Poglejte Ha fcevilEe pole« naslova za daft;1 ko VaSa naročnina potege. Sku-iajte imeti nak*»2mno vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Dsf slovenskih i deltfvcerv Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-5*2	■ ni es Seeeei CUm Matter 8r»lemhnr 25th. 194« »i the Pert Office m* New York. M. S, «	mdcr AH el CoofreM of March Srd, 1879.	
No. 177 — Štev.' 177	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 10, 1941	— SREDA, 10. SEPTEMBRA, 1941	Volume XLIX'. — Letnik XLIX.
RUSKA ZMAGA PRI SMOLENSKU
RUSI SO ZOPET ZAVZELI 250 KVADRATNIH MILJ IZGUBLJENE ZEMLJE. — NEMCI STRAHOVITO OBSTRELJUJEJO LENINGRAD. — RUSI HOČEJO NEMCEM PREKRIŽATI NADALJNJE PRODIRANJE
Rdeča armada maršala. Simeona Timošeuka je prodrla 15 milj v nemško črto, zasedla okoli 250 kvadratnih milj ozemlja okoli Elnije, ki so jo Nem ci zelo utrdili in jo postavili1 za oporo za svoje nadaljnje prodiranje iproti (Moskvi, za/ rzete 50 utrjenih 4 asi ter tmi-fčile 8 nemških divizij (nad 100 i tisoe mož) ki so imele 60 do 70 odstotkov izgirb, ostanek armade pa beži proti zapadu.
Rusi prodirajo dalje proti Stmolensku, <10 katerga imajo še kaikih 45 milj. Današnje poročilo tudi pravi, da se je dalje proti jugu borila druga rdeča! armada 80 milj jugozapa-driol oc| Smol en ska pri' vasi Cavsi, iz katere so -bili Nemci po tridnevni bitki pregnani. Samo na tem kraju so imeli Nemci 2500 mrtvih.
Rusko vojno poročilo pravi, da so na celi fronti v teku ae-tfl hudi ^bojt tn rta Leningrad vzdriuje možne nemške napade.
Kot pravi rusko vrhovno po-jveljstvo, so ruski aeroplani bombardirali nemške čete in letališča ter na enem samem letališču uničili 15 nemških aero-planov. V nedeljo so Nemci izgubili 71 aeroplanov, Rusi pa 24. Blizu Moskve sta bila včeraj izstreljena dvtf nemška ae-roplana.
Povdariti je treba, da je to prvi večji umik Hitlerjevih ar-inaid v sedanji vojni in Rusi so s to zmago preikrižali Nemcem bojni načrt za nadaljne prodiranje prirti Moskvi.
Velike rumunske izgube
Vnanji podkomisar S. A. Lozovsky pravi, da je bilo od
16 rumuaskih divizij, ki so .prodrle prot| Odesi, 8 popol-
noma razbitih in da je padlo 20,000 Rumuncev.
Nemci priznavajo poraz
Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva priznava, da so okoli Smolenska bi je jo zelo vroči 'boji in da »e Nemci morajo boriti proti veliki "ruski premoči.'' Neniško vrhoivno poveljstvo o bojih okoli Smo-lenska ne poroča mnogo, pač pa polaga posebno veliko važnost na obleganje Leningrada. Poročilo pravi, da nemški težki topovi obstreljujejo Leningrad in veliko trdnjavo Kron-sta'dt. Poleg tega pa so nemški ^tnnoglavci včeraj in sinoči napadli Leningrad. Po nemški cenitvi se nahaja v Leningradu okoH 5,000,000 civilnega prebivalstva in vojaštva. In poročilo iz Berlina pravi, da bodo prebivalci 'Leningrada doživeli isti brezobzirni napad kot so ga doživeli prebivalci Varšave.
Nadalje pravi nemško poročilo, da je sedaj tudi prebivalcem v Leningradu zaprta zadnja pot za beg čez Ladoško jezero.
Nemci pravijo, da sedaj, ko je Leningrad obkoljen, ni več važno, koliko vojaštva bo treba za obleganje, temveč kakega orožja se bodo posluževali. Najprej 'bodo Nemci skušali razbiti ruske artilerijske postojanke okoli Leningrada in v mestu samem. Nato pa bodo s s4trmoglavci in bombniki uničili moralo civilnega! prebivalstva. Tako obleganje bo v mestu povzročilo lakoto in mesto se bo moraSo podati. Nemci tudi pravijo, da je nemško o-rožje boljše kot pa rusko, vsled česar Rusi ne bodo mogli pobegniti iz pasti.
Farmski program za prihodnje leto
Amerika bo morala več pridelati kot je pridelala letos, da bo zanjo in za zaveznike preskrbljeno. Izvoz nekaterih pridelkov se bo podvojil. *
Poljedelski tajnik Wickard je objavil farmski iprogram za leto 1942. Od ameriških farmerjev zahteva, naj pridelajo več kot so pridelali katerokoli leto v zgodovini'Združenih držav. Treba bo .namreč zadostiti vsem 'potrebam domačega prebivalstva ter tudi prebivalstva tistih dežel, ki se bore proti nacizmu in fašizmu.	'
Posebno dosti bo treba svinjine, perutnine, sočivja, jajc, mleka, sira, krompirja in soja-fižola.
Navzlic vsem pa predvideva program najstrožjo kontrolo nad produkcijo in prodajo vsega, česar je v ozobilju, to je nad volno, tobakom in pšenic >.
Wickard je opozarjal javnost na gotove sloje ameriškega prebivalstva, ki niso dovolj hranjeni, ter na splošno pomanjkanje v nekaterih, proti Nemčiji se bo reč i h deželah.
Poljedelski tajnik je namignil, da se «bo ameriški izvoz sko-ro g&tovo podvojil. Eksportirati bo treba posebno do«ti perutnine, mlečnih produktov, svinjine, masti in suhega sadja.
Anglija bo prevzela osem odstotkov vse ameriške produkcije, druge dežele pa dva odstotka. V tem slučaju bo ameriški izvoz podvojen.	x _
Obsežnost farmskega programa si je mogoče najlažje predstavljati, ako primerjamo povprečno produkcijo zadnjih pet let s predlagano produkcijo prihodnjega leta.
"LanT so zredili 71 milijonov prasiceV, prihodnje leto jih l»o-do pa skoro 80 milijonov; v sličnem razmerju se bo povečala produkcija mleka in produkcija jajc.	•
Letos so posadili krompir na 1 "milijon 908 tiso£ akrih, do-čim bo prihodnje leto-znašala ta površina 3 milijone 500 tisoč akrov.
Program odstranjuje vse omejitve glede pridelovanja sladkorja, ki so bile uveljavljene izza. leta 1934.
Združene države importirajo ogromne množine sladkorja. Ker nihče ne ve, kaj bo prinesla bodočnost ter utegne biti transport na ta ali oni način oviran, se je treba pripraviti ter domačo produkcijo povečati.
Z BOJNE FRONTE
Ku.-^ka pehctta na pohodu proti sovražniku.
DALMACIJA ZASEDENA
V Zagrebu je bilo uradno naznanjeno, da je v nedeljo druga italjanska armada pod poveljstvom generala Vittorio J Anrbrosio zasedla hrvatsko obmorsko pokrajino (to je Hrvatsko Primorje in Dalmacijo.)
General Ambrosio je na prebivalstvo izdal poziv, da vojaškim oblastim v 48 urah izroči svoje orožje. V svojem povelju tudi pravi, da civilnemu prebivalstvu ne bo dovoljeno potovati brez posebnega dovoljenja italjanskega vojaškega poveljstva.
Kapitalisti svare delavstvo
Na konvenciji Ameriške trgovske zbornice so opozarjali govorniki delavce, da morajo vpo-števati tudi delodajalce, ne pa skrbeti izključno le zase.
KONEC STAVKE V MUNICIJSKI TOVARNI
št raj kar j i so se zadovoljili s predlogom Crucible Steel Or — Namesto višje plače bodo dobili bonus.—Druge novice iz delavskega sveta.
Prejšnji teden je zastavkaio v Harrison, N. J., petsto delavcev, zaposlenih pri velikih
Druga ameriška trgovska ladja torpedirana
V Atlantic City, N. J., se vrši konvencija Ameriške trgovske Zbornice. Predsednik Albert W. Hawkes in drugi govorniki so opoaarjali delavstvo pred pretečo nevarnost jo, če ne ■bo posvečalo kapitalu potrebne
pozornosti-
—	Če si delavca vbijejo v glavo, — je rekel Hawkes, da morajo doseči vse, kar so sklenili doseči, in pri tem ne vpo-stevajo potrebe kapitala, moram, četudi nerad, izjaviti, da se bliža delavstvu neizogiben •padec.
Na konvenciji je govoril tu-.-rti Oeorge Meany, tajnik in blagajnik Ameriške delavske federacije.
—	Ameriški delavci, — je
do nikdar odpovedali prarvi-* cam, ki jih uživajo kot svobodni Amerikanci.
Zahteval je tudi, da se morajo delavci, podjetniki in vlada •že sedaj baviti z razmerami, ki bodo sledile sedanji vojni. Predlagal je ustanovitev posebne vladne agencije, v katerih naj bi bili zastopniki vseh treh skupin. Agencija naj- bi se že zdaj baVifa s povojnimi p-roitalemi.
Dejal je, da Ameriška delavska federacija in delavstvo
*v splošnem odobrava vnanjo politiko predsednika Roos&vel-ta in kongresa, nikakor pa: ne more pozabiti, kakšnih sredstev so se posluževali komuni-
sti, da bi iškodovaJi ameriške-refcel med drugim, — se ne bo- mu delavskemu gibanju.
dvigalih v Atha tovarni, katera je last Crucible Steel Co.
Podjetje, ki izdeluje topove in mamici jo, je moralo vsled starke u^tavfoi a(bratovanje. Stavka rji so zahtevali od pet do deset centov več na uro, česar jim pa družba ni hotela da-
nehal izhajati list "Birmingham Post" ker so zasta.vkali uredniki in razpošiljalci. Doma so stali tudi stavci, kajti ?;kozi pikertsko vr>to niso hoteli v tiskarno.
iStavkarji so člani CIO News paper Guild ter zahtevajo "višje plače.
V Patersonu, N. J., je za-
ti, pač jim je pa ponudila ho- stavkaa0 prejšnji teden 1500 nos, znašajoč od 6 do 9 centov na uro. Stavkarji so imeli več«posvetovanj ter se slednjič zadovoljili s predlogom Crucible Steefl.
Superintendent tovarne, A.
uslužbencev "Braid-Silk" in d ust rije. Tovarne niso hotele ugoditi njihovim zahtevam, pač so pa stavile proti predloge, katere smatra unija za zadovoljive. Konci tedna bodo E. van Cleve, je izjavil, da bo stavkarji glasovali, če jih
še tekom tekočega talna obratovanje obnovljeno.
Stavko je odobrila CIO uni-ia jeklarjev, poudarjajoč, da je družba kršila delavsko pogodbo.
Iz St. Louisa, Mo., poročijo, da so sklenili zastavkati člani! Operating Engineers unije, ki so zag>osleni v štirih velikih" elektrarn Union Electric Co.
Če se v zadnjem hipu ne premislijo, oziroma če družba ne ugodi njihovim zahtevam, bo nehalo obratovali v državi Missouri precejšnje število tovarn, tki imajo velika Vladna naročila.
V Birmingham, Ala., je pre-
sprejmejo ali ne.
Mlada zakonca
Na hodnikih civilnega sodišča v glavnem mestu Mehike se je zbralo prejšnjo soboto vse polno radovednežv, Poročil se je namreč" neki šestnajstletni fant z enajstletnim dekletom. Mehiška [postava prepoveduje dekletom pod šestnajstim letom možitev. Izjema je le, če dajo stariši izrecno dovoljenje. No, v tem slučaju so ga dali. Enajstletna nevesta je za svojo nežno starost izredno do* t\ro razvita.
Premogoviiiki na Spitzbergih uničeni
Angleški, kanadski in norveški vojaki, ki so se v nedeljo izkrcali na Spitžberg^h so uničili tamošnje rove in velike kupe nakopanega premoga ter to delo tako temljito dovršili, da bo vzelo ye'c let, predno bo mogoče rudnike zopet obratovati.
Kupe premoga, ki so imeli po sto in sto tisoč ton premoga, so pokrili z lesom, nasičenim s petrolejem in ga zažgali. Ko so se odpeljali s parniki in s seboj v Anglijo odpeljali norveško prebivalstvo otokov, so videli plamene še na razdaljo mnogih milj.
Angleži so te velikanske sklade premoga uničili zato, •a bi se ga ne mogli polastiti Nemci, kajti na leto bi mogli dobiti po 500,000 ton premoga, iz katerega bi mogli izdelovati bencin za svojo motorizirano armado.
Drža vrni department je včeraj naznanil, da je bil poleg a-meriškega tovornega parnika,
ki ga je 17. avgusta v bližini Islandije potopila nemška podmornica, včeraj v Rdečin morju potopljen že drugi ameriški tovorni parnik Steel Seafarer.
Poleg tega je tudi blizu Is-J landije prejšnji tedn neka nemška podmornica skuhal torpedi-rati ameriški rušilee Greer, toda ni bil zadet.
Vsled tega je nastal za ameriško vlado zelo težaven položaj, kajti predsednik Roosevelt je nedavno zahteval prosto pot za ameriške ladje po svetovnih
morjih. Nemci pa se za te zahteve He zihenfjo ter "pravijo, da bo potopljen- vsak parnik katerekoli narodnosti, ki bo prišel na kak kraj, ki ga je Nemčija razglasila za vojno cono.
Vsled tega javnost z veliko napetostjo čaka jutri na govor predsednika Roosevelta, ki bo govoril o tem. Govor bo ob 10. zvečer.
Po pogrebu svoje matere fNIrs. are D. Roosevelt včeraj popoldne v Hyde Parku, N. Y. se je predsednik odpeljal s posebnim vlakom v Washington.
Avstralski minister o vojni
V	avstralskem mestu Can-brerra je dejal po radio avstralski mornariški minister /Morris Hughes, da zaenkrat šč ne more govoriti o bližajočem se koncu vojne, lahko pa reče, da se bo zmaga |>ojavi'la povsem nepričakovano in da bodo zavezniki zmagali.
Minister ni mogel prehvaliti 44 veličastnega jru^kega od pora" ter podpore, ki jo nakla-njajo Združene države Angliji in njenim zaveznicam.
V	istem smislu so govorili i tudi nekateri drugi avstralski
ministri. Morris Hughes bo
vkratkem odpotoval v London, kjer bo dobil navodila za tesnejše sodelovanje avstralske mornarice z angleško.
BivSi angleški kralj bo obiskal Washington
Angleški poslanik poroča, da se bo bivši angleški kralj, sedanji vojvodo Windsorski ustavil dne 2<j. septembra s1 ^vojo ženo v Washingtonu. Naslednjega dne bosta odpotovala na vojvodovo renčo v Kanadi.
Žrtve zračnega napada v Kalinu
Belgijski kroji so izvedeli, da je bilo samo pri enem zračnem napadu angleških aeroplanov v Kolinu ob Reni ubitih 1800 ljudi.
V Luksenburg je pribežalo iz Kolina nad 50,000 ljudi, da se ognejo zračnim napadom. Kolin je eno največjih železniških središč in industrijskih krajev v zapadni Nemčiji.
DIES SPET NAPADA HENDERSONOV URAD
Znani kongresnik, ki smatra boj proti prevratnim elemetom za svojo življensko nalogo, zatrjuje, da so ljudje v Hender9onovem uradu "rdeči" ali "rdečkasti".
Kongresnik Dies iz Texasa, načelnik odbora za preiskavo protiameri-ške propagande ima baje dokaze, da so v uradu administratorja Hendersona, ka-termu je poveril predsednik Roosevelt kontrolo nad cenami, ljudje komunističnih nazorov.
Dies je poslal Roosevelt u dolgo pismo, vsebujoče težke obdolžit ve proti nekaterim Hendersonovim uradnikom.
. Dies in Henderson sta že stara nasprotnika. Nedavno je rekel Henderson, aa smatra
Diesa za premalenkostn^ga, da bi debatiral ž njim.
Ko je zvedel Henderson o Diesovih obdotžrtvah, je rekel, da bo odslovil iz svojega urada vsakega uradnika, kateremu bo dokazana najmanjša krivda, obenem je pa izrazil u-panje, da tega ne bo treba, ker so vsi njegovi uradniki možje na svojem mestu.
O sebi je rekel Henderson, da ni bil nikdar član jcakšne organizacije, ki je bila podre* jena komunističnim v4 _!v .m.

GLAS NARODA"
(▼•icb or TBS
Own«! and Published fey SUrcak PwMUUag Cw>ny, (A Oorpomioe). rr«nk Bakier, PrMfdest; I. Lopah*, Sao. — Place of baalneaa of tba Mrpoaatlo* and addnaaaa at above officer*: 21* WEST 18tb BTBUT, NEW TORE. N. X.
48th Year
"QJm Naroda" la It—ad e?ery daj except Satarduya, Sundays and HoUdiji BtUwcrlptlo* Yearly 96*—. Advertisement 01
Za oeio leto reija llat a« Amerik« In Kanado »«-—; sa pot leta $8.-; aa Aetrt leta «1.M. — Za New York aa celo lato 91 —; aa pel Ma 98.00, Za lnoeematto aa oalo Mo 91 — ; aa pol leta llSO.
Naroda" lakaja raakl dan laTaemU aofeot, ncdM] In prnmlkov.
"fllAJB NABODA." ti«
NSW IOIK, N. X.
1—IMS
Wednesday, September 10, 1941
NADALJEVANJE SEZNAMA ŠTAJERSKIH SLOVENCEV, KI SQ 1§LIODGNANI v SRBIJO
vafiitfrffftf L m
SPANUA POP FRANKOM
Državljanska vojna zadala strahovit udarec vsemu španskemu gospodarskemu življenju. Vzrok čedalje mtraača joče stiske je skoro popolno uničenje prometnega, sistema in pomanjkanje prometnik sredstev.
, Pred iabnibom državljanske vojne je merita špansko železniško omrežje približno* petnajst tisoč milj. Na 86,000 vagonih je bilo n 4 tisoči lokomotfvami vsako leto transporti-ranega približno 42 milijonov ton blaga.
Leta 4939 je 'bilo pa na Španskem komaj 20,000 vagonov iu tisoč lokomotiv. Tisoče in tisoče*milj železniške proge je uničene.
Španska ji je skušala na ta ali oni način pomagati, toda izbruh druge svetovne vojne je zatrl vse tozadevne-poskuse; Pomanjkanje premoga je le ena tehničnih težkoč, Promet s trucki in avtomolbili onemogoča pomanjkanje gazolina. Z oziroiji na vs^ to je bila španska vlada prisiljena železnice poti r zaviti.
O nezadostni preskrbi' z živili pričajo ljudske kuhinj po vseh. večjih špansl^ih mestih, ki akrtoe, da siromaki lakote
ne pomro.	%	_
Kruh je racioniran. Španski delavec ga dobi komaj pol "VPRAŠANJE: Po&tal sem a-funta na dan. Sladkorja, mesa in jajc ni mogoče kupiti v tr- Tnerlški drža.vljan dne 14. avg uovinah.	~ ~	'	1
Neuradno je bilo poročatio, da so naciji že izgnali v razne kraje v Srbiji že več tisoč Slovencev. Imenik, ki je bil včeraj priobčen in katerega nadaljujemo danes, je bil vzet iz ene Številke ljubljanskega Jutra, z dne 28. julija. Ker je zračunano, da so Nemci poslali v vsak kraj približno 300 do 400 oseb, je današnji seznani pomanjkljiv. Selja in imena izgnancev sledijo:
GUtiA PRI -QaOKU <srez dragačevski): Gradišnik, lekarnar, dr. 'Mak, sodnik, oba iz Celja; Krainc Anton, profesor, dr. Bruroen Fr., oba iz Mariibora.
UŽIOE: Ašic Ivan, notar, iBabšek Jožef, Erlatič Lav., dr. Bfenčič Vinko, Horvat Tatjana* Lenarčič Franc, vsi iz Maribora ; dr. Mejak Fran, Gornji grad,; dr. Roš Franc iz Celja.
V LA&AREVA.C (srez ko-tobaraki); Dr. Sekula Jože, dr. Jan,.J ari j, advokat, dr. Juvan Alojaij, župan, Verlič Fr., sodnik, vsi iz Maribora; dr. Pore-kar Ciril, dobil mesto v Be-lanovičih.
fpŽBOA: Dr. Sernec Ivan, sodnik, Majcen Mirko, učitelj, oba iz Maribora; Kajfež Ja-kofo gostilničar Ptuj.
ČACAit (srez trfiavski): Dr. Cfecefj Franc, Trbovlje; Mlaka* Vladislav, profesor.
JAGODMA: Dr. Fannin-ger, dr. Hojnik, dr. Novak, profesor Onič, v»i iz Maribora; Hočevar (Mirko, advokat, Celje, dr. Jančač, bivši poslanec, Maribor.
PARACIN: Dokler, sodnik, Maribor, dr. Horvat Ingolič, advokat, _Maribor, dr. Krani-jerger, dr. Kloar Franjo, advokat, Celje; Lenard, sodnik, Maribor.
DJUNIS: Dr. Hrasovec Milko, Celje; Jereb Rado, notar, {Slovenske Konjice; dr, Pučnik, Slovenska Bistrica; Ska-rabot, sodnik, Satler, načelnik, dr. Sluga, Ptuj; dr. Srjanec, Maribor dr. Zoreč, zdravnik, Ruše; dr. Macarol, advokat, Slovenske Konjice; Autrata, Maribor.
RXRARSKA: Žagar, učitelj, inženir Koprivšek, oba iz St. Jurija; Porekar Vlado, Maribor.
CUPRIA: Dr. Hodžar, advokat, dr. Ogrizek, advokat, dr. Požar, državni (pravdnik, vsi iz Celja; dr. Muhič, sodnik, Slovenska Bistrica.
KRU&EVAC: dr. Visenjak.
Španski meščan je upravičen na mesec do pol funta graha, pol funta sladkorja, četrt, funta fižola in štirih funtov riza. Za zabelo služi olje, kajti masti ni mogoče dobiti.
V pogledu živil se je zanašal Franco na Nemčijo in Italijo, pa je bil britko raacčarau. Zavezniki pa tudi zelo neradi .preskrbujejo Špansko z živili, boječ se, da bi dospela v neprave roke.
Problemi priseljenca
DOHODNINSKI DAVEK
Prvi zvezni dohodniski davek je bil uveljavljen leta 1913. Takrat so bili davka prosti sanici, ki so zaslužili manj kot tri tisoč dolarjev in poročene osebe z manj kot štiri tisoč dolarjev zaslužka.
Zdaj mora plačati dohodninski davek samska oseba, ki zasluži več kot osem sto dolarjev na leto, d očim je poročenec z zaslužkom do dveh tisoč dolarjev davka prost.
Davčna predloga za1 prihodnje leto že ni dovršena, toda že zdaj se ve, da bodo davki znatno zvišani.
Poslanska zbornica hoče obdržati sedanjo mejo, d očim i»i jo senat rad tako znižal, da bi bil podvržen davku že dohodek nad $750 pri samskih in nad $1500 pri poročenih osebah..
Če bi senat prodrl s svojo predlogo, bi se število davkoplačevalcev -podvojilo. Zaenkrat je seveda vse odvisno od končne odločitve kongresa.	*	i
Skorogotvo bo povišan ozirom naložen novi davek* na afkholične pijače? nakit, jahte, avtomobile, kužubovino, telefon, žveplenke in električne ^žarnice.
Davkoplačevalci bodo v čedadje večji meri občutili posledice vojnega gospodarstva. Sicer je pa ameriško prebivalstvo v tem pogledu Še vedno na neizmerno boljšem stališču kol je na pri mer prebivalstvo evropskih držav.
Za pokritje stroškov narodne obrambe ameriška vlada ne izsiljuje denarja od svojih državljana, ampak ga ji dajo prostovoljno — z nakupom vojnih posojil.
1941. Sedaj pa bi rad vedel, da-li tudi moji trije otroci, ki ša te rojiili v starem kraju* so postali ameriški državljani. Vsi so manj od 21 let stari, najstarejši je 19, srednji 16, in najnikjši 14 let star. Moja žena, njihova mati. je še inozem-ka, ali bo tekoj zaprosila za dnžav 1 jane tvfc> T
ODGOVOR; Zal nanj je povedati vam, da nikdo izmed vašfh Otrok ni postal državljan vsfcd vaše naturalizacije. Ako vaša žena postane ameriška državljanka tekom enega ali d vreli let, vaša dva najmlajša jinova postaneta državljana, najstarejši' otrok pa bo moral zaprositi za »svoje lastno državljanstvu. Pbd zakonom, ki je prišel v rveljavo dne iS. januarja 1941, tujerddni otroci ne pridobivajo državljan, vsled naturali®?*eije le enega rodite-
lja, raztm v slučaju, da je eden izmted roditeljev (oče ali mati) že nrttev. Ako pa oba roditelja sta živa, tujerodni otrok pridofbiva držarvijanstvo,4e tedaj. akjo oba roditelja sta državljana in ako je otrok manj kot 18 let star.
VmASANVE: Sem vdova, rojena v Jugoslaviji. Pofc-jtala sem ameriška dtfžavljanlfca dne 15. februarja tega leta. Moj
sin, ki je sedaj 16 let star, se je tudi rodil t Jugoslaviji in je prišel v Ameri'ko pred dvema letoma. Ali je on postaf!' ameriški državljan visled moje naturalizacije?	,v '
OCjOGOVOR: Da. VaŽ sin je sedaj ameriški državljan. Postal je ameriški državljan istitfča no z vami. Po zakoou, k; je stopil v veljavo 13. januarja 1941, tujerodni nt"adolet-ni otrok, ki je bil zakonito pri poščen v Združene države v svrho stalnega bivanja, posta-
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi t Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in
zanesljivega zemljevidi, kot je nap rimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdam, ne bodo vež dobri." Toda vse drugo je ree, kot ta trditev, ako vpoitevamo ta atlas. In tukaj prid® poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kaSejo* pre-menjene meje vseh
bodo prizadete vslei mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne m ko bodo podpisane mirovne
pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno isti izpolnili vaS svetovni zemljevid, M bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni r celi knjigi. Ta atlas velja sama $2.75 za Združene iržave in $3.— ca Kanado. Ta veliki atlas defrite pri KNJIGARNI "0LA8A NARODA'Vf 215 West 1801 gt., Ken Tort,
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči' Vam in Vaiim Otrokom
KRANJSKO-SLO V EN SKA KATOLIŠKA S&k J E D N 0 T A

r
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že leto Članstvo. 37,000	Premoženje $4,728,000.00
solventnost k. s. k. jednote zkaža 125.19%
č« ImM Mm mM t* »T«jim drsdm, tararnj m pri njbeti&l, p^ Itmi im mŠHlvtutml pidpini wcaaincUt, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI ASNffTI, kjer it lahko ssranijtS ti sartnlne, nune	odmrtju, prott bolezni in enanoglMtt,
K. 8.K. JEDNOTA sprejema moške in fenake oA 11 do 86. lota: otroke pa takoj po rojstvu In do 16. teta pod svoje okrilje.
K. S. K. jfeDNOTA izdaja na^nedernejše vrste certifikate «e-daaje dobe od 6296.66 do $5.666.66.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov Ja sirot. Čo io nisi Ban aU Slanica te mogoCoe in'bogate katollike podporne organizacije, po-trnffi m in pristopi takoj.
• zavarovalnini fa» ta too drui
ia aradnleo krajevnik afi pa nat
Joliet, Illinois
s. a k.
GLAVNI <URAD S51-353 Ko. Chicago Street,,
LJUDSKA KUHARICA
N^jnovejAs zbirka, navodil ra kuhinj6 ir dom. Cena 50c
Naročite pit;
KNJIGARNI
SLOVENIC
PUBLISHING
COMPANY
Pete*

r«'"- v t'.
:Uradni jezik.
-v - j
ne arrveri'ski državljan, ako oba roditelja (o&i in mati) postaneta ameriška kfržavt/jana prej ko j« otilofk 18 let star. Ako pa je <eden izmed roditeljev umrl, zadostuje, /da preaveči roditelj (postane ameriški dižavljan. Te je oee va^efga otrolka umrl je on postati anaeriiški držaivljan vsled vase naturalizaeije.
VHRAŠANJE: B&dila sem se v Združenih, držav ali in ni« nam nikidar živefa v inozenv stxTi. Zgubila pa sem svoje a meriiskjo dirža vljanstvo, ker sem &e leta 1020 poročila z anozem-e:m. NVkateri '.'judje so ijni rekli da na podlagi norvega zakona jaz sem zopet ameriška jiiižavljanka. Ali je to res?
ODfGOVOB: Da. Kongres je dne 2. jtrlija 1940 sprejel oakon, ki "je povrnil asneritJko državljanstvo onim ženskam, ki eo bile ameriške državljanke po rojstvu v tt|j deželi, ki so pa »srrtbife ameriško državi jaiwtvo vsled poroke z inazemeem pred letom 1922 (22. septembra.) A-ko so te ženske neprestano živele v ZdrožrTiu; državah po svoji poroki, on© - o državljanke, ali ne morejo uveljavljati svoje pravice, dokler niso položile prisego zvestobe naturald-scaci^khi* soidižo^m. "" J
VPffitAŠANJE: Hodila se v Združenih d ržafvah, kjer vedi*) živela. Zgubila sem svoje anierisko državljanstvo v»1©d poroke z inozemcem kita 1920. Kakor sem izvedela, sem visled nedavnega zakona zopet posialTa državljanka. Ali to pomen ja. da moj mož, ki je še vedi*? inazem.ee, more zaprositi za drugi paipir, ne da bi imel prvega T
KDUGVOR: Bes je, da ste po noaakonu zepet postala a-meriška državljanka, Ali smela bo te izvrševati pravice ameriškega državdjanstva le potem, ko fboste zaprisežena pred naturaliaaicijskrm sodiščem. Po taki prisegi kisa te iv«e pravice državljanstva dn vaš mož bo deležen onih olajšav, ki jih vlivajo možje ameriške drž^v^an-ke. .
j Temn sledi /tvoje i m« in ime I nasprotne stranke s hišno Ka^arkoH 'dobim kakšno u-j številko, cesto, mestom in dr-
radno listino, se je, po pravi-jžavo ter ime pristojne oblasti, fi bocii. povedano in Bogu'bodi j Desetkrat pr^feereš m se ti potoženo, uStraAim, da me ob- naposled posveti v 'giari, da; lije kurja polt in mi mravljin- gre pri celi stvari za neko vso-<H ^gomaze po hii^ta.	Uo, ki je začela s posredova-
Pa naj bo uradno listina v (h je m oblasti igratC neko vlogo slovenskem ali angješkem jezi- med teboj in nasprotno stran-ku. V teku 1« sein se prepri-lko, (pod milim fiogom pa ne dal, da je uradiri jezik v vpeh' jezikih enak, oziroma bolje rečeno, <ja je v vseh jezikih precej težko umljiv ali ga pa skoro ni mogoče ometi.
Najbolj razločni, kratki in jedrnati so v Hem pogledu še davčni uradi. '! '
Iz davčnega -nraaa ti enostav no »poroee; — Pteeaj, če ne ti bo prodano!
To je sicer britka, pa je že saj moška beseda.
•Drugače je s sodnijškimi advokatskimi in notarskimi odloki.
Zgoraj je ime oblasti, spodaj je sofoa Številka toliko in toliko, temu pa sledi pol ducata paragrafov, katerim je v isti sapi dostavljeno, da se stvar doti&nih paragrafov ne tiče, pač pa -povsem nove zakonske odredbe, ki je bila šele nedavno uveljavljena tec do-toča pod točko a), pod točko b), pod točko c) in pod točko e) da vsote, znašajože manj kot $9.99 in več kot $5.00, spa dajo pod nedavno uveljavljeno odredbo, vsle^ če&ar se naroča, da je vsota v znesku $6.67, ki je *v teku treh let, dveh mesecev in enoindvajse-tih dni naxasla soglasno s postavno mero oforesti na toliko in toliko, plačljiva dne 1. okto-ibra tekočega leta.
Vojna debata v angleški ztionud
Ko se bo ta teden zopet sestal angleški parlamemt, se bo mela v njem ostra debata glede vojne. (Ministrski predsed-
nik Win:>ton Churchill bo namreč poročal o dogodkih, ki so se završili izza časa, ko so odšli poslanci na počitnice.
Zelo zanimivo bo njegovo poročilo o konfemci s predsednikom Rooeeveltom in o angleško-ruski h odnosa jih.
Volkovi
Iz N*jw Lis ke ar da poročajo, da je hladnejše vneme prignalo volkove v bližino,človeških <bi-vaiitiše.. 'Zaenkrat še niso nevarni, tko bo pa pritisnila zima, ho postala volčja nadloga zelo resen prdbJem.
Volkovi so se .pojavili tudi zapadno od Qow<gande tier severno od Duncan jezera i Prej je znašala nagrada za ustreljenega fvo&ka $15, zdaj to jo pa povišali na $25.
To ho nedvon|no ptc*3igalo lovce in traperje, da Txxio nevarne zveri začeli z večjo vnemo zasledovati. Po nekaterih seiviernih krajih so tusJi medvedje dospeli praiv do Človešicih bivališč.



KNJIGA:
tf Ali
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
WKnjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^!
Recepti so napisani v angleškem jcaikn; pooekod pa so} tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno-v navadi j
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo sa)j
kuhanje in se hočejo v njem izpopolniti.
čimbolj izvežbati inf
i ^ ^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York, W. X
nior^š dognati, če mora dotič-no vsoto plačati; nasprotja stranka tebi ali če moraš ti
odšteti nasprotni stranki tiste jroAe.
V	tem shičaju je najlsolje, tia greš advokata vprašat za svet. On ti 'bo proti primerni odškodnini že povedal, kaj in kako, da ne prideš s postavo v nafckrižje.
Slično je tuoi raznimi /pogodbami, naznanili, resolucijami, oradnimi sklepi.
jim najdeš rep, jim ne rtcfoiš glave, če jim pa slučajno giaivo stakneš, zastonj stikaš za repom.
Ko je kdo izvoljen v kakšen nrad, se docela spremeni.
Postane jpač uradna oseba, in njegova oeseda v govoru in pisavi je uradna, to se .pravi kolikor toliko neranljiva.
To velja za vse uradne osebe, ne oziraje se na ^tan, šer-žo, poklic, versko in politično prepričanje.
V	dokaz temu najj bo poročilo, ki ga je poslal neki štajerski župan okrajnemu poglavarstvu:
"Poglavarstvu se poroča, da je dne 3. avgusta 1931 popolr dan ob 4. uri se vzdignila, tam za gorovjem Lisoe iz smeri' Celja nevihta s 'hudournim bliščem, med kapajoČim dežom, privalila v dbčino Orešja, med visokimi; hribi Lisce masprot EVfetnivrh, -t^ še zastaveč naenkrat v veliko vrtulko z orkansko močjo, zadenoč se sukajoči kazelski vrtinac nevihte gor ob gorso grebenski nos, z vasjo [Metni vrh, na kupi hriba, v lesene gospodarske poslopje, stoipeč v štirih objektih od posestnika Franc Zupanca hšt. 3.
MTa v svojem vrtincu priti-skaje v grozno narastujoči moči lesenih zastarelih stavbah, tako, da počneč škripati na vseh oglih, domačega vžitkar-ja zal o teč še zunaj, ga tresknoč tja za plot, toliko, da še živ o-stal, in se komaj izmuzal v zavetje za domačo hišo v velikem lesenem novem kozolcu, dol na obraznem grebenu pod hišo, pipa je, vso tam med latami spravljeno snopje od pšenice, rži in metoČ okrog po-tleb, noseč to kak pri zametu snega, po strani hriba naokrog, v na-cefranem stanju, kar na desetine metrov daleč, dol za hrib, omleteč suho snopje od zrnja do dobrega, s popuščanjem zrnja, po tleh kar na debelo na-trošeno, računši v izmeri do 15 škafov, škoda na zrnju (bi 2naftaia; zatem okrog 800 Din ali še več.
"Lotilo se je tudi streh na kozolcu in hiši, tspilik) slamnate strehe, razruvalo, štrleč pusteč . slamo tja gor narav-»ost proti tebu na velikem poslopju s svinjskimi hlevi in parno, je gor v visoki strehi v gSbelnu, kar slamnato streho nalomilo, izrulo iz sklepov in bo za popravilo treba najmanj 300 Din.
"Ostale lesene hise daJje tja po vasi od še treh posetni-Vov, je tudi nazibalo do Škri-
panja v sklepeh, pa še stoječ nekako v zavetju pred oškodovanjem, zaseglo je cel veliki hriib na Metnem vrtin, do po vasf Drožanja, z manjšimi poškodbami, le po strehah, od tega iz doline (proti Oblakom se vrtečega vrtulskega orkana."
*B t i If* 1D B - I« f
T JVe<in^8<iay, September 10, 1941,
II
II I
I
ii
Poročila is runih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
izdatnejšo pomoč Zdr.držav
Njegovemu pozivu se je pridruži tuc£ angleški, ministrski predsednik Winston Churchill. — Amerika mora obljubiti Angiiji, da jo bo proti Nemčiji istot*ko uspešno podpirala, kot ji je obljubila Anglja podpirati jo proti Japonsk*
Prejšnji teden sta v Londonu kanadski ministrski predsednik Mackenzie King in angleški ministrski pred' ednik Winston Churchill pozvala Združene države, naj naklonijo Angliji vseetrta-nsko pomoč. Ce se to ne bo zgd.filio^ bo nastala na svetu strahovita zmeda.
"Ce ne bo Anglija deležna večje po meči, nikakor ne more izvojevati svobode vsemu svetu," je reke! kanad-ki ministrski predsednik Mackenzie King te rdostavil:
"Nedavno je obljubila Anglija podpirati Ameriko pmti Japonski, če bi slučajno izbruhnila vojna med obema državama. Isto mora obljubiti Am^ inka Angliji ter ji nuditi vso pomoč v boju proti Nemčiji.'"
T. zahteve so bile izražene na bainketu, ki ga je priredil londonski župan na čast kanadskemu ministrskemu pred-edniku.
Churchill je imenoval Kingov poziv značilno in pornembno izjavo "sredi porušenega Lonjcto-na."
"»Gospodu Ki-ngu sera hvaležen," je deja.1 Churi chill, "za njngove odkrite besede. Jaz bi ne mogel govoriti bolj naravnost kk*t je govoril on. Borba je teižka, in vsi svobodo ijufbeči ljudje moramo biti na svojem mestu. da rešijo človeštvo pre<l težko žaloigro."
Angleški ministrski predsednik je za od nato hvaliti kanadsko vojaštvo v Angliji. Da-»i Kanadčani se nis,o prišli s sovražnikom v stik, so razpostavljeni na točkah, kjer jim ha treba v kratkem odbijati močne sovražnikove napade..
'"Mackenzie King je gojvoril o silnem bremenu, ki ga moramo prenašati,*' je d-e ja!, "o nezlomljivi odtočnosti, da moramo vsd fržat-i ter dvigniti visoko naš skupni prapor in o sodelovanju vseb narodov, ki jih .•sovražnik še ni podjarmil."
IZa ChurohiLlem in Mackenzie Kingom je govoril angleški informacijski minister Brandw&i Bracken, ki je bil še nedavno Gburoliiilofv tajnik. Preval je! v Anglijo člane ameriškega kon-gra a, da bi nadzorov ali emeri-ški program pošiljanja orožja.
Na banketu , so bili navzoča vsi člani angiteškega (kabineta ter poleg njih t^di kakšnih 300 naj odličnejši h Angležev.
Vsi so z zanimanjem poskušali kanadskega ministrskega predsednika Mackenzie Kinga, ki je označil vodovje nied škotsko in Islandijo, mied Islandijo in Oreenlanjdijo ter mted Novo Fhmdlandijo in Greenlandi-jo kot ma t, preko kateregto/ odhaja kanadakjo vojaštvo in a-me ni^ki rvojni materijal v Anglijo. Tega (mostu bi se prav lahka posliržili Nemci za napad če bi ga na vzhodni stuani ne ščitila Anglija.
t* Novice, da hočejo biti tndi Združene države soudeležene pri vzdrižanju tega mostu, smo hilli nadvse veseli. Nadaljno bodrilo je vsebovano v naslednjih beseJJah predsednika Rc*o»-sevelta: "Vem, da izražam voljo ameriškega naroda, če rečem, da bomo storili vse, kar je v naSi moči. da porabimo na-cij^ke g ile."
"Isto tako smo bi& veseli pred tremi lete, ko^ je izjavil j>re<fewdhSk Roosevelt« ozirom
na kanadski, domini j kot del angleškega imperija, da prelbivalstvo Združenih držav ne Ibp dižalo križem rok, če bi kaflešna druga t-ila cigrožaLa ka-rtedsko ozemlje. V imenra na7 še vlade s;m takoj o|d{govoril, da bomo tudi mi skušali zaustaviti vsakega sovražnika, kn bi skušal po našem ozemlju vdreti v Združene države.
"Te izjave tvorijo tenielj naših ijxxgodb glede medsebojne obramfbč. Dh-nes k sreči lahko govoriano -Še o bolj dalefco sež-nih pgdbah glede medsebjne ohramibe angleškega imperija in Združenih držav. Vaša izjava, gospod mini trski predseU1-nik, da bo na Daljnem' Iztoku VelLka Britanija na strani Zdr. držav, je -gotovo znamenje tved-no narašačajoee odvisnost! svobodnega sveta. r*e bi se tudi Združene države v tein smi^'u izrazile glede naoijske Nemčije, bi bil po mojem mnenju varen konflikt znatno skrajšan. T <ka izjava bi zelo vplivala na nerrlski narod, ž njo bi bilo pa Istočasno priznano tudi dej tvo da j? VeMka Britanija eddna o-
vira nacijskega napaldfe na novi svet.
Z vsakim dnem postaja jasnejše, da nam izključno le odpor ne Ibo prinesel zmage. Če ne bomo pritegnili v borbo vseh pomožnih vicov in vse e-nengije vsega svobodnega ^veta, utegne vojna še leta dn ler ta -zavl-cči, česar poledica bodo pošastna grozota, lakota- in nalezljive bolezni. Hitlerizem, je dobil svoje ; koristne zaveznike med tistimi, ki so domnevali, da se lahko rešijo potoni iso-!adije in nevtralnosti, dočim. naj se drugi bore za svobodo.'
ANGLEŽI OJACUJEJO TRDNJAVO SINGAPUR
OhuirehtH jei zaključil svoja kratka izvajanja z nai-ledrijimi besedami:
il Kanada je v najtesnejših prijatd jskih odnošajih z ZU»ru-&?nunfi državami, istočasno je pa zvesta angleskerati društvu narodov in materinski deželi. Smatrati jo je treba za vez mrd kontinenti. S to »vezjo bo za-ian^čena sloga -med ponosnimi evropskimi narodi ter med deželami, ki so naistale v Novem svetu".
LAN IN SLADKORNA PESA —
"NOVA PRIDELKA BR. COLUMBIJE
Lan se v Kanadi istotako dobro obnese kakor v Belgiji. -— Spočetka so bili far mer j i. precej nezaupni, dober pridelek jih je pa navdal s pogumom.
Vojna ima- le malo dobrih po- j
skd rtv sempatam	pa le
kakšno. Pred vojnq- je dobivala Kanada večino lami in lane-nLh izdelkov iz Belgije, odkar pa divja v Evropi vojna, je tudi lanu zaprta pot preko morja.
Fanmerji v Fraser dol ini, 20 milj južno od Vancouverja, so začeTi pnidelovati lan.
Prvi se je bil lotii tega posla farmer Th. Kuihn. Poeejal je 11 akrov in pridelek je bil tako dober, da so se .začeli zanj zanimati vsi farmer ji po okolici.
(Lan bodo kariallfu zaAeli pridelovati še po drogih okrajih Brtti'sh Colutribi je ter v Quefoe-cu in Ontario.
IZacrikrat je še precej težkjo, ker ni potrebnih strojev, toda v kratkam bodo tuJdi stroji na irabpoflagb. Strokovnjaki &&
nmenja, da kanadski lan popolnoma nič ne zaostaja za belgijskim, ki 'slovi po vsem svetu.
Nekaj »ličnega je tudi & sladkorno peso: Prvi jo je začel pridelovati na svoji farmi v LangJey Ph-airie, B. O. major Austin C. Taylor. Posejal je 45 akrov in kakor y slučaju lanu, je bil tudi v slučaju sladkorne pese uspeb presenetljiv.
iFribcdrije leto nameravajo zgraditi jiižno od Vancouver a prvo sladkorno tovarno.
nesreča
Iz Calgary, v provinci Alberti poročajo, da se je 22 milj severovzhodno cd tam z letalom <sm!rtr(o ponesrečil 21 leifhi pilot B. A. MlcCallum. Njegov tovariš, mehanik L. C. Lang, je bil poškotJova-n.

Lepil knJIcB je kol tarns poslanka;
JI irte . . . (FlDžgar)
H vraU v mm*
Z.I VI
VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
=
Kolipt je SToJer^aten pojav T slovenski književnosti, kajti v nji je?v • trlppjhtlh dolgih poglavjlb opisaaib trtaajat rodov dpvensfeeik naroda od davnih poSeVkor v starem ■lovaaatra do danaftUeg« dne. Knjiga je verno srcalo nadeja	in trplje-
nJa,, lp.>M^ 40l,J>reberft tfo
vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafie zgodovinsko dela
DED —
je 2BMUO etreba, seral
OCE —
Jo j« posejal ln gledal bojne njeno
3 I N -
Je serel med težkim klasje«
VNUK —
se Je dvlrntl
U POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, U je spisal sploSno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
Delavci razlag jo z nekega pomika velike tofx» ve v tSingapuru na Daljnem Iztoku.
KANADA BO TUDI RUSUI POMAGALA
Kanadska vojna produkcija dospela ekoro do viška. — Kanadske železnice ne bodo več kurile lokomotive z oljem. —- Kanadska viada je bila doslej prisiljena prevzeti samo eno tovar-
no.
vsem
. KNJIGARNA
"Glas Naroda"
l*l« wk8t istb
HtU^iž^lL. ■ r - ■ ■■ - ■
N* W KMUL
rKalnadsiki mirnicijfirki minister C. D. Howe .je rekel nedavno časnika i jenu
"Kanada zamere v teka šestih tednov popolnima oprem«ti infamterijeko divizijo s tanki, puškam^ umfornuo, čeladami, čevlji ter spfob z vsetn..
4 * Kanada požilja. onotije in potrebščine v Veliko Britanijo in doaninije ter na Kitaj k:x V najkrajšem času bo začela pre skifl>ovati tudi Rusijo z potrebnim.
*' Do te točke sino dospe i po (iveb letih skrajiio vztrajnega dela in napioirov. Sleherna upo raibna tova i na obratuje, vsak delavcc, ki ga je mogoče zaposliti, je zaposlen. Viška produkcije sicer še mpmo dosegi*, tdd\a dof egli ga bmnb v liao-krajšem času, kajti koiesje po naših tovarnah -se vrti noč in dan.
"Vedikio težkoč je bilb treba prenjagati," je izjavil minister. Howe. 4iT<ežave so bile z na-*' bavo -strojnega orodja- in izvež-banih delavcev, \fncgo novib tovarn je bilo tireha zgraditi. Vse tovarne, ki so bile koičkaj pripravne za vojno krodukcijo, so z veseljtm in veliko vnemo sprejele naročila. Eno samo tovarno je mtorala vlada po sili prevzeti.
•"Največ prodrug rata provinci Ontario in Quebec, toda zadnji cats je biLo delo porazdeljeno po vsem dominiju, kolikor je bilo pac tovarn in izvežba-nih delavoev na razpetiago."
Mir. Howe se je iskreno zahvalil 2driKŽeniin\ državam, o kateiih je rekel, tla so v največ slučajih ravnale ta-ko kot ti|a je Kanada njihova članica. Spočetka je Amerika preskrbovala Kanado z vsemi potrebnim posebno pa e strojnim orodjem, ki ga je Kanadi res primanj^ kovalo.
Uirtevno je, da je bila vsled vojnih naporov precej prizadeta produifccija za domačo porabo. Prihodnje leto bodo na primer izdelali v Kan&di šeetde-tft odstotkov afianj avtomobilov kot leta 1940.
Tudi produkcija drugih prdetonetov in iodejlkov bo zelo ananjšana, toda«ene bodo pod vladno kontrolo, da odjemalci ne bodo preveč oškodovani.
"V<si delavci, ki so biii oid-slovljeni iz.pnivatnih tovarn, so takoj dobili delo v vojni industriji.
Kanadi ni niti ene??a stroja, ki bi počivaj in niti enega delavca, ki bi Tie delid, samo če hoče delati. To»var-, narji zaposlujejo čejdtalje več .Žensk in starih moških. Vedo namreč, da blP>do mlade moči kamin izgufbili, kajti maraika teri bovarniiSki delavec'bo se JMoral v armadno službo.1'
Mr. Howe je razpravljal tudi o olju in gazolinu ter rekel', da
to trdba prihodnjo zimo z obojim zplO štediti.
Priznal je, da je olja in ga-s^clina dovolj, manjka pa tankerjev.- Tankerji, ki so pre-l krbovarti mesta ob vzhodni o-fca i, prevaižajo olje in ^azolin v Anglijo, dočim prevažajo tankerji, ki so biii v službi ob za-padni kanadski obali, olje in ga>zcrm v Rusijo.
Canadian National in Cana-ijian Pacific -žj-leandci, *ki kwlta lokomotive z oljem, se bosta v bodoče posluževali premoga. Bpomtfadi bo bolje, ker bo zgrajenih precej novph tankerjev in bodo za vršen i oljerviodi iz Združen iih dnžav.
(Kier je poslanih kojlikor mogoča dosti tankov, topov, strojnic, pušk in drugega1 orožja v
Anglijo, so kanadski vojaki, ki se vežbajo doma, le 25 odl-totno!	eastmk«.
VOJAKI, SMEJO
KRITIZIRATI, tog* . . .
v	*
Kanadske opasti :i?rasijo npve skrbi in težave, ki jib jim povzročajo svetovalci, katerih j?
Čedalje	v
Pred meseci je včasi rff f pelo v glavni stan kakAno pismo, v katerem je svetoval ta ali oni vojak ETmadiiemiui vodstvu, kaj naj ukrene, da b> vojaška služba tem holj uspeaaa.
Vojaške oblasti se spoč-tka za te nasvete nisn brig -le in so jih
enostavno -meta e v ko5. Srda i prihai« v razne voja-ik- n-"«de in pisarne čedalje več ta-'•'ib nasvetov in pripor~č*l.
V ijaki priporočajo rrzne iz-premeirjbp v armadnem vo<V ?tviu. priporočajo VrJruge, baje boTj?e načine vežbanjk, primjer-Ucjšo porazdelitev vojaških edinic — na kratko rečeno, vtikati so se začeli v zadeye. ki jih popolnoma nič ne brigajo oziroma bi jib ne smjele brigati.
Vicdstvo kanadske armade je bilo naposled pri iljeno izdati nasKdnjo odredbe':
"Noben vojak nima pravice pisati naravnost glavnermi ar-n ta dri en »u vodstvu oziroma ge-neraf'nem« štabu.
n^&li vojete, dte bi se dalo rassmere na ta aH oni način izboljšati, -naj o trm obvesti Ako bo po
opreiril^i.
jčaertnikovi sodbi* priporočilo
Minister Howe je rekel. da	naPrej ^^
vrši produkciia leta^ po V«-	v roke ___L .. . nera poveljstva, ce na'ni voo-
gramlo. Priznati je pa moral, da Kanada v tem pogledu zelo zaostaja za Združenimi Vezavami in Amglijo.
EKSPLOZIJA ZAHTEVALA TROJE 2RTEV
Vsled ognja in cele vrste eksplozij je bila uničena kemična tovarna v Niagara Falls, Ont. — Preiskava je dognala, da sabotaža ni bila vzrok katastrofe.
nega poveljstva, če pa« ni vpo-števanja vredno^ bo častnik o-pozpril vojaka, naj prepodi te mttbe iz glave ter naj o čem drusvfm raizmfišlja.
■•^Vojalka, ki se ne bo tej odredbi pokoril in bo pisal nararv-nwst arrrtadnenvu poveljstvu, bo zadela občutna kazen.'*
(Prejšnji teden je tebrubnill požar v tovarni Well and Che- [rent izdelujejo razetreljuva ter mical Company v Niagara Falls I zavzema 1500 akrov prostora
Ont. Podjetje ie imelo velika
vojna nai ooila ter je izdelovalo kemične i^Jelke.
Požaru je sledila ce.a vrsta rrelejiih Hn manjših eksplozij, dofcler ni bila to.varna porušena. Trije delavci eopni tean izgubili življenj, dočim jih je bilo o-em težko poškodovanih.
Oblasti so takoj uvedle natančno preiskavo ter dognale, da v tem slučaju ne gre za sabotažo, pač pa,.da je začelo povsem slučajno goreti.
ISamia sreča, da je ostalo nepoškodovano pctrfopje, v Itate-
Ta naprava je oddaljena sedem milj južno od Niagara Falk* V nji je zaposlenih priblržnio dva
tisoč jdtelavecv.	;
Poročilo municijskega departments se glasi:
"D|ne 3. sept. je začele goreti manjše poslopje Welhmd Chemical Company v Niagara PaJ'ls. Vzrok še ni povsem po jasmjen, toda zdi se, da v tem slučaju ne gre za sabotažo. O-genj je ml tal povsem, slučajna. Eksp'ozije, ki so sledile požaru, so bile tako silne, da so jih čutiili prebivalci na razdaljo oet milj-"
Kanadski ženski zbor v Angliji
V neko vzhodno kanadsko pristanišče je hdlo prejšnji te^ dfn dospelo sporočilo, da je srečno IdVj pelo v Anglijo več tisoč vojakov kanadske tretje divizije.
Ž njimi je dospel tudi odde-*ek žensk mehaniziranega trans portnega zbora pod poveij-stvoiri M3rs. P. W. Arnoldi iz Toranta.
Poročajo tudi o pnihodu precej velikisga oddelka ameriških .bolnočarlt Bdečega križa ter a-meriških civilnih tehnSifcv.
tTretjo divrizijo tvorijo povečini vojaki iz province Qubec Saskatchewan in British Co,-flun<bia!
Vojaštvo je pozdravil divif Z'ijski poveljnik, generalni nm-jor C. B. Pnio?. Prečita! jam jei tudi pozdrav kanadlskega mini-Mrs^oga predsednika Mackenzie Kinga, iki se ta čais mudil v Angliji.
Kentovo letalo se je potoinlo
V pri taniiou ee je potopild ietalo, ^ katerim je dospel vojvoda Kentski v Quebec. Letalo je -bilo ve£ dni na morju, in ko se je po^reznik^ ni bilo na. njem nobenega Človeka..
IN VENDAR JI ŽVIŽGALA.
V neki železniški reviji bere-<mo zanimivo zgodbo iz prvih časov kanadske železnice, lezniška družba South Eastern Junbotion v provinci Quebec je
"Nanad" na zakonodajo
Močan vojaški oddelek je vprizorii '4 napad'' na poeTopje provinaijalne zakonodaje v Que^becu. Poslopje so obkrožili oklopni avtomobili ter tačeii ^pnfečartl "plin", ki pa ni bil nič drugega, kot navacftia para.
Iz zraka so metali letalei "bon^bje" ki pa seveda niso povzročile nobene škode. Poskus je bil vprizornjeri zato, da bi ljudje vedeli, kako we imajo obnašati v »lučaju resničnega napada. Njihova disciplina se je izkazala kot skrajno neza-riVastna.
tNiairtesto da bi ostali «v, hišah oziroma se poskrili po Heteto, so pridrveli na cesto in pas-Ti »radovednoN:.
Slčni 4'napadi" se bodo vršili po drugih kanadskih mestih, kajti pnebivalstvo je naposled vendarle treba pripraviti na vsak sk&aj.
Glaser še vedno zaprt v Ontario
Iz Fort Erie, v Ontario po-gradi>?a lata 1873 stransko že- ročajo, da je tam še vedno za-leznis&o pragt> iz Susfctona do'prt 40 letni Hans Glaser, NV
Diuiilmcfndville. To podežel-jiko inesteloe si je hotelo zagotoviti z^rajditev proge do konca omenjenega leta. Zato je
rmc iz Buff al a, N". Y.
OblaBtrt. Čakajo navodil iž Ottawei kaj naj store v tem slučaju. Glaser je na Delavski
dovdUljo za gradnjo železnice praznik obiskal Kanado, ko se
30.000 dolarjev pod pogojem, da mlbra lokomotiva zap^kati iv mestecu za božične praznike.
Toda gradnja' nove železniške proge je napredovala zelo flbičajsi in vse je kazalo, dA graditelji ne bodo mogii izpolniti pogoja. Občinski možje so se že veseltli. da bodo tako poceni pirišli do železnice. Toda tmdi graditeljem je slo za 30.000 dolarjev. PomagaTa jim je srečna <misel. Preskrbeli ao si manjšo lokconfotivo, ti to jo pripeljali za Ibožvc na saneh v sredino mesteca. In zgodaj zjutraj je presenetilo inSmo speče meščane reako -žvižganje lokomotive. Čeprav je ibiPo mfestjo pra«v za prav razočarano, je izplačajo obljulbljewo vsoto, kajti mestnim olboinskim očetom je bilo všeč, da so našli graditelji tako duhovit izhod iz težavnega potfočaja.
je pa hotel vrniti v Združene dr žave, mu je ameriška p risefl je-niška oblast ni dovolila vt topa, kanadisfce oblasti mu pa trudi niso kJovolile nadaljnega bivanja v deželi. . -
Važne nadele fsrmerice
V Ottami je govorila na konvencij wAa9bciated Ctountry-womjen of the World*; Mrs. M. ScfeurfftjJer, voditeljica American Farm Btareau v Missouri. RarzrpravTjala je o vsestraiisMh nalogalh ameriške farmietri<jQ.
**y prvi vrati ntora gof^po-dinjiti. Pomlaga pa tudi pri koTcotSireji, v blervu, na polju in na vrtq. Vsaka kana konZer: viranega fidofla in sadja govori o njenem deln. Posebno težko ji je v sedanjih č«srh, k»r je poslanih v tuje dežele dosti.živil, ki jih je prej poralbMa za dom."
\

LAB 111D D I'1 - Hew To®i ^
OSPOD iz KONOPISTA
tWecžne8<ky, Septemker TO. 1941
KI1XV07DJIN E. UM
Napisal: L WINDER.
83
• •
Pot za turiste, ki je vodila tujin*) grada Bluhnlbaoha. je tila zmerom vsa živa od turistov; vsak turist? ki se je hotel vzpeti na kakšno goro v soseščomi, je ntora-l mimo gradu. Večina tu-ri-itov je prihajala od Kraljevega jezera čez Mauersciharte. Franc Ferdinand je zdaj ukazal zapreti to pot. Onažniki in lovoi so hodili okrog in zavračali tiurl-te, ki so hoteli nadaljevati pot po Buiihnibaškiii dolini. »Kdor se je branil zapustiti dolino in opustiti izlet, so ga prijeli in (Odvedli v najbližjo orož-
niiško vojaišnLco, "kto. ise i®kaže.M	*
•
Hkratu z izganjanjem turistov^ se je začela neusmiiljtaio preganjanje siromakov, ki so v. nadvojvodovih goadovih pobrali i kak košček lesa, da bi ga odnesli domov. Franc Ferdinand je ukazal, naj neutegoma primejo vsakega otrcika in vsako staro ženo, ki bi si prisvojil odfoanffjeno trhlo vejico. Hkratu je razposlal upravam* v^elh svojih posestev okrožnico z ukazoin, naj se povsod tudi najneznatnejše tatvine brez izjevie kar najstrožje keznjujejo.
• Siromaki so preklinjali (brezsrčnika. Nit*, se upali pre klanjati na glas, preklinjali so ga v sviojih revnih kočah- kjer jih ni moglo slišati tuje Tih?. Ball so se hude gorske zime, ki je bila neizrekljivo okrutna, ako ni bilo drv za tfaurjavo. A bolj od zime so se bali nadvojvode, ki je bil oknutnejšd. Ve-'del. lite je "matenjala zŽranega
Jeremija se razgleduje
I	■	;	'	■ .
• P. BERNARD AMBROŽIČ, OFM. • Nadaljevank
Kaj je mogoče zvedeti.
(Besede, ki sem jih omenil v zadnjem članku, da sem jih bil bližal iz ust Ijuld*, besede nekakega nezaupanje ali vsaj resnih pomislekov, mi t-eveda niso mogle vliti novega poguima. Za-ninile so ee\ mi v možgane in srce in so zahtevale pojasnKa.-Dofkler si samd ne moremo dati odgovora na take pomisleke, nikakor ne more steči naše delo gladko in brez ovir.
Iskal čem informacij in se obračal sem in tja, vlekel na ušesa vsako saprleo, vsako mnenje, ki bi utegnilo služiti za otv jasnitev. Tudi v tem pogt'edu ni-^o (bili moji poskusi bree u-*TX'ha. Zvedel sem to lin ono in bom po veda] na tem npftt-u, ko'lrkor se že sedaj povedati da.
Olede pomisleka, da ljudstvo še ni dosti informirano o
seveda še pride. iPri tem pa ne i mean, zamolčati ene otkolnosti. Kdor daje informacije angleškemu tisku, mora biti zelo previden glede vira, potom katerega je zvedel o kakih podrobnostih. Ne sunemo pozabiti, da tudi /v Ameriki ne manjka; izdajalcev, ki laihko informirajo tli rane za morjem, kdo raznaša pondčila p neko meje. Da tistemu "kklo" potem ne bo postlano na rožicah, imejmo to v mislih.
Ta pomislek je priseli torej do svoje objasnitve kaj kmalu. Ltfudj^ bodo več in več brali in boffj in l^'j *pozna,Tali, da klic — krik — po pcnroes ni le kaka lepa fceseda, ki »e je oklepamo, le bolj radi lepšega.
Lotil i em se poskusa, da razrešim drug pomdelek, ki
potrebi nujne pomoči, sem ave-	A1'.f P°l ^^
-uu	______ da «e morebitna nabrana
deli so, de ima nmogo gozdov, gradov in bogastev, ki ftfeel, da jim ne privošči niti najmanjšega odpadka iz svojih šum, jih je navdajala z ogorčenjem. Ugibali so, kakšno bo življenje potem- kadar bo ta hudobni človek cesar iin bo vsa dežela, vsa država njegcva last. In rnouli so, da bi stari cesar še dolgo aivel in da bi dobri Bog kaznoval hudobneža ter mu ne bi ni-koji dal priti na oblast.
Tudi turisti so preklinjala naLiV-ojvcdo. Dijake, ki so o počitnicah brez denarja romali <v planine:; člane pl aninsfciih društev, ki so neutrudno potovali čez hrib in dol; vesele Dunaj-čane, ki so že mnogo let ljubim lepo Bkuhnbaško dolino; Saše, Pruse, Angleže, ki so prihajali iz daljnih dežel,, da bi kita dni sanjali o legati te doline in gora okrog nje vse te so orožniki podili nazaj. Vsi so bili ogorčeni in so preklinjali. Kdor je bil tako nepreviden, da jo glasno pnciklel nadvojvofcto, so ga vlekli v oroeni^ko vojašnico. Če« ndkaj tednofv je bila dolina ktkor izumirla..
olj
IMATE ZE TA PRI ROČNI ATLAS? ^
V teh kritičnih časih Je vsak iitatelju dnevnih vesti ta priročni ATLAS, ki | bo najin naročnik on p«
it
več k<|*adosti, ,in je že ria roki. R: išfl je -čez morje seveda po skrivnih potih, toda zato ni nič nlanj zanesljiv ju prepričevalen. Če ni še ves v javnosti — sicer pa: ali irii mo že pred meseci zvedel dosti-strašnih reči — je vznak samo to, da še ni sistematično sestajvljen in za olbjavfiienje pripravljen. Pripravlja se pa in ne bo do1go. ko b-do v tisku podrofonoMi, •se bo moral do malega vsak, ki bo bral in ranarmšljal, čutiti osebno prizadetega.
Tudi v ameriško javnost, med ansrleško govoreči Trta.'
Fran« Ferdinand je hodil na lov. V enetn dnevu je u»tre- »održarvljane, se že ddtpira po lil 53 gan<zov. Oonja<ji --o trepetali, kadar jih je pog edal temni materijalu, poročilom Tudi orni so se ga,bali, tudi oni so ga preklinjali.	(CTCBotah v nasi domovini, in to
On tega ni vedel. V* del ni niti tega, Sd* zaničuje ljudi. ^l* ^^ M\.2>f0 VW" Samo eno človeško bitje je ljubil: Zodiijo. Enega človeka je	J**™ aMrugem
spoštoval: mačeho. Enemu je zaupal: Janaozku. Enega Z	J,st" *>. b,.h
je bal: cesarja. Nekatere je brezmejno sovražil.: madžan&e mbZni'koei	P«
politike in pisune, ki so zabavljali nanj, grofa (Mudhowskega, siromašne pobiralce dračja, ki so irtu kradli drva, in končno kneza Montenuova. Vse druge ljudi je prezirali. Nič ni hotel vedeti o njih. Naniienjal se je, da postane pravičen vladar, ki bo skrbel za blaginjo tsvojih narodov. Ni pa mislil na to, da sestoje narodi iz ljudi, ki hoče jo *niimo živeti, jesti, piti, ustrezati svojim gonom, rediti svoje otrofke, mimo opravljati svoje delo fn biti svcboid»ni. najprej svobodni Tisto, kar m»u je bilo na misli kot njihova blaginja, je bilo nekaj drugega: veličina države, okrepitev habs/burke moči, zopet na cl vojitev izgubljenih .pokrajin. Mimo tega jei hotel dati svojim narodom avtonomijo, kolikor jo dopuščata enotncfet države in ko:ist habsburške hiše; to se n*u je zdelo velik dar, večji, nego so se upali ^narodi sanjati. Ali je bil on kriv, da niso ničesar zvedeli o njenr? A3i je bi! m d vfcemfi 45 milijoni ljudi, ki so živeli .v monarhiji, le eden tako ne voboden kakor on, ki so mu vsi za-j vidali? Le ejden- ki bi mu bilo zaibranjeno iavrševati svoj po-1 klic, rabiti svoje moei, izvajati svoje načrte, se združiti z 'sjuJb-| ljeno 'žensko, si kot mož s 36 krti ustanoviti rodbino in."biti vsaj med svojimi lastnimi štirimi stenam* sam i-voj goepod?
Tako je gledal na sebe ,in 'svet. Njegov ponos, »velik in bolan, kakor ponos nftegoVe nfrtve n^atere, ponižane hčcire kralja Bonilbe, mtu ni dov<^ljeval zavidati ljudem. Zato jih ni maral videti. Med njimi in njim je stal zid, višji od njegovega ^visokega častihlepja.
Častihlepje ga-je gnaJu, da' Ibi p« tal velik vladar in zadovoljil narode velike d<ržave. .Ker je pa preziral ljudi, jih ni poznal in ni mi ogel izprevideti, da ima samo enega neutolažljivega sovražnika, tki ga nenehoana msuči in vodi za nos in ga pripravlja ob vsako veselo uro, vsak uspeh in vsakršno srečo. Ta sovražnik je bit on sam.
Gonja*
Knez Alfiied Monteimovo, višji dvomit in tajni svetovalec avbtnijskega cesarja, častni vitez suverenegp malteškega reda, vitez reda Natega runa, je ibil najaveetejši simžabnik Franca Jožefa. Rod Moritenuovo je bil cesarju dolžnik za vse, ne i»-vaemši niti inxena. Očetu vii^jega dvornika, nezakonsko rojenemu grofu Viljemlu Neippergu je !bil cesar dovodi, da si je s mel nnučno oslav.jeno ime Neijpperg (Neuberg) preitali-jančiti v Montenuovo; grofa s prevedenim imenom je bil Franc Jožef mimo tega povzdignil v knežji stan. Sin prvega kneza Montenuova je postal cesarjev zaupnik. Višji dvornik je bil štiriindvajset i?et anllajši {»d Franca Jožefa toda šestinštiride-setletnd mž je znal gledati na svet z čn*i sedeuudesetletnega starca. Iz cči je bral cesarju, kakfcen (bodi svet, da bo ofoože-vanemfu gospodarju po godu. Montenuovo res da ni megej izpreminjati sveta in odvračati katastrof, ki to od časa do časa udarjale v cesarjevo mirno, po uri uravnano življenje; mogel je pa vplivati na ljudi, ki so ^padaK v območje dvora, ter jih poučevati o načinu, kako naj ravnajo, da bodo neogibne neprijetnosti cesarju lahke in toelo nevidne. To je dej'al nene-hoina, annt.Tom pripravljen, da žrtvraje cesarjevemm dušnemu miru vsakega človeka, 'U-ako stvar in vsafeo prepričanje. Zakaj mirno cesarjevega dušnega jndru n<u ni bilo ,nič važno in sveta. . •.	• "	...........
(Nadaljevanje prihodnjič.)
po>-
moč tudi res lahko 'nlpošl^?? Ali je kje kaka garancija, da bo pomoč prišla v roke tistim, za katere bi bila -namenjena — namreč našim ljudem T
V prvi vrsti sem r velikim zadoščenjem zvedel, da pot je odprta. - Ni znana še vsnn, ni bila objavljeua za vse vendar — pot je tu. Celo toliko lahko zatpišem, da poveen: Odprta je taka pot, po kateri bi naši ljudje lahko pomoč takoj dobili. Mami kateremu se utegne zdeti ta pot nekoliko ovinkasta, mo-ivibiti celo nekoliko kriva, ko bo avedel'ean.io, vendar jey resnici tako zelo ravna, recimo: naravnof.tna. da je dandanes malo reči toliiko ravnih in ne-skrivenčenih. kot je ravno ta pot.
Velikost »H x 14)4 Inter
48 Telikili strani; 82 barranlb semljevldor tujih držav In 0 zemljevidov Zdr. driav ln saatav vodilnih dr-
45 svetovnih aUk popolnoma o-
ana^enlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši semljevld kale celi ■rat ln tudi:
RAZDELITEV POLJ8KH M BIJ
NEMČIJO IN RD8IJO ' ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RD8KA MBJA'
Cena 35 centov
Pošljite -jvoto ▼ snamkab po t os. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki g* dobita a atlasom ln ko ga izpolnite ln poffijete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatna zemlje, vide ■ novimi mejami vojskojo-Cib ae driav, kakor bodo preme-njene po sedanji voJnL
NaroČite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
11« WEST 1M STREET -
NBW !OIK, N. V.
Ni moj namen, dn tisto pot takoj na tem m&stu označim in opijem. !Naj pri« le njen opis v javnost od kake bolj merodaj-ne strani kot bi bila ta. če bi jaz podrobneje rail oči l to stvar. Toliko sem pa prav gotovo po oblaščen zapisati, kolikor sem zapisal. £a na^o javno^je pa stvar zadpenja, da verjame, dokler ne zve natančnejšega o tero. Za j?edaij je poglavitno, da si ustvarjamo bolj in bo'j iaeno pot in odfitraniamo morebitne pomfclefre. Nič ne pomaga pisati agolj navduiševalne članke, Če si ljudje niso na neral in moraš dobivati v odgovor besede: Vse lepo, anvpak —
(Zato naj n«erodajm faktorji einfprt j pridejo odkrito na dan in povedo, če se tudi res milijo posluži t te po«ti. ki je, kakor ae zrli dneh.
Glede pomisleka, ki se tiče zaupanja ali neaampanja v one osdbnostft, ki so pri vodstvu odborov za pomoč domovini, ne morem posebnega reči. Iz daljav in samotnosti -em mogel samo toliiko opaziti, kolikor sem povedali v prejšnjih člankih. pazil in pwvedal sem pa to, da — nisem skoro nič opazil. — Po domače rečeno: mrtvilo. Kidor je članke brail, bo videl, dia nisem imel v (mislih, niti sence krivde vreči na voditelje. Krivil sem narod. Za to senl fcetibj odprl usta in povedal svoje mtnenje.
Vsaka skofpina treh, štirih, pet$h rojakov, im* ravno tako veliko nalogo v naših dneh, kod oni odbori, ki so se sestavili še pred meseci. Če vam ne zdi faaj prav, zakaj ne sedete .skupaj in ne sestavite svojih predlogov, če jih imate, svojih misli, če jih iimatet, in se ne predstavite onim ljudem, ki so pri vodstvu? Saj sem že v prejšnjih člankih pandam*, da wmo v demokraciji in da ima vsak toliko pravice do iataaa in do besede, kolikor jo ima ldcfc> drugi. Zakaj Čafeaite, da pridejoj oni do vas — prehitite jih in ptiQipfte vfi k njim!
/(Nadaljevanje prihoidbjič.)
OSEM NAJBUST&OUMKEJ-SlH MED CKTVERONOŽCI.
Na eineni zakinjih kjongresov zoo logov v Ameriki se je obravnavalo tudi vprašanje, kate-i« živali «o najbietnejše. Po oetretični di-sfcu^iji so predli aborovatlei na praktično stran. Po splošni preizkušnji so živali po točkah ocenili in Besta-vili vrartni red najbistrejših' če-tveronažoe.v.
Med oemimi najbistrejšimi živalmi, ki so v tej teknei /.ma-gale, je na prvem me«tu daleč prod drugimi opica, zuana pod injenom veleopioa. Tako se tiiufpanz t, čudovito •spretnostjo nauči šivati, oblačiti otovečko obleko, jtsti za mizo in podobno. Če ne more- doseči sktede na mdzi,, zleae brž na stol, ne da bi le trenutek v zadiegi. Tudi orangutan se je izkazal kot izredno spretna un paamtna žival Gorila med velikimi opicami ni porebrto spretna, pač pa prekaša vse ,v dojemanju danih na' og
• Na drugem ralestu v vrstnem redu najbi^troumnejgSh živali je slon, ki bi ga lahko označili kot filozofa v živafc ikem svetu. V pičih 14 kdnih nauči delati v službi človeka in izpolnjevati \osar njegova potvelja. Kima^u spozna, da je zaman misliti za vsak poskus,, da bi pobegnil. Sam zapira vrata svjoje staje, če ga zebe ali pa jih odpre. če mm je potreben . svež zrak.
Tretje mesto je zavzel pes, vi katerem tiči i-<tara tradicija, saj je že od pradavnih časa* naj-zvesfcejši in najzaneid jivejši
spremljevalec človeka. Nobena žival se na nauči tako spretno dn uepešno kako pes, ki pa vendar v hitrosti "mišljenja'* zaostaja za opicami. Pes je bo!:j odkrite narave, zvijače ali za-hrbtnosti ne pečena, kakor jo ipozna opica in nobena žival se ne naveže na človeka tako kakor pa .
Na četrtem mestu je bdber. To žival je človek dotlej podcenjeval. Pri preizkušnji inteligence, ki so jo morale prestati ognjene živali/ sta poskusila dva hlobra pobegniti iz kletke. Začela sta kopati podfeemni rov čuvaji so pa pravočasno opazili njuno početje in ro«v so zamašili. Tedaj ^ta pa z>ačela bobra graditi iz polen in "vej grmado, da bi zlezla nanjo in pobegnila iz kfetke po drugi poti. Ko so jima tu<tt to prernečili, ts-ta se vdala v svojo usodo.
Na peitem mestu je konj. Njegovi trild so znani iz cirkusov, kjer vidimo, kaj .vse dreftirami konji znajo.' Mnogi cirkuški konjč znajo "ručnpati" s kjopi
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
Emil Adamu—Ifl JIXJOSLOVAN8K1H NARODNIH PB8M1 m' mM
s bar ..;...................... M
6E8T NARODNIH PRSMI za ssa-itti zbor ....................H
6rst narodnih pesmi za m-
kani zber -..................
»rane Venturlnl—SEST MEŠANIH IN MOLKIH ZBOROV ......
NOTF 7A KLAVIR All HAR.
MONIlCft
SLOVENIAN DANCR •VANDA POLKA___
PO JEZERU KOLO__
7.
M
M
ferde Juv
11, MLADIH LET.
Peler Jereb—OSEM ZBOROV
tki in saetanl) .............M
Moški zbori
r08KA& DEV:
bar«cz; OJ, moj »ocel lov; ■ Kam ml, fantje, dm ? vaa po)-
demo ...... ................M
OS KAK DEV:
•tireCoo, ijubca mola; Ko ptl«-» na tuje gre; So«; MoJ očka aa konjička dva: Dobi v sem pl-
Hlovo; Ja v pihnila in« .41
EMIL ADAMIČ: ■
Modra (fevolkr (belrkranjaka. .Jf
Vso noč prt potod
Jnrjeva ...................
Hodi Micka domo; K:! dragega ti očem; Zdravlca .......'.JI
VASILIJ MHIK In .V OBOBMINQ: Vetrlč; Pa gradinl ..........M
FERDO JOVANBC:
Zjutraj......................JB
Slovanska ...................JKf
PETER JEREBTpelin roia; VASI-__ LIJ M IRK : ^odoknlra........M
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vasi BI....JZ*
Le enkrat Se ................
Slava dela ..................2»
barčica
mladi kaprtan« _____
ohio valley
sylvia polka________
TAM na vrtni gredi maribor waltz______
spa vaj milka moja orphan waltz .........-
dekle na vrtu
oj, maricka, pegljaj....
Zidana marela (polka)
veseli bratci (mazurka)
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
AaMriika slovenska Ura. (Hstssar) M
Orlovske himna (Vadaplvac) _______ M
Slovenski akordi, 11 meftanik la
asoMdh zborov (Kari Adam«) .71 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ________________________ J*
V pepelnMnl noti, Vantata za sola.
zbor ln orkeoter, (Sattaer).... M Mladini, posmi za mladino s klavirjem (E. Adami«) __________ 4«
Dva pesad. (Prelovee)
zbor la sala ..._______
Nail himni, dva GorakJ odmevi. (Laharaar),
ivezek, moikl zbori________ M
ZA T AM B URICE:
NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk ...............75
.7»
Hp. VOLARIČ: Rotmarln; PAVCtO: Potrkan ples
JOS.
.Slovenske narodne pesmi za raild zbor (Bajnk) ™ Bom Ael na planlnea, (

AA C IT RJE:
Poduk n d tre. — 4 svečki — (Koieljflkl) _______
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — KoraMca — — M Slovenske narodne pesmi, Janko
__ Žirom! k L zvezek. 123 pasmi aa moAkl
all tenskl zbor ............ It«
II. zvezek. 77 pesmi za miAi ln
mešani zbor ................lJS
100 narodnih pesmi sa moikl la
mešani zbor, Km 11 Adami«_____INFANT JE NA VASI, 18 narodnib aa mofikl zbor, Ciril Pregelj.. B«
Naročilo poSJite na:
€€
Glas Naroda
99
SI« west ISA STREET
NEW YORK. N. T.
eJdino odprta v naših tom. Zadostuje, da krotilec le
malo dregne konja, pa začne s kcpiiom šteti. To pa ni edina unvetnost, ki se je konj nauči. Srcer. pa ni treba hoditi tako daileč, paj ibi vedel vsak konjereje« povedlati marsikaj zanimivega vz življenja konj.
(Konjn sledi na šestem mestu lev. Levi se tudi zelo dobro oče in imajo imeniten spomin. Nekoliko moti -oJoveftca, da so te zverine krvoločne- in da^jih je izelo težko ukrotiti. Vendau pa vddimfo po oirkagih, k2ko se dajo tudi levi naučiti marsičesa, kar nas preseneti tem bdi j, ker gre -za kralja džungle, ki bi mu človek na pnvi pogled prisodil samo krvoločnost.
Sedimo mesto zavzema medved. Medvetf je ves srečen, če mtu človek vrže košček sladkorja. Seveda mora biti dresiran. Če M srečaUčiovek kosmatinca v goedn in bi ga hotel pobožati. bi na jbnže naletel slabo, »
Na osmem mestu je pa mačka. Mnogi ljmdjejnačlk nimajo radi, feS, da so preveč zahrbtne, kar je tudi rets. Miačke so pa ze^o gibSne in «i znajo v vsa-k eni položaju pomagati. Žive
svoje kstno življenje in nujnosti se uklonijo saipo v skrajnem primeru. Večinoma si pa pomagajo z ostrimi kremplji in zobmi.
Vec vrat simulantov
Zadnja številka glasila zve- ko zatajiti, samo da ^.prišli
v vojaško službo.
Je pa Še tretjo vrsta r sirau-
ze ameriških vojaških zdravnikov Vsebuje zapimiv članek o simulantih, s katerimi se mo-
rajo baviti vojaški zdravnikilaJltoV' in * ^ najneverjeti«j-oziroma naborna. obfaMi. lšl- NaJbornik ima res kakšno te-
j lesno nd^>ako, pa jo pri. naboru zataji. Ko že neka j'meseetv
Marsikateri nabornik simu-| lira bolezen, dočim je v resnici zdrav kakor riba. Dobe se pa tudi naborniki, ki so zares bolni ali obremenjem s kakšnimi telesnimi napakami, pa skušajo bolezen oziroma napa-
nosi vojaško suknjo, začne tarnati, da se je pohabil ali zbolel v vojaški službi in zahteva oq vojaških oblasti odškodnino.
I
imajo velik uspeh
t -' ' • f ■ .. ....
y
Prepričajte se!