Prv! slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -p List slovenskih delavcev v cAmerikL T2& first Slovenic Dafly~fc* the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays, Stev. 79. Entered Sbcond-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, n. y., under thx act of Coh«»«b8 of March 3, 1879. INBW YORK, Ar. aprila, 1Q04. Leto XI, iz Avstrije. y * Vesti mobilizaciji so resnične. i. / — * i Priprare t Dalmaciji. Želje MataSič- Kegleviča. Trst, 4. aprila. Milanski list "Cor-riere della Sera" objavil je minolo soboto zanimive rezervatne vesti o mobilizaciji v Avstriji. Iz tega je razvidno, da so Avstrija kljub uradnemu zanikanju vendarle pripravlja na vojno. Vojno minLsterstvo odposlalo je v Kotor, Dalmacija, 60 častnikov kot pripravljalce taborišč za došlo vojaštvo. Nadalje je vojno ministerstvo sklo-nlo pogodbo z dvema tržaškima glediščema za nastanjenje vojaštva in konj. Tudi avstrijski špediterji so dobili obvestilo, da železnice v Dalmaciji, kakor tudi v Trstu in Pulju, od 6. aprila nadalje ne bodo sprejemale zasebnih pošiljatev. Iz teh priprav je soditi, da bode Avstrija takoj energično nastopila, kakor hitro se prične na Balkanu vstaja, kajti razmerje med Bolgarsko in Turčijo ni tako ugodno, kakor se splošno zatrjuje. Razun tega skuša tudi Anglija v kalnem ribariti. Avstrija bode vsako vstajo preprečila in tako omogočila Rusiji izvojevati vojno na Iztoku. Dunaj, 4. aprila. Bivši avstrijski nadporočnik Matašič-Keglevič, čegar roman s princezinjo Lujzo Koburško je vsakomur znan, je že dvakrat poskusil nesrečno princezinjo rešiti iz zavoda za slaboumne v Koswigu pri Draždanih. Toda tudi najnovejši poskus se je izjalovil in sedaj Čuvajo princezinjo še bolj, nego popreje. V raz Talinah. Meadville, Pa., 3. aprila. V prostorih za stroje Erie železnice razle-lel se je včeraj z stisnjenim zrakom rapolnjen bazen. Poslopje je deloma rszdejano in razvaline so pokopale več delavcev. Jeden delavec je bil u smrten. Skočil je t rodopade Niagara. Niagara Falls, N. Y., 2. aprila. — Neki kacih 67 let star mož, skočil jr-tčeraj raz kup ledu pri Prospect Pointu v Niagaro in zginol pod ledom ob velikem vodopadu. Aprilski ali pravi norec? New York, 2. aprila. Neki pisa-lec, kteri se je podpisal imenom Geo. F. Hogan, 306 zapadna 128. ulica, pisal je sodniku Backerju v Harlemu, da ga neki moški in neka ženska noč in dan zasledujeta. Radi tega je postal tako nervozen, da je v Pennsyl-van:ii umoril necega moža in izvršil razna druga hudodelstva. Sodnik sedaj ne ve, je li aprilski ali pa pravi norec, radi česar je izročil pismo policiji. Kolek ta pri kolektorja. Kolektor pive Peter I. Haggerty, 149. zapadna 62. ulica, obdolžil je svoja sinova Petra in Jamesa, da sta mu ukradla $105. Ko so oba sina zaprli, našli so pri njima $37. Kje je ostali denar bode moral sodnik zvedeti. Aflgležto Mm\w Vojna v Tibeta je bila barbarsko klanje. r , — Tibetčani so se janaški borili. Na bežeče so streljali s šrapneli. Tuna, Tibet, 3. aprila. Y krvavem klanju, kterega so vprizorili Angleži dne 31. marca pri Guru v Tibetu bili so med stoterimi drugimi usmrteni tibetanski general, njegovo osobno spremstvo in pet višjih uradnikov iz Lhase. Da so imeli Angleži le tako majluie izgube zahvaliti se morajo dejstvu, da so Tibetanci stali tako gosto jeden kraj drugega, da niti svojih mečev niso zamogli rabiti, o streljanju pa sploh ni bilo govora. V prednjih vrstah stoječi Tibetanci z svojimi meči niso zamogli doseči indijskih vojakov, kteri so nasadili bajonete, dočim oni, kteri so stali zadaj se niti ganiti niso zamogli. Tibetčani so smrtni sovražniki Indijcev. Ko je njihov general prvi vstrelil med Indijce, so Tibetčani izstrelili svoje puške in jih vrgli proč, na kar so napadli Indijce z meči. Kljub temu, da je bilo na tleh že kupe mrtvecev, so Tibetčani vedno iznova napadali Indijce, kteri so jih spreje-mcli z smrtonosnimi krogljami. Ko so se končno umaknili, zgodilo se je to le počasi in v redu, dasiravno jim je sledila toča krogelj. Na to je pričela na nje streljati pogorska baterija z šrapneli, kteri so jih vse polno usmrtili. Mala poročila. — Ker je bila vrv plava, kteri vodi nad Shoshonskimi vodopadi preko reke Snake, v Idaho, v neredu, skušali so Mary Willis, Sam Graham in nek drugi možki v čolnn prebroditi reko. Predno eo pa do nasprotnega brega, napolnil se je čoln z vodo in se potopil. Vse tri je voda odnesla preko 210 čevljev globocega vodo-pada. — Radi zastrupljenju po opiju sta v Kramerjevej gostilni v Wilkesbarre Pa., umrli gospodični Annie Owens in Ida More. Kedo jima je dal strupa ni znano. — Bolivijskim poslanikom v Wash ingtonu je imenovan Ignacdo Calde-ron mesto sefior Fernando Ouadralla glectnji odpotuje ▼ Ar*«n±i£*. Basni strajki t No vej Angliji. Boston, Mass., 2. aprila. Kakor vsako spomlad, tako so tudi letos v raznih krajih Nove Anglije štrajki na dnevnem redu. V Milfordu, Mass., in Hurricane Isle, Me., prenehalo je v kamenolomih 400 delavcev z delom, dočim štrajka kacih 1000 stavbenih delavcev v raznih krajih nove Anglije. V Maldenu, Mass., štrajka 100 barvarjev. Boston Ruber Mills Co., ie zaprla svojo tovarno vsled česar mora 7000 delavcev počivati. — V orthamptonu, Westfieldu in raznih mestih so zahtevali pleskarji povečanje plače in pričeli štrajkati. Iz Tellnride. Telluride, Colo., 3. aprila. Deputy šerif Robert D. Meldrum, kteri je od početka štrajka nadalje čuvaj Tom Boy Cold Mining Co. v Savage Ba-sinu, je v hiši kjer stanuje, ustrelil necega Thisela, kteri ga je napadel. Sedaj je odšla tjekaj milica, da aretira Meldruma. Delavski nemiri v Chicagu. Chicago, 111.. 2. aprila. V raznih delih mesta prišlo je do pretepov med štrajkarji in neunijskimi delavci Tudi staro sovraštvo med International Pressmen's unijo in Franklin Pressfeeders', se je obnovilo. V St-ock-yardih, so unijski delavci smrtno ranili svojega neunijskega tovariša Stanley Danoskega. Napadalca so zaprli. Pred poslopji mesarske tvrdke Swift & Co., je neunijski delavec J. Huff smrtno ranil štrajkarja John Flynna. v Posestniki rovov in premogarji Altoona, Pa., 2. aprila. Po teden dni trajajočimi obravnavami, prišlo je med posestniki rovov in premo gar j i okraja osrednje Pennsylvanie do sporazuma glede plačilne lestvice ktera je postala danes pravom očna in za leto dni veljavna. Nova plačilna lestvica pomenjc šestodstotno zniža nje plače. Osodepolna razstrelba. Charlotteville, V a., 2. aprila. Za radi prerane razstrelbe mine v kam nolomu, kteri je last Southern Quar ry Co. v Tabersu, 23 milj južno od tukaj, bili so štii je vslužbenci družbe na mestu usmrteni. Dva zamorca sta bila težko ranjena. Razstrelba je na stala viled ribanja, ko so nakreovali znfao. Po načrtu. Rasi se umikajo iz Koreje v Mandžurijo; Japonci v Seng-Chengu. General Kuropatkin bode napredoval iz Wiju proU Seoulu. Japonci zamndili lepo priliko. — Rusija kupila od Tnrčija vojne ladlje. — Ypljiv admirala tfakarova. — Tjeti Japonci. Pingyang, Koreja, 4. aprila. Rusi so zasedli reko Yalu, 75 milj daleč od ustja. Ruska konjiča je zbrana v Wiju. Na juinej strani reke če bode prišlo do bitke, kajti Japonci se bodo morali bojevati tam, kjer bodo Rusi fcoteli. Japonci hočejo baš tako, kakor Rusi, vse svoje moči zbrati na gotovih točkah. Čudno in skoraj smešno je tudi, da Japonci še vedno mislijo, da bodo zmagali. Rusi so jim bodo v prvej bitki najbrže umaknili, da jih tako izvabijo do Ilarbina. Tokio, 4. aprila. Iz raznih poročil je razvideti, da je general Kuropatkin pozicije ruskih čet preinačil.Rusi Japonce ne ovirajo v napredovanju in se počasi umikajo proti severu. Prednja straža Japoncev je zasedla mesto Sengcheng v Koreji. Rusi so imenovano mesto že minoli ponedeljek ostavili. Japonci so pričakovali, da se jim bodo Rusi upirali, toda tega niso storili. Petrograd. 4. aprila. Iz dispozicij ruskih čet na iztoku je razvideti, da bode prišlo v kratkem do večje bitke pri Wiju, iz kterega mesta bodo potem Rusi napredovali proti Seoulu. Japonskim trditvam, vsled kterih so oni pripravljeni na boj, tukaj nihče ne veruje. Vojaštvo, ktero se izkrca v Masampho mora hoditi do reke Yalu 54 dni. Ob reki Yalu in korejskej meji je sedaj 208,000 ruskih vojakov. Newchwang, 4. aprila. Ruska postojanka v Newchwangu postaja vsaki dan močneja. Se pred 14 dnevi bi se zamogli Japonci tamkaj izkrca-vati, sedaj jim pa to ni več mogoče. Vojaška taborišča so od Harbina, pa vse do Haichenga. Živil je v Mandžuriji v izobilju. Kusi so kmetovalcem plačali že prihodnjo žetev. "Koncentracija Čet ob železnici vrši se tako hitro, da bode Japoncem sploh nemogoče vojskovati in zmagati v Mandžuru. Edino, kar zamorejo Japonci doseči je, da isoli-rajo Port Arthur in Vladivostok, kar bode patudi zelo težavno. Petrograd, 4. aprila. Rusija je kupila 4 turške kri žarke v Nemčiji in 2 v Franciji za 40 milijonov rubljev. Port Arthur, 4. aprila. Tukaj je vse pripravljeno za sprejem Japoncev, ako bi se zopet upali poskusiti luko zapreti. ♦ + + Tokio, 2. aprila. Urad vojne mornarice ni dobil poročila o dozdevnem japonskem napadu na Port Arthur, kteri se je vršil baje v noči od 30. na 31. marca in uradniki dvomijo, ako je sploh prišlo do spopada. Port Arthur, 2. aprila. Tukaj vlada popolni mir in položaj se ni spremenil. Vreme je postalo topleje in bolniki ter ranjenci dobro okrevajo. Japonce, ktere so Rusi usmrtili pri zadnjem napadu na Port Arthur so danes dopoludne pokopali na kitajskem pokopališču zunaj mesta. Pokojnim Japoncem so izkazali vse vojaške počasti. Paris, 2. aprila. Tukajšnjem <4Echo de Paris" se poroča iz Petrograda, da izdelujejo v Nevskej ladjedelnici po želji admirala Makarova 18 torpe-dovk, ktere bodo po železnici poslali v Port Arthur. Poročnik Schroeder odpotoval je danes v Port Arthur. Seboj je ponesel aparat, kteri obstoji iz košare, ka-toro nosi po zraku več zmajev. Košara bode v zvezi z jamboro vojne la-dije, dočim bode plavala visoko v zraku. Iz nje bode mogoče opazovati gibanje sovražnikovega brodovja in o tem po brzojavnej obvestiti poveljnika vojne ladij«. Paris, 2. aprila. V boju pri Chang-ju dne 27. marca, je bilo le 500 koza-kov , kteri so se bojevali proti 2300 Japoncem in jih sijajno premagali. Vladivostok, 2. aprila. Dvanajst tukajšnjih carinarskih uradnikov odpotovalo je v Irkutsk. Vlada bode še pred koncem vojne proglasila Vladivostok za prosto luko. Petrograd, 2. aprila. Finančni minister Kokovzov je nakupil za $2,500-000 prednostnih delnic železnice En-zeli-Teherane. Nadalje je kupila ruska vlada tudi za $6,000,000 delnic perzijske banke. Seoul, 3. aprila. Semkaj se poroča, da se je južno od Wiju pojavilo zopet 2000 kozakov in ruskih pešcev. Korejci zatrjujejo, da imajo Rusi seboj tudi izučene vojne pse, kteri prenašajo poročila. Po severnej Koreji kroži ponarejen japonski denar. Petrograd, 3. aprila. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da bi kralj Edward rad naprosil ruskega cara za sklenitev miru. Uradni listi objavljajo danes v izviru angležko izjavo neutralno3ti, katero je podpisal kralj Edward. Iz izjave je razvidno, da angležka vlada čuti povsem lojalno z Rusijo in da želi ostati povsem neutralna. Kodanj, Danska, 3. aprila. Kralj Edward ostane tukaj do 18. aprila. On namerava in želi izposlovati mir med Rusijo in Japonsko. Jutri, 4. aprila bode kralj Edward sprejel v avdijenco vse tukajšnje diplomate in zastopnike inozemstva. Kralj se je danes dalj časa posvetoval z mini-streskim predsednikom kraljevine Petrograd, 3. aprila. Car in vsi člani carske obitelji so prisostvovali čeraj zvečer koncertu združenih pe-trogradskih glasb. Koncert se je vršil v gledališču in sedaj je bilo prvič, da je prišel car v gledališče, odkar se je pričela vojna. Kakor hitro je ljudstvo ogledalo cara, pričelo ga je navdušeno pozdravljati. Občinstvo je pelo trikrat narodno himno stoje, ktero so tekom večera še devetkrat ponavljali. Veliki knez Sergej je popoludne inspiciral brzostrelne topove v Pdu-kovej livarni. Iz Vladivostoka se poroča, da je povodom napada japonskega brodovja na mesto, jedna krogla razdejala hišo necega delavca. Takrat je bila jedna ženska lahko ranjena. Promet na sibirskej železnici se vrši redno. Možtvo, topovi, streljivo in druge potrebščine napredujejo točno, kakor ura. Vse ono kar pišejo o transportu angležki listi, ni nič dru-zega, nego smešne laži. Tudi ono, kar pišejo Angleži o kitajskih roparjih je skrajno smešno. Vlaki vozijo vse do Koreje po ruskem ozemlju, ktero čuvajo ruske čete, V Aziji je mogoče par roparskih tolp, toda med njimi ni niti jednega Japonca. Tudi vesti, da vladajo med ruskimi četami epi-demične bolezni, so priprosta laž. Vsaka pošiljatev, ktera pride v Če-"ljabinsk onstran Urala se desinficira z parom. Vojaki dobivajo tople jedi dvakrat na dan in čaja v poljubnej količini. — Izz Srbije. Skupščina je 16. marca .sprejela proračun minister-stva notranjih zadev, zunanjih zadev, pravosodstva, nauka in financ skoraj fcrez vsakorsne debate ter s tem pokazala, da se stranke zavedajo svoje na loge za oelokupnort domovine. Iz Efrop. Velik požar v Petrograda. Seth Low v Parizu. Nizozemci usmrtili 541 Ačinezov. Nizozemska kraljica Viljamlna potujo v Italijo. Razne evropske drobnosti. Petrograd, 3. aprila. V trgovskem delu mesta razsaja velik požar. Zgorela je neka velikanska prodajalna in kraj nje se nahajajoča trgovina z mornarskimi potrebščinami. Dosedanja škoda znaša že c va milijona rubljev. Zgorelo je tudi 15 do 20 ljudi, med njimi trgovec Kočkov. Paris, 3. aprila. Bivši newyorski mayor Seth Low dospel je semkaj včeraj zvečer. Dosedaj je bil par mesecev v Rimu, Neapolju in v raznih lukah Sredozemskega morja. Nastanil se je v hotelu Ritz, kjer je časni-škim poročevalcem izjavil, da mu ni drago govoriti o newyorskej politiki. Seth Low je izrazil zadovoljstvo, da so se newyorski republikanci izjavili za zopetno izvolitev Roosevelta predsednikom. Amsterdam, 3. aprila. Semkaj se brzojavlja iz Kota Raja na otoku Sumatra, da se je tamkaj vršil med oddelkom nizozemskih vojakov v Achi-nu, na severnej Sumatri, in tolpo Achinezov v pokrajini Gajoclocas vroč boj, v kterem je "bilo 451 domačinov usmrtenih. Nizozemci so zgubili tri mrtve in 25 ranjenih. Achinezi na otoku Sumatri so mo-hamedanski Malajci in štejejo kacih 450,000 osob. Do leta 1874 so bili samostojni, od tedaj nadalje vrše se neprestano boji med njimi in Nizozemci. Prvo v3tajo so vprizorili 1. 1881. Krvavi boji so se tamkaj vršili tudi 1. 1896. ko je domačine vodil glavar Toko Omar. Nizozemci imajo na Sundaskem otočju 15,000 vojakov iz Evrope in 20,000 domačinov. Haag, Nizozemska, 3. aprila. Kraljica Viljemina in njen soprog 'princ' Henrik odpotujeta jutri v Italijo, kjer ostaneta mesec dni radi izboljšanja kraljičinega zdravja. Havre, Francija, 3. aprila. Z par-nikom "La Lorraine" odpljuli so včeraj v New York zastopniki francoskega dela svetovne razstave v St. Louisu, M. Lagrave in drugi. Na isti parnik so ukrcali tudi krasno dekorativno sliko Guillaume Du-buseja, ktera kaže vspehe 19. stoletja Are de Triomphe kot simbol Blave Napoleonove dobe, katafalk Viktor Hugona itd. Paris, 3. aprila. V minolem tednu so pokopali kraj groba Napoleona I. na Esplanade dee Invalides, srce slavnega francoskega bojevnika, kapitana Malo de la Tour d'Auvergne, junaka iz preega cesarstva, kteri je bil usmrten v bitki pri Oberhausen dne 27. junija 1800. Pogreba se je vdeležila vsa pariška vojaška posadka, kakor tudi predsednik Loubet. Nagrobni govor je govoril general Andre. Kairo, Egipt, 3. apr. Generalni konzul Zjed. držav, Riddle, proslavil je svoj prihod v tukajšnje meeto z dvema pojedinama v hotelu Savoy. Pojedine so se udeležili vsi tukajšnji ugledni Američani. Kodanj, 3. aprila. Princezinja De-midovna, soproga ruskega poslaništva, je nevarno obolela. Kralj Edward je poslal svojega zdravnika H. Lakinga, kteri je tudi njega operiral. Florenca, Italija, 3. aprila. V dvorani vsaki dan $178,082,00, vsaki teden $1,246,574.50 in na leto celih 65 mi- lijonov dolarjev kron. ali 325 milijonov Vsako uro padeta po dva dolarja v njegovo blagajno, in dan za dnevom, noč za nočjo, vsako sekundo v letu padajo dolarji. Brez prestanka do-taka se bogastvo v Rockefellerjevo posest, ne da bi mu bilo treba ganiti roko. Jedina njegova naloga je: odvajati denarni tok v kanale, v kterih se pa denar zopet pomnožuje in prihaja k njemu nazaj v dvojnej meri. Kakor snežena kepa, ktero spustimo iz strmine nizdoli, in ktera postaja vedno večja, baš tako se Rockefellerjevo premoženje povečuje in osvaja ljudsko bogastvo. Ako bi dobil Rockefeller svoj dnevni dohodek izplačan v zlatnikih po 20 tolarjev, dobil bi 8900 tacih komadov. Ako naložimo slednje jednega na drugega, tvorili bi visočino 74 čevljev in 2 palca, dočim bi bili težki 741 funtov. Petatoti del dohodkov vsega ljudstva v Zjed. državah, gre v Rockefellerjevo blagajno, ali z drugimi besedami : ako bi bilo pri nas 500 Rocke-iellerjev, bi imeli slednji toliko dohodkov, kakor vseh 80 milijonov ljudi kteri žive v nasej republiki. Rockefeller je lastnik 10,000 gro-cerijakih prodajalnic, potem ima on fckorej polovico delnic Standard Oil Co., nadalje je on lastnik N. Y. centralne železnice v toliko, da zamore veaki dan prevzeti vodstvo od Van-derbiltov. In o očigled vsemu temu ne vemo, kaj koristi boj proti trustom, ako imamo pri nas ljudi, kteri so bogatejši, nego trusti. NE DRUGAČE kot s pomočjo dobrih slovenskih bratov se mi je mogoče podati v staro domovino; zaradi bolezni ne morem delati in zato tudi nimam potrebnih denarjev. Milodari naj se blagovolijo poslati: Aloysius Goreneo, P. O Box 10, Wenona, 111., *li Frank Sakser. 109 Greenwich St., New York, ali "Amerikanski Slovenec", 1028 W Centre St, Joliet, HI. (4r4v2d) Kura. Za 106 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k tema de 15 cen-tor fca poštnino, ker mora biti denarna poiiljatev registrirani. Pisma iz Srbije. Belgrad, 12. marca. Balkanske države so danes v nevarnosti, da prestanejo biti samo-stalne. Ta nevarnost je napotila Srbe in Bolgare, da so se sprijaznili ter združili v Sofiji, dobro prepričani, da je rešitev i jednih i drugih v njih samih, v njihovi slogi in skupnem delu, "ker brat z bratom, rod z lodom ruši svaku nezgodu". Tudi srbsko bolgarska mladina je uvidela, da obojim škodi separatizem želja, da se jedna država razširi na račun in škodo druge. Zato so si podali roko za skupno delo, da pribore svobodo svojim nesrečnim bratem v Macedoniji, ki so še danes na sramoto civilizaciji XX. veka robovi Turčije. "Sloga jači, nesloga tlači." Po tej prislovici se je rodila in že vkoreninila ideja, da se more bodočnost slovanskih narodov na Balkanu osnovati samo na skupnem delu za f-vobodo tlačenih bratov v Macedoniji in Stari Srbiji. Nesloga Srbov in Bolgarov je doklej škodila jednim ia drugim, posebno pa prebivalstvu v Macedoniji. To so uvideli ter se prepričali, da ta nesloga bi mogla biti grob politične sa-inostalnosti Srbije in Bolgarije. Pa tudi Macedonci bi zamenili le ime -vojega vladarja, a jarem bi se nadalje nosili na vratu. Po daljših pogajanjih so se zjedi-nili srbski in bolgarski akademski dijaki, sestavili program za skupno delovanje, ki ima namen, da se Srbija in Bolgarija zbližata v političnem in gospodarskem oziru in da se osvobodi avtonomna Macedonija v sporazumu s tamošnjim prebivalstvom. To -o idealni nameni, za ktere hočejo delati, ko bodo zavzemali v svoji domovini važnejšo mesta kot voditelji naroda. Srbske dijake so v Sofiji sprejeli sijajno in navdušeno. Na kolodvoru ]ih je pričakovalo do 20,000 obein-itva. Bili so častiti meščani, častniki, bogati in priprosti, moški in ženske. Ko srbski dijaki zapojo bolgarsko himno "6umi Mnrica", tedaj je gro-inelo ur nebes no klicanje navdušene mladine in vsega naroda. To se je ponavljalo po ulicah do vseučilišča. Pripomniti moramo, da je posebna (ieputacija srbskih dijakov bolgarske tovariše navdušeno pozdravila že na aeii pri Caribrodu. Isti večer je srbsko dijaško pt-vsko društvo "Obilic", priredilo koncert v "Slovanski besedi". Prostori so bili pretesni, navdušenje nepopisL -> Drugi dan po-poludne so se srbski dijiki vdelešili predavanja na vseučilišču, popoludne se je vršil kongres srbsko-bolgarske ( mladine. Predsednik kongresa je bil Sirb Ljubomir Nešič, podpredsednik Bolgar Aleksander Tankov. Ko so Paukov, Kemilev in Jovano-vič dovršili svoja poročila, so z velikim veseljem in navdušenjem sprejeli i:i pozdravili sklep, da kongrea pozdravi grško in ruinunsko omladino, ki naj bi se pridružili ideji za politično in gospodarsko zvezo balkanskih držav. V ta namen hočejo izdavati liste, kakor je že srbski "Slovanski Jug'', ter knjižice v obeh jezikih, da širijo označeno idejo. To lepo idejo je popolnoma odobrilo tudi javno mnenje v Srbiji in Bolgariji; vsi rodoljubi zele, da sklepi ne ostanejo mrtve besede. Na banketu so se vršile na-udušene napitnice za balkansko konfederacijo, za svobodo Maeedonije i. t. d. Najzanimivejša je bila zadnja srbska zdravica Ljube Jovanoviča, urednika "Slovanskega Juga". Vstal je in pozval vse, da izpijo svoje čaše za "večni pokoj Turčije, kteri Bog odpusti njene grehe." Do 300 gostov je pri banketu klicalo "Vječnaaj pa-mjat", da so se tresle stene. Tretji dan so si ogledali mesto ter se vrnili v domovino med burnimi pozdravi. Ta kongres je napravil najboljši vtisek. Vsi listi so v-lo simpatično pozdravili sestanek. Edini bolgarski oficijozni listi "Novi Vek" je bil rezerviran, dočim je srbski oficijozni list "Samouprava" iskreno pozdravil zbližanje srbske in bolgarske omla-di ne. O tem sestanku so pisali vsi domači listi, tako tudi ruxnunski, od vnanjih pa dunajska "Zeit" in petro-grajsko "Novoje Vremja". Bolgarski vladni krogi pa so tiho glede tega vprašanja, edini sofijski mestni načelnik BismaČijev se je javno izjavil kot prijatelj bolgarsko-srbske sloge, ki more biti jamstvo za bodočnost obeh držav. Tudi višji bolgarski profesorji so se odtegnili slavnosti, nobeden ni prišel na banket in koncert. Pač pa je rektor srbske velike Škole dr. Marko Zeko brzojavno pozdravil kongres v Sofiji. Ta pozdrav je napravil velik učinek. Kongres je pozdravil grške in rumunske dijake z brzojavko: "Srbski in bolgarski dijaki, prezirajoč šovini3tiške nacionalne ideale na račun potlačenih bratov v Turčiji, navdušeno kličejo: Živela avtoncrma Macedonija! Živela balkanska konfederacija!" I mi pozdravljamo te započeto delo z željo, da zašije solnce trajne svobode ter kulturnega napredka naBal-kano. Evropejske in druge vesti, .^ki agitatorji dele med ljudstvo po-zivniee, s kteriiui poživljajo ljudi, naj se rešijo Zidov, kteri v inozem- •ine. Nato Mi nolo nedeljo je prestolonaslednik Gjeorgje napravil izpit za kor-porala in danes je bil imenovan. Slovesnost se je vršila v TopČideru, kjer ( i t.- i • m-■ ia n 3 - t a- Dunaj, 4. aprila. Kakor se iz Odje je 18. polk. v kterein sedaj sluzi. Xa- • , , , \ v . , J. , n : -- pismeno poroc-a, vlada med tamov vzoe je bil tudi kralj Peter s svojim ; ->-, • ^ »., , , , - . 11 n njimi Zidovi T. . ,, ., :. .. . J ->!o i ~lvu hujskajo proti Rusiji, ccjo: i>og ti pomagao, gospodare. ■ Xa to je bilo prečitano kraljevo po-, Petrograd, 4. aprila. Car bode v velje, ki pravi, da je prestolonasled- kratkem poslal urednika lista "Vje-nik Gjorgje dovršil šest mesecev vo- domosti". kneza Uhtomskega, v Zjed. jaške službe in je imenovan za korpo- [države, da razloži ameriškim časni-rala. Ob jednem kralj v povelju iz- karjem razpoloženje v Rusiji, raža nado, da bode armada zaneslji-1 0 . va obramba vladarske hiše in domo-' S.V Th^af: dailSJka Illdl-ia' 4" aprila. l5iv-;i predsednik republike —.. poveljnik polka, Jevrem San D,°min^' f3rene^1 Brankovič, prestolonasledniku pripne potoTal 1 "ert,° Klco' od kicr otl" korporalske zvezde, četa pa je difili- V'°tU3G V lork' rala pred kraljem. Vojaki so bili ta Marseille, 4. aprila. Povodom ne-dan pogoščeni. eega političnega zborovanja za bo- Belgrajsko sodišče je obsodilo taj-(doče volitve v mestni odbor, prišlo je nika pokojnega kralja Aleksandra, do pretepa med privrženci sedanjega ur. Miloša Petronijeviča, na dve leti župana Chanota in onimi bivšega so-zapora in na povračitev 46.000 dina- 'cijalističnega žuj>ana Flai.iers. Pri iov, ktere je poneveril iz zaklade Ve- pretepu so rabili tudi revolverje. Več iimira Teodoroviča. Njegova za go- o^ob je bilo ranjenih. Policija je 7.bo vornika sta se pritožila. Velja Todorovič, jolicijski milliter v zadnjem kabinetu kralia Ale- ] v ard of Saxe Weimar je včeraj tu-ksandra, ki je v zaporu zaradi pone- kaj umrla vsled vnetja pljuč. Rojena \erjenja državnih novcev, bode v ' j? bila 14. jan. 1-827. kratkem izpuščen. J . Nedavno je umrl poslanec in podpredsednik skupščine, Pavle Ranko-vič. Bil je inteligenten in spoštovan mož.. Ruski car Nikolaj II. se je po ru-kem poslaništvu zahvalil srbski mla-' deži za simpatije ruskemu narodu in armadi v boju z Japonci. Car je končno tudi dovolil, da sto-! pijo srbski prostovoljci v rusko vojsko iu gredo na bojišče. Zbere se jih ' 1000 mož, ki so doslužili vojake in ' niso nad 42 let stari. Tu delajo velike priprave za sijajen koncert na korist ruskih ranjen- Kranjsko slovensko katoliško STete Barliare i ova up: l.ondoi razgnala. 4. aprila. Priucezinja Ed- v Forest City, Penna. Inkorporirano diič 31. januarja 1902 t PenusjIvanki. ODBORNIKI: Predsednik: Josrp Zalar, P. O. Box 547, Forest Cifv, Pi u Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47S, Forest City, Pi L tajnik: Ivan Tele^n, P. O. Bi»x 607, Forest City, Pa.* II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest Citv, P.u Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 5,17, Forest City, Pa. GOSI-JDARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, p«. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 509, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kaeol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa, * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Vnemi City, Pa. John Telban, P. O. Box 60?f Društveno glasilo jo "Glas 2\;trodan. je bilo že več takih cev. Po deželi koncertov. Srbski listi se spominjajo mučeni-^ke smrti ruskega carja Aleksandra. ' ki jel pred 23. leti žrtev krutih nihili-stov. | VstaSke čete v Macedoniji imajo krvave praske s turškimi vojaki; na ebeh straneh je bilo več ranjenih. Arnavti dobivajo orožje in dru^c potrebščine. Nevarnost je, da se zopet prične večja vstaja, ki je bila že zadušena. "Slov". g ft Iftt^ft JSifi ^ftt ft tiftfcift tJft^ft ^^^ft * ft^ ft ^ ft t ft t ft^ft ^ ft t ft ^ * * ft FRANK SAKSER, lastuik. AXTUX BO BE K, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York KJE JE t Janez C i b e r, doma iz Studenca pri Ljubljani; pred več leti se je preselil v Ameriko ter bival leta 1S92 101 Newburg, O., (Cleveland). Pred osmimi leti je poslednjič pisal domu svojim sorodnikom, a od tedaj ni več sluha ne duha o njem. Njegov naslov naj se 'blagovoli naznaniti: Aleksander Hudovernik. c. kr. notar v Ljub- 1 Ijani, ali uredništvu "Glas Narodi.". Ako je pa Janez Ciber že umrl, prosimo za mrtvaški list in poravnamo vse stroške. C2-6 4) Ekspresni parnik "francoske družbe" LA TOURAINE odpljuje dne 7. aprila ob 10. uri dop. iz New Torka v Havre. Lepi poštni parnik "Red Star črte" YADERLAND cdpljuje dne 9. aprila ob 10^. uri dopoludne iz New Yorka v Antwer-pen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe. Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. odpljuje dne 12. aprila ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik LA LORRAINE odpljuje dne 14. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. črte Lepi postni parnik ''Tied Star KR00NLAND odpljuje 16. aprila 'ob \0Vn- uri pop. iz New Yorka v Antwerpen. Ekspresni parnik KAISER WILHELM der GR. odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik "francoske družbe'' LA SAY0IE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Vožnje listke za te parnike prodaja F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York. Za ekspresne par nike si je preje potreba zaarotoviti prostor, ker so po navadi prenapol njeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod potom braojava ali pa nas pokličite telefonu: 379? Cortlandt. ako ste -na kaki postaji v F- Torku. Dobro ai to zapomnite. Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v -staro domovino najhitreje . in najceneje. l>enarne pošiljatve dospejo na dom v 12 —13 dnevih. Kupuje in prodaja a^stt-ijstce denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne lističe za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelailda, 0., sprejme v New York, domač usluži-encc jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik. kar potnika nič nc velja, in je to velike vrednosti. 1 .»obiti js v podružnici "Glas Naroda** po 1 ceni številka. 1ur * £jft£|ft a-itfr* Rojaki Naročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri denaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. + + + + * Velfa za vse leto . . $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. v JBL-V, MINNESOTA. - URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KEKŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely. Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, P». JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brorich. Ely, Minr.., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ae pošljejo blagajniku: Ivan Govie, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po t/ojem zastopniku. Društvena glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILI. K družtvu sv. Alojzija St. 18 v Rook Springs, Wyo., Fran Oblak rojen 1S70, Jernej Subic 1879, Pavel Oblak 1877, Luka Hafner 1850, Mihael Šuštar 1876. Družtvo šteje 97 udov. K družtvu sv. Jožefa štev. 45 v Indianapolisu, Ind., Peter Nainar 1866. Družtvo štetje 15 udov. K družtvii sv. Janeza Krst. St Hruševega. Po%'ozila jo je neka ženska, ki je pn /. vozom všla. Tat p o ž i g a 1 e c. Nevaren tal je pri:el v neko hišo v Žirovnico v noči na IG. marca ter je — zažgui. Dvp postelji sta zgoreli. Tat je potni Dve postelji sta zgoreli. Tat je potem r.kočil skozi okno. K sreči so domači ogenj pravočasno zapazili, sicer bi Kila pogorela vsa vas s 37 hišami. na vse načine, ker je vlada izdala to dovoljenje, češ, dn nasprotuje obč. državnemu zakonu. Xo, četudi nflspro-tuje zakonu, zdravi človeški pameti gotovo ne nasprotuje, kajti to kriči kar do neba, da bi mož, ki je izstopil ■ i7. katoliške cerkve bil vse žive dni prekrajšan v svojih človeških pravicah, ker katoliška cerkev enemu delu delu svojih duhovnikov brani ženitev. M r t ve g a so našli v Dragomerjn okraj ljubljanska okolica, 60 let starega Petra Smrtnika. Nesreča a Hrušici. Z Jesenic so poroča, da se je pri zgradbi železniškega predora usula na minerja Jožefa meseca, ki je vsled dobljenih ran umrl. Ubila »e je v Idriji 28 lot stara delavčeva žena Ana Eržen. Padla je s hodnika iz visočine 4 metrov. Surov 11 a p a d. Delavec Jos. Nacbtigall, stanujoč v Sodarski stezi št. 4 v Ljubljani je prišel dne 21. 111. m. ob V-8. uri zjutraj k posestnici N. Varlovi ob Vodovodni cesti št. 177. ki ima v svoji hiši vinotoč. Nachtigal ju hotel imeti vina, da bi ga pil v sobi, česar mu pa Varlova ni dovolila. Nachtigal je začel na to groziti, da bode vse pobil in je vzel v kuhinji lonec, da bi v njega opravil svojo potrebo. Ko mu je I71etna hči posest-nice, Jerica Varlova, vzela lonec, jo je zgrabil za vrat in davil, a ta se mu je zvila iz rok, nakar pa je Nachtigal zagrabil mater ter jo davil in vlekel za lase. Ker je kričala, jo je spustil in ona je zbežala iz hiše. Sedaj je pa Nachtigal spustil svojo jezo rad petletno deklico Marijo Prestovo hčerko sprevodnika Franca Presta, stanujočega v Spodnji Šiški št 170, jo vrgel na tla in začel s stolom pre-tepavati tako, da jo je težko poškodoval. Na to je Nachtigall zbežal. Strupar Jožef Jert je tekel za njim in ga hotel vjeti, a Nachtigall je tudi njega zagrabil za vrat in ga sunil od sebe, nakar jo zbežal naprej po Vodovodni cesti v smeri proti državni železnici. Neki kurjač je tekel na Dunajsko ce-fcto po policijskega stražnika in ta je tekel za Nachtigallom in ga dohitel na cesti na Rudolfovo železnico. Nachtigall se je stražniku zopersto-\il in ga udaril tako po glavi, da je stražnik padel, na kar je prihitelo več delavcev stražniku na pomoč, da ie mogel Nachtigalla ukleniti, na kar so ga z vozom odpeljali v zapor. Poroka bivšega duhovnika. Koroška deželna vlada je izdala jako važno dovoljenje. Bivši benedektin-ski duhovnik pater Kolumban Greasier je svoj čas slekel redovniško obleko in prestopil k protestantizmu. Se-flfij je nekdanji oater železniški urad-rik na Koroškem in deželna vlada mu je dovolila, da se sme pravove-jjavno oženiti. Klerikalni listi divjajo Velike d e m o 11 s t ra e i j e v Zagrebu. Dne 18., 19. in 20. marca je bilo po zagrebških ulicah zelo nemirno. Pravi povod demonstracij je pač bila prepoved maše za Ruse. Nadalje pa je združeno hrvatsko-srbsko dija-štvo razkacila pisava dr. Frankovega "lista "Hrvatsko Pravo",, ki zasmehuje navdušenjeza hrv.-srbsko sprav« 1 posebno še za Ruse. Pravo istino, kdo je začel izgrede in na kteri strani je pravica, je težko uganiti, ker glasilo vsake stranke dela svoje pri-stase povsem nedolžne. Gotovo je le. toliko, da so prvi bili dijaki, ki so na->KOČili Frankovo hišo s kamenjem in črnilom. Pozneje se je demonstracija razvila v splošnost ter je bil Zagreb pravcato bojišče z dvema taboroma. Dijakom se je namreč pridružila poulična svojat, razni vajenci in tudi delavci. Takozvani "ObzoraŠi" eo razbili okna in vrata na tiskarni "Hrv. Prava" in dr. Frankove hiše. Starčevičijanci pa na uredništvu <;Obzora" in hiši pravoslavne cerkve. Ranjenih je bilo na obeh straneh mnogo osob. — Preganjanje megle z elektriko. Iz Londona, kjer je megla iz-vanredno gosta, dohaja poročilo, da se je posrečilo, jo pregnati. Znano je. da se da dim pregnati j elektriko. Profesor Lodge je poskusil na isti način pregnati tudi mestno meglo, kar se mu je deloma posrečilo. Najmanjša ženska je ta-kozvana "princczinja Čikvita". ki se kaže v Parizu. Njen impresarij dobi v jednem todnu do 25,000 frankov vstopnine. Činkvita je 21 let stara ter se razlikuje od pritlikavcev po veliki inteligenci in muzikalnosti. Seveda na glasovirju ne more igrati, ker ni na svetu glasovirja s tako majhnimi tipkami, da bi jih prebirali njeni drobni prstiČi. Ko je prišla na fcvet, je tehtala le 900 gramov ter je ježala v škatljici, v kakoršnih so navadno smotke. Od drugih pritlikavcev se razlučuje tudi v tem, da ima zelo rada otroke. Vedno ima okolu sebe več 5—6 letnih otrok, ki pa so vsi večji od nje. — Kakšen je grof Tisza. Posla nee Barta opisuje v "Magiarosza-gu" ogrskega ministerskega predsednika sledeče: "Nikoli nisem dvomil, da pridem na svojem prehodu od krize do krize k grofu Tiszi. Ta grof se je že dolgo ponujal dunajski politiki za orodje. Na Dunaju so njegovo vest tehtali ter jo našli dovolj lahko za nameravane namene. Tako postavo potrebujejo na Dunaju, moža, ki mu manjka narodno čutstvo, ki ga nobeni ideali ne navdušujejo, ki se lahko opijani na mislih po mogočnosti, ki je pripravljen se vsak dan od-mik&ti in vsak dan se naprej zaga- njati. v ktorem nadkriljuje cinizem patrijotično častihlepje, ki združuje vpogljiv hrbet s sirokoustjem. Iskanega ~o tedaj našli. — Razne male novi et. — Dne Hi. marca je prenehal izhajal i • I>eutsches Tugblatt" (poprej Ost-»i<",itsche Rundschau"). — Kuga v -leksandriji. Neka o-oba je umrla za j kugo. Odredile so se ■ bsežne sanitarije priprave. — Židovske demonstracije. Židovski dijaki so priredili v Pc-trogradu velike demonstracije proti vladi. Policija je prijela 60 dijakov. pri kterih je dobil i puntarske proklamacije. — Lepa družba. V Vel. Beškereku je bilo omizje, čegar < Jani so ponarejali menice. Deset članov se je ustrelilo, jedrn* isti sainomo rilec je učitelj Weichhom. Konštato vi'nih je 120 ponarejanj. — Vojaška afera v Pirni. Kake moralne razmere vlat lajo v nemški armadi, je zopet pokazala zloglasna afera v Pirni. kjer so častniki zapeljali žene svojega tovariša. nekega nadporočnika. Obsojen je bil jeden nadporočnik na štiri mesece. ~tirje pomočniki pa v 0 mesečno do 21etno ječo. — Se ena častniška afera 11a Xem-škem. Osem mladih častnikov 1. gardnega polka v Potsdamu je premeščenih k pehoti. Kaznovani so bili intimni prijatelji prestolonaslednika, ki je kompanijoki poveljnik v istein polku. Zapleteni so bili v surovo afero, ki se je prigodila neki dami v železniškem vlaku med Potsdamom in Berolinom. — Samomor deželnega odbornika. V Brnu je skočil z dru-zega nadstropja na tlak deželni od-ornik dr. Ed. Ulrich vitez Jorn^torf. Obležal je mrtev. Samomorilec je bil vak državnih poslancev barona d*El-erta in barona Pravažaka. — Ru-munski podkunzul v Budimpešti. Teodoreaku, je padel z električne vz-igalnice, ter se ubil. — V mrtvaš-iei se je vzbudila v Draždanih 12-letna deklica. Dve uri pozneje so jo hoteli pokopati. — Velik požar. Blizu Judenburga je zgorel nilia in gospodarsko poslopje nekega Pfuster-chmieda. Zgorejo pa je tudi 27 glav 'ovejc živine. — Xesreea na morju, ilizu Portsmoutha se je potopila angleška ladija 7. 11 vojaki; med njimi sia bila tudi dva častnika. — Posl. F. Košut je nevarno bolan. Rovmatizem prešel na srce ter se zdravniki boje da ga ne bode mogoče rešiti. — Z re-ol ver jem plačal. V kavarno 'Mozart-liof" na I)unaju se je pripeljal pijan tovarnar Grimin. Ker ga je natakar pri odhodu opozoril, da mora plačati 3 Iv. potegnil je tovarnar revolver ter pognal natakarju kroglo v glavo. — Punt kaznencev. V Lvovu so se spun-tali jetniki okrožnega sodišča. Razbili so šipe ter skušali streti tudi vrata. Poklicali so vojaštvo, ki je :aredilo mir. — V zahvalo, da je p*-e-ehala ogrska obstrukcija, je naložila rodbina Groedl de Gvulafalva 1 <>O,000 za zavckI za slepce. Berite, poskusite in se prepričajte! V pouk. — Male hrvatske novice. Pretep Madjarski železniški uradniki -o priredili 15. marca v neki gostilni v Zagrebu nacionalno slavnost. Pred gostilno so se zbrali hrvatski dijaki ter peli narodne pesmi. Madjari so naskočili dijake ter se je vnel pretep. Več osob je bilo ranjenih. Policija je zaprla pet — Hrvatov. — Reški občinski svit je sklenil, da se izvolitev ti r. Fesuesa in vir. Mavlaenderja anulira, ker ne bivata 11a Reki. — Umrl je v Zadru Josip Alačevič, vpokojeni sodni svetnik prizivnega sodišča. Bil je zaslužen starinoslovec za Dalmacijo. — Sub auspicis regis je bil pro-moviran v Zagrebu sodni tajnik v Uoku, Bronislav Dimitrijevič. "GLAS NARODA" prodaja po 1 «eat številko: Anton Bobek, poalerodja podružnice Frank 8 • k ■ • r. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derganc. 215 N. Con grees St., Kenoska, Wis. John SasttriiS. 1208 N. Centre St., Joliet, IIL Frank Gabrenja. fit Power St., Jahnstown, Pa. Ak« želi kdo rojakov list prodajati J vi m otniki. Doapatft faujo L'Aquitaine iz Ilavre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli bo: Palat ia 4. aprila v Genovo. Odpljuli hodei Pottsd am 5. aprila v Rotterdam. Oceanic 6. aprila v Liverpool. Deutschland 7. aprila v Hamburg. La Tourraine 7. aprila v Havre. Pri ncessin Alice 7. aprila v Bremen. L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 9. aprila v Hamburg. Vaderland 9. aprila v Autwerpen. Lucania 9. aprila v Liverpool. Koenig Albert 9. aprila v Genovo. Kaiser Wilhelm II., 12. aprila v Bremen. Rotterdam, 12. aprila v Rotterdam. Princessin Luise 12. aprila v Genovo. ' Teutonic 13. aprila v Li\erpool. La Lourraine 14. aprila v Havre. Numidian 14. aprila v Glasgow. Celtic 15. aprila v Liverpool. Bel gravia lfi. aprila v Hamburg. St. Paul 10. aprila v Southampton. Kroonland 16. aprila v Antwerpen. Uinbria 16. aprila v Liverpool. Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je vz-i rok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provzroČa slab okus v ustih in smrdljivo sapo. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu. ! Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti želodca in druzih prebavnih organov, naj redno pije i zdravilno grenko vino, ktero napravlja Anton Kline v Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin. Navodila za vporabo ter spričala na vsaki steklenici. Edino slovensko podjetje v Ameriki! Naročila sprejema družbin tajnik: Frank Rus s, 1778 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil marsikak dolar. Vsakemu potniku odpošljem brezplačno gumb v slovenskih ban ah a mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vse domeni. Vsak p o t n i k naj si pripne moj posla ni gumb, da ga naš človek 1 a g 1 j e spozna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok. dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. 1778 St. Clair St.. Cleveland. O. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X. H. C. POST, Ass't Ticket Agent, City Ticket Agent. 313 ."V. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. W POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri , Jriglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr< ,. ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iiajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit! s svojim obiskom I Mohor Mladic. 617 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS. TeJerbouei i^m sfrwn. Slevenako podporno društvo av Alojzija it. 81. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima ivoie redne meaečn« seje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu, 1 dvorani Mr. Kečmajerja, Rankia Pennsylvania. Za tekoče lete bili so Izvoljeni al» deči uradniki: Ivan Germ, predsednikom. 110» Cherry Alley. Braddock. Pa.; Hatev? Kikil, podpredsednikoma. 854 C hem Alley. Braddock, Pa.; Jakeb Knez, I tajnikom, 11č stanovanje in hrano proti nizki ceni. Za obilen pose t se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, Sevr York. Jaco"b StorrLioIh^ 89 E. Maciison Sti-eot. - Chicago, ni. Slika predstavlja srebrno uro 2a go spode. 18 Si?e Screw B navijak. Lena uram: Nikel ura........$ <>.00 ^L^msm /A Srebrna ura............m Screw navijak.....#12.00 Srebru: %ra...... z dvema pokroviina $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenami Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 k am u o v $ 15.00 /. 16 44 15 4i $18.00 /i is 44 7 44 $14.00 18 " 15 44 $17.00 VJt 6 Size ura za da-u » - 3 kamnov........$14.00 \1 r --v. Opomba: Vse ure sr. najboljSe v^fe ""^^iaf delo Elgin in Widtham tsr }aut£ene glede kakovosti. "-i - ' Za obile naročbe se priporočam Jacob Sionichi 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil V, od gospoda J. Stublerja v Duluih^ Minn.^ 217 W. Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodue listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbiin delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi. Si spoštovanjem (31 jI J Josip Scharabou. K5JIOE Arabela. ft^tr^ Spisala Pavlina Pajkeva. Ba, to je stvar za romane In ne ta praktično življenje. Kaj ne, draga Arabela, da si ti od danes naprej Sa- ^ . . muelova nevesta?" ktere imamo v naši zalogi in 31b od- "Da, sem", bil je zdaj odločen Ara- J ooiljemo poštnin?- prosto, ako se telin odgovor. "Toda želim, da se ta liam naprej posije: poroka ne izvrši pred enim letom." (Dalje.) Ko je Arabela to izrekla, približa se jej Samuel, da bi jej izkazal svoje veselje. "Pusti to", odvrne odurno go-Arabela, ki je med Karpelesovim j|spica Arabela in bo ga brani. "Lahko navd"5~*n:- besedovanjem vedno gva prjjatelja tudi brez tega." — bolj' bledela, pretrga mu besedo in reče nevoljno: "Čemu toliko besed, ^o manjka vendar glavnega k tej zvezi. Vi veste, stric, da jaz ne ljubim svojega bratranca." "Pa zato on tem bolj tebe, moja draga", dostavi Karpelesovka a iz-premenjenim licem; "in to zadobtu-je, da je zakon srečen." "Kaj pa je v zakonu tudi treba ljubezni", oglasi se zdaj Karpeles in se poredno nasmehne. "Poglavitna rež je, da sta zulzonca enakih mislij, da se podpirata v pod vzet jib in da se trudita oba za jeden c Jj; da se pomnoži premoženje in se tako pripravi v hišo ugodno, brezskrbno življenje. Kaj ti pomaga, Arabela, ves tvoj denar, ako ti nič ne nese?"Ako ga izročiš možu, ki ga ne zna pomnožiti, temveč uživa samo njegove obresti, ali pa se celo loti kapitala samega/ — Če pa postane Samuel tvoj mo?. tvojih stotisoč goldinarjev bode w kratkih letih, lahko si o tem prepričana, Arabela, narastlo na dvesto tisoč, ako ne na več. Da, da", nadaljuje živahno Žid in krili t rokama, "samo v kupčiji ima denar veljavo, lamo kupčija je oni skrivnostni vir, od koder se bogastvo po svetu razta-ka. — Kaj ne, ljuba Rebeka", obrne se potem k Bvojej ženi in jo po lici pobožca, "tudi midva nisva nikdar drug drugega nadlegovala z ljubezenskimi vzdihljeji, a bila sva vendar vedno srečna." "Yedno, moj Izidor", odgovori umetno Karpelesovka. Ali ko je to izrekla, zamisli se vzdihuje na vsakdanje prepire & svojim možem. Arabela je s zanieevalnimi pogledi poslušala ta pogovor. Nato pa reče z bridko porogljivostjo: "Kakor vidim, snubi se moj denar, ne moja osoba. Ako je vama prav, odstopim vam polovico svojega premoženja, samo da mi pustile svobodo." Tihota nastane v sobi. Soproga si v zadregi menjata poglede. Znalo_ 6e j« Karpelesovki, da jej je ta ponudba po godu, njenemu možu pa ne. A k sreči se vrata odpro, in Samuel vstopi. "Ali je res, oče, da moram jutre copet odpotovati, kakor mi je knjigo vodja zdaj le povedal?" poprašuje Samuel neprijetno iznenadjen. "Res, res", pritrdi Btarec. ''In ostal bodeš, kakor sem izračunil, dva meseca. Opravila zahtevajo to." Samuel ga začudjen pogleduje Slrilave oči starca Karpelesa pa so se obračale na vse strani. Samuel ga murne in se takoj pomiri. Nato se vsedejo k mizi, in sluga streže z jedili. Nekaj časa je vse tiho po sobi; čuje so samo ropot krožnikov, nožev in vilic. Samuel in Arabela se komaj dotikata jedil, dočim jih Karpeles t največjim tekom použiva. Karpelesovka pa opazuje vsak košček, predno ga nese k ustom, in godrnja neprestano nad kuharico, ki ni baje obed po njenem okusu napravila. "Zakaj ste tako tihi, otroci moji?" začne veselo Karpeles in drgne pod mizo ob sinovo nogo v znamenje, naj kaj govori. "Saj ne bode ločitev večna, tem več le začasna." Samuel pogleda zmočen najprej očeta, kakor da se hoče s tem pogledom ohrabriti, potem pa se ozre na Arabelo in reče naposled bojazljivo "Ali res, Arabela? Smem-li upati, da se mi, ko se povrnem, izpolni že dolgo gojena želja, da te bodem smel imenovati svojo?" Beseda je bila izrečena. Samuel umolkne ter čaka skoro brez sape na odgovor. Karpelesovka začne nekoliko hitreje jesti; Karpeles pa ne more več od samega veselja, da je sin vendar enkrat izustil osodepolno vprašanje, mirno sedeti in gleda na uro. popravlja si lasuljo, natoči vina ter are z nepopisljivo mehkobo na Arabelo. Toda Arabela molči tor lupi hruško mirno naprej. Karpeles pa vzdigne naposled kozarec vina, vstane in reče: "Ali smem častitati novima zaročencema?" "Arabela", zakliče Samuel le ne-voljen, ker ga draži njeno molčanje, "ali nece! izpolniti moje in roditeljev iskrene želje?" Arabela maje z ramami, trpra na njega svoje zelenkaste oči, iz kteri h ee jo neizmerna srpost usula na Samuela, ter reče počasi.* *Ali je toliko potreben ta zakon?" "Arabela", odvrne ognjeno Samuel. "jaz ljubim —". "Moj denar, to vem", pretrga mu 6 silo Arabela besedo in glas jej nekoliko trepeSe. "Al!, otroci moji", pristavi stari Žid veselo, "vidva mi postajata mehka. V devetnajstem stoletji fivimo, }t vid^a govorita o idsalnrj ljubezni I Rekši mu poda roko v zuamenje, da mu ni neprijazna. Samuel seže hitro po njo ter 30 pogubi, med tem pa zašepeče: "Tedaj v enem letu, Arabela?" "Čemu bi ponavljala?" odgovori deklica s svarjajočim glasom. "Črez leto dnij, ako Še bodeš istih mislij, spomni me dane besede." Razžaljen odmakne se jej Samuel, Arabela pa zapusti takoj sobo, Stari Žid si mane vesel roki ter vzklikne: "Čast, hvala in zahvala tebi, o Bog, ki ne zapuščaš tega, ki ti zvesto služi! Dobro si se obnašal, Samuel", dostavi proti ainuj "sreča in božja milost naj te spremljata povsod, moj §in, ker si očetu odvalil kamen od srca. fn tebi? Jlebeka, tebi ne preti več revščina; naša hiša %toji ?ppet na trdnej podlagi." Karpelesovka prikimava, a ^ie more prav deliti moževega veselja. Samuel pa se obnaša, kakor da ni čul očetovih besed, ter zie eeiperno pred-se. „ 4. Zdravnik Waldek je bil sedemdesetleten starec, priljubljen in spoštovan mestjan. Prakso je zavoljo bolehnoati opustil že pred desetimi leti. Ker je pa njegova rodbina obstajala iz soproge in edinega sina, zato so Waldekoyi prav dobro, če tudi prosto živeli ob tem, kar so si bili prihranili. Waldekova žena je bila priprosta, dobrosrčna gospa, ki je samo za moža in sina živela. V mestu je bila malo znana, ker ni v družtvo zahajala; tem bolj so jo pa poznali mestni reveži. V jutro je hodila navadno k maši, a po maši na trg, kjer je sa ma nakupovala. To je bila nje vsakdanja zabava, brez ktere ni mogla živeti. Po večerih pa je navadno obiskovala ubožne rodbine, pri kterih no po moževem naznanilu revni bol niki prebivali. Tako je ona zadovoljno živela 3kozi mnogo let; naenkrat pa se je morala odpovedati temu veselju. Vsled protina v desnej nogi bila je prisiljena doma ostajati. Le s težavo, a pomočjo palice in kuharice, podajala se je namreč še vsako nede ljo v cerkev molit. Njun sin, profesor Walter Waldek, bil je v tridesetem letu svoje starosti. Že v ranej mladosti resen in zamišljen, bil je z dušo in telesom udan uku. In kakor se je nekdaj izogibal součencev ter ^e nikdar ne pridruževal njihovim igTam, tako je tudi zdaj v možkej dobi živel kot sa-motarec. Vse štiri stene, od stropa do tal, Lile so zakrite s knjigami., ki so v predelih Btale po vrstah. Njegova miza je bila polna rokopisov; med njimi pa je ležal kak ponosen ovratnik, kop starega kruha, na pol ugriz-i.en sad in druga navlaka. Vsi stoli se bili pokriti s časopisi in brošura mi; sploh nobeno pohištvo v sobi ni bilo prazno: vse je nosilo znak njegove učenosti. (Dalje prihodnjič.) Molitvene knjige; Spomin na Jezusa 36 cL Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. - Jezus na križu $1, ~ ~ -« — Filoteja $1.20. .. , Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 pt, Sveta noč. 15 ct. "'* Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sy. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene mašne knjige so s zlato obrezo. Druge knjigef Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vite?, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane »ž ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skosi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 3Q ct. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih yecerih $L75-Abecednik za slov. ljudsko šole 20 ct. Dimnik, §lovepsko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct Domači zdravnik 60 ct-Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ct. Andrej IJofer 20 ct, TJoerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. I. Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV bvetovjo, prenovi,jeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljS? lek zoper REUMATIZEM, POEOSTITICO, PODASRO itd. In razne renmatične neprilike. SAHO: Met. In 5Oct. v vseh lekarnah ali prt P. Ai Ricbter & Co. 215 Pearl Street, New York. Pavlin, angleški slovarček 40 ct. Erazem Predjamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery. 20 ct. Pavliha 20 c t. * i. Potovanje v Liliput 20 ct. iMirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, in II. zvezek, vsak ŽQ ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct __. fjištof Kolymb 20 ct, aljivi Jaka ŽG ct» "__ Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ot. Izdajalca domovine 20 ct, V delu je rešitev 30 ct, ____— Najdenček 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnj ivi kljukec 20 ct. Repostev 20 ct. —•»• Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., III. zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I.. 20 qt Sv. Genovefa 20 ot. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 90 ct. Sponiinjski listi iz avstrijske vine 25 ct. Doma In na tujem $0 ct. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 nt Poslednji Mehikanec 20 Sreeolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 et; Kako je zgorel gozd 20 ct. Šalj ivi Slovence 90 ct, i Navodilo za spi&ovanje raznih pisem I 80 centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 ct-Izidor, pobožni kmet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct, j Koledar za ieto 1904 25 ct. Compagnie Generale Transatlantique, Francoska parobrodna družba Zgodo- * 1 DIREKTNA fellTA 00 HAVRE-PARIS-3VIC0-INNSBRUK UU&LJANAv POŠTNI FAKNIKI SO I vijak*,.....*......................la.ooo ton, »s.oos frakih »offl. ,, „ ,, —..............................13.00a „ 5yitt«t>ui-£H, Pa. cj) Edina slovenska firma naj-(j)' boljših vrst vina in V' ^ST^^Ja po najnižjih cenah; po- Holland-America Line (HOLLAND-AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.ln držav died NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. I Rojaki, podpirajte rojaka 1 RYNDAM Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE T1VO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi: svoji It svojim! Mart n Muhič, temi*. N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. • • , „ 1A erkn . parnik z dvojnim vija- ^akoni' 10'o0° toIU kom, 12,600 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija- j ROTTERDAM, parnik z dvojnin kom, 13,500 ton. j vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne AvstrQa. Radi cene plej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestiii: DUNAJ, I. Kolowratring io.'INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka, BRNO, 21 Krona. Telefon St. 59, GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely. Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ^ ali staro domovino. Izdelujem vs^- rf4 ke vrste prepisna pisT-i, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. I' a rn i k i od p 1 j n j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak rot rte k in i/. NEW YORKA • •-- ob 10. uri zjutraj. ------- ----: vsako sredo HOLUND-AMERICA LINE. 3» Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. JOHN KRACKER U99 St, Clair St., Cleveland, 0, sebna naša specijaliteta so: domači drožnlk in sllvorica, kakor tudi ameriško grenko vino. Zastopnik za Pennsylvanijo Je g. M. F. Schlander ter ga vsem za obila naročila najtopleje pripo-čamo. Štefan G. Rjovnianek. EF" Gosp. M. F. Schlander je tudi zastopnik "Glasa Naroda"., M Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VIKA, ktora y kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. kudeče vino prodajam po 50c. galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC i'A galone za $12, STAR IZBORF.N DROŽ.NIK galone za #13. BRINJEVEC, za kterega sem importira! brinje is Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino jo najboljši vrste ker je pridelana kapljica v astnik vinogradih. Isto tako je tudi ieanje naj )oljše vrste, ker je na isti način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države:Ohio, Ponniylyanijo in Tlinois plačam prevozne stroike, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER RED STAR (Prekomorska parobrodna družba ,,ltudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki mad New Yorkom in Antwerpenom, + + + * + ^ * * *■ ^ * Philadelphijo in Antwerpenom! Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: "ADERLAND dva v'jaka-03736 ton. "EELANB............119or» ton. KROGNLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760ton. Pri cennlt za metikrovje so vpc.šteto vse potrebščine, dobra iraiia, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen j<» jetlna najkrajših in naj prijetnejših za i>otnike ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola štev. ?4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo ^redo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se & obrniti na: Office, Z3 Broadway, New Y^-k City. »0—»6 Dearborn Street. CHICAGO. &th A Locuat Street, ST. LOl ali ma mmm 1199 St. Clair St,, Cleveland, 0. 30 Ifootsomerr StrMt. SAN FRANCISCO.