,-■*- j is • ■ - - . ^ , . 'j f S N»jvočji tiomuki dnevnik v Združenih driavah Velja vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za Ne« Y<* k celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo teto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev y Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ag Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.? under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 25. — Stev. 25. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 30, 1936.—CERTEK, 30. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. JOHNLLE AGOVARJA ROOSEVELTOVO POLITIKC Abesinska armada je zaustavila laško prodiranje KONFERENCE PO POGREBU ANGL. KRALJA Evropski državniki stiskajo glave. — Star-hemberg je govoril z Neurathom. — Mogoče bo obiska! ' nadvojvodo Otona. LOXD< »X, An^lja, 29. jan. — Kronano ^!«vo in zastopniki <*v-ropskih Rrebu obrnili k praktičnim zadevam. V velikih hotolili in poslaništvih so bilo tajno konferenco. Državniki i/ vseh «lržav Evropo so porabili to priložnost in so si mods, bojno izmenjali svoja mišljenja. CM neko strani prihaja zatrdilo, /rhovni abesiriski poveljnik na južni fronti ras Na-sibu je izdelal drzen načrt, da obkoli motorizirano armado generala Grazianija ter je v ta namen poslal dva močna oddelka svoje vojske skozi močvirja province Ogaden. Ras Desta Demtu tudi zopet zbira svojo vojsko v Sidamo pogorju ter bo pričel rapadati italijansko levo krilo. Grazianijev nagli sunek proti severu je oslabil zvezo z o-zadjem. Graziani ima na razpolago le zelo ozek pas, po katerem more do svojih prednjih čet dovažati dragoceni materiji.', kot je bencin, živež in 11111-:iieija. In na tem mestu nameravata ras Nasibu Ln ras Desta Demtu udariti na Italijane. lias Desta Demtu je zopet postavil radijsko zvezo z glavnim mestom, kar postavlja na laž italijansko poročilo, da je Graziani jeva armada zaplenila njegovo radijsko oddajalno postajo. S severnega bojišča prihaja poročilo, po katerem so Italijani dva abesinska ujetnika mučili in sežgali pri živem telesu. DESSYE, Abesinija, 29. jan. — Abesinski glavni stan ugotavlja, da je poročila o velikih italijanskih zmagah na severni fronti okoli Makale in na južni ironti okoli Noghelli navdahnila potreba za utrditev morale italijanskega naroda, ker je bilo italijansko pridiranje u-stavljeno v Ogadenu in na severni fronti. Ras Desta Demtu na južni fronti ni !>il premagan, temveč je svojo armado umaknil s planjav severno od Dolo v gore severno od Noghelli, kje/ m1 Italijani ne morejo posluževati tankov ter je ozemlje mnogo l>olj ugodno za Abesin-ee za vstaško vojno. Besnih bojev sploh ni bilo, • emveč so Italijani po hudem bombardiranju zasedli neutrjene kmetske vasi. Priznavamo, da italijanska mehanizirana armada prizadeva naši vojski znatno škodo, ravno tako tudi aeroplani, toda naši vojaki so se že naučili umikati se pred aeroplani, da ne trpe velike izgube. Izkazalo se je tudi, da italijanski tanki in motorizirano topništvo v gorah nima nikakega uspeha. Morala naših čet je izborna in pred italijansko armado naj več trpi civilno prebivalstvo, ker Italijani sistematično uničujejo lastnino in ljudi, katere hočejo pokončati v imenu civilizacije. GRŠKI KABINET ODSTOPIL ATENE, Grška, 29. jan. — Vsled zadnjih volitev preteklo nedeljo je grški kabinet odsto-piiv Kralj Jurij se bo pričel posvetovati z voditelji raznih strank glede novega kabineta. Najbrže bo postavljena koalicijska via c1 a. Kralj Jurij želi imeti kabinet, v katerem bi bile zastopane vse stranke. Ako to no bi bilo mogoče, tedaj upa kralj, da se bodo voditelji Venizelosove in Tsaldarisove stranke sporazumeli za koalicijo. ARETIRANA MUNŠAJNERJA HAMMONDTON, N. J., 29. ianuarja. — Zvezni agentje so danes aretirali v bližnjem gozdu dva tridesetletna moška, ki sta kul>ala žganje. V leseni baraki sta imela kotel za tri-ti.-oč ga Ion. TOVARNA POVIŠALA PLAČE LrA SALLE, 111., 28. jan. — The AVeistern Clock Co., je naznanila, da bo svojim 2500 u-službeneem povišala plače za sedem odstotkov. Zvišanje stopi dno 10. februarja y veljavo. FARMERICE NASPROTUJEJO P. E. CALLESU Bivši predsednik bo prepustil vladi, da zadevo reši. — Bose kmetice z otroci na hrbtu. MEXICO CITY, Mehika, 28. januarja. — Dvesto kmetic je napadlo in zasedlo veliko lenčo bivšega predsednika Plutareo Eliasa Calle-a v Santa Barbara. Toda kmalu so se zopet umaknile, ko jim je kakih 300 Callesovih uslužbencev zagrozilo, da jih bodo s silo pregnali, dasi je Call os sam dal povelje, da naj žen-k ne nadlegujejo. Iz tega razloga je tudi Calles svoj molk, ki ga je držal, odkar io je vrnil iz izgnanstva in odkar so je spri s predsednikom Cardenasoni, prekinil, ko je podal naslednjo izjave- 4'Ničesar ne boni storil, da bi f.en-ke pregnal. To ni moja zadeva, temveč zadeva vlado. Čakal bom in gledal, kaj bodo oblasti storile." Calesovi prijatelji zagotavljajo, da je nastop žensk j>oliti-čen manever, ki ima namen razlastiti bivšega železnega moža Mehike. Ženske so se v soboto zbrale v San Juana ter so nato 15 milj korakale v Santa Barba ra, kjer so ^e polastile velike hacjende, ne da bi pri tem zadele na kak upor. Mnoge so prišle boso in mnoge so tudi na hrbtu nosile svoje otroke. Nastanile so se v veliki hiši in izjavile, da mora sedaj hiše postati dom delavk. Ta dogodek spominja na to, da se je Calles, ko je bil še močni mož v svoj deželi, zavzemal vn rezdelitev zemlje med revno prebivalstvo in je sam izvedel razdelitev veleposestev. X a svoji veliki hacijendi ima Calles veliko mlekarno. Hacijen-da se ne naha ja daleč od glavnega mosta. Callos pa ima poleg tega še velika posestva na raznih krajih Meliike. GOVERNER 0. K. ALLEN NENADOMA UMRL BATON ROUGE, La., 28. jan. — Ob enajstih dopoldne je nenadoma umrl v govorne rski palači governer države Loui-siane, O. K. Allen, voditelj mogočne politične stranke, ki jo je organiziral pokojni senator Huev C. Long. Dr. Clarence Lorio je ugotovil, da je gover-nerju počila žila v grlu, nakar je izkrvavel. K njegovi smrti je dosti pripomogla naporna politična kampanja, v kateri jo bil Allen izvoljen, ter bi imel zasesti mesto pokojnega Longa v ameriškem senatu. Naročite se na "Glas Naroda'* največji slovenski dnevnik v Združenih državah, STALIŠČE GREENA, PREDSEDNIKA AMER. DELAVSKE FEDERACIJE ZADNJI ČAS PRECEJ OMAJANO Obnovljen je »por v delavski federaciji. — Lewis zagovarja organizacijo po industrijah.—William Green 1>3 mogoče prisiljen odstopiti. — Konvencija bo trajala deset dni. — Premogarska linija ima v blagajni nad dva milijona do^arjsv. WASHINGTON, D. C, 29. januarja. — V svojem otvoritvenem govoru na konvenciji United Mine Workers of America je predsednik premo-garske organizacije John L. Lewis izrekel predsedniku Rooseveltu in njegovemu New Dealu popolno zaupnico, ter je ostro obsojal bivšega governer-ja države New York Alfreda Smitha, ki je pred nekaj dnevi pod pokroviteljstvom Liberty League kritiziral novi red, katerega je vpeljal predsednik Roosevelt. Od krajevnih premogarskih organizacij je dospelo na konvencijo brez števila resolucij, ki podpirajo Lewisa in odobrujejo Rooseveltovo vlado; neko premogarsko društvo pa je še celo predlagalo, da majnerska organizacija razpiše za vseh 540 tisoč premogarjev posebni prispevek po $1 za po-kritev izdatkov za demokratsko kampanjo v predsedniških volitvah. Iz 32 držav je dospelo na konvencijo 1716 delegatov. Lewis je v svojem govoru tudi prišel na spor v delavski federaciji ter je povdarjal, da se je predsednik delavske federacije William Green, ko je bil še uradnik premogarske unije, zavzemal za industrijsko organizacijo, ko pa je bil izvoljen v glavni odbor delavske federacije, da je pričel zagovarjati organizacijo po strokah. Dalje je rekel Lewis, da premogarska organizacija ostro obsoja Greena zaradi tega njegovega stališča in da je njegov urad prejel ze nad 3000 resolucij, ki odobravajo Lewi-sovo dc>ovanje in vodstvo premogarske organizacije. Krajevna premogarska organizacija št. 4439 v Fayette City, Pa., gre celo tako daleč, da predlaga da konvencija Greena izkl juči iz organizacije in da ga odstavi kot delegata United Mine Workers of America na konvenciji American Federation of Labor ter da naj na njegovo mesto izvoli drugega delegata. Premogarski voditelji tudi pravijo, da Greenu ne preostane drugega, kot da na prihodnji konvenciji delavske federacije odstopi kot njen predsednik. Green je bil že več let delegat premogarske delegacije na konvencijah American Federation of Labor. Konvencija United Mine Workers of America je bila sedaj prvič sklicana v Washington in bo trajala deset dni. Premogarska unija ima največ članov v American Federation of Labor in ima v svoji blagajni $2,298,000. Lewis je z vso vnemo zagovarjal Guffeyevo postavo in rekel, da bodo premogarji zopet vrženi v Liedo, ako najvišje sodišče postavo razglasi za protiustavno. Delegati so v svojih resolucijah zahtevali, da premogarska organizacija vpliva na kongres, da omeji najvišjemu sodišču njegovo dosedanjo oblast razveljavljati postave, katere je sprejel kon- gres. Nek delegat je po naročilu svojega društva celo zahteval, da kongres odpravi najvišje sodišče, da ne bo krivično odločevalo o delavskih postavah. m LA 9 V A RV D A " New York, Thursday, January 30, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. A. a Glas Naroda" Frank Safeacr, President jwmo and Published fey ■LOYKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Bene^JX Treat mt* S*?«,^ boMn«*« «f tbc corporation and addreeM of above officers: StnH. Bea-onab ef Manhattan, New Y«rk City. N. ¥. OLAS NARODA (Telee «f Itee Peeple> tww««d Day Except gnndayw and HoUdnye~ In c»k> let< r«4jft m rltn In £a pol let* ..........................08.00 4* /Vtrt l(rta *a New Torb ea eelo leCe......|7.00 S5* pol leta •••«•..........m.. 08.00 Za inoaeastTo aa oelo leto......«7.00 Za pol leta ... _ 88.80 Subscription Yearly 80.00 Adyertleement on Agreement •nJlaa Naroda" labaja renbl dan laraemgl nedelj In pramlboT Ooplsl bree podpisa In osebnosti se ne prlobtojejo. Denar naj ss blago* oil poAlljetl po Money Order. Pri spremembi kraja nsrutetkov, prosimo, da as __ntur todl prejteja blrallWe nnananl. da hitreje nejdemo naelornlka. "GLAS NARODA". 810 W. 18th Street, New Imk. M. X.- ____________Telephone: €He(s«n 8—887« AAA V DRUGI OBLIKI Ko je najvišje zvezno sodišče proglasilo NRA za neustavno, je vlada molčala in ni uveljavila nobenega nadomestita za to važno agenturo. Drugače je bilo pa z AAA. Par dni p« razveljavljenju je vlada najavila novo politiko, čije svrha je ista kot je bila m*rlia sedaj neveljavne AAA. I o je storila iz dveh razlogov: iz gospodarskega in političnega. Pretežna večina fannerjev stoji na stališču, da je treba izenačit i eene farmskih produktov in industrijalnih izdelkov. Dokler je poslovala AAA, niso.bili farmerji nagrajeni samo z * obljubami, pač pa z gotovim denarjem. V ozki zvezi s tem je politični razlog. Vlada, ki bi po od-I-.eitvi najvišjega sodišča prekrižala roke in sklonila glavo (kot ji' storila to po razveljavljenju NRA), bi se zapisala smrti. Niti demokratska niti republikanska stranka ne more zmngeti, če nima za seboj poljedelskih držav. Iz zadnjih Hoovrovih in Rooseveltovih izjav ie razvidno, tla ol>a pripisujeta največjo važnost poljedelstvu. Države, ki so že od nekdaj demokratske oziroma republikanske. bodo ostale pri ]»rihodnjih volitvah zveste svojim načelom. Izid volitev bodo pa odločile poljedelske države. Takoj po razveljavljenju AAA so se začele pojavljati zahteve po preureditvi ameriške ustave. Tozadvna agitaeija bi bila pa v volilni kampanji prenevarna, kajti republikanski govorniki bi začeli očitati demokratom, da skušajo porušili temelje, na katerih je osnovana vlada Združenih držav. V-dedtega j«' stopila ta zadevr. žq vsaj začasno v ozadje. Pod geslom, da je treba zaščititi izrabljanje zemlje, bo skušala vlada doseči isto, kar je nameravala doseči s pomočjo AAA, namreč povišati famterjem dohodke ter jih napotiti, da bodo le toliko pridelali, kolikor bodo mogli s pridom prodati. Poljedelski tajnik naj ima oblast pokupiti zemljo, eije obdelovanje stane več kot so vredni pridelki. Pod AAA je vlada dajala farmer jem odškodnino za neobdelano zemljo, vbodoče .bo pa za vsak okraj »posebej določeno, kaj naj se obdela in kaj ne. Tudi v tem slučaju bo dobil farmer primerno odškodnino, ki jo bo vlada pokrila s posebnimi davki. Iz tega je razvidno, da je razlika med AAA in nameravano "zaščito zemlje" samo v imenu. Vlada upa, da najvišje sodišče ne bo proglasilo za neustavno politiko "zaščite zemlje". Pri tem se opira na izjavo v odločitvi, da "zvezna vlada nima pravice uvajati kontrole nad produkcijo." Dvomljivo je seveda, če bo najvišje sodišče tega mnenja. Večini najvišjega sodišča je namreč bolj pri srcu nedotakljivost privatne lastnine kot pa zaščita prebivalstva potom socijaluc zakonodaje. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JTOGOSLATUO Za S 2.75 ... 8 5.15 f 7.25 ... $11.75 .... 828.50 .. 847.00 .... ..........Din. 100 .......... Din. 200 ..........Din. 300 ......... Din. 500 _________ Din. 1000 ......... Din. * ITALIJO Za $ 9.25 $ 18.20 $ 44.00 f 87.50 $174.00 $260.00 Ur 100 Lir 200 Lir 508* Lir 1000 Lir 2000 Lir 8000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI ga teplAfiUo večjih sneokov kot sforaj navedeno, bodial v fflnarjlb nil lirah dovoljujemo ie boljo povoj«. ČILA f AMERIŠKIH DOtASIll I S.— Mera te »eelatt..........I 8.7l " »..<•••«*« |ltJI $18,— ~ - ..........$18— " ...... .... $11— " • $4LSI m mi aa . ......... Prejemnik dobi v starem kraju isplsCflc v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1<- 5LDVENIC PUBLISHING COMPSHX "GU* Naroda" »i war mk BTBBBT ——i— ss NEW IOBK, N. L Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK K2RŽE Padar in dohtar katero divj.^ živali, ki so mu k nji sta hodila, dajale meso, mleko, kožo, vol- nič ne pomagajo no in drugo. Človek je torej areni je le-te. postal pastir. Bil je sicer bolj (Narodna.) s brez skrbi glede hrane same, {ampak nadel si je novo nalogo: Pisati hočem nekaj o nji, ki skrbeti za svojo živino, je povsod, tukaj in tam, daleč Ni pa bila samo žival, ki se in blizu, spodaj in zgoraj. Ni- je dala vkrotiti. Pronašel je kjer ni dobrodošla in vsak pre- postavim, da je na krajih, k<»-mišlja, kako bi se je ognil. Men- der ni drevja in grmovja da ste že Jganili njeno ime — lioljša tra\ a. Torej je začel pravijo ji kriza, depresija. Nič krotiti naravo. Za pašniki je znto> bo kmalu konec. Danes po dobrih šestih letih smo z vsemi napori tam, kjer smo bili. Č<« se kje na eni strani obrne malo na bolje, je pa na drugi r.ov vrag. Vse izgle-da tako, da še zdaj nismo na jasnem, odkod je, zakaj je in kdaj je bo konec. Človek sliši vsak dan nova mnenja, nove predloge, ampak težave so v tem, kar pravijo, da nikdo ne ve nekaj zanesljivega, takega, ki bi resnično pomagalo. (V hoče zdravnik ugotoviti bolezen in predpisati primerna zdravila, mora poseči globoko v človeško življenje. Poizvedeti mora o rodu, če ni mogoče pod- "NANJLEPSE kraje SLOVENIJE" knjigo, ki vsebuje nad osemdeset umetniških fotografij, smo poslali vsem onim, ki so nam po noVem letu pridobili kakšnega novega naročnika. Tozadevna ponudba je veljavna do 15. MARCA. Sicer pa stane knjiga $1.— ter jo ima v zalogi knjigarna: 44 GLAS NARODA" vržen gotovim boleznim. Po- tmli v noknliko (lrntrnr.lli ,thy]k] tem gre dalje m povpraša, ka- ko je človek živel v preteklosti, kakšen poklic in navade ima. Vse to je važno, če hočemo imeti celo zgedovino in razvoj bolezni. Kriza ali depresija ni namreč drugega, kakor bolezen, velika in resna. Tudi v preteklih časih smo jo imeli večkrat, pa je prešla navadno tako, kakor o-bičajen prehlad. Danes pa ne pomagajo nobene kapljice, nobeni praški. Tako je ž njo, kakor z beračevimi hlačami: če jih na eni strani zakrpaš, se pa zraven pokaže luknja. Kdo je pa bolan * Sistem, to je način, katerega imamo za vse naše življenje. In če vemo to, bomo razumeli tudi, zakaj je ta današnja bolezen tako trdovratna, da je ne preženo nobena zdravila. Ali smo se v ta sistem tako vživeli, se ga tako navadili, da kar ne more od na? Sistem, ki j« danes bolan, j«' prišel k nam po fevdalni dobi. Kakor vemo, je bila fevdalna doba tista, ko je bilo treba 7>la-čevati desetine. Kraljevina ali cesarstvo je bilo porazdeljeno na gotove dele, navadno tako. šle, ko se je navadna obrt začela lazvijati. Včasih je delal vsak obrtnik sam zase in le toliko, kar mu je bilo naročeno, kakor po-tavim kovač, kolar, krojač ali č"vljar v vasi. Kasneje so posameniki začeli misliti, če bi ne kazalo izdelovati zalog. Svoboden človek je komaj čakal tega. zakaj njemu ni bilo treba več naročevati in čakati. Samo prišel je, odbral in kupil. Kak obrtnik je bil bolj spreten. l>olj podjeten ali če hočemo: bolj jjožrešen. Kratko-malo na prostorih posameznega obrtnika kmalu najdemo majhne skupine, ki so vse delale za enega gospodarja. In to je začetek modevne tovarne. Človeštvo je poprej živelo večinoma na z"inlji. Mesta so bila veliko bolj mrtva, kakor so danes. Bila so pred vsem središča raznih uradov in pa trgovin. Kasneje se je povečana obrt selila iz vasi in prišla v mesto. Ž njo seveda delavstvo. No, take pridemo polagoma do model nega današnjega mesta. Ker na svetu nič ne počiva, ampak gre vse proti svojemu razvoju ali propadu, je tudi industrija živela, rastla in se razvijala. Vedno več ljudi je rabila in dajala jih je dežela, ki itak ni imela mesta za vse. S tem so nastali novi pogoji za razvoj m.^st. Industrija jim je pomagala do tega, zraven tega pa ustvarila na svetu nov razred človeške dražbe: delavca. Bili so -cveda tudi prej na kmetiji d- lavei, ampak v čisto drugi obliki. Kmetija je na- pridelkov na polji, priredbe pri živini in gozde je prišel profit. In oba dva skupaj predstavljata sistem, ki mu pravimo: kapitalizem. To je sistem, v katerem živimo danes in o katerem smo rekli od začetka, da je bolan in star. Njegova bolezen je ne-ozdra/vljiva in njegovo telo tako staro, da daje komaj še znamenja življenja. Naravno bi bilo, da sr» pusti umreti, kar ne more živeti in povsod na svetu bi se dobila velika večina, ki bi rada glasovala tako. Zakaj se to ne zgodi, ni težko uganiti. Kapitalizem ima na svetu silne, mogočne prijatelj«', ki so pripravljeni storiti vse zanj, samo da se ga reši. Prijatelji kapitalizma so tisti, ki imajo. Nasprotniki njegovi so njegove žrtve, ki nimajo. In boj. ki ga danes vodi svet. je boj tistih, ki imajo, proti tistim, ki nimajo. Imeti se pravi: vladati, zapovedovati, voditi, biti močan, upliven, 'iieti vsega na razpolago, kar premore moderen svet. Ne imeti se pravi: biti brez vsega, tudi brez najpotrebnejših sredstev za vsakdanje življenje. Ali je kakšna sred na pot med temi d verni silami! < o je, I mi danes s.* ne vemo za njo. Hoover jo ji* iskal za vogli. Roosevelt se triidi s svojim New Deaioi.i. Jaz bi rekel, da on čisto dobro pozna problem Peter Zgaga KONEC. . . Imam pjrijatelja, ki je bil vso svetovno vojno v armadi. V vojaški suknji je bil že leto prej, kajti leta 191.*i je posta' enoletni prostovoljec. Dve leti po vojni, ko so mešetarili za naše lepe koroške kraje, je bil pa jugoslovanski oficir na Koroškem. Izza leta 1021 je v New Yor kw in pride večkrat k meni, pa, razpravljava o tem in onem. Nekoč sem ga vprašal, kaj najbolj »pomembnega je doživel v svetovni vojni. ■— O, dosti, — je odvrnil. -- Pomemben je bil prvi spopad, ki smo ga imeli z Rusi ob gališki meji: zanimivi bil: vojaški lazareti, v katerih sem -e čudil, kako je mogoče pet Ini umirati človeku brez roK in brez nog; zelo značilen je Sil glavni stan avstrijskega poveljstva v Postojnski jami, v katerem je imel vrhovni poveljnik Boroevie več prostitutk kot pa oficirjev; zanimivo je bilo gledati laške mine, ki so tele* in se go ga I e po zraku kakor veliki knfri; pretresljiva -o bila pisma, ki smo jiii našli pri mrtvih: in še danes ne morem pojmiti, kako more za katere.ra se gre, ampak ne ^vek več mesecev prebivati v more ali ne sme drugače. Tudi fašizem spada med srednjo pot in j«1 v sve jem boju dosegel vsaj eno: zaprl je usta delavskih mas. Seveda je to sredstvo slabo vi uspeh dvomljiv. Zakaj pride čas, ko bo drugače! Ne, preveč bolan je in prest ar. da bi ga rešila umetna sredstva. Čim prej gre, toliko prej bo holje na svetu. Naši v Zmenki da je dobil grof, plemič ali k a iela hlapce in dekle navadno za ka podobni živina kak grad in pa vso deželo okoli njega. Grad je plačeval cesarju gotovo vsoto na leto, grajščak pa je pobiral od kmetov desetino, od o-brtnikov in trgovcev pa gotove letne prispevke. Nikdo ni bil samostojen. Ko je ljudstvo napredovalo, se je začelo upirati temu. Tn sistem je prešel polagoma v dobo, katero imamo še danes. Samostojnost in neodvisnost kmeta, obrtnika in trgovca je rodila na eni strani ugodnejše pogoje za razvoj, na drugi pa prosto konkurenco. Želja vsa- In to je vrok. da zdravimo se- ko£ra J'(: bIla* no bolezen. Tn ne samo to. Njegovo telo je staro, podobno človeku devetdesetih let, ko mu polagoma vse odneliu.je. Karkoli pokaže na svetu znake življenja, pravimo, da se je rodilo. Tn kar se rodi, se razvija, raste, doseže svoj vrhunec potem pa zopet pada. To je naravni zakon za vse. Če hočemo razumeti današnjo svetovno bolezen, krizo ali depresijo, moramo poseči ne-koli delj v zgodovino človeškega razvoja. Potem lnrtno dobili bolj jasen pojili, zakaj je danes na svetu tako in kaj bi morali storiti, da se pomaga. V predzgodovinskem času je človek živel na jako enostaven način. Njegova vsakdanja naloga je bila hrana. Vsak dan sproti jo je moral iskati. Lovil je živali, kakor je vedel in znal, iskal sadežev, kar je vzelo dovolj časa. Kasneje si je vdordačil ne- samo naravno je. da je slednji gledal pri tem, da si napravi kar mogoče dobro in udobno s kolikor m o joče majhnim tru-lom. Zemlja seveda ni dajala posebnih prilik, pač so pri- dobi > en"ga leta. Imeli so poleg plače tudi vso oskrbo in so bili takorekoč člani domačije. Industrija |>a je vse to premeni-la. Vsak delavec je bil gospodar zase in si je uredil svoj doni pač tako, kakor je mogel. Dokler je bil človek kmetovalec, je imel svoje dohodke s tem, kar je pridelal, priredil ali kar je bilr. lesa. Zemlja pa ne rodi dnevne, živina ne doraste tedensko in za les je treba čakati leta in leta. Bile so poleg dobrih letin tudi slabe, živino je včasih pobrala bolezen. Kdor si je zvišal premoženje, je bilo to največ v zemlji ali blagu ali žitih. Industrija pa je premagala naravne zakone in si postavila mesto naravnih sil čisto nove. Zemljo, živino in gozdove- je predstavljal kapital, to je založena glavnica denarja. Mesto ■IOJAKG PROSIMO, NAJ NAM NAKUATKO N A DOPISNICI SPOKOCe SLOVENSKE NOVI ; CE IZ NASELBINE. _____________i ZAMRZNENA V LEDU Na sliki vidite dva sovjetska tovorna parnika zamrznena v Severnem morju. Mornarji čakajo ledolomca, ki jim bo odprl pot. V nedeljo popoldne je po dolgi in mučni bolezni preminul v Clevelandu Gregor Mar-moršič, star let. Ranjki j»-t>il doma iz vasi Zijanje pod Novim Gradom. V Clevelandu je bival 24 let. * Nanagloma je umrl v Clevelandu v petek popoldne James Dolmin, 4U let star. Rojen je bil v vasi Globel, fara Dražiea, odkoder je prišel sem pred svetovno vojno. Bi i je krojač in je bil zaposlen v John Gornikovi trgovini. V Joliet, III., je umrla Ferdinanda Stalear. doma iz Gorenjcev pri Semiču v Beli Krajini, slovenska nuna in učiteljica v farni šoli. Poučevala je od leta 18$). * Tz lndiannpolisH, Ind., po-ločajo: Velika nesreča je zgodila pri rojaku Frank Do-nasu. Pretekli petek zjutraj ob treh je začelo goreti v njegovi hiši in je hiša do tal pogorela. Spodnji gostilniški prostori so ostali, toda je vse silno poškodovano. Tudi iprccej denarja je zgorelo, katerega so hranili doma. Rojaku John Marko-viču, ki je tam stanoval, je tudi zgorelo $190. Frank Donas pa še ne more dognati, koliko je njemu zgorelo denarja. Stanovanjski prostori so popolnoma uničeni, vse pohištvo in obleka. K ar je še huje, prevladuje strašen mraz, kakor ga ne pomnijo še v meshi. Ko je gorelo, je kazal toplomer 18 stopinj pod ničlo. Ali ste že naročili Slo-vefts ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. svojem lastnem blatu. Toda kaj bo to! Vsega teg-.i >mo bili vajeni. Najbolj pomemben je bil dogodek, ki sem mu bil priča jeseni leta 1H18, ko se je zrušila Avstro-Ogrska, pa mi ni la--ki fronti še nismo vedeli, da. se je. Vojna nam je bila že v nekako zabavo. Od Lahov smo bili (Kladijeni par sto čevljev. Pol kilometra za nami je stala v dobrem zatišju tik pod gričem prostorna hiša, v kateri je bilo poveljstvo našega volka. Gospoda obersta smo komaj poznali. Kdor je bil k njemu poklican, ga je videl, sicer pa ni hodil med nas. Je bilo precej nevarno zaradi min in granat. Mi smo stradali. Ni bilo ne mesa in ne kruha. Edino le rama dovolj. Z rumom je vlivala slavna avstro-ogrska domovina patri otizeni v nas. Konci oktobra 1!H8 se je vedno vztrajne je raznašala govorica, da je vsega konec. Toda potrdila ni bilo od nikjer. Časopisov nismo dobivali. pisem tudi ne, komanda je pa molčala ko grob. Navzlic t.mili je pa šlo od Ust do ust, da je vse končano. Nekega popoldne se je bil pa stari rezervist napil ruma in s«* odpravil v zaledje. — Kam greš? — sem zaklical za njim. - Oli, k staremu. — je mirno odvrnil in se majal v smeri proti beli hiši, kjer je stanoval naš poveljnik. — Počil ga bo! — sem pomislil — no, pa naj ga poči, do-; t i boljši tak konec kakor pa p a .-je življenje. Pri hiši smo ga dohiteli in ga skušali zadržati. On pa naprej. Oberst se je pojavil na praga in srdito gledal, češ, kaj pa :o pomeni. Infanterist je stopil predenj in komaj lovil ravnotežje. Toda rekel je jasno in raz-iočno: — Gospod oberst, sedaj bom pa jaz prevzel komando. Oberst ni niti trenil. Odpasal je sabljo in mu jo izročil rekoč: — Hvala vam! Infanterist si je pomel oči in se v hipu rztrezuil, toda obersta že ni bilo nikjer. . Takrat smo vedeli, da je konec in smo se naglo odpravili proti domu. "GLAS NARVDA" Ne*r York, Thursday, January 30, I 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. X ANGLEŠKI LIST 0 LAŠKI "CIVILIZACIJI" Veliki angleški listDaily' volila uvoz nekaterih jugo-slo-llerahI" objavlja daljši elanek,1 venskih listov. Slovenski pro- v katerem se bavi s položajem j dajalci eucopi>ov, ki dobro po-jugoslovensk«* narodne manjši znajo fašitiene metode, sj se ne jhhI Itelijo in piše meti dru-.hali prodajati jugoslovenske gini: j Jiste. Prodajali so jih sauio V Italiji živi < i* H H M > .Jugo- m kateri italijanski prodajalci, slov* •nov, od katerih je 4<>0,(MM) «1« liro vedo**, da bo to zelo Hrvatov. J biekanoseii po>el, ker vsega o-Xaseljeni ^o po ver i ni na bi v- r< pana jugoslovenska manjšina šem avstivogrskem ozemlju kc maj raka. da dohi v svojem vzdolž m**je ill ob severni jad-1 je:'.ikll tiskano besedo. Res so lanski obali. Ti kraji so bili bili jugoslovanski listi prve dni \ b ta 1919 pok Ion jeni Italiji, sa-' str Ino razprodani in njihove na-lilo za to. d i I► I se zadovoljile klade za Italijo so na rosea le od njene ek^panzivne težnje. Ko dneva do dneva. Toda že v par je prišel 1. 19*2*2 na oblast faši- dneh so pričeli fašisti izvajati zem, je nastal za to ogromno svoje znane "civilizatorske" narodno manjšino v Italiji pm- metode. Vsakega kupca jugo- vi pekel. Sedaj pošiljajo te slovenskih listov so takoj pri-Ijudi v Abesinijo, da tam umi- jeli in tea po dobro znanem lia-rajo za Italijo, eeprav so vse einu mučili, njihove simpatije na strani A- p^ jo abesinski i>ohod. Mesec dni pred začetkom afriš- ZA NEVTRALNOST ZDRUŽENIH DRŽAV bos in cev. Ti ljudje predobro vedo. kaj pomeni "italijanska civilizacija." Ta "civilizacija" je imola zn po«!lospodnrsko in celo športno organizacije, v duhu to "civilizacije** ne smejo več niti v cerkvi slišati svoje materinsko l>esodo. marveč morajo poslušati samo italijanske molitve, ki i'h po pretežni večini niti ne razumejo. Zaplenili so jim celo cerkvene molitvcuike v slovenskem in srbohrvatskom jeziku. Slovenski duhovniki, ki so nastopili proti tej italijanski tiraniji, so bili izgnani ali pa ob-oieni na dolgoletne ječo. Od leta 1930 dalje ni do-velien v Tt al t ji niti on slovenski list, prav tako pa je prepovedan tudi vsak uvoz jugoslo-venskill listov. A" začet k:i lanskega leta se j«' ko vojne je 632 slovenskih nila-deničev pobegnilo preko meje v Jugoslavijo. Videmski por-fekt, znan sovražnik Sloven-oev. io nato izvedel naglo mobilizacijo in pozval vse slovenske fante in može pod orožje, da jim je na ta način oil°m°-goeil bog v inozemstvo. Število beguncev pa je kljub temu do-sedaj naraslo že na več tisoč. Točno število je seveda težko ugotoviti, ker italijanske oblasti take podatke iz razumljivih čuvajo v največji tajnosti. Jugoslovanski narod čuti največje MED SIROMAKI NA KOČEVSKEM Senatni odbor za vnanje zadeve, ki razpravlja, kako 1*1 bilo iihm,', >«'•»• najuspešneje za jamčit i nevtralnost Združenih držav. Konjuro1. bodo predloženi tozdevni predlogi. ki jih bo nedvomno uveljavil. Dopisu SE PO SMRTI PREDSEDUJE SEJAM Forest [tori, S. 1 . Da ne bom tako lenobo pa-sel tukaj v gozdarski campi. hočem nekaj napisati za cenjeni list Glas Xaroda. Obenem \'am tudi pošiljam naročnino za staro domovino simpatije do teh beguncev, ki tekoče leto. Prosim ure.lni-jili naziva "Abesinci." Odkar j »Ivo, kar sem zakasnil, da sije izbruhnila vzliodno-afriška vojna, postopajo Italijani proti iugoslovon.ski manjšini še bolj kruto. Vsi jugoslovenski listi so prepovedani. Slovenci v Ttaliji pn«- samo žele, da bi bi- dozdevalo, da sr položaj ven-j la Italija v Abesiniji poražena dar le nekoliko izpreminja. Xa in da bi so nioirli čimprej zodi-inieiativo francoskega ministrs- niti z .Tug< davijo . . kega predsednika T.avala jo! Mussolini obljubil, da bo po- ' " ravnal vs^ spore z Jugoslavijo,! da l»i se na ta način pred abe-j sinsko avanturo rešil nevarnega j nasprotnika ob Jadranskem morju. Y Beograd je bil poslan j < *rna Lulu Thvin, učenka na nov italijanski poslanik, ki jo "Weawer High School, jo med NAJLEPŠE ČRNO mil Hartford, Conn., 28. jan. imel takoj svojem nastopu par prav ljubeznivih govorov. Malo pozneje je prišlo mod Rimom in Beocradom do nokako-ka sporazuma glede tiska. Xa obeh straneh so prenehali medsebojni napadi in Italija je « Matije ni l»iio nikjer. Kad mu uslužbenci klinike I I bil mošeii srerlio ve~eh» Novo leto. John Zore je igral na harmoniko. Vsakdo je moral } d»• -1 -ti. če so ga še tako noire bolele. I*o plesu sušo peli: "Le enkrat bi videl, kak >ou<*«' ir<«r" gr Xa programu smo imeli Kordisha iz X. H. Kad bi bil ga videl med nami. toda žali log predaleč smo ra/dvoje. <'as je hitro tekel, morali -mu domov. Prijatelju Albinu sem rekel, naj me pelje mi Mr. SvaŠnikov 1'niver- ,, . . .... »dom. m kot bi mignil. smo bili nadleguieio z vprašanii, kan t na iarmi. Drugi »lan -cm bil že v eam- kjer sem še danes in neki tako dolgo pišem ženi.' Sedaj dva dni zunaj nič n,-delamo, ker nenehoiiia sneži.!''1. Snega imamo že dosti. Dolgča? Ijonuoiiska klinika sit v (\ >1 h -ge Hospital je praz-novala ii" lavno stoletnico smrti enega izmed štirih svojih ustanoviteljev Jereniva Ben-thania. Proslava je bila ofici-spominjajo Benthanri vsak ilan. Mož je bil velik čudak in ko j«* pred sto leti umrl, je zapusti! v--e svoje Veliko pre-mož«'!ije kliniki, obenem je bilo pa njegov! v o]M»roki iloločeno, da pri pad« kliniki tudi njego-vo truplo. V oporoki je bilo Louis rečeno, naj dobe njegovo truplo na razpolago mladi medicinci, ki b«do na njem študirali anatomij«.. to la truplo naj secirajo tako. da k<--ti no bodo poškodovano. Potem naj bi vse kosti . sestavili v okostnjak okrog njega pa napravili iz voska telo ter ga oblekli v navadno obleko, kakor j.» je nosil Bentham, ko ie deb»val na kliniki. Želja čudaškega dobrotnika Kočevska je bila še pred ne- smo šli na glavarstvo, da smo kaj leti deželica zadovoljstva in z našimi ženami in otroki po- gospodarskega napredka, v ka- vedali gorje in strah pred bo- teri skoraj ni bilo brezposelno- dočnostjo. Ipali smo, da bo- sti in kjer je krožil denar ki so ino uspeli da bomo vendarle na ga prinesli Kočevarji-krošnja- starem z dobavami premoga. rji iz Avstrije, Češkoslovaške Zdaj bo menda povoljno rešeno in Madjarske, ali ki j«» bil za-jto naše vprašanje, toda do složen z dolom na kočevskem j zda j še m in bogve za koliko rudniku, po gozdovih in parnih časa bo? I »a bi videli gospodje, žagah ter obeh tekstilnih to-j ki odločujejo nad našim življe- varnah v mestu. Od zemlje njem, kako se nam godi, bi se Hočevarji n. morejo živeti. Ma- nas usmil'ii 1o je rodovitnega sveta in še) Tako mi ji« govoril st-iri de- na . tem i'>;*»šeeneni in kameni-' la ver. Xi izbiral izrazov, ni na- tem svetu uspeva samo krom-1 vajen, da bi govoril tako okrog. pir, ječmen, malo koruze. I kakor znajo ljudje, ki so pre--»- - deli leta v šr,|skih klopeh. Trda ga m ver.' . . ...... pre- ie bila toeji«) izpolnjena in tako mišlju jem prete.klost. — Hoja-{sedi mož že sto let. narejen iz -----.. - -----— , • k<' in prijatelje v Maine in Xow | lastnih kosti in voska ter oblo- znalo, da ie med vsemi najbolj j podajamo valjam« se po po-.,, ||in. n>,im da se kaj ; (Vn y } {tt(i f>1 ,oko v - - (] uljudna. Dekle ima svetlo bar- Peljali, kadimo kot fureiin, j f J ^ ^ h * vo, je srednje velikosti in moč- da vs<* v ,|,imi- Nekateri pe ] . - • i 4 * * • i i • * I tli1 Ii«4\lil! rejo, nekateri siva|o, nekateri I ritatel i na. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Kšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau <116 West 18th Stree* New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe- se jeze na slabe čase. Takih nas je precej. Treba je mno^o delati, a malo se zasluži. Časopis (»las Xaroda komaj pričakujemo, »la hitro vidimo, kako je z revnim Abesinei in s Hauptmaiinoui. ;Strah in prroza, če si človek premisli. Dobro sem natlačil pipo tobakom in dobro potegnil, da se delajo veliki kolobarji dima o-koli mene. S tem se ojunačim, da pozabim.) Slovensko Amerikanski Ko-iedar sem že ]»rečital. Dobil sem jra ]>ri Mr. Masle-tu v Little Falls, X. Y. Res, muo^o zanimivega je v njeili. Mr. Fr. Trolia iz Barberton, Ohio, piše resnico, kar se je godilo po tistih naših krajih. Znano mi je mnogo, ker sem tam blizu doma. Pozdrav! Za božične praznike sem bil pri Mr. Svasnikn na farmi. — Imeli smo se prav dobro. Samo nekaj mi jo žal. Prašiče so poklali in pospravili prej kot sem jaz prišel. Prišel sem pa h klobasam in ocvirkom. John mi je precej postregel s pijačo, Mary pa z klobasami, jaz sem pa pozabil, da bi bil kaj izmaknil za slabe čase. i rani klinike. Sedi v stekleni v-o prijatelje in hornietično zaprti omari v enem teira li-ta po širni j izmed priljubi »enih naslanjačev Ameriki in Kanadi. iv "'»'"i obleki in s klobukom na Pozdravim tudi svojee v ! fflavi. Teko prisostvuje vsaki ri domovini. Zsjaira.'Tebe n;> | vsakemir posvetovanju prosim, da zopet k:, j napišeš ! z« I ravnikov, fn zdravniki sra O Marjaneah. ker tukaj ni- ""'kakšne-a svojo- mamo nobeno in radi kaj beremo o njih. Tudi Znkelj Te pozdravi iz Tattle Falls, X. Y. Urednika 'Mihi- Xaroda" prosim, da mi ne zameri, če n. kaj pravilno pisano. Flovd MikliČ. na prei Isedrjka. pri težkih od-ločitvah mu gledajo v obraz, i kakor l»i ara hoteli vprašati, ali I se strinja z n j-mi. Kroži ]>a tu-
  • od, otroci nam hirajo in jim prav nič ne moremo pomagati. Mi smo stisnili svoje pasove prav na zadnjo luknjo, stari smo in preizkušeni. Poznam družine, kjer jedo samo enkrat na dan, in to družine, kjer imajo po Štiri majhne nedorastle otroke. In Še ta dnevni obrok ni nič drugega kakor nezabeljen krompir. Xe pretiravam, gospod, to kar vam govorim, lahko vidite na svoje oči, ne samo v eni hiši. Obidito rudniške kolonije, pa hišo na stari žagi, kjer stanujejo d« lavske družine, pa boste priča bedi teh ljudi. Danes je v K »čovju brezposelnih preko sedemsto delavcev. Računajte. da ie od teh sedemsto delavcev najmanj petsto, ki so očetje z družinami, pa si boste lahko predstavili, koliko ljudi je danes prizadetih. Xa rudniku "dela" osemdeset rudarjev. Dela! Kdaj so že ti siromaki z menoj vred |»ozabili kaj je redno delo, kakršno so poznali s polnimi siliti in nad-šihti! Ali je to delo, če napraviš, kakor se je to zgodilo prejšnji mesec, v tridesetih dnevih sedem polnih šihtov? To je za sedem dni življenja in kaj naj počnemo ostalih triindvajset dni ? "Vi ste nas videli poleti, ko vse, kar je povedal, je bilo pro-pričevalno. -;»j je govoril kot ski*1 ni in dobrosrčni oče, ki mora prenašati gorje na svojih ramenih. Tn to breme se mu pozna na obrazn, na kretnjah, na suhotnii- rokah, v hoji. Ista slika je po vaseh. Kmetje ne zaslužijo več kot vozniki in težaki. Ker so imeli bogastva v gozdovih, so po večini poprodali. Zdnj nimajo gozda no denarja. < V ima kateri še kakšen k<-s gozda, no more sekati. ker nihče ne kupi lesa. Brezposelnost in pomanjkanje denarja občutijo tudi kočevski trgovci in obrtniki. Kje so tisti ea-i, ko so bile trgovine polne odjemalcev, »hi so so ljudje zlasti ob sobotah, ko jr» bil plačilni dan v obeh tovarnah. na rudniku in na vseh treh parnih žagah, kar dren.jali.' Se bi bile danes polne, toda samo takih, ki bi vzeli robo na upanje. Tsto jo z obrtniki. Po nesrečah, ki so zadele mestno gospodarstvo zlasti kočevsko mestno hranilnico in premoženjsko upravo, so prišle sedaj še te nove. A' načrtu je tudi postopna likvidacija kočevske gimnazij.. f)asi ni štela nikoli dosti preko tristo dijakov, je vendar tudi z njimi prišel v mesto denar, ki se je enakomerno porazdelil i med trgovce i mod obrtnike. OSE JE ZRL TOBAK V Madridu se je zgodilo tole: Trafikant je imel osla. Xekega dno je traf'kant za kratek čas odšel iz trafike in pustil vrata odprta. Ko se je vrnil, je v svoje veliko začudenje zagledal v trafiki osla. ki jo medtem požrl že večji del njegove tobačne zaloge. Žival j«' v kratkem času požrla tri k,r cigar in cigaret. Trafikant jo svojega osla nemudoma odnolial v živalsko bolnišnico. Toda osel se je po tobaku zelo slabo počutil. Tudi zdravniška pomoč mu ni mogla pomaga+i. V neka j urali je požrešni o _______ ------* "GLAS NARODA " New York, Thursday; January 30; 1^936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. 5 m POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE muni i&w/ftiiiiiiiiiiiiimftif/aiiuiiMM^ KNJIGARNA "G LAS NARODA 99 216 WEST 18tf» STREET NEW YORK, N. T. ZEMLJEVIDI MOLITVENIKl • IGRE : | 8 Romani... ANDKK.I TERN0VC. iautori. reliefna karikatura iz minulosti ........................................... 60 40 .75 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena .......................................... Polog Pavlino Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prej-finjcga stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELK NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ...........................«... .60 Kratke imvesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Roman je izšel v zalogi Vodnikovo družbe. Skrajno napeto dajanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljuhl lov in planine, ga ho z napetostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Uolar. 155 strani. Cena .... N:iš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja i>a kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI 1'ANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .30 Šopek iH>vestl našega dolenjskega pisatelja, kt se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. sta mojstersko zavrSenl, kot jih. more za vršit i edinole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, iioln ue*lutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 1.14 strani. Cena ...... Pestrp ^like sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To Je pesem ljubezni in zvestobe. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 12» strani. Cena .............................................80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom Bkorc neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK, spisal Karl »lay. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padi Mahovi senci", "Vinetov", MŽut" itd. Dejanje "Go7xlovnika" se vrSi na nekoč divjem ameriškem Zapadu. .60 .90 .45 GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................ .40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, iman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .................................................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno O-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo In mu ostane neiztr'^o v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Be tela. 96 strani. Cena .................................... .75 Kil j Iga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Krjnvtt. 79 strani. Cena .......~.........—----- N«il itboreu pripovednik ln poanavatelj Kamre audi čitatelju lepoto naših kntiev ta aniiialvosti lx Življenja nagih ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................S.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja ln dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet' kari. doživlja in pozablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne miDe. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......—..............................l-5i Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega lnisitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano ...............................................:......35 V knjigi je poleg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JEBNAČ ZMAGO V A C. spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega i»oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". ol»e sta zanimivi in vredni, da jih člo**ek čita. JU AN MISERLL spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva ]>ovest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebi brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez vLšjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI; devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem deietim knjigam je ................................9.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ ;h nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strog, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je i»osvečena onim. ki m šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživUnjev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fcevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Centa .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-£1 poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od gole do gole ter si slednjič'priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PLNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in grašČalii. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita'1. LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i" svetovno znano" delo. LISTKI, (Ks. Meško144 strani............ .7« LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........L— Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatelj Ivi domlšlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Bor* nett. 193 strani. Cena ................................ JO Globoko zasnovana povest o otroku, U gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rail k med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .39 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena -..........M Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena ------------ 75 Do skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Oppenhelm je znani angleSkl ro-anoplsec poznan po celem sveto. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan MLADA LETA, (Jan. . 230 str. Cena JO jJrek), 188 str....... .M MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .59 l>ejanje te i»vesti se vr5l ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Caukar je prvak na§ih pisateljev LJo-djev čijih duSevnost opisuje, so pristno slovenski i vi opl^ njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal EmeMen flogh. 299 stnni. CenaLM Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ..........35 Junaki tega romana biblijo in tavajo skozi temo življenja. Vzi>enjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena L59 NAŠA VAS. spisal Anton Novačan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajersko. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega* kmeta kot le malokdo. NAŠI LJCDJE. spisal Alois Remec. 94 strani Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .—............................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne"- PASTI IN ZANKE, spiral I. S. Orel. 231 strani. Cena Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. .41 .70 •5t RDEČA MEGLA, spisal Kart Figor. 192 strani. Cena .70 V Širokem gtilu za&novan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote z: napetim pričo kovan jem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Conquort. 231) str. Cena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ...........................................................73 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ..................................................... .40 .60 1,— f^t # opisi... PESMI V PROZI, spisa. Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ -80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena .................................................— .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je Blavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljici. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Anorejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, ns:z?eč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je 6pisal nag poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naš*»nra domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ............................................... Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena .—..................................... -50 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani Ce*U .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovit. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, irahi ml Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena __________________ _________________________ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki rasmotriva pereče moderne problema in posega t droaem dala v vojno ln povojno dobo. SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ................................................ 'Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadu* Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena ................................................... «50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmefkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ SLIKA DORIAN A G KAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ......-.................1-20 To je eden najbolj značilnih spinov znamenitega angleškega pisatelja, ltcman je izredno zanimiv po svojem stilu, jm> svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo si- i lo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee pogodi duSevnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da Ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh tvojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Čitati to knji&o, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .30 TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, "a tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena L29 " Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja All ana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena................................ .73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni!* dušah. VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena ,4« Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno Življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemenltt ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljilh spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisat Michel Zevaeo. 461 stranL Cena .............................. L3f To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi k neštetimi sapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega Čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v lensko dušo. Usode petero Žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežn življenja, is katerega Izidejo vsaka na svoj način. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, po- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........6« V knjigi je vsebovana globoka mirim modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33 Zanimiva povest iz časov prekr.ščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.00 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — PoLn najneverjetnejših dogodivščin in zapleti jajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matici?. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ L25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil I.. J. za Ljudsko knjižico, obsega ."i7R strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................75 ZLOČIN V ORCIVALU. spisal E. Gaboriau. 2W strani. Cena ................................................... L— "Zločin v Oreivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predor-ujč, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Se zna j te se z francoskim detektivom I.e Coque-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevskl. 1. PEL *JOO strani. 11. DEL 212 str. 2,— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanili katorguh. utrjenih jetni-škili taborili v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašir. 136 strani. Cena .60 Poučna in kratkočasua povest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. I ».»stojev-ki. DVA ZVEZKA. Skupaj t ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena ... Broširana............ Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho: Kako je zavzel Sarrgosso: Kako je u-"bil "brata"*; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. <11. zvezek). Cena 2.."i» V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. 1.2» •K-kor more, leua siiaina kakor1 ta je zasikala in se splazila proč. Opica je odbrzela, ptice so odletele, ko se je hotela znesti nad njimi. — O, jaz nesrečnica! — je zajavkala žena, vijoč roke — božajo me in hvalijo, kadar sem dobre volje, toda, kadar se razjezim, zbeži vse. Sedaj sem sama! O, vsemogočni Mahaveda! Usliši mi zadnjo prošnjo! U-stvari mi tako bitje, nad katerim se bom lahko znesla in ki si je zaželela. Za nobeno stvar | ne bo imelo poguma zbežati, ni mogla več prositi. To jo je kadar bom jezna, in ki bo pri-tako razjezilo, da je udarila moramo potrpežljivo prenašati psička. Ta je zalajal in zbežal; vse udarce! lopnila je leva; lev je zarenčal j Mahadeva so je zatopil v mis-in odšel; stopila je na kačo;'li in ustvaril je — moža! V ČAROBNI PALAČI CESARJA KONSTANTINA m Ko je limski cesar Konstan- pregleden sestav velikih tin Veliki v 1. 330 po Kr. po-'majhnih j alač. ki so bile skoro vzdignil stari Bizanc v glavno, vse zvezane med seboj s pokri-mestoin imenoval Konstan- ■ timi hodniki. Krasota, ki je tinopolis, to je Konstantinovo j morala vladati tukaj, presega mesto, je imelo mesto za seboj | vse naše predstave. T ako n. pr. more, lepa sijajna kakor] snema. \ erjetno, da še nisem' precej pesti o zgodovino. V sto-j poroča Leiturand škof v Ore-morske peii'% m hitro izginja-j tako lepa! ; letjih se je Bizanc večkrat raz- joča kakor pene. l Da bi zadovoljil žensko, je I vil v trgovsko mesto prve vrs- ! Mahadeva ustvaril opico, ki je! te, toda vt dno so ga zopet in kakor pene. O, kako sem krasna? Vato jo pogledala okrog in je rekla: — Kake lep je svet! Žena je n.ito stopila suha na < In ožje (od tistega časa ženske vedno suhe stopajo iz vodo). Pod njenimi pogledi so vzeve-teh1 rože in zemlji in na nebu se je za-voTilo tisoče in tisoče očes, ki so jo radovedno ogledovale. Ta oče^ca so so vžgala v.-I d vzhičenja. Zvezda Venus t*p se je vžgala od same zavisti. zato tudi tako močno sveti. /'ena se ji sprehajala po krasnih gozdovih in travnikih in vse jo je tiho občudovalo. To jo je dolgočasilo in zavpila je: — O, vsemogočni Mahadeva! Tako lepo si me ustvaril! Vse me občuduje, toda o vsem tem ne slišim ničesar, vse je očarljivi* tiljo! — Ko je Mahadeva rlišal to tržho, je ustvaril ptice brez števila, ki so prepevale krasne pesmi njej na čast. Žena je poslušala in se smehljala, toda r>o enem dnevu se ji je to pri studilo. Začela se je dolgočasiti. — O, vsemogočni Mahadeva posnemala vsak njen gib. Sest j zopet napadli in vojske oslabi ur se je zabavala z opico, natojle. Zadnjič, preden je postal i>a jo je zopet prijela doliro- glavno mesto, ga je rimski ce-častnost. Spustila se je v jok j sar Sevens 1 19?! po Kr. razni potožila: dejal do tal. pri čemer je izgu- — Tako lep-i sem, tako krasna! O men' se poje. objema se me, preti menoj se plazijo in posnemajo me. Občudujejo in zavidajo me, tako da se že bojim. Kdo me bo branil, ako mi bi kdo iz zav:sti hotel kaj žalega storiti! Mahadeva ji pripelje močnega, mogočnega leva, da bi jo čuval. Samo tri*ure je bila žena zadovoljna, nato je kriknila* — Krasna vsem! Laskajo se mi, jaz — nikomur! Ljubijo me, jaz — nikogar! Saj vendar ne moreni ljubiti tega mogočnega strašnega leva, do katerega imam spoštovanje in strah! — Tn isto minuto je stal pred ženo — po volji Maliadevs — majhen, ljubek psiček. —Kako ljubka živalca! — je vzkliknila žena. Psička vzame v naročje in ga boža. — Kako ga ljubim! Sedaj je imela žena vse cesar nloni, ki je 1. 448. palačo videl, da je bilo v prestolni dvorani vse pohištvo iz zlata. bilo življenje tudi skoro vse u-gledno ine'čanstvo. Xato je mesto životarilo 130 let, dokler ga ni Konstantin 1. 330 razglasil za sre IKče tedanje velike i rimske države. kar je seveda nadalje vodilo njegov razvoj. Tam, kjer leži danes stari del mesta ob Besporu. je stala nekoč tista palača, katero je dal narediti Konstantin po svojem Palačo -o zidali iz porfirja in marmorja, ki so ga pripeljali iz zelo oddaljenih dežel. Vse zaklad«1 rimskega cesarstva et na divjem zapadu; lieseui milijoni; Dediči Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 57f> strani Vsebina : Kovač Simon ; Zaroka z zaprekami; V gotob-ujnku; Mohnmcdanski svetnik Cena ........................1.50 UINI.TOV •1U knjig. »• slikami, 1753 strani Vsebina. 1'rvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-č-i. lepa Indijanka; Problestvo zlata: Za detektiva; Med Komanč-i in Apači; Na uevarnib potih; Winnetovov roman: Sana Ear; Pri Komančih; Winoetova smrl; \Viu-uetova oporoka Cen« ......................3.50 Ž V TI i , 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, In njegova poslednja [K>t Cena ........................1.50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 2! 6 West I8th Street New York, N. Y. lies do toliko sto lotili zidovi palače zagledali solčno kič. Odkar slavna Hagia Sofia služi za mozej, ki je sprejel že več izkopanih predmetov iz Bizanca, so ameriški raziskovalci, ki uživajo vladno podporo, odkrili že skoraj 10 metrov visok zid pravljične palačo. Že sedaj labko rečemo, da bodo tu izkopali najbrž dragocene zaklade. Vprašanje pa jo, ali bodo po opL-r.itvali in požarih, ki jih je Carigrad trpel šestnajsf-sto let, odkrili kaj zlatih hi bisernih zakladov. Brez dvoma po. borno v krotkem izkopali pro-stolno dvorano v njeni prvotni obliki. Že sedaj imamo približno konstrukcijo to palače. Po mnenju ameriških arheologov jo v glavnem sestavljena iz šti-l ih glavnih in mnogoštevilnih drugih Števila dvoran, sob, hodnikov in dvorišč seda i šo ni mogoče presoditi. Anthony Eden novi angleški v nanj i minister, ki je znana kot odločen nasprotnik italijanske politih v Aibesiuiji. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ 1Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 4iio v njej; zabiodil jo v bližino in iskal —- in res. zagledal na je v neki baraki, kjer je bil sklonjen k ilom, skoro na trebuhu. in tolažil nekega umirajočega. < >bstal jo hi tiho čakal. Kmalu nato je videl, kako je ti-temu ubožcu zaprl oči, »pokleknil, trenutek pomolil in vstal. Tedaj se je zganil ter mu šel naproti. "O!" je dejal redovnik, ko ga jo zagledal. -Torej?" 4'Tu je; našel sem jo!" ilV kakšnem stanju?" "Ozdravelo, ali vsaj na nogah." Zahval jen bodi Gospod!" "Toda.. . " je dejal Renzo, ko se 11111 je toliko približal, da je lahko tiho govoril, "jo še neka >iruga zmešnjava." "Kaj pa je?" "Pravim, da.. . Vi veste, kako dobra je ta u-lioga mladenka, toda včasih jo nekam trda v rvojih mislih. Po toliko obljubah, po vsem tem, kar tudi vi veste, pravi zdaj, da so ne more po-ločiti, ker pravi, da — kaj jaz vem? — da si je tisto noč v strahu ugrela možgane in se, kakor se pravi, zaobljubila Mariji. To so stvari brez pravega znn i sla, kajne? Take stvari >o dobre za tistega, ki ima učenost in podlago, da jih lahko naredi, toda za nas navadne ljudi, ki no vemo prav, kako jih je treba narediti... kajne, da za nas take stvari no veljajo?" "Povej mi: ali je zelo daleč odtod?" "O ne; nekaj korakov onstran cerkve." "Počakaj me trenutek tu," je dejal redovnik; "nato pojdeva skupaj tja." "To se pravi, da ji vi dopoveste..." "Ničesar še ne vem, sinko; naprej moram slišati njo." "Razumom," je de jal Renzo in obstal z očmi, aprtimi v tla, in z rokami, prekrižanimi na prah žvečil je svojo negotovost, ki je bila ostala cela. Redovnik je znova poiskal onega očeta Viktorja, ga prosil, naj tudi njega nadomestu-je, stopil v svojo kočo, prišel s košarico na roki zopet iz nje, se vrnil k Renzu in rekel: "Po j-diva " Pohitel je naprej, se približal tMi koči kamor sta malo prej vstopila oba: zdaj je vstopil sam, se čez trenutek spet prikazal in rekel: "Nič! Moliva, moliva." Nato je povzel: "Zdaj oie vodi ti". In ne da bi še kaj rekla, sta se odpravila. Vreme se je bilo medtem še bolj stemnilo in je zdaj že oznanjalo gotovo nevihto, ki ni bila več daleč. Gosti bliski >o trgali naraščajočo temo in ožarjali s hipno svetlobo dolge strehe in oboke hodnikov, kupolo nad kapelo in nizka slemena koč; z nenadnim trnšeem oglašajoče se grmenje se je bobneč valilo od enega konca neba do drugega. Mladenič je stopal naprej, pazil na pot. nestrpno želel, da bi bil že tam, obenem pa zadrževal koralk, da bi ga prilagodil močem svojega tovariša. Ta je stopal z veliko težavo, utrujen od naporov, oslabljen po bolezni, tlačen po sopariei, zdaj pa zdaj je dvignil k nebu svoj mršavi obraz, kakor bi iskal svobodnejšega dihanja. Ko je Renzo zagledal kočo, je obstal, se .fbniil nazaj in lokei > trepetajočim -la-oni: — 'Tukaj je." Vstopita... " Evo jih!" zavpije žen-ka na mali postelji. Lucija s«- obrne, nagli* v>tane, gre starčku naproti in zakliee: 4"<>j, koga vidim. Ah, oče Cri-tofom!" "No, Lucija, v koliko stiskali vas je rešil Gospod! Zelo Zadovoljni morate biti. da ste ve-tino zaupali vanj." "O da! Toda vi, oče? O jaz reva, kako ste spremenjeni! Kako vam jo? Povejte: kiiko vam je?" "Kakor Bog hoče in kakor hočem po njegovi milosti tudi jaz," je odgovoril redovnik z ve-diim obrazom. Povlekel jo je malo v kraj in pristavil: "Cujte: jazz lahko ostanem tu le malo hipov. Ali sle pripravljeni, da -e meni zaupate kakor druge krati?" "Ah, ali niste vi vedno moj oče?" "Torej, hčerka, kaj je - listo zaobljubo, o kateri mi je pravil Renzo?" "To zaobljubo som napravila Mariji...ah, v "»olik? duševni -tiski... da >e ne poročim." " l"božiča ! Toda ali -te :e:i{; i pomislili, la vas veži neka obl inba ?** "Ker so jo to tikalo Gospoda in Marije... ni--cm mislila na to." "Gospod, hčerka, ima rail žrtve in obete, ka-|e nM»' nik»lar / nikomer posvetovali o tem?" "Jaz ni-om mislila, da je to kaj >labega, če-r-ar bi se bila morala izjiovoilai; in tio vseh mislili; ki so toliko ča ponudili, ker vsebuje omamljive tvarino., ki vam od v: mi vsako voljo. Delati pa se morate tako, kot tla vino pijete, delajt,' se tuidno, da se še komaj držite prkonei. Prosite, di. h: Siiieli nekoliko leči. Meni bodo nato naročili. da vas peljem v vašo sobo. Morate se nekoliko opotekati, kadar vr.s p.»ijei> v sobo. Vse drugo pride jnizneje. kadar ste v svoji soli.. \:.t; ne no se lavnajte po mojem nasvetu, potim upam, da va. bom mogla rešiti. Sedaj pa pogum!" Pri tem je Bessie opne zidano obh ko. Kozo izprek-t z< na, ko se pogleda v zrcalo. Obleka je bila globoko izreza n. , cia ,*«• b t skoro ves hrbet razgaljen. Roza se vrže na Bes siene prsi in zailiti: : "Xe zapustite ine, prosim vas." Bessie ji prijazno pogladi lase s čela. 44Mir — samo mir! Svojo moč Iwiste zopet rabili. Ii za božjo voljo nikomur ne pokažite, da znate angleško.' Koza se vzravna in stisne zobe. Bc «ie zravna obleko, ki jo je Koza slekla in .;*» pri tem pomirjevalno pogleda. 44 Sedaj morate tukaj raka t i, da gremo jest. Pridem po vas in vas bom peljala v salon, kjer bomo večerjali.** Koza prikima in iz hvaležnosti zojH't poljubi ubogi Bessie roko. Bessie odide iz sobe. Koza premišlja, kaj ji je Bessie povedala in tedaj se spomni Marte. Ako bo rešena, potem bo skušala tudi Marto rešiti. Na vsak način je hotela Marto obvarovati, da ne bi p la omamljivega vina. Toda kako naj to stori? Premišljuje, nato pa vzame iz ročne torbice zapisnik. Naglo nekaj napiše na list in ga iztrga. Hotela ji ga je skrivaj dati. X;1-daj pa mirno čaka in strmi pred se. Misli na Vendela. Ko bi vedel, kani so jo zavlekli. Trese se kot v mrazu. Obleka, ki jo je morala proti svoji volji nositi, je gorela na njenem telesu kot opeklina. Najrajši bo jo strgala > sebe, toda Bes-sieno svarilo jo od tega zadržuje. Natančno je hotele ~*'>riti. kai ji j«* Btssie svetovala in si vse še enkrat ponovi. * • • < VIrt ur«* že st-di Koza in čaka ua Bessie. Slednjič vendar pride in jo pelje v prvo nadstropje. Koza pogleda vrata, za katerimi je izginila Marta in se vpiaša, ako jo bo videla pri večerji. Bessie jo je peljala do vrat salona. Koza vstopi. Bila je velika soba z velikimi pozlačenimi zrcali. Ob stenah so stale majliuc mramomate mizice, sredi sobe pa je bila dolga miza, |m>leg katere je sedelo mnogo več ali manj lepih dam v z«'lo izrezanih oblačilih. Vse so bile zelo namazane. Toda Koza se komaj zmeni za nje, kakor tudi nje skoro niso pogledale. Senhora Morbida je »dela na gorenjem koncu mize in v njeni bližini vidi Marto. To drugače tako živahno in odločno dekle Kozo pogleda s plahimi oomi in ji zakliče: "GoFpodčna Rihar, ali razumete vse to! Kaj hočeve tukaj? To je vendar vse drugače, kot pa nam je bilo povedano." Rozine oči s«' |M>solze. Naglo hiti k Rnzi in jo prime okoli vratu. Pri tem spusti v njeno obleko lis teli in pravi glasno: "1'dati se mora ve, gospodična Preler: upirati se ne poli intra nič." Tiho pa .;i zašepeče na uho: 44Ničesar ne pijte! Storite vse tako l:ot jaz. Preberite listek, kadar ste sami." 14Mir! Vsaka na svojo mesto!" zapove senhora ter preteče pogleda obe dekleti. Koza izpusti Marto. "Oprostite, senhora. Kam naj sedem.'" jo vpraša navi dežno brezskrbno. To senboro nekoliko pomiri. Pokaže na prazen prostor pri mizi, nasproti Marti. Koza in Marta se pogledate z velikimi očmi, ko je bila servirana juha. Pred Kozo in Marto j,v stal kozarec belega \ ina, medtem ko so drugim damam šele uatočili vino iz steklenic. Koza je bila prepričana, da je bilo tudi v Martino vino dano omamilo in ji zato živo pogleda v oči. Nato vzame svoj kozarec, pomembno pogleda Marto in napravi požirek. Vino nekaj časa obdrži v ustih, toda takoj, ko senhora ne gleda k njej, pritisne na ustniee svoj robec in izpljuje vino. Marta Kozo napeto opazuje in razumno berlinsko dekle jo razume, da z vinom'nekaj ni bilo prav. Kozo posnema z navideznim pitjem in tudi vino izpusti v robec. Senhora ju pazi samo toliko časa, da ste obe mladi dekleti nesli kozarec k ustiiu, nato pa ju več ne opazuje. Samo včasih še pogleda oba kozarca in zadovoljno vidi, la ste Koza in Marta naglo izpraznili svoje kozarce. Kajti Marta to ponavljala ravno tako kot Koza. lil krunuj napravi Roza zadnji požirek, s svojo glavo zaspano kima sem ter tja. Samo en njen pogled pouči Marto, da mora storiti i>t;>. Sledeč Rozinemu zgledu, kmalu prične kazati veliko utrujenost. Ko se Roza naenkrat zbudi kot iz polsna in )>ogleda senhoro v obraz, zapazi na njem zoprno zadovoljen smeh. Roza se kaže kot da zbira vse svoje moči. "Oprostite, senhora Morbida, toda neizmerna utrujenost me je obšla in «e lw>jim, da bom zaspala pri mizi. Prosim, dovolite, da grem malo v svojo sobo." "Tudi meni je ravno tako kot gospodični Riharjevi, tudi Jaz le še komaj gledam in bi rada .«pala," pravi Marta natančno po navodilih. Senhora st» ljubeznivo nasmeje. 44&aj ni čudno, ker ste še trudui od dolge poti. Samo pojdite mirno za nekaj ur v svojo sobo." Senhora pritisne na električni gumb i;i takoj nato pride Be«sie in iirutfa služkinja. Vsaka prime na senhorin migljaj po eno dekle. Bessie ni niti najmanj slutila, da se ji je posrečilo poučiti o vsem tudi Marto. Misli, da je Marta v resnici {»Kitala žrtev omamljivega vina. (Dalje prihodnjifi.1 VELIK POŽAR V TACOMI SLOVEN1C PUBLISHING CO. TBAVKL BUREAU ti« WEST lttb 8TBKIT NEW tOtfc. M. f PUlITl NAM ZA CENE VOZNIH LJJirOV. ft* SERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA *t> TC VANJI 'jiiiiiiiiLiiiiiiuinj»»iiiPiimiwimi.nnmTniji im ili i rrrrvt~» f VAMPIR IZ NIC!! F.ksj 1-zija v neki tovarni v Taeumi, \V:i-lt., j i. Povzr« «'e:ut -koda znaša na» posl KAKO ABESINCI0NESP0S0BLJAJ0 TANKE , ' to je deset dni. niso ukrenilt 111- ---------( . čtfear, da '»i izvedeli, kj<* tiči Kako m- Abesinci borijo pro- pesek. Vsi- okrog je vladala! njihova cftkadnt tankov, ki se ti italijanskim takom, nam za- smrtna ti:ina. Abesinci pa o-;n» vrnila. Šele po desetih dneh nimivo pripoveduje nemški stanejo zakriti za grmičevjem i1* general Nasilni tanke od-vojni poročevalec, ki se nahaja in čakajo. Že >e bližata na ! peljati, kar ni bilo lahko delo. v glavnem stanu generala Na- daljna dva tanka. Posadka:^'daj se lanijajo vsi v Džidži-sibuja v Dzidž4igi na južni misli, d.i ima vodilno vozilo fronti. Oi< je dogodek, ki gaje napako, ii. Marijo Ano Al b"l. Ženo, ki j * imela veliko najrazličnejših dragocenosti. je p-, umoru razseknl in stlaeil dele telesa v kovčeg. Sedaj so dognali, da je bil zlo činee popolnoma pod vplivom mlade kabaretne lejjotice, po imenu Ten-ze Butagofri znane v Niči pod imenom "Reuse la -------jBrunatte". Tereza je prihajala v razne lokale, oblečena v Čudno je, da Italijani ves čas dragoceno kožuhe, ki so bili last Arbelove. Tako oblečena s«* j«* lepotica kazala tudi na promenadi, v salonih- Monte Carla in Caunosa. kjer ie ini"ln povsod mnogo priiateliev. Te dni so jo aretirali, bila pa je j ovzn čila i < žar, ki je uničil tudi več sosednih ■' rt milijona dolarjev. SHIPPING NEWS popisal, sam videl, ker se j * nahajal pri oddelku Abesineev, ki .so napadli italijanski odde-! lek tankov na tej fronti. Osem italijanskih tankov, ki ka in njegovega spremljevalca, imajo vsak po dva moža posad- Abesinccv iii nikjer videti, toke, ie brzelo proti severu. Od da njihove sulice so prehodle spredaj j.1 vozil tank italijan- tudi te . Šele p'> tleli dneh j" abesin--ki irenerai Nasibu izvedel zm to junaško delo svojih l.iud:, ki p'xlal: 1: njemu sel a z vestio •» -veji zmavi nad eskadro laških tank<-v. General, ki nI i»rav ver i-d, ;« ukazal, »la mora-io prine-ti - s- boj stroiniee tan- zuaiiieji je sv«»'e ZUri,re. ie ioi-d t. ni preteklo cel'h o tanki stali šr» vedno tai»p. kier so liiii. Abe ^inei t,a -o .'rojniee demont'-li s seboj v glav-inskega generala.!r"An Uuh oV Dasi sedem gi, kjer jih Abesinci s ponosom kažejo. Abesinci pa imajo še drug način. kak. napraviti tanke neškodljive. Pri tem se morajo pa vojščaki sami žrtvovali. Nekaj pogumnih fantov se zglasi prostovol ino, potem pa odhiti jo -kezi gnnieje ter prisluškujejo, kdaj bodo pridrdrali kakšni italijanski tanki. Natf» se priplazijo k rlim, ne da bi jih Italijani opazili, ter kakor mačke skočijo nanje. S seboj pa imajo d i nami i in zažigalo, s katerim tank skozi to ali ona špranjo razstrelijo v zrak, in pri tem tudi sami zletijo V kose z Italijani vred. Na severni fronti pa se Abesinci proti tankom poslužujejo drugega sredstva. Tukaj, kjer zemlja ni p**ščena, ampak se lahko izkopljejo globoke luknje. nastavi io tankom pasti, ••nako kakor jih sicer nastavlja jo slonom, ki jih hočejo živr ujeti. Te luknie so štiri metrr rail, ill od ni stan al Poleg poučnih knjig muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitve ni k: e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno voz ...............90 v fino usnje v«>z ..........1J»0 v uajfincjšt* usnje vi«z ,...1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.8fl SKRBI ZA DUŠO v platno vez.......... t fino nsnje vez...... v najfinejše usnje vez KVIŠKU SRCA ... .110 ____i.r»o ...1.80 v imitirano usnje vez.......60 ▼ usnje vez .............. .80 v fino usuje vez..........1,—- v najfinejše usnje vez ....1.20 v najfinejše usnje trda vez 1.30 t bel celluloid rez........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez.....1.50 ▼ uaJfluejMe Ui-i.je trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjeliaj starosti, fina rez.....1.— Slava Boru, a mir ljudem fina vez.................1.50 najfinejša vez.............1.60 Zvonfer nebeški, v platno...... .80 fina v«-z..................1.— Vieuar. najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prajfrlmoli: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezatio .........30 v i»elo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.2Q v celluloid najfinejša vez. ..1,50 V fino usnje vezano.......1J»0 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano......1.30 Ave Maria: v fino usnje verano ......1.10 KNJIGARNA GLAS NARODA tri oboke s ponolnoma navpičnimi stenami. Izkopljejo se sredi ceste. Kjer ne opravijo zadosti lopata in cepin, uporabijo tudi dinamit. Luknje se potem skrbno zakrijejo, tako da ni ni-česar znoriziti. Večkrat pa umetno na gotovem { mestu orest-.vi.jo v stran v gr-Imieir. kier je izkopana luknja. I tako da tanki naravnost zn-I peljejo va":;. Zato zdaj laški tanki teče jo samo 2."i km na uro. f*>>-veda jim to nič ne pomatra. j»ko ie nast snretno zakrita. Xa ta način Italijani izgubili v | orvih meseci h vo jne že okoli dva *uea t n tankov. silno sam >z.ivestna. Zanikala je , Jollet, Mary Bamhlcb. Joaeph Y*> va« La Salle. J. Spelicb Maacjutah. Frank Anicustln North Chicago. Jate Zelco* KANSAS: Qlrard, Agnes Moenik fansaa City. Frank Žagar tIAKTLANO: Kltzmlller, Fr. Vodoplrec 8teyer. ■!- CffM Cza Prana. W Va. tn Md.) 2. febniarja: Conte ui Savola v (Jonoa 5. februarja: Majestic v Cheibourg 8. februarja: Kex v Gen aa 12. februarja : Washington v Havre Bremen v Bremen 14. februarja: Uerengaria v Cherbourg lu. februarja : Cbamplain v Havre ID. februarja: Europa v Bremen 10. februarja : Kuropa v Bremen 'JO. februarja: Majestic v Cbert»ourg •_'l. februarja : lie de France v Havre ~2G. feluuarja: Manhattan v Have Ai|uitania v Cberbnuru 29. februarja : Conte di Saroia v Genoa IMAMO v ZALOGI BLAZN1K0VE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. MINNESOTA: Chlsbolm. *Track Goufe Ely. Jos. j. Pesbel Eveletb, Loui« Goole Olloert. T.onla Vessel HlbblnK John PovMe Virginia. Frahk Hrvatlcb MONTANA: Bound up. M. M. Panlaa Washoe. L. Champa NEBBASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Oowanda. Earl Strnlsfca Little Falls. Frank tfaaia OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chaa. lur linger. Jacob Besnlk. John Sis op "A Oirard. Anton Xagode Lorain, Louis Balant, John Vnnr fte Warren, Mrs. V Racbai Toungstown. Anton OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brongbton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna ConemauRh. J. Bretevec Exoort. Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Baals Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polant* Krayn, Ant; TanielJ Lnzerne, Frank Balloch Manor. F-ank Pemshar Midway, John Znst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demsbar Hteelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer West Newton, Joaeob I ova a WISCONSIN-Milwaukee. West Allls. Frank iMiok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Loofs Taoefaar Diamond ville, Joe Bollch ▼rak sastopnlk lite potrdila ma «t» ta. katera Je prejel. Tastepa^s .-mim ka« tople UPRAVA "GLAS NABORA1 . .. * T JČrJtm-Jm a'?* -