.,,^    ;
Naročnino sprejema npravniŠtvo v Gosposki" ulici 3tv. It v Gorici v«GeriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak iaii od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 3. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnin« , tt> ne oziram ¦
Oglasi In poslanica se računijo po petit-vr&tab, je tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka rzsta. Večkrat po pogodbi.  — Večje črke pp^prostoru.^ — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. —"""" Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
UredniStro
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavrUf.
»opisi naj se t,v§iljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiJjajo le npravniStvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od «SoČe» vsak  petek in stane vso leto 3 K 20 b ali gld. 1-60.
«Soča» in cprimorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz -* Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponta della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno izdanje.)
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in z*\\.
K štrajku in k izgredom v Trstu.
V Gorici, 10. felm 1904.
Lloydovi kurjači, ti moderni sužnji v pravem pomenu besede, so izbojevali te dni najhujši boj med najhujšimi takimi boji ter se povrnili zopet v človeško družbo kot ljudje, dasi njihovo truda in muke po no delo še davno ni mlškodovano tako, kakor bi moralo biti. Ali da so dosegli vsaj to, da se uravna urnik njihovega dela nekoliko bolj človeško, nego doslej, da ne bodo siijeni več delati zastonj po cele ure izven predpisanih službenih ur tako bogatemu društvu, kakor je »Lloyd«, katero vrhu teg:i uživa Se izredne državne subvencije, in da bodo smeli vsaj doloma prebiti noči, kadar delajo v luki, v krogu svojih družin zato" je tre-balo štrajka nad HO.OOO delavcev, demonstracij, prelitja krvi, Človeških žrtev in vsi« tiste materijalne škode, katera je doletela Trst tokom zadnjih dnij ro-volucijskih nemirov! Tem trpinom pri društvu, od katerega živijo nekatere osebr- v največjem sijaju in razkošju, so priskočili na pomoč vsi delavski sloji, in solidarno se je manifestovnla v potek velikanska d e 1 a v s k a m o č v Trstu. Kaj takega ni nikdo pričakoval; zato pa je bil vpliv tim večji. Ako zapusti najraznejšo delo, katerega produkte potrebujemo tudi vsaki dan, kar nad 30.000 delavcev, je to moč. ki preobrne v hipu vse življenje v prizadetem mestu, in poslediee so navadno najhujše. Tako je bilo tudi v Trstu....
Kaj pa jo bil vzrok temu štrajku? Nečloveško ravnanje z ljudmi, skrajna sebičnost in samogoltnost visokih glav, pomanjkanje vsakega poznanja slehaYn<--::¦'»!u» socijalno ideje in pa tisto modi rnih časov nedostojno srednjeveško ? lačen je ubogega trpina, kakor da bi ne bil človek in bi ne bil vreden pošte-i»'gn življenja pml božjim solncem, ka-;.¦:¦»! da bi to smelo  obsevati  le lica in
Dva huzarja.
Ruski spisal  Lev Nikolajevie: Tolstoj* Poslovenil I. Sodar.
(Balje.)
— Nu, kaj, Turbin ? Tukaj je dobro, kakor se kaže. Truden sem pa, moram reči. Vroče je bilo.
—  Prav dobro! Cmazana, smrdeča soba in ruma ni, pomisli t tvoj tepec ga ni kupil, moj tudi ne. Bi mu bil vendar rekel.
In čital je dalje. Ko je prečita! pismo do konca, ga je zmečkal in vrgel na tla.
—  Zakaj nisi kupil ruma ? vprašal je baš ta čas tiho v veži nraporščik svojega slugo? Saj si im'! denar.
—  Kaj bodemo mi vse sami kupovali ! Jaz naj vse kupujem; oni Nemec pa kadi le tobak, to je vse.
Zdelo se je, da drugo pismo ni bilo neprijetno, kajti grof ga je čital s smehljajem na obrazu.
—  Od koga je ? vprašal je Polozov, ko se je povrnil v sobo in pripravljal postelj na klopi pri peči.
—  Od Mine, odgovoril je grof veselo in mii podal pismu. — Hočeš pre-citati ? Kako mična je ta ženska!,.. v
trebuhe izvoljene kaste ljudskih oderuhov in požeruhov. Pokazalo se je zopet enkrat, da v Trstu na visokih mestih ne vlada niti najmanjša volja, uglobiti se v socijalno vprašanje, katero trka po vseh vratih, iščoč odrešenja, da pokazalo se je celo, da se hoče delati naravnost proti temu perečemu gibanju, in vlada ni imela nujni-šega posla nego podpirati Lloyd pri prizadevanju, dobiti namestnike za štrajkujoče kurjače, da bi se vrnili ti moderni sužnji na svoja mesta, ter bi se jih še daljo izkoriščal, dokler niso godni za črve v zemlji ali za ribe v morju. -~ Takega postopanja nasproti delavstvu pa z velikanskim tržaškim štrajkom ne bo še konca, nikarto misliti; konca ne bo, dokler bode vodilo agende našega javnega življenja in dokler bodo imelo v rokah postavo in moč »višjih desettisoč*! Padali bomo še iz štrajka v štrajk, in vsak boljši košček kruha si bo moralo delavstvo priboriti posebej od zdoloj gori, namesto da bi v so-danjih toli prosvitljonih časih reševali socijalno vprašanje od zgoroj doli....
Štrajk v Trstu jo dokončan, in sicer jo skončal, vkljub vaej »visoki« trdosti, ugodno za Štrajkujoče. — Da so ob takih prilikah demonstracije, da pride tudi do kakega izgreda, to jo umevno samo po sobi, zlasti še na tako vročih tleh, kakor so tržaška. Ali da je prišlo do prave pravcate revolucijo, v kateri so padale človeške žrtve, tega si prvotno gotovo nikdo ni mislil, in kaj takega gotovo tudi ni bilo v intencijah delavstva. Toda zgodilo se je to, ker je izkoristil v svoje svrhe to priliko drug živelj v tržaškem življenju. V Trstu bujno cvete i r r e d en t a, in dandanašnji vlada v Trstu irredontistična stranka, katero srce bije proti Rimu, le žep ima obrnen proti Dunaju, in v Trstu je pribežališče najrazličnejših nevarnih elementov, tudi anarhisti č n e barve. V Trstu jo dobrodošla in gotova, da dobi službo, zadnja laška baraba iz kraljestva, Četudi z umazano preteklostjo,
resnici je boljša od vseh naših gospo-dičen... Poglej, koliko Čuvatva in uma je v tem pismu!... Sama jedna stvar ni prav — denarja me prosi.
—   Da, to ni prav, pritrdil je pra-porščik.
—- Res sem ji obečal; ali sedaj smo na potu, da... sicer ji pa pošljem, če bodera še tri mesece poveljnik eska-droau. Žal mi ni, kaka mičnost!... a? govoril je smej*' in z očmi sledeč poteze Polozovega obraza, kateri je čital pismo.
—  Strašno je napak, ali ljubeznivo je, kakor se kaže, te zares ljubi, odgovoril je praporščik.
—   Hm! Vse bi bilo! Samo te ženske ljubijo istinito, kadar ljubijo.
—  Ali, od koga je pa ono pismo ? vprašal je praporščik, ko je podal nazaj pismo, katero je čital.
Tako. Pisal mi je neki jako umazan gospod, kateremu sem na kartah dolžen, ali me opominja že tretjikrat... sedaj mu ne morem dati... neumno pismo! odgovoril je grof, očividno nejevoljen vsled tega opominjanja.
Precej dolgo po tem razgovoru sta
molčala  oba   častnika.   Praporščik  je
molčč   pil   čaj    -   bil  je   vidno pod
t grofovim vplivom — aemtertja pogledal
I krasno mračno lice Turbinovo, kateri je
in ako ima 10 centesimov v žepu, ima najboljše upanje, da postane kmalu tržaški »cittadino«. Takih elementov dvomljive vrednosti, take »Ausschuss-ware« je polno po Trstu, in vrhu tega še raznih postopačev, ki so nevarni na vse strani. In taki elementi so bruhnili na dan ter zlorabili priliko delavskega Štrajka v pojave revolucije. Koliko so bili prizadeti pri tem drugi, srednji in boljši sloji človeške družbo v Trstu, ne bomo tu preiskovali, treba pa konstato-vati, da polog pravičnega boja delavcev proti v nebo kričeči krivici so so po-javljavi na tržaški tleh pojavi irredente in anarhije, pojavi pravcate revolucije. Iskre, ki tlijo pod pepelom, katerega nevarnost visoki krogi doslcf niso hoteli uvideti, te iskre so Šinile na dan z vso svojo elementarno silo, in osrednja vlada na Dunaju je začudena pogledala, odkod ti pojavi, odkod te prikazni, tako sovražne in nevarne državi?...
Da, da — v deželah neverjetnosti se godijo neverjetno reči. Tisti toli pro-sluli sistem dopušča Lahom, da do- j lajo, kar hočejo. In tako so vrši na oni I strani sistematična gonja proti Slovencem, na drugi strani pa so širi med vladajočo laško stranko korupcija in nasilje ter izsesavanjo ubogega trpina. Trst, tako veliko svetovno mesto, bi moralo kazati mnogo več pravega so-cijalnega življenja, ne le razdivjanosti nasproti okoličanom ter Slovencem v mostu in pa vsemogočnosti laško stranke, ki ima krmilo v rokah, in nad katero plava odobrovalno in podpiralno duh tržaškega sistema...   V Trstu se goji
! uprav sistematično irredentizem, in gospodujoča klika dela, kar hoče. Vlada je navadno slepa za najrazličnejše pojave te vrste, ali zadnji dogodki so jej menda sneli mrene z očij, da je spregledala in videla, kaj je vzgojila v Trstu.
j Sedaj  pa hoče te pojave s silo zatreti.
, Puške so pokale, kri je tekla in ubogi ljudje so se vili v smrtnih mukah po tržaškem tlaku v lužah krvi.., Kdo je kriv, kdo je kriv,  se vprašujejo sedaj,
bistro gledal v okno in si ni upal začeti razgovora.
—- A kaj, utegne iti prav dobro, obrnil se je grof nakrat k Polozovu i« veselo stresel glavo: če bode še letos v liniji kako avanzovanje, pridem še na vrsto in prebitim ritmojstre pri gardi.
Pri drugem kozarcu se je sukal razgovor ravno o ti stvari, ko je vstopil stari Danilo in sporočil, kar mu je naroČila Ana Fedorovna.
—  Da, ukazali so še vprašati, ali niste sin grofa Teodora Ivaniča Turbina? pristavil je sam od sebe Danilo, ko je izvedel ime častnikovo in se je spomnil prihoda pokojnega grofa v mesto K. — naša gospa Ana Fedorovna so bili ž njim jako znani.
—  To je bil moj oče, pa povej gospej, da sem jako hvaležen, ničesa ni treba, samo to bi prosil, ako bi bilo mogoče dobiti kako čistejšo sobo kje v gradu.
—  Nu, zakaj to? vprašal je Polozov, ko je Danilo odšel: — ali ni vse jedno ? jedno noč bodi tu ali tam ? in bodeva jim nadležna.
—  Še to! Dovolj smo se potikali po kurnikih!... Brž se vidi, da nisi praktičen Človek... Čemu bi se ne po-služila, če se je tudi  le jedno noč mo-
kdo je kriv, zato določajo komisije, ki naj študirajo to vprašanje — ali prave krivce mora fte videti vsakdo, kdor pozna tržaške razmere in kdor ni slep na obe očesi....
Ako se je hotela vlada kaj naučiti iz zadnjih dogodkov, mora razvideti, da je prišla na razpotje in da mora kreniti na drugo pot in ne več hoditi po dosedanji. Potem pa se spremeni lahko v kratkem marsikaj v Trstu, in pojavi preteklega tedna postanejo nemogoči. V to pa treba eneržije, dobre volje in pametnega političnega vodstva, kakor pristoja v konstitucf jonelni drŽavi, — česar vsega pa sedaj ni v Trstu!
Nemiri v Trstu.
Odgovor trgovinskega ministra na zahtevo razsodišča.
Trgovinski minister baron Culi je m to poziv odposlal predsedniku razsodišča, županu dru, Sandrinolli-ju, sledofio brzojavko i
»Pomorska oblast je pooblaščena odrediti takoj na podlagi § 19. opravilnika pristaniške policije, da število moStva, ukljucno kurilce, ki ima opravljati nofino stražo na brodili v luki, omeji na najpotreb-n e i S e.*
Vojne ladlje v Trstu.
V tržaškem zalivu se nahajajo tri vece vojne ladije in več torpedinijer ter nekaj manjših vojnih ladij. Na treh vojnih ladijah: „Wien", .Budapest* in »Monarch" je ukrca-nih 1500 mornarjev. Izkrcalo se je iz ladije »Monarch1 v ladijedelnici S. Marco 24 mornarjev, ki so se postavili na stražo pri gradnji novih vojnih ladij. Torpedinijere in manjše vojne ladije so se povrnile ter zasidrale v piranskem zalivu.
Škode na pltnovlk svetilkah.
To škode znašajo okoli 30.000 K. Pobitih je kakih 400 svetilk in okoli 80 svetilnih stebrov. Čez kakih 8 dnij bo razsvetljava po mestu zopet v redu. Te poškodbe kažejo pravo divjaštvo tistih malovrednih elementov, ki so si izrabili priliko štrajka v divjanje in razbijanje.
goče nastaniti, kakor se spodobi ljudem? In še prav veseli naju bodo.
—   Samo to je zoprno, če je ta gospa zares dobro poznala mojega očeta, nadaljeval je grof in smehljaje se pokazal svoje bele zobe. — Nerad slišim kaj o svojem očetu, vselej je na vrsti kaka škandalozna dogodba ali pa kak dolg. Zaradi tega se ne snidem rad s temi očetovimi znanci. Sicer je bil tedaj tak Čas, pristavil je resno.
—- Jaz ti še nisem povedal, rekel je Polozov: Srečal sem bil poveljnika ulansi.4* brigade Iljina. On bi te rad videl in strašno ljubi tvojega očeta.
—  Kakor se kaže, je ta Iljin pravi umazanec. Glavna stvar je pa, da ti ljudje, ki so poznali mojega očeta in se hočejo meni prikupiti, pripovedujejo kot ljubeznive stvari o mojem očetu take neumnosti; da me je kar sram. On je bil res — jaz presojam stvari nepristransko — prenagel človek in je storil, veš, stvari, o katerih se ne more reči, da so lepe. Sicer je pa vse to dfolo dobe. V našem času bi bil pameten človek, kajti bil je silno nadarjen, to se mora reči.
Cez četrt ure se je vrnil sluga in sporočil prošnjo grajščakinje, da naj prideta prenočevat v grad.    (Dalje pridoj.
Listi.                                I
Liste morajo pošljati tri ure poprej na cenzuro, predno izidejo. Radi take naredbe j tožijo, da ne morejo vstrezati občinstvu, j kakor bi hoteli. Cenzura je ostra. Vsako malenkostno reč, ki jej ni ljuba, konfiskuje. Zato tudi nahajamo v tržaških listih le slab odsev dogodkov, ki se vršijo v Trstu.
List »A va nt i*   so kar zatrli,  ker je pisal brez ozira proti podpirateljem politike namestnifeove in proti njegovim osebnim prijateljem. — Baje je ustavil list Garaber sam. Policija na del«.
Neprestano se giblje policija ter zasleduje z največjo pozornostjo osebe, ki se jej zdijo količkaj sumljive ali so bile kolikor tolikoprtfade1e-pn~^rMun7'7rfii}d se hišne preiskave in aretiranja. Baje so aretirali v zadnjem času več anarhistov. Aretiran je bil inženir P i t to n i, katerega brat je zaprt radi anarhizma, in tudi neki Gerson, ki je bil iztiian že iz Francije in Italije radi anarhizma. Zaprli so prostore tiskarskega društva in soc. dem, društva; odbornike društva delovodij, ki so se sesli na razgovor, pa je policija aretirala. Pol. oflcijal Krainer je prišel ponje kar a pol kompanije vojaštva. — Od četrtka do nedelje je bilo aretovanih 95 oseb; med njimi, soditi po imenih, mora biti več j Slovencev. — V ponedeljek so aretirali tudi i laškega anarhista Josipa Bronzi-ja iz Italije, kateri je bil doma že opetovano kaznovan ter udeležen tudi pri dogodkih v Milanu. — Zaprt je tudi anarhist Rov igo, ki ima v Trstu veliko trgovino, dalje urednik lista »Lavoratore* Goch. Potem brata Barbo.                                                          i
Koliko Je mrtvih f
Uradoma se poroča, da je bilo v petek in soboto ustreljenih 11 oseb, druga poročila pa trdijo, da je teh žrtev veliko več. Govori se celo, da nad 100 (P). — »Triester Tag-blatt* je  objavil  imena   osmih ustreljenih.
Med temi je pet Slovencev, in sicer Anton I v a n č i č in Fran B o n n e, (slednji | je bil odbornik pevskega društva »Kola*), dalje 17-letni kovač Ivan Klančič iz goriške okolice, 29-letni fakin Anton Lav-r e n č i č iz Kranjevasi pri Sežani in 21-letni mizar Fr. 6livar iz Škorklje. .Edinost" pravi, da je bil ustreljen tudi neki 27-letni Škrjanec iz Škorklje, »Trieste* pa poroča, da tudi neki 28-letni Anton Grego r i č. Torej je med ubitimi sedem Slovencev!                                                          l
Kdo ve, da ne zvrnejo prej ali slej krivde na izgredih pravna Slovence?!
Prehude puške.
Posebno se komentuje dejstvo, da so vojaki streljali s svojimi puškami, katere so pač prirejene za streljanje na daljave 4 km, ali ne za tako blizu, ker se s takimi puškami ne zadene le pravega puntarja, ampak lahko tudi povsem nedolžne osebe. Strel iz teh pušk je tako močan, da gre še na 400 ali 500 korakov skozi 4 ali 5 mož; ako jih postaviš skupaj v vrsto. To se komentuje primerno, sodi se pa tudi o nastopanju vojaštva različno. Gotovo pa je, da je imelo vojaštvo, ko je bilo na licu mesta, težko stališče, in da napadano ni moglo pustiti se pokamenjati ali pomandrati! Ali zadene kaj krivde vojaštvo, katera se mu podtika, se bo pač dalo prav presoditi, ko bodo poznate vse podrobnosti iz te revolte. — Ostane pa to, da take puške so bile prehude in sodi se, da ne na mestu!
Pričevanje 5 meščanov glede* postopanja vojaštva. Hortis je prečital v državnem zbora to-Ie pričevanje 5 tržaških maščanov: Podpisani smo bili na trgu Verdi v hipu, ko se je streljalo, ter smo vedno in v vsakem slučaju pripravljeni spričati in dokazati, da tistih 8 vojakov, ki so stali tam pod poveljstvom četovodje, ai nikdo izzival; trg je bil skoro prazen in vsa demonstracija se je vršila na Borznem in Velikem trgu. Na Verdijevem trgu je bilo okoli 50 do 60 oseb, ki so tam stali mirno. Večji del njih so bili mirni meščani. Kar nakrat se je čul strel in tako so bili v ognju nakrat ti ljudje. Ta strel je bil sprožen brez vsakega povoda in ne da se ga je moglo slutiti.
Pogreb redarja Mikelusa.
V ponedeljek popi ob 2. uri so pokopali redarja Jakoba Mikelusa, ki je umrl, ustreljen, v mestni bolnišnici. Pogreba se je udeleži) poleg sorodnikov tudi namestnik grof
GoSss, pol. svetnik Budin in več namestni-štvenih ter pol. uradnikov z oddelkom javne straže.
Bolniki. Od ranjenih, ki se nahajajo v bolnišnici, se počutijo slabo: brivski učenec V i dj a k in mesar Luzzatto; temu so morali odrezati eno nogo. Na bolje pa se obrača poštnemu asistenta F i t z k u in čevljarja Mraku. Tudi ranjenim ženskam gre na bolje.
Pretresljiv prizor.
V  soboto popoludne se je zgodil pri cerkvi sv* Antona Novega pri strelu med ljudstvo pretresljiv slučaj. Neki deček kakih deset let je hitel po stopnicah, ki vodijo k uhodu v cerkev. V tem ga je zadela kroglja
TriHflel&jiinše^                                     in za-
ječal: ,0 mama moja i" Deček je bil v hipu ves v krvi in kri se je vlila tudi po stop-njicah. Par mož je pograbilo dečka in ga odneslo v lekarno Verdabasso, ki je ravno nasproti cerkve. Ali za dečka ni bito več pomoči, izdihnil je v malo trenotkih svojo mlado dušo.
Poziv slovenskim delavcem. »Edinost* prinaša naslednji poziv: .Ker je razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov Llovda in delavcev, razsodilo zahtevam teh poslednjih v prilog in bi nadaljne demonstracije ne imele nikake svrhe; ker smo prepričani, da igrajo tu sedaj tudi postranski, Slovencem neprijazni nameni, in ker smo mi Slovenci v polni meri storili svojo dolžnost s tem, da smo se pokazali solidarni z delavci, pozivljemo vse naše ljudstvo, da se več ne meša in druži z drugorodnimi demonstranti in naj ne pomnožuje naših žrtev, kar bi se prav lahko zgodilo z ozirom na proglašeno izjemno stanje."
Nagla sodba.
Po Trstu govorijo, da nagla sodba že deluje ter da so nekaj oseb že obesili (?). Pred naglo sodbo pride baje neki laški dijak S ca m beli i. — Tistega človeka, ki je streljal na majorja na ulici ter se je govorilo, da pride pred naglo sodbo, baje še niso dobili, ali policija ga neki išče prav pridno.
Ustreljena v soboto.
V ulici sv. Katarine sta bila v soboto popoludne ustreljena in sta umrla 28-letni Anton Gregorovič in 20-letni sobni slikar Josip Magris.
Bazno.
V  zidu cerkve sv. Antona tiči 38 kro-gelj. — Pri nekaterih hišah so razbita okna do četrtega nastropja. — Razne ulice so podobne bojišču po bitki. Na tleh ležijo karae-niti stebri, dvignem' iz tal, kjer so bile pli-nove svetilke. — šolski pouk se vrši zopet v redu po vseh šolah. — V »Cafe sociale* so pretepli laškega podanika Gaudenzija, češ da je tajen pol. agent, tako, da leži v bolnišnici na smrt ranjen. — Med prebivalstvom se čuje v vedno večji meri glas za podržav-Ijenje »Llovda*.
Novejše vesti.
V  torek so aretovali nekeka Josipa B el-lingerja iz Gorice radi ponovnih klicev: »Evviva 1' anarchia* ! Potem je aretiran neki rezerv, korporal Dolenc iz Trsta, pristojen v postojinski okraj, radi nevarnega pretenja.
DOPISI.
Bodlk, 15. svečana 1902. — Cenje -\ gospod urednik! Naprosi se Vas s tem, da blagovolite priobčiti ta-Ie dopis v Vašem cenjenem listu kot odgovor iz Rodika v šesti in sedmi št. .Primorskega Lista" t. 1.
Človek se mora zares čuditi surovosti, obrekljivosti in lažnjivosti klerikalizma, kajti vsakemu umnemu in razsodnemu človeku je razvidno iz 'iopisov gori omenjenega lista, kakšne laži in obrekovanja so nakopičena v dopisih »Primorskega Li3ta" iz Rodika.
O istem večeru, ko je bilo okno pri župnišču razbito, piše dopisnik: Le božji previdnosti je pripisovati, da se ni zgodila kaka nesreča onej osebi, katera je spala v sobi.
Pred in dne 13. t. m., ko so bili zato-ženi miadenči pri c. kr. okrajnem sodišču v Sežani preslišani, kakor tudi povsem oproščeni, se je pa dognalo, da isti večer ni spala nobena oseba v sobi.
Torej ni res, kar trdi dopisnik v svojem fanatičnem pretiranem dopisu.
Dalje napada dopisnik gosp. župana s tem, da ni hotel omenjenih raladenčev kaznovati.
Dopisnik gotovo tudi v tej zadevi malo ume, zato ga vprašam: na podlagi katerega zakonika bi zamogel gospod župan one mla-denče kaznovati, ako bi bili res krivi hudodelstva ?
Gosp. župan je storil v polni meri svojo dolžnost glede policijskega reda in potem naznanil c. kr. orožnikom vso zadevo.
V sedmi št »Primorskega Lista* napada dopisnik gosp. podžupana misleč: Ker ne morem z mladeniči nič opraviti, dajmo pa po njem; morebiti ne bode imel takega vpliva v prihodnjič pri deželnozborskih volitvah. —
Mi pa poznamo gospoda podžupana, katerega dopisnik hoče sramotiti na ta način, da ga je povzdignil za »oberžupana*.
On se je dosti trudil kot podžupan, nad 17. let je delal v blagor občine, ter tudi dosti pomagal vbogim v slabih letih, česar o dopisniku v ,Prim. Listu* ni mogoče trditi.
Sedaj pa zopet udriha po g. županu. Kako si ta dopisnik upa tako lagati, namreč: da so pri zadnjih občinskih računih zapisnik in račune občinski odborniki doma podpisa-vali? Povejte nam, g. dopisnik, za jednega starešino, kateri bi doma račune podpisal?
Računi so bili v smislu § 65. obe. r. 14 dni popred, ko jih je starešinstvo pre-tresovalo, v občinski pisarni skozi 14 dni razpoloženi, in vsakemu davkoplačevalcu skozi 14 dni v pregled razgrnjeni.
Vprašam g. dopisnika, kje pa ste bili v istem času, ko so bil: računi razglašeni? morda ste spali ?
Občinski starešina, kateri bi bil rad, da bi se bil izvolil odsek za pregledovanje računov, in s tem povzročil občini stroškov 5 do 6 kron, ne more pozabiti svitte kronice, katere bi s pregledovanjem morda zaslužil. I          Ako pa ima kdo proti temu, županstvo
I je voljno vsaki trenotek predložiti račune dež. | odboru z vsemi spisi vred v pregled; a dopisniku .Primorskega Lista" gotovo ne.
Konečno dostavljam dopisniku, da v bodoče ne dopisuje v časnike več takih laži in obrekovanj. Kaj li ne veste, da laž ima kratke noge? — Ako pa mislite, da si s tako podlostjo kaj pridobite za bližnjo deželno-I zborsko volitev, se varate! i          Z Vipavskega. — Župnik Kosec »po-
pravlja* v 18. štev. »Soče" radi resnične obse Ibe v Ajdovščini dne 24. januvarja.
Njegovi »trije ni res* se popolnoma resnično spreminjajo v »je res*, ker tako je določil § 496.
Ta nunček si prav lahko zapiše omenjeni § na svoja vrata, zato da si dobro zapomni, predno gre iz hiše, da mu ni treba hoditi po hišah po nepotrebnem.
Njegov prvi »ni res* pove, »da je res*, da je hodil v hiše po nepotrebnem in imel predolg jezik; saj to je povedala pri obravnavi njegova priča, ko se je izjavila, da je župnik rekel v njeni hiši, da toženec »ni vreden take žene*. To pa naj presodijo sedaj čitatelji, je li imel župnik Kosec predolg jezik ali ne.
Drugi ,ni res* »je tudi res", da na-pravija prepir in razprtije, kajti koder hodi, skoraj povsod govori dražljivo. Posebno mu je na poti učitelj in nekateri drugi. Samo to naj premislijo čitatelji, ali se ne pravi na-pravljati »prepir in razprtije*.
Preteklo nedeljo je bral pri prvi maši
del pastirskega lista. Potem  seveda je koj
začel udrihati po njemu nasprotni strani. Med
drugim je rekel: Ni res, da napravljam prepir
in razprtije, kakor pišejo nekateri po časnikih,
. in tudi to ni bil nikoli moj namen. Tisti, ki
ste možje, skrbite, da take osebe spravite iz
občine. Čujte, ljudje božji, in strmite! Pred
I živim Bogom je tako govoril; torej v cerkvi,
I kjer pravi,  da ne napravlja prepira, ker pa
očitno hujska ljudi, naj skušajo spraviti »take"
ljudi iz občine!
Sedaj ga vabimo,  da pošlje še enkrat popravek  v »Sočo*  o tem  resničnem go-I vorjenju.
Proti koncu pa moram vendar pojasniti nunčev tretji »ni res*, da bode koristilo njemu in fari, da bode složna, kakor je bila pred njegovim prihodom.
Ta nunček Kosec dobro pozna častitega g. župnika Andreja Brezovščeka v Rihem-bergu. Tega naj župnik vpraša, kako je bila kamenjska občina složna za časa njegovega pokojnega nečaka A. Brezovščeka. On dobro ve, da so se vsi farani dosti lepše gledali, I nego sedaj. Ta mu bode gotovo dal dober
I svet, ako bo le hotel njega poslušati. Dosti in prav veliko bi temu nuncu koristilo, ako bi pustil kvante pri miru; kajti to mu pri-
| pomore, da toži ljudi za vsako reč, in kronce gredo v žep zagovornika Brejca, namesto da
I bi ostale v župnikovem žepu,
I           Tudi gospodje pri sodniji,   mislim,  da
se morajo zahvaliti Koscu, da jim daja še precej dela; kajti marsikdo urico morajo prebiti sedaj v sodniji, kar se je le redko godilo s Kamenjci pred njegovim prihodom na Vipavsko.
Od beneške meje. — (Odgovor dopisniku iz Kožbane.) Ker ne morejo ovreči resničnosti dopisa od beneške meje, pa udarijo po osebi, o kateri sumijo, da je dopis pisala. Vse mogoče si izmislijo in pišejo, ali da bi le količkaj ovrgli dopisa, tega ne. Zato se tudi ne splača odgovarjati, kar me ne tiče. Le neko pojasnilo moram dodati. Eno krono se plača carine (daca), a kazni se plača kaj več. Dopisnik naj le praša gosp. župana, koliko svitlih kronic je plačal. Kdor plača carino, ni tihotapec pač pa poštenjak, »Kon-trabandir* pa je tisti, ki plača tudi ki.zen, lisr skuša carino (dac) »ukrasti državi. Dalje pripoznava sam, da je plača 10 gld. za pobiranje kongrue mirniškega kurata mastna. Nam mirniškim faranom se ne cede sline po županovi plači, pač pa po pravičnosti.
Slednjič naj opomnim, da kožb. dopisnik zna tudi latinski (v dopisu se čitajo tudi latinske besede), slovenščine pa ne pozna. I Vsi Slovenci — razun kožb. dopisnika — vemo, da ako ne pove resnice, ni obrekovanje, on pa nravi, da dopis obrekuje. Pojte se učit slovenščine« potem se lotite pisati.
Resnica v oči bode, altro che obrekovanje!
DomaČe in razne novice.
Smrtna kosa. — V Čabru je umrla dne 16. t. m. gospa Jelena Križ, glavarica znane rodoljubne rodbine. Pokojnica je mati g. Lacka Križa, marljivega rodoljuba v Pu-Iju. Lahka jej bodi zemlja, preostalim pa naše sožalje.
Badodaren donesek. — Gospod Ivan Gol ja, c. kr. vpok. flnan. svet. v Gorici, je daroval bolniškemu zalogu tuk. »Slovenskega bralnega in podpornega . drnštva" kron 10, telovadnemu društvu »Goriški Sokol" kron 10 in »Pevskemu in glasbenemu društvu" kron 10.
Plemenitemu darovalcu in podpiratelju naših društev izrekamo najiskrenejo zahvalo! Bog ga živi!
Telovadno društvo , Goriški Sokol* vabi brate Sokole na telovadne vaje, katere pričnejo drevi točno ob 8. uri, ter bodo odslej redno vsak torek in četrtek. Razun dosedanjih telovadcev se pričakuje tudi novih, da se število čim bolj pomnoži.
Prof. Berbnč je postal v deželnem šolskem svetu zastopnik deželnega odbora, dasi 6-letna doba še ni minula. O tej novi nepravilnosti utegnemo še govoriti. Danes le konstatujemo, da smo Slovenci zdaj brez neodvisnega zastopnika in c. kr. člani, že doslej v večini, so dobili še enega c. kr. prof. več.
—  Sicer pa je reč ta-le: V deželnem šolskem svetu so trije Slovenci, kateri so ob enem klerikalci; četrti klerikalec je prost  Jordan,
—  in ti Štirje gospodje imaje večino. Mi bomo kontrolovali, kako bodo vršili nalogo večine.  Odgovornost za vse pada na nje.
— Prof. Berbuč je s tem dovoljno opozorjen.
Društvo »Narodni sklad*. — Odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, si je v seji 18. t. m. tako razdelil odborniške posle: Predsednik dr. Drag. Treo, podpredsednik dr. Henrik Turna, tajnik Andrej Gabr-šček, blagajnik Vekoslav Zajec, odbornik dr. Rudolf Grunt ar.
Društvo je že pristopilo čekovnemu prometu c. kr. poštne hranilnice. Rodoljubi dobe položnice za vlaganje dobrohotnih prispevkov. Vsak darek dobrodošel.
O prevažni in obsežni nalogi spregovorimo v posebnih člankih, časi so resni, hvaležnega dela je vse polno, — delavci so pa tudi pripravljeni, da posvetijo vse svoje moči napredku in blaginji naroda. Vidni vspehi, ki se kmalu pokažejo, bodo novemu društvu  najboljše priporočilo.
—  Torej več v člankih.
Goriška Slomškarfja bo stavila spomenike. — Dne 6. t. m. je imela maloštevilna ali »mogočna" goriška Slomškarija zborovanje v »šol. Domu". Predsednik Genčič je poročal o razvoju (?) društva in o zborovanju Slomškove zveze v Ljubljani. Učitelj B a lič pa je predaval o slovečem (!) pridigarju o. Ivanu Svetokrižkem. »Prim.   List*
in »Gorica* poročata, da je bilo predavanje vrlo zanimivo ter da je zbudilo misel, da bi izdali životopis in nekaj govorov slavnega moža in da bi se mu postavil spomenik v Sv. Križu vipavskem. — Pobožni Balič si je izbral tak predmet, da je ugodil poslušalcem, kajti Slomškarjev je tako malo, da jih na tako zborovanje ne pride niti toliko, kolikor imaš prstov na roki, pat pa je utegnil bitji navzoč kak duhovnik, ker ti ob četrtiun na-' vadno v večjem številu obiskujejo Gorico, seveda največkrat brez opravkov. Torej ¦ za. duhovnike bodo taka zborovanja l To kaže tudi »vzbujena misel", da bi izdali životopis in nekaj govorov patra Ivana! Tak'rztvotopisir| in taki govori vendar niso namenjeni v prvi vrsti učiteljskim društvom, pač pa komu drugemu. In pa spomenik mu hočejo postaviti v Sv. Križu! Moj Bog, spomeniki stanejo denar. Kaj ga postavi Balič? Učitelji so reveži, in nimajo denarja niti za potrebe, ne pa za spomenik patru Ivanu v Sv. Križu. In Slomškarji menda tudi niso obogateli, odkar sta jim prinesla Cenčlč in Holzingerica iz Ljubljane žegen ljubljanskega škofa ? I — Pa, nekaj že mora biti, ker se lotevajo staviti spomenike!!.....
Iz vsega tega se pač vidi, da imajo Slomškarijo duhovniki v rokah, in da so Slomškarji le podrepr.iki in priveski črne suknje, drugega nič. Skrajno pa se smešijo s takimi predavanji o patrih frančiškanih in o spomenikih. Kaj taka je naloga učiteljskih društev na katoliški podlagi P!.... Kako se ti možje od dne" do dne" bolj odtujujejo s,vojejnu vzvišenemu učiteljskemu poklicu, kako de-vajo v nič učiteljski stan ter ga razpostav-ljajo roganju, in kako vedno bolj jih držijo z vrvjo neumnosti srednjeveški politikoni na se l — Nekaj teh Slomškarjev je -— že padlo na glavo, in ti dobijo seveda vsi spomenike, takoj za patrom Ivanom. To bo lepo! — Prihodnje zborovanje bodo imeli dne* 1. aprila.
Zopet so se zagnali v g. komenskcga nadučitelja Ant. Le bana. Protiizjave, katero jim je poslal, niso hoteli sprejeti, zmerjali so ga nečloveško, ko pa jim je on primerno odgovoril, mu dajejo pa nauke: da to in ono ne pristoja staremu ljudskemu učitelju, da tako in tako ne sme govoriti. To je stara njihova taktika. Najprvo koga opikajo in zbadajo tako infamno, kakor znajo le klerikalci, potem ko se ta zgane, pa padejo po njem in kažejo nanj: Glejte! Tako in tako piše ta in ta človek, to in to nam je rekel — puščajo pa stvarnost v dopisu ali sestavku popolnoma na strani. Stvarnosti ne poznajo in da bi popravili krivice ali pojasnili kako reč, tega načeloma nočejo, ali toliko pridLeje pa padajo po o s e b a h.
Tako je tudi v navedenem slučaju! In to jako slabo pristoja dr. Gregorčiču* da pusti na tako infamen načm blatiti ljudskega učitelja v svojem listu. — Namesto tega bi bil dr. Gregorčič storil bolje, da je povedal, zakaj je vrgel v kot vprašanje o slov. mestni šoli, zakaj ni pustil, da bi njegova »Gorica" spregoVorila le besedo proti zasmehovanju od laške strani z »vsposobljanjem* Katinel-lijevega gnilišča za slov. šolo, in končno kje so tisti Marchijevi dopisi v »Soči", ponatisnem iz »Učit. Tovariša", katere nam je podtikal Gregorčičev žegnan list? Takih rečij naj bi se rajši gospodje dotaknili, da odvrnejo od »Gorice" označenje lažniv k a.... Toda Gregorčiču ni mar za to, če stoji v »Gorici" ena laž več ali manj, da le udriha in tolče po osebah, pa je zadovoljen. Taka je »Goričica«, ta fina, ljuba tičica,...
Proti laškemu realnemu gimnazija W = v Gorici. — V soboto so se bavili v ob-* činskem svetu v Gradišču ob Soči s prošnjo goriškega magistrata za prispevanje k nameravanemu laškemu realnemu gimnaziju v Gorici. Občinski svet gradiški je prišel do sklepa, da je sicer pozdravljati tako nameravanje ter se zahvaljuje za iniciativo, katero je dala »Societapopolarefriulana", ali ne sklada se pa s tem, da bi bila Gorica za *° primeren kraj. Občinski svet se je izrekel končno, da je pripravljen prispevat* za tak gimnazij, ali mora stati v kakem furlanskem kraju.
Furlani so naravni in odkritosrčni ljudje, kateri dobro in edino prav ločijo Goriško in Gradiščansko ter jih vsa prigovarjanja iz Gorice ne spravijo do tega, da bi pripoznali, <*a je Gorica laško mesto. Furlani vedo natančno, kako umetno se drže v Gorici Lahi na površju, in vedo, kakšno je dejansko ^ stanje y Gorici, po katerem potem sodijo. In sodijo prav. Gradiščanski okraj, izvzemši
tisto malo slov. krajev, je laški, goriški z drugimi pa slovenski,  izvzemši peščico po-
laščencev v Gorici in Ločniku.....   Zato  pa
sodijo, da tak laški realni gimnazij ne tiče v Gorico, marveč v Furlanijo, v Gradišče ali v Krmin ali v Gervinjan.
Iz tega sledi pa še nekaj drugega: Zadnjič smo pripovedovali, da privoščijo Lahi v Gorici Slovencem slov. gimnazij v Ajdov-*ščinTWpaTToTrnmu, nikakor!pa ne v Gorici? Zdaj pa čujejo glas iz Furlanije, da kraj za laški gimnazij ni primeren v Gorici, marveč v Furlaniji —torej mora biti pa primeren za slov. gimnazij! Goriško Sto vencem, Gradiščansko pa Lahom * Taka je deviza Furlanov, katero naj si Lahi v Go-^ rici denejo pred se na pult, kadar bodo zopet pisali o »laški* Gorici ter podili Slovence v Ajdovščino in v Tolmin.
Slabo mora biti to »italijanstvo« Gorico, ker ga niti Furlani nočejo pripoznati!
Nesreča t Sesljanu. — Pišejo nam izMavhinj:V torek sta nakladala mino delavca pri podvzetju: Fakanoni, Galimberti in Piani. Pri nakladanju se je vžgala sama ob sebi ter podsula nakladalca. Jeden se imenuje Franc Kovačič iz občine Kal, drugi pa Josip Pavšič iz Postojne. Prvemu je odnesla prša, trebuh ter desno roko, drugemu pa pol glave, del pete ter zlomilo hrbet. Odnesli so ju v mrtvašnico v Mavhinje. Po-grebli so jih včeraj popoldne.   ~
Črna zastava, z rudečima trakovoma vrhu droga, je razobešena od nedelje dalje v Židovski ulici na hiši, kjer ima sedež soc. društvo.
Zeleni poblM okoln ,l>rlm. Lista" bi radi strahovali napredne občine. Sedaj jim je na poti rodiško županstvo. Seveda, volitve so blizu, zato treba mešati. Odgovor na lumparije v »Prismojencu" podaje današnji dopis v »Soči", zeleni pobiči pa so napisali v opombo uredništva, da se treba pritožiti nemudoma na dež. odbor, ako so tožbe glede" občinskih računov resnične! — Strahovlada že deluje. Proti naprednim občinam pritožbe na dež. odbor, ako le od daleč v domišljiji sumijo, da bi bilo kaj za njih — da bo jih potem karniflal  profesor
Berbu«!.....
Prepričani smo, da v naprednih občinah bodo gledali vselej na red in pravilnosti, da jim tako strahovlada v dež. odboru ne bo mogla blizu. Priporočamo to, ob jednem pa tudi priporočamo, da se gleda pazno, kaj vse pa se godi po klerikalnih občinah, katerim bosta. slov. odbornika skozi prste gledala. Na te treba paziti in vse nerednosti naznanjati javnosti. Potem pade počasi mar-sikaka klerikalna trdnjava — kljubu strahovladi v deželnem odboru in kljubu hudobiji zelenih pobičev okolu »Prim. Lista."
Drufitvo krčmarjev. — Kakor čujemo, bo dnč 25. t. m. pri Dreherju zborovanje, na katerem se ima ustanoviti društvo krčmarjev in hotelirjev v Gorici.
Čevljarska razstava. — Čevljarski 6-tedenski tečaj pri trgovski in obrtni zbornici je končal z razstavo, ki je bila otvorjena v nedeljo in je bilo odprta dva dni. Razstava je zadovoljila vsakogar od mnogoštevilnih obiskovalcev. Risanje, rezani nadplati in dovršeni izdelki za vsakovrstne noge, normalne in z vsemi možnimi pokvekami, so res lepo delo. Krasen vspeh v 6 tednih. — Zal, da od 22 obiskovalcev sta bila le dva Slovenca, brata Benedetiča, ki sta se odlikovala, škoda bo očitna za tiste, ki se niso udeležili tega tečaja. — Naše »Trgovsko in obrtno društvo" naj pomisli, kako bi se moglo prirediti tak tečaj za Slovence.
K temu smo dobili iz mesta še ta do-pisič:
V nedeljo in ponedeljek so bili razstavljeni v tukajšnji trgovsko-obrtni zbornici izdelki obiskovalcev čevljarskega tečaja, kojega je priredila, kakor r*no že omenili, trgovsko-obrtna zbornica. Ne da bi strokovnjaško presojali izdelke, moramo priznati, da je bila razstava povsem zanimiva. Videti je bilo dokaj lepih izdelkov najfinejšega kroja, a najbolj zanimivajo vsekakor obuvala za pohabljene noge. V* tem oziru je bila razstava nekaj posebnega. Enako hvalevredni so bili risarski izdelki, pri kojih bi skoraj ne verjeli, da je to delo priprostih čevljarskih rok. Šolo je obiskovalo 22 čevljarjev, med temi le 2 Slovenca.
Poduk je bil izključno italijanski, tako, da so bili vsi italijanščine nevešči izključeni — in teh je mnogo, a temu smo vajeni! Vsekakor bi bilo želeti, da tudi naše trgov-
sko-obrtno društvo obrne svojo pozornost na I take obrtne tečaje, ker so ravno isti ob se- i danjem vsestranskem tekmovanju za našega razvijajočega se obrtnika velikanskega pomena. Vso šolo je preskrbovala z usnjeni in vsem potrebnim naša domača tvrdka J. Dru-fovka, na kojo opozarjamo posebno naše obrtnike in trgovce, ki se ne poslužujejo pri domačih tvrdkah v predsodkih,-4a--se pri istih ničesar ne dobi.
Okrožnica vsem občinskim zastopom v deželi. — V smislu zakona z dne 17. fe-bruvarja 1864. drž. zak. št. 22 gredo na račun deželnega zaloga prehranitnine za uboge umobolne osebe, ki so pristojna v kaki občini dežele; Ta- obveznost deželne uprave glede" prehranitnin za umobolne je odvisna torej od teh predpogojev, ki jih zahteva zakon, in sicer: pristojnost dotične osebe v kaki občini dežele, njeno uboštvo ter potreba, da se jo v svrho ozdravljenja pospravi v kako norišnico ali pa v oddelek za blazne kake bolnišnice.
Uvežuje, da ima po občepravnih določilih doprinesti dokazilo oni, ki iz kakega določenega dejstva izvaja pravno posledico, ki gre njemu v prid, obvezani so občinski zastopi doprinesti dokaz, da so v konkretnem slučaju izpolnjeni ravno omenjeni' predpogoji, kakor jih zahteva zakon. Ker pod istimi pogoji so pa občinski zastopi obvezani prenašati prehranitnine — če se izkaže, da oseba ni bila blazna temveč navadno — bolna.
Dokazila je prinesti sledečim načinom: Občinsko pristojnost se dokaže v smislu § 33. zakona z dne 3. decembra 1863 drž. zak. štev. 165 s spričevalom pristojnosti, ki mora biti sestavljeno po uzorcu, kakor ga predpisuje dotično zakonsko določilo. Uboštvo se dokaže z rednim spričevalom uboštva.
To spričevalo pa bi popolnoma ne dokazalo uboštva dotične osebe, če bi se v njem navedla le splošna opazka, da je oseba brez lastnega premoženja in dohodka; isto mora za to obsegati — če je slučaj — tudi izrecno potrdilo o uboštvu tudi onih oseb, koje so po občnem državljanskem zakoniku dolžne skrbeti za prehranitev dotičnega umo-bolnika.
Opažati je pri tem razun tega določila Še posebne določbe § 139. in sledečih občnega državljanskega zakonika jemaje ozir na določilo, zapopadeno ob sklepu § 154. , Dokaz, da je kaka deločena oseba urno-bolna ter vsled tega nevarna sebi in drugim, ter da je godna za oddajo v kako norišnico, doprinesti je s posebnim zdravniškim spričevalom (izpraševalno polo), ki mora biti sestavljeno po obstoječih določilih.
Vabijo se zato občinski zastopi, naj opremijo vsako prošnjo za vsprejem umo-bolnikov na račun dežele v gcrnavedenem smislu v svrho, da se preprečijo nepotrebne pisarije ter da bode deželnemu odboru mogoče brez odloga oddajati umobolnike v bolnišnico.
Dokler ne dobi županstvo dotičnega odloka od deželnega odbora, skrbeti ima za to, da se drži blaznika pod uspešnim nadzorstvom. Izvzeti so seveda le slučaji opravičene nujnosti.
Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini je izvršilo pri skrajno neugodnem vremenu z živahno udeležbo pretečeno nedeljo svoj letni občni zbor.
Izvoljen je bil zopet, in to že v desetič, soglasno gosp. Josip Budi h na predsednikom. (To bodi odgovor na poslano, pri-občeno pred časom v cenj, listu »Soča" in dopisu v »Edinosti"). Podpredsednikom je izvoljen gospod Josip Horvat, kavarnar, tajnikom gospod Alojzij Pel j ha n, blagajnikom gospod Josip Valič. Odbor je izdatno premenjen. Ta izvolitev daje upanje, da strankarstvo, ki je bilo zadnji čas zaneseno med društvo po nepoklicanih zdražbarjih, neha in da bode delovanje v resnici v korist udov in društva.
Drobiž. — Pasjega davka se je plačalo lani v Gorici 3054 K. Za pse za zabavo se plača na leto 20 kron, za lovske 12, za čuvaje v mestu 3 K in na periferiji 1 krono. — Na Gradišču so se sprli v družini Tol-minčevi. Mati je kregala 14-letnoga sina, ki pa je hotel mater udariti. Zabranil je to 52-ietni Leban. Ali ko je prišel oče domu, se je potegnil za fanta proti materi ter udaril Lebana po glavi tako hudo, da je moral v tukajšnjo bolnišnico. *- Pred porotniki v inomostu bo dne 4. marca t. 1. obravnava proti »Friuli Orientale« radi žaljenja časti potom tiska. — Med umrlimi pretekli teden, katerih je bilo 24, je bilo starih nad 70 let
8. Ena ženska je štela 92 let. — 26-letni pek Scalettari v ulici Forraica je bil aretiran v soboto, ker je poškodoval svojo lastno 70-letno mater. Koje prišel v petek pijan domu, je snel z zida križ ter hotel tepsti svojo mater. Mati mu ga je vzela, nakar je zagrabil za ponev ter jo napolnil z žerjavico. Mati mu je hotela iztrgati to iz rok, ali zgodilo se je pri tem, da se je močno poškodovala na nogah. Pravijo, da je že večkrat tako mučil svojo mater ta »uzorhi* sin!
Zamenil se je havelok na pustni torek v Dreherjevi dvorani. Oglasiti se je v knjigoveznici g. I. Bednaf ika v ulici Vetturini.
Odda se v najem radi preselitve-ele»-gantno opravljena spalna soba s pohištvom in salon na prijaznem kraju mesta po jako nizki ceni. Natančneje pove naše upravništvo.
Razgled po svetu.
Državni zbor. - V seji poslanske zbornice 18. t. m, se je najprej čestitalo nadvojvodi Rajnerju k njegovi zlati poroki, potem pa je ministerski predsednik Kdrber predložil vladno naredbo glede izjemnega stanja v Trstu ter prečital jako obširno poročilo o zadnjih tržaških dogodkih. Ko se je izrekla vojaštvu zahvala, je nastal vihar, Socijalni demokratje in Vsenemci so hrupno ugovarjali in tako vpili, da je Kčrber svoje poročilo le težko prečital do konca. Kathrein je potem predlagal, naj se o vladni naredbi takoj vrši prvo branje in naj se naredba odkaže posebnemu odseku za posvetovanje in poročanje. Ellenbogen in Pornor-storfer sta nujno predlagala, naj so vladna naredba takoj razveljavi in naj vlada tržaškega namestnika Goessa takoj odstavi, Ta predlog je utemeljeval dr. Ellenbogen, ki je navajal vsakovrstne detajle in zbornici tudi pokazal na dveh krajih prestreljen klobuk, katerega se je držalo še nekaj možgan. Med tem govorom je prišlo do hrupnih prizorov, zlasti ko je Ellenbogen vskliknil, da jo ta klobuk trofeja G o 0 s s o v a, Govornik je napadal Goessa, češ, da je m o r i l e c, in da je popolnoma nesposoben za svojo službo, Oe ostane GoGss, se lahko zgodo novi nemiri, zato naj vlada namestnika takoj odstavi, Ploj je izjavil, da bodo Slovenci in Hrvatje glasovali za Kathreinov predlog, in sicer zaradi tega, ker hočejo pri tisti priliki pojasniti tudi narodnostne razmere na Primorskem.
Kdrber je govoril jako obširno o štrajku in izgredih v Trstu. Iz govora posnemamo le, da je zatrdil, da niso bili fetraj-kujoči delavci tisti, ki so povzročili izgrede. Izgredi da so bili organizirani, da je to vlada takoj uvidela in radi tega segla po najhujših odločbah. Preiskava dožene bržčas, da so se udeležili izgredov tudi anarhistični sloji. Kčrber je branil policijo, posebno pa vojaštvo. Množica je bombardirala vojake, vsled česar so bili prisiljeni streljati. Zato niso krivi, da so padle tudi nedolžne žrtve. Izjemno stanje se ni proglasilo iz političnih namenov, marveč da se vzdrži red; ne odpravi se tiotle, da bo ta popolnoma zagotovljen.
Dr. Ellenbogen in tovariši so predlagali, naj se izjemno stanje takoj odpravi in namestniK odstavi. Ellenbogen je rekel, da oblastva so stopila na stran Lloyda proti kurjačem. Prvi delikt je bil ta, da so mirno pevajoče demonstrante vsprejeli redarji z golimi sabljami. Napadal je namestnika, češ, da so nerede povzročili anarhistični sloji, ali da je iste zakrivil indirektno Lloyd, direktno pa tržaški namestnik.... Sprejet je bil končno predlog, da se izvoli odsek 37 členov, ki naj preišče vso stvar ter poroča v 8 dneh.
Debata o bosanskih železnicah se je včeraj nadaljevala in zaključila. Za njo je pričela proračunska debata. V imenu slov. naprednega kluba je govoril dr. F e r j a n č i č. Barcelona. — V Barceloni na Španskem so se zopet pojavili hudi nemiri. Vozniki, delavci v luki, črkostavei itd. štraj-kajo. Listi ne izhajajo. Dogajajo se izgredi, več oseb je bilo ranjenih. V Barceloni je razglašeno obsedno stanje. — V torek je bilo 75 oseb ubitih in ranjenih. Nastala je prava revolucija. Množica pleni, požiga in podira, kar jej pride pod roko. Ranjenih in mrtvih premnogo.
Laška skrb za .Romune* v Istri. — Deželni zbor istrski je svoječasno sklenil ustanoviti v Sušnjevici romunsko šolo. Ker dež. šol. svet še ni odgovoril na ta sklep, so urgirali odgovor. — Kako so nagli za peščico .Romunov" in kako počasni za najvitalniše potrebe slovanskega prebivalstva Istre.
Razne Testi. — V Planini na Notranjskem so imeli te dni veliko po vodenj. Unec je narastel tako, da so se morali ljudje voziti le po čolnih. — V cerkvi na Katinari pri Trstu so odnesli tatovi po noči moštranco in riborij. — Zdravlje velikega ruskega misleca Tolstega je v opasnem stanju. Sicer se počuti bolje, ali je tako slab, da ni misliti na okrevanje. —• V Tiflisu je bil pretekli teden velik potres. Na stotine ljudij so potegnili izpod razvalin. Potres traje še. Okoli 2000 ljudij je poginilo pri potresu, 4000 hiš je razrušenih,                  "
Podpisani priporoča slavnemu občinstva , t Gorici in na deželi, svojo
prodajalnieo jestvln.
V zalogi ima kave vseh vr siv različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski' Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fin? mm, različna vina, goružice (SenfH Cirfl-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo mflo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semenski ulici št. 1       ' v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. I
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna, u L i g al i e priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
Apollo
Saunig Oekleva v Gorici --Magistralna ulica St. I.
VELIKA  ZALOGA  ŠIVALNIH  STROJEV
raznih sistemov, slamoreznle in železnih
blagajn le, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-
znane prve angleške tovarne,   »Helical-Premier«,
»Regent«, »Lucifer« in »Postilion« itd. — Prodajajo
se tudi posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev.
Cene zmerne! Brez konkurence!
V zalogi se nahajajo različni šivalni stroji —
^      kakor za čevljarje, krojače in prav fine „Pfaif *
* \ za šivilje s katerimi se lahko umetno vez© (stika)
f Komad šivank za šivilje stane 36 kr. Zaloga pušk, samokresov in patronov. Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogoča ~*9*M
	64. Trst (sv.				Andrej) - Pulj	in	obratno.						
lii.    Osebni	rlaki	tfriirt.   OJtUlfl.			Postaje	IfljiM MeSanee			Osebni vlaki			[mni	
17*   112 ' 114	1-16	1     1-22   -|				J lis'   ~ j 175			117 j 121]111			2	
«•30  S-4fi  4*30	7-4r»	2-3»     -		cdb	Trst-sv. Andrej  .   dob	9*35    —   1115			7—1	9.251	9-50		
—   906  450				T	Ricmanje p.   .   .      A Borit .....      J	916    --      —			641	--	—	_	
7-26  911   4*54	8-07	9-h5       I				1912    —   1038			637	90*!	9-28		
8 02  9-»6  509	m\	310  —		i	Draga.   .   .   .   •      G	18*58    — ;1013			624	8-47	9-15	—	
8-28  9*a8  5*21	8-32	3 22  — 1		dob	Herpelje-Kozma   .   odh	846: — i 952			612	8.33|	904	._	
: 948 5*30	_	838	fz\	odh	Herpelje-Kozina   .   dob	834; ~  1   -			5*59	?! =		9—1	
9'6!» 545	i   —	84(1		•	Podgorje     ...      A	823   — i  •*			5*4«|			8-49	
— 1017  604	_	m			Rakitovii1.     ...       I	1806} — !  -g			526			»	
1 ~ 1028  6'15	_	9-13				750! - j -g			5*10		—	lH-22	
OJIb. 1040 6*26	i  —	,	i i i -		Roč.....	I 7*4-1 s        :  S			4*59	i	—	»	
i  *1  MTBG 6*4$		931	i g  _i		Lupoglava   ...      J	7*30      •  [   S			444		.—	8-04	
»laki 11-11  7 —		9	;  S  j __|		Borut p.      ...       I	709    -		w	4*stt	S.	—	»	
'G-asu-si rii	_	952	]&\ ::		Cerovbje ....       J	703!  -		6-25	413		—	7-43	
'6'4011'SC  7'18	.  _	„			Novaki p.    .   .   .      J	6-551 —		6-20	402	—	—	1  »	
6ol 113S  731	—	1003	¦s' — 1		Pazin .....      1	6*491 —		613	353	¦ *S i —		7-30	
7-1211-58  754			5 1 — 1		Sv. Peter »u burni*       I	6-311 -		5-55	3-31	*3  ! —			
>7'311Si3  814	_	10-33	•g   !    -		Kanfanar....      J	614! —		5-38	309	i j ~		7-01	
,7-37 12-18 8-21	__		B ; — 1		Smoljan' p. .   .   .      1	610    —		—	803			t	
7-441224  8-28		n	"o     — 1		Sv. Vincenc p.     .      I	604| —		—	2-55	O    [   -----		»	
.7-4912-29  835		n	S   -		Zabronid p.     •   .       J	5-59	:   —		2*48	•s -		*	
8-0312-42  9»1	_	WM	m		Vodnjan ....       j	15*45	'  —  j   —		2-30	fclE		6-36	
81112-48  9-—	_	n			Galezan p.  .   .   .       1	i>-37	;   —        _		2-20			*	
825  1-—  915	—	11 '10		V	m.....   ¦	lb'20	j   —   ,    —		2-—			frl5|	
Sr.liMk. 1-17    —	:  —	11-21	. ponodelj. 1	dob	Ptuj-luka     .   .   .   odb	[5-	I torek	—			—		
Mizarska zadragaj|f[v EdrgI (lolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
m
veliko zalogo
v Solkanu pri Gorici*
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdltc Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia §t. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
= Cene zmerna«
De'.o je lična ler dobro osušenri.
Poštne zveze.
Goriško x obmejnim  Kranjskim.
fiorlea-Trhil. — Odhod: Gorica 2 zj., 12 opol.; Solkan 2.35 zj., 19.35 p.; Plave samo ob 1,35 p.; Kanal 4.50 zj., 230 p.; Rodinj 5.40 zj., 3.15 p.; Volde 7 zj., 4JO p.; Tolmin 7.35 zj., 4.40 p.; Kobarid 9.30 zj., 6.20 zv.; Srpenica 11.15 zj., 7.55 zv,; Žaga 11.45 zj., 8.20 zv.; Boleč 12.50 p., dohod te pošte 9. zv.; Log (Brethl S.15 p.; Predel 4 p.; Rajblj 4.35 p.; Trbiž (dob.) 5.35 p.
Trfcii-Gorica. — Odhod; Trbiž 4 •$.; Rajblj 6.15 zj.; Predel 7.05 zj.; Log 8.35 zj.; Boleč 6. in 9.50 tj^ Žaga 1055 zj., 6.40 zv.; Srpenica 11.05 sj., 7*05zv.;Kobarid 12.50 p., 8.35 zv.;Tolmin 2.45 p., 10.15 zv.; Volče 3.05 p.. 10.30 zv.; Ročinj 4.30 p., 11.35 zv.; Kanal 5.15 p.. 12.25 zj.; Plave 1.45 p^ 6.05zv^; Solkan 2.15 pop. 7.10 zv.; Gorica (doh.) 2.45 pop., 7.40 zv.
Gorisa-RihsMbcrg. — Odhod; Gorica, 12.45. Št Peter 1.15, Renče 2.20. Prvai-ina 3.25 Domberg 3*45, Ribeinberg (dob.) 4.40 pop.
Rihaanharg-Gorica. — Odhod: Ribemberg 4.30 zjut, Dornberg 5;20, Prvačina 5i>0r Renče 7.00,-Št. Peter 7.55, Gorica (doh.) 8.20 zjutraj.
Gorica - Miran. — O dh o d: Gorica 12 opol., Št. Peter 12.35, Vrtojba 1.05, ilje 1.30, Miren (doh.) 2 pop.
Mirar* Gorica. — Odhod: Miren 6, Bilje 6.30, Vrtojba 6.55,  Št. Peter 7.35, Gorica (doh.) 8 zj.
Gorlca-Tolmln.— Odhod: Gorica3. popol, Solkan 3.40, Plave 505, Kanal 6-- -, Ročinj 6-50, Volte 8-40, Tolmin 8-25. — Odhod: Tolmin 3-30 zjutraj, Solkan 7-30, Gorica dohod 805.
Gorica - Postojna. — Odhod: Gorica 12.20 p., 4 zj.; Šempas* 1.4š> p„ 5.20 zj.; Gmiče 2.20 p., 5.50 zj.; Sv. Križ-Ceste 3.10 p., 6.35 zj. Ajdovščina 3.45 p., 7.05 zj.; Vipava 4.45 p., 7.50 zj.; Št. Vid 5.30 p., 8.35 zj.; Razdrto 7.10 zv., 10.15 zj.; Hraše 8.15 zv., 11.20 zj.; Postojina (doh.) 8.50 zv., 11.50 predp.
PotJtoJina - Gorica. - Odhod; Postojina 8.25 zj„ 3.30 p.; Hraše 9.05 zj., 4.10 p,; Razdrto 10.15 zj., 5.15 p.; Št. Vid 11.10 zj., 6.05 zv.; Vipava 11.55 zj., 6.45 zv. (Ta vozi le do Vipave). Ajdovščina 12.50 p., 5.10 zj. Sv. Knz-Gesla 1.20 p., 5.40 zj.; f Črniče 2.15 p., 635 zj.; Šempas 2.50 p., 7 zj.; ! Gorica (doh.) 4.05 p., 8.10 zj.
Gorica - Kojskc. — Odhod: Gorica 11 zj. Kojsko 4'— pop. Vožnja IV, ure.
Trat-Miramar. (Od ključa sv. Karla) dvakrat na dan, ob nedeljah in praznikih po Stirkrat.
Trst-Kopor. — (Koperska delniška družba). ;
—     Večkrat na dar.;  urnik se  spreminja  po letnih časih. Vožnje naznanjene z lepaki v Trslu.                   j
Trst-Pulj.   —  (Istria-Trieste).   Vsak  dan  iz : Trsta 6.30 zj.,  dotiče Piran in druga  istr.  mesta, v Pulj 2.45 pop.  Od  1. okt.  do  31. marca  15 minut j pozneje. — Iz PuJja v Trst enak urnik.
TrsMHilio. — Vozi parnik vsak dan petkrat. Urniki se preminjajo; naznanjeni so z lepaki v Trstu.
Korntin - Dolenja in obratno. — O d hod.-Kormin 12.30, Bračan 12.55, Dolenje (doh.) 2.20 p.
—  Odhod: Dolenje 6, Bračan 7.10.  Kormin (dob., 7.30 zj.
Kormin-Biliana. - Odhod: Kormin 11. predp, doh. Biljana 12'30 pop. — Odhod: Biljana 645 zj., doh, Kormin 745 zj.
Kormin - M«t*a'a  in obratno, ...... Odhod:
i Kormin 11-     predp, in 4.50 p., Medeja (doh,) 12'—-! 5.50 p. — Odho¦'• Medeja 6-30 zj. in 2.30, Kormin (doh.) 7-30 in 3.30.
Nabrežina -Davin in obratno — Odhod: Nabrežina 9.20 zj., 6 zv. Dohod: De in 10.30 zj., 7.10 zv. Odhod: Devin 6 zj., 3.30 p. Dohod: Na. brežina 7.10 zj., 4.40 p.
Nabrežina - Prosek in obratno. — Odhod: Nabrežina 10-- zj. in 6 zv.. Sv. Križ 10.20 zj., in 6-20zv. Prosek (dob.) 11 zj., 7 zv. Odhod: Prosek 6.30 zj., 3.30 pop.; Sv. Križ 7.15 zj. in 4-15 pop.; Nabrežina (doh.) 7.30 zj. in 4.30 p.
Nabrailna - Komen in obratno. — Odhod: Nabrežina 9.30 zj.; 5-30 pop.,* Komen (doh.) 11 zj. in 7 zv. Odhod: Komen 6 zj., 3'30 pop. Nabrežina (dob-) 7.30 zj. in 5-— pop.
Sežana - Šfanfel in obratno. — Odhod Sežana 12.30 p., Dutovlje 2.15 p.. Štanjel (doh.) 3.15
—  Odhod: Štanjel 5.45 zj., Dutovlje (doh.) 7.05 Sežana (doh.) 8.15.
Tolmin - Cerkno in obratno. ~ Odhod: Tolmin 8 zj., 1.30 pop.; Sv. Lucija 850zj., doh. 2.10 pop.; Slap 10.20 zj.; Cerkno (doh.) 1 pop.; odhod ob 4.30 zj. iz Cerknega v Slap-Sv.Lucija-Tolmm. — Druga poŠta iz Sv. L. ob 5 pop., v Tolmin 5.40.
Tolmin - Grahovo in obratno. - Odhod: Tolmin 1 pop., Podmelec 3.20, Grahovo (dob.) 4.20 zv.; odhod iz Grahovega ob; 7 zj. v Podmelec-Tolmin. (doh. 10 predp.)
Potfbrdo-Grahovo in obratno. — Odhod: Podbrdo od 1. novembra do 28. februvarja 4 pop., od 1. marca do 31. oktobra 5 zjutraj. — Iz Grahovega v Podbrdo vsak dan ob 8.10 zjutraj. Vozna traja 1.50.
Kobarid -Breginj in obratno. — Odhod: Kobarid 12.30 p., dohod Breginj3.55'p. — Odhod: Breginj 6 zj., dob. Kobarid 9-10 zj. Od 1. aprila do 30. sept. eno uro bolj zgodaj.
Kobarid - Podbonesec in obratno. — Odhod: Kobarid 10 zj., 6.30 zv.; Robič 10.40 zj., 7.05zv.; dohod Podbonesec 11.50 zj. —Odhod: Podbonesec 2.30 p.; Robič 7.45 zj., 3.45 p.; dohod Kobarid 8.20 zj., 4.20 p. Prostor za 2 osebi.
Idrija - Cerkno in obratno. — Odhod: Idrija 12.30 pop., Cerkno (dohod) 3.30 pop.; — Odhod: Cerkno 4.30 zj., Idrija (doh.) 7.30 zj.
Idrija-Logatec in obratno. — Odhod: Idrija 8 zj., 4.30 pop.; Godovie 10.05 zj.. 6.35 zv.; HotederSica 10.50 zj., 7.20 zv.; Logatec gor. 11.50 predp., 8.20 zv.; Logatec dol. (doh.): 12.15 pop., 8.45 zv. — Odhod: Logatec dol. 7.20 z;., 3.30 pop.; Logatec gor. 7.55 zj., 4.05 pop.; Hotederiiica 8.50 zj., 5.00 pop.; Godovie" 10.35 zj., 5.45 zv.; JJiija (doh.) 11.35 dopol., 7.45 zv.
Rakek -Planina. — Iz Rakeka S. zj. in 3.30 pop. — Iz Planine 12 opold. in 6.30 zveč. Vožnja traja 1 uro.
Rakek-Clrknica. — Iz Rakeka 3.10 pop.;
—  iz Cirknice 12.15 pop. — Vožnja 35 minut.
Divača - Senožeče in obratno.— Odhod: Divača 9.15 zj.,  4.30 p.;  Senožeče (doh.)  10.45 zj.,
6  p. Odhod:  Senožeče 6 zj., 2.30 p., Divača (doh.)
7  zj., 3.30 p.
Trst.
Trst - Bazovica in obratno. — Odhod: Trst (1) 11.45 zj., Bazovica (doh.) 1.40p. - Odhod: Bazovica 7 zj„ Trst 1 (dob.) SM zj.,(Od 1. apr. do 30. sept 1 uro poprej).
Trst-skedenj (Servola) in obratno. — Odhod: Trst (1) 7.15, 10.30 zj., Trst (Barr. vecchia) 10.45 zj., Skedenj (doh.) 7.55, 11.15 zj. — Odhod: Skedenj 9 zj., 6.30 zv.,Trst (1, dot\): 9.45 zj., 7.10 zv.
Trst-Dolina in obratno. — Odhod: Trst (1) 1 p., Trst (Barr. vecchia) 1.15, Skedenj 1.45, Ž&vle j 2.30, Dolina (doh.) 3.25p —Odhod: Dolina9.00zj., Žavle, 10 Trst (Barr. v.) 11.10, Trst (1, doh.) 11.20.
Trat-Koper in obratno. — Odhod: Trst (1) 4.30 zj. Žavle 5.40 zj., Koper (doh.) 7.05 zj. — Odhod: Koper 7.30 zv., Žavle 9.10 zv., Trst  (1, t doh.) 10.10 xv.
Karol PraščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliŠče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in čevljarja.
Svi^iiijice. — Rožni venci. — Masne
knjižice.
1 išna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, ^je, prodajalce pejmiho s in trgih
krošnjarje,
ter na deželi.
Lekarna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice vredijo rodno prebavijunj$t Ce se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrspd pr-
(Varstvena ».mita).   kmpj6ni  žetode:
store\ da zgine v kratkem času
omofiea in živo/na lonost (mrtvost).
Te kapljice tudi storfi, da šlovek
rttjije'.
Cena steklenici 60 vin,
Prodajajo se v vseh glavnih le-^ karnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Ali ste gluh?
Vsaka (gluhota al nugltiliu je ozdravljiva z nažo novo iznajdbo; le gluh > roieni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha lakoj. Opišit« 'Vaš slučaj. Preišče in sporo i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležketn jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje uSes (Internationale Olirenheil-anBtait), 596 I a Salie Ave., Chicago, I1L
Božjast.
Kdor trpi na božjasli, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiž!co o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sehwanaen-Apoteke, Frank-fnrt A. M.
Milijon dam uporablja
„FEEOLiIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše 1 lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobtfo hilro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsve^jih zeh"tšč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sleda gube in, črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »j?eeolin« je najboJjSe čistilno, negovalno in leplalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, pleSo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za sobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. < Zavežemo se, denar takoj vrnili, če bi se bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—. 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 8 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. voč. Razpošilja glavna zaloga H. Fulth, Dunaj, VII., MariahUferatrasse 3S, 1