IllfffiW^ilS^^ JjČBBfjlT GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki fcD-fco-^- 67. ISTo-^w 1900 ULe-fco "VTTT Powers obsojen. Sokrivec umora Goebelna obsojen v dosmrtno ječo. Georgetown, Ky., 18. avg. Danes popoludne je sodi&če obsodilo Caleb Powers«, republikanskega državnega Lajiii ka, k ter i ju bil udeležbe Goel»elovega umora krivim spoznan v dosmrtno j*čo. Porotno sodi&če s« j« posvetovalo samo 53 minut in j« izid posvetovanja prouzroči) splošno presenetenje, ker so mislili, da hm porotniki ne bodo zjedinili. Obsojenec pri prečitanju obsodil ui trenil z tA'dniu, kakor bi ga stvar prav nič ne zanimala. Pozneje je rekel, da bode proti obsodbi vložil ugovor. Pravda je trajala sedem tednov in s*« zaključila ob polu 12. ure, ko j.^ državni pravduik Franklin dokončal bvoJ dve uri trajajoči govor. Izmišljeni anarhisti. „I)va anarhista zaprli I Prišla« parnikom ,,Kaiser Wilhelm II." in hotela umoriti predsednika Mc Kinleyal" To senzacijonalno v< at no prinašali nekteri ,.rumeni" ča-8 ipisi dne 17. avg. z deb -limičrka mi. Potem so podrobno |>oročali, e iz Neapolja dobil od vneti lo, da sta dva italijanska anarhista z omenjenim paruikom odpotovala v New York, ktera h>>četa po njihovi lastni izjavi umoriti McKinlnya Toda zvezni detektivi so preprečili ta grozoviti načrt in ,,lopova" v New Yorku Se pravočasno prijeli. Uklenilieoju in odpeljali v Wasb-i igton Vpozn jih izd: jah sočasopisi to poro« 1 • nekoliko popravili iu sicer, da je napeln:ška oblast zadržala omenjoea Italijana. Ta poročila so bila skoraj povsem izmišljena. Prišla sta res dva neljuba naseljenca, ktera smatrajo anarhistom in hitro bo si izmislili, da morata biti zagrizena anarhista, ktera nameravata umoriti McKin-l.-ya. Naselniška oblast je določila dmeujena italijanska naselnika Natale Moresca in Mihael Guido, ktera sta prišla na parnlku ,,Kaiser Wilhelm II." v New York poslati nazaj v Neapolj Skrivna policija deluje namreč nato, da se auarhi-stom zabrani naselitev v Zjed. državah. Na parii'ku so zvedeli, da Italijana nista plačala vožnine, ampak iato odslužila- Moresco kot postre-žuik, Guido pa pri premogu. Oba sta baje avoje delo vestno oprav ljala in bi bila lahko ostavila ladi-jo, ako bi bila le hotela predno so prišli tajni policaji. Deček ustreljen Pri streljanju med Italijani aa Hester in Mott Sts. v Nev Yorku je bil dne 17. avgusta zvečer 81etui deček AbtonioCaplia ustreljen, nek drugi deček pa na pleči raujeu. Usmrteuemu dečku je prodrla kro glja v desno oko in umrl je uro kasneje v bolnišnici. Raua drutega dečka, Antonio Celbiua, kteri stanuje kakor pravi na Mott St. pri svojih stariših, ni uevarna. Streljanje je nastalo med Frauk Miro in Autonio Mansini vsled prepira. Mira so zaprli, Mansiui pa je pobe-guil. Trinajsturni delavni dan. Altoona, Pa., 20. avg. Po vseh tddelkih tovarne za izdelovanje lote >motiv Pennsylvania železnice tu in v Juuiati bo razglasili, da be danes prične trinajsturni delavni dan. Došlo je toliko naročil za nove lokometive, da bode 5000 v tovarnah poslujočih delavcev imelo do meseca jauuvarija mnogo dela. Strela ubila delavca. Ko je dne 17. avgusta nastala nevihta so delali kleparji Geo Swanson, Pavel Iiozett in Viliem Frazer na stolpu novega naselni-Skega poslopja na Elis Islandu. Imenovani možje so iskali zavetja pred dežjem v notranjem poslopji , toda komaj bo bili tam, je treščil > v stolp. Bozett, kteri je stal poleg Frazerja j9 čutil, ko je slednjega truplo padlo proti njemu. Ker je bil Bozett še omamljen od strahu, padel je vsled sunka raz oder 15 čevljev globoko. Swanson je stal zdolaj, toda bil popolnoma omamljali in ni vedel kaj a« je pri peti lo. Bozett se je prvi zavedel. Sel je na oder in našel Frazerja mrtvega "ležati na tleh. Strela je zadela Frazerja na glavo in šinila na peti desne noge zopet vuti. Čevelj na t' j nogi je bil raztrgan in peta odtrgana. Ura mrtvega je obetala kazaje 1. uro 30 miu*. Peklenski načrt. Atlantic City, N J., 17. avg. Bli- j zu tukajšnega mesta so skušali zlo-j čiuci današnjo noč spraviti s tira osobni vlak. Brezdvomno bi bilo! usmrtemh mnogo ljudi in vlak bi! spremenjen v kup razvalin, da ni strojevodja pravočasno zapazil zapreko. Na tiru sta bila naložena bruna in težko železie. Kmalu po 10. uri je ekspregni vlak iz Philadelpbije zapustil mesto in zelo drvi! skozi močvirno okolico. Ne daleč od Johnsonove-ga mi >sta je strojevodja videl zapre- j ko na t:ruinbrz<> skušal ustaviti! vlak, toda zabraniti ni mogel, da > je lokomotiva zadela ob naložena' bruna. Potnike je hudo pretreslo, toda poškod« van ni bil nihče. Sumijo, da s> zločinci nameravali oropati vlak. Nesreča na železnici. Strandsburg. Pa., 21. avg. Nek vlak Delaware L. & \V železnice je trčil na Fiukertown križpotu blizu Minsi ob nek voz, v kt^rem sta sedela Iuo Turner in Fred Schw*rz iz Analomiuka. Turner je bil na mestu usmrten, njegov tovariš pa tako hudo poškodovan, da je dvom ljivo, ako bode okreval. Kraj kjer se je pripetila nesreča, je znan kot najnevarnejše Križanje železnice v tej okolici. Roparji ustrelili deklico. Pittsfield, Mass., 20. avg. Danes zjutraj kmalu po 4. uri so roparji ustrelili goBpodičino May L. Foshurg, k*"> so udrli u stanovanje družine. Njenega brata, kteri jej je hitel na pomoč, so pobili na tla, očeta pa hudo ranili. Ko seje svi-talo, posrečilo Be je roparjem po stopujicah dospeti v hišo. Fosburg se je zbudil ko so prišli roparji v njegovo sobo in jih vprašal kaj hočejo. V odgovor so ga zgrabili za vrat in bili z revolverji po glavi. Njegov sin je slišal kričanje in hitel očetu na pomoč. Na to so roparji zbežali. Na mostovžu jim je stopila nasproti gospodičina Fosburg in se z nekim železom branila kakor vedela iu znala. Ko sta jej potem oče in brat hitela na pomoč, potegnil je jeden roparjev revolver in ustrelil deklico. V srce zadeta se je zvrnila mrtva v naročje brata. Po telefonu so sporočili policiji, ktera je pozvala Bkupaj vse moštvo iu tudi gasilce. V kratkem času je bilo tudi vse prebivalstvo mesta na nogah. Zbrali so se oddelki meščanov iu preiskali vso okolico, toda nikjer ni bilo Bledu od roparjev. Po Fosburgovem popisu je spoznala policija v trojici zločincev del tolpe, ktera je pred nekaj meseci j ostavila New York iu se podala v .severni Connecticut in osrednji 1 Massachusetts. Gozdni požari. Dva tisoče ovac z mehikanskim pastirjem vred zgorelo. Encampment, Wyo., 19. avg. Gozdni požar, kteri je izbruhnil v bližini tukajšnjega sela se vedno bolj širi in je že uničil vbo 8 ali 10 milj na okrogu in preti Bedaj mestecema Battle in Ramber. Dva-tisoč ovac raneherja Fred Geddes iz Saratoge je zgorelo in mehikan-skega pastirja, kteri j« nadzoroval čredo, pogrešajo. Sumijo, da je tudi on našel v plamenu zgodnjo smrt. Saratoga, Wyo., 20. avg. Gozdni požari se ^elo brzo razširjajo v hribih med Battle Lake in Grand Encampment, mnogo rudarskih in ovčarskih naselbin je v nevarnosti. Ovčarji so morali, vsled pomanjkanja krme in vode svoje črede gnati visoko na gore, in sedaj so zajeti od gozdnih požarov. Leg je suh kakor goba. Zato se požar lahko tako hitro širi; le gosto deževauje za more pogasiti gozdne požare. Jedna nadloga prouzroči drugo. Denv-r, Colo., 19. avg. Gozdni požari, kteri divjajo v nekterih delih države in se vedno bolj širijo, so prouzroči 1 i drugo, za oudotue prebivalce nič manj nevarno nadlogo. T. L Mnimon, kteri se je včeraj vrnil iz G lan wood Spring, je prinesel vest, da onemu mestu prete medvedje s svojim obiskom. V velicih čredah prihajajo medvedje iz gozdov, kjer jim je prevroče postalo, in se klatijo okolo človeških stanovanj. Obisk kosmatincev ni Ijndem nikakor po volji in bodo priredili jutri lov na nje, da Be skušajo znebiti nadloge. Blizu Thompson llivera, pripoveduje nek potnik, divjajo gozdni požari b tako velikansko silo, da poginjajo ribe v vodi. Morilca obesili. Washington, 17. avgusta. Yčeraj opoludue so obesili tu Dillard He-rudona, kteri je meseca oktobra 1S99 umoril in oropal svojega tovariša John Loviugooda. Obsodba se je vršila mirno in trinajst minut potem ko je rabelj sprožil vrata pod obsojeučevimi nogami, je bil Herudon mrtev. Štrajk v Bostonu. Boston, 16. avg: Bridge & Structural Iron Workers unija v tukajšnjem mestu je svoje člane, kteri delajo pri tvrdki „Boston Steel & Iron Co." pozvala na štrajk. Radi tega ljudje danes niso prišli na delo. Družba Be upira plačati 33A centov na uro in je že dalj časa jemala v delo ljudi, kteri so bili pripravljeni delati za manjšo plačo nego člani unije. Suša v Kansasu. Kansas City, Mo., 19. avg. V dveh tretjinah Kansasa bode letos najslabša letina, ktero je kdaj zabel ježila zgodovina te države. Leta 1890. so pridelali v državi 225,000 -000 bušljev koruze. Tajnik Coburn je poročal dne 4. avgusta, da se nadejajo kakih 145,000.000 bušljev. Od tistega časa pa sta vroče vreme in trajna vročina rast tako ovirala, da bode pridelek komaj znašal 100,000.000 bušljev, to je komaj toliko, kolikor potrebujejo za krme-nje domačih živalij. Kaznovani vojaki. Vancouver, B. C., 18. avg. 200 člauov milice je moralo vprizoriti ..zločinsko korakanje" skozi mesto ker so se upirali iti nad štrajkujoče ribiče. Omenjeni miličarji so namreč člani ribiške unije. Razun ,,korakanja'4 moral je plačati vaak 6e $25 globe. Premogarski baroni se pripravljajo Wilkesbarre, Pa., 21. avg. Delavcem pri Pennsylvania Coal>Co. v tem okraju so danes naznanili, da bodo od sedaj delali po 10 ur na dan in to ves teden. To je vprvič, da bodo delali poln ča6, ker sO do-sedaj delali samo 7 do 8 ur in tri do štiri dni v tednu. Brezdvomno je, da si hoče družba še pred štraj-kom pripraviti veliko zalogo premoga, da bode potem zamogla delavce tem lažje izstradati. Predilnice zaprli. Požari. Velik hlev pogorel. Dne 20. avgusta ob 1. uri zjutraj so zapazili ogenj v velikem hlevu na 171. St. v New Yorku, v kte-rem je bilo 45 konj. V drugem nadstropju je stanoval nočni čuvaj in 6 Italijanov, kteri so delali v hlevu. Ilitro je bila vsa okolica na nogah, kar je gotovo preprečilo grozovito nesrečo. Italijani v drugem nadstropju so poskakali skozi ok na in se rešili. Nočnemu čuvaju Biddeford, Me., 18. avg. Vse od- j BO je posrečilo odrezati vezi 15 konj delke predilnic, tvrdke Pepperell! i" izgnati živali ua cesto. Ostalih Manufacturing Co. v tukajšnjem konj je zgorelo, mestu in York Cotton Mills v Saco, I (,udno je le, da pri izbruhu po-so danes do 4. septembra zaprli. V žara ni bilo zapaziti nobenega poimenovanih tovarnah dela oOOO ( licaja, pa tudi gasi lei dospeli so še le delavcev. Tvrdke trdijo, da vojpka | ko je ž« hlev do tal pogorel. Slednji na Kitajskem njihovi obrti toliko 80 imeli vkljub temu dovolj opra-čkoduje, da so primorane delo usta- v't'» kajti ogenj se je prijel tudi viti. sosednih hiš in iBte za kakih -53000 poškodoval. Škoda uničene- Umori se množe. |gu hleva in konj še ni znana. Su- LibertyCity, Ga, 1(. avg Bati mijo, daje kdo navlašč zažgui, k'*r seje, da bode tudi tu prišlo do je bil sosedom ta hlev trn v peti. krvavega boja med helopoltuimi in zamorci, ako ne pride pra.voča9ii" poklicano vojaštvo. Plemenski boj se je pričel, ko je več zamorcev stre ljalo na policaja Curtisa in Gilla, ker sta jih h >tela zapreti. Curtis je ostal na bojišča, njegovemu tovarišu pa je več krogelj zdrobilo roki Tovarna pogorela. Alexandria, Ind., 19. avg. Vse tovarniške naprave tvrdke „Kellv Axe Manufacturing Co." so postale danes večer žrtev plamena. Škodo cenijo na 8800 000, ktero pokrije večinoma zavarovalnina. Bila je „____ - l,- i , največja tovarna te vrste v Aine- Vest o umoru seje (diskoma razš, . _;» • „„ „ . . , i , ri k i, kjer le delalo S00 delavcev. Se rila Hi na vseh ^atah ao an /Limli ' J * le nedavno so tovaruo povečali, da rila in na vseh cestah so se zbirali maščevanja željni od nog do glave oboroženi, na gonjo proti zamorcem pripravljeni ljudje. Dosedaj so umorili pet zamorcev. V gosto naseljenem delu mesta je neka prazna hiša do tal pogorela. Le izvan-rodnemu naporu meščanov se je zahvaliti, da se je omejil požar, kteri bi bil tahko uničil vse mesto. Gordon po imeuu, je vrgel 25 funtov smodnika v plamen, da bi odvrnil nesrečo Ogenj je tudi takoj ugasnil, toda razstrelba smodnika je bila tako silovita, da v okolici ni nobeno okuo celo ostalo in bilo tudi več ljudi poškodovanih. Gortfon je bil tako hudo opečen, da bode najbrže umrl. Pomenljiva tihota je vladaiu po mestu današnjo noč, mir kakor pred velikim viharjem. Povs >di je videti oborožene može iu bati se je najhujšega, ako ne pride kmalu Vojaštvo. Minolo noč so poskušati spraviti iz tira osobni vlak Plant System železnice. Prestavili so izogibališče, toda k sreči je zapazil strojevodja in preprečil grozovito nesrečo. Dva zločina sumljiva zamorca imajo že v zaporu. Zamorci linčali zamorca. New Orleans, 18." avg. Zamorskega mladeniča po imenu Peter Westleya so blizu Tehule, Holmes Co. linčali njegovi lastni rojaki. Mladeniča, kteri je baje oskrunil neko osemletno zamorsko deklico, so odpeljali v okrajuo ječo v Bowling Green. Množica ljudstva pa je konstablerju iztrgala vjetnika in ga obesila na bližnje drevo. Minneapolis prekosil St. Paul. Washington, 21. avg. Po novejšem uradnem številjenju znaša prebivalstvo Minueapolisa 202.718, ono St. Paula pa 163.632 duš. Leta 1890. je bilo v Minneapolisu 164.-738 prebivalcev v St. Paulu pa 133.156. V minolih desetih latih se j« toraj pomnožilo prebivalstvo Minueapolisa za 23, ono St. Paula pa samo za 22 odstotkov. Vročina v državi Kansas. Abilene, Kans., 20. avg. Danes je že jednajsti dan kar kaže toplomer nad sto stopinj gorkote. Danes je tukaj pihal gorak veter in toplomer je kazal 115 stopinj. Koruzno polje iu pašniki bo tako posušeni kakor bi pogoreli. Kanibali v Denverju. Denver, Colo., 20. avg. Nedavno posrečilo Be ju policiji v Good land, Kansas, zaslediti dva železniška roparja Union- Pačific-železuice, ki sta se skrila v samotni koči blizu omenjenega mosta. Ker jim drugače niso mogli priti do živega, zapalili so omenjeno hišo, v kterej sta tudi roparja zgorela. Ko so ogenj pogasili, odkopali so ondašnjip rebivalci mrtvi trupli roparjev, ter v odsotnosti šerifa z uprav kanibalskim veseljem rezali meso od mrtvih trupel, ktere so nesli domov v ,,blag spomin" slavnih roparjev. Med njimi je bilo tudi več ,,prominent-uih" meščanov iz takozvanih bo-ljih krogov — uzor našega kaniba-lizma. Vihar v Wisconsinu. Sheboygan, \V s , 20. avg. Danes popolndne je obiskal naše mesto hud vihar in napravil velikansko škodo. Razdjauih je bilo osem velikih tovarn, kakor tudi Conrad Schreiorjeva pivovarna, Zimbatova opekarna, t varna za gngalne stole m "JIK) hiš. Š-coio cenijo 8300.000. Dosedaj m še so poročali o žrtvah ali težkih poškodbah ljudi. Orkan je obiskal tudi mesto i tshokosh in okolico ter tam mnogo poslopij podrl in razdjal. - ■ Ha, Ji. Jtu bi zainogli zadostiti obilnim i.aro Čilom. Tovarno je ustanovil \\ . O. Kelly 1. 1883. Tri leta pozneje je prevzela isto delniška družba. Trije premogarji zadušili. Mahanoy City, Pa., 20. avg. V jednem rovu Lehigh Valley Primrose premogokopa divja požar, vsled č^aar vlada tukaj velik strah. Ko se je gasiler-m posrečilo določiti kraj < gnja, zamogli so rešiti 19 mul, drugih 44 pa se je najbrže v rovu zadušilo, i Pretresujoči prizori so se vršili pred rovom, ko so prinesli na površje trupla treh rudarjev. Do sed»j so zamogli proti ognju le malo opraviti. Sedaj so postavili velik električen pihalnik, kteri bode pihal dim iz rovov, da bode rešilno ! moštvo z manjšo nevarnostjo zarao-glo nadaljevati svojo delavnost. Ako se bode pokazalo, daje nemogoče zadušit ogenj, poskusili bodo oni del premogokopa kjer divja ogenj napolniti z vodo. Boje se pa, da bode potreba napolniti z vodo ves premogokop, VBled česar bi 600 mož in dečkov zgubilo delo. Pre-mogok p v Primrose se še le nedav-uo oskrb-li z obsežnimi zboljšam mi napravami iu je prouzročil požar velikansko škodo. Deputy uplenil unijske knjige. Spokane, Wash., 19. avg. Sa muel Findlay, deputy maršal države Idaho, je v petek večer šiloma prišel vzborovalnico rudarske unije v Gem, Idaho in uplenil unijske knjige in papirje. A. S. Balch, tajnik unije se je poskušal upirati, toda Findlay gaje udaril po glavi in ga začasnoomamil. V zmešnjavi, ktera je nastala nato, je deputy ušel. Zborovanje rudarskih unij je v Coeur D'Alene pokrajini od državnih uradnikov prepovedano, toda vršilo se je vkljub prepovedi. Fiud-lay ima povelje zabrauiti taka zborovanja. Na kak uačiu je izvedel o zborovanju in prišel Bkozi zadnja vrata dvorane, ktere so mu na njegovo trkauje odprli za nekoliko palcev, nihče ne ve. Ker je maršal velik in močan mož, udri je vrata. Bilo je navzočih dvajset članov unije, toda vkljub temu se mu je posrečilo ugrabiti zapisnik in po-beguiti. Pa naj še kdo kaj o svobodi čeljusti I? Priporočilo. Rojakom dospevšini v New York toplo prip »ročamo ,Wahrenberger hotel' 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in č«dno ntano vanje j" po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naš» pisarne. nirw'Hfiwypii.iitu-T*'1 'TJ" "nnrui.ipumpi „Sa&es bi me ne bilo na svetu.. tako pravi marsikdo, l.xla Mr. Math . Štepa-iK-k, 1077 —65th St. v Kn^Iew.«*] inci.i to s j h »lili ni prepriča »jem in pis»- /araili te^a Tlim i: h 437 West i St h St. v ("hicagn, III.: ..Koliko iilravil in tak../vanih grenkih vin sem /■- popil, ne morem reči, toda sedaj vem določno, da 1111 nol>eii<> ni {Mtmagato in moja zelo mučna bolezen želodca je Lda vedno slališa. A k > travno so moja Creva vedno delovala, ni moj želodec ničesar prebava! ali oUlrŽ.al. Kako sem tr|>el, je težko izraziti, toda h- kdor je imel jeditako Ude/en /amore razumeti ! Ne dokler mi j<- bilo priporočano TRINERJEV0 GRENKO VINO, [topil setr ua jedilo stekt enico — reči moram, da sem ya pil, ne ila bi imel mnogo upanja, kajti imel sem zelo slaU. izkušnjo t. nekim drugim grenkim vinom in nisem zaupal nika-kemu zdravilu več — in skoraj nakrat mi je bilo j »omagano. Moj želodec je začel redno prebavati in vsi prebavalm organi so postali močnejši. Tak.. je bilo p> vsaki sleileči steklenici in kit sem jih izpraznil tucat, bil sem jMipolnoma in stalno ozdravljen. Urez Triner-jevega amerikanskega grenkega vina.fTriner's American Klixir of Hitter Wine) na kterega !>1 idem vedno zaupal, ne Intih-ni več, kajti isto ni samo izborilo zdravilo, in najboljše krepilo proti vsem znotraj ni m boleznimi, ampak tudi pijača zelo finega okusa. Sedaj bi ne mogel biti brez njega. To zamorem reči ysakoinu s polno navdušenostjo in to zdravilo priporočiti vsem, kteri trpe vsled ktere koli Imle/ni želodca. Seveda... "nI aiisliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda. .. ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN. - ■ • MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH. ____ _ _ _ _ _____ 'M Entered as Becond class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". List BlovenBkih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSEB. 1U9 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ ,, „ pol leta . . . • „ 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. spremembi kraja naročnikov X.roaiino, da bo nam tudi prejšnjo bivališč« naznani, da hitreje najdemo nasi »vnika Dopisom in pošiljatv&m naredite u*slovom: „Glas Naroda*, 109 Greenwich St. Nh-v York City. Telefon 3795 Cortland. Neljuba sstina. ,,Človek obrača — liog obrne", glasi najnovejši vzklik iznvnade-ne^a cesarja komedijanta Viljema vlJeroIinu; > njim zajedno vzdihuje vesoljno nemško časopisje sta-roslavnih Teutonov matore Cierma-nij« in ono zj'dinjenih avstrijskih ,,posili gerinanekov" slavnega imena. Da, v lstmi je bojeviti Viljem doživel iznenadenje, v istini se danes sramuje pred vsem mejnarodnim diplomatetvom, i njim sramujejo h« i njegovi državniki; edina Vilje-mova tolažha je, da ni doživel prve, uiti zadnje blamaž*, med kterimi hode izvestno tudi današnja zgi-nola. Posrečilo se je Viljemu pri evro-pejskih velesilah za svojega ljubljenca maršala Waldersee izposlo-vati odlično mesto vrhovnega po-veljništva vsega na Kitajskem zbra-u"ga mejnaroduega vojaštva, vsled česar je bilo nemško časnikarstvo veselja pijano ter je slavilo Viljema in njegovo vojpko.kakor daje Peking že v njegovej ob'asti; — uiti Han-oihal, niti Aleksander Veliki ne moreta se prispodabljati z Viljemom ,,Največjim". Toda, oj kruta osoda, Waldersee je še v Namčiji, — danes 22. avg. odpotuje v Neapolj da se tam za Kitajsko ukrca, — a združeno mejnarodno vojaštvo je že v prestolici .Nebeškega kraljestva', t«r brez maršala Walderseeja in Viljemovega blagoslova povsem mirno sluša gostoljubno petje ,,sinov središča" v proslavo Kou-fu tseja m Dalai Lame. Nehote se spominjamo kaj je govoril bojeviti Viljem svojim na Kitajsko odhajajočim vojakom, vsakdo Be še spominja, kako je Viljem zatrjeval zbranim lastnikom, da se bodo bojevali s hrabrim iu zvitim kitajskim vojaštvom, ktero je z najmodernejšim orožjem oboroženo in v evropejskem vojevanju izobraženo. Seveda pri tem govoru ni omenil, da je baš Nemčija založila Kitajsko s Krupovimi topovi in Mauserjevi-mi puškami, in da so baš nemški častniki vzgoje val i Kitajce v modernem vojevanju. — Tudi mornarje je učil Viljem kako imajo na Kitajskem postopati ; ujegova pro-poved zajeta je bila iz zgodovine: ,,Bodeš li tolkel mojega Zida, storil bodem jaz isto s tvojim Zidom." Iu res baš v istem času tolkli so Rusi in Japonci ter ž njimi združeni ostali vojaki baš Viljemovega Žida v Pekingu, ter sedaj ugibajo kako kazen bi naložili Kitajcem,— ktera je po imperialističnih nazorih popolnoma opravičena — kajti slobodo ljubeči Kitajci so se — horribile dictu — upirali evropej-skim in ameriškim nenasitnim ,,kulturonoBcam". Prvo dejanje kitajske žaloigre je toraj končano, zagrinjalo je padlo, a za knlisami pojavi se nam živa slika imperatorja Viljema II., ki stoji pred ogledalom ter ono mrtvo ogledalo prosi rekoč: „Pokaži mi sliko moža, kteri je neumneji od mene". Naravno, da bode Kitajska radi umora nemškega poslanika občutila neljube posledice, Nemčija hodila bode z Rusijo roko v roko glede obojestranskih koristi na Kitajskem kar smo že v št. 65 ,,Glas Naroda" ožigosali in kar tvori sedanje Bta-nje položaja gledč iztočnega vprašanja. Poleg tega pa bodi še omenjeno, da od maršala Walderseeja ni Bog si vedi kacih vspehov pričakovati, kajti mož prerad sam sebe hvali. ,,Vsai veste, da sem na pol Američan", izrazil se je proti dopisniku necega ameriškega časopisa, ter svoj izraz utemeljeval z dejstvom, da je njegova ,,boljša polovica" priBtna Američauka — ktero pa nikakor ne moremo uvrstiti med „boljše" — domoljubne Američanke, čeravno je njen soprog ljubljenec kronanega komedijanta. Kar se tiče stališča, ki ga zavzemajo Zjedinjene države v vprašanju skrajnega iztoka, moramo priznati, daje povsem pravilno, dasi-ravno so ameriški vspehi v tem pogledu v prvej vrsti preje srečnim slučajem pripisati nego li washing-tonskim navodilom. Ko je združena mornarica napadla utrdbe mesta Taku, bili so merodajni krogi v Washingtonu skrajno nezadovoljni, ker se ameriški admiral Kempf ni udeležil boja, in vendar je radi takratnih razmer pravilno postopal, kajti Zjedinjene države niso napovedale vojsko Kitaju in niso bile opravičene napasti cesarsko-kitaj-ske pobrežne utrdbe. Potem takem ne preostaja evropskim državam nič druzega — saj za sedaj — nego kitajsko vlado imenovati nesposobno, da ublaži razburjena čuvstva narodova, toraj tudi za vse dogodke neodgovorno. V slučaju Taku, morale hi i ostale evropejske vlasti hoditi istim pravom kakor Zjedinjene države, ne pa uekako roparski napasti trdnjave luke Taku, kajti v onem trenotku go bili evro-pejski poslaniki kakor tudi poslaništva docela v varnosti, toraj mej narodno vojaštvo ni imelo niti naj-manjega povoda napasti trdujave luke Taku in tim načinom grešiti po mej narodnem ljudskem pravu. Še le potem ko so evropejske velesile osvojile trdnjave v Taku, napadli so Kitajci poslaništva v Pekingu, in šele potem spoznali bo v Washingtonu, da je admiral Kempf vendar le pravilno postopal, ko se ni udeležil boja pri Taku, in so takoj njegovo pravilno postopanje pripisovali zaslugi vladinega oddelka vnanjih zadev v Washingtonu, kteri z vbo stvarjo takorekoč ui imel ničesar opraviti. Ako se sedaj peščica ameriških vojakov udeleži oalobodenja poslaništev v Pekingu, je povse naravno in baš tako naravno je tudi, da pripisujejo Jingi zmago in osvoji tev Pekinga edino le onim 1500 ameriškim vojakom, ki so v varstvu druzega vojaštva prišli v Peking, dočim ostane neovrgljivo dejstvo, da se imamo za vapehe na Kitajskem v prvi vrsti ruskemu, a v drugi japonskemu vojaštvu zahvaliti, ktero jedino je vodilo vojne operacije toli sijajnim vepehom. Poročila o kitajskih vojnih' močeh bila bo seveda pretirana, ali uvaževati se mora, da se vojska ni vršila proti Kitaju in da se u i kitajska vlada vojskovala evropejskimi vlastmi, temveč le mali del nezadovoljnih vstaških Kitajcev. Ako se imenovano dejstvo uataučneje razmotriva, je povsem lahko tolmačiti čemu so se Kitajci le malo upirali osvojenju Pekinga, kajti število upornikov znaša le 20 do 40 tisoč, kar izdatno pomanjša bojno slavo združenega vojaštva. Homatije na Kitajskem. Zmaga po hudem boju. Tokio, 18. avg. General Yama-guchi je brzojavil iz Pekinga dne 16. avg. : ,,Zavezniki so napadli Peking včeraj rano zjutraj. Tcpni-čarBtvo je pričelo boj od iztočne strani. Ozidje je sovražnik trdovratno branil. Ob. Beverni strani Tung Chow kauala so bili Japonci in Rusi ob južni strani pa Ameri-kanci in Angleži. Ob mraku so Japonci razstrelili iztočna vrata iD udrli skozi ista v mesto. Med tem časom so tudi Amerikanci in Angleži udrli skozi Tuug Pien vrata. Vojake vseh udeleženih narodov so poslali proti poslaništvom. Blizu slednjih so se zjedinili oblegani in njihovi oproščevalci. Vsi poslanci in osobje so v varnosti. Zgube Japoncev znašajo nad 100 mrtvih, med temi 3 častniki. Zgube druzib zaveznikov še niso znane. 400 Kitajcev je bilo usmrtenih. Shanghai, 18. avg. Splošen napad na Peking Be je pričel dne 15. avgusta zjutraj. Sovražuik se je obupno upiral. Isti večer so Japonci razdjali Cham Lang in Long Chi vrata in korakali v glavno mesto. Vojni oddelki druzih narodov korakali so v mesto skozi T\mg Quien vrata. Takoj so odposlali oddelke k poslaništvom kjer so našli tujezemce že v varnosti. V Pekingu divja še vedno boj- Chefu, 19. avg. Iz japonskega vira se poroča, da po cestah glavnega mesta še vedno divja boj. Del Pekinga je v plamenu. General Yung Lu je zadrževal cesarico, da ni mogla odpotovati. Slednji upor se vrši sedaj v uotranjem meBtu> na ktero streljajo zavezniki. Brzojavna zveza p Pekingom je pretrgana. Po japonskih poročilih ima princ Jung Lin cesarico zaprto v notranjem mestu. V bojih pred Pe kingom dne 14. avgusta je bilo ranjenih osem Amerikancev. Hongkong, 19. avg. Po kitajsk.-m poročilu je zaveznike sprejela v Pekingu častna straža in ceearica-vdova je osobno pozdravila povelj-jujoče častnike pred mestuimi vratmi. Shanghai, 19. avg. Japonska konjiča preganja bežečo cesarico vdovo in njeno dvorno spremstvo. Pravijo, da 30.000 dobro oboroženih vojakov straži cesarico in njeno spremstvo, ktero je baje že dospelo v Wutaison v pokrajini Shansi, kjer je tudi cesarska palača. Washington, 19. avg. Poročila admirala Remeya, da se cesarica-vdova nahaja v notranjem mestu Pekinga, na ktero zavezniki streljajo s topovi, smatrajo tu seuzaci-jcneluim, ker vsa druga poročila pravijo, da je cesarica vdova že preje oatavila glavno mesto. Vojaki odjadrajo na Kitajsko. San Francisco, 19. avg. Za Kitajsko namenjeni vojaki bodo odjadrali s prevožuimi pnrniki „Sher-man", „Logan" in „Thomas". Prva ladija odrine jutri dopoludne iz tukajšnje luke. Bataljoc pešpolka štev. 2. iu dva bataljona štev. 1 odrineta s parnikom ,,Logan" dne 3. septembra. Dalje se bndeta dne 16. septembra na pamikuThomas' vkrcala dva bataljona za Kitajsko. Poslali bodo tja tudi še dve baterije 7. polka topničarjev. 75 novincev, kteri bi bili imeli jutri odriniti na Filipine, ostane za sedaj še tu in Be bodo pozneje vkrcali, ker bode parnik ,,Sherman" vozil naravnost v Taku. Iz Reno, Nevada, je dospelo včeraj še 23 za kunjico name-ujenih konj. V taboru pri PreBidio se nahaja že 2000 konj in mul, od-kterih bodo polovico na Kitajsko poslali. V Pekingu. zemci bo sedaj v varnosti. Japonci so zgubili 100 mož, Kitajci pa 300." Jednak brzojav je že preje dospel od admirala Rrnneya. Kaj pa sedaj? je splošno vprašanje. Zjed. države so si stavile glede kitajskih homatij tri naloge: 1. Oprostitev poslaništev ; 2. varstvo tujezemcem; 3. zopetno ustanovitev urejenih razmer. Prva naloga je sedaj rešena, dokler ne bodeti izpolnjeni tudi drugi dve, ostanejo vojaki Zjed. držav na vsak način na kitajski zemlji. Potem pa bode uajbrže vlada v Washingtonu pripravljena skleniti mir. Shanghai, 17. avg. Li Hung Chang je dobil brzojavno poročilo, ktero naznanja, da so zavezniki v ■ redo dne 15. avg. brez upora korakali v Peking in oprostili poslaništva. Britiški vojaki se bodo jutri tu izkrcali. Tu kakor tudi v Yaug-tsekiaDg dolini je vse mirno. Yokahoma, 17. avg. Uradni brzojav iz Soeula na Koreji poroča, da beže prebivalci iz Pyongyanga ob koreanBki meji, ker se je izkrcalo tam 100 ruskih vojakov. Zahtevajo nujno pomoč- London, 21. avg. Pomanjkljivosti poročil iz Kitaja pripisujejo okolnosti, da je brzojavna zveza b Pekingom pretrgana. Kot novejši uradni brzojav je smatrati onega poveljnika italijanskekrižarke ,Fie-ramosca' iz Taku, kteri poroča sledeče : ,,Boji v Pekingu dne 18. avg. še vedno trnjajo. Nujna potreba je, da iz Taku odide takoj pomoč proti Pekingu. Štiristo italijanskih pomorščakov je nemudoma odrinilo proti glavnemu mestu." Tudi mi-nisterstvo v Bfrolinu je dobilo brzojavno poročilo, da 'bode naj- vajo njegovo taktično zmožnost v polnem obsegu in uvidijo, da bode ta boerski general dal Angležem še mnogo opraviti. Boerci zopet pretepli Angleže. London, 18. avg. Kakor se iz Dalagoa zaliva brzojavlja je general De Wet premagal veliko britiško vojno moč in po hudem boju vjel 4000 mož. Vojaški zvedenci smatrajo to zmago povsem sijajuemu činu zmožnega boerBkega generala, kteri je svoje preganjalce zelo utrudil. Tudi Bnllerju se ni dosti bclje godilo. Ta dva angleška generala sta se podila za De \V*tovo malo armado več nego 1000 milj čez hrib iu plan, ne da bi njihov trud imel kaj vspeha. V primeri s tem poročilom je Robertsov brzojav, da je Kitchener ravnokar pri Elands Riverju oprostil od Boercev hudo nadlego-vauega polkovnika Haare, le 6laba tolažha, tembolj ko zgube slednjega znašajo 12 mrtvih in 58 ranjenih, vpoštevši podpolkovnika Dftlisla. Sobotua „Review" je radi novejšega britišktga poraza vsa iz sebe. Robertsa obdolžuje nezmožnosti in meni, ako bode še nekaj časa šlo tako dalje, bode od njegovih lovorik presneto malo ostalo, o vedno bolj oddaljajočem koncu vojske ni kar nič govoriti. Dotičm članek ima napis: ,,Smo li narod norcev?" Več tu bivajočih Amerikancev je na to vprašanje odgovorilo z odločnim ,,Da". drug e V sredo zvečer dospeli tj a Japouci na čelu. Washington, 17. avg. Konzul Fowler v Chefu je poslal državnemu oddelku danes popoludne sledeči brzojav: ,,Japouski admiral poroča, da so zavezniki dne 15. avgusta napadli Peking iz iztočne strani. Zadeli bo na Irdovrat n upor. Zvečer so korakali zavezniki z Japonci na čelu v glavno mesto in takoj obkolili poslauištva. Tuje- brže oddelek nemških vojakov v petek večer iz Tien Tsina odkorakal proti Pekingu. Po slednjih poročilih je sklepati, da položaj na Kitajskem ni nič manj resen, nego pred oproščenjem poslaništev. Nihče ne ve kaj bode še sledilo, ker nihče ne pozna načrtov kitajska vlade. Pred vsem ni nikjer najti najmanjših dokazov, da bi cesarske oblasti ne imele nič opraviti z uporom, kterega so našli za-vezuiki v Pekingu. Napad na cesarsko palačo. Washiugtou, 20. avg. Tukajšnji japonski poslanec je dobil danes od zunajuega urada v Tokio sledeči brzojav: „Ko so zavezniki prišli v Peking, umaknili so se kitajski vojaki v cesarsko palačo. Poslali so oddelek Japoncev, da varuje palačo, toda zadel je tam na hud upor kitajskih vojakov. Boj še vedno traja. Glavni stau japonske armade se nahaja v poslaništvu. Neko drugo poročilo tudi iz japonskega vira pravi, da je cesarica-vdova in najbrže tudi ceBar pobr gnil v NVutai Hsien v pokrajini Shansi in sicer preko P-aaiLg Fu. Tja bo odvedli baje tudi vojni zaklad. Iz druzega zanesljivega vira se poroča, da sta princa Cbing Yuug Lu iu Kang Yi še vedno v Pekingu. Princ Tuan pa je pobegnil za cesarico-vdovo. Vojna med Boerci is Anglijo, De Wet zopet ušel. London, 17. avg. Iz Pretorije se brzojavno potrjuje poročilo, da se je generalu De Wetu posrečilo uiti Kitcheneru. Po nekem drugem poročilu je pripisovati beg okolnosti, da je De Wet bolje poznal okolico, akoravno se je Ki^hener na vso moč trudil ga dobiti v pest. Kapstadt, 17. avg. General De Wet je oprostil vse britiške vjetni-ke v svojem taboru, izvzemši častnikov. Nek amerikanski konzularni uradnik se je podal iz Lourenzo Marquez v Mooitgedacht, da razdeli denar med vjete Angleže. Vsak j > dobil 4 funte. General Roberta brzojavlja vojnemu uradu: „IIudo se bojim, da je De Wet ušel svojim preganjalcem. To se mu je posrečilo, ker je svojo armado razdelil v maleoddel-"ke. NapoBled so slišali o lijem iz okolice pri Rustenhurgu. Kitchenerjpv slednji brzojav je bil odposlan dne 15. avgusta. Isti poroda, da hiti iz jugoiztoka livarn na bomoč." De Wetovem zoputn^m izmuzanju se tu uihče ne čudi, pjšač pa prizna* Roberts napel strune. Pretoria, 19. avg. General Roberts je izHa! razglas, v kterem je preklical svojo prejšnjo uredbo gle-de naturalizacije in potnih listov. Zanaprej ne bodo Burgherje več zaprisegali, niti jim dajali potnih listov, ampak jih smatrali vojnim vjetnikom. Hiše, v kterih oboroženi Boerci najdejo zavetje kakor tudi farme, na kterih bivajo k boerski armadi spadajoči Burgherji, bodo v bodoče razdjali in železnicam prizadeto škodo kaznovali s zaple-njenjem zemljišča. Ta uredba jp dokaz, da vojske v južni Afriki še dolgo ne bode konec, kakor tudi da so Angleži s svojo umetnostjo pri kraju. General Pa®-1 jt včeraj z dina-mitom razstr«ul prelaz Hornie's Nek deset milj od tod. Včeraj je pregnal Boerce iz s s^dnga okraja. Usmrteni so bili Btiri Boerci. V pravdi proti zarotnikom je danes detektiv Gano rekel, da ni res, da bi bil on prišel na sl^d zaroti, priznal je pa, da je Cordua poslal k Silvertonu. Na vprašanje gled<-svoje narodnosti je odgovoril Cordua, da je Amerikan^c in bil nastanjen pri tukajšnji policiji. Zagovornik Berrange v svojem govoru ni skušal zavračati krivdo zatožeu-ca, ampak ga priporočil milosti sodnikov. Svojega varovanca je imenoval žrtev mu nastavljene pasti. ki se edeu z drugim vojskujejo, primerjati pijaucem, kteri se med seboj pretepajo med stekleno po-Bodo in to premetavajo in eden v druzega mečejo, tem ne zadoBtuje samo da se zdravijo, ampak morajo še vso napravljeno škodo plačati. Vsekako pa smem zatrjevati, da je visoko ceniti le oni narod, kteri je v civilizaciji tolikanj napredoval, da hoče mirno živeti na zemlji, l'ar-harsko vojevanje pa ne le strogo obsoja, temveč tudi popolnoma opušča. Takoimenovane civilizirane države stoje na kaj nizki stopinji od divjih narodov ; vojna zahteva žrtve podložnih na tisoče, — divjaki pa požro le posamezne ljudi. Ali ni dandanes „imenitno" vprašanje: ,,Koliko je bilo posilno umorjenih vojakov v olepševalni oliki v jeduej ali drugi državi? Koliko žru-v je /.ahteval ta ali drugi boj? Najlepše je pa še, da so vodje tacili morilnih tolp, ktere so se v klanju posebno odlikovale, dobe še častno prizna nje. Nek znamenit državnik je rekel, da vojake potrebujejo za vzdr-žanje miru ; ali nam se to vse drugače vidi, namreč, da vojake potrebujejo v plenenje kadar in kjer sf> le prilika ponudi. Ali ne vidimo ravno sedaj kako iiodo Angleži vph nili B'-»*rcem njih deželo in bogate rudnike? Ali ne vidimo, da na Kitajskem evrop»*j-skim velevlastim ni tolikanj mar za kultifro, nego za plenenje in razkosavanj*1 države. Najbolj smešno vlog') pa igra sedaj nemško meščan k ko časopis je, k ter« >jro> pričetku vojue Angležev proti Boercem kričalo o ropu, tatvini in prisilnem osvo-jevanju, sedjfj pa tako navdušeno pišu o v sjni s Kitajem, s^v^da ker Nemci žele kaj vpleniti : Angleži pa plenijo po južnej Afriki. Nemci ho mnenja, da sinejo ie oni pleniti, drugi pa ne; pleniti po naravnem pravu ne l>i pmel nobeden narod, ali kaj l>riga tolikanj civilizirane narode naravno pravo, glavna stvar jim je plen, kj-- s<* kaj ugrabi v Afriki, Aziji ali Evropi, to je le vprašanje časa in kakor prilika na-uese. H. K—č. r1 I Dopisi. Marquette, III., 15. avg. Vojske bodemo imeli dosler bode kaj deliti in vzeti na svetu. Sedaj gre vse nad Kitaj, akoravno iz lastnega nagiba ni nikomur nič zlobnega storil. Slednja država izgleda sedaj kakor roparska tolpa, ktera le preži kdaj bi kako drugo napadla, seveda le kadar se kaka prilika ponudi, makari pod še tako abotui-mi pretvezami. čemu prav za prav služijo vojske? Gotovo le v plenjenje in more-nje ter v veselje gotovih družb. Pred vsem, da odnese plen domu ; zmagajoča država na tak način obogati; prefriganoBt tatov in oderuhov v malem slogu pa sama strogo kaznuje. Sedaj računajo na ro dovitnost Kitajske zemlje in nje pridelke: svilo, čaj, sladkor, kavo, riž itd. Kako Bmešne so danes države, ki Be skrivajo za izrekom, da ne iščejo na daljnem istoku „po-sebnih koristi !'4 „Vojoa, vojna!" je sedaj novo-šegni krik in to v zadoščenje človeštva in narodov in to proti mali-kom! Zadoščenje pa bodo dobili le: kapitalisti, ministri, generali, liferanti itd. Kako lahko je narode, Rock Springs, Wyo.. 14. avg. Gospod urednik ,.Gla» Naroda44, prosim Vas, da natisnet*- mojih par vrstic v nam cenjenem delavskem listu, k^r ravno od tukaj ž*? dalj časa ni bilo niččitati v tem listu. Tukaj v II rk Springs s** nas ukvarja d' 70 Si vencev v pr~mo-gokopih in sm vei še d* sti zadovoljni. D^io ž»- nad dve leti dobro in stalno napreduj' . M moli m»-s*-c so bili šli p delavce v Pennsylva-nio in prišlo jih j>- d 150 Tukaj- Trave" Kretanje parnikov. New York dospeli: i^. avg- Itremcna s 4O4 jxiuiik 9. avt;. i/ Havre. liv'i^. i/. S>>uihnm|«t< 1 v^mta t/- Hanitiuri ivl;. Antwerpena. avir. i/ koitL-nl-iui. 1 s O48 ,,l.a l.orrainc". ,,St, I^iuis'-, iS potniki. „l{elyravia", -ta. ,. Kaiser Ki iedrieh". i/ I lami mrga. ,,i"riedrich der Gr<»-se", i/ Kremena, ,,1'retoria", i/ llanilmrya. ,,New York", iz Soiithainptona. ,,!/* Aqiiitaine'% 1/ Havre. O d p 1 j a ! i so: ,,Trave". 20. avt^. v Kremen. ,,Kaiserin Maria Thcresia" 2 i.avy. v Kremen. ,,Seryia" 21. av;4. v l.ivei|H>ol. ,,NV»pr'lbiniI" 22. avg. v Antwcrnen. „St. Ijouis" 22. avij. v Southampton. ,,Germanic" 22. ayi;. v l.iverp »>1. t O d p I j u 1 i bodo: „K.i"migm Louise", 23. avy. \ Bremen. ,,Furst Uismarck", 23. avy. v Hamburg. ,,l.a l.orraine", 23. ivy. v Havre. „Spaarndam", *25- av»- v Rotterdam. ,,Lucania", 25. v Liverpool. „I!elgra»ia", 2H. avLj. v llamburi;. ,,New York", 29. avt;. v Southampton. ,,FrieslanVi listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSFR i CO., 109 Greenwich St., New York. ____ _______ _ ___ I! Jugoslovanska Katoliška Jednota, II Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pkzdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Jožkf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan B a novec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Goy*k, Box 106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stetan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Pa. je Novo društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, sprejeto v Jugoslovansko Katol. Jeduoto due 17. avgusta 1900. Imena udov so: Matevž Anzelc Urban Baraga Ivan Cerjak Frank Cial»rinja Ivan G tlob Autou Jene Jožef Indihar Anton Klobučar Ivan Mohar Ivan Modic Josip Miklaučič Jakob Bajt Matija Cekada Ivan Debevc Frank Gunde Josip Gall Frank Jakopič Josip J^raSa Frank Lovko Florijau Mareuče Društvo šteje 40 udov J o b i p A g n i t c h, I. tajnik. star 27 let Andrej Milavec star 25 let 33 n Frank Meserko it 26 it 32 11 Jakob Mikulič 11 29 11 27 ty Ivan Omerzu •i 40 Antou Podboj 11 29 11 n 24 I« Matija Pečjak 1* 27 11 11 26 II Josip Rovan 11 23 M 25 >1 Frak Sader 11 20 II «1 22 1» Mihael Htrukelj tt 26 II it 24 • 1 Andrej Šusteršič n 41 •» 26 »t Štefan Tobor „ 23 M s« 41 II Matija Olovec •t 1>4 II II 23 II Anton Obreza it 27 11 II 2t> t« Ivan Primožič tt 25 It 24 IV Martiu Puntar jI 35 II ii 27 II Jakob Smrekar 11 42 II ii 28 at Frank S«ngelj II 37 11 37 Martin Sibert 39 It 24 Štefan Tomšič tt 41 tt 11 32 It Frank Udovič II 36 t* Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i č, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Bo* 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". šnji Sloveuci so bili do poslednjega časa le bolj vsak zase. Imamo tukaj društvo s prav malo udi iu sedaj poslednji čas bilo je več rojakov pri druzih društvih, slovaškem itd. Sedaj so vsi sprevideli, da bi bilo boljše, da si Slovenci ustanovimo svoje stalno društvo, da nam bode mogoče biti v pomoč eden drugemu. V ta namen smo imeli že dva shoda in dne 21. avg. bodemo društvo ustanovili. Kaj je lepšega, nego da se rojaki jeduega naroda skupaj z vežejo in so eden drugemu v pomoč, ako potreba, doseže se pa to zopet v združenju društev, ktere nas skupaj vežejo. Naše novo društvo bode pristopilo k Jugoslovanski Kat. Jednoti, kterej vsi želimo, da bi lepo in vstrajuo napredovala. Kaj več o tem društvu poročamo ko se ustanovi in kouečuo VBe določi. Priporočsm tudi rojakom po druzih krajih, da se družijo in so eden drugemu v pomoč, ker samo tem potom kaj dosežemo, ako Bkupuo in hIožuo delujemo. Obrniti se sme vsak na druga velika društva in Gnije in videli bodete kako so zdru ženi in zadovoljni, kaj, ali bi nemo-gli Sloveuci ravno tako biti? Toraj rojaki posuemajmo druge iu bodimo v pomoč edeu drugemu iu za dovoljnost in veselje bode vladalo med nami. Konečno pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki iu želim, da bi bili vsi zadovoljni iu se varovali zapelji vcev za volitve, ktere bodemo imeli v jeseni; opozarjam Vas, da naj se ni kdo za nič ne podpiše do kler ne pride Čas. Uredništvu ..Glas Naroda" pa želim obilo vsoeha iu napredka, da bi tako naprej postopalo kakor je dosedaj in vedno delovalo v pomoč in spodbujo delavcem Frank Keržišnik *pel v Bukarešt in bil zelo rezek. Dalje poroča, da bolgarske vojne )ddelke še vedno na mejo pošiljajo. Vataški odbor za Makedonijo je 1000 prostovoljcev postavil pod zapovodništvo častnikov stalne bolgarske vojne in namerava prekoračiti rumnnsko mejo. Trirumunske vojne oddelke so oborožili. Kralj Karol je rekel v nedeljo svojim častnikom : ,.Gospoda moja, bodite pripravljeni, vojna utegne nastati vsak trenotek in upam, da se bodete Bkazali kot vredni naflleduiki junakov od leta 1877." Obrnivši se proti ministru vnanjih zadev, Lahoociju je rekel kralj: ,,Tako povračajo nehvaležni Bolgari vso prolito kri, ktero Bmo pretakali za ije leta 1877. Rumuueki poslanik Sofiji uaj se takoj odpokliče." Zlati tovor. Sealtle, Wash., 17. avg. Paruik „ Roanoke", kteri je dospel sem iz Skaguay, ima na krovu zlata vrednosti 84.500.000. Ali preti vojna na Balkanu? ljoodon, 21. avg. Glede na na pete razmere med Rumunijo in Bolgarijo, ktere so nastale ker je romuuska vlada zahtevala zaprtje Sarafova, predsednika vstaškega odbora v Sofiji, in da se ta odbor razpusti; poroča dunajski dopisnik v „Daily Express": ,,Bolgarski je nek rudnik zalilo in morajo delavci sedaj mirovati dokler ne bodo vode izsezali. Gradnja dež. zavoda za gluhoneme v Ljnbljani je v olepševalnih Zunanjih iu notranjih delih napredovala toliko, da bože 1. oktobra t 1. otvorjen oouk gluhonemih. Otvoritev bo svečana. * * * Toča je popolnoma uuičila vinograde v Št. Jerneju in ubogim posestnikom je vničeu zadrji up, ker je že preje tudi suša učiuila setev na polju in travnikih. Toča je pobila tudi ravnino med Savo iu Krko v krškem okraju. » 0 veliki nesreči poroča ,,Narod". Dne 28. julija bo bili na nekem travniku pri Bukovju v postojinBkem okraju na delu kosci in grabljevke. Ob dveh popoludne je nastala nevihta iu delavci so hiteli pod neko drevo. Tu je udarila strela med nje ter je omamila vseh. Nesrečui-kom na pomoč je prihitel neki mož, ki je 5 oseb srečno priklical zopet k zavesti. Mohar, posestnik iz Bukovja, pa je obležal mrtev in je zapustil petero otrok. Tudi vsi drugi so bili več ali manj poškodovani, najbolj Anton Mohar, brat ubitega, ki je poškodovan na očeh. 4 * * Sn.ša in pomanjkanje vode vlada v večih krajih postojinBkega in logaškega okraja, čudno je, da se o tem doBedaj še pri nobenem vodovodu ni pokazalo pomanjkanje vode. Bati pa se je, da o nadaljni Huši isto vendar nastopi. * * * Na Btedn je bilo do konec julija v letošnji sezoni kacih 1200 gostov. Statistika kaže, da se število gostov dosledno množi. Letos je došlo na Bled tudi Čehov. Reklama za blejsko letovišče je pa vsekalo še mnogo premalo razvita po slovanskem svetu. * « 4 Vojak skočil skozi okno. 30. jul. ponoči je skočil prostak Karol Sie-ber iz I. nadstropla v novi vojašnici v Ljubljani na ulico in si zlomil nogo. * * * Utonil je o kopanju v blejskem jezeru natakar Adolf Haas. * m m Vlak je povozil V soboto dne 28. julija na postaji Sava delavko Marijo Ankon, ki je na progi travo ple-la ter se je prepozno umaknila bližajočemu brzovlaku. Bila je strašno razmesarjena. Evropejske in druge vesti. Pariz, 17. avg. Kakor ,PetitBleu' poroča, da mu je dospelo oficijelno naznanilo, da bode ruski car obiskal svetovno razstavo. Dne 14. septembra bode dospel v Cherbourg n drugi dan prišel v Pariz in ostal tu*aj pet ali šest dni. Prišel bode -lam in za časa svojega tukajšnega bivanja stanoval v ruskem poslaništvu. Rim, 19. avg. V vatikanu se je povodom praznika sv. Joahima, papeževega zaščitnika zbralo danes veliko število kardinalov, škofov in predsednikov katoliških društev Papež je bil pri dobrem zdravju in imel daljši govor o katoliških razmerah. K sklepu je b zelo laskavi mi besedami povabil nadškofa Ire-landa naj bi ta imel govor o ameri-kanskih zadevah in o razmerah sunajnega sveta k stolu sv. Petra Nadškof Ireland je v 20 minut trajajočem govoru na zgovoren način izrekel udauoBt ameriških kato ličanov k rimski cerkvi in stolici av. Petra. Popisal je prostost pod amerikansko zastavo in rekel, daje potreba za papeža kot glavarja krščanstva, da je prost iu neodvi sen od vsake svetovne oblasti. Nje gov govor je našel splošno pohvalo Nadškof Ireland se je v petek pri avdijenci poslovil od dapeža in od potoval danes večer iz Rima. Drobnosti. Iz Eveletiia, Minn., nam poroča naročnik lista, da imajo tam obile odgovor na gorenj« zahteve je do- dežja in je tako hudo deževalo, da Krvav boj med madjarskimi in hrvatskimi delavci se je vršil v vasi Simovec. Ondi so na regulaciji Drave delali dosedaj tudi Hrvatje, a podjetnik je vse odpustil ter jih nadomestil z madjarskimi delavci. To je, kakor umevno, silno razburilo hrvatske delavce in ko soMad-jari prišli v Simovec po živež, so jih napadli in vnel se je boj s koli, lopatami in sekirami. Bilo je na sV tine delavcev in priti je moral cel oddelek huzarjev, da jn krvavemu boju napravil konec. Mnogo delavcev je bilo ranjenih, a 12 Hrvatov in troje Madjarov ubitih. Razhurjen je proti Madjaron je silno. * * * Morski pes — odgriznil nogo. Iz Vološkega pišejo „Naši Slogi", da je neki delavec iz kamenoloma šel v morje kopat se. Ker ga ni bilo dolgo nazaj, šli so njegovi tovariši iskat ga. Iu našli so ga — mrtvega in brez noge. Gotovo mu jo je od griznil morski pes, ki se je one dni klataril okolo luke. Mrtvega delavca so prenesli na pokopališče na V^loakem, kjer je bil pokopan. * * * Koliko je Židov na sveto? Na vse strani razkropljenih Židov je7.200,-000. Največjih je v Evropi, namreč 6 5000.000; v Aziji jih je 40 000 ;v v Afriki 350,20.42 100 kron avetr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Dopisuikom iz Pueblo, Colo. Le pogum, nič ne poslušajte nasprotnike, dokler ste na pravem stališču, Vam nihče nič ne more; ako Vas bodo izključili iz N. II. Z. pa jo kar tožite za odškodnino. Tožite jo pa le potem lahko, ako sami niste nič zakrivili zoper njena pravila. Dopis je bolje, da ga ne natisnemo, ali na pravo mesto so sami pisali. RED STAR LJJSB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEELAND-', na dva vijaka, (se graili).......12000 ton. ..SJEELAN3)", na dva vijaka, 12000 ton. ..KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. .,SOUTHWAEE", na dva vijaka, 8607 too ..FEcIESLAND",..... 7110 t..n, ..WESTEENLANL".....5736 ton. ..NOOEELANL",.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje bo vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. - Iz NEW YORKA odpljDjejo parniki vsako Bredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Puiton St. — Iz PHI LADE LPH IJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway.NEW YORK. - 43 La Salle St.. C H KM GO. - 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. — Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, pamik 7. dvojnim vijakom, - 12500 ton. STATENDAM, pamik z dvojnim vijakom, 10500 ton. ROTTERDAM, pamik dv< tjnmi vijakom, S300 ton. Parniki : MAASDAM, SPAAENDAM in WEREENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, Radi ceno glej na posehej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III: Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. v -i. • ii^ii W ; i-.,.., -'ii^viWviy.^ii cS! Naznanilo. Podpisani prodam zaradi odhoda v staro domovino vso hišno in kuhinjsko opravo. Ako veseli kakega rojaka imeti svoje znance na stanovanju in hrani, Be mu ponuja ugodna prilika; hišo, v kterej bivam dobi lahko ceno v najem in je v njej dosti prostora. Več se izve Pn* JOHN ZAKRAJŠKU, 15. Wilson Ave., CLEVELAND, 0 Va"bilo na ■veselico, ktero prvikrat priredi društvo sv. Cirila in Metoda NA CALUMETU, MICH. dne 25. avg« 1900 V ITALIJANSKI DVORANI. Igrala bode naša slovenska godba prav izbrane komade. Udeležnikom bodo na izbero vsakovrstne pijače in smodke, pripravljenih bode 12 pečenih jpgnjet za lunch. Vstopnina za meške 25 centov, gospe, gospice in otroci so prosti. K obilnemu obisku uljuduo vabimo Slovence in Hrvate društveni odbor. (ji ■s; m m m tSs 'm y*x» m SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P. CO ELY", MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TEG-O T7" X ZbT O- Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ŽKE. ŽENSKE IN DEl1A; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže aEOCEKIJE. Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem j. GLOBOKAR, M. P. CO. Ss ŠŠ) te) te) te) te te) te) te) te te) te) te! te) te) Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nfgo deset galou ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se nci blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : ' Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,CaL ffffittff IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, $ J0 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars 814 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smodke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK? Office: 1323 2nd Ave., New York, gin A * ......., . .....- Vzgoja Indijancev. Pri soji zavoda ,,Institute of the Indian School Service" se je dognalo, da je Biotem vzgojevauja Iudi-jancev po rezervacijah neumeateD iu docela napačen. Ako se Indijanci z belimi pomešajo, je to uaj-umestneje rešenje indijanskega vprašauja in želeti je, da odbor za indijanske zadeve odpravi posebne indijanske dole. Kapitan Tanner, komisar indijanskih zadev utemeljeval je takole svoje nasvete: ,,Število šolskega osobja za Indijance preseza 3000. Indijance podučuje 600 učiteljev. Do leta 1877. vzgojevali so Indijance skoraj izključno le misijonarji raznih ver, kt-ri seveda za vzgojo niso dosti stoTili. Razun Indijancev v uewyorfiki državi iu takozva-nih „pet civiliziranih rodov" imamo v Zjedinjenih državah 1S0.000 Indijancev. Za šolo sposobnih je 40 000 indijanskih otrok. Sedaj imamo 14;r> šolskih zavodov s hrano in prenočiščem za Indijance iu 112 dnevnih šol, v kterih se podučuje 24.325 indijanskih otrok, iu ktere šole stanejo 62.G3S390. Pred par leti imenovala je vlada komisijo, kiera je pri Sioux Indijancih, ki stanujejo v P>iack Hills posredovala, da ostavijo oudašnje kraj«, kjer so beli mislili, da bodo našli zlato. Vlada je obljubila Indijancem dajati potrebni živež toliko časa, dokler bode potreba. Sioux bili so zadovoljni in so se pr^Belili v neko zapadno rezervacijo, vlada jim je dajala vsako leto 81,-GOO 000, vrhu taga so dobili poljedelsko orodje ni stroje, toda zemlja rezervacije ni rodovitna in seskoro nič ne pridala. Do danes izdala jt-vlada 330.000 000 za onih 22 000 Sioux Indijancev, kteri pobegoma izumirajo, kajti njih lenoba preseza vse meie. Temu je seveda vlada kriva. V šoli v Carlisle je kacih 700 otrok, kteri v poletju na farmah delajo ter približno 825.000 zaslužijo. Gospa Draga Eiasm. Nek diplomat, ktori je imel večkrat priliko občevati v hiši gospe Draga Mašin, neveste srbskega kralja v Belgradu poroča o njej Bledeče zanimive podrobnosti: ,,V slednjih letih je sprejemala gospa Proga Mašin v svoji hiši najboljšo družbo srbske stolice in skoraj ves diolomatični kor je bil med njenimi rednimi gosti. Vsako sredo in soboto zvečer je bil sprejem, in mnogo diplomatov je prišlo s svojimi soprogami, da bi se z lepo in duhovito damo, ktera govori gladke fr incoski, zabavali uekaj ur. Mnogokrat so imeli tudi politične pogovore, pri kterih se je zelo razumna bidna gospodinja pokazala povsem dobro poučena. Ni res, da bi bila kraljica Natalija pospeševala Iju-bimsko zvezo med kraljem Aleksandrom in svujo dvorno damo. Kose je to razmerje zvedelo, je kraljica Natalija takoj odpustila dvorno damo iz svoje službe. Seveda to ni oviralo razmere med kraljem in gospo Mašin, ampak se pozneje vedno bolj razvilo. Akoravno v oticijelnih krogih niso mislili na zakonsko zvezo med kraljem in nekdaj no dvorno damo njegove matere, skušali so vendar preje kc mogoče dobiti za njega stanu primerno nevesto. Toda kolikrat sc tudi v to poklicani dvoruiki skušali pri kralju vzbuditi misel na ženitev. jih je vladar vselej zavrnil. Z^ bivši ministerski predsednik Semič, kter je bil preje več let srbski poslanec na Dana^.u, se je trudil omogočiti zaroko kralja s črnogor ako princezinjo Ks^nio. Tcda krali Milan, kteri se je takrat preselil h Pariza na Dunaj, je ta načrt najhujše pobijal. Rekel je takrat proti uekemu prijateljskemu diplomatu : ,,Mojega sina hočejo oženiti z nekt črnogorsko princezinjo, toda iz tegh ne bode nič, dokler jaz živim. K« t oče bom že Brnel govoriti kakt besedo o tej zadevi." Pred leto in dni je kupil kralj za gospo Mašin hišo blizu kraljeve palače in jo oskrbel z najmodernejšo opravo. Ko je minolo zimo kralj bival v Meranu, je bila istočasno tudi gospa Mašiu v letovišču. Stanovala je v bližini kraljeve vile. Znamenito je tudi, da je naš diplomat enkrat med njegovim obiskom pri gospej Mašin napeljal pogovor na ženitev Takrat so govorili, da se bode kralj Aleksauder poročil s Bvojo krasno 171etno sestričinogospodičiuo Kon-štantinovič, hčerjo polkovnika Kon-štantiuoviča, Milanovega strica. Diplomat je vprašal gospo Mašin za njeno mnenje in ta je rekla živahno: „0 ne, kralj ne bode vzel v zakon domače, ampak 'tujko 1" Sedaj pa bode vzel vendarle do-mačiuko." Smešnice. Sestra — guvernanta. Lina : „Mama, jeli guvernanta Flora tudi tvoja hči?'4 — Mati: ,,Ne, toda čemu vprašaš?" — Lina : ,,Ker jej papa tudi pravi: „Moja Floral" in je istotako poljubi kakor mene". Dobro razumel. Župuik: ,,Človek se vedno lahko poboljša, zapomuite si to Janez!" — Janez: ,,Toraj bodem tudi jaz še par let čakal". Zvito. Dragotiu (ki radi naga- jivosti ni dobil jabolka, reče svojej mali sestri, ki je jabolko dobila): „Milka, igrajva se Adam in Eva, ti bodi Eva in me s tvojim jabolkom spravi v skušnjave." V šoli. Učitelj: „Ktere kovine spadajo med dragocene koviue?" — Učenec: ,,Vse oue, ktere se za-morejo zastaviti." Iz starih č a b o v. Tujec: , ,Cemu je danes v vašem mestu -jlavnost?" — Domačin: „Danes volijo novega občinskega svetovalca, cela slavnost je prava neumuost, ko sem bil jaz mlad, bilo je vse lrugače." — Tujec: ,,Kako je takrat bilo?"— Domačin: ,,Jeduo-■itavno, volilci podali smo Be v mestno hišo, se vsedli krog dolge mize, 3redi mize dejali smo polža, in h kteremu je prilezel, ta je postal jbčinski svetovalec. Naivno. Malt Josip: „Mama, ali divjaki v Afriki tudi hlače nosijo?" — ,,(emu to vprašaš?" — ,,Ker je •lal včeraj naš papa v nabiralnik za afriške misijone gumb od svojih hlač." Dober svet. A.: „Od dne do •lue se bolj trudim, ne vem kako bi prišel debelosti v okom."— B. : ,,Slišal sem, da so skrbi najbolji pripomoček proti debelosti." —A. : „Obžalujem, jaz nimam nikacih skrbi." — B. : ,,Temu je lahko od-pomoči; posodite mi lOOOdolarjev." Častno mesto. On: „Za tvoj imendan se pustim slikati.. " Ona: ,,Kam bodeš obesil mojo sliko?" — Ou: „Na čaBtno mesto — ravno nad blagajno." Skromna želja. Oče: „Dra-gotin, kaj želiš, da ti kupim za tvoj imendan?"— Dragotin : „Ničesar, — ali ukaži, da šola pogori I" V trdem spanju. Dijak (pijau ležeč na Btopnjicah) : „Oh «gi prijatelj John u..;,,!.! — i-rejei sem . _____. , , J , tvoie harmonike m ti naznaniam. tla sem za- drage hkere, ter prodajala dobre j dJijen ?. njimi in da s,- mi glasovi prav Smodke. Inpadejo. Crested Butte, Colo., M. S«xlja. Ako pride kdo na Crockett, Cal. i_— naj vpraša za WALONA HOUSE vsakdo mu to lahko pove, ker ni daleč od ž^leznične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto. S poštovanjem : John Petrič iu Anton Smrekar. lastnika. denarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJU 109 Greenwich St., New York. ~ ----- - - J7 .' _ - - . . A+ - - V-X* Cticijelru zi Pinc Slm-l, Josip Losar v East Helena, Mcnt. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dali©-VINO, FINE SMOD7.E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 Nqrth River, Vb Morton Street: L'Aquitaine La To ura i ne La Br^tagiin La Lorraine ,,La Chumpagne" La Tuuraine L'Aquitaine \jh. Lorraine La Hresagne avg. s^pt. »ept. 1900. 10CX) 11)00. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. Prvi razred v Mavre .f55 in višje. Drugi razred v Havre §42 50 in viš e. Glavna agencija: 32 BROAD-WAV. NFW V05IK 30 B. 13. 20. 27. 4. ] 1. IS. 25. KNAUTH, NACH0Q k KUČHNE No, 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakrmiee, neniiee, in delžna pisma. •fjioslnje in iiterinje 7apob<-ine in dol^rve. Slovanskega naroda sin gUsoviti in proslavljeni zdravnik Gr- POH sedaj nastanjeni zdravnik na So EIEŠ: Kast Cor. I Jth & Walnut Str., in X. VV. Central A; l'ark St., Kansas C ty, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubljt nejših zdravnikov zaradi svojih zmožnustij pri timošnjein ljudstvu. DR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor laai vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega'v^zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. - VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, U on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je t>olezen neozdravljiva, pjve to dotični osebi, ker neče. da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA. 4 VS\KE\fU KATEREMU PRIDE V ROKE. . „Cenieni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in l-p<. seVam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, 111, Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 2o let. Velika Vam hvala. L. GLAVIMČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel geni dolgo časa na naduhi (Asthma) iu Vi ste me dobro ozdravdi, za to sem Vam dolžan na5večjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. ^Inogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrosil S6o za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, VVamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas,.v VVamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinancijelnega stania: ..Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji lx>lezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. glio. Teout Wamego Kas Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše 111 vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N.-D. Spoštovani gosp*»d: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedai pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem poplnoma zdrava* Stffan 1'fc.trašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 ( KANSAS CITY, MCf. U. S. FRANC ČUDEN, | trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža LJUBLJANA jt . . 1 Prip(T'i<>am rojakom svoji, povsudi znano, bogato zalogo vs k< vrstnih švicarskih stm?» .1 žepnih ur, W verižic, uhanuv iu drugih zlatih iu M-rbruili predme- t£ tov po najnižjih cenah. gf Pri naročilih naj ae denar naprej pošlje in eden gold, več poštnino. || Ceniki pošiljaj n ae zastonj poštnine prosto. ^............................. ji- l^Is-nres L^n. StooDsi Bremen Bahnhofgasss stv 29 Bremen. jedi-ia slovanska tvrdka. kt> r^v potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi »;• poštnimi parniki p- zmurnih cer.ah dpr- mljnj^ Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje opuščajte pri - m p -t tnju v Kvr >po oglasiti dospevši v Bret; -n \ na.- j pisarni, kjmi -i d* -uir nuji - -1 j« zni<*-njati zamorete, t* r l ->u t* na najly»ljši .arm v d -nn-vino i» >->d dobro jp učeni, kaj amerikanska postava zahteva, da n*- = d-j-•• vri j-ni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja dgovarjaj v VB<>h ju., kili take.), točno in v. stno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. * -co> ki> -za, -o- -CL>- j V Jaguo Stonich Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z 4 dvojnim pokrovom {li šs Ca-e m * bo najboljši pokrovi se /.iatom prn- v tegnj^i 1 (G-'ddfield) t. j »ničim za- ^ nje 20 Int; ko lesov j • je Eigii ali $ Waltham ter velja samo ^ D (D ■i) % D i i i _____ Djiiiuj, kter« 2el6 uro kupiti se m rrP Jt?7^& - ! (' :: iM" Ta cena je ie za nekaj čas^. Na zahtevanje pošljem cenike poštnin«- pr< -t Dobra p. strežba 11 iu jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem -.-tovanj. m I Jacob Stonich, f 39 East Madison Stueet, Chicago, III. JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK o > o a j z □ o a a oV - o u o 0»»00»C0. g »OOJOJOOCC- 1 eocaja9s3Qa 1 " > 3 3 ) 3 » 4 se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, delod< broin trpežno. Najnižja cena trovretnih har-nioiiik je -18 do S35 iu naprej, lzvršu.em tudi na 0 in S glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express m?-t" Glede liatančnajih pojas- Be ** P'8IueDO °brni ti na : John Venzel, 3u Kins St., Cleveland, Ohio. H bHIP f M 1! S ■ H H 11 m m ai BI a m uluiuMuluiulK Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge § po 4°|0 I brez odbitja novega rentnega davka. S Denar — tudi amerikauski — se jej lahko pošilja narav- Jg nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". p® iJbJD mmmmmmmbmhmi IH l ___________ _________