številka 44 TRST, v soboto 13. februvarja !909 Tečaj XXXIV MMB IZHAJA VSAKI DAM — »I Mdttjah hi praznikih eb 5-, «b ptMdelJknj * t. ihrtrsj. ftev. te prodajajo po 3 nv6. (6 stol) t maogrk -#«c.k*rnafc v Trstu in okolici. Gorici. Kranj«, Si. Petra. jrstraojoi, Sežani, Nabreiiui, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovimi, Dornbergu itd. Zastakle Itev. po 5 dtč. (10 RtoV). MLA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokoati 1 KsIoa«. OENE: Trgovinske in obrtne ogl&M pc 8 «t. mm >c^jrt«Jc€. ukrale, poslanice, oglase denarnih zavodov j>c mm. Z* ogla«« t tekstil lista do 5 tts* M K, t»o "Hfe-^na mu X 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, saj-pa 40 eto i. Oglase sprejema loaaratai oddelek uprave 0¥?3LriM!t}u. — Plačuje izkijn&ao le nprari „Edino***. Gladilo političnega društva „Edinost" v j» moć I —— HAROĆNINA ZNAŠA — m vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O tk; na ac-ročb* brea doposlane naročnine, se np»—ne nxin>. u Mteljak« teiuj« «t*ac : ert* ..... lata* X » SO, v*i leta 1 eO —— ▼«i dopisi maj eo pošiljajo na aredništTO lista. Nffrtak> ▼ana pisma m m tprt)«aa|o !■ rektpia! ti ■• vrtfiij«. Haročnine, oglase in reklamacije je pofcljati na upravo LhfW UREDNIŠTVO t eftoa Glergie Galatti 18 fHs. Hni tU«) Ssdajatelj in cdpovominrednik ŠTEFAN GODINA, kanaorcij lista .Edina«*". - Natisnila tiskarna koii&or&j.c Ssta „Edinost" ▼ Trsta, nI. Giorgio Galatti it. 13. FoMoo-krmallnf&ii rafan H. 941652. TELEFON It 11-57. Brzojavne vesti. ..Svobodna šola" zaprta. DUNAJ 12. — Kakor porcčajo listi, je ianes v&led sklepa deželnega šolskega sveta magrstratna konsisiia uradno zapečatila in zaprla šolske prostore „svobodne šole". Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 12. — Zbornica je v tretjem čitan u vipreiela zakonski načrt o zemljiščnem da*ku. Nato je nadaljevala debato o zakonskem načrta glede hišnorazred-sega davka. Kolodvor pogorel. ŽENEVA 12. Danes zjutraj je požar uničil tukajšnji kolodvor za Osebni promet, j Prtljago in arhiv so rešili. Obrat vlakov je; bil ob 7. uri zopet obnovljen. — Oganj je nastal v»led neke preveč zakurjene peči. Angleška kraljeva dvojica v Be-rclinu. BEROLIN 12. — Kralj Edvard se je danes opoludne v spremstvu princa Henrika z avtomobilom peljal na sprehod v Grrune-wald. Ob 2. uri je bil pri cesarju in cesarici rodbiBski obed. BEROLIN 12. Cesarica Viktorija in kraljica Aleksandra sta se opoludne v avtomobilu odpeljale na grad Monbijon, da si ogledate Uohenzollernski muzej. Cesar Viljem je že prej prispel tjakaj. — PozDeje sta cesarica in kraljica obiskale Virchowo bolnišnico. BEROLIN 12. Cesar Viljem je podelil lordu Greenfellu veliki križec reda rudečega orla. — BEROLIN 12. „Nordd. Allg. Zeitung" piše : Državni kancelar knez Bulow je včeraj pcpoludne v sprejel angleškega državnega taj-nika za kolonije Earla of Creve in je imel ž njim pogovor. BEROLIN 12. Angleški kralj in kraljica sta odpotovala cb 5. uri 10 minut pcpoludne. Sestanek španskega in portugalskega kralja. MADRID 12. — Kralj Alfonz je danes vsprejel v avdijenci francoskega poslanika Revoila. — Kralj odpotuje zvečer v Villa- vici080. Iz potresnega ozemlja. REGGIO Dl CALABRIA 12. V minoli noči je razsajal tukaj orkan s točo in silnimi »aiivi. Ob 3. uri in tričetrt zjutraj je bilo iuti močan potres. Zvečer je sledilo več lažjik potresnih sunkov. Maroko. MADRID 12. Senator Montero Rio je izvajal, da ni minister za unanje v stvari natančno govoril o vdeleževanju Spancev na industrijalnih podjetjih v Maroku, in meni, da ima minister kak vzrok, da o tem ne govori. Minister za unanje stvari je odgovoril, da vlada o tem vprašanju ničesar ne prikriva. — Iz Kalifornije. SACRAMENTO 12. Državni senat je odklonil tudi 2adnjo protijaponsko resolucijo, ▼ kateri se zahteva l,udsko glasovanje o vprašanju japonskega naseljevanja. PODLISTEK. Nad grobom. Dunaj 12. Glasom brzojavne vesti je vojn3 lađita „Cesarica Elizabeta" prispela danes v Hnngkong, kjer ostane tri tedne. Na ladij i vse zdravo. Proti madjarski banki za Bosno in Hercegovino! V tukaišnjem „TrScanskem Llojdu" je priobči g. Fran Kučinić članek proti madjarski banki, ki se ima ustanoviti za Bosno in Hercegovino. Pozval je nekatere hrvatfike denarne zavode, naj nemudoma ustanove „Hr vatsko-srbsko poljedelsko in trgovinsko banko za Bosno in Hercegovino". Nasvet g. Kučinića je tolike važnosti in aktuvelno3ti, da bi se morali baviti žnjim vsi merodajni faktorji na našem jugu in ukreniti kar hitro vse notrebno, da se tudi realizuje. Važnost zavoda, kakor ga priporoča urednik „Tršcanskega Lloyda* nam je jasna, čim si predočimo neizogibne posledice ustanovitve madjarske banke. Posledice bi bile usodne za slovansko prebivalstvo Bosne in Hercegovine in zato tudi za vso slovansko stvar na Balkanu. Saj je znano, da gre madjarski imperi-jalizem za tem, da od Karpatov do Jadranskega morja in do višin Balkana ustvari močno madjerako politično-gospodarsko državo. Projekt gori rečene madjarske banke pa nam ovaja, da si hočejo za uresničenje svojega velikega načrta izbrati pot preko Bosne in Hercegovine. Tu si hočejo najprej utrditi svoje gospodarstvo in si zagotoviti prvenstvo na gospodarskem osvajanju jugoslovanskih dežel na Balkanu. S tem načrtom so se Madjari pokazali dobre in navihane računarje. Će se delovanju madjarske banke ne ustanovi nemudoma pro-titežje, bodo neizogibne nastopne porazne posledice : Osemstotisoč bosansko-hercegovskih kmetov postanejo sužnji te madjarske banke. Da se prepričamo o tem, ne treba druzega, nego da si ogledamo nje naravnost oderuška pravila. Kmet, ki je dobil od te banke posojilo, ne sme plačati pred desetimi leti, razun, da doplača 3% izposojene svote. Kmet, ki je dobil posojilo, ne dobi vse svote na roko, ampak se mu najprej odtegneta dva polletna obroka kakor „kavcija". Obreitna mera, ki jo bo imel plačevati kmet za posojilo, se ne do loči v naprej, ampak se bo določala primerno temu, kakor Be bodo prodajale zemljiško-odvezne obveznice, ki jih izdaja banka. (Torej : čim dražja bo zemlja in čim bolje obdelana, tem veče obresti bo moral kmet plačevati. Z drugo besedo: trudil se bo in ubijal za k o -r i s t bankel! Dalje: Bivališča, ki je je kmet kupil od age z dobljenim posojilom, ne sme prodati, kajti banka ima pravico nknjižbe z določilom, da se zemljišče ne sme prodati, dokler je kaj dolga na njem. Jasno je torej, da bi bil kmet izročen banki na milost in nemilost. Banka bi neusmiljeno iztirj evala vedno veče obresti in kmet bi bil, ko bi končno poplačal dolg, popolnoma izcrpljen in izsesan. Dalje: banka more brez tožbe in sodbe prodati kmetu zemljišče in ga vreči na cesto, ako bi zakasnil le z jednim obrokom! To eksekucijo bodo izvajali deželni j organi na jednostavno prijavo banke po par. 465 bosanskega civilnega prava. Končno: posojiio, za katero bi jamčili Bosna in Hercegovina, iznašalo bi 120 milijonov jedino na breme dežele, dočim bi banka določala višino posojila. Korist od obrekovanja bi imela banka in to ukupno po 5°/o« To se pravi: Madjari bi, uloživši 8 milijonov, odnesli dobiček za 30 milijonov. To bi bilo torej oderuštvo v najdovrše-nejih oblikah in s pravico smo rekli, da bi, ako jih ta banka dobi v svoje kremplje, osemsto bosansko-bercegovskih kmetov postalo gospodarski sužnji!!! Ali pa naj pa Še le govorimo o neizogibnih političnih in narodnih posledicah takemu gospodarskemu usužnjenju ?!! Povodom aneksije je naš vladar z manifestom izjavil, da hrvatsko-srbski narod v Bosni in Hercegovini dobi svojo ustavo, torej pravo samodoločbe glede svoje politične in gospodarske usode. To vladarjevo obljubo naj pomagajo uresničevati tudi naši denarni zavodi na jugu naše monarhije, naj nudijo bratom v anektiranih deželah roko pomočnico, da jih ne zatre politični in gospodarski lakomna in grabežljiva azijatska roka Madjarov. Rešiti treba anektirani deželi pred naj-večo nevarnostjo in jo zagotoviti avtohton-nemu hrvatskemu in srbskemu prebivalstvu in — Slovanstvu. Bosna in Hercegovina sta slovanski deželi, kjer živi naš narod, kimu je vladar slovesno zagotovil pravo samodoločbe. Po krepki gospodarski in denarni organizaciji v Bosni in i Hercegovini morajo Slovani zaklicati tujincu, Madjaru in Nemcu : roko proč od teh pokrajin !! Madjarska banka ne sme postati mono-polistinja narodne posesti v Bosni in Hercegovini. Čim so suverenska prava Habsbur-govcev raztegnena na Bosno in Hercegovino, je naši monarhiji v dolžnost, da temu narodu zagotovi neomejeno pravo samodoločbe — politične in gospodarske. Ali tudi ta narod, oziroma njega poklicani voditelji in reprezen-tanti se morajo zavedati dolžaosti: pomori si sam in potem ti tudi drugi p o m o r e j o ! 1 trta. Spisala LJUDMILA PODJAVORINSKA. Dlje časa si je potem še očital svojo, za noža kaj neprilično slabost, da se je vdal volji matere ter ni znai ohraniti svoje ljubezni... Zvečer pred poroko se je še kakor lat plazil k znanemu oknu. da se poslovi od svoje mladosti, od svojih nerazcvetelih se nadej in neuresničenih teženj. Po&lednjikrat sta se zjokala skupaj nad nežnimi, čistimi občutki, ba so privabljali v dušo vonjavo vijolic, lepoto zvezd, šum gozda — — a naslednjega dne je š&l z drugo k oltarju. Toda vse to je bilo že davno — zelo davno, da se tega spominja le kakor v sanjah. Z odhodom sinovim in z materino smrtjo je postalo nekaj topega v njegovi dnši. Vsi občutki, vsa vnema duše, ki mu je m ostala, se je združila v spomine na sina — svoj ideal. Globoka očetovn ljubezen, ki jo ni cmajfil ni čas, niti druge važne okoliščine, so mu spremenile te neprijetne, vlažne is bolezen rhzširjajoče štiri stene v prijetno i zavetje, v katerem se zamore vdajati očetov-ski radosti. Ponosen je na svojega sina, pc-1 nosen, da ga nadeje, ki jih je stavil vanj, niso goljufale. Kakih stokrat na dan si je ponavljal ter pri tem nalašč zapiral slabe oči, da ne bi videl rezkih nasprotij teh nadej in te vere, ki si jo prizadeva trajno in krepko vjemati v oslabevajočo misel. Ni se varal v nadej ah, ki jih je stavil v sina, — ni se varal! Po čemer je težil, to, kar &i je želel, se je izpolnilo; sin sicer ni postal župnik, toda strojar je, torej v vendarle gospod. On ima veselje ž njim. Že tedaj se je bil razveselil, ko se je bil sin prišel prepričat o resnici tega, kar mu je sporočil Schwarz. Osupnilo ga je njegovo gosposko vedenje in razveselila lahkota, s katero je govoril z gospodo v nekem tujem jeziku. On ga sicer ni umel, toda veselil se je, da se je sin povspel nad očeta. Istotako se je radoval tudi, da je ta duševna moč, moška eneržija, ki se je pri njem pod materinem vplivom spremenila malone v žensko nežnost, v pretirano občutljivost, tem obilnejše razprostrla na sina. Prodavši imetje in premičnine »radi pomanjkanja moči", je sin opravljal vse sam. Oče je samo le poslušal. Saj je vendar tako prijetno ubogati onega, ki ga ljubimo! Sinova volja s svojim odločnim vplivom je pretvorila moža v otroka, v onemoglega starca. Poslednji se je sicer slednjič zavedel — toda bilo je že ie delavskih stapovanj. Nekdanji postopač in delavec najnižjih kategorij, sedanji ruski pisatelj Maksim Gorki j, je napisal pred nekaj leti dramo, ki jej je dal naslov „Na dnje," kar naj pomenja pravzabrav Na dnu življenja. V tej drami odgovarja z dejanjem nastopajočih oseb na principijelno vprašanje, kako pomagati ljudem, ki tavajo v nižinah življenja (v odločnem nasprotstvu z grofom Tolstim) s tem, da ne pomaga nobena beseda nobena pridiga. Ampak treba je tem ljudem najprej razmere, v katerih žive, premeniti, potem šele je upati in pričakovati, da bo njih življenje drugačno. K istemu rezultatu, kakor je prišel pisatelj v svoji fantaziji, je pristalo v 40-tih letih minulega stoletja posebno socijalno-poii-tično gibanje, ki je izšlo iz Anglije in se kmalu razš rilo tudi po Evropi. davno propozno: Schvvarz je sedel na imetju, sin je odšel z denarji v malhi, pustivši očetu obljubo, da mu bo redno pošiljal denar za živež. Spominjal se je tega še potem, ko je bil že obsojen, da mora živeti v tej hiši kjer ni imel nobene dolžnosti, nobene naloge v življenju ter mu je bilo edino-le čakati, da potrka na njo smrt. On si je predstavljal sad svoje delavnosti povsem drugače in svojo starost si je predstavljal v povsem drugih barvah... „Ha — tako je to !M je vzdihal vsikdar ob takem premišljevanju. „Sina sem si vzgojil, veselil sem se, da mi bo podpora na stare dni, a ostal sem sam kakor prst. Svet mi ga je vzel — svet mi ga odtujil... Koliko sem se veselil na to, da me oskrbi, da mi nagradi moje muke — a sedaj ako bi umrl, morali bi mi tuji ljudje zatisniti oči. Jurič-kove misli so se vrtele skoro izključno le okrog sioa, o katerem je vedel samo to, da je že v Pešti strojar na svojo roko, da se je dobro oženil in da ima dva sina. Pa le samo radovednežem, ki so povpraševali po njem, je znal pripovedovati dokaj o njem. Nu, ker je bil tu tako sam, ker mu je pogostoma nedostajalo celo najpotrebnejšega — polaščala se ga je melanholija. Kako tudi ne? Od tistega časa, kar se nahaja imetje v židovskih rokah, je videl sina samo enkrat; a pisma prihajajo zelo poredkoma in v zadnjem časa celo niti l Razvoj industrije in prometa z vsemi svojimi posledicami je vstvaril velika mesta in z njimi tudi velikomestno bsdo. Zemljišča v mestu so pričela v ceni nepopisno rasti, kar je vplivalo seveda tudi na ceno kiš in 3 tem neposredno na stanovanjsko najemsčiao. Delavec ni mogel več plačevati visoke najem-ščine ; moral se je umakniti daleč iz7en mesta in še to prav često v zatuhlo in sploh tesno ter nezravo stanovanje. Pomankanje primernih delavskih stanovanj Be je pokazalo prav kmalu kakor splo< šen pojav. Da ni možno tesnega in morda celo vlažnega stanovanja dovolj zračiti in dovolj čistiti, posebno če je v rodbini več otrok — in navadno so vse delavske familije zelo številne — leži na dlani. Nobene stvari pa človek ne potrebuje tako v svoje zdravje, kakor zraka in čistosti. Jasno je, da vprašanje delavskih stanovanj zato ni samo zadeva, ki briga delavce, ampak to vprašanje gre mar vsej javnosti, vsemu narodu, vsaki državi. Zdrava delavska moč je p odlaga vsemu gospodarstvu. Čili otroci so zopet vprašanje zaroda. Če otroci niso krepki, če oslabe in hirajo, bo tudi njih zarod ničvreden, zaostajal bo v duševnem kakor telesnem razvoju. Tretji, četrti rod iz takega vira in takih razmer obeta postati resnično pleme degenirancev. Slabo stanovanje je kal vsem boleznim. Ognjišče je oni bolezni za katero pomira (kakor je statistično dokazano) največ delavcev in njih otrok: s u S i c i. Na lanski tu-berkolozni konferenci v Filadelfiji je izjavil neki amerikanski zdravnik odkrito, da je boj proti tuberkolozi toliko časa pljusk v vodo, dokler ni drugače preskrbljeno za zdravstvene razmere delavstva. Kmetijski potujoči učitelji uče, da je treba prašičem, kuretini, živini itd. prostornega in čistega hleva, kamor imasta tako zrak kakor svetloba dovolj pristopa; — kako važno je šele vprašanje bivališča pri človeku, ki se je povspel danes tako neopisno visoko nad svoje nekdanje naturno stanje, ko ie njegov organizem nežneji, pa zato tudi mnogo bolj dostopen različnim nevarnim kalem. Na Angleškem so se združili posamič-niki že pred kakimi osemdesetimi leti z namenom, da odpomorejo temu zlu. Nekateri zasebniki so darovali v ta namen velike svote, tako, da je bilo možno po nekod cele ulice neprimernih hiš delavskih stanovanj pokupiti, podreti in na njih mestu sezidati nove hiše s čednimi in dovolj prostornimi biva-liSči. Temu vzgledu so se pridružili posamični bogataši na Francoskem, v Belgiji in v gotovi meri tudi na Nemškem. Ali kaj naj dosežejo ti sicer lepi a redki izgledi zasebne darežljivosti proti splošnemu zlu?! Ravno tako ne pomagajo nobene prepovedi hišnim posestnikom, koliko prostorov najmanje mora imeti vsako stanovanje, koliko glav sme na vsako bivališče iti. Kajti ti zakoni so popolnoma iluzorni in jih še ni bilo možno izvesti nikjer na svetu, ker po eni strani živ krst ne more delavca prisiliti, da si mora najeti veče stanovanje in magari če ne prihajajo... Samo tistih šest goldinarjev prihaja redno v začetku meseca na Schwar-zevo ime ; toda zaman pričakuje tudi česa pisanega. Toda, še zmerom, vkljub trpki skušnji, pričakuje od sina poziv. — Na duri Juričkove hiše je nekdo slabo potrkal. Juriček je urno segel z roko k očem, da si z rezko vlago otare izdaj sko solzo in še ie potem je odprl. Juričku se je zjasnilo lice kakor bi trenil. Pri durih je stal fantič kakih 10 let, sin njegovega tovariša Stružičke. „Nu, pojdi notri, Janko! Kaj si mi prinesel?" je vprašal, posadivši fantiča k peči, kjer že dva dni niso kurili. Otroke je imel rad : spominjale so ga na njegovega sinu in na oni čas, ko je bil sin še n j e go v. „Oče vas lepo prosijo, da bi le sami šli kopat grob. Po noči, ko so šli Čuvat, se jim je izpodrsnilo in sedaj jim je noga otekla, tako, da se ne morejo obuti. Nasmehnil se je „Hvala Bogu! zopet bo zaslužka vsaj nekoliko žganjice bo..." mu je šinilo v glavo, toda takoj v naslednjem trenutku ga je mikalo da bi dečka oplazil po ustih. Kadar sedi človek že dva dni v neza-kurjeni sobi ter nima niti dva krajcarja za nekoliko žganjice, ki bi ga ogrela, tedaj se ni čuditi, da ga napadajo tudi takšne ne-krščanske misli. t(Palje.) Danes vsi na Ciril-Metodov PLES ki m bo vršil v vseh dvoranah BC VSTOPNINA 2 kroni; „NAR. DOMA". — Začetek ob. 9 uri. za člana narodnih društev 1 krono. Stran II »EDINOST« štev. 44 V Trstu, dne 13. februvarja 1909 bi imeli stradati zato! Po drugi strani ravno tako ni možno prisiliti posestnikov, da nastavijo stanovanjem tako najemščino, da jo delavec s povprečnim zaslužkom lahko zmore. Ta in tam so se postavili delavci sami na nege, ustanovili so si svojo stavbeno zadrego in si na ta način pomagali do primernih stanovanj, nsjveč v lastni hišici. Ti poakusi so vsi zelo lepi in hvalevredni, toda nikakor niso dovolj uspešni. Ustanovitev take zadruge je vedno težavna stvar. Treba je človeka, ki stvari ne sproža samo in spravlja v tek, ampak jo tudi z uspehom spravlja do nje konca, ne glede ca to, da -e že ustanovitev take zadruge sama ca sebi zelo težka V6led pomanjkanja primernih gmotnih sredstev. Nemški učenjak na polju narodnega gospodarstva, Gustav Schmoiler, je izdal zato že leta 1887 svoj jako pretresljivi „Opomin v stvari stanovanjskega vprašanja", kjer se peča izključno z delavskim stanom in dolžnostim ki jih morajo imeti imovitejši ia omikani sloji napram temu. Schmoller dokazuje, da je v tem oziru pričakovati vspena samo tedaj, če se zasnujejo posebna podjetja, ki se h'čejo posvetiti temu vprašanju, v največjem obsegu. Močne delniške družbe in javne korporacije, kakor država, dežele občine, denarni zavodi, kakor naposled tudi podjetniki morajo storiti svojo dolžnost v tem oziru. — I-jdnatrija ima ravno tako interes, na tem da no njeni delavci m njih zavod krepak rod, kakor država ali narod. XXX. >Tovo ministerstvo Bienerth in bančno vprašanje. Iz Budimpešte poročajo, da je gotovo, da bo novim guvernerjem avstroogrske banke imenovan dosadašnji tajnik ▼ ogrskem finančnem ministerstvu Aleksander Popovics. , V to imenovanie stavljajo Madjari velike nade tudi glede rešitve bančnega vprašanja. Po mnenju Madjarov se je tudi z imenovanjem drugega ministerstva Bienerth situacija izdatno zboljšala. Izlaati pozdravljajo Madjari imenovanje Bilinskega finančnim ministrom. Sklicujejo ss pri tem na dejstvo, da so se že v novembru m. 1. vršila važna pogajanja med ogrsko vlado in vodstvom avstro-ogrske banke, v prvi vrsti z nje guvernerjem sedanjim miniitrom Bilinskim. Ta pogajanja so dovodila do velevažnih dogovorov glede nove oblike organizacije avstro-ogrske banke. Ti dogovori da so zadovoljivi tudi za tiste po-iitiče kroge, ki zahtevajo samostojno ogrsko banko. Ceio to trdijo Madjari, da je bil Bi-linski imenovan finančnim ministrom ravno radi izvedeoja omenjenih dogovorov. Kakor vidimo, se Madžari nadejajo, da sprememba v Avstriji navede sapo na njihova jadra. Ena okoino3t pa jim gremi to zadovoljstvo: vpliv krščanskih socijaicev v novem miristerstfu, ki, kakor znano, niso nič kaj naklonjeni aapiraciiam madjarskega imperijalizma. Pa še neka možnost, skoro bi rekli gotovost utegne prekrižati te madjarske račune. Možno je namreč, da bo drugo ministerstvo Bienerthovo morda res le — pred-pustno ministerstvo. Drugo ministerstvo Bienerth II. Sestava tega miništerstva je taka, da si je ne upa odkrito hvaliti nikdo, razun njih, ki so najeti in plačani za to. Ali velika je razlika med enimi in drugimi, ki izrekajo ne« povoljno sodbo o tem ministerstvu. Razlika je namreč ta, da so jedni opravičeno ogorčeni, pri drugih pa je vzrok nezadovoljstvu v n e-n a s i 11 j i v o s t i, ali pa je to nezadovoljstvo le hlinjeno. Mi sddo že razložili vzroke, radi katerih morajo Slovani sestavo novega ministeratva občutiti kakor provokacijo. Drugo vprašanje pa je: kako naj taksiramo nezadovoljnost nemških strank ? ! Nezadovoljne so deloma, ker ne privoščajo izlaati Čehom še titto malo vpliva, kolikor ga bosta imela na državno upravo — saj bo tega itak malo — ministra Začek in Brat. V glavnem pa je to nezadovoljstvo le hlinjeno. Ma tihem si Nemci lahko z vso pravico zadovoljno mencajo roke. Saj jim bo v§a uredba ceio ugodneja, nego da bi imeli svoje lastno strankarsko ministerstvo. To je lahko pojasniti. Praški „Narodni listyu javljajo o dve-urni konferenci, ki se je vršila med ministrom predsednikom in češkim ministrom Začkom. Ta poslednji je baronu Bienerthu poročal o velikem ogorčenju, ki vlada v slovanskih strankah radi sestave miniateratva. Baron Bienerth se je izgovarjal, da se sploh ni pogajal z nobeno stranko radi sestave mini sterstva. To naj bi pomenjalo, da ni z Nemci nič drugače postopal nego se Slovani! Ali v resnici je pa položaj za Slovane povsem drugačen nego za Nemce — naravnost nasproten. Kar občutijo Slovani po pravici kakor udarec, je za Nemce velika udobnost. Saj jih 2e čujemo, kako dokazujejo, da to ni njihovo ministerstvo in da zato ne vspreje-rnajo nikakih obvez. Obvez ne bodo imeli, dovoljevali si bodo celo lahko tudi zabavo opozicije, a pri vsem tem imajo najodločneji njih zastopniki najvažneje resorte v svojih I rokah. S tem, da se baron Bienerth vsaj javno — da-li se pa ni godilo na tihem, to ! je odprto vprašanje! — ni pogajal ž njimi, jim je pustri le popolno svobodo akcije, a j ob enem jim je zagotovil beneficije vladne ; stranke. Nasprotno je pri Slovanih. Z Nemci se ni pogajal in jim je vse dal. S Slovani se tudi ni pogaial in jim ni — skoro nič dal. To se pravi: Jugoslovanom prav nič! In s takimi slabimi dovtipi bi nas hotel baron Bienerth tolažiti! Ali je on naiven, ali smatra Siovano za naivne! Naglaš&nje pa, da je tudi sedanje ministerstvo le provizorično, umejemo mi le — kakor pomoček v zadregi. Na ta nesrečni izgovor je prišel baron Bienerth še le potem, ko je videl, na kakov odpor je naletel se svojim minibterstvom „pomirjenja I" Če baron Bienerth ni imel namena za sestavo definitivnega ministeratva, kako potrebo je imel, da je provizorične vaditelje resortov nadomestil z definitivnim! ministri — in to celo s prononsiran i m i strankarji?! Se-li tako pomirja in uverja stranke, da se ima namen ustvariti prehod za koalicijsko ministerstvo?! Ali se s takim postopanjem marveč ne razburja in izzivlja nezaupanje ?! S svojim nemškim srcem je baron Bienerth hotel izkoristiti situacijo Nemcem ▼ prilog; ali napel je lok malo preveč in sedaj, ko vidi, da bi znal lok počiti, čuti potrebo, da svoje postopanje kaže v čim nedolžneji luči. Vprašanje je: ali ni že prepozno in dali ni baron Bienerth s tem pripravil pot ne le drugim ministrom, ampak tudi — drugemu ministerskemu predsedniku?! HRVATSKA. Skupen odpor proti Rauchovemu režimu. Iz obupne borbe proti sedanjemu tiranskemu režimu Rauchovemu je zabeležiti vele-razveseljiv dogodek: vse opozicijelne skupine — izvzemši Frankovce in radikalne Srbe, ki pa kažejo svoj „radikalizem" s tem, da naganjajo vodo na mlin Madjarov — so 6e na skupnem posvetovanju dne 10. t. m. dogovorile za skupen boj za u vedenje splošne in jednake volilne pravice in proti sedanjemu protiustavnemu režimu, ki troši narodna sredstva brez vsacega ustavnega dovoljenja od strani sabora. Dotična izjava, — ki so jo podpisali zastopniki hrvatske stranke prava, srbske samostalne stranke, hrvatske napredne stranke, avtonomnega kluba koalicije, socijalne demokracije, hrvatske kmečke stranke in poslanec Šupilo, ki stoji izven strank, — pravi; Boj za politične, državljanske in človeške pravice posamičnikov, kakor tudi za temeljne ustavne pravice kraljevstva Hrvatskega in njega demokratizacije je neločljiv od boja proti režimu barona R a u c h a. — Zato smatrajo vse te stranke kakor svojo najvažnejo in najnujnejo dolžnost, da bijejo skupen in sporazumen boj proti temu protiustavnemu režima ▼ namen, da ustavnim potom strmoglavijo to in vsako vlado, ki bi ■tala na slični podlogi in bi imela isto nalogo. S tem ujedinjenjem vseh poštenih elementov — h katerim se pa Frankovci nočejo prištevati — so strte nade madjarske vlade, ki se je za trdno nadejala, da se nje eksponenta baronu Rauchu posreči razbiti koalicijo in vsaj en del nje pritegniti k sebi. Možje, ki so sklenili ta dogovor, so pokazali, da res pošteno mislijo se svojim narodom in da se v polni meri zavedajo velike odgovornosti, ki jim jo nalaga važnost momenta. Z razbitjem kaalicije so se Madjari nadejali, da oslabe odpor proti njihovemu nasilju; s tem dogovorom pa so se vrste boriteljev ne le pomnožile, ampak so postale tudi kompaktneje. Vse priznanje gre hrvatski socijalni demokraciji, da se je tudi ona v usodnem času postavila na stran naroda. — Med baronom Raucbom in hrvatskim narodom zija nepremostljiv propad. Bližnii boj med tema dvema činiteljema odloči: kdo od teh dveh boriteljev telebne v propad ! DOGODKI NA BALKANU. TURČIJA. Sprememba t turškem ministerstvu. CARIGRAD 12. Na današnji seji zbornice je predsednik naznanil, da je bilo uloženih pet interpelacij, večinoma od Mladotur-kov V interpelacijah se zahteva od velikega vezirja pojasnila, zakaj se je, ne da bi se vprašalo zbornico, preosnovalo ministerstvo in odstavilo dva ministra, ki nista dala ostavke. — Zbornica je z veliko večino in odobravanjem vsprejela interpelacije brez debate. CARIGRAD 12. Veliki vezir dementuje v listu „Sabbah" vest, da bo vsled preosnove kabineta odstopili štirje ministri in oporeka, da bi bila ministerska sprememba protuustavna in ▼ prilog liberalni zvezi ter na- znano se je Kiamil nedavno pri Mladoturkih kompromitiral s tem, da je prisostvoval banketu liberalne zve~e proti mladoturškemu odboru. Zbornica je zelo razburjena in odločna večina je proti Kismilu, na drugi strani se pa marljivo miri in posreduje, da bi se preprečilo nezaupnica in padec Kiamila. Ruski odgovor na turški proti-predlog. CARIGRAD 12. „Jeni Gazeta" in „Ik-dam" poročata, da je ruska vlada včeraj brzojavno sporočila s?oj odgovor na turški proti-predlog. Ministerst?o je o odgovoru že razpravljalo. Anarhija v Anatoliji. Iz Carigrada poročajo: Iz vseh delov Anatolije prihajajo vesti o naraščajoči anarhiji. V Cezareji je velika množica, 500 ljudi, napadla vladno poslopje. V mestu je vladala velika panika. Beduini razdejali železnico. CARIGRAD 12. — „Sabbah" poroča iz Damaska, da so Beduini med Maano in Te-bukom razdejali meško železnico. Prevažanje romarjev je ustavljeno. CARIGRAD 12. List „Suraj Ummet" pravi, da je otoman&ko ustavno življenje po absolutističnem velikem vezirju izpodkopano. Kiamil izgubi mnogo prijateljev v zbornici, celo slepe pristaše. BOSNA. SARAJEVO 12. Više sodišče je oprostilo uradnika „Srpske Riječi", ki je bil radi zločina motenja javnega miru obsojen na eno leto oziroma sedem mesecev ječe. ČRNAGORA. „Beogradske Novina" poročajo iz Bara, da je knez Nikola v spremstvu prestolonaslednika Danila, vojnega ministra in nekoliko viših častnikov inspiciral utrdbe o Jadranski obali in tamkaj nastanjene čete. SRBIJA. Častniki v Nišu pretijo s puntom? „N. Fr. Presse" poroča iz Zemuna, da so ▼ četrtek zvečer krožile po Belemgradu vznemirjajoče vesti v vrenju med častniki v Ntšu. Tamešnji divizijski general je obvestil vojnega ministra in kralja, da so častniki niške posadke ogorčeni radi odstopa vojnega ministra in če se ne prepreči odstopa, da vprizore vojaški punt. Oboroževanje Srbije. Iz Belegagrada javljajo, da so 10. t. m. odpotovale v inozemstvo tri vojaške komisije in sicer ena v Pariz, ki prevzame vojaške suknje, druga v Belgijo, da prevzame tamkaj naročene puške, oziroma municijo. Nadalje je ženijski stotnik Miletić odpotoval v Berolin, kjer je srbska vlada naročila zrakoplov in letalni Btroj. DROBNE POLITIČNE VESTI. — Spansko-nemfiki dogovor glede Maroka. Pariški dopisnik lista „N. Rotterdam Kurier" je izvedel iz dobrega vira, da se glede Maroka pripravlja špansko-nemški dogovor. Ta dogovor bi bil sličen onemu, sklenjenemu med Francijo in Nem* čijo. — _______ Dnevne vesti. Zopet nekaj za „Indipendenta". Opozarjamo vIndipendent&" naj si ogleda lepake za veliko ljudsko maškarado, ki jo priredi „Še. Jakopska mladina" na pustno soboto 20. t. m. v veliki dvorani „Nar. doma" iu sicer v kulturne namene. Nadalje opozarjamo na darove, ki bodo od ponedeljka naprej izloženi v nar. knjigarni J. Gorenjca, ulica Valdirivo. In ker se, kakor že prej rečeno ta ples priredi v kulturne namene upamo, da se tudi „Indipendente" kakor kulturonoiec (?) vdeleži! Saj godi ravno „Indipendente" neprene-hano o kulturi. Kdor koče poskuiati srečo, naj pride nocoj v „Narodni dom" na veliki Ciril-Metodov ples. Potom srečolova se bo oddalo okolo 500 krasnih in dragocenih dobitkov. Za borih 20 st. (toliko stane srečka) lahko dobi, komur je sreča mila, predmet vreden do 40 K. Še nobeno leto, odkar se vrši ples na koriBt Ciril-Meto lovih dražb, ni razpolagal odbor s tako dragocenimi darili. Darovalci so uprav tekmovali med sabo, da bi se prekosili z lepšim darilom. Nikdo naj torej ne zamudi lepe prilike, ki se mu nudi nocoj v „Narodnem domu". Osebe niso stvar! Neko polemično notico radi zavoda „Anima" v Rimu je zaključil „Slovenec" z besedami: „...Nam prav tako. To pa dostavljamo, da posamnih p r e 1 a t o v, njih besed in dejanj ne identifikujemo s sv. Stolico, in jih ne bomo. Pozdravljeni 1" V bolje umevanje beležimo, da se je „Slovencu" očitalo od neke strani, da je „sramotno napal sv. Stolico", dočim se je v resnici bavil le z dejanji posamičnih oseb. Na čssto, če smo se kedaj dotaknili kakega „posamičnega prelata" in kritikovali njegova dejanja, očitali, da napadamo iastituciio sami — cerkev!! Gospodje sa torej prakticirali, kar sedaj slovesno odklanjajo: identificirali so osebe in njih dejanja s stvarjo ! Nismo zapisali tega. da bi rekriminirali, ampak le z željo, da bi vsaj v bodoče veljalo stališča, na katero se je postavil „Slovenec" v polemiki radi zavoda „Anima". Vstopnine za Ciril-Metodov ples se dobivajo še ves dan pri Gorenjcu, v „Nar. del. organizaciji", v „Delavskem podpornem" in „Trž. podpornem in bralnem društvu", v „Jadranu" in „Dalmatinskem Skupu". Proti neresničnim in tendancijoznim vestem. „Akad. ler. društvo Balkan" nam javlja: Z oziroin na tendencijozne ve*ti v raznih listih („Slovenec", „Del. liat" itd.) o akademičnem plesu si usoja podpisani javiti slav. občinstvu, da je prinesel naš ples 152 kron čistega dobička, da je torei tudi mate-rijeloi vspeh povoijen in bi bil gotovo Še po-voljnejši, ko bi ne vladalo na dan plesa v Trstu uprav nenavaduo slabo vreme. Toliko v pojasnilo na ra^na vprašanja. Oodbor. ak. fer. društva „Balkan* Na Ciril Metodovem plesu pridejo dame. ki bodo v okrepčevalnih šotorih, z večine v narodnih nošah. Okrepčevalni šotori bodo na galeriji velike dvorane in vsakdo se lahko pri obisku šotorov prepriča, da znsjo na$3 dame dobro postreči in da ae tudi one ne boje tuda in dela, kadar se gre za našo „Družbo". Turška eskadra v Trstu. Kakor poročajo turški listi. bo turška eskadra obiskala neko liko pristanišč v Sredozem. in Jadran, morju, mej temi tudi Trst. Odpluje na okrožno potovanje dne 15. marca. Poziv. Poživlja se s tem dotično osebo, ki si je v slikarskem atelieru na „Umetniški noči" bezpravno prilastila originalno „radirungo" slik. Marčića (predstavlja-jočo starčka s kitaro), da jo nemudoma vrne v roke kakega odbornika ali pa vratarju „Narodnega doma". Ker je bila oseba pri dejanju opazovana in je par prič, naj vrne original takoj, čo se hoče izogniti neljubi dotiki s policijo ! Velikanske priprave za tržaško narodno slavnost „Ciril-Metodov ples" so skoro dovršene in reči moramo, da se bo vsak posetuik z zadovoljstvom vračal s plesa. Za smeh je obilo skrbljeno v šaljivem muzeju, kjer bo razlagal različne starožitnosti slavni N. N. (ime maramo zamolčati), ki se je nalašč za to pripeljal v T:-3t. Posetniki se bodo gotovo čudili podjetnosti odbora, ki je znal naročiti nekatere predmete, edine te vrste na svetu. Zapestnica, ki jo je neka gospica izgubila Da „Umetniški noči", se je našla in se nahaja v našem uredništvu. Občni zbor „Citain'ce" pri sv. Jakobu se je vršil v nedeljo 7. t. m. ob 5. uri pop. ob veliki udeležbi. V odsotnosti podpredsednika predsedoval je zboru g. A. Bizjak, ki je po kratkem nagovoru in zahvali podal besedo tajniku, da prečita poročilo o druš:venem delovanju v mioolem letu. Iz poročila posnemamo, da je društvo vsestransko napredovalo. Dne 8. dec. 1907 se je vršil prvi veliki društveni koncert v dvorani „Nar. doma" z lepim vdpehom. Prvi vspeh je bil koncert sam, a drugi jQ taieoj sledil z angažiranjem prej prežganega društvenega orkestra v gledališču. Kakor vspeh koncerta je računati tudi vsta-novitev glasbene šole, ki se pod vodstvom vrlih učiteljev, na čelu jim g. Petrovec, vsestransko razvija. Nadalje navaja poročilo razne društvene nastope, med temi sodelovanje na veselici N. D. O. 1. maja pri sv. I?anu, dne 17. maja na veselici podružnice Ciril-Meto-dove pri sv. Jakobu, na veseiici kluba „Boijia bodočnost", na razvitju zastave pev. društva „Ilirija*, na komersu v čast poslancem Klc-faču in Burivalu in druge. Glede izietov naj omenim le najvažnejše in sicor : izlet v Solkan, v Pulz, kjer smo bili od laških kulturonoscev napadeni, izlet t Boljunec iu druge. Glavno pažnjo pa se je v minolem letu posvetilo dramatiki in ne brez vspehov. Iz tega je navstal gledal, oder na vrtu „Kons. društva" pri tsv. Jakobu. Poro- perjena proti mladoturfikemu odboru. Veliki vezir poda jutri ▼ zbornici tozadevna pojasnila, CARIGRAD 12. Javno politično mnenje se še vedno bavi z miaiatersko spremembo, ki jo je izvedel veliki vezir. — Razburjenje mladoturških krogov se še ni poleglo. Kakor Itako očitanje je dal „Slovenec" gori citirani, povsem pravilni odgovor. Stališče, na katero se postavlja „Slovenec", je načeloma jedino korektno in bi le želeli, da bi bilo vaikdar v veljavi tudi pri — „Slovencu11. Gg. pri „Slovencu* naj nam ne zamerijOi ako jih spominjamo, kako so nam DANES VSI nn CIRIL-METODOV PLES čilo omeuja nadalje zgodovinski 7. in 8. september povodom otvoritve novih društvenih prostorov in sestanka za sporazumljenje mej društvi z nado, da bo sloga trajna. | V novih prostorih se je tudi otvoril ples in plesna šola, ter šola za teorijo. Poročilo navaja še razne podrobnosti in potem nadaljuje : S ponosom lahko trdim, da |je „Čitalnica" jedno najbolj delavnih trž. društev. — Zato bi ^o moral podpirati vsakdo po svojih močeh. Žalostjo 'pa moram konstatirati, da nima niti 100 udov kljub bori udnini 30 st. mesečno in še med temi jih skoro polovica ne plačuje redno. Vse, kar vidite tu, j« po večini dalo vrlih pevcev. Ali preveč ne smemo zahtevati od njih. zato se obračam do vseh pravih narodnjakov s prošnjo, naj se bolj jzanimajo za društvo. Obračam se tudi do nar. inteligence proseč jo, naj se bolj zanima za društvo. Na to se poročilo zahvaljuje vsem, ki so količkaj pripomogli društvu. Posebao vrlemu perofodji ▼ „Narodnem domu". — Začetek ob 9. uri. Vstopnina 2 K; sa člana narod, draitev t K. V Trstu, dne 1®. februvarja 1909 > EDINOST< štev. 44 Stran IIT C*. M. Polica ra izkazano nakloajeno3t, členom, al. občinstvu za izkazane simpat.je, vrlemu pevskemu zboru in sploh vsem prija-tel'em. Poročilo je biio vzeto na znanje z odobravanjem. Iatotako blagajnikovo poročilo, ki tuii izkazuje lep napredek. Na to je {sledila voii-tev novega odbora. Na predlog volilnega odseka so bili soglasno izvoljeni v odbor : g. V. Engelman predsednik, Bi?jak, Kom-uara R., Kompara M,, Cotić R., Turk, Metlika, odborniki; Švageij, Perklič namestnika; B.*n, Kcdela, pregi. računov. Ob točki slučajnosti je predlagal gosp. Bavdaž povijanje udnine, kar pa se je p? pojasnilu g. Bizjaka in predsednika opustilo. Bizjak je priporočal naj se prihodnjemu bla-'jjniku ne delajo težave kakor do sedaj. — Švageij je obžaloval, da je prišel v BNar. delavcu* v g^iiio onega društva, ki ga je „Čitalnica*1 ved-io podpirala, tako krivičen članek proti društvu. Na soglasno zahtevanje se Jotični članek prečita. — G. predsednik Engelman kakor odbornik N. D. O. je odgovoril, da društvo nima krivde pri tem, ker je prišel dotični članek brez vednosti odbora v list. Potruditi se hoče, da se ntvar poravna. Nato je zaključil z vspDdbujcvalaimi besedami zboro-anje. Po zborovanju se jo. vršila animirana zabava v „Kons. društvu**. Za Ciril-Metodov ples, ki se vrši danes zvečer, je splošno zanimanje, tako, da se je nadejati, da bo udeležba letos še večja nego :e bila druga ieta. Lože so bile že pred tednom razprodane in ostalo je le še nekaj sedežev (po 3 K s vstopnino vred), katere ima na razpolago g. Vladko Ternovec, ulica Fontana 4. Zimski izlet v Bohinj priredi „Tržaška podružnica „Siov. planin, društva* v nedeljo 14. februarja 1909. Odhcd iz Trsta z brzov. drž. železnice ob 7*45 uri ziutraj, prihod v Bohinj ob 10*50. Povrat iz Bohinja ob 513 popoiudne z brzo-vlakom ki doape v Trst ob 8. uri zvečer ali p * s pošt jim ob 7 08 uri zvečer, ki pride v Trst ob 10.50. Vozni listki po znižani ceni do Bohinia se dobe samo na drž. kolodvora v Trstu in stanejo za t»a in nazaj 111. razred z brzovla-kom 9.40 kron s poštnim 6.30 kron. V Boh. Bistrici body zabava na novo zgrajenem san-kališču, ki je oddaljeno en četrt ure od kolodvora ali pa z vožnjo s sanmi k Bohinjskemu jezeru in tudi po jezeru, ki je pokrito z debelim ledom. Sani za sankanje se dobe v hotelu Triglav v katerem bnde tudi pripravljen ob 1. uri skupni obed. Udje „Slov. plan. društva"* pjača;o za rabo eankališča 50 vinarjev na dan m za rabo sani 60 vin. Planinci in prijatelji narave se vabijo na ta izlet. Vstopnina na današnji ples znaša kot običajno 2 K, za člene narodnih društev 1 krono. _ Tržaška mam kronika. Vreme. Pred včeraj sni i dan je bil v znamenju vlažnega široka. Včeraj pa je castopiia reakcija. Prišla je nenadna burja, blagohotno je znižala temperaturo le za par stopinj, zato ie zapihala na tak način, da je zlasti okolo 10. do 11. zvečer postala v klasičnih točkah tržaškega mesta pravcat orkan. Okolica Nnr. doma ie bila kakor vedno, prav posebej izpostavljena. Bnčilo in sikalo je prav peklensko po zraku; ho^a je biia nevarna. Pred našim uredništvom je burja nekoga kar but-n la na tla, in ga težko ranila. Okolo 10. ure in pol, ko je orkan bil največji, je pa, ne ve ko cd kje, priletel od zgoraj na ulico Galatti z velikanskim ropotom tram in dolgi komad kositra. Burja je tedaj imela nad 100 km hitro i ti na uro. Težka nezgoda. Matevž Bremitz, 611eten finančni stražnik v p. je bil včeraj sprejet v bolnišnico, ker ga je obšla hipna slabost. Staro sovraštvo. Lovre Rizzotti, star 40 uradnik, je bil včeraj aretiran radi tega, ker je svoji podnajemnici Lnciji Sauli zapre tU s smrt;o. Sovražtvo je imelo vzrok v boju za hegenomro nsd skupnim hodnikom. Junak noža. Anton Romano je pred3inoč- ajem bil aretiran, ker je svojega tovariša ranu z nožem v nt ki gostilni v ulici Capitelli štev. 6. Incident v štrajku voznikov. Štrajkujoči vozniki so zapazili, da si magistrat pri prevažanju in raztolcevanju gramoza deloma odpo-maga potom farlanakih krurairjev. ki ixh daje na razpolago podjetje Facc&noni. Razbijaio gra»Gz na pomolu Sanira. Včeraj je nekoliko voznikov prišlo na pomolu Sanitž, ozmerjali in okiofutali so par kramirjev in jim vrgli orodje v morje, še predno so intervenirali redarji. Ti ao enega aretirali. Koledar in vreme. Danes: Katarina dev. — Jutri : II. predpepelnična nedelja. Temperatura včeraj ob uri pero; udne 4- 6® Cels. — Vreme včeraj: Silna burja, obiačno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, deževno. Močni vetrovi. Tem-peratutra malo spremenjena. V začetku slabo vreme, potem bolje. Naše gledališče. Vcditvo našega gledališča ni meglo zato izbrati za nedeljsko prireditev boljše igre, nege je davna čarobna, valekonič&a burka "I«umpaci vagabund'. S}đeluje prt predstavi orkeiter bosanskega pešpolka, ki bD ig-a! mod dsjaiji in spremljal pevske točke v igri. K^.kcr gost nastopi v nede'jo nestor slovenskih igralcev g. S r š e a v eni slojih najlepših vlog. __ Tržafika gledaliSčs.: SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Pust ima svoj ckua I Tu le hočeto ljudje razposajeno smejati, smijati se — da žiice pokajo. VERDI. Včerajšnja ljudska predstava „Faustove obsodbs4* je bila kljubu grozni burji dobro obiskana. Danes repriza „Krstnika". FENICE „Kruh", je drama socijalnega smotra, v katerem 89 opisuje v najžalostnej-ših barvah življenje ital. delavca. Snov drami je, kako revne delavke zlorablja in onečašča brezvesten delodajalec ; ena ist U pa najde inaščevatelja s svojem ljubincem, ki vrže siteza-gospodarja v vodnjak, kjer utone. Drama je lepo vpeljana in radi tega je bila sprejeta v splošno zadovolinoat. Imenitna je bila Vitaliani v II. dejanju, k er pripoveduje z obupno grozo svojo nesrečo, in Duše je b i zlasti dober v 3. dejanju. Dane3 se uprizori „Maria Antonietta*' s prologom v 4 delanjih in epilogom. EdES. Danes je tu varietetna predstava. (Glej oglas). GLEDALIŠČNA DVORANA APOLLO. Ulica Domen co Rossetti 4, Marijonetistična družba. — Danes d?e predstavi i. s. ob 5 in pol in 8 en četrt zvečer. Nastop marionetistične družbe Famto Braga, ki prihaja iz prvih italijanskih gledališč. (Novo zh TrBt). Jutri nedelja 3 predstave i. s. ob 3., 5 in pol in 8 en četrt. Društven© vesti. Pevsko društvo „ZARJA" v Bojanu priredi v nedeljo, dne 14. t m. „Pustno veselico'4. Na vsporedu so šaljivi prizori in zbori, opozarja se osobito na šaljivi prizor „Avtomatične slike' (novo) in na opereto „Vinska pokušnja". Začetek ob 4. uri in pol popoiudne. Vstopnina 50 stot., sedeži 20 stot. Po končanem vsporedu bo ples do polnoči. Pri veselici in plesu svira društveni orkester. m^ Pevsko društvo „Kolo". Pevci se opozarjajo, da v nedeljo redi današnjega plesa na koriit družbe sv. Cirila in Metoda ne bo navadne vaie. Prihodnja vaja bo v sredo ob 8. uri zvečer za mešan zoor. Dijaške plesne vaje, ki se bodo vršile redno vsako nedeljo ob pol 10 zjutraj v „Sokolovi*4 d«-orani se pričnejo dne 14. februvarja. Trž. kolesarsko društvo „BALKAN". Tem potom vabijo se vsi pešhndci rTrž. koles, društva Balkan" na drugi važni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo d: e 14. t. m. v kavarni „Minerva", ulica AcEDINOST« štev. 44 V Trstu, 13. februvarja 190^ eva krasro srebrno taso, go^pici Miuka in Mbtilda Pert t 3 leps *azt; spumanie, g. A. Perič btekl. 20 namiznega vina, g.a Miiica Boltar 1 umetni salam, g.ca Mavrin 1 poticc, g.a Kotinka Renčelj 1 Skatljo rez-novrstne čokolade, g.ca Anka Matovič 1 slaD jezik, g.a Karolica Zadnik 2 slana jezika, g.ca Ema Zamejec 1 škatljo pisalnega papirja, g.ca Olga Dckleva 1 škatijo dobrih strukijev, 1 škatijo različnih, eladčic, g.ca Olga Pertot, krasen kitajski servico za črno kavo, g.ca Ivankj. Mikelič 2 kom. galanterije 1 stekl. Curacao, g. Rudolf Mikelič spomin iz Japonske. 2 mali sliki. Nadalne darove ap^jcma goepa Reža dr. Gregorinova, Trst, ulica Gicrgio Galatti štev. 18, desno. Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine, ki se bo ^ršil danes zvečer v vsi h probtorih „Narodnega doma", dc-poslali so gg: dr. M;hael Truden odvetnik na Duca u K 10'—, Josip Merhu Trst K 5 kron, gospa Marica Kraševic K 2'—; potom ugledre „Jadranske bsnke v Trstu : gg. Ot-tinger La*zlo Huijgaria Ka~e A rad K 10*—. Kristijan Deiak Trfct K 20'—, Cernigoj Va-elav Trst K 4'—, Ivan Bandel Rojan K 6, Pave Bsričević Trst K 12'— B. Mimbelii Trst K 50'—, Kregarr Rudolf Koper K 4.—, Josip Flegar župnik Sušnjevica K 10*—. Iskrena hvala vsem vrlim darovateljem! Na-ialjne prispevke prosi se blagohotno dopo-slati na ugledno „Jadransko banko" v Tritu ali na g. Vlad ko Ter novec t. č. blagajnika Trst nI. Fontana št. 4. Za podružnico družbe sv. Cirila in Met. v Skednju se je nabralo na občnem zboru „Konsumnega društva" v Skednju 10 K 36 stotin k O priliki družinske zabave v gostilni g. Ivan Sancio-Rošo darovali : gg. Trebižan Franc 2 K, Trošt Anton 2 K, Budan Alojzij 1 K in Ivan Sancin-Rošo 1 K. Ker se -ni mogel udeležiti obč. zb. je&tvinčarjev, daroval g. Fiegc-Lazar 1 K. Vrlim rodoljubom erčca hvala! Vesti iz Goriške. Iz Tomaje. Pevsko-bralno društvo „Tc-M8j" v Toinaju priredi 21. ferbuvarja t. 1. na pustno nedeljo veselico v prostorih gostil, gosp. Antona Č e r n e t a št. 10 z zanimivim vsporodom. Veselica prične točno ob 3. uri pop., po veselici ples do 11. zvečer. Sviralo bo godbeno društvo s Prošeka. Komur je možno, naj pride na mali duševni vžitek v ta§ prijazni Toma; ! Naš teran pak je itak že na glasu, Vsi dobro došli! Vesti iz Štajerske. Hud pes. V Gradcu je v sredo popolu-«lne neki pes pred poslopjem štajerske hranilnice napedel 10-letno šolarico in jej popolnoma odgriznil nos. Tudi na čelu jej je odgriznil kos kože. Razpisano je v okrožju poštnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško 22 mest slug s prvo plačo 900 K. Voika so ustrelili te dni pri Cretu blizu Teharje v poleg C-lja. Tečaja o vinarstvu in sadjarstvu za vinogradnika in sadjarje ter za viničarje se ko i ta vrš la v času od 1. do 13. marca na deželni sadjar tki in vinarski šoli v Mariboru. Z revolverjem obstreljen. V Zimici niže Maribora ie ob priliki gostile mladi gospodar Janez Pulko v prepiru s Francem Janušem tega poslednjega obstrelil z revolverjem. — Krogla mu je šla sko;i usta in pri spodnji šejnsti zopet ven. Nade je, da Januš okreva, tospodar so ie ssm priiavil oblasti. Prodaja kmetij na Štajerskem. — Leta 1905 je bilo na Štajerskem Da dražbi predalih 205 kmetij, .od teh na gor. Štajerskem 14, na srednje Š'ajerskem 93, na Bpod. Štajerskem 96. Od teh poslednjih je bilo največ predanih v &mar*kem rkraju (22), potem v slovenjebistriškem okraju (14). Vknjiženega dolga je bilo n» prodanih posestvih 2,793.306 K, izkvpilo se je pa za nje le 1>493.704 K. Razne vesti. Grof Sternberg vstopi, kakor poročajo fte&ki listi, po svoji rehabilitaciji, v pardubi-iki dragonski polk. Saksonski kralj je v sredo v svoji kraljevski palači v Draždanih pal po stopnicah ie ti pri tem zlomil desno roko. Grozna noč hromca. — Iz Gorševega poročajo od 7. t. m.: Grozno noč je preživel 74Utci meščan K. Steiejnabacb, ki leži že več let v postelji hrom na nogah. Ko ie zvečer prišla njegova soproga k postelji vprašat ga ie še kaj želi, se je nakrat zgrudila na kolena in izdihnila v nekoliko sekundah. Ker je bivala zakonska dvojica sama v hiši, ni mogel hromeč pozvati pomoči. Se le zjutraj, ko js prišla postrežnica, se je zaznalo za nagle aort go*pe Steinbak. Meblirano Sfft T "" " Prodaja lastnega vina ^Lli Eiva dei Zingari 5t. 4S3, toči Ivan F urlani z Vogirkega ^ri Gorici izborna črna in bela vipavska vica lasti.ega pridelka po 64 stot. liter. O izbornosti teh viu so te rm gli o jemalci prepričati že minole sp mlndi. C TrstC-nroBg3ued2re TELEF02T sov. 16-17 najboljše in istrsko vino bom točil v ulici Solitaiio štev. S. Dornterško ______ ___________________ Odpret;e 18. februvarja. Stavnemu občinstvu se priporočam ndani DORNBEKŽAS._2S5 I* rlnr se Da način v eni minuti brez IVuUr vsake bolečine noža in nevarnosti Kurjih očes rešiti, naj blagohotno izvoli priti v Hotel Balkan St. 59, kjer ee bom zadržal do 20. februvarja. Ivan Gorčsn, operat-ur kurjih c-čea. 234 GKAŠKE, PRAŠKE in Št. DANJELSKE GNJATI, KRANJSKE in TRE-MŠKE KLOBASE, BOLONJ^KE NAPOLNJENE NOGE. PRISTNI FUK-LANSKI SALAMI in Tsakorrstna slanina. SPECIJALI1ETA KARNIJSKI tslK iu vsake drase Trste. PRISTNO najtiiitjse ČAJNO M.tSLO na drobno in debelo. SVEŽE SADJE, TU- In INOZEMSKA VINA in Ll-___KERJI — — po NAJZMERNEJS1H CENAH. — ^ Postrežba na dom. - Pošiljatve na deželo - Preprodajalcem posebni popust. w -------— ~ ■nBBBOHHHBBSl ALEKS. FUASC MAVEll - TllST ŽG^LM CA KAVE TELEFON 1743. Najboljši vir z:i dobivanje pečene kave. IT„ Lc ge dajo v najem. Izbera najnovejših, mdoKb krasnifc kostumov. — Ulica San Lazzaro, Efinajst. IL_ Lepa „ i meblirana seba odda se s i. marcem pri hrvatski družini. Via Poccaccio 14. IV. n Olii^hr ono v kaki pisarni kakor korespon-OluZUU bLtJ dentiDja, knjigovodkinja ali kaj Bl:čii€ga, gospodična, vešča popolnoma hrvaškega in la'ketra jezika. Naslov pove Ina, odd. Edin. 24S Ljudska kuhinja seratnem oddelku Edinosti. se proda ali odda v najem. Naslov pri In- Opremo trgovine za mirodilnico, lekar-_ no, zalego jestvin, drobnarij : 54 velikih, U malih predalov, police s steklenimi vraticami, debele mize (banke), prodaja Josip A h t i k, vodja posojilniškega urada v Kopru. |/nnnEI#2 kmetovalca proti zakupnini ali Lf^KUpiciKa naspol za posestvo v Rujana, pprejme takoj Josip A h t i k, vodja portojilniškeK^ urada v Kopru. 244 Ppnrln se tramovie raznovrstne mere. — Ulica rruud deli' «in in bel° Vipavo, prodaja IVldoKI Icrdll Vincenc Do5s, Trst, nI. San Lazzaro štev. 22, po 88 stotink liter, in belo po 72 stotink. — Za gostilničarje in krčmarje dogovorne 2C03 PrOCJa Ste moderna spalna soba ter Jkuhinuko l^eo št. 2. pohištvo po nizki ceni, Mizarnica 201 V novem kinematografu B 2rst, via piazza picccla (za magislratno palačo, £rst bo danes in naslednje dni: Na severnem ledu, interesantno; Rozaiija dirka, efektna slika; Hudobna svetovalka, dra!!ia ; Prvi pantalon, komično. V soboto 21. in nedoljo 22. t. m. Matlneo od lO. do 12. opokidne. patentiran divan-postelja iv^ACHNICH Okrasi radi svoje krasne elegance vaaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnini žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke. Lastna deIa^nica za vsakovrstno tapecirarsko in elep5evalno delo. Trst, ul. S. Giovanni 10. G. MACHNICH, 'rij S£jJBB>i L*Jori -. Samogovori sc imenuje najnovejša pravkar izšla knjiga Otona Zupančiča Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 3 K, vezana za 4 K I anQ nova hiša, enonadstropna, in na lepem Lepa proBtoru trga Svete Margarite Stev. 1165 v Kopru, je na prodaj. Kdor želi natančnejšega pojasnila, naj se oglasi na goriomenjenem naslovu. (270 V krojaor'ci podgornik in "f^rcajf Trst ulica Farneto št. 40 odlikovani 2 diplomom na razstavi malih obrti izvršujejo se obleke za gospe i. s. po zadnjih uzercih in parižkem kroju. Paletots, Bloueses in plesne obleke. Ceas zmerne. Sprejmejo se go3pice v poduk proti mali odškodnini. Osnove vodnih siapeljav : za vzvišena, malovodna mesta, vasi, dvorce, posestva, trdajave, gradove, tovarne, parke in vrte, za dovajanje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na vsako višino in oddaljenost brez stroškov in sa-modelavne napeljave za hiše, kopališča, stranišča, vodnjake, sa-model. napajališča in gasilne fin\cn Knnz ces. kr. dvorni zaUgatelj j Največja slo van. trdita j monarhije. Hranice (Moravsko) Prospekti brezplačno in poStnine prosto. | otfo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Uia Uincenzo Bellini št 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Maesimo D' Azeglio st. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tud v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoioČajo HENRIK STIBKIJ in drugi. O " Ci o — r<° ST. S CA - Restavracija Milano Trat, ulica Stadion Štev. 10 Danes zvečer koncert duM nam Prične ob 7 uri. — Vstop prost Zrn obilen obisk m priporoča udani C. Ullioh Najvišji sad je dosegljiv Gedilna zabela) __ i« O « HI- je nedosegljiva. glede obstojnosti in slastnosti Zmtrn« cene is Izdatnosti.