— .(>:' —
ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 2 fl.
brez pošte.
Čislo 8. V torek 17. februarja 1852. I-
Septuagesima.
Delavci u vinogradu. Matevž 20,1—16.
(Po učitelju uuitelom u tolažbo.)
V
Človek je za delo rojen, delo »emljenčana, toraj je tudi božja sveta volja, da človek dela. Delati moramo pa tako, kakor se kristjanom spodobi, in kakor Gospodu našemu Bogu dopade. Bogu dopadljivi delavci smo, če vse prirojene in vlastne darove (talente) in moči' za nam določene posle tudi u namen obračamo, in ne edne prilike, kaj dobrega pognati, ne zamudimo.
Soucitelji, dragi prijateli! važniši in slovežnji od sto družili raznih delavcev je naš posel, je naša zemlja, naš vinograd. Nema slabe pijače, troliljive hrane in minljivega sadja nam nositi; priti imajo iz naših rok marljivi zemljenčani, rodoljubni in pokorni derzavljani in pobožni nebešcani.
Brate, vidiš kako slovit, visok, nebešk je Tvoj posel! Naj Ti nebo zato mar, kako te svet časti in plačuje; ne bodi žalosten, daje tvoje oblačilo le burno in da ni s zlatom in srebrom bogato obšivano in okinčano! Vse to je minljivo, — perhla reč od jutra do jutra. Tudi naša plača za terdo delo je zares pičla, je slab groš.
Vendar se ne imaš žergati, ker si le za [groš se pogodil. — Ne odmikaj se toraj službi! Kdor za plug prime, in sezad ozira, ni vest za ralo. Ne služi svetu; svet slabo plačuje; vendar je tudi nekoliko pravičen. Ce si zvest delavec in Te ljudje ljubijo, boš potrebno hrano vselej imel. „Imamo hrano in potrebno obleko, tak zadovoljni bodimo." I. Tim. VI.
Delajmo le za Boga. Le pravičen Bog ve tlelo visokih zaslug po vrednosti plačevati, — „Kteri njih veliko n pravičnosti podučevajo, se hojo svetili kol bliscave podnebja, in kakor zvezde na vse veke." Danici XII. 3.
Bodimo taj zvesti delavci u vinograda Gospoda; opravlajmo svoj posel le iz pokoršme in ljubezni do Boga, ki nam ga je po svojej neskončnej modrosti določil. Ne zavidimo zdaj srečnejše, za Jaglej posel od našega bogateji plačevane, in ne zapravimo s mermranjem in nevoljo dnini groš; marveč da nam večni hišnik na večer reče: nDober in zvest hlapec! ki si bil u malem zvest, te bom cez veliko postavilj pojdi u veselje svojega Gospoda Mat. 25, 23.
Nazorni ali ogledni nauk.
Kar se deca u šoli učijo, naj bo prihodnej dobi bolj primer-jeno kakor zdajšnej; u njih prihoden prid in prihodu« sponašo t. j. za djansko živlenje. Učba kojega druzega namena ni vredna pi-škovega oreha. Otroku naj se tudi nauk vživljen pred oči postavi. Po ozoru telesnih reci, se oko uma vbodi. To resnico so že detovodi u starodavnej dobi spoznali in terdili; toraj so veliko svojih ukov po podobšinah razjasnovali. Če so u bukvarnico podamo, najdemo polne bremena abcednikov s mnogoverstnimi podobami in spakami okinčanih za domači nauk na ponudbo, ko-jih bogati starši svojim dccom u igro kupovati znajo, za javni šolski uk se pa te podobo nič ltej ne priležejo. Od njih taj tudi ne govorimo.
Podobšin se znamo u sili poslužiti, čc si drugače pomagati neverno, sicer pa naj vsigdar nam služijo le narava, polje in gojzdi, tovarne in delavnice s vsim, kar se tu vidi, znajde in nareja.
Tje otroke pelimo, ali opomnimo, kaj so tu in tam vidili. Od živali in telesnih reci se naj za živlenje uci. Veliko reči moremo tudi u učilnico prinesti. Na primer: pri nauku od ktere rastline ali kterega orodja itd. naj se, če je le moč, ta rastlina ali to orodje decom postavi pred oči. Drevce, sadonosnice sini varno sko-
pal, celo u ucivnico nesel, ter njih dele razkazal in imenoval decoin. Take delam pri orodju in drugih rečeh.
Na/, o č e to reč višej ženem. Šolarcom velim domače gospodarsko, /tesno, kuhinsko in drugo orodje doma izdelovali in u šolo prinesti, ktero mi pri pervcncih za nazorni ali ogledni nauk jako dobro služi. Vidiš u našej šoli na kupe razno robo, ki so jo večji učenci s svojimi rokami izdelali, in povem male prav lične podobe, kakor so: Lestvice, vile, grablje, kose, vozovi, samo-tezniki, sani, plugi, —• tudi s železom okovane brane, rezavniki, inotovilja, mnogoverstne slamnice in pletenice, pletarji, kurpici, koši, šteti ali kar tace, mize, nasloni itd. Do danas je 74 raznih in 254 izdelkov vsih vkup nanošenih, od kojili je 65 dekliških. Kako visoko to pojde, ne vem, ker otroci iz vlastnega nagiba in prostovoljni zmiram kaj novega donašajo.
Terdno zaupam, da bojo saj eni učenci u tej vaji sc pospešili, in u djansko živlcnje seboj vzeli, ker že zdaj post: mladi kipotvor razpela (sv. martre) za denar dela in lahko poproda, tako tudi slamnicar, in knjigovez nam knjige popravlja in veže.
Itavno tako so tudi šolarce po svojej strani rokodelke. JVa-nosilc so mi dosti razne, male obleke, kakor: Birlahe, janke, srajce, dolge obleke, jopice, jeležiče, ovijala, nogovice in drugih pletenih izdelkov. Neka deklica je tudi lepo izdelane gače prinesla; pa šiljile sojo druge, da mora kaj tacega prinesti! Toraj so se morale gače strebeti.
Znal bi se nasprotnik oglasiti: Kaj u Šoštanjskej učilnici take burke uganjajo! Tak napčno moj način zastopi, kije gotov lepega prospeha. Tako odtegujem deca postopanju, obudovam duha za rokodelstvo in oberfnjistvo, znam po zapazenih nagibih in prirojenih vlastnoslih učencov temu ali imemu Svetovati, s kterim delom bi se najlaglej kruha služil. Na primer: pustimo Kopitarjevega Toneta kiporezarijo se učiti, bo mož svojega dela; tako Kumatjevega Franceta bukvovezarijo, Lipovega Franceta mizarijo, ali kar koli bodi, vse mu srečno in gladko od rok pojde.
Tudi neke učenke so jako marljivih in urnih rok, in se nad-jam, da bojo dobre gospodinje. Pohvaliti moram: Vožnakova
Cenika, Ederjovo Zefko, Svarcovo Mieo; pa je še več prav zalih devičic.
Visokospoštovani, blagorodni gosp. grof Verd. Rothkireh-Panthen, velik odvetnik naše šole, ki šolo pogosto obiskovajo, so že mnogih izdelkov pokupili, mladim rokodelcom orodja nakupili in jim veselje napravili. Tako dobrotljivi se tudi iz Gradca mila, blagorodna gospa svobodna Hercogenburg skazujejo, ki učitelje in šolarje bogato podpirajo. Bog jim plati za lepe darove!
P. Mu s i.
Imenitna gostija.
Naša koroška dežela se je že od nekdaj karantanska ali bolje goratanska imenovala in slavjanske stanovnike pod lastnimi vojvodi imola. Eden taistih je bil Ingo, ravno tedaj, ko je se jela tudi po naših slovenskih deželah luč svete keršanske vere razširjati. Kmeti so se bili že večidel pokristjanili, knezi in drugi imenitniki so se pa terdovratno vere svojih sprednikov, maliko-vavstva deržali. Le samo Ingo je bil vnet kristjan in si je tudi na vsomočprizadjal,keršansko vero med svojim ljudstvom razširjati in utemeliti. Stanoval je v Kernskem gradcu (Karnburg) kako uro od Celovca. Napravi enkrat svojim podložnikom veliko gostijo, na ktero gospode in kmete vkupej povabi. Kmete vzeme k svojej mizi s zlatimi in srebernimi skledami in naj boljšimi jedili; oblastnikom paganom pa vkaže na dvorišču postreči. Gospoda se raz-serdi in vojvoda potoži. Pa kaj jim 011 odgovori: „Cmu so vaše tožbe? Vi stanujete v gradovih, oni v bornih dimnicah; pa vendar so bolji kakor Vi. Oni so evangelski nauk prevzeli, vi pa še zmiraj v svojih paganskih zmotah tavate." Posvarjeni se odpravijo gospodi na svoj dom — in malo po malo so tudi oni svoje zmote spoznali in krivoverstvu slovo dali. Čedalje bolj se je keršanska vera razširjala, dokler ni paganstvo celo zginulo.
Bucela.
Hčerka.
Bil je novega leta dan. Otroci se v hiši pri peči Veselo imajo in pojejo vesele božičnice.
Oče pak so med njimi le ves čas žalostni in solza za solzo jim moči bledo liče. —
Stareja hčerka, kije žalostnega očeta koj zapazila, je hitro vedla, zakaj da se je dobremu očetu tako milo storilo. Naglo zapusti zdaj veselo otroško derhal in gre drugam, v izbo samotno. — In kaj je vendar očetu in hčerki tako milega bilo"^ — Dobra, blaga mamica so namreč med letom umerli, — ni jih bilo že več pri veseli družinici na novega leta dan, in ravno to je očeta in hčerko tako naglo umililo, da nista mogla skriti žalosti svoje. —
Ko oče pridejo za hčerko v izbo, — jo dobe tukaj klečečo na tleh, ki je iskreno molila in se jokala. Vidilo se je, kakor da bi svojo ranco mamico iz unega sveta priklicati hotla. — Oče, ki so zdaj svojo hčerko radi imeli in preserčno ljubili, jo primejo rahlo za ročico, ji dajo dragi svoj perstan in pristavijo milo še zraven: Vzemi Minica! vzemi te perstan, to je tisti, ki sim ga mami pri najni poroki pred altarjem dal, — vzemi ga tvoj naj bo! —• Varuj in skerbi zdaj ti za svoje male bratice in sestrice, bodi jim dobra in mila, kot popred je mamica bila. Ostani dobra, in bodi vedno taka, da boš posnemala mamico svojo. — Miuca se je oklenila svojega dobrega očeta iu obljubila je lepo, da bo storila tako. — Pri hiši in družini pak je fcilo, kot bi bili res prišli mamica nazaj, — tako je skerbela mala Minca za vse, kar je bilo treba.
,,Pri dobrih otrocih ostane staršev umerlih še duh."
A. Praprotnik,
Materna ljubezen.
Mamca mila je sedela V hladni senci lipice,
Sinček mali se raduje Po naročju mamice, ltadovidno ogleduje Jasno njeno ličice.
In v naročju je imela Drago svoje detice.
Lejte, lejte, kaj le vidim!
Kaže sinček mamici, Na očesu vašem vidim Sam'ga sebe v bunčici.
— Ljubeznivi sinček mili!
Ves si v mojem serčicu, In zalo se lahko vidi, Tako tud' v očešicu. Mamca blaga serčno milo
Je objela dctice, In ljubezni jc solzilo Milo nje očešice.
A. Praprotnik.
Rajtenga za otroke.
Rajni presvitli nadškof Solnogradski, gosp. Avguštin Gruber, so bili serčen prijatel šolske mladine.
Ravno so enbart Tirolski kos svoje nadškofije pregledovali, kar je u nekcin kraju šolska skušnja bilu. Šolsko mladino razveseliti in sc prepričati, kako se u šoli godi, se svitli nadškofu šolo podajo. Ravno so iz glave rajtali. Sedaj visoki gost neko deklico pokličejo in jo poprašajo: alj jim zna povedati, koliko so ljubi starši za njo že denarjev izdali? — To slišati, sc deklica, sicer dobra rajtovčinja, en malo vstraši in zavzeme. To izrajtati, moja ljuba! ti še morebiti nikdo ni naložil, rečejo nadškof dalej, in vendar jc ta rajtenga za otroke najimenitnejša rajtenga. Zakaj otroci si le koj redko k scrcu vzameje, koliko stariši na nje obernejo in koliko so taj olroci dolžni poplačati. Nič se ne boj, moja deklica! bodeva to skupej izrajtala. Kaj misliš, alj je preveč za to, kar na otroka za jed, obleko, pranje in druge potrebe den za den gre, eno šestico rajtati? O ne, odgovori že enmalo oserčena deklica, to ni preveč; mislim, daje ena šestica še premalo. No — koliko dni ima en mesec? — liajtajnio na mesec po 30 dni. — Koliko šestič taj obernejo stariši en mesec na otroka? Trideset šestič alj tri rajniše. — No — koliko mescev pa eno leto šteje? Dvanajst, potem laj to snese eno leto 36 rajniš. — Prav dobro, ljuba moja! koliko si pa ti stara? —Deset let. — Ako taj stariši eno leto za te 36 rajniš izdajo, koliko so tajjia te dosedaj obernili?
■

Tri sto in šestdeset raj niš. Dobro si odgovorila. Pa temu se ima še došteti vse, kar gre na zdravnika in zdravila, ako zboliš in več tacih reči. — Dalej, draga moj<> ! še pomisli, koliko dela so ljuba mamca s teboj imeli opraviti, " oliko noči so pri zibeli alj postelji prebedeli, koliko skerbi so ljubi oče imeli, da bi svojo družino preživeli in izredili! Alj zamore kdo izrajtati, koliko je taka ljubezen, taka skerbljivost in taka težava u denarjih vredna, alj se to more u denar vpehniti? — O ne nikolj! — Glej to in veliko dobrot, ki so jih otroci od starišev prejeli, postavim, da so jih dobro izredili, podučili, svarili itd.; to se nemore u denarjih izrajtati. Sedaj pa — moji ijo'i otroci! kako bi imeli vi velike dobrote, ki ste jih od staršev dobili, in vse to, kar so oni na vas obernili, kako bi imeli to plačevati in po vračati? — S tim, da se lepo in pridno zaderžamo, jih nikolj ne razžalimo in jim veliko veselja naredimo. — Ja! ljuba moja deklica! lepo zaderžanje je tisti denar, ki nebeškemu Očetu in starišem naj bolj dopade, lepo zaderžanje je tisti denar, ki ljube stariše naj bolj plačuje! —•
Učene in učenka! večbart se tudi ti pobaraj: koliko so starši na me obernili, in kako jim to jaz poblačujem? —
Listonoša.
Iz Kopra.
Močno nas je veselilo brati lepe vošila, kijih je šolskiprijatel iz Primorskega v 4. čislu naznanil, kako dobro da bi bilo v tih krajih več šol omisliti, da bi se Iudje kaj izobrazili in v omika-nju maternega jezika saj nekoljko napredovali. Kaj se ti pa zdi, ljubi šolski prijatel! od Kopersltih ljudskih šol? Lahi se sicer v tih taljanskih šolah omikujejo, kako je pa za Slovence, katirih tukaj nar manj četerti del štejemo? — Slabo, kdor pisati in brati znati hoče, se mora potaljanČiti; in tako jih veliko solo zane-mara in divji ostane. Tej potrebi pomagati, so bili lanskega leta visokoč. škof zaukazali, vsako nedelo in zapovedan praznik slovensko pridigo v prid tukajšnih zapuščenih bratov, katiri sedaj s tako gorečnostjo božjo besedo poslušajo, da ni praznika, da bi cerkev napolnjena ne bila. Pri takej gorečnosti in pravici, ki bi jo

ti naši bratje na svoji lastni zemlji imeti morali, alj bi ne bilo dobro in koristno, tudi tukaj eno šolo za Slovence osnovati, alj saj slovenski učiti, da, če se ravno taki ludje potaljančijo, vendar svoje matere ne pozabijo. Veliko otrok, clo laških sim že sam slišal, da bi se radi te jezik učili, ko bi priložnost imeli; voditelj omenjenih šol tudi jako za slovenščino gori, pa se do zdaj zavolj serditosti Lahov in zatiravcov slovenščine kaj tacega vpeljati ni moglo; pa hvala Bogu, nadjamose, tudi lete šole kmalo s slovenskim jezikom počastiti in povikšati. Le škoda, da bukev tudi za Lahe nimamo, da bi se ložej našega jezika učili in trud g. učeniku polajšali. Zatoraj je želeti da bi šolsko svetovav-stvo to pomanjkanje v pretres vzelo, in za pravično pomoč skerbelo.
. Iz spodnega Dravbrega. V našej šoli še nemskutarija po-
V	,	V	..
leg slovenščine gospodari. Cez polovico ucencov imamo, kojim se mora nemško prednašati. Istinito težavno je za učitelja se s tako mešanico pečati — se mnogo truditi, pa le malo vspeha videti. — Možebit če nam budučnost delo polajšati. Le privadimo tudi naša deca slovensko čitati, i hvala našemu učitelju gospodinu Senker-ju, koji si vtem obziru jako prizadeva i učencem berila priskerbi, da bi zanemarjeni materinski jezik opet oživel.
Le jako napredujte dragi učitelj! majka »Slava" Vam če biti hvaležna.	Z a g e r.
Drobtinčica.
Ni dolgo, kar smo slišali od Jezera(Seeland)serčno žalostne glase. Naj tukaj stoji, kar bode vsacega razveselilo in kar Jezerčanom na cest služi. Gosp. Balant Selič, tamošnji kaplan so u starem farovžu šolo napravili. Imajo 50—60 otrok u šoli; če ravno je tista fara strašno razdjana in gornata, in poti gerdi in nevarni, vendar stariši svoje otroke le koj radi u šolo pošiljajo inotročiči le koj radi hodijo. Slišali smo, da se farmani gosp. kaplanu za to, da šolo deržijo, jako hvaležni skazujejo. Hvala gosp. S elič-u in lepo za Jezerčane, da šolo kej porajtajo in čislajo! —
Odgovorni izdaj, in vredn. A, Einspieler. Natisnil J, Leon u Celovcu,