Poštnina ptačena v gotovini Maribor, sobota 29 decembra 1934 MARIBORSKI Stev. 294 U,° VW' ^ Cena 1 Din VECERNIK UresJniStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 1t / relefon uredništva 2440, uprave 245S Izhaja razen nedalje in praznikov, vsak c?sn ob 16. tiri / Velja mesečno prcjomart v upravi ali po poiti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun 5t. 11.409 JUTRA BoiiševiStai rai Odkar je bil v Leningradu umorjen tamkajšnji komisar in osebni S t a 1 j i -nov zaupnik K i r o v, se gode v sovjetski Rusiji stvari, ki obračajo nase pozornost vsega sveta. V boljševiškein »raju« nekaj ni več v redu, saj se tokrat ne puntajo proti sedanjemu režimu morda kakšni »belogardisti«, kakor se je skušalo prvotno dopovedati nevernemu svetu, ampak sami mladi, stoprocentno v boljševiškem duhu vzgojeni marksisti, za katerimi pa stojijo celo zreli možje, ki so bili med voditelji boljševiške revolucije usodnega leta 1917., kakor so Zinovjev, Kamenjev, Dokinov, Trockij itd. Proces, ki se je sedaj pričel v Leningradu proti morilcu Kirova, N-ikoIa-jevu in tovarišem, pa tudi pisanje mos kovskih listov nam odkriva zanimive stva r?, govori o veliki zaroti boljševiške opozicije proti sedanji diktatorski trojici Staljinu, Kaganoviču in Molotovu in celo o nekem čudnem » n e o f a š i z m u «, ki naj bi bil v nekakšnem duhovnem soroda stvu z nemškim narodnim socializmom. Obenem pa prihajajo tudi še iz Ukrajine alarmantne vesti o odkritju velike ukrajinske zarote, katere namen ni bil nič manj in nič več kakor odcepitev Ukrajine od sovjetske Rusije. Kako se bo leningrajski proces zaključil, pač ni nobenega dvoma, saj je n. pr. Molot o v že takoj po umoru Kirova slovesno izjavil, da bo napravil med nasprotniki Staljina tak pokoli, da bo večno ostal v spojnimi niškega ljudstva. Karakteristično je pa tudi to, da zahteva moskovska vlada v zvezi s tem procesom od Francije izročitev Leva Trockega. Eno pa je gotovo, da tu ne gre za nobena različna boljševiška načela, ampak izključno le za osebe in metode. To, da pripoveduje sedaj diktatorska tro lica Staljin, Kaganovič, Molonov, da so zarotniki nekakšni »neofašisti«, je navadna laž, odnosno dobro premišljen manever, ki naj upraviči krvavi nastop proti opoziciji v stranki, ki ne odobrava vla fctodrštva nasilnikov, ki se vedno bolj poslužujejo metod bivših najbolj absolutističnih carjev. Staljin bi se s tem le rad iznebil tistih boljševikov, ki bi naslanjajoč se na boljševiška načela, tudi sami radi ako že ne odločali, pa vsaj soodločali v boljševiški Rusiji. Danes je položaj v sovjetski Rusiji tak, da tam ni »delavske diktature«, kakor si jo je zamišljal pokojni L e n in in tudi ne resničnega komunizma, ampak le staljinizem, Staljinova samovoljna osebna diktatura, ki se opira politično na peščico podrepnikov Kaganovičeve In Vorosilovo sorte, policijsko pa na čete osebne garde, ki so sestavljene iz samih diktatorjevih najožjih rojakov, kavkaškili Gruzincev, in nj med njimi sploh nobenega resničnega Rusa. Da je taka diktatura vzbudila nezadovoljstvo ne morda Pri neboljševikih, ampak pri čistili bolj Sevikih ruske narodnosti in mlajših letnikov, katero so izkoristili tudi starejši, samovoljno vstran potisnjeni bivši voditelji Zinovjev, Kamenjev, Dokinov in Pregnani Lev Trockij, čeprav so večinoma tujci, Židje, je razumljivo. Morilec Kirova Nikolajev je dejal dvignjene glave že prvi dan leningrajskega procesa, da ne obžaluje svojegia dejanja, ker je le odrešil Rusijo največjega zločinca in bodo prišli za njim še drugi in očistili Rusijo pijavk. Preiskava sama je pa tudi Ugotovila, da jc ogromna večina boljše-viške mladine, zlasti leningrajske, odločno proti despotizmu Staljina in njegove ^like. Tako luiiin dokazuje sedanji proces do-^elj očito, da boljševizem ne le ni ustvari iz Rusije proletarskega raja, ampak ■ m Ako Stalila m* sprafms danes SzrofenBh kompromisnih Francke zn sodeBovan£e v Evropi. to pogaganjj za sporazum PARIZ, 29. decembra. O pogajanjih med Francijo in Italijo, ki so stopila v zadnji stadij, prinašajo pariški in rimski listi tako različna poročila, da iz njih tli mogoče razbrati kaj je in kaj ni resnica. Med tem ko trdijo nekateri, zlasti italijanski, da je sporazum že v vseh glavnih točkah dosežen in bo Laval odpotoval v Rim še pred plebiscitom v Po-saarju, trdijo zopet drugi, da je do sporazuma še daleč in obstojajo še velike diference. Listi, ki pravijo, da je sporazum že dosežen, zatrjujejo, da je Francija popustila Italiji v mnogih važnih točkah tudi glede srednje Evrope, predvsem Podonavja. Zatrjuje se, da je to storila na pritisk Anglije, ki je zasnovala znani garancijski pakt z Avstralijo, ki bi vezal Italijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Mad žarsko in Jugoslavijo, cločim bi bili Fran cija in Rumunija izključeni. Nekateri ita- lijanski listi pišejo celo, da pomeni novi sporazum likvidacijo dosedanjih dveh blokov (francoskega in italijanskega) v Podonavju. Vse te vesti je treba sprejeti z rezervo, dokler ne bodo uradno ugo tovljene. S francoske strani se še vedno naglasa, da se ne bo zgodilo nič proti volji in interesom male antante. Po naj novejših vesteh iz Rima pa bo tudi Madžarska šc pred Lavalovim prihodom intervenirala v Rimu v prilog svojega stališča. V ta namen odpotujeta v Rim G;im-bos in bivši ministrski predsednik groi Betlilen. PARIZ, 29. decembra. Kakor se izve iz bližine zunanjega ministra Lavaia, so danes po Chainbrmni v Rimu izročeni francoski kompromisni predlogi glede francosko-rtalijanskega sodelovanja v I srednji Evropi, zadnja beseda Francije, ! ker francoska vlada v primeru, da jih v Rimu ne sprejmejo, ne bo več pripravlje-sia pogajati se z Italijo. V tem primeru bi potekla daljša doba, preden bi pogajanja bila spet mogoča. V francoskem zunanjem ministrstvu se dela mrzlično. Visoki uradniki proučujejo Mussolinijeve pro-tifjredloge, iti so prispeli v četrtek v Pariz. Ministrstvo stoji stalno v telefonskih stikih s Prago, Bukarešto in Beogradom. Kakor se zatrjuje, sta dr. Beneš in Titu-lescu že pristala na srednjeevropski pakt in bo to najbrže storila tudi Jugoslavija. »L’Oeuvre« in »Ec h o de Pariš« pišeta, da gre sedaj za zadnji poizkus spraviti pogajanja med Parizom in Rimom z mrtvega tira. Ako Mussolini sprejme frait coske kompromisne predloge, potem bo Laval lahko že 2. januarja odpotoval -Rim. Nova r9zra£un$van?a v Nemfiji ALARMANTNE VESTI PARIŠK3H DNEVNIKOV, KI JIH PA V BERLINU ZANIKAJO. PARIZ, 30. decembra. Pariški listi, celo poluradni »Petit Parisien«, kakor tudi agencija »Havas« objavljajo alarmantne vesti iz Nemčije, v katerih trdijo, da se je že pričelo razracuuava-nje med državno vojsko ia organizacijami narodne socialistične stranke. Prav tako poročajo, da znaša število aretiranih že več tisoč. Tokrat se Hitler, Goring in Gobbels drže v ozadju. Čiščenje vrši major Buch, ki se je izkazal tudi 30. julija, ko je osebno aretiral Rohma in Heinessa ter ju takoj dal ustreliti. Buch je sedaj vrliovni šef preiskovalnih oblastev narodne soci- alistične stranke. Agencija »Havas« trdi, da se vrši ta akcija na zahtevo državne vojske, ki si hoče na ta način zagotoviti premoč v državi na račun napadalnih oddelkov, ki jih smatrajo generali za strup Nemčije. »Temps« posveča dolg članek tem dogodkom v Nemčiji In navaja kot vzroke verske probleme, povečano gospodarsko krizo in obračunavanje med voditelji posameznih organizacij narodne socialistične stranke. Iz Berlina pa uradno zanikajo vse te vesti in trdijo, da je bilo aretiranih !e nekaj ljudi zaradi seksualnih izgredov. Nikolašev m tovariši obsojeni na smrt LONDON, 29. decembra. Iz Moskve poročajo, da je bil danes pred vojaškim državnim sodiščem izrečena raz sodba v procesu proti atentatorju Nikolajeva in tovarišem. Vsi so obsojeni na smrt z ustrelitvijo. V drugem procesu sta baje obsojena tudi Zinovjev in Kamenjev, in sicer na prisilno delo v sibirskih rudnikih. Po drugi vesti sta bila oba že ustreljena. Za zblSianle Anglije in in Nemčife LONDON, 29. decembra. Lord Ro-thermere objavlja v »Daily Mailu« članek, v katerem poroča o svoji av-dijenci pri Hitlerju v Monakovem. Lord pravi, da je bil sprejet zelo prisrčno in se je mogel prepričati, da hoče Nemčija premagati vse ovire, ki sto je na potu njeni politični in gospodarski obnovitvi. Na koncu se toplo za- vzema za sporazum med Nemčijo in Anglijo in izraža prepričanje, da bi tesno sodelovanje obeh velesil po 20. letih neprijateljstva pomenilo najboljšo garancijo za mir v Evropi in na vsem svetu. PROCES ŠELE MAJA. MARSEILLE, 29. decembra. Ker je pravni zastopnik kraljice Marije dr. Paul Boncour zahteval od preiskovalnega sod nika še naknadno preiskavo glede izvoza orožja atentatorjev, se pričakuje, da se bo mogel proces proti atentatorjem pričeti šele meseca maja. FRANCIJA NE IZROČI TROCKEGA. PARIZ, 29. decembra. Francoska vlada je odklonila zahtevo sovjetske Rusije po izročitvi Trockega. BLOK PROTI JAPONSKI? HAAG, 29. decembra. Poroča se, da bo Anglija po neuspehu londonske pomorske konference sklicala v Haagu konferenco vseh držav ob Tihem oceanu. Konference se bodo udeležile vse države Severne in Južne Amerike, Velika Britanija, Francija in Nizozemska. Namen konference bi bil ustanoviti skupno organizacijo za obrambo interesov proti Japonski. ITALIJA V STRAHU ZA ALBANIJO. RIM, 29. decernb. Vesti, ki so se razširile po evropskem tisku o vstaji Mali-sorov v Albaniji, so povzročile v Rimu veliko razburjenje, ki se je pomirilo komaj tedaj, ko je bil iz Tirane izdan poluradni komunike, da so omenjene vesti neresnične. Po prvih vesteh se je v Rimu govorilo, da bo Italija takoj intervenirala v Albaniji s svojimi četami, da napravi red in mir. NEZADOVOLJSTVO V UKRAJINI. LONDON, 20. decembra. »Daily Tele-graph« poroča, da se je v Ukrajini pojavil znova teror.. Med žrtvami so tudi štirje tujci, ki so ostali brez službe in so hoteli pobegniti preko meje. Ubitih je bilo tudi več bolgarskih komunistov, ki so kot emigranti živeli v Ukrajini. Gibanja pa ne vodijo belogardisti, temveč nezad« voljni komunisti. POSAARJE PRED PLEBISCITOM. SAARBROCKEN, 29. decembra. Saar-ska meja je od včeraj dalje zaprta. Tujci morajo v Posaarje ali iz Posaarja samo s posebno dovolilnico. Vse kavarne in restavracije morajo biti o polnoči zaprte. KONEC ZINOVJEVSKA. MOSKVA, 29. decembra. Čim se je izvedelo, da je Zinovjev zapleten v zaroto proti Staljinovamu režimu, so po njem preimenovano ukrajinsko mesto Zinov-jevsk spet prekrstili v stari Jelisavet-grad. mu nasprotno ni uspelo niti ustvariti raja boljševiških voditeljev. Celo oni, ki so po vsem svojem bistvu neomajni bolj-ševiki, so noč in dan v strahu pred diktatorjevo nemilostjo, v katero jih njegovi ovaduhi lahko pahnejo docela samovoljno. Po vsem tem se mora človek nehote vprašati: Komu jo namenjen prav za prav boljševizem? Ruskemu narodu ne, ker ga je pahnil iz ene sužuosti v drugo, ruskemu delavcu tudi ne, ker se inu godi slabše kakor n. pr. nemškemu pod nacionalizmom ali italijanskemu pod fašizmom in nima sedaj prav tako nobene besede, kot je ni imel v času carizma; naposled pa celo tudi ne boljševiški stranki, ki mora delati vse le po diktatu iz Kremlja k Hvala lepa, za tako »odrešitev Iz krempljev kapitalizma«' 'r' Ali ne sovrai te soseda ki Vas budi pozno v noči 2 močnim slačenjem.' A Vaš kašelj? Ali Vas ta ne budi? Amti pa ne boste kašljali! Kašelj manjši ali vetji Mm£i usoešno soreči! PROIZVOD „UNlON“ ZAGREB Dnevne vesti NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji šte vilki »Večemika« smo priložili položnice in prosimo, da nam po njih nakažejo doižno naročnino. Vse zamudnike vljudno prosimo, da nam dolžno naročnino plačajo do 15, januarja 1935, ker bi bili po tem dnevu primora žal vsem onim, ki naročnine do tega dne niso poravnali, nadaljnje pošiljanje »Večemika« ustaviti. Uprava »Večernika«. Premestitve v učiteljski službi. Preme ščeni so: Dragica Gamsova iz Marenber ga v Moste pri Ljubljani, Ljudmila Bin-derjeva iz Dolnje Bistrice v Prekmurju v Vitanje, Vera Divjakova od Sv. Mar ka niže Ptuja na prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani, Celestina Goru-pova iz Gornje Polskave v Krčevino, Justina in Anton Habič iz Leš v Bohinjsko Bistrico, Marija Likarjeva iz Ruš v Kostanjevico, Franjo Lubej iz Ljutomera v Lubljano, Albina Vidiceva od Sv. Andraža v Halozah v Prevalje in Eliza Ze-gova iz Središča ob Dravi v Hajdino pri Ptuju. Popis davčnih obveznikov. Po zakonu o neposrednih davkih in zakonu o davku na ncoženjene in davčnem osvobojeniu davčnih obvczancev z 9 a*li več otroci se mora izvršiti vsako leto popis davčnih obveznikov. Zaradi tega poziva mest no poglavarstvo mariborsko vse posestnike, oziroma oskrbnike hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega poglavarstva, imena vseh v svojih hišah stanujočih oseb, kakor tudi njih poklic, stan (sam ski, poročen, ločen ali odovljen) in rojstno leto po stenju z dne 1. januarja 1935. Popisne pole. ki so opremliene z navodilom kako se izpolnijo, se morajo izpolniti tekom treh dni po prejemu in imeti pripravljene, ko pride ponje določeni občinski organ. Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima lekarna »Pri sv. Antoniu- na Frankopanovi cesti. \ odomet na Kralja Petra trgu. Prebivalci Kralj Petra trga in pasanti so imeli včeraj popoldne okrog 4. ure svojevrstno senzacijo. Nepričakovano se je odlomil hidrant na trgu in je voda v visokem curku vrela iz tal. Odtekala se je bližnje cestne kanale in je vdrla celo v klet Jugoslovanske hranilnice in poso-■iinice, kjer sc ie je nabralo pol metra. Po Klicano moštvo mestnega vodovoda jc zaprlo vodo. mariborski gasilci pa so prišli s črpalko in jo izčrpali iz kleti. Omenjeni hidrant jc že pred leti odlomil neki avtomobilist, ki je zadel vanj z avtom. Hidrant so nato samo privarili, včeraj popoldne pa ie pod silnim pritiskom vode popustil in se odlomil. Bož*čn?ca v splošni bolnišnici v Mariboru. Uprava splošne bolnišnice je iz last nili sredstev in z blagohotnimi darili nekaterih tukajšnjih tvrdk priredila bolni Ječi in drugim bolnim siromakom na vseh oddelkih lepo božičnico. Pod 20 božičnimi drevesci so se bolniki in otroci, ki so pogrešali zaradi bolezni svoje drage, spominjali s hvaležnostjo svojih dobrotnikov. Uprava splošne bolnišnice izreka vsem, ki so bodisi v blagu bodisi z znatnim popustom pri nabavljenih predmetih pripomogli k tej interni slovesnosti v imenu obdarovancev in zavoda najiskrenejšo zahvalo. Predvsem pa se zahvaljujemo uglednim tvornicam J. Hutter in drug, Doctor in drug, Marko Ros-r.cr, gg. trgovcem Milošu Osetu, Leopoldu Guzlu, Franju Majerju, Antonu Macunu, Dragu Rosini, industrijcu Karlu Rogliču in drugim darovalcem. Božičnica makolsklh šolarjev. Tudi rna kolskih najmlajših revčkov sc je letos spomnil božiček in jim pripravil skromno, a toliko prisrčno veselje. Šola jc skup no z Narodno obrano priredila v nedeljo pred Božičem božičnico, pri kateri je bilo okrog 70 najrevnejših otrok obdarovanih s potrebno obutvijo, perilom in oblekcami, ostali otroci, ki so prišli na prireditev, pa s sladkorčki m pecivom. Vsem dobrotnikom in nabiralcem darov za njihov požrtvovalni trud najlepša hva ia! Tako bo mnogim revnim otrokom omogočeno čez zimo redno obiskovanje šolskega pouka. Vkljub težkim razmeram je našla mladina potrebno razumevanje tudi v najbolj obubožanem kraju toaikot so Makole, Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Joseio-ve« grenčice. Veliko zborovanje Narodne obrane v Zagrebu. Oblastni odbor Narodne obrane v Zagrebu je sklical za jutri dopoldne v veliki dvorani zagrebške zbornice shod pod geslom »Svoji k svojim!« Na shodu bodo številni govorniki razpravljali o akciji, kako podpreti domačo delavnost, kako zaposliti narodno delovno moč, ustvar jati narodni kapital, kako pobijati tujo aksploatacijo, kako preskrbeti delo in kruh sinovom našega naroda. Narodna obrana kot nadstrankarska nacionalna or ganizacija smatra, da je napočil čas napraviti konec zlorabljanju naše gostoljubnosti ter zaposlitvi nepotrebnih tujcev po naših podjetjih, ki tihotapijo naš denar v tujino in ne spoštujejo našega jezika ter ustvarjajo največjo korupcijo in slabe našo delovno in gospodarsko moč. Na shodu bo govoril tudi predsednik osrednjega odbora Narodne obrane g. Ilija Trifunovič. KAVARNA JADRAN priredi tudi letos svoj tradici-jonalni in priznano zabavni ^itVESTROV VEtER ob sodelovanju priljubljenih in najboljših humoristov našega DROBNEGA GLEDALIŠČA Obsojeni falsifikatorji. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem so se zagovarjali štirje kmetje z Dolenjske, ki so bili obtoženi, da so ponarejali 10, 20 in 50 dinarske kovance. Kovanci so bili tako slabo ponarejeni, da so jih ljudje že na prvi pogied spoznali kot falsifikate. Pri razpravi so priznali krivdo in so bili vsi štirje obsojeni skupno na 5 let in 3 mesece zapora. Pisarniške potrebščine v največji izberi in po solidnih cenah dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11. Akademske starešine »Triglava« opozarjamo na društveni izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 30. decembra ob pol 10. uri v hotelu »Orel« in ki se ga naj zaradi važnosti dnevnega reda vsi polnoštevilno udeležijo. Starešine se vabijo tudi na občni zbor društva Jugoslovanskih akademikov, ki bo zvečer ob 20. uri; v lovski sobi hotela »Orel«. Mestno kopališče bo v ponedeljek na Silvestrovo ves dan odprto. Parna kopel bo ta dan samo za moške. Na novega leta dati pa bo zaprto. Trgovske in predpisne knjige, karbon in prepisni papir v vseh kakovostih pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11. Dimnikarji v Južni Srbiji. V vardarski banovini nameravajo organizirati 14 novih dimnikarskih rajonov. Slovenski mojstri in pomočniki z dimnikarskim izpitem, ki bi hoteli tja, naj pošljejo do 12. januarja banski upravi v Skoplju zadevne prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami in potrdilom »Zanatske komore« v Skoplju. Zelo mnogo Mariborčanov, zlasti iz vrst akademske inteligence, si kljub pismenemu ali osebnemu vabilu še ni ogledalo razstave slik in kipov članov »Braz de« v veliki kazinski dvorani, zato bo razstava odprta še danes popoldne in jutri v nedeljo ves dan. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru obvešča vse svoje člane, da se v ponedeljek 31. t. m., obratuje v pekarnah kakor ob sobotah t. j. na Silvestrov večer, odnosno noč, počiva delo v pekovskih obratih. Občinstvo naj si torej že v ponedeljek naroči potrebno količino kruha in peciva za torek. Hude posledice družinskega prepira. Včeraj popoldne se je hudo sprl s svojo boljšo zakonsko polovico obratovodja R. I„ zaposlen v neki mariborski tvor-nici. Obupsvna žena si je energičen nastop svojega moža tako hudo vzela k srcu, da je v hipni zmedenosti izpila neki strupena zdravila in omedlela. Poklicani zdravnik je odredil prevoz nesrečnice v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesja in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Joseiovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Najlepše prebijete Silvestrov večer v Studencih pri Genneku, ki ga priredi Gasilska četa. Gledališke predstave in druge zabave, ciganska godba. Vabljeni vsi. Občinski odbor Rdečega križa v Košakih priredi na Silvestrovo v gostilni »Veseli Franček« v Krčevini, Aleksandrova cesta 11, zabavo s srečolovom na mnoge dobitke v prid ubogim šolarjem. Vstopnine ni. Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru vabi vse svoje člane, da se udeleže rednega letnega občnega zbora, ki se vrši 30. decembra ob 9. uri dopoldne v salonu restravracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici. Vabljeni so tudi bivši mornarji, ki še niso člani sekcije. V soboto, nedeljo, na Silvestrovo in Novo leto koncert. Najboljša zabava v kavarni »Promenada«. Veselo Novo leto! Prostovoljna gasilska četa na Pobrežju vabi vse prijatelje na Silvestrov večer k Rojku! Pevsko društvo »Enakost« priredi Silvestrov večer pri g. Špureju v Studencih z zelo pestrim sporedom. Pohorski doni vabi na silvestrovanje. Novo leto bo Pohorski dom po krivdi vremenskih prerokov pričakal na mesto v snegu v solncu. Dobro belo, črno in rdeče vino po 8, domače po 12 in 16 Din liter v restavraciji »Trije ribniki«. J. KHček. Na Silvestrovo v »Veliki kavarni« pozabite skrbi starega leta. Lutkovno gledališče Sokola Matica v Narodnem domu igra v nedeljo 30. t. m. ob 15. uri tragikomedijo v 5. dejanjih »Mrtvec v rdečem plašču«. Veselo silvestrovanje v holetu »Orel«. Vsi prostori celo noč odprti. V dvorani in na terasi godba. V jutrnjih urah kisla juha. Najsrečnejšemu gostu prinese Novo leto srčkanega živega ali po želji pečenega poljska. Poletna potovanja z največjim ju gosi. parnikom »Kraljica Marija«. Za poletje ima naš največji parnik »Kraljica Marija« predvidena 4 jako zanimiva potovanja. Na prvem (križem) potovanju bo prvič preplul Gibraltarsko ožino do južno-španske luke Cadiz v Atlantskem oceanu. Za drugo potovanje si je izbral pot preko luk srednjega Mediterana do Alek sandrije, luke v Egiptu. Vozni red tretjega potovanja obsega atraktivne točke aapadnega Mediterana. Na četrtem potovanju bo obiskal najlepše luke in mesta Egejskega, Marmorskega morja ter Varno, veliko bolgarsko luko ob Črnem mor ju. Kakor potovanja, tako so tudi cene različne. Cene posameznih potovanj so od 5.400, 5.000, 3.500 in 4.300 Din dalje. V ceni je zaračunana vožnja, kabina, oskrba na ladji, kopeli itd. Prospekte in ostale informacije daje: »Putnik« ofici- clni potovalni biro kom. .menjalnica, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Tel. 21-22 in »Putnik« Celje, Krekov tng. Tel. 119. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 30. t. m. Ob 7.30: kmetijska kemija s posebnim ozirom na njen zgodovinski razvoj; 8: reproducirani klavirski solistični koncert: 8.20: poročila; 8.30: orgelski koncert; 9: versko predavanje: 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: glasbena suita na ploščah; 10: predavanje o javni Borzi dela; 10.20: radio-orkester; 11.40: mladinska ura; 12: čas, radio-orkester; 16: zvočna igra; 17: radio-orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: radio-orkester; 21.30: harmonikarja Kovač in Kokalj igrata narodne pesmi; 22: čas, poročila; 22.20: operetni venčki na ploščah. Spored za ponedeljek 31. t. m. Ob 12.15: operne overture na ploščah; 12.50: poročila; 13: zbor praških učiteljev na ploščah; 18: Preseljevanje narodov v sedanji dobi; 1820: božične pesmi na ploščah; 18.30: godba na pihala; 19.30: nacionalna ura; 20: Jedilni list, čas, in program za torek: 20.10: pester večer; 23.45: novoletni pozdrav; 24: novo leto od Urala do Triglava. Narodno g.ecs&iisfce REPERTOAR. Sobota, 29. decembra ob 20. uri: »Idealen soprog.« Globoko znižane cene od 15 do 2 Din. — Zadnjič v sezoni. Nedelja, 30. decembra ob 15. uri: »Car jevič.« Znižane cene. Ob 20. uri: »Izgubljeni valček.« Ponedeljek, 31. decembra ob 15. uri: »Jurček.« Otroška predstava. Znižane cene. Prvič. — Ob 21. uri: »ŠtambuIskJ1 roža.« Prvič. Silvestrska predstava. Torek, 1. januarja ob 15. uri: »Štam-bulska roža.« — Ob 20. uri: »Izgubljeni valček.« Nedelja v gledališču: Popoldne ob 15. uri ponove Lebarjevega »Carjeviča«, opereto divne glasbe in izredno lepega pevskega parta. Veljajo znižane cene. — Večerna predstava bo Stolzov šlager »Izgubljeni valček«, ki je prirejen po zna nem filmu »Dve srci v tričetrtinskem tak tu« ter je ob sedanjih popolnoma razprodanih predstavah dosegel največje simpatije občinstva. Otroška predstava bo na Silvestrovo popoldne ob 15. url. Uprizore pravljično igro »Jurček«, ki se je lani tako prikupila mladi publiki.. Mnogo je pravljičnih pri zorov, zlasti komičnih scen je vse polno, tako, da bo smeha in zabave na pretek. Režija je Rasbergerjeva. Veljajo znižane cene. Prašička bodo izžrebali v gledališču na Silvestrovo o polnoči po dokončani predstavi. Uprizore prvič v sezoni Fal-lovo popularno opereto »Štambulska roža«. Vsak kupec sedeža dobi listek s številko ter je s tem upravičen k žrebanju po predstavi. Lastnik izžrebane številke dobi kot novoletno darilo živega prašička. Začetek predstave šele ob deveti uri. Rezervirajte vstopnice (tel. 23-82)! SILVESTROVO pri RENČLJU na Pobrežju Prvovrstna godba Junaštvo z nožem. Na Štefanovo je v Pesnici neki posestniški sin zabodel z nožem 19-Ietnega poljskega delavca Franca Šantla in ga hudo ranil. Istega dne pa je na Ptujski gori neki tovarniški delavec sunil z nožem v prepiru 24-let-nega posestniškega sina Janeza Fider-ška. Oba poškodovanca sta morala iskati pomoči v mariborski bolnišnici, napadalca so pa odgnali orožniki. Vlomilca Franca Domadenika, ki je sku šal pred kratkim vlomiti v materialno skladišče na koroškem kolodvoru, sta ujela nočna čuvarja Ivan Plohl in France Skledar ter ga izročila stražniku, ki je Domadenika aretiral in odgnal v policijske zapore. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so prignali 45 prašičev. Kupčija je bila srednja in jih je bilo prodanih 27. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 7 do 9 tednov stari 90 do 110 Din, 3 do 4 mesece stari 130 do 160 Din, 5 do 7 mesecev stari 220 do 250 Din, 8 do 10 mesecev 300 do 360 Din, leto stari 560 do 680 Din; kilogram žive teže 4 do 5 Din, mrtve pa 6.50 do 9 Din. Današnji živilski trg je bil srednje založen, pa tudi kupčija je bila srednja, čemur se ni čuditi, saj so zadnji dnevi v mesecu. Kmetje z Dravskega polja so pripeljali 41 voz zaklanih prašičev, 7 voz poljskih pridelkov, 8 voz sadja in 3 voze drv. Cene blagu se niso spremenile, pač pa so precej padle cene perutnine. Na trgu za perutnino so prodajali kokoši po 20 in 25 Din, gosi in purane po 20 do 40 Din, par piščancev pa po 15 do 25 Din. Tudi divjačine je bilo nekaj na trgu In so prodajali divje zajce in fazane po 18 do 22 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 0.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.8 stopinj pod ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 740, reduciran na ničlo pa 738; relativna vlaga 91; vreme je oblačno in megleno. Vremenska napoved pravi: podnevi topleje, ponoči hladneje, nato pa kmalu zopet padavine. ..Čuvajte Jugoslavijo!" Tragična smrt nasilnega ljubimca KAZENSKA RAZPRAVA PROTI 63-LE TNEMU PREVŽITKARJU koledniku KI JE USTRELIL IZVOLJENCA SVOJE HČERKE. Drhtečih korakov je stopil danes dopoldne pred veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča 63-letni pre-yžitkar Janez Kolednik iz Trnca pri Rogatcu, obtožen, da je letos v oktobru ustrelil delavca Gabriela Brusarja, ker je nasilno zalezoval njegovo hčerko Ano. Brusar je bil zelo na slabem glasu in se je zaradi tega oče Kolednik silno jezil in celo prepovedal hčerki vsak sestanek z Brusarjem. Znal pa je Brusar sladko govoriti in si je popolnoma osvojil srce mladega dekleta, ki ni hotelo poslušati svarilnih očetovih opominov. Zaradi tega so se pri Kolednikovih doma večkrat hudo prepirali. Ko je za te prepire izvedel tudi Brusar, je zagrozil staremu Koledniku s smrtjo. Ko se je v septembru vrnil Brusar iz Avstrije, kjer je bil na delu, zopet ni bilo več miru pri Kolednikovi hiši. Stalno je zalezoval Anico, ki ga ni odklanjala. Kritičnega dne pa je Brusar pijan prikolovratil h Kolednikovim. Pričel je pred hišo divje preklinjati in zmirjati ter klicati starega Kolednika na korajžo. V Brusarjevi roki se je celo posvetil nož. Ko je bilo Koledniku dovelj kričanja in preklinjanja, je snel puško s stene in se podal pred hišo ter zapretil Brusarju, da ga ustreli, če takoj ne izgine. Brusar pa se za Kolednikove grožnje ni zmenil in je to še huje pogrelo starega Kolednika. Nameril je puško proti Brusarju in sprožil. Svinčena zrna so prebila Brusarju prsni koš, da se je mrtev zgrudil na tla. Pri zaslišanju je obtoženi Kolednik priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom, češ, da ga je hotel nasilni Bru sar z odprtim nožem napasti. Tudi je priznal, da je bil silno razburjen in da je streljal v popolni zmedenosti zato, da bi pregnal nasilnega ljubimca svoje hčerke, ki ni bil nič kaj prida. Zaslišanih je bilo več prič, ki so zelo olajšilno izpovedale za obtoženega Kolednika. Po krat kem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo: 6 mesecev zapora. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Lenart, prisedniki so bili okrožni sodniki gg. Zemljič, dr. Lešnik, dr. Kotnik in Kol šek; obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Dev, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Senčar iz Ptuja. lomu pri Celjski koči (SPD Celje); rnon-stre smuk Razgledni stolp—Radvanje (MSK); vojaška tekma za prvenstvo mariborske garnizije; medklubska tekma v smuku iz Jankovca (SPD Prevalje) in sankaška tekma pri Sv. Lovrencu na Pohorju (Tujsko-prometno društvo Sv. Lovrenc). Tezno Razpored z'mskosoorln:h prireditev MZSP Izredno lepo se je razvil zimski šport zadnja leta v Sloveniji. Res postaja pra- vi narodni šport, ki bolj od vsake druge športne panoge prodira prav v vse sloje in skupine prebivalstva. Na tisoče in tisoče že šteje armada naših smučarjev in ljubiteljev drugih zimskih športov in vsak dan se ji pridružujejo novi. Obenem pa razveseljivo osvaja tudi druge pokrajine Jugoslavije. Najlepšo sliko o velikem razmahu zimskega športa nam nudi tekmovalni koledar, ki ga je sestavila Jugoslovanska zimskošportna zveza y Ljubljani. Najbolj častno mesto v njej zavzamejo dnevi februarja, ko se vrše na Gorenjskem vseslovanske smuške tekme in tekme za državno prvenstvo. Tudi pri nas na Pohorju in drugod bo v letošnji sezoni mnogo prireditev, ki bodo dokazale, da tudi pri nas na severni meji zimski šport lepo napreduje. Mariborska zimskošportna podzveza je te dni sestavila razpored zimskošportnih prireditev na njenem teritoriju, in bo: 6. januarja 1935: Medklubska tekma v smuku Smrekovec—Črna. Prireditelj »Olepševalno društvo Crna«. 13. januarja: Klubski dan: Klubska tek ma na daljavo 8 in 16 km pri Ruški koči (prireditelj Mariborski smučarski klub); kiubska tekma na daljavo 8 in 16 km pri Ruški koči (prireditelj SK Železničar); klubska tekma na daljavo 8 in 16 km (prireditelj SPD Prevalje); klubska tekma 1SSK Maribor v okolici Maribora; klubska tekma v slalomu pri Celjski koči (SPD Celje); klubska tekma na daljavo 18 km v Celju (SMK Celje); klubska tekma pri Sv. Lovrencu na Pohorju (Tujsko-prometno društvo Sv. Lovrenc na Pohorju); klubska tekma SK Ptuja. 20. januarja: Skakalna tekma za prveti stvo MZSP na skakalnici v Betnavi (prireditelj MZSP). Medmestna tekma v slalomu Celje—Zagreb (SPD Celje). Medklubska skakalna tekma (SPD Prevalje). 27. januarja; Damsko prvenstvo pod-zveze v teku pri Ptuju (SK Ptuj). 2. februarja: Medklubska tekma v smu ku pri Celjski koči (SK Olimp). 3. februarja: Mednarodna tekma na 50 km na Pohorju. (Mariborski smučarski klub.) Tekma v slalomu za damsko prvenstvo MZSP (Smučarski klub Celje). 4. februarja: Od 4. do 10. februarja športni teden v Celju ob 5-letnici Smučarskega kluba Celje. 10. februarja: Podzvezno prvenstvo na 18 km v Mariboru, ob neugodnih snežnih prilikah na Klopnem vrhu (MZSP). Mednarodna skakalna tekma na skakalnici v Lisci (Smučarski klub Celje). 17. februarja: »Orožnov smuk preko Pohorja« od Mariborske koče do Vuzenice (SPD Maribor). 24. februarja: Podzvezno prvenstvo v smuku Pesek—Sv. Lovrenc (Tujsko-pro metno društvo Sv. Lovrenc). Klubska tekma v slalomu (SPD Prevalje). 22. aprila: Medklubska tekma v smuku iz Savinjskega sedla na Okrešelj (Smu čarski klub Celje). Junija 1935: Medklubska tekma v smu ku iz Škarij na Klemenšakovo planino (SPD Celje). Razen navedenih prireditev so na sporedu še druge tekme, katerih termin bo določila zimskošportna zveza, oziroma se bodo določile po snežnih razmerah, in sicer: Banovinsko prvenstvo v sla- Šolska božičnica na Teznem. V soboto 22. t. m. sta priredila šolski odbor in učiteljstvo revni šolski deci malo božično veselje. Ob pol 12. uri je bilo obda- 1 rovanih 169 najpotrebnejših šolskih otrok z oblačili vseh vrst. Da se je to božično veselje moglo izvesti, so radevolje odprli svoja srca vsi dosedanji prijatelj: otrok, pri katerih sta potrkala gospoda šolska odbornika Ivan Lačen in Josip Šabeder. Darovali so: Splošna stavbena, Kovina, Reich, Teksta skupno 2.000 Din ter domačini: Klojčnik, Flis, Marin, Juhart, Achtig, Šabeder, Planinšek, Puškac, Očko, Felič, Ledinek, Čelan, Radosavljevič, Pulko, Žohar, Mraz, Štromajer, Dob ] nik, Brecl, Trofenik, Frangež in še drugi. V blagu so prispevali: kraljevska ban ska uprava, Družba sv. Cirila in Metoda, Nabavlialna zadruga v Mariboru in »Zlatorog«. V gotovini se ie nabralo 2.420 Din; drugi izdatki so se krili z ostankom lanskega leta. Vsem darovalcem v imenu malih revčkov najlepša hvala! Sokolska božičnica na Teznem. Da dostojno, a na najprimernejši način proslavimo v božičnih dneh spomin na blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki ni svojega izredno blagega srca nikoli zaprl, kadar so trkali številni potrebni, je napravilo tudi Sokolsko društvo letos prvo božičnico vsej sokolski deci, ki se redno udeležuje telovadbe. Po primernem nagovora staroste br. Tušaka in prosvetarja br. Luk-narja je izroči! drugi podttačelnik br. I Miloš Ledinek 132 Sokoličema vsakemu darilo v obliki kakega oblačila — po premoženjskih razmerah. To božičnico je omogočilo naše članstvo s prostovoljnimi prispevki 1. decembra z nakupom »Sokolskih src« in dne 17. t. m. s »Sokolskim postom«. Da ste si, bratje in sestre, na kraljev rojstni dan odtrgali od svojih ust, ste s tem omogočili obdarovanje naših malih ter jim napravili izredno veselje, ki ga niso pričakovali. Sokolska vam hvala za vašo dobroto! Zdravo! CIKORI1A Pluj Prireditev debatnih večerov. Društvo jugoslovanskih akademikov vabi na svoje debatne večere v Mladiko, drugo nadstropje. Začetek točno ob 20. uri. Poročali bodo: 29. decembra t. 1.: tov. Šalamun: »Medicina včeraj, danes, jutri«. 3. januarja 1935.: učitelj Jurančič: »Zadružništvo v Južni Srbiji«; 6. I. 1935.: gimnazijski ravnatelj dr. Kovačič: »Aka derniki in Sokolstvo«. Div}! lovci na delu. Kakor vsako leto po vojni, so tudi to jesen brezvestneži iz vasi ležečih ob Dravi mesečne noči že opetovano izrabili za svoje podvige, da uničijo še ono malo število fazanov, ki PIAVI DOMAČI IZDELEK so jih pustile povodnji in vremenske nezgode. Ne glede na škodo, ki jo povzročajo leto za letom lastnikom lovišč v revirjih Ptui, Zabovci, Spuhlja in Brstje, kradejo še povrh tega pri svojih pohodih čolne, ki so priklenjeni ob Dravi. Gnezda teh brezvestnežev so Nova vas, Bukovci, Zabovci, Markovci itd. S tem rokovnjaškim postopanjem so napravili že o-gromno škodo ne samo najemnikom lovišč, temveč tudi lastnikom čolnov. — Potrebno je torej, da se tem divjim lovcem posveti več pažnje in se enkrat za vselej preprečijo nj:h pohodi v lovske, revirje. Tudi lovsko društvo naj stori potrebne korake za zaščito svojih članov in fazanjega zaroda, da se dvigne na predvojno višino, ko divji lovci še niso tako zverinsko gospodarili po lovskih revirjih kakor danes. Kino. V soboto 29. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 30. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Hči polka«. V glavnih vlo gah Ani Ondra. Fantastični dobički vojne industrije. Neko poverjeništvo ameriškega sena-, ta, ki se peča z vprašanjem oborožitve, je zaslišalo pred kratkim znanega indu-strijca Nemoursa. Nemours je predsednik ogromne tovarne za dobavo in izdelavo vojnega materiala. Pri zaslišanju je poverjeništvo ugotovilo, da je Nemours zaslužil v vojnem času pri smodniku 40 odstotkov vsega prometa in da si je na ta način pridobil ogromno premoženje, za katerega niti sam ne ve, ko Uko ga je. Razumljivo. »Gospod direktor, brez vaše hčerk** ne morem živeti.« »To je razumljivo — pri vaši plači.« Odgovor učenca. Učitelj razlagft v šoli o pomenu besede ljubezen in vpraša učenke, kdo ve kai je ljubimka. Najmanjši izmed učencev odgovori: »Jaz, gospod učitelj, moj brat ima namreč eno.« Janko Arnuš: S ara korra Kakor drugod imamo tudi mi društvo za zaščito živali, ni pa znano v koliko se udejstvuje, kje ima svoj sedež, in kdo mu načeluje. Ljudje, ki so že po svoji naravi naklonjeni živalim, skušajo pač vsak po svoje, kolikor je le mogoče, o-lajšati bedo in trpljenje živali, nad katerimi nemoteno gospoduje človek in odlo-'Ža o njihovi usodi. Namen teh vrstjc je podpreti smotreno delo omenjenega dru Štva, odpreti pa tudi srca in oči vsem onim, ki ne vidijo mučeništva živali o-krog sebe. Povod sta mi dala dva stara konja, ki sem ju skoraj tri tedne opazoval pri njunem težkem delu. Lepe konje vsak rad pogleda. Saj ni tudi nič lepšega ko mlad, zdrav, isker konj in nič gr-šega kot star konjski invalid. Grde, zgarane konje le preradi prezremo, preveč jih je namreč, tako da nam je to že nekaj popolnoma vsakdanjega in nam še niti na misel ne pride, koliko dobrega je storil v življenju ta ali oni stari revež svojemu gospodarju, oziroma človeku sploh. Menda ni pretirano, če bi dal konju častni naslov največjega pomočnika človeka. Saj ga nosi, vozi, mu prevaža tovore, mu s svojo hitrostjo dostikrat reši življenje in ga navsezadnje — redi še s svojim mesom. Pa poglejmo rajše za mojima starima znancema. Izpred sosedove hiše vozita zemljo tja v neko jamo za mestom. Stara veterana sta že in zgarana do zadnje dlake. Tudi oprema je oglodana, prašna, slaba, natrgana in umazana; hlapec pa tudi ni nič boljši. Je pač stara resnica, kakršen je voznik, taki so konji, tak pa je tudi gospodar. Kljub ostri burji in mrzlemu jesenskemu dežju nista pokrita. Čemu tudi? Odeje so vendar drage in se hitro obrabijo. Vse to pa samo kaže, koliko je gospodarju do lastnih živali in koliko mu je njihovo zdravje pri srcu. In še teči bi morala s težkim vozom; pa res nista mogla; slabotna starost je njuni dobri volji začrtala neprekoračljive meje. Vodi ju mlad in brezsrčen hlapec, ki ju za vsak prazen nič z debelim bi- čem opleta po trudnih glavah. In da je trpljenje še večje, ves čas dežuje, zemlja je premočena in kolesa se skoraj do osi udirajo vanjo. To je kričanja okoli voza, udarec za udarcem pada po truplih glavah, in glej, po dolgem m onemoglem po skušanju nazadnje vendarle izpeljeta. Zdelana in izmučena sta videti. Kako bi tudi ne bila! Komaj pripeljeta prašen voz in se ustavita, že se drug težko naložen ponuja, da ga odpeljeta po znani poti. Za južino ni časa, hlapec povžije svojo med potom; on se tudi pelje, če je utrujen, konja pa tega seveda ne moreta storiti. Tudi kosilo je mnogo prekratko. Z leti dobi star konj dolge zobe, s katerimi le počasi prežvekuje predloženo hrano. S tem mora računati vsak gospodar in mu navadno pustiti tudi dovolj časa, da se nasiti. So pa zopet drugi — naš znanec je tak tič — ki bi samo radi mnogo zaslužili, zato pa ni časa za prehrano in čez slabe tričetrt ure sta lačna in upehana konja že zopet vlekla vso težo voza za sabo. Očito ne moreta nikdar doVtolj zaslužiti. Je že taka usoda. da se konju od gospodarja do gospodarja eksistenca poslabša. Vsak dan je starejši, delati pa mora vedno enako. Odslužiti mora kupnino, pridelati lastno in gospodarjevo hrano, prislužiti ceno za svojega naslednika, ko bo sam onemogel in bo za vedno izginil v mesnic* ali pa daleč tam zunaj za gozdom. Zato pa morata tudi moja znanca vleči ko dva mlada, naj si bo že v dežju, burji, blatu, po dnevu ali ponoči, v petek ali svetek, brez miru in pokoia. Mislil sem si, po katerih livadah sta skakljala, kje je bila njuna mladost in kdo so bili prvi gospodarji? Nihče ne ve odgovora. Mnogokrat sem ju gledal v vsej strašni bedi, dosegel pa le malo; hlapec ju vpriču mene le ni več pretepal po glavi. Malo je res, pa vendar nekaj. Takih zgledov imamo še brez števila po mestu, samo oči je treba odpreti in poklicati »stražo« in naši štirinožni prijatelji bi mnogo manj trpeli. Društvo v zaščito živali, ti pa se oglasi! Kje si, da ti pomagamo pri delu usmiljenja? A. K. GHn: Bogastvo Roman. Misel na pismo, ki mu ga je poslala, Jo je strašno razburjala. Kako je vendar mogla napraviti kaj tako blaznega? Naj velja kar hoče, uničiti mora vse, kar je izdala v pijjani ljubezni in vdanosti do umetnika. Ko se je bližala svoji hiši, je v brezmejnem strahu zapazila, kako se je prav kar odpeljala kočija izpred njenih vrat. Priganjala je voznika k največji naglici; že so dospeli do stanovanja in je vprašala kakor brez sape, ali je bil gospod Degraw tu. »V tem trenutku se je gospod odpeljal,« ji je pojasnila služkinja. »Zelo ga je iznenadilo, da vas ni našel doma; opravičila sem vas in mu izročila zavojček. Poglejte, pravkar je zavil voz preko ogla. XXXVIII. Jenny Rogersova je bila popolnoma iz sebe; toda zdaj je bilo treba delati. Naglo je zopet stopila v kočijo in rekla kočijažu, naj sledi vozu, ki ga je videla okreniti proti hotelu »Westmdnster«. »Ne govorite z menoj«, je prosila poleg sebe sedečo gos. Duttonovo; »nisem zmožna izpregovoriti nobene besedice.« Gospa Duttonova je zapazila smrtni strah v njenih očeh, toda sama se je bala. Ko sta dospeli pred hotel, ni bilo več Degrawove kočije pred vhodom. »Podal se je v svojo sobo; tam ga ne morem poiskati, kaj naj počnem?« je kliknila Jenny v obupu. »Jaz hočem k njemu,« je predlagala gospa Duttonova uslužno; »stara gospa, kakor sem jaz, lahko doseže pri njem vstop.« »Storite to! Preprečite, da bi čital moje pismo. Povejte mu, da obžalujem, ker sem mu ga poslala in želim, da mi ga vrne zaprtega.« »Poskusiti hočem svojo srečo.« Z najboljšo voljo, da se požuri, a vendar okorna v kretnjah, je zapustila kočijo in stopila v hišo. Jenny je sedela in štela minute do nje nega povratka. Zdele so se ji neskončne. Ko se je gospa Duttonova vrnila, ni vzbu jal njen otožni obraz prijetnih slutenj — njena pot je ostala brezuspešna. »Morala sem dolgo čakati v sprejemnici, in ko se je Degraw končno prikazal, sem brala takoj na njegovem obrazu, da je pismo prečrtal.« Kakor uničena se je Jenny zgrudila v kočiji. »Takoj odtod,« je zaklicala, »kočijaž naj hitro vozi — kam, mi je vseeno!« Oči je zatisnila, da bi pozabila na ves svet. A že v prihodnjem trenutku se je prestrašeno zravnala. »Moram ga videti, ne morem se vrniti domov, ne da bi vedela. Še mi niste povedali, kaj mi je spo ročil?« »Nič ni povedal. Ko sem videla, da je pismo prebral, me je prijel tak strah, da sem brž zapustila sobo.« Jenny je hipno vzkipela: »O zakaj sem tako zapuščena, moram ga videti. — Poginem, če mu ne morem povedati besede.« »Pač bi ne bil prijeten pogovor ž njim,« je menila gospa Duttonova; »iz-gledal je, da me je bilo strah.« »Ali je res bil tako — tako jezen?« je povpraševala Jenny. »Mislim da, toda nisem ostala dolgo, da bi se o tem prepričala. Mogoče sem strahopetna, toda ne prenesem, če vi- dim kakega moža tako razburjenega.« Trepetaje se je Jcnny stisnila v kot voza. »Moram ga videti, moram ž njim govoriti!« je odmevalo vedno v njenem srcu, a besede ni bilo več iz njenih ust; le tu in tam se je zaslišalo bolestno stokanje. Tako so prišli do njenega doma. Klara ji je prišla razburjena nasproti. »V sprejemnici vas čaka gospod,« je zašepetala. Jenny si je komaj upala misliti, da je on. Ko pa je odprla vrata, jo stal res mož pred njo, ki ga je tako želela videti. Močno se je tresla. Ko ga je zagledala bi se zgrudila, da ji ni Degraw brž prinesel stola, a še je minilo nekaj minut, da si je nekoliko opomogla. Ker jo še vedno molčal, je bila primorana, da mu pogleda v obraz. Storila je to še precej pogumno, ker je zbrala vso svojo moč. Toda naglo je spet povesila oči. Ne očitanje, globoka žalost, ki jo je brala v njegovih očeh, jo je presunila. »Naj kleče prosim odpuščanja?« je šepetala in dvignila roke v grenkem kesanju. »Morala bi v prahu ležati pred možem, ki sem mu prizadela tako težko krivico!« (Se bo nadaljevalo.) posojiMO i. z. z o. p. mm. mora m USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Razno JOS riCHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetje. Maribor, Slovenska ul. 16, tel 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih oblektov. zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon kurečnih cenah rTAMP'uj^N T. SOKLIČ 4fe*»an dro^ Zastopnike sprejmem GRAJSKA KLET sprejema na novo abonente na prvovrstno hrano, mesečno Din 450,— in 500.-. Morskim ribam in primorskim snecija-litetam so cene znižane, izborno originalno dalmatinsko vino liter Din 10.—. čez ulico Din 8.—.________________5370 SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osna-žiti emajlirati, poniklati, vse krogljične ležaje zbrusiti, tako. da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramna koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkuvenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5309 GOSTILNA MANDL | v nedeljo pojedina krvavih in ieternih klobas. Silvestrov večer. Veselo Novo leto. 5383 NA SILVESTROVO VSI V LOVSKI DOM! Domača zabava s plesom. Začetek ob 20. uri. Za obilen obisk se priporoča gostilničar ka.____________________ 5399 GOSTILNA »DRAVOGRAD« v Mariboru, Smetanova ul. 54 bo 1. januarja 1935 zopet otvorjena. Domače, prekajene, jeterne, krvave klobase in dobro vino nudim gostom. Pri poroča se gostilničarka M. Nekrep. 5408 SOBO oddam enemu ali dvema boljšima. gospodoma z vso oskrbo ali brez. prosti vhod, v bližini Magdalenskega parka. Naslov v upravi lista. 3378 SOBO. solnčno, s posebnim vhodom, oddam dvema ali eni osebi takoj. Stritarjeva ul. 5/1. 5394 OPREMLJENO SOBO takoj oddani Krčevina Tomšičev drevored 12. 5386 GOSTILNA »TRST« nasproti bolnice. Silvestrovanje, domače koline in krapi. Pristna kapljica. Se priporoča gostilničar. 5412 SPALNICE politirane najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641 POZOR! Tapetniške izdelke, solidne in po brezkonkurenčnih cenah dobite pri Kuharju, Vetrinjska ul 26. 4586 Službo dobi GRAMOFONE vsakovrstne, popravlja mehanična delavnica Justin Gustinčič Tattenbachova ul. 14. 5294 GRAJSKA KLET. Silvestrova zabava s prašičjim lovom, dekoracija, jazz-band. Prvovrstna kuhinja in vina. Lože se rezervirajo. 5414 GOSTILNA BAR1C. TEZNO poleg tovarne »Teksta«, na siivcstrov večer domače koline, prvovrstna štajerska in dalmatinska vina. domača zabava. Obenem želim vsem svojim cenj. gostom srečno in veselo Novo leto. Gostilničar Barič. 5429 Sobo odda SOBO takoj oddam solidni gospodični. Naslov v upravi lista. 5,376 OPREMLJENO SOBO oddam dVema gospodoma s hrano mesečno Din 400.—. Koroška c. 99. 5385 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam mirni stranki takoj. Studenci, Slomškova ulica 5. _ 5406 OPREMLJENO SOBICO oddam takoj v najem. Pra-protnikova 17. 5409 TRIJE ŽELEZNI ŠTEDILNIKI in peč poceni naprodaj. —' Scheidbach, Gosposka ul. 28. 5422 Sobo išie DVE DOJNI KRAVI prodam. Pobrežje. Zrkovska cesta 52. 5892 SPREJMEM KROJAŠKEGA VAJENCA. Koroška c. 49.________ 5397 Sprejmem takoj ŠIVILSKO VAJENKO. Lizi Kusfer. šivilja, Vojašniška 1. 5396 Znania želi IŠČEM SOBO CENENE POROČNE PRSTANE. kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat nakit si lahko daste iz stare pokvarjene zlatnine moderno predelati. Popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust Jahn, zlatar in draguljar. Stolna ul. 2. 540° PRIMA TRAJNOGOREČO PEČ. OBRTNIK želi znanja s tovarniško delavko, boljšo, naobraženo, s katero bi pozneje stopil v zakon. Ponudbe na upravo pod »Obrtnik 36«. 5380 Kupujte svoje potrebščine pri nailh inserentih I ali malo stanovanje. Naslov v' Drodam. Vprašati Vernik, Tr- upravi lista. 5413 žaška c. 1. 5377 Kupim ZLATO. zlatnike In platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orož-tova ulica 8. 2642 Prodam POCENI PRODAM: 3 stelaže, 2 pulta in železno peč. Poizve sc v trgovini Fr. Bernik, klobučarna Trg svobode 8. 5.384' Posest DVA TRAVNIKA pri mestu 17.000. Posestvo, 7 oralov, 2 hiši, 35.000, Hiša z gostilno 55.000. »Rupiji«, Gosposka ul. 28- 5421 lokal LOKAL za pisarno ali malo obrt takoj oddam. Aleksandrova c. 48. 5393 K Trajnogoreče peči za drva in premog kakor tudi Štedilnike kupite najceneje v Jurčičeva ul. 5. iii mi iv. Bill