V SREDIŠČU POZORNOSTI
KRANJ, petek, 28. 10.1983
CENA 14 din
urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ifc-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
>ksa ni — plavž stoji
iker se ne znamo dogovarjati in spoštovati sporazumov, je I jeseniški plavž — Stal bo do 15. novembra, njegov počitek občutili vsi
[kance — Jeseniška železarna je Hrte po vojni spet morala usta-Ifrugi plavž, kajti koksa ni. Plavž >aod sobote in bo zatrdno miro-Inaj do 15. novembra.
t začetku leta je iz jugoslovan-kestrgetske bilance »izpadla« po-ikoličina koksa, ki bi ga mo-dobfti jeseniška železarna za redno in normalno obratova-tOd januarja so oskrbo s koksom kakor so vedeli in znali — ! iz lastnih rezerv, preko tistih, združujejo devize in tako .da bodo vzdržali do konca leta. jo morali uvažati z interven-i twozom — 2.000 ton — da je plavž lahko v normalnem »ju. Zmanjka jim skupaj koksa, 20.000 so ga neka-
ko dobili, za ostale količine pa se bodo morali dobesedno »boriti« na vseh straneh in po vseh poteh.
Če jeseniški plavž stoji, lahko delajo s štirimi pečmi od skupaj šestih. Če koksa ni, potem ne bo dnevno 300 ton jekla in 150 ton grodlja! Če plavž stoji, potem ne bo tudi vse ostale proizvodnje, bo manj izvoza, manj dobav domačim predelovalcem.
Že vzdržno postaja, pravijo jeseniški železarji, da se v sami državi ne zmoremo domeniti in sprejeti ukrepov, ki bi veljali vsaj nekaj dni. Nenehno prilagajanje, nenehne spremembe na področju ekonomike, stalno in že prislovično kršenje sporazumov, skrajno zastarela tehnolgija, tako zelo hromijo še tisto proizvod-
h Gorenjskem enotna participacija
Kranj - Zvišana participacija, %w za zobozdravstvene stori-M. nadomestilo za nego družin-ttga člana v višini 70 odstotkov «prvega dne, povračilo prevoz-Ifcstroškov do 70 odstotkov je *aihat usklajevanj a varčevalnih Mogov, sprejet .v Medobčinski nravstveni skupnosti za Gorenj-'</, Skupščine občinskih zdrav-tttth skupnosti se namreč v ^mbru in oktobru na sila bur-**jah niso mogle ogreti prav /ie varčevalne predloge, s ka-i bi v zdravstvu še privarče-nekaj denarja, ki ga letos dogovorjenim programom ^edajo divjajoči materialni toilu. S temi omiljenimi varče-»tiaimi ukrepi, ki bodo veljali •Kinoza vse občinske zdravstve-»kupnosti, pa se seveda v polh skupnostih, kjer so že v ali vsaj blizu nje, nikakor jtopravil materialni položaj obratno — še zaostril se te mere, da ga bo treba re-v okviru razporeditve porabe v posamezni obči-
fi varčevalni ukrepi bodo veti od 1. novembra dalje. Že par-iflparija sama pomeni v sred-t& zdravstvenega varstva na Vttjskem okoli 4 odstotke, z ♦seči varčevalnimi ukrepi pa naj K privarčevali okoli 90 milijonov Vwihdin. Kako dobiti še preosta-itredstvado 140 milijonov, koli-ux jih bo gorenjskim zdravstvena skupnostim zmanjkalo v tem je sicer še odvisno od premi-kt limita za skupno porabo na 19 ■mm 20 odstotkov na lanska tona sredstva. 2e približna pri-v . -
mer java z rastjo materialnih stroškov, ki se povečujejo za 40 odstotkov, pičlim le 15 odstotnim povečanjem osebnih dohodkov zdravstvenim delavcem, pa lahko pove, da v 19 odstotkov stisnjena skupna poraba ne more vštric ne z inflacijo ne z materialnimi stroški niti ne rešuje že kritičnega zaostajanja osebnih dohodkov v zdravstvu. Na vseh gorenjskih skupščinah zdravstvenih skupnosti so zato ostro obsojali limitiranje skupne porabe, ki je še težja za vse, ki so se varčno obnašali. V kranjski zdravstveni skupnosti pa so celo sklenili, da se bodo zavzeli za sredstva za zdravstveno varstvo, ki bi pritekala v odvisnosti od družbenega produkta v občini. Dotlej pa bo verjetno treba še varčevati — tudi z osebnim prispevkom, kaj drugega ti ukrepi pač ne pomenijo.
Seveda pa v,zdravstvenih skupnostih niso pozabili na izvajalce, ki imajo prav tako — kot že doslej — nalogo kar najbolj varčno obračati zdravstveni dinar. Vendar pa imajo metode dela, s katerimi se da poceniti izvajanje zdravstvenega varstva bolj dolgoročne učinke, ne pa hitrih kot na primer participacija; zato se bodo varčevalni ukrepi izvajalcev zdravstvenega varstva vključili v izhodišče za svobodno menjavo dela v letu 1984. Prav gotovo bi se dalo že doslej nekaterim varčevalnim ukrepom izogniti, če bi se tako na Gorenjskem kot tudi v Sloveniji že poznali učinki dogovorjene delitve dela med izvajalci zdravstvenega varstva.
M.
njo, ki bi res nekaj dosegla na izvoznem področju. Iz Makedonije ne dobe legur, čeprav so zanje dali elektriko, izvoz se manjša tudi zato, ker dobavljajo domačim proizvajalcem, ki tudi izvažajo, a zato samo ne morejo toliko uvoziti. In vse se enkrat mora ustaviti. Tokrat se je najpomembnejši — plavž.
Železarjem ostane 56 odstotkov deviz od direktnega izvoza, 44 odstotkov jih dobi energetska bilanca. Te dolarje so združevali, samo in le zato, da je »tekel« grodelj, izvažali posredno, le zato, da so delavci lahko delali. Skrajno iluzorno je, da bi naslednje leto po resoluciji dosegli 20. odstotkov konvertibilnega izvoza, saj se. po takem načinu ne da normalno poslovati. Rekli so, da bodo ob vsaj normalnih dobavah do konca leta izvozili še za nadaljnjih 14 milijonov dolarjev ali 300 ton na dan in od tega bodo uresničili kaj malo. Niti ene same tone, ki je zdaj ne bo dal plavž, ne bodo mogli nadoknaditi, saj je po tehnologiji ne bo mogoče.
Ko poslušajo očitke, da je denimo, Iskra Železniki brez dinamo pločevine, si želijo le, da bi resnično spoznali njihove probleme. Če se koks izvaža, če se izvažajo legure in če so zraven tega ti izvozniki še javno pohvaljeni, potem bi bilo končno edinole že prav, da se jasno in glasno pove, kaj in kako bo z bazično industrijo v Jugoslaviji. Ne zanikajo svojih lastnih, notranjih napak in včasih dokaj hudih spodrsljajev pri obd'elavi tujega materiala, a prišel je čas, ko jim nikakršne parole ne bodo pognale v pogon plavža.
Zahtevajo, da strokovne in samoupravne službe na Gorenjskem v Sloveniji in končno v Jugoslaviji odgovorno povedo, kaj bo z bazično industrijo, kajti od splošnih podatkov nimajo ničesar. Žalostno zveni, da je bil sklenjen tako pomemben sporazum o grodlju med Zenico in Jesenicami, a zdaj — zdaj ga bomo pa uvozili!
Komunisti železarne so, ko so o tem razpravljali, odločno zahtevali, da se neurejenosti in nedoslednosti za področje bazične in predelovalne industrije jasno opredelijo, spoznajo in korenito spremenijo.
Plavž pa stoji in bo stal, ta njegov odmor pa bo boleče odmeval do Makedonije. Zato, ker se ne znamo dogovarjati in ne spoštovati sporazumov, bomo njegov dolgotrajni počitek nujno ekonomsko še kako občutili prav vsi ...
D. Sedej
So najboljši res najboljši, so najboljši kaznovani?
Pred vrati so volitve v družbenopolitičnih skupnostih. Največjo širino bodo seveda imele v socialistični zvezi. Sočasno imamo torej priložnost za razmislek o volitvah pri nas nasploh, posebej, ker izkušnje zadnjih delegatskih volitev v družbenopolitičnih organizacijah še niso pozabljene. Razmislek narekujejo tudi kritične besede, ki jih slišimo v zadnjem času, da so volitve pri nas odmaknjene od ljudi, da ljudje v volitvah vidijo kupe papirjev in zapletene postopke, ki jih težko razumejo, da se morajo volilni odbori krepko potruditi, da vse speljcjo brez napak.
Resničnost ni nikoli črno-bela in kar povprek ne moremo reči, da so volitve odmaknjene od ljudi. Izkušnje povedo, da so v marsikateri krajevni skupnosti ljudje radi izvoljeni v krajevni svet, da izvolijo res najboljše, ki nato veliko časa in dela namenijo za asfaltiranje vaških poti, postavitev uličnih svetilk ali napeljavo telefonov. Tudi na zasedanja občinske skupščine pošiljajo ljudi, ki podrobno preberejo vse odloke in spremembe odlokov ter vneto zastavljajo delegatska vprašanja, če jih žuli kakršenkoli problem. Že v krajevnih skupnostih pa so deležne znatno manjše pozornosti volitve delegatov v samoupravne interesne skupnosti, medtem ko za socialistično zvezo takorekoč zmanjka, vnetih posameznikov. Če pogledamo v združeno delo, lahko rečemo, daje izvolitev v delavski svet pomembno priznanje za posameznika, dosti manj pozornosti so deležni najrazličnejši delegati, ki tovarno zastopajo izven tovarniške ograje.
Brez zadrege lahko rečemo, da ljudje radi delajo tam, kjer jih delo zanima, kjer se spopadajo s povsem konkretnimi problemi. Kjer torej lahko tudi pokažejo, da so nekaj naredili. Vse manj pa je zanimanja za papirnate, brezplodne sestanke, kjer na odločitve ne morejo bisti'eno vplivati. Marsikateremu delegatu tako že kmalu popusti začetna vnema in počasi postaja delegat zgolj na papirju, saj celo na sestanke ne hodi več. Ob izteku mandata tako za vse ne moremo reči, da so bili najboljši. ,
Problemi se iz temeljnih okolij raztegnejo na občinsko raven in naprej. Odsevajo posebej v volitvah poklicnih funkcionarjev. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v združenem delu skušajo najboljše zadržati, nagibajo se k izvolitvi takšnih, ki jih bodo lažje pogrešali; včasih celo računajo, da se ne bodo vrnili. Delo slehernega poklicnega funkcionarja je seveda izpostavljeno široki kritiki in zato lahko izgubi zaupanje. Stvari se najbolj zapletejo ob njihovem vračanju, posebej če so opravljali več funkcij zapored.
Ob tem, če so res izvoljeni najboljši, se zato nakazuje še drugo vprašanje: mar niso za to kaznovani? Posebej v primeru, če za funkcionarje, ki so svoje delo dobro opravili, v nekdanji sredini ni več vsaj takšnega dela, kot so ga opravljali poprej. M. Volčjak
Pred ustanovitvijo preskrbovalne skupnosti
Ena skupnost za vse občine
Na Gorenjskem se pripravljajo na ustanovitev samoupravne in teresne skupnosti za preskrbo — Pomanjkljivo izdelane pre hrambene bilance
Kranj — Na Gorenjskem so se odločili, da bodo po zgledu ljubljanskega, mariborskega in primorskega območja ustanovili eno samoupravno interesno skupnost za preskrbo in ne v vsaki občini posebej. Takšno mnenje je prevladalo na ponedeljko-. vi seji skupščine gorenjskih občin, čeprav je bilo slišati tudi stališče, da Gorenjska takšnega sisa sploh ne potrebuje, če bi preskrbovalne organizacije dobro opravljale svoje delo.
Z ustanovitvijo skupnosti bi dosegli, da bi Gorenjska enotneje nastopala pri nakupu manjkajočih živil — sladkorja, olja, piščančjega in svinjskega mesa, če naštejemo le nekatere. S tem bi se izognili praksi, da se vsaka občina ali trgovska organizacija sama dogovarja s pridelovalci hrane v Sloveniji in ostalih republikah. Preskrbovalna skupnost bi morala tudi na področju preskrbe od-
Gorniška sezona se izteka — Letošnje poletje je planincem podarilo številne sončne dneve za izlete v gore. Zaradi lepe jeseni se je sezona množičnega planinarjenja podaljšala daleč v jesen. Vendar morajo izletniki v teh dneh načrtovati svoje ture v gore premišljeno, saj je le malo planinskih postojank še odprtih, razen tega pa se zaradi nizkih nočnih temperatur nevarnosti na poteh povečujejo. Najbolje in najvarneje bo sprijazniti se z dejstvom, da so gore v zimskih razmerah dostopne samo najbolj izkušenim in primerno opremljenim planincem! Na sliki: med izletom v triglavskem pogorju — Foto: S. Saje
praviti zapiranje v občinske meje. Ce bodo v njenem okviru delovali tudi intervencijski skladi, bo morala doseči enotno premiranje in regresiranje kmetijskih pridelkov. Pro gram dela skupnosti predvideva, da bi se poleg tega ukvarjala tudi s preskrbo nekaterih drugih predmetov za vsakdanjo rabo — pralnih praškov, higienskih potrebščin in morda tudi premoga in drv.
Osnova za delo vsake preskrbovalne skupnosti so točne prehrambene bilance. Te naj bi pokazale, koliko v vsaki občini pridelajo hrane in izdelajo živil, kolikšna je poraba teh izdelkov in kakšni so presežki in primanjkljaji. Bilance, ki so jih gorenjske občine pripravile y oktobru, so pomanjkljive, zato jih bodo ponovno pripravili. Bilance ne upoštevajo, da bo morala Gorenjska v prihodnje izvoziti več kot petino vse živine, če bo hotela zagotoviti kmetom in posestvom dovolj gnojil, zaščitnih sredstev, krmil in nadomestnih delov. Izvozu bi se izognili le, če bi devize zbralo gorenjsko (turistično) gospodarstvo. V bilance pa kaže zajeti tudi vso hrano, ki jo bodo v naših turističnih središčih pojedli gostje od drugod.
Če gre verjeti številkam pomanjkljivo izdelane bilance, imamo na Gorenjskem presežek le pri krompirju, saj ga pridelamo kar 15 tisoč ton več, kot ga potrebujemo. Čeprav so' domala vse gorenjske kmetije usmerjene v prirejo mesa in mleka, nam obojega krepko primanjkuje. Mleka odkupimo v petih gorenjskih občinah preko 30 milijonov litrov, kar pa je še deset milijonov litrov premalo, da bi ga imeli dovolj za dnevno porabo in za predelavo v mlečne izdelke. Po lanskih podatkih o odkupu goved in prašičev in o dejanski porabi nam primanjkuje preko 5700 ton svinjskega in govejega mesa. Sadja imamo skoraj 1800 ton premalo, zelenjave 172 ton. Pšenice smo lani odkupili že več kot 2000 ton, kar je lep dosežek gorenjskega kmetijstva, toda to je še vedno 11 tisoč ton premalo.     C. Zaplotnik
GREMO V ZAGREB NA RAZSTAVI ANTEJA TOPIĆA-MIMARE IN IVANA MEŠTROVIĆA, PA ŠE MARTINOVALI BOMO!      Več si preberite na 7. strani
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Q L, A 8 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO
PETEK, 28. OKTOBRA ,90
Nujna večja enotnost in zaupanje
Dejstvo, da je CK ZKJ letos že drugič razpravljal o družbenoe-konoinskih problemih, pa čeprav je neposredni povod za to razprava o tako pomembnem dokumentu, kot je zvezna resolucija o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije v prihodnjem letu, priča po svoje o zapletenih in hudih težavah, s katerimi se srečujemo na tem področju. Vsak delovni človek, vsak občan, vsaka delovna organizacija in vse družbenopolitične skupnosti jih vsak dan boleče občutijo.
Dolgoročni program gospodarske stabilizacije so delovni ljudje sprejeli s precejšnjo mero olajšanja in zaupanja, da je družba slednjič našla poti, po katerih bomo prebrodili krizo. Stališča v programu so zadela mnenje večine ljudi, da so namreč potrebne korenite in odločne gospodarske, organizacijske, kadrovske in druge spremembe, če naj se rešimo sedanjih težav. Spremembe naj bi povzročile, da bodo delovni ljudje, kolektivi in skupnosti, s tem da bodo spoštovali gospodarske zakonitosti in objektivne realne možnosti, gospodarsko prisiljeni k večanju proizvodnje z večjo storilnostjo, učinkovitejšim in smotrnejšim poslovanjem, če bodo hoteli napredovati.
Čeprav je bil program dolgoročnega   uresničevanja gospodarske stabilizacije sprejet pred tremi meseci, je na CK ZKJ ponovno  tekla  beseda predvsem o njem. Vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije namreč meni, da je pri njegovem uresničevanju še vedno preveč neenotnosti, nedoslednosti in celo oportunizma glede vprašanj, kako uresničevati določila tega razvojno state-škega   jugoslovanskega dokumenta. Preveč je še lokalizmov in gledanja predvsem na lastne koristi in premalo pripravljenosti, da se s prizadevanjem vseh izko-pljemo iz sedanjih težav in si hkrati zagotovimo tudi dolgoročen napredek.
Kako doseči najširšo mobilizacijo delovnih ljudi v državi, kako spodbuditi ljudi k uresničevanju stabilizacijskih nalog, ko pa je tudi med komunisti premalo odločnosti, doslednosti in enotnosti v akciji. Na to opozarjajo tudi pojavi, ko posamezni odgovorni komunisti pri svojem konkretnem ravnanju pozabljajo na sklepe, sprejete v najvišjih organih ZKJ. Tudi v ZK se pojavlja zagovarjanje predvsem lastnih, pogosto kratkoročnih interesov, na škodo celotne skupnosti. Ob opozorilu, da je disciplina med članstvom močno popustila, so znova poudarili pomen demokratičnega centralizma.
Se posebej pa so bila v razpravi opazna opozorila, da utegne nadaljnja neodločnost Zveze komunistov pri spreminjanju družbenoekonomskih razmer oziroma pri uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije, usodno vplivati na zaupanje ljudi v Zvezo komunistov kot v idejno vodilno silo v družbi. Zato je nujno poenotenje Zveze komunistov Jugoslavije do vseh ključnih vprašanj in tudi dosledno vztrajanje na skupnih stališčih. Bogataj
Delegate zanima
Na minuli seji zbora združenega dela jeseniške občinske skupščine je delegat delegacije iz jeseniške železarne ponovno postavil vprašanje glede UREDITVE PROSTORA MED GIMNAZIJO JESENICE IN GLEDALIŠČEM TONETA CUFARJA JESENICE. Delegat si želi pismenega odgovora izvršnega sveta delegaciji in krajevni skupnosti Sava.
Na seji zbora krajevnih skupnosti pa je Janez Komel, delegat krajevne skupnosti Podmežakla, postavil delegatsko vprašanje o nadaljnji usodi VRTCA Podmežakla, ki domuje v stavbi krajevne skupnosti. Sanitarna inšpekcija je namreč sklenila prepovedati uporabnost, če prostori ne bodo adaptirani. Od skupnosti otroškega varstva želi delegacija pismeni odgovor o načrtih te skupnosti, ki se nanašajo na vrtec.
Na seji družbenopolitičnega zbora pa je delegata zanimalo PROČELJE STAVBE ZDRAVSTVENEGA DOMA Jesenice, kjer so postavili zidarski oder, z obnovo pa niso začeli. Družbenopolitični zbor želi od občinske zdravstvene skupnosti pismeni odgovor in pojasnilo, kdaj bo zidarski oder odstranjen ali kdaj bo adaptiran' poškodovano pročelje.
D. S.
Sprejet
dopolnjen družbeni plan
žbenim planom za to srednjeročno obdobje se v kranjski i zmanjšujejo materialni okviri razvoja, pa tudi — kar
»roni in čirienie
Z dru
občini zmanjšujejo J" zidavo stanovanj in širjenje
ni najmanj boleče — prostor za zmuvu »m*
industrije
Kranj — Osnovna značilnost sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981 — 1985, ki ga je v sredo sprejela skupščina občine, je predvsem zmanjševanje domala vseh materialnih postavk plana, tako od družbenega proizvoda, ki bo v povprečju večji letno le za 2 odstotka; to pa bo vsekakor moralo vplivati na vse oblike porabe od osebne do splošne in skupne ter seveda tudi na investicijsko porabo.
Vendar je bila — vsaj v razpravi na kranjski skupščini — največja pozornost delegatov  usmerjena prav na spremembe v prostorskem delu družbenega plana. Poglavitne spremembe so v tem, da se s področja za širjenje industrije izvzame Struževsko polje razen 2,3 ha, kar je namenjeno industrijskemu tiru in raztovorni postaji za Exoterm; sprememba se nanaša tudi na zidavo stanovanj na območju soseske Planina III, ki se bo pozidala le do ceste D. Novo je tudi to, da se preko zemljišč prve kategorije zaradi pomembnosti spelje predvidena vzhodna obvoznica od Delavskega mostu do Ho-temaž. Vse te spremembe prostorskega družbenega plana so posledica interventnega zakona o varovanju kmetijske zemlje. Ob sprejemanju tega zakona so v kranjski občini opozarjali na vse posledice, ki jih utegne prinesti ta zakon, zdaj pa se je kljub množici predlogov, vprašanj in pripomb predvsem iz krajevnih skupnosti, manj iz organizacij   združenega  dela, treba znajti v okvirih, ki jih je začrtal zakon. To pomeni tudi omejevanje prostora za nadaljnji razvoj industrije in stanovanjske zidave. Za sedaj sicer še zadoščajo površine, ki so namenjene za razvoj kemične, gumarske in elektroindustrije, medtem ko se je po novem r*»hn   glede   stanovanjskih površin
Premalo hrupa zaradi pravega hrupa
Odlok o hrupu sprejemajo tudi v jeseniški občini v širši javni razpravi — Opustiti nepomembna zvonjenja s cerkva m hupanje avtomobilov, pospešiti akcijo za vsaj delno odpravo pravega, uničujočega hrupa
omejiti na Planino III ter na dokaj skromne površine, namenjene za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo predvsem v Šenčurju, Dnilov-ki in Cerkljah, medtem ko je ostal* površina že kar minimalna. Zato bo v Kranju v tem srednjeročnem obdobju namesto predvidenih 3200 stanovanj dograjenih le 2739, od tega 1907 v družbeni gradnji, ostalo v usmerjeni individualni. Že zdaj je tudi jasno, da se je zaradi postopkov oziroma usklajeva-'nja družbenega plana z interventnim zakonom o zaščiti kmetijske zemlje zavlekla gradnja stanovanj za najmanj pol leta, če ne več.
V nič boljšem položaju se niso znašli individualni graditelji, posebno tisti, ki so že imeli zemljišče in so se pripravljali na gradnjo, pa je zaradi novega zakona gradbena parcela nezazidljiva. Zaradi tega se bo marsikateri problem gradnje znašel tudi pred sodiščem. Kaj bo s takimi zemljišči, ki so jih zaradi zaščite zdaj ne bo smelo pozidati, njihovi lastniki pa niso kmetje, je na primer vprašala delegatka s Trstenika. Verjetno bo z agrokarto za vso občino treba določiti, v kakšne namene naj bi vendarle najboljšo zemljo uporabili.
Ne glede na to, kakšne probleme so si nakopali v kranjski občini — pa ne le v tej — z varovanjem kmetijske zemlje, pa je sedaj jasno, da smo marsikje preveč na široko uničevali najboljšo zemljo, saj se nam je ni v preteklosti zdelo škoda ne za tovarne ne za stanovanja. Nekatere krajevne skupnosti v kranjski občini sicer po sprejetem družbenem planu v prostorskem delu izgubljajo tudi nekatere površine, namenjene centralni dejavnosti, kar pa bo mogoče urejati po letu 1985 s sprejemom dolgoročnega plana razvoja občine do leta 2000. .
L. M.
Jesenice — V širši javni razpravi je tudi v jeseniški občini zdaj osnutek odloka o varstvu pred hrupom. Ta osnutek so vzeli v oceno člani jeseniškega izvršnega sveta, ki so se z izjemo nekaterih drugih gorenjskih občin pretresli problematiko resničnega hrupa in opustili nepomembna in dolgovezna besedna zvonjenja ob problemih, ki niso bistveni. Odlok se namreč spušča v vse vrste hrupa, tudi v čas zvonjenja s cerkvenih zvonikov ali v hupanje avtomobilov, kar pa resnično in bolj po zdravi pameti sodi v odlok o javnem redu in miru, ki so ga naše občine sprejele nedavno.
Povsem nekaj drugega kot hupanje objestnih avtomobilistov je resnični hrup, ki ga povzroča železnica, cesta, industrija. Povzroča sleherni dan in sleherno uro ob stolpnicah ali celo ob bolnišničnih objektih. Tu bi morali in skrajni čas je že, po republiških normativih, ki obstojajo o maksimalno dovoljeni stopnji hrupa, dosledno in maksimalno kaznovati tudi povzročitelje  —  zasebne ali družbene. A ne le z odlokom, ki ostaja v predalu, temveč z akcijo, v kateri morajo sodelovati vsi, od tistih, ki
jih hrup moti do tistih, ki ga nezadr žno povzročajo.
Odlok bo sprejela v ponovni pretres javna razprava, občani bodo najbrž nanj imeli vrsto pripomb, kar je povsem razumljivo, saj gre za njihove osnovne življenjske probleme, s katerimi se srečujejo sleherni dan.
Ob tem pa je seveda treba povedati, da projektanti, ko načrtujejo določene   objekte,   od stanovanjskih stolpnic do industrijskih hal, morajo že dolga leta predložiti ob načrtih tudi poročilo, kakšen bo hrup v določenem območju. Prav zanimivo je — in opozarjajoče tudi — da so pri stolpnici, ki jo kot poslednjo gradijo v prenaseljenem centru II na Jesenicah morali graditelji že poskrbeti za tako imenovano »aktivno zaščito.« Upoštevati varstvo pred hrupom iz okolice in vgraditi takšna okna, ki preprečujejo hrup železnice in ceste.
Občani bi resnično srčno radi po zdravili in sodelovali v akciji za manj hrupno okolje, zato bi bila ustanovitev strokovne komisije za vodstvo te akcije ena tistih redkih ustanovitev številnih naših komisij, ki bi bila deležna vse podpore in pomoči. D. Sedej
Spet bomo volili »najboljše«
Vsakokrat, ko se nam bližajo volitve ali v SZDL ali v organe oblasti (KS, občina, republika, zveza) sliši- , rno pozive, daje nastal prelomni trenutek, da je treba dobro pretehtati med kandidati in da je treba izvoliti »najboljše«. Nato nam ta ali oni forum pove kdo daje to, in tega potem tudi izvolimo.
Kljub temu, da smo vedno in vsakokrat   izvolili   »najboljše«, nam stvari le ne grejo tako kot bi hoteli in kot smo pričakovali.  Zato se vprašujem, kaj ko tokrat ne bi volili spet najboljših, ampak bi napravili širši izbor in svoj glas oddali tistim malo manj najboljšim, vendar pa sposobnim, ki so svojo sposobnost že izpričali ob delu (pozitivni rezultati dela), dela voljnim (po naše bi se reklo delovno zagnanim), ki vedo kaj hočejo, vedo, kaj od njih pričakuje delovno ljudstvo, kakšne so naše skupne potrebe, in ki vedo kaj je treba napraviti, kdo to mora napraviti in do kdaj.
Noben slab delavec ne more biti dober (kaj šele predan in ustvarjalen) funkcionar, noben večni študent $e na tako visokem položaju nima — predvsem med mladimi ljud-
mi  — ugleda, kajti njegov osebni zgled ni za nikogar vzpodbuden.
Čas, v katerem živimo, terja od nas vseh, predvsem pa od vodilnih delavcev v gospodarstvu in v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah maksimalno angažiranost za izpolnitev zastavljenih ciljev — spraviti proizvodnjo na evropsko raven, uspešno prodajati na zunanjih , trgih (ne razprodajati nacionalno bogastvo) in tako pomagati prebroditi Jugoslaviji sedanje ekonomske in politične težave, urediti nagrajevanje, urediti zaposlovanje mladih sposobnih kadrov na račun nesposobnih, nedelavnih in nediscipliniranih.
Če bomo tako zastavili naše skupno delo in bomo iskali in predlagali za odgovorna družbenopolitična mesta in funkcije aktivne, sposobne in ustvarjalne družbenopolitične delavce, ki bodo vedeli za načrte, cilje in poti, ki vodijo k zastavljenim ciljem ekonomske in politične stabilizacije, potem bomo napravili odločujoč korak k stabilizaciji. Pri postavitvi kandidatov morata vso težo odgovornosti nositi ZK in SZDL tako za samo izbiro, kot tudi za delo in rezultate dela izi'oljenih kandida-tov- Igor Slavec
NAŠ SOGOVORNIK
Mag. Franc Belčič
Kranj leta 2000
V naslednjih petnajstih letih se bo število prebivalcev kranjske občine povečalo za okoli 18.000, vendar pa se bo hitreje kot delež mladih povečeval delež starejšega prebivalstva — Predpostavka takšne demografske slike bo lahke strokovna podlaga dolgoročnemu planiranju v družbenih dejavnostih
»Demografska in kadrovska projekcija občine Kranj do leta 2000. sodi prav gotovo med tiste raziskovalne naloge v okviru Raziskovalne skupnosti Kranj, ki jih prav zaradi uporabnosti nikakor ne bo moeofe enostavno potisniti v predal in nanje pozabiti. Predvsem zato kern* loga ne odgovarja le na tako preprosta vprašanja, koliko prebivalcev bo imela kranjska občina čez deset ali petnajst let, pač pa se ukvaria nadrobneje tudi s strukturo prebivalstva tako glede na spol in starost, posebej se loteva deleža predšolskih in osnovnošolskih otrok ter srednješolcev ter še posebej takih demografskih gibanj, kot so priseljevanje in odseljevanje ter pomlajevanje oziroma staranje prebivalstva
Nalogo, ki je nastajala dobri dve leti pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj, je pripravil mag. Franc Belčič. Avtor te naloge pa se prav sedaj loteva s skupino sodelavcev še drugega dela naloge, ki bo zajela aktivno prebivalstvo.
»Zato je sedanji prvi del le osnova za projekcijo aktivnega prebi valstva, ki naj pokaže predvsem, kakšna bo čez desetletje kadrovsk« struktura kranjskega gospodarstva. Uporabnost naloge pa je - p~q\ vsem v tem prvem delu — v podatkih potrebnih za načrtovanje razvo-ja družbenih dejavnosti, prav tako pa tudi za celotno materialno sfero,« meni avtor.
Kakšne bodo torej demografske značilnosti kranjske občine čei dobro poldrugo desetletje?
»Predpostavlja se, da bo s sedanjih 66.800 prebivalcev, kolikor iih je bilo ob popisu pred dvema letoma, število naraslo leta 1991 na dobrih 75.000, ob prelomu stoletja pa naj bi Kranj štel že 84.800 prebival cev. Takšno število prebivalstva je seveda skupna ocena o naravnem prirastku in razlika med doseljevanjem in odseljevanjem. Vendar m porast ne bo linearen. Pričakuje se namreč rahlo upadanje naravnm prirasta, kar pa ne bo značilno le za kranjsko občino pač pa tudi zaS publiko. Rahel upad naravnega prirasta prebivalstva je sicer značile« skoraj vedno za višje razvite družbe, vendar pa vsi ti premiki za kranJ sko občino, ki je doslej po teh in tudi drugih kazalcih ostajala med nai bolj vitalnimi družbenopolitičnim'; skupnostmi v republiki, potekaj zelo počasi.«
V nalogi je podatek, da se bodo v naslednjih letih zelo spremenil deleži prebivalstva po starosti, da se bo torej kranjska občina .postara-
la'.
»Res je. Delež prebivalstva starega 60 in več let je bil ob zadnjem popisu nekaj manj kot 12 odstoten, čez petnajst let pa naj bi dosegel & dobrih 16 odstotkov. V tem obdobju bodo torej splahneli učinki visoke rodnosti značilne za zadnje desetletje v kranjski občini, manjše priseljevanje mlajšega prebivalstva pa bo povečalo tako delež kot tudi absolutno število starejšega prebivalstva. Načrtovalci dolgoročnega razvoja družbenih dejavnosti bodo to značilnost pač morali upoštevati in verjetno bo tudi delež družbenega produkta za reševanje problemov te kategorije prebivalstva naraščal.«
Takšen porast — v dveh desetletjih skoraj za sto odstotkov — M bo imel posledice tudi na zaposlovanje. Ali to pomeni tudi lažjo zai*. slitev mladi generaciji?
»Očitno se bo poznal večji odliv v upokojitev, kar seveda odpira večje možnosti za nadomestne zaposlitve. Upam, da bomo to menjavo tudi znali izkoristiti ter brez krčenja sredstev za izobraževanje omogočali mladini, da bc z boljšo izobrazbeno strukturo nadomestila to odhajajočo generacijo. Takšne želje mladine so značilne tudi za sedanje obdobje, saj je že sedaj delež mladine, ki po šolski obveznosti ne nadaljuje šolanja, izredno majhen, v bodoče pa bo še manjši, praktično nepomemben. To pa seveda pomeni, da bo treba domala vsakemu v srednjem izobraževanju zagotoviti svoj stol. Vsako drugačno obnašanje družbe pač pomeni žaganje veje, na kateri sedimo.« L M
Če teče grodelj, naj še solze
Jeseničane najbolj jezijo dolge čakalne dobe pri zobozdravnik* - T"d' zobozdravstvo naj poišče boljšo notranjo o^HJ ne bodo zoboboh predolgo mučili občanov *******
■■
Jesenice — Ko v tem mesecu v občini intenzivno razpravljajo o zdravstvu v občini in na Gorenjskem, so Jeseničani predvsem občutljivi na dolge vrste in dolgo čakalno dobo pri zobozdravnikih. Tako se nenehno ponavljajo vprašanja, če so dolge vrste upravičene in kdo je kriv, da občana po tri mesece boli zob, pa mu ne odprejo zobozdravstvenih vrat. Pri tem pa jasno ne gre le zato, da so hudi problemi z nujnimi primeri zobozdravstva, temveč predvsem zato, ker dolge čakalne dobe dokaj slabo vplivajo na splošno raven zobozdravstvenega varstva v občini. Poenostavljeno in po domače človek, ki nima zdravih zob, ne bo na splošno zdrav, kar so vedele že naše babice, ki so živele v znatno slabšem zobozdravstvenem standardu kot je danes.
Problem dolgih čakalnih dob — zanimivo in značilno, da jih imenujemo že dobe in ne vrste — je pač v zobozdravstvu največji. Zobozdravniki pravijo, da poleg svojih naročenih pacientov morajo v ordinacije sprejeti tudi tiste, ki jih zob zares neznosno boli — pa imamo vrste. Res je, da je med njimi najbrž kar nekaj iznajdljivih, ki so se naveličali teh utrujajočih dob in stokajo pred vrati, četudi jih nič ne boli. pridejo pač prej na vrsto.
trav tako zobozdravniki priporočajo in imajo verjetno kar prav. da namestitev dežurnih zobozdravnikov ne bi bil velik strošek, z ustrezno notranjo organizacijo v samem zobozdravstvu in jasno tudi z normalnim nagrajevanjem dežurnih »• bozdravnikov pa bi težave omilil: Zdi pa se, da je najhuje zato, ker imajo zobozdravniki določene normative ali celo različne, vsi pa enak osebni dohodek.
O zasebni praksi, ki je v Sloveniji ni in je tudi ne bo, čeprav so tisti, ki se bojijo še slabšega zobozdravstvenega stanja občanov, njeni ognjeviti in po sedanjih izkušnjah tudi upravičeni zagovorniki, ne bi govorili; pm tako tudi ne o participaciji, ki je zaradi izjemno visokih stroškov zdrav stvenega materiala upravičena, a a občane v tako visokih zneskih nesprejemljiva.
Dejali bi le, da so verjetno notranje rezerve prav v ustreznejši' reorganizaciji zobozdravstva in v tem, da se vsi zdravstveni delavci med seboj temeljito pogovorijo o problematiki. Vsaka proizvodnja, pravijo železarne vajeni Jeseničani, mora teci. Precej pavlihovska, a vendar dovolj zgovorna primerjava: če teče organizirano grodelj, naj organizirano tečejo tudi zobobolne solze pred zobozdrav-stvenimi vrati... D. Sedej
tIH. 28. OKTOBRA 1983
GOSPODARSTVO
.3. STRAN O LAS
anj administriranja in več zaupanja v delavce
V škofjeloški občini je v javni razpravi osnutek načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Skofja Loka — Iz ocene sedanjih razmer so izpeljane usmeritve za naprej in opredeljene konkretne naloge in nosilci ter roki
ŠKOFJA LOKA — V javni obrav-<*n je osnutek načrta uresničevanju Mproćnega programa gospodarske ttkiltzacije v občini Skofja Loka, ki (i je pripravila »stabilizacijska« ko-Mjipri izvršnem svetu. O njem se Ma izrekle družbenopolitične orga-•atije in temeljne organizacije dndenega dela, 2. novembru bo Mtek in pripombe obravnaval iz-*M svet, zbori občinske skupščine ■ a bodo sprejeli na novembrski
4
•Stabilizacijski načrt je narejen na aediičih programskih usmeritev 3U in ZKS, dolgoročne strategije aaroja,ob upoštevanju večje afirma-šjedrta in naslonitve na lastne moči #ocene sedanjih razmer v občini, je »ja! predsednik izvršnega sveta ob-
is»ke skupščine Miro Pinterič. Do-tsoent ne more zamenjati veljavnih trnkih dokumentov in uresničevati {a je treba na samoupravni način.«
Katere so osnovne usmeritve?
Ocenjujemo, da je potrebno pre-^hati z administrativnim omejeva vseh oblik porabe — osebne ty/V#, skupne in investicijske, ker * omejevanje že marsikje preseglo ijpiKtne in razumne meje. Osnovni sij mora biti ustvarjanje dohodka v 'aiinem obsegu, da bomo lahko krili Tfffjjne potrebe v porabi. Druga os-*mopredelitev za nadaljnji razvoj >mni je vključevanje v svetovno tp/ino, kjer moramo doseči večji V*ž / dohodku. Da pa bomo vse to *fco dosegli, moramo spremeniti '«odnos do dela, kot osnove za sveto«) konkurenčnost. To zahteva tu-ioceno proizvodnih programov, po-*e surovin, energije in kadrovske >Me. Več bomo morali narediti za *fy, proizvodnjo hrane, vendar ti-V.kjer imamo možnosti za primer-k pridelke in prirejo.«
Katere so glavne značilnosti raz-tjk' zadnjih let oziroma sedanjih taaer.
»h hitri rasti družbenega proizvo-t» t sedemdeseti h letih in močnemu Jafcuvzadnjih dveh letih, sledi letos liiohico hitrejša rast. Strukturna Mkladja se še poglabljajo, saj v raz-
DELOVNEM MESTU
Prav nič ne
zaostajamo
Prvič se je predstavil na nedavna sejmu stanovanjske opreme v Kranju in tako med obiskovalci kot pri žiriji vzbudil pozornost. Med šti-risi dobitniki letošnjih zlatih medalj za nove izdelke na tržišču je bil tudi on. Medaljo je dobil za sesta-^ kovinsko pohištvo, imenova-»Etazer,
BafeJerac živi na Bledu na Rikli-jevil. Poznanje predvsem po svoji siBnvnKJdejavnosti — slikarstvu. D^eketi-pa je tega, ko je v svoj delo-m program, ki ga uresničuje pod jaienom Skupna obratovalnica Jemc, vključil tudi izdelovanje sestavljivega kovinskega pohištva. »V soji osnovni dejavnosti so poleg krv prisotni tudi drugi materiali, kot lo na primer les, kovinska galanterija in podobno. Hčerka rada fife in je študirala gradbeništvo. Tako se mi je pred leti porodila ide-fczl izdelavo tega pohištva.«
Sicer pa sestavljivo kovinsko pohištvo iz železnih cevi ni njegov /," Prvič je videl izdelek v naši injaviai, ki ga je uvozilo iz Danske.
voju še nadalje zaostaja kmetijstvo, gostinstvo in obrt ter tudi družbene dejavnosti. Hkrati so vsi sektorji premalo učinkoviti.~Delež produktivnosti v rasti družbenega proizvoda še nadalje pada in ocenjujemo, da bo letos znašal le 55 odstotkov. V industriji prevladujejo delovno intenzivne, premalo kvalifikacijsko, dohodkovno in tehnološko intenzivne proizvodnje. Priča smo ogroženosti okolja zaradi nesmotrnih kratkoročnih odločitev v rabi prostora v preteklosti in zaradi nedoslednega izvajanja prepisov pri varstvu okolja in urejanja prostora. Delovne organizacije so premalo povezane, kar zmanjšuje učinkovitost gospodarjenja in preslabo so odprte v slovenski in jugoslovanski prostor. Še vedno zaposlujemo predvsem nekvalificirane delavce in premalo vlagamo v znanje. Hitro naraščanje cen surovin in repromaterialov manjša dohodek, kar ima za posledico realno upadanje reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva kot tudi velik realen padec osebnih dohodkov, ki so v primerjavi z letom 1980 skoraj polovico manjšiuter pokojnin in drugih prejemkov.
Iz leta v leto upada tudi delež investicij, ki je lani znašal le še 18 odstotkov družbenega proizvoda. Vzrok je med drugim tudi v pomanjkanju dobrih investicijskih programov. Še vedno je premajhen delež investicij v opremo in zato upada učinkovitost investiranja. Surovine in energija sta eden od pomembnih omejitvenih dejavnikov razvoja, saj je bilo na primer avgusta dobro oskrbljeno z domačimi surovinami le 27 odstotkov in z uvoženimi le 11 odstotkov proizvajalcev. Med problemi kaže še poudariti neurejene dohodkovne povezave, slabo kvaliteto surovin, visoko rast cen, zahteve po kritju nastalih izgub surovinarjev in druge.
Kje pa so dosežki ugodni?
»Delež izvoza v ustvarjenem družbenem proizvodu je leta 1980 znašal 29,8, predlani 31,7 in lani 28,3 odstotka, letos pa bo,nekaj višji. Prav tako je relativno ugodno pokritje uvoza z izvozom, ki je lani znašalo 186 odstotkov in bo letos približno enako. Dokaj ugodno je pokritje na konvertibilnem trgu, ki bo letos nekako 150 odstotno. Delovne organizacije so zaradi izvoznih stimulacij, drsečega tečaja dinarja in še nekaterih drugih pogojev bolj zainteresirane za izvoz in ponekod že dosegajo na tujem trgu višje cene kot doma. Vendar pa je treba omeniti bistveni padec deviznih prilivov v primerjavi s preteklim letom, kar pogojujejo druge oblike sodelovanja s tujino.«
Kako je v kmetijstvu?
»Neustrezna zemljiška struktura se še poslabšuje (povprečna kmetija ima le 12,5 ha zemljišč). Ne dosegamo nekaterih planskih ciljev. Neizko-riščanje proizvodnih potencialov zemljišč, pomanjkanje denarja za izvajanje melioracij v gozdovih in za izgradnjo cest ter cenovna neskladja, so glavni problemi tega področja.
Problemi na področju infrastrukture?
»V občini imamo 470 kilometrov cest, kar je huda obremenitev. Imamo nerazvito PTT omrežje, ki zahteva velika vlaganja, nujno potrebna je izgradnja plinovoda do Škofje Loke, modernizacija železniške postaje v Škofji Loki in primanjkuje sredstev za komunalno opremljanje naselij. Pesti nas tudi premalo domišljeno odločanje o uporabi prostora, ki ima vedno dolgoročne posledice.«
Lahko naštejete najpomembnejše naloge, ki izhajajo iz teh razmer.
»Dolgoročna usmeritev škofjeloškega gospodarstva je 45 do 50 odstotna udeležba izvoza v družbenem proizvodu. V izvoz se bodo vključevale tudi organizacije združenega dela, ki doslej niso izvažale, druge pa bodo pospeševale izvoz, ki daje neto devizne učinke. Da bi to dosegli bodo morali vsi nosilci planiranja v svojih planskih in drugih aktih opredeliti programe zvečanja gospodarske učinkovitosti in sprejeti ukrepe za dvig produktivnosti dela, zmanjšanja poslovnih stroškov, zvečanja koeficienta obračanja obraznih sredstev, izboljšanja organiziranosti za večjo gospodarsko učinkovitost ter učinkovitost samoupravljanja, izboljšanja ekonomskih odnosov s tujino, izboljšanja finančne strukture, izboljšanja kvalitete proizvodov, hitrejše rasti amortizacije, akumulacije in poslovnih skladov, zmanjšanja režije, bolj učinkovitega uvajanja znanja in razvijanja inovacijske dejavnosti ter najširšega povezovanja v okviru jugoslovanskega trga in mednarodne menjave. Podobne programe bodo pripravili tudi v družbenih dejavnostih in z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili tudi manjšanje splošne porabe v delitvi družbenega proizvoda.«
Ne bo načrt ostal še ena deklaracija?
»Hkrati z načrtom uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije je sprejet tudi načrt konkretnih nalog po posameznih dejavnostih, določeni so nosilci nalog in roki, do kdaj morajo določene zadolžitve uresni-čiti« L. Bogataj
Iskra v Turčiji
Z avtomatizacijo 600 kilometrov turških železnic si Iskra odpira možnosti za nova naročila — Izredna konkurenca za pridobitev tega posla
Sredi tega meseca so v prostorih direkcije turških železnic v Ankari podpisali pogodbo med turško železnico in sestavljeno organizacijo Iskra oziroma njeno delovno organizacijo Avtomatiko. Iskra bo avtomatizirala 000 kilometrov dolgo železniško progo med Iskenderu-nom in Divrigi, ki povezuje centralni del Turčije s Sredozemskim morjem. V tem poslu nastopa Iskra kot vodilna firma v konzorciju, v katerem so še: Standard elektrik Lorenz iz Stuttgarta z udeležbo 5,5 milijona dolarjev ter TTE Istanbul in Tefken Istanbul s skupno udeležbo 3 milijarde turških lir. Iskrin delež znaša 23,5 milijona dolarjev. Turške železnice bodo s pomočjo Saudskega fonda za razvoj projekta takoj prispevale denar in tako Iskri posla ne bo treba kreditirati.
Pridobitev omenjenega posla je še toliko pomembnejša, če vemo, da so se zanj potegovali vodilni svetovni proizvajalci sistemov za železnico. V ožjem izboru pa se je Iskra morala spoprijeti z naslednjimi firmami: Ericson Švedska, GRS ZDA, Marubeni Japonska, VVestinghou-se ZDA in Siemens Zvezna republika Nemčija. Poleg najugodnejše cene si je Iskra ugoden izhodiščni položaj za pridobitev tega posla pridobila na osnovi svoje več kot 30-letne prisotnosti na turškem trgu z uspešno realizirano pogodbo za dobavo posebnih avtomatskih central za železnico.
Sedanja investicija bo morala biti uresničena v pretežni meri v dveh letih, dokončno pa v štirih. Ob podpisu pogodbe so predstavniki turških železnic nakazali možnost povečanja naročila na približno 50 milijonov dolarjev, o čemer se bodo predstavniki Iskre in direkcije turških železnic še pogovarjali.
Iskra se je v okviru pogodbe tudi obvezala, da bo v prihodnjih le tih za izvedbo novih projektov prenesla del tehnologije turškim proizvajalcem, kur daje možnosti za dolgoročno prisotnost Iskre s tem programom na turškem tržišču. Da ima ta trg izredno velike potrebe priča podatek, da bo z uresničitvijo sedanje investicije v avtomatizacijo železnic, pokritih komaj polovica potreb. Velika prodornost turških podjetij na Bližnjem vzhodu pu odpira tudi realne možnosti za skupen nastop Iskre in turških partnerjev na tretjih trgih.
Iskra se ni uveljavila le v Turčiji, oziroma je pogodba s turško železnico rezultat dosedanjih dosežkov. V več poslih se je že uveljavila kot kompleten proizvajalec železniških signalno-varnostnih in telekomunikacijskih sistemov. Njene sodobne naprave so vgrajene v domače železniško omrežje, ugled pa si je pridobila tudi z vgradnjo signal-novarnostnih naprav v Grčiji in posodabljanjem železniške mreže v Bolgariji. Najnovejši tehnološko-tehnični dosežek na tem področju predstavlja doma razvit mikroračunalniški teleinformacijski sistem za zajemanje, obdelavo in daljinski prenos podatkov, ki omogoča daljinsko vodnje signalno-varnostnih naprav iz centralnega mesta.
. L. Bogataj
Izpostavljena kmetijstvo iri turizem
Radovljiški izvršni svet je dal v razpravo načrt za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v radovljiški obemi — Vsebuje naloge, ki naj bi jih v tekočem srednjeročnem nacrtu hitreje uresničili — Poseben poudarek so dali kmetijstvu in turizmu, kjer se bo morala družbenopolitična skupnost močneje vključevati
Radovljica — Na torkovi seji je radovljiški izvršni svet sprejel predlog načrta za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Ze razprava je dala nekaj pripomb, ki so se nanašale na določnejšo opredelitev nalog trgovine, problematiko hišne samouprave in organiziranost komunalnega gospodarstva. Načrt bodo pretresli delegati občinske skupščine, skozi razprave bo šel v družbenopolitičnih organizacijah.
Načrt v prvem poglavju na kratko ocenjuje družbenoekonomske razmere in uresničevanje srednjero-
»Razmišljal sem o njem in menil, da bi se ga delo polepšati. Posrečena se mi je zdela enostavna zasnova. S hčerko sva se potem lotila dela. Izdelku sva skušala dati predvsem funkcionalnost, prilagodljivost, seveda tudi lep izgled in vkom-poniranost v prostor.«
Božo Jemc je v pripravo vložil precej truda. Kar poldrugo leto je minilo ob rednem delu. Najpomembnejše je bilo seveda orodje.
Božo Jemc, dobitnik zlate medalje na sejmu stanovanjske opreme v Kranju za nov izdelek na tržišču: sestavljivo kovinsko pohištvo. , {
»Najprej sem izdelek predstavil v Beogradu. Bil sem več kot presenečen, saj je na mah vzbudil zanimanje in osvojil trg. Na podobno zanimanje sem naletel tudi pri Sloveni-jalesu v Ljubljani. Opažam, da pri nas prav nič ne zaostajamo, kar zadeva oblikovanje in urejanje bivalnega prostora ter designa za drugimi v svetu. Moj izdelek je pravzaprav vsestranski, saj ga je moč uporabiti kot TV omaro, HI-FI mizico, knjižno omaro, regal, pregradno steno, servirno mizico, stojalo za rože, okvir za sliko, za spuščeni strop in še bi lahko našteval. Kolikšen smisel imajo pri nas ljudje za obli" kovanje, pa mi potrjujejo njihove zamisli. Včasih me ž naročili glede oblik in barv prav presenečajo. Morda smo, kar zadeva barve in oblike, glede na ustaljene standarde celo preveč korajžni, da ne rečem predrzni. Vendar tega nikomur ne štejem v zlo. Moja naloga je, da s svojim znanjem iri delom pomagam, Vesel sem, da lahko ustrežem, hkrati pa prepričan, da se vsakdo pač najbolje počuti v takšnem prostoru, kot si ga je sam zamislil. Od dobrega počutja do delovne sposobnosti pa je le korak.«
Kar zadeva uresničevanje naročil in samega dela, se Božo Jemc srečuje s istimi težavami kot marsikdo: pomanjkanje materiala. »Tarnanje nas ne bo izvleklo iz težav. Vedno in povsod v življenju so bile in bodo ovire. Vendar smo jih vedno znali premagovati.«
) .• o .- i t . A. Zalar
čnih načrtov. Ocena seveda utemeljuje naloge, ki jih načrt vsebuje. Čeprav so naloge v načrtu sistematizirane, po sestavinah gospodarjenja in po posameznih dejavnostih, gre za kratkoročne in dolgoročne naloge. Kratkoročne pomenijo uresničitev ključnih nalog letos dopolnjenih srednjeročnih planskih dokumentov. Dolgoročne naloge pa pomenijo izhodišče za oblikovanje nadaljnjih planskih usmeritev.
V posebnem delu načrta so zaobsežene tako imenovane skupne naloge, ki se nanašajo na ključna področja gospodarske stabilizacije: vključevanje v mednarodno delitev dela, povečanje proizvodnje, preoblikovanje proizvodnih programov, pridobivanje in razporejanje dohodka ter prestrukturiranje družbenih dejavnosti. Te naloge se nanašajo na večino samoupravnih organizacij in skupnosti in zavezujejo vse subjekte, da jih konkretizirajo z letnimi plani in programi v posameznih sa-
moupravnih okoljih. Zato rokov in nosilcev niso posebej opredelili.
Posebej pa so opredeljene konkretne naloge po posameznih dejavnostih, pri čemer sta deležna posebne pozornosti kmetijstvo in turizem, kjer se bo morala družbenopolitična skupnost najmočneje vključevati.
Na področju kmetijstva naj bi prihodnje leto uresničili reorganizacijo kmetijskih zadrug, izdelali agrokar-to za celo občino, intenzivirali obde lavo kmetijskih zemljišč, dosegli, da se njive ne bodo zaraščale, pospeševali pridelavo krušnih žit, krompirja, koruze in krmnih rastlin, več skrbi posvetili pašnikom, izvajali sprejeti program revitalizacije kmetijstva in gozdarstva v hribih.
Na področju turizma bodo pri naložbah imele prednost obnove, naložbe v infrastrukturne objekte bodo dolžnost celotnega turističnega kraja, tozd turizem in rekreacija v delovni organizaciji HTP Bled bo postal skupnega pomena za gostinstvo in turizem, uredili bodo centralno recepcijo za zasebne turistične sobe, skrbeli bodo za popestritev izven-penzionske ponudbe, izpeljali kategorizacijo gostinskih lokalov, turistična poslovna skupnost pa bo skrbela za večje medsebojno sodelovanje in povezovanje. M. VolcjaK
Vikendaški davčni vijak
Jesenice — Jeseniška občina sodi med tište gorenjske občine, ki ima razmeroma veliko vikend hišic po raznih krajih občine, vikend naselij in tudi.črnih vikendov, ki se skrivajo po grapah.
Ih k%r se za vikende razumljivo plačuje tudi davek, občine s številnejšimi'vikend-naselj i posvetijo več pozornosti politiki davkov na tem področju.
Splošno razširjeno mnenje med jeseniškimi lastniki vikendov, da je po davčni plati jeseniška občina najbolj »oderuška« ali vsaj precej bolj kot v sosednji radovljiški občini, ne vzdrži. Celo nasprotno; lastniki počitniških hiš v jeseniški občini plačujejo manjšo davčno stopnjo.
Ko so na minuli seji razpravljali o obdavčitvi vikendov, so menili, da bodo politiko obdavčitve poenotili z drugim in se-domenili,-da hodov naslednjem letu vikendi obdavčeni po
stopnji 1 odstotek do 1;20. Ne vsi vikendi povprek in enako, kot je spet razširjeno mnenje med lastniki, kajti že do zdaj so vikendi kategorizirani; se pravi, da je davčno tudi odločujoče, kakšni so. Veliki, mali, leseni, zidani, pol zidani, celo amortizacija kroji davek. Ni tako vseeno, kdaj občan prijavi svoj vikend in ril tako vseeno, če ima stanovanjsko hišo ali leseno barakico.
Prav zanimivo in tudi koristno pa bi bilo podpreti predlog, da bi vikende »spravili« še v drugo kategorizacijo, lokacijsko. Počitniška hišica nekje v planinah je lokacijsko manj zanimiva kot tista v lepem turističnem kraju, ki je lahko tudi pomemben vir dodatnega zaslužka. Diferenciacija na tem področju bi bila v tem, da bi bolj odročni plačevali po stopnji 1 odstotek od vrednosti hišice, drugi pa po J ,20.
•    D. Sedej
OLA84. STRAN
^nPFM-ISKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK. 28. OKTOBM n
Še ena plat reševanja ekološkega primera
Jože Erjavec, vodja tehničnih služb Savskih elektrarn: »Res je, da je naš delavski svet potrdil investicijski program HE Moste — rekonstrukcija temeljnega izpusta. Vendar pa naš sklep z dne 21. julija lani ni dobil potrebne verifikacije na komisiji, ki je organ delavskega sveta SOZD Elektrogospodarstva Slovenije. Od tedaj skušamo na vseh sestankih s predstavniki Območne vodne skupnosti Gorenjske najti sporazumno rešitev. Naslednji sestanek, za katerega upamo in želimo, da se bomo vendarle sporazumeli, bo 2. novembra
»*
Dve stvari vlivata upanje, da se ekološki primer izpred devetih let ob izpraznitvi akumulacijskega jezera Hidroelektrarne Moste (o čemer je Glas pred nedavnim pripravil okroglo mizo) morda prihodnje leto vendarle ne bo ponovil. Dosedanje izjave namreč prizadeto izpričujejo prepričanje, da Se ene takšne katastrofe ne bi smeli tvegati. Še bolj pomembno pa ]e, da tokrat nihče stvari ne skuia zavijati v molk; sodeč po odmevih je povsod prisotna želja, da bi bila tudi javnost vsestransko in objektivno obveščena.
Ko smo v Glasu objavili razpravo z Okrogle mize o bližajočem se remontu v hidroelektrarni Moste, so se najprej oglasili z Območne vodne skupnosti Gorenjske. Poudarili so, da zapisnik izredne korespondenčne seje delavskega sveta Savskih elektrarn z 21. julija lani jasno potrjuje, da je območna vodna skupnost s plačilom 50-odstotnega deleža pri financiranju pripravljalnih del
svoje obveznosti poravnala. Delavski svet Savskih elektrarn je takrat sprejel tudi sklep, da se 69,266.000 dinarjev za realizacijo glavnega projekta zagotovi iz sredstev 15-odstotne amortizacije Elektrogospodarstva Slovenije.
Potem ko je bila objavljena izjava Franca Cuznarja, nekdanjega predsednika izvršilnega odbora Območne vodne skupnosti Gorenjske in sedanjega člana predsedstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije, so se oglasili tudi iz Savskih elektrarn Ljubljana.
Vodja tehničnih služb Savskih elektrarn Jože Erjavec pojasnjuje:
»Res je, da je naš delavski svet potrdil investicijski program HE Moste — rekonstrukcija temeljnega izpusta. Vendar pa naš sklep z dne 21. julija lani ni dobil potrebne verifikacije na komisiji, ki je organ delavskega sveta SOZD Elektrogospodarstva Slovenije. (Op. p.: Komisija za pregled in uskladitev programov za vlaganja iz 15-odstotne
Zlata poroka pri Dolenčevih v Stražišču - V soboto sta 50 let skupnega H-vljenja praznovala Marjanca in Jože Dolenc, Dognarjeva iz Strazisca p Kranju. Ko je Marjanca služila pri starem peku Tepini v Straziscu, ]0 je »umerkal« Boštarjev Jože. Sicer pa je bila Marjanca doma iz Volake pri Hotavljah, Jakopova, kjer je bilo doma štirinajst otrok. Ko sta se uzela, je Jože začel na svoje »bognariti«. Za kolarja se je bil namreč izučil v Prasan pri Gorjancu. Tridesetlet je na svoje delal, sprva vozove, kolesa, vozičke, ko pa je avtomobilizem vse bolj prodiral inje za kolarie zmanjkovalo aeia, se je lotil izdelale smuči in sani. Koliko naših znanih smučarjev je svojo kariero začelo prav na Jožetovih smučeh. Sčasoma je smučarska industrija tudi smuči izrinila iz njegove delavnice. Nazadnje je obrt opustil in se zaposlil pri Gradisu v Škofji Loki, kjer je bil tudi upokojen. Bil pa je Jože vsa dolga leta tudi eden najbolj zavzetih in delovnih gasilcev v Straziscu. Pri 55 požarih je pomagal gasiti, dolga leta je bil tudi poveljnik in predsednik društva. Skrbel je za vzgojo mladih gasilcev. Vrsto odlikovanj je prejel prav za svoje požrtvovalno delo pri gasilskem in reševalnem društvu, kot so ga imenovali. Marjanci in Jožetu se je rodilo pet otrok, vsa dolga leta skupnega življenja sta se lepo razumela, čeprav je bilo včasih, zaradi pomanjkanja hudo. A hudo v življenju človeka le še bolj združi. Vesela sta, da sta kolikor toliko zdrava, da so otroci preskrbljeni in da je tu osem vnu-1   kov, ki bodo nadaljevali njun rod. — Foto: D. Dolenc ______
V Besnici uresničili letošnji program
amortizacije SOZD EGS, ki-pred obravnavo v centralnem delavskem svetu SOZD EGS razpravlja in verificira sklepe delavskih svetov posameznih delovnih organizacij v Sestavljeni organizaciji združenega dela Elektrogospodarstva Slovenije). Od tedaj skušamo na vseh sestankih predstavniki Območne vodne skupnosti Gorenjske najti sporazumno rešitev. .Naslednji sestanek, za katerega upamo in želimo, da se bomo vendarle sporazumeli, bo 2. novembra.
V Savskih elektrarnah smo bili lani resnično pripravljeni, da problem tako razrešimo. Tako smo tudi sprejeli sklep, na katerega se zdaj sklicujejo vodarji v Kranju. Komisija, ki je o tem razpravljala 7. oktobra lani, je potrdila samo tehnični del projekta, finančnega pa ne. Tako v drugi točki sklepa ugotavljajo:
.Komisija ugotavlja, da je reševanje problematike glede rekonstrukcije temeljnega izpusta HE Moste predvsem vodnogospodarski problem ter zaradi tega predlaga, naj bo delitev stroškov med OVS Gorenjska in Sestuvljeno organizacijo elektrogospodarstva Slovenije najmanj v razmerju 50%: 50%.'
Hkrati komisija priporoča, da se takšen sporazum čimprej doseže in se ji ponovno predloži v potrditev. Takšno stališče komisije je potrdil tudi centralni delavski svet elektrogospodarstva. Mi smo seveda takoj, in sicer 26. oktobra lani, o tem obvestili izvršilni odbor Območne vodne skupnosti Gorenjske. Menim, da je bil takrat še čas, da bi v Območni vodni skupnosti Gorenjske lahko pripravili morebiten rebalans svojih planov V zvezi s tem. Potem pa so se zaceli vrstiti sestanki. Vodarji so se najprej sklicevali, da niso bili obveščeni o tem; da so njihovi plani sprejeti; da rebalans ni možen; pri tem pa so vedno omenjali naš sklep. Tako so potekali sestanki na to temo 9. februarja letos, 28. februarja, 29. marca, 11. maja, 28. junija, v juliju oziroma avgustu, medtem je bila vaša okrogla miza, in nazadnje še 17. oktobra letos.
Zadeva se vleče y nedogled, čas pa teče; in namesto da bi lani že začeli z deli, komaj dobrih deset mesecev pred rokom ne vemo, kako bomo zagotovili denar. Ob tem moram dodati, da na Glasovi okrogli mizi z našimi izjavami nismo skušali zavajati javnosti. Prepričani smo bili le, da bomo nekako našli skupni jezik.«
In kaj si obetate od sestanka 2. novembra?
»Stališče organov v Elektrogospodarstvu je še vedno: razmerje 50:50. Imamo le pooblastila za dogovarjanje, da se to razmerje lahko nanaša na strošek izračunan po lanskih cenah, ko je bil projekt ovrednoten s 73 milijoni dinarjev. Zdajšnja realizacija bi terjala prav gotovo okrog 100 milijonov. Torej naj bi Območna vodna skupnost Gorenjske prispevala še okrog 34,6 milijona dinarjev, kar je dejansko dobra tretjina vrednosti celotnega projekta po sedanjih cenah. Pooblastilo se nanaša tudi na dinamiko, da bi se ta znesek uporabil čez dve do tri leta.
Na zadnjem sestanku pa so nam vodarji povedali, naj razmislimo, da bi njihov delež morda znašal okrog 16 milijonov. Mi smo se o tem posvetovali, vendar izgledov za takšno sporazumno rešitev za zdaj ni. Zato še vedno upam in si zares želim, saj že ves čas delam na tem problemu, da bi se na sestanku 2. novembra nekako vendarle dogovorili in lahko začeli z deli. V Savskih elektrarnah nam resnično ni vseeno glede tega in težko poslušamo pripombe ,Češ, zakaj, se toliko gremo okrog tega denarja, namesto da bi vso stvar prepustili odločbi o potrebnem remontu prihodnje leto.' Če takoj začnemo z deli, jih ne bomo opravili do roka. Vendar sem prepričan, da bomo dosegli prestavitev napovedanega roka za remont, saj skoraj ne verjamem, da bi kdo prevzel odgovornost za še eno katastrofo.« A Žalar
Rnadan Rant, Janko Stremfelj in Janez Oblak so pomagali Frana;*
Oblaku pri vzdrževanju ceste. -- Foto: L. B.
Voznik in šolarji urejajo cesto
»Poleti je laže, ko je treba cesuš« poravnati in posuti s peskom. Tu nu priskočijo na pomoč krajani, ntjvtfr krat pa šolarji. Težje je pozimi, ko ponoči sneži, zjutraj pa mora biti cesta prevozna. Vendar se lahko pohvalim, da lani le enkrat nisem peljal šolarjev zaradi zasnežene ceste Oral pa sem tolikokrat, da so bik snežni zidovi že višji od kombija.«
Franci Oblak vozi šolarje tudi _t Hlavče njive in Brda pa v Delnice a Zakobiljek, kar je dokaj velika obveznost in tudi odgovornost
»Vozilo mora biti tehnično bm-hibno, da je vožnja vama. A\t» imam star devet let in je potreb« popravil, po dele pa je treba v Avstn-jo. Zato se mi zdi krivično, da moram za vsako pot plačati depozit, po* sebno še, ker zaslužek ni tako vefck, da bi lahko razmetavali. Menim. d» bi morala izobraževalna skupnost ir dati vsaj potrdilo, da to ni bila zasetr na pot oziroma potrdilo, s katerim b* bil oproščen plačila.«
V soboto je spet skupaj s šolan) delal na cesti. Poravnavali so cestišče in nasipali pesek. Tokrat so prišli pomagat Bogdan Rant iz ki* dij ter Janko Stremfelj in Janš Oblak iz Žirovskega vrha. čeprav » njihove roke še šibke, so vendan> pomagali urediti nekaj kilometm ceste. Zato, da se bodo lahko peljrf v šolo. L. Bogataj
Zavzeto in aktivno delo vseh krajanov ter dobro sodelovanje z izvajalci in investitorji — Na današnji komemoraciji ob dnevu mrtvih bodo odprli tudi mrliške vežice
Besnica — Krajevna skupnost Bes-nica je ena tistih, ki si je za letos zadala dokaj obsežen in v sedanjih stabilizacijskih razmerah tudi zahteven delovni program za letos. Med večje naloge, ki so si jih zadali, sodijo izgradnja orodjarne in garaže v gasilskem domu, izgradnja mrliških vežic, ureditev javne razsvetljave v Zabukovju, obnova železniškega postajališča Jošt in redno vzdrževanje krajevnih cest. Danes popoldne ob 16.30 bo na pokopališču v Zgornji Besnici komemoracija ob dnevu mrtvih. Sicer tradicionalna svečanost pa bo pomenila za krajane tudi svojevrsten dogodek. Ob tej priliki bodo namreč odprli tudi novo zgrajene
mrliške vežice, obenem pa s tem sklenili m uresničili letošnji program akcij v krajevni skupnosti.
Gradnje mrliških vežic so se krajani na podlagi samoprispevka lotili konec maja letos. S prostovoljnim delom so uredili vodo in elektriko v objektu in deloma zunanjo okolico pokopališča. Opravili so okrog 1500 prostovoljnih delovnih ur. Komisija za komunalo in samoprispevek pa je potem vodila in nadzorovala gradnjo vežic, katerih izvajalec je bilo Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj.
»Največ zaslug za to, da so vežice zgrajene do predvidenega roka imata Franc Šolar in Janko Potočnik, ki sta
Žirovski vrh — Sedem in pol kilometra je dolga cesta iz Gorenje vasi v Žirovski vrh. Krajevna skupnost dobi od občinske komunalne skupnosti enajst milijonov za njeno vzdrževanje, kar je izredno malo, saj je cesta makadamska, precej prometna in ima dokaj velik naklon, zato ji vsak večji naliv naredi veliko škodo.
»Toliko denarja bi moralo biti za vzdrževanje, da bi lahko plačevali cestarja. Dolga leta po vojni je bilo tako, zadnjih deset let pa moramo zanjo skrbeti vaščani sami. Denarja je malo, komaj kaj več kot za pesek, zato moramo vse delo opraviti sami. Še največkrat mi pridejo pomagat šolarji, ki jih vozim v šolo v Gorenjo vas,« pripoveduje Franci Oblak, kmet iz Žirovskega vrha, ki že trinajst let skrbi za prevoz otrok iz svoje vasi in Kladij v Gorenjevaško šolo in odkar ni cestarja tudi za cesto.
Davs popoldne bodo na komemoraciji ob dnevu »inrili odprli novozgrajene mrliške vežice v krajevni skupnosti Besnica. .S tem so krajani uresničili
redno vsak dan bila na delovišču. Zaradi samega projekta je bila gradnja dokaj zahtevna in lahko rečem, da jo je Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj zares v redu in kljub težavam do roka opravilo. Točnih izračunov še nimamo. Doslej nas je gradnja veljala okrog 1,5 milijona dinarjev, pri čemer pa moram poudariti in pohvaliti tudi izredno zavzetost in aktivnost krajanov pri najrazličnejših prostovoljnih delih,« ugotavlja predsednik^veta krajevne skupnosti Besnica Miha Sušnik.
' Nič manjša kot pri vežicah pa sta bila volja in pripravljenost za prostovoljno delo pri izgradnji orodjarne in garaže v gasilskem domu. Še posebno aktivni so bili pri tem mladi, ki prav v teh dneh prav tako s prostovoljnim delom urejajo prostore v nekdanji stari osnovni šoli. V njih bodo lahko poslej razvijali različne oblike dejavnosti, služili pa bodo tudi za potrebe SLO.
Miha Sušnik zaradi uresničenega letošnjega programa v krajevni skupnosti ne skriva zadovoljstva:
»Časi res niso takšni, da bi se lahko nepripravljeni in neprizadeti lotevali smelejših akcij. Če ne bi bili resnično prav vsi zagreti, da ta program moramo uresničiti, nam prav gotovo ne bi uspelo. Tako pa smo poleg omenjenega uredili tudi javno razsvetljavo v Zabukovju, obnovili železniško postajališče Jošt, redno vzdrževali krajevne poti ter ob tem uresničili še vrsto drugih nalog.
Iz programa referenduma nas tako prihodnje leto čakata še ureditev javne razsvetljave v Besnici in ogrevanje v domu družbenih organizacij. Nameravamo pa se lotiti tudi akcije, da v Zabu-kovje pripeljemo telefon. Upam, da nam bo tudi to uspelo.
Ob takšni ugodni oceni za letos pa ne morem tudi mimo urejanja cest v Besnici. Mislim, da je bilo pri uresničevanju tega projekta sodelovanje med našo krajevno skupnostjo in samoupravno komunalno interesno skupnostjo in njenimi predstavniki zares dobro. Vso pohvalo pa zaslužita tudi Cestno podjetje Kranj in Vodno gospodarsko podjetje Kranj kot Izvajalca
IOTROCI POZDRAVLJAJO
V zadnjih letih, kaj letih, desetletjih se nam le redkokdaj zgodi, . da bi nas, neznance, otroci, ki hiti-\jo v šole ali iz nje, na cesti lepo, vljudno pozdravili. Vnemarnega pozdrava, priučenega, si najbrž ne želimo, zato smo še kako veseli in presenečeni, če se zgodi, da smo kot neznanci deležni vljudnega »dober dan«.
Podnart pravzaprav ni tako da-. leč od mest, da bi rekli, da je pode-I želje, da so ljudje oddaljeni od mestnega vrveža, nekako sami zase in da je čudno, da bi srečali na I cesti tujca. Prej nasprotno.
A vendar se mi je oni dan v ra-\nih jutranjih urah — zame, ki sem\ I poležuh, je sedma ali osma ura pač rana — praf na sredi Podnarta I zgodilo, da me je z »dobrim jutrom« ali »dobrim dnevom« ogovorilo okoli pet malčkov s torbicami na ramah.
Ob prvem pozdravu z železniške \postaje sem bil skrajno presenečen, ko mije zaželela dobrodošlico majhna deklica, ob drugem vesel, ob tretjem pa sem si že moral pri-\ znati, da tile otroci niso od muh. A ne le otroci, od muh niso tudi njihovi starši, ki jih tako lepe olike uče. In veste, hočete ali ne, kdo v vsem tem medčloveškem odnosu, ki je na moč zgledno in pohvale vredno, resnično sploh ni od muh?
Tovarišice v šoli, vzgojiteljice v vrtcu, ki učijo olike in lepega obnašanja, saj drugače res ni možno, da so te vsi tako lepo veseli!
In ker sem pač Jež in za pikrol postavljen, moram ob koncu reči, da bi tudi druge tovarišice drugod lahko kdajpakdaj rekle kakšno takšno, da se ljudi na cesti pozdravlja. A ne le stare — sam nisem prav nič star ali le delno star in tu-1 di zato v primeru Podnarta rzhi-čen — temveč vse ljudi. V mestu bi bil sicer to kot pokvarjen magnetofonski trak, v malo ntanjših mestih, v katerih nas večina živi, bi bilo pa lo reč kot'mogoče. Če se le hoče...
VAŠA PISMA
BRAVO, ANČKA!
Sobota, 22. oktobra, zvečer* Dip-ki razreda kranjske gimnazije, ki so maturirali pred dvema letom, so želeli ponovnega snidenji « hoteli posedeti v prijetnem wd*-šju, pokramljati, izmenjati spomine, in seveda, kaj malega poptnti pojesti. Rezervirali so posebno x-bo pri Ančki na Kokrici. Okroj dvajset jih je prišlo že približno ti šestih zvečer. Naročili so nekaj pijače in za začetek šestkrat znm štruklje, po katerih še posebej stori ta gostilna. Ko je natakar sprejel naročilo (ko bi bila druščina popolnejša, so nameravali dodatno še naročati), je začel goste MM ošteva rt, naj gredo raje v karamo, kajti takšnih naročil se gostilni ekonomsko ne izplača. Žal mu jt% je dejal, da je pripravil soba petem pa velel, naj do pol deivtih pustijo prostor!
Bil je to hladen tuš za draib*. obenem pa vzrok za vprašanja: je mogoče, da se lahko zgodi kq takšnega, ali smo v času, ko je razno grabiti z obema rokama, i'a mogoče ni bolje malo manj n_čV 'nati na dobiček, pa več na :«aV voljne goste, ki se bodo še vrait-li...
Dogodek v soboto bo zanesljivo člane te druščine odvrnil od tej* gostišča, verjetno pa še marsikoga. Zato le tako naprej, gostišče Ančka! Na pravi poti ste!
PRIJETEN IZLET
Društvo upokojencev Saklo j( organiziralo prijeten iziet v Bek Krajino. Kljub slabemu iremtnu je bilo vzdušje prijetno. Prr nek je bil na Turjaku, pete« \ nas je vodila pot do Kočevja \n naprej do Metlike. Obilo res prijetnih stvari jc bilo na
. •«,.. m.       udeleženci vestK
. a (9~t>iUiliiH
Ra. 28. OKTOBRA 1983
KULTURA
5. STRAN GLAS
Otroci — najbolj poštena publika
Bijan Kramžar — predsednik lutkovnega gledališča pri Prešer-gledališču
01 malega je že povezan z gledali fatSeotrok je bil. ko je prvič stopil t lirske deske. Bile so to seveda 4wotroške predstave v osnovni soli 'Itražišču. V osmem razredu so usta **igralsko skupino. Prva njihova a je bila Županova Micka. Ko irigadirv Karlovcu, je tudi tu vo-ttakurno skupino. Mladi, vedno tu-Ijpripravljeni za pesem, igro, so vsak t» poskrbeli za glasbeno recitacijske za pestro družabno življenje %llt3so mladi v Stražišču ustano-l|Wališko skupino »Žarometi«. Tu i* je bil Bojan zraven, pa Božo |»jc,Joze Vunšek, Tine Oman, Mm »OHak in drugi. Kako so navdušili z 4jB» lovcem«. Na prostem, nad Wwskim gradom so ga igrali. Pa z waovim avantgardnim delom »Sa-tsajestekel pes. ki trga prsi«. Nekaj-«Xje stopil tudi na deske Prešernovi gledališča. Pri partizanskih mi-^jnjebil vedno zraven. Leta 1973 pa »pri Prešernovem gledališču ustano-* skupino lutkarjev. Bojan je bil •ffpr/i predsednik. Zdaj lutkarsko fcjpmo vodi že deset let. km spomniš lutke, se mu zasme-*tfrati v očeh in v brkih. Toliko lepih *a»aov ga veže na lutke, na prijate-- akarje, predvsem pa na otroke ^ ui iskren, neposreden stik z otro-jtfti lutkarstvu največ vreden. Ka-vejeii so jih otroci povsod, kamor ifcjo s svojim malim odrom. Pa naj Kranju, na Koroškem, v Furlani-Wijski krajini ali v Mariboru. Kuko (tozaajo prisluhniti. In kako pošte fckntična publika so! Če jim nekaj ni I d pač ni in to tudi pokažejo. Ne
'eliko zanimanje ?«a orgelski koncert
Uovljica     V okviru kulturne za delovne kolektive je komika kulturo pri občinskem sindi-Itm svetu pripravila skupinski Ink orgelskega koncerta v Cankarje« domu v Ljubljani. Nastopila *tvetovno znana glasbenica Jaro-Potmešilova,  v  prvem delu »laterta z Bachovimi skladbami, v delu pa s češkimi skladatelji ,rskym, Zachom, Kucharom! idto in Janačkom.
Kjav za koncert, ki bo v soboto, * oktobra, ob 19.30, je veliko m v '#ijano se bo z avtobusi odpeljalo % obiskovalcev. Prijavilo se jih je tt, kot je bilo na voljo vstopnic, kar Ifeaije, da je zanimanja ljudi za tfenskc kulturo veliko.
MURNI KOLEDAR
IADOVLJICA — Drevi ob 18. ffcvčevi hiši v Radovljici otvo-razstave del akademskega ia Janeza Ravnika. Razstavama dela bodo na ogled do it novembra.
REZJE - V nedeljo, 30. okto-Iraob 16. bo v okviru kulturne ak-4|l gostovala na Brezjah folklor-ii skupina Kulturnega društva led. ki se bo predstavila z go-«ajskimi plesi. Če bo lepo vreme, K nastop na prostem, sicer pa v »Varani Družbenega doma na Brezjah
KRANJ - V Mestni hiši je na 9|tedstalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-ttska zbirka ter stalna razstava U slovenskega kiparja Lojzeta Ootinarja. V drugem nadstropju j m stavbe si lahko ogledate stal »razstavo Ljudska umetnost na Sanjskem, i V Prešernovi hiši sta odprta j tefemov spominski   muzej in j Jfflkova   soba.    V galerijskih hwtorih Prešernove hiše je na »Jljdrazstava mojstra fotografije j EF1AP in dobitnika letošnje na-ijtfde Foto zveze Jugoslavije Ja '. aeza Marenčiča.
V galerijskih prostorih Mestne I    si lahko ogledate razstavo Ju (Bllovanska fotografija 1983. 7r,arocni stavbi v Tavčarjevi 43 jjmaogled stalna zbirka Narod-I tosvobodiina borba na Gorenj š ifcffl) in republiška stalna zbirka I Jkvenka v revoluciji, j Si prehodu med Titovim trgom [• Tavčarjevo ulico je na ogled f (talna zbirka Kulturnozgodovin-< 41 spomenik Kranja. SKOPJA LOKA - Zvezi kultur n«h organizacij Skofja  Loka in 'mfate prirejata literarni večer predstavitvijo pesniške zbirke Timtaia Bolela in otvoritev raz-<t»ve del akademskega slikarju : Ma Zelenka v petek. 28. oktobra kapeli puštalskega gradu j v$kofji Loki. V literarnem večeru (delujeta Aleš Valič in Lado Jak
• knjižnici Ivana Tavčarja v IflSflljiLoki je v sredo, 2. novem j ira ob 18. uri Večer z diapozitivi, p kolesi po Sloveniji in Hrvaški
Ciril Hubad/.
*s-.......--
pa kot v gledališču, kjer ploskamo vse mu, pa če smo navdušeni ali pa ne. Ploskamo že zaradi lepšega. Otroci pa pri igrici, ki jim ni všeč, postanejo nemirni, ne sledijo dogajanju in če je tako, je najbolje z delom kar prekiniti in naštu-dirati kaj novega, kar bo otroke spet pritegnilo.
Še nekaj je spoznal v teh svojih letih lutkarstva: koliko predstava lutk po meni prizadetim otrokom. Ko so pred leti v kranjski posebni šoli igrali Matije Logarja delo »Kvik žabe rik«, je nekaj časa vodil lutke, nekaj časa pa je bil za kuliso: v rjuho zavit je predstavljal hrib. Kukal je skozi pregib rjuhe in opazoval otroške obraze pred seboj. Navdušeni, napeti so sledili vsakemu gibu lutke in igralca, sočustvovali in se veselili skupaj z lutkarskimi junaki. Morda je prav tem otrokom lutka še bližja, še bolj potrebna.
Zadnja leta ne vodi več lutk. Njegov glas ni več najboljši. Počen je, pravi. Bolj tehnični, odrski delavec je. Tisti, ki prime za vse, tehnično vodi predstavo, videti ga pa ni. Da je »odrski pes*, se rad šali Bojan, ki ga publika nikoli ne kliče na oder. Šala je pol življenja, vsaj pri odrskih ljudeh. Prav to jih tuai tako čudovito druži.
Osemnajst lutkarjev šteje danes ki anjski lutkarska skupina, /. mladimi, ki jih vodi Vladimir Rooss, vred. Čudovito se razumejo. V bistvu so vsi ekipa odrskih delavcev, kajti vsak prime za vsako delo, ko prenašajo oder, rekvizite, ko nameščajo luči, ko se igrica začne, je pa vsak pri svojem delu. Homogena ekipa, pripravljena delati v vseh pogojih. Tudi po sedem predstav imajo kakšno soboto in nedeljo. Pred Novim letom imajo pravo gnečo. S kombijem se prevažajo iz kraja v kraj, od predstave do predstave. Najlepša nagrada je vedno vesel otroški smeh.
Premalo lutkovnih skupin imamo na Gorenjskem, ugotavlja tudi Bojan. Vsaka gorenjska občina bi morala imeti svojo skupino. Vsaj eno, še bolje pa več. Otroci so dobesedno lačni lutk. Tako lepe stvari se da pripraviti z lutkami. Njemu sta od vseh lutkovnih igric, ki so jih postavili na oder, najljubša »Mezinčekt in »Janko in Metka«, ki sta bili pripravljeni pod umetniškim vodstvom in v režiji Saše Kumpa. Ta je rojen za lutke! Lutke so posebna ljubezen. No, pa tudi Lužanovo delo »Micka se predstavi in Janez kranjski Janez«, ki so jo pripravili tudi za odrasle, ni bilo slabo. Za letos bodo pripravili Lin-■hartovo Županovo Micko. Spomladi bo že pred otroci. In mladi tudi nekaj svojega pripravljajo, tako da otrokom ne bo dolgčas.
I). Dolenc
Jakov Hure-Delmati v loški galeriji
Na pričujoči sedmi samostojni razstavi, ki je" prirejena v počastitev avtorjeve 60-letnice, sta samo dve sliki še od takrat, ko se je prvič predstavil v Škofji Loki leta 1968. Zapisali smo takrat, da se je slikar posvečal poleg morske motivike še krajini in tihožitjem ter Škofji Loki. Samo pet slik je še posvečenih omenjenim motivnim krogom. Jakov Hure-Delmati se nam na tej razstavi predstavlja s posameznimi, vsebinsko zaokroženimi opusi slik, kot so slike, ki predstavljajo kronanje nogometaša Peleja (spomniti moramo na razstavo leta 1975, ko je razstavljal slike na temo šaha), balinarske ure in dip-tih Jedrski Damoklejev meč. Če o sebi pravi, da je likovni delavec, ki s svojimi slikami govori o privrženosti nogometu, šahu in tudi balinanju, potem je zadnje njegovo delo —- dip-tih »Jedrski damoklejev meč« tisto, ki govori o slikarjevi zaskrbljenosti nad usodo človeštva. Na eni strani je upodobil Damokleja, kako mu nad glavo visi obešeni meč in to nevarnost je v drugem delu diptiha ponazoril z atomsko bombo, ki neprestano grozi človeštvu. In to nevarnost je slikar prikazal v diptihu, v dvodelni sliki, ki na eni strani ilustrira staro zgodbo, na drugi strani pa je nevarnost Damoklejevega meča slikar prenesel v današnji čas. Mesto meča je zavzela atomska bomba, viseča nad svetom, ki ga preti uničiti in z njim ljudstva in vse napore državnikov, ki so utemeljili neuvrščenost
Med naslikanimi figurami je tudi slikarjev ljubljenec Pele. Ta je okupiral slikarjevo fantazijo do tolikšne mere, da mu je posvetil kar sedem slik, na katerih variantno razvija pravzaprav en sam motiv, motiv Peleja, kralja nogometa. Nekoliko izven koncepta razstave delujejo balinarske ure, ki jih je Delmati naslikal za loški balinarski klub. Že v 18 stoletju so se slikarji posvečali tudi slikanju, na primer strelskih ftS-" 1'Vzaka) st> potem danes ne bi lotil slikar tudi podobne naloge. Škodu je le, da Hure ni naslikal oziroma okrasil teh balinarskih ur s figuralnimi motivi. Tako prazne številčnice učinkujejo kot nasledek popurta medtem, ko za ostala dela lahko trdimo, da so nastala v.strogo discipliniranem okolju likovnega delavca, ki ni naivec, čeravno tudi tu in tam odkrivamo nekatere zastrte naivne komponente, kot na primer v sliki rodbinskega drevesa, ki jo je slikar naredil po ideji Franca Maieka, katerega rod izvira prav od narodnega heroja Alberta Jakopiča-Kajtimira. Prevladuje pravo samouško vzdušje, ki pa ga je preraslo izredno tehniško znanje, spoštovanje slikarskega materiala, s katerim slikar doseza prave renesančno tehniške bravure. Živo in jarko delujoče slike pa niso posledica barvnih razpoloženj, ampak je to tonsko slikarstvo s posebnim poudarkom na svetilni moči osnovnega tona.
Andrej Pavlovec
Dva na skupni poti
Člane likovne skupine ISKRA Že lezniki smo bili doslej navajeni spoznavati na skupinskih razstavah, kjer smo lahko videli le po nekaj del posameznih ustvarjalcev. Z razstavo Lojzeta Tarfile in Jožeta Gostinčarja je podana nekakšna sprememba v občasnem predstavljanju slikarskih dosežkov posameznih članov likovne skupine. Videti je, kot da so se posamezniki odločili /,u samostojno predstavitev svojih del. Morda v skupini ne pridejo toliko do izraza ali veljave ali se izgubijo v kvantiteti, v kateri ni mogoče opaziti posamičnih vrednostnih dosežkov, ki ostajajo zabrisani v skupini, medlem ko je na razstavi enega ali dveh slikarjev možno pokazati nekaj vec.
Za Lojzeta Tarfilo in Jožetu Gostinčarja je ob pričujoči razstavi zelo mikaven podatek o skupnem delu, o skupnih sprehodih v naravi in o skupnem iskanju zanimivih motivov. Tovarištvo pri skupnem slikanju se odraža tudi v rezultata — v slikah. Sorodna sta si tako po motiviki kot tudi v načinu slikarskega iz ražanja. Za oba je najbolj značilen motiv gozda kot zaprt in vase zaokrožen slikarski prizor, ki nudi možnost skoraj ploskovne posli kave slikarskega platna ali še b ske ploskve takorekoč od roba slike do spodnjega oblikovanem prizorišču s spopadal
>1 je slikar« zgornjega Na tako
b slikarja
čisto slikarsko proble-
matiko. Ni jima več važna resničnostmi upodobitev krajinskega izseka iz narave, ker je prevladala slikarska koncepcija slike. To se pravi, da gradita celoto slike kot koncept slikarskega izražanja v zelenih barvah z nemirnimi potezami čopiča in z iskanjem odgovarjajočega odseva svetlobe, ki spreminja osnovno zeleno barvo v drugačen ton. Pri Gostin-čarju že opazimo težnjo za popolnejšim izrazom, ki ga doseže /. dodajanjem rjavih in violetnih barv (Tonini gozd), medtem ko Tarfila pušča nekatere dele slik skoraj neposlikane, da lahko skoznje proseva belina kot svetilna vrednost slike. Zanimivo je, da sta oba manj prepričljiva v slikah Z odprto motiviko, to je takrat, ko slikata široko odprto pokrajino s prednjim, srednjim in zadnjim prostorskim planom. Naj je tO pogled na njive v ospredju in hribe v ozadju ali na gladino reke, povsod SO opazne težave, s katerimi se oba slikarja srečujeta pri premagovanju likovnih problemov, ki jih prinaša s seboj tak odprt, motiv. Toda tu sta zastavila svoja čopiča in od tu naprej ju bo vodila njuna pot k reševanju presneto težkih slikarskih problemov. Predvsem je važno, da se tega zavedata in da od te poti ne bosta odstopila za radi cenenih efektov in prilagajanju povprečnemu okusu manj razgledanega občinstva.
Andrej Pavlovec
Škofju Loka — Drevi ob 18. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli samostojno razstavo kipov in risb Petra Jovanoviča. Razstavljena doki je kipar zaokrožil na likovno obdelavo literarnih predlog in sicer Podob iz Sanj I. Cankarja, Župančičevega Cicibana oziroma nasploh otroških narodnih pesmi. Na otvoritvi bo narodne in otroške pesmi recitirala Nad ju Strajnur, pel jih bo dekliški decet osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke pod vodstvom Pavle Grahek. -- Foto: Matija Pavlovec
______S
Najnovejša dela Branka Čušina
V prostorih delovne organizacije LIP na Bledu te dni razstavlja svoja dela Branko Čušin, član jeseniškega Dolika. Razstavljena so najnovejša ustvarjalna prizadevanja Branka Čušina, razstavo pa si lahko ogledate do 4. novembra
Branko Čušin sodi med tiste likovnike, ki so v sorazmerno kratkem času presegli začetniške poskuse in se razvili v uspešne slikarje.
Motivni svet Branka Čušina obsega predvsem krajino z njeno arhitekturo in tihožitje. Z zanimivimi in vedno novimi dosežki te vrste se slikar redno predstavlja na bienalnih likovnih revijah, ki jih pripravlja republiško združenje likovnih skupin in seveda na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v različnih krajih Slovenije.
Branko Čušin je nenehni iskalec lastne likovne poti. Zdaj mu je bližji ekspresivni izraz, zdaj zopet povsem realistični, danes stavlja v ospredje obliko, jutri barvo. Med slikarskimi tehnikami, ki jih uporablja pri delu izstopata predvsem akvarel in tempera.
Slike, s katerimi se Branko Čušin predstavlja na razstavi, so uglašene na realistični ton. Z njimi želi slikar predvsem prikazati znamenitosti naše kulturne dediščine, še posebej lepoto kmečkih domov, odličnost arhitekture, lesenih kozolcev, privlačno podobo nekdanjih mlinov, stoletja starih ka.šč itd.
Branko Čušin se dobro zaveda ogroženosti teh spomenikov, ki jih je
iz dneva, v dan manj, ki jih izpodriva nova arhitektura, nove potrebe in novi duh časa. Z odgovornostjo, ki je lastna le redkim, se je lotil načrtnega slikarskega dokumentiranja kulturnih znamenitosti na področju Jesenic in ostale Gorenjske. Tako nastaja izpod njegovega čopiča poleg že zgoraj omenjenih spomenikov dragocen ciklus znamenj vseh vrst in oblik, čebeljnakov, lovskih stojišč skupaj z njihovim naravnim okoljem. Niti umetnostni zgodovinar in še manj etnolog ne bosta mogla mimo dokumentarnega bogastva, ki nastaju v slikarjevem ateljeju na Koroški Beli.
Toda motili bi se. če bi mislili, da se v delih Branka Čušina srečujemo samo z dokumentarnimi vrednotami. V vseh teh spomenikih, ki jih je Branko Čušin upodobil, je skrit tudi človek, ki želi prenesti v nastajajoča dela del sebe. svojih misli in razpoloženj. Ta ugotovitev postane še bolj očitna, ko si ogledujemo npr. slikar-jeva cvetlična tihožitja. Ta se nam včasih zazdijo tako živa kot bi slikar želel vanje preliti vso svojo človeško naravo, svoje stiske in veselje, skratka vse, kar se skriva v njegovi notranjosti.
Cene Avguštin
Prešernovo gledališče na Borštnikovem srečanju
Kranj — Drevi bo Prešernovo gledališče nastopilo nu letošnjem Borštnikovem srečanju, ki se je oklicalo za najpomembnejše slovensko gledališko ter v vseh pogledih tudi kulturno-politično manifestacijo. Kranjsko gledališče že tretjič zapored nastopa v tekmovalnem programu, ki naj bi vseboval vse najboljše uprizoritve preteklega igralskega razdobja v naši republiki. Tako so tam prvenstveno vsi ansambli poklicnih gledaliških hiš, kranjski ansambel pa se je glede na selektorjev izbor ponovno »vrinil« med najboljše slovenske gledališke ustvarjalce. Prešernovo gledališče ie namreč mimo rednih prijav (pravico do nastopa imajo vsa slovenska poklicna gledališča) prijavilo direktno selektorju, kakor tudi prejšnja leta. Prijavilo je dramo Doktor Dragan J. Vošnjaka, ki je bila v pretekli sezoni krstno uprizorjeno, ter prvič igrani eno-dejanki pri nas Audienea-Vemis-sage češkega dramatika V. Have-la. Obe predstavi je Odigralo
kranjsko gledališče posebej za selektorja, vendar jc treba pove dati, da si Doktorja Dragana ni ogledal, videl je le o6e češki eno-deJanki ter ju izbral.
Pred dvema letoma je v tekmovalnem programu kranjsko gledališče uprizorilo Šeligovo Sval bo. luni Zupanovo Stvar Jurija Trajbasa. Nastopi so'bili deležni simpatij festivalskega občinstva.
Havelovi enodejanki so pripra-vili igralci Tine Oman. Biba Ur-
':, Jože Vunšek, V
Jankovič
in Dare Ulaga, režiser je bil Fran ce Jamni k, scenograf Niko Matul
kostumografinja Alenka Bartl ter koreograf Metod Jeras.
M. L.
Radovljičani
na Borštnikovem
srečanju
Drevi ob 22. uri bo v restavraciji hotela Orel v Mariboru predstava Linhartovega odra iz Radovljice »Ti ne lake zu džav, ti mur si late dau«, kar lahko prevedemo »In grem k njej in dam ji svoje srce«.
Večer ciganske poezije je režijsko in dramaturško pripravila Alenka Bole-Vrabec. Predstava bo na Borštnikovem srečanju zastopala slovenske gledališke ljubitelje, saj je bila izbrana na skupščini gledaliških skupin Slovenije junija letos v Črnomlju.
Nastopili bodo Alenka Bole-Vrabec, Branka Borisavljevič, Marko Črtalič, Janez Dolinar, Sandi Jakopič, Matjaž Konda, Bernarda Koselj, Alenka Weit-hauser in otroci Mina Hribar, Sabina Kogovšek, Metka Rovanšek, Sergeja Stušek, Klemen Vrabec, Petra Žerovnik in Urša Žmitek. Violino igra Nejc Brence, kitaro Boštjan Soklič in Maruša Oblak. Scenski gibi in kostumi so delo Gordane Schmidt, scena Sonje Kenda-Šiljar, za luč skrbi Jože Gašperin.
Monografija o Finžgarju
Kranj — Osrednja knjižnica občine Kranj in Slavistično društvo Kranj bosta v četrtek, 27. oktobru, ob 18. uri priredila srečanje s prof. Jožetom Šifrerjem ob izidu njegove monografije o Finžgarju v zbirki Znameniti Slovenci. Srečanje bo v renesančni dvo rani Mestne hiše v Kranju.
J
O LAS 6. STRAN
Birokrat opravlja svojo dolžnost od sedmih do dveh! Pa nič več
Heller
Kadar so dolžnosti enake, bi morale biti tudi pravice enake
Ivan Mažuranić
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
ta mesec na vrtu
PETEK, 28. OKTOBRA 190
V kuhinjo svetle barve! — Pravijo, da se temnega hitreje naveličaš kot svetlega in tudi čisto drugačno razpoloženje ustvarjajo svetle barve kot temne. S Švedske nezadržno prodirajo bele barve, naravna smreka in tudi bele zavese. Ne čisto bele. Poživljajo jih živobarvne črte ali kari. Nekaj podobnega se dobi tudi pri nas v Kamniku v Eksperimentalni tkalnici, tako da nam za temi novostmi res ni treba čez mejo.
<s___
Ko sadimo drevje
Ko kupujemo sadno drevje, se odločajmo le za kvalitetne sadike, čeprav so nekaj dražje. S tem imamo zagotovilo, da se bodo dobro prijele in imele za oblikovanje krone potrebno ogrodje.
Kdor lahko svoj vrt obišče le konec tedna, naj posadi le pozne sorte pečkarjev. Pri zgodnjih sortah se namreč lahko zgodi, da leži ves pridelek pri naslednjem obisku na tleh, čeprav sadje teden dni prej še ni bilo zrelo za obiranje.
Pri sadnem drevju moramo kolo-bariti podobno kot pri zelenjavi. Če je npr. na določenem mestu desetletja rasla jablana, ne smemo tjakaj ponovno saditi sadik jablan. Najbolje je, če menjamo tako, da pridejo v takih primerih za pečkarji koščičarji in obratno.
V prejšnjih časih mnogo gojene okrasne oblike (oblikovano sadno drevje), kot so kordoni, U oblike, Verrierjeve palmete in piramide so priporočljive le za posebne ljubitelje sadjarstva. Te oblike zahtevajo stalno in precej zapleteno obrezovanje, če naj izpolnijo svoj namen in dajo dober pridelek.
Če nameravamo gojiti špalirje, si na splošno oblikujemo sadne grme pri koščičarjih in vretenaste grme pri pečkarjih. Za to najbolj ustrezajo sadike z enoletnimi kronami. Poganjki so pri njih še tako upogljivi, da jih lahko razporedimo, kakor hočemo.
Češnjam naj bi se v vrtovih pod 500 kvadratnih metrov odpovedali, ker postane pri njih prevelik premer krone. Sadike češenj lahko dobimo le za visoko in srednjedebelo obliko, njihove krone se v kasnejših letih razrastejo zelo na široko. Razen tega moramo pomisliti, da potrebuje večina sort tuj pelod. Zato drevesa lahko obilno cvetejo, vendar ne rodijo.
Vse sadno drevje dobro uspeva le v zemlji, ki se bolj nagiba na bazično stran, torej ni kisla. Zato pred vsako novo saditvijo ugotavljajmo stopnjo kislosti. Pri koščičarjih tega nikakor ne smemo opustiti. Kjer manjka kalcij v tleh, vedno slabo rastejo in smo-likavost je neizbežna posledica.
Sadna drevesa najbolje uspevajo v zračni sončni legi. To velja celo za višnje, čeprav kar dobro prenašajo polsenco.
Jablane se najbolje počutijo v hu-moznih, nekoliko vlažnih tleh, za hruške pa je najprimernejša globoka, suha in topla zemlja. V okoliših z visoko zračno vlažnostjo trpita obe sadni vrsti pogosto zaradi škrlupa.
Češnje so glede razmer v zemlji mnogo zahtevnejše kot višnje. Češnje uspevajo najbolje v toplih tleh, ki so zelo zračna. Lege s poznimi pomladanskimi mrazovi so za češnje neprimerne, ker zelo zgodaj cveto. Pri višnjah to ni tako nevarno, ker začnejo cveteti nekoliko pozneje. Zato jih lahko tudi v višjih legah gojimo z lepim uspehom. Suha peščena zemljišča višnjam prav tako ustrezajo kot tla s podtalnico približno 70 cm. Glavno je, da imajo dovolj hranilnih snovi.
Slive, breskve in marelice najbolje uspevajo v toplih, dobro prezračenih tleh. Poleg tega morajo biti tla bogata s hranilnimi snovmi in imeti obilo humusa. Zelo suha zemlja jim ne ustreza, pretežka pa tudi ne. V legah, kjer se redno pojavljajo pomladanske slane, pogosto pozebe cvetje.
r
prav je, da vemo
Tudi baker je neogibno potreben za nastajanje učinkovitih encimov, ki sodelujejo pri skoraj vseh presnovnih reakcijah. Pomanjkanje bakra v telesu lahko povzroči slabokrvnost, podobno kot pomanjkanje železa. Vrh tega povzroča tudi sive-nje las. Živalim, ki s hrano niso dobivale dovolj bakra, se je zvišal holesterol, prišlo je do poapnenja žil in do možganskih poškodb. Kosti teh živali so bile porozne (gobaste in krhke), dlake so jim sivele in iz-
J~4a4at4 5 do
dodajati
Kg bakra na "l kg krme. so pre-
casu sadje j-aasaEse
taminov, ki so nu n   /a prav presnovo in za ohranjanje zora j Tudi baker je v njih.
ing. pavie hafner:
kulinarika novega veka
Značilnost evropske kuhinje v začetku novega veka so bile jedi iz lonca, kuhali so jih od Norveške na severu do juga Italije in Španije. Tudi pri nas na Slovenskem, na Hrvaškem in v Bosni.
Francozi so to jed imenovali »pot-au-feu«, Nemci »Bauernkochtopft, pn nas jed iz lonca, v Bosni pa »bosanski lonac«. Jedi iz lonca so nekak pričetek obar in slično. Kolikor časa so bila v kuhinjah odprta ognjišča, so gospodinje v glavnem pripravljale kuhano hrano. Dušili in pekli so malo. Kasneje, ko so v hiše pričeli postavljati krušne peči in v kuhinje štedilnike s pečicami, je evropska kulinarika doživela veliko spremembo, pravi razcvet V Evropi so se oblikovale kuhinje posameznih dežel ali držav. Narodi so si pripravljali hrano po svojem dkusu iz doma pridelanih hranil. Prve velike spremembe pričnemo opažati pri peki kruha. To osnovno hranilo, ki ga poznajo vsi narodi sveta, je burilo kulinarično fantazijo vseh gospodinj Nevesta, ki je prišla v hišo, je bila cenjena po tem, kakšen kruh je znala speči.
Pri peki kruha so vsi narodi uporabljali žitarice, ki so uspevale v njihovih krajih. Tako so nastajali po deželah različni kruhi. Če pričnem od severa proti jugu:
Švedski kruh je narejen iz mešanice ržene in črnih mok, z dodatkom masla in nekoliko sladkorja. Pekli so ga, in še danes ga pečejo, v malih hlebčkih. Kruh malce sladi.
Norveški kruh je zmes ržene in črne moke, z dodatkom stopljenega masla in žličke sladkorja. Za vzhajanje uporabljajo sodo bikarbono. danes pecilni prašek. Kruh pečejo v hlebčkih premera 15 cm.
Irski kruh je iz enotne moke z dodatkom masla in pinjenega mleka. Za vzhajanje dodajo žličko sode bikarbone. Hlebčki imajo 20 cm premera.
Francozi so tudi pri kruhih postali gurmani. Kdo ne pozna kot pali« za sprehod dolgega navadnega francoskega kruha? Ko sem bil prvič v Parizu, me je bilo skoraj sram, ko mi je simpatična prodajalka v pekariji porinila v roko to dolgo vitko štruco. Ko sem jo pa v hotelski sobi okusil, sem pa spoznal, da je ta dobrota narejena samo iz vode, moke, kvasa in sok Francozi pravijo temu kruhu »baguette« (palica), in je dolg 60 cm.
Angleški kruh je mešanica ržene in koruzne moke z dodatkom kruhom sredice starega kruha. Pridajo nekoliko melase in sodo bikarbono za vzhajanje.
Nemški kruhi vsebujejo mnogo celih zrn žitaric. Moka je popolnoma črna. To je kruh iz germanskih časov.
italijanski kruh je visoko vzhajan, zamešen iz bele moke z dodatkom mleka in jajc. Tudi ta ni slab.
V.
Smeh iz šolskih klopi
Šola bratstva in enotnosti
Čeprav že dober mesec gulim šolske klopi, se v mislih večkrat vračam v prijazno srbsko mestece Divljano, kjer sem preživela v pionirski koloniji štirinajst nepozabnih dni.
V bližini Divljane je lep počitniški dom, kjer vsako poletje letujejo pionirji iz vse Jugoslavije. Letos je Slovenijo zastopalo deset pionirjev iz radovljiške občine. Vesela sem, ker sem bila med izbranimi. Pod vodstvom tovariša Marinčka, sekretarja občinske zveze prijateljev mladine, smo 30. junija odpotovali v Divljano, kjer so bili že zbrani pionirji iz drugih republik. Tudi po sobah so nas namestili tako, da je bila vsaka soba »mala Jugoslavija«. Kmalu smo se spoprijateljili. Dnevi so nam prehitro minevali. Ogledali smo si zgodovinske značilnosti in pomembnejše tovarne Niša in Pirota. Učili smo se pesmi in plesov vseh naših narodov. Večkrat smo nastopali na prireditvah.
Ves čas smo se dobro razumeli, zato je bilo tudi slovo težko. Srečna sem, ker sem spoznala ta del naše domovine in pridobila veliko novih prijateljev. Beseda bratstvo ni več le pojem iz šolskih učbenikov, ampak je povezana s spomini na otroke vse Jugoslavije.
Urška Trojar, 8. a r. osn. šole bratov 2van Gorje
Prvi let
dan. tele-
J
Vsako minuto izkoristim za branje
Odkar sem spoznala, kakšne zaklade skrivajo knjige, zelo rada berem. Najraje imam pustolovske knjige z napeto in razburljivo vsebino.
Da bi knjige še bolje spoznala, pomagam v zavodu, v katerem preživljam svojo mladost, tovarišici knjižničarki. Medtem ko zlagam knjige, si ogledam naslove, tu in tam pa na kratko preletim tudi vsebino. Tako se seznanjam s pisatelji, pesniki in z njihovimi deli. To mi tudi pomaga pri izbiri knjig za svoj prosti čas.
Za branje izrabim prav vsako prosto minuto, tako da me že kar podijo od knjig, saj bolj slabo vidim. A jaz kljub temu vztrajam in berem, berem . . .
Najraje prebiram Karla Ma-ya. Prelistavam tudi razne revije in časopise, iz katerih izvem veliko zanimivosti s cele ga sveta. Včasih se lotim celo kakšnega stripa. Skratka, zadovoljim se z vsakršnim čti-vom, saj povsod najdem kaj zase.
Branje resnično izpopolnjuje moje življenje. Z njim si širim obzorje znanja in bogatim
besedni zaklad. Ob knjigah se tudi razvedrim in potolažim, kadar sem žalostna, zato jih vsem priporočam.
Renata Pole,
8. b r. osn. šole
Matije Valjavcav
Preddvor
Simon Jenko
Simon Jenko  se je rodil 27. oktobra 1835 v Podreči na Sorskem polju. Bil je slovenski pesnik. Po njem nosi ime naša šola. Pesmi o njem, ki jih poznam, so: Na Sorskem polju. Naprej zastava slave, Pobrati-mija, Studenca, Molitev, Prošnja, V tihi noči in druge. Umrl je 18. oktobra 1869 v Kranju. Star je bil komaj 34 let. Pokopan je v Prešernovem gaju. Na spomeniku je napisana njegova pesem Gori. Mi pionirji krasimo  in  obnavljamo njegov grob.
Peter Kalan, osn. šola
Simona Jenka Kranj,
r-DE-,Cente,r ( . .
Zunaj je lep sončen Ozrem se v nebo. Na grafski žici opazim mater vrabčevko in majhne vrab-čke. Kakšnih pet metrpv stran ždi na žici golob in zdi se, da jih zamišljeno opazuje.
Mati leta okrog vrabčkov in čivka. Ptički jo zavzeto poslušajo. Kmalu začivka tudi prvi. Če bi bolj poslušali, bi opazili, da malček materi ugovarja.
Mati vzleti. Sinček jo poskuša posnemati. Ona ga spodbuja.
Bal sem se
Malo je ljudi, ki se ne bi ničesar bali. Nekateri se bojijo noči, drugih je groza grmenja. Mnogih je strah bolezni. Nekateri trepečejo pred smrtjo. Mnogih je strah vojne.
Tudi mene je bilo neke noči strah. Bil sem sam doma. Ko sem šel spat, sem pogledal pod vse postelje, če se kdo pod njimi skriva. Odprl sem vse omare. Trikrat sem pogledal, če sem zaklenil. Smuknil sem v posteljo in se pokril čez glavo. Nisem mogel zaspati. Zdelo se mi je, da slišim stopinje. Lastnega dihanja me je bilo strah. Končno sem zaspal, toda ne za dolgo. Imel sem grozne sanje. Nekdo je vdrl v hišo. Hotel me je pretepsti in mi ukrasti hranilnik. Vpil sem, jokal in grizel. Vlomilec je pograbil stol in me hotel udariti. Takrat sem se zbudil. Ob postelji je stala mama in me božala. Bil sem ves prepoten in še vedno me je bilo strah. Robert Bajt, 3. g r. osu. šole Peter Kavčič Skofja Loka
Kar naenkrat vrabček hoče zleteti. Nekajkrat zaprhu-ta s krili, nato pa strmoglavi na tla. Opazujem vrabčevko, neki bo storila. Ko vidi
kaj
vrabčka,
na tleh negibnega takoj odleti k njemu. Vrabček medtem že poskuša vstati. Z materino pomočjo si opomore.
Poskuša se dvigniti s tal. Čez čas mu to tudi uspe. Sprva leti le kakšen meter nad tlemi. Kmalu se začne dvigovati više k svojim bratcem, ki ga nestrpno pričakujejo. Tudi oni poskušajo leteti. Vsem uspe brez padca.
Zadovoljni, da so spet vsi skupaj, srečni odletijo v ža-rečo modro nebo. Golob, ki jih je opazoval, si misli: »Zdaj tudi sam lahko mirno odletim.«
Sabina Bratun, 6. b r. osn. šole Franceta Prešerna Kranj
Bil je pust deževen dan in mi smo nemirno sedeli v klopeh. Čakali smo, kdaj nas bo odrešil zvonec. Bila je ravno ura slovenščine, pri kateri smo
Na dvorišču
Gledam skozi okno. Nikogar ni na dvorišču. Vsi so se poskrili pred dežjem. Samo stare jablane in vinska trta, ki pre-preda staro uto, kljubujejo dežju.
Zazrem se v krošnjo najbližje jablane. Nič. Nobenega jabolka, niti najmanjšega. To drevo ima navado, da obrodi vsako drugo leto. Takrat pa se veje šibijo pod lepimi, velikimi in težkimi plodovi.
Gledam naokrog. Moj pogled se ustavi na vinski trti. Povsem prazna je že. Lahko bi šel v uto in pojedel grozde, ki so ostali od pustošenja nas, otrok, a se mi ne da.
Na dvorišču leži osamljena žoga. Do kosti je premočena. Šel bi ven in jo pobral, a kaj, ko se mi ne ljubi.
Ah, ko bi vsaj nehal padati dež. Dež pa pada, pada. pada...
Gregor Dolinar,
6. c r. osn. šole
Staneta Žagarja
Kranj
Si moru
Pnpo-
obravnavali pesem Jenka Knezov zet.
Kot sem že povedala, smo brali pesem Knezov zet lv... zaprav jo je brala same e*m učenka, vsi drugi pa smo igrali z ravnili, radirkami. s svinčniki, šestih in še a dru mi »koristnimi« šolskimi močki.
»Simon, Jenko,« se je kar naenkrat oglasila tovarišica, •borita dalje. Vsak eno kitico.« V$a smo se začudeno spogledakv »Le kako naj Simon Jenko prebere svojo pesem, ko je pa j* zdavnaj umrl?« me je vprašaš* sošolka in se zasmejala »Res^ da je v našem razredu priimek Jenko zelo razširjen, saj imamo Jenko Robija, Andreja it še Jožeta, toda Simona pa res nimamo,« sem razmišljala. Nenadoma pa je ves razred planil v glasen krohot. Spoznali smo bili namreč, da je tovarišica povedala v dvojini, naj bereta vsak eno kitico, torej je pokk-cala dva — Simona in še Jenka, verjetno Robija.
»Oh, škoda,« je med smehom dejala sošolka. »Prav rada b; videla Simona Jenka, kako bere svojo pesem.« »Tudi jat« sem z resnim glasom dodak nato pa sva se obe zasmeui;
Stanka Zontar.
8. c r. osn. šole
Cvetka Golarja
Skofja Loka
r
Minuta za zdravje
Vsak človek mora skrbeti za svoje zdravje. S telesnim gibanjem krepi svoje telo in skrbi za pravilen in'zdrav razvoj organizma.
V naši šoli smo letos uvedli »minuto za zdravje«. Kaj to pomeni? Pred vsako učno uro razgibamo mišice po navodilih enega od učencev. Nekateri tega ne vzamejo resno, večina pa vemo, da je telovadba res potrebna za dobro telesno počutje. Meni je razgibavanje kar všeč.
Z nami včasih potelovadijo •tudi tovarišice. Tako je učna ura tudi krajša za nekaj minut, kar nam velikokrat pride prav.
Petra Bohinc, 7. r. osn. šole heroja Bračiča Tržič
KO BOM VELIK, BOM ...
Šivilja
Saša Florjančič hodi v sethi razred osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji I ^oki. Čeprav ima za odločitev, kam po osnovni šoli. še dovoij časa, že zdaj razmišlja, da bi posta la šivilja. Rada veze, plete. ši\a Kam se bo morala po končani osemletki usmeriti, da bo lahka uresničila svojo željo?
V Kranju je srednja tekstilna in obutvena šola, ki izobražuje tudi tekstilne konfekcionarje. Za vpis jt potrebna uspešno dokončana osno vna šola in glede na precejšen na val učencev v zadnjih treh letih vsaj dober učni uspeh. Prvo leto jo vzgojnoizobraževalni program tekstilnega konfekcionarja skupen, v drugem letu pa se učenci usmerjajo v posamezne smeri in poklice. Potrebe združenega dela zahtevajo, da šola izobražuje en oddelek konfekcijskih tehnikov (izobraževanje traja skupaj štiri leta), oddelek obrtnih konfekcionarjev in oddelek industn; skih konfekcionarjev (oba po tri leta). Pri usmerjanju je potnem ben predvsem uspeh učenca v prvem letniku in seveda stevik ka drovskih štipendij, razpisanih za določeno smer izobraževanja Saša Florjančič bo torej po prvem letu izobraževanja \ pta gramu tekstilnega konfekcionarja izbirala med usposabljanje« za industrijskega ali obrtnega konfekcionarja, odvisno, kje so tv želela zaposliti: v tovarni ali v obrti: Gorenjske tovarne razpisuje jo dovolj kadrovskih štipendij, tako da ji delo najbrž ne bo težko dobiti tudi v domačem kraju, kjer so Gorenjska predilnica. Odeji in Šešir _■__
ffit 28. OKTOBRA 1983
GLAS SVETUJE KAM NA ODDIH
r
7. STRAN O
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
V ZAGREB GREMO
NA VRHUNSKI RAZSTAVI,
PA ŠE MARTINOVALI BOMO!
»Zagrebu so nedavno odprli vrhunski razstavi, ki vzbujata pozor-Wt nt tamo jugoslovanske, temveč tudi svetovne javnosti.
Mvafike in dragocene zbirke Anteja Topića-Mimare, velikega po-Stolca, zbiratelja in ljubitelja umetnin je predstavljen v vili »Za-jone-. Razstavljeno kolekcijo sestavlja 2630 različnih umetniških »tdrnttov, nastalih od paleolitika do 19. stoletja.Na Jezuitskem trli ji v Muzejskem prostoru razstavljena reprezentativna zbirka mm Ivana Meštrovića. po mnenju mnogih največjega kiparja tt stoletja.
Jupjj • Kompasom smo se odločili, da za bralce Glasa organizi-1M obisk teh enkratnih razstav v Zagrebu v soboto, 12. novem-n, ker pa je ta dan pred Martinovo nedeljo, smo v program vklju-il fudl martinovanje.
Avtobus bo odpeljal iz Kranja ob 7. uri izpred hotela Creina, povra-tek pa bo dovolj zgodaj, da bodo udeleženci iz drugih gorenjskih krajev »ujeli« javni prevoz do doma.
Cena izleta na osebo je 1.480 din, s spodaj objavljenim kuponom pa za 100 din nižja, 1.380 din. Vanjo je vračunano: prevoz s turističnim avtobusom iz Kranja do Zagreba in nazaj, orientacijski ogled
GLAS
Zagreba z lokalnim vodičem, ogledi razstav z vstopninami, martinovanje v zidanici (bogato martinovo kosilo, pokušina vin z dodatnim prigrizkom) vodstvo izleta in organizacija i
Prijave bodo od ponedeljka 31. 10.1983 sprejemale Kompasove poslovalnice v Kranju, na Bledu in na Jesenicah. Priporočamo, da s prijavo pohitite, ker je število udeležencev omejeno.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
• MARTINOVANJE in ogled razstave v Zagrebu — I. Meštrović in A. Topič-MIMARA, 1 dan, 12/11
t Zagreb — razstava I. Meštrovića in A. Topič-MIMARA, 1 dan
v novembru in decembru t Jesenski oddih v Primoštenu, 7 ali 14 dni v mesecu novembru
• Beograd—Bar, 5 dni. 25/11
• Prekmurje, 3 dni, 28/11
t Bihac—Drvar—Slapovi Krke—Plitvice, 3 dni, 27/11
• Benetke—Kitajska razstava, 1 dan, 29/11
NA VODO JE BOGAT PROGRAM »SMUČANJE 1983/84« In ■JESEN—ZIMA—POMLAD 83/84«.
ALPETOUR
HOTEL
TRANSTURIST
v Škofji Loki
prireja danes ob 20. uri
LOVSKI VEČER.
V ceni 380 din je vračunana lovska večerja in vstopnina za ples.
Zabaval vas bo ansambel RU-PAR.
RAZSTAVI IN MARTINOVANJE V ZAGREBU
S tem kuponom 100 din ceneje!
Ime in priimek
Naslov
ALPETOUR
DAN REPUBLIKE — 4 dni (Izola, Portorož, Poreč, Pula) DAN REPUBLIKE — dvodnevni izlet na Krk, odhod 26. in 29. nov. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« - ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984
POSEBNI PROGRAMI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN ZAKLJUČENE SKUPINE PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC na domačih in mednarodnih progah.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
K4IV?ŠI
Tudi TTG je izdal poseben program v Katerem so vse informacije o njihovi ponudbi smučarskih počitnic v Bohinjski Bistrici, Kranjski gori, Bovcu na Kopah, Veliki planini, Rogli in Pohorju Vsebuje tudi program za obisk zimske olimpiade v Sarajevu. V poslovalnicah pa sta tudi že na voljo programa prazničnih počitnic ob dnevu republike in ob novem letu. Vsebujeta aranžmaje v Bohinju, Kranjski gori na Pohorju ter v Poreču in Medulinu
PETR0L
PETROL
DO TRGOVINA TOZD Trgovina na drobno KRANJ, Staneta Žagarja 30
Cenjene kupce obveščemo, da bodo bencinski servisi »PETROL« na področju Gorenjske obratovali od 1.11. 83 do 30. 4. 84 po naslednjem razporedu:
nedelje in prazniki
servis:
delavnik:
Kranj, Labore 1 — Ljubljanska 22 Kranj, Labore 2 — Ljubljanska 23 Kranj, Zlato polje 1 - Koroška 53 B Kranj, Zlato polje 2 - Koroška 18 B Kranj, Primskovo 1 - S Žagarja 37 Kranj. Primskovo 2 - S. Žagarja 58 B
Jezersko
skofja Loka 1 - Kidričeva 1 a
Skofja Loka 2 - Kidričeva 57 a
Železniki
Gorenja vas
Ž.n
Tržič —- servis Tržič — kiosk Naklo
Radovljica 1 — Kranjska 22 Radovljica 2 -•- Gorenjska 41 a Bled 1
Bohinj > Jesenice 1 — B. Kidriča 1 a Jesenice 2 — M. Tita 113 Jesenice, Kidričeva 50 Kranjska gora. Koroška 102 Kranjska gora, Savsko naselje 8 Podkoren
Trgov, avtodelov Kranj, Ljubljanska 22 a Avtonegovalnica Kranj, Koroška 53 B Blagajna bonov Kranj, S Žagarja 30
neprekinjeno
6- 12
7— 19, sobote od 7-13 7-19
7-13
7—19, sobote od 7—13 (izmenično z Istra Benz) 12-17 7-19
7—19, sobote od 7-13
7-19
7-19
7-19
7-19
7-19
7—19, sobota od 7— 13 7-19
7—19, sobote od 7—13
7-19
7-19
neprekinjeno
7—19, sobote od 7—13
6- 12
7- 13 7-19 7-13
7- 19 12-19
8— 12, sobote
zaprto zaprto zaprto zaprto 7-19
zaprto 7-19
zaprto
zaprto
zaprto
od 7-19
zaprto
zaprto
13-19
zaprto
7-13
7-13
zaprto 7-18 7-19 zaprto zaprto zaprto zaprto
KOM
JUGOSLAVIJA
Kompasova srečanja, ki veljajo za enega najpestrejših in napolj živahnih ter vsestranskih množičnih izletov pri nas, privabljajo izletnike iz vse S/o-mije in so posta/a že tradicionalna. Kakor je že navada ob praznikih, tudi letos za DAN REPUBLIKE Kompas skupaj z Dnevnikom in Stopom vabi na meto srečanje v Novi Vinodolski pri Crikvenici. Ne moremo zagotoviti lepega vremena, čeprav je naročeno, zagotovo pa bo dobra družba in program, ki bo zadovoljil, kakor že tolikokrat doslej, tudi najbolj razvajene in najbolj zahtevne Ne bo manjkalo zabave in razvedrila, tprehodov in izletov, tekmo -Mrt; (športnih in drugačnih) ter tšvedš glasbe, pesmi in plesa. iM-ogrede lahko povemo še to da bo navzoča vsa Kompa-Wt ekipa prekaljenih vodni-<vt, ki niso manjkali na nobenem sedanjem srečanju
POTUJTE Z NAMI ZA DAN REPUBLIKE
V NOVI VINODOLSKI
Novi Vinodolski je slikovit kraj. napol mestece napol vas pod Velebitom ob Jadranski magistrali ki teče skozi sam kraj. ki ima prijetno starodavno jedro z mnogimi spomeniki iz nekdanjih dni. V okolici Novega Vinodolskega je več hotelskih počitniških naselij, med katerimi sta najbolj znana -Zagori- in -Lišanj- Hotelsko naselje Zagori ima okrog osrednjega poslopja z restavracijo, zimskim bazenom in drugimi prostori v borovem gozdu zvrščene objekte ki lahko sprejmejo okrog 800 gostov Okolica je prijetna in zelena, na voljo so razgledne terase (tudi za sončenje) in sprehajališče ob morski obali. Naselje Lišanj je manjše (za okrog 300 gostov) in leži na lepem in mirnem kraju v neposredni bližini starega vinodolskega mestnega jedra V zadnjem času postaja Novi Vinodolski zelo priljubljeno letovišče, kjer sezona traja daleč v jesen prav zaradi prijetnega ambienta. ki ga nudita omenjeni naselji, ki bosta sprejeli udeležence Kompasovega srečanja
POSEBNOSTI:
• Vsak udeleženec srečanja prejme majico 2 emblemom hotelskega naselja (ob prijavi napišite tudi številko majicef)
e Brezplačna stalna avtobusna zveza med hotelskima naseliema Zagori in Lišanj.
• Vsak večer Kompasov TVvidoo dnevnik
• Posebno žrebanje nagrad s prijavnico revije »Stop«, (Stopov večer)
• Izkaznice -Kompasovo srečanje-.
• Stalna informativna služba
• Otroški vrtec in poseben program za otroke
• Vsak izletnik je udeležen na velikem Kompasovem nagradnem žrebanju.
IZLETI
Z barko v slikoviti Vrbnik na otoku Krku vis-a-vis Novega Vinodolskega Ogled kraja in vinska pokušina slovitih vrbničkih vin. Z avtobusom po zanimivi Vinodolski dolini pod Velebitom (tudi pokušina mladega vina1) Pa še avtobusni izlet pod naslovom -Goranske špecialitete« (pokušina gastronomskih posebnosti Gorskega kotarja).
DRUŽABNI VEČER
Živahno in pestro, zabavno in poučno . . . znani humoristi in nagradne igre. tekmovanja in predstavitve; predvsem pa glasna in neposredna prisotnost plesne skupine KRIK, ansambla »12 nadstropje- in skupine »Vivak« in •■Izgubljeno vreme- Do jutranjih uric'
KOMPASOVO SREČANJE
SPET SE DOBIMO
PROGRAM
Zbor izletnikov ob 8.30 na ljubljanski železniški postaji (pri muzejski lokomotivi) ob 9.00 odhod posebnega vlaka proti Reki Po prihodu na Reko nadaljevanje vožnje proti Novemu Vinodolskemu z avtobusi. Vožnja skozi Reko, nad Bakrom, ob Bakarskem zalivu, mimo Kraljevice in Crikvenice. Spotoma tudi razdelitev ključev hotelskih sob. Po prihodu v Novi Vinodolski slovesen sprejem ob vinodolski ••šrangi«. Po namestitvi v sobah kosilo. Popoldne prosto, čas za sprehode po okolici. Večerja in nato pester družabni večer v obeh hotelih.
2. dan:
Budnica in zajtrk. Dopoldne praznični kros, športna tekmovanja In čas za sprehode in izlete. Kosilo in popoldne nadaljevanje tekmovanj, sprehodov in izletov Večerja in skupne dejavnosti v Lišnju, potem pa tekmovalni večer v raznih družabnih igrah (med hoteloma!) ter »pokaži kaj znaš«
3. dan
Zajtrk in prosto dopoldne ter čas za sprehode in kratke izlete. Kosilo in začetek priprav za povratek domov. Vožnja z avtobusi do Reke in nato s posebnim vlakom proti Ljubljani (prihod na ljubljansko železniško postajo ob 19.00).
ODHODI:
Na voljo so trije termini: prvi z odhodom 26 novembra zjutraj (povratek 28 11 zvečer), drugI z odhodom 28 novembra zjutraj (povratek 30 11. zvečer in tr«t)l - dvojni -- termin z odhodom 26 11 zjutraj (povratek 30. 11 zvečer)
CENA:
Prvi Izlet (26.-28.) stane 3.250 din, drugI (28.—30.11.) stane 3.500 din ter tretji (26.—30.11.) 4,850 din.
Cena vsebuje vse prevoze, polne penzione (dva oziroma štiri), dodatno kosilo, zabavni in športni program, glasbo, vstopnine, nagrade, strokovno vodstvo iri organlzaci|o srečanja. \
Otroci do 5. leta plačajo le petino cene (20 '•!«), otroci od 5. do 10. leta pa plačajo 70 odstotkov cene (če spijo skupaj s starši oziroma na pomožnem ležišču v dvoposteljni sobi). Doplačilo za enoposteljno sobo je 20 % od cene aranžmaja.
PRIJAVE.
V vseh poslovalnicah Kompasa in pri pooblaščenih potovalnih agencijah Ob prijavi napišite ime hotela v katerem želite bivati Ob prijavi izpolnite Kompasovo prijavnico in vplačate akontacijo 1.500 din (ali predložite naročilnico OOS) Na hrbtni strani prijavnice so navedeni splošni pogoji in navodila v zvezi s potovanjem oziroma srečanjem.
GLAS 8. STRAN    PETEK, 28. OKTOBRA 1983
REPORTAŽA
Slovenci v tujini ostajajo domovini zvesti sinovi
Slovensko kulturnoumetniško društvo Triglav v Reutlingenu je v soboto slavilo desetletnico pomembnega dela med rojaki na začasnem delu v tem mestu in njihovimi otroki — Obisk predstavnikov iz trži-ške občine jim pomeni pozdrav domovine in utrditev spomladi spletenih vezi
Reutlingen — Reutlingen blizu Stuttgarta, v katerem živi okrog 95 tisoč prebivalcev, je eno od gospodarsko najmočnejših in najbogatejših mest v Zvezni republiki Nemčiji. Domačini celo pravijo, da ima največ milijonarjev v državi. Povsem verjetno, saj je na vsakem koraku čutiti gospodarski razcvet, ki ga svetovna kriza še ni resno načela. Kljub polomu peščice manjših podjetij v Reutlingenu ni brezposelnih delavcev.
V Reutlingenu so se že pred veliko leti začeli ustavljati tudi Slovenci. Prihajali so z različnih koncev naše ožje domovine, največ pa iz gospodarsko nerazvitih, revnih predelov Štajerske in Dolenjske. Tu so dobili delo in zaslužek, ki jim ga domači kraj ni mogel dati. Nemci so jih radi sprejeli, saj se pridnih Slovencev nikjer ne branijo.
A kljub temu, da so nekateri ostali dolgo let, se niso dali po-tujčiti. Delali-so in hranili denar, da bi se lahko čimprej vrnili domov. Nekateri so se že, drugi se še bodo, prav malo je takih, ki so sklenili ostati na
tujem. Njihova srca so zvesta domovini, Jugoslaviji. Njihova in njihovih otrok, bodisi rojenih doma ali že v Nemčiji.
Kako navdušeno so pred desetletjem pozdravili slovensko dopolnilno šolo za svoje najmlajše! Šola je postala jedro, okrog katerega so se začeli zbirati ne le otroci, ampak tudi njihovi starši, prijatelji — Slovenci. Vse pogosteje so se srečevali, se pogovarjali v zveneči domači besedi, se potožili drug drugemu, se poveselili ob domačih melodijah. Daleč od doma so si ustvarili košček domovine. Ustanovili so svoje društvo in mu dali ime Triglav po naši najvišji gori. Ni bilo dolgo in začeli so se pozdravljati z besedami: V nedeljo se dobimo v Triglavu.
Slovensko kulturnometni-ško društvo Triglav v Reutlingenu, katerega prvi in sedanji predsednik je Stane Arandjelović, doma iz Medvod — vmes sta društveno delo vodila Breda Šušteršič in Marjan»Švaj-ger — je letos staro deset let.
»Sprva nismo imeli primernega prostora. Zbirali smo v gostinskih lokalih, najpogoste-
je pri naši rojakinji Pavli Fa^ lamič, ki zdaj vodi že tretjo generacijo otrok v folklorni skupini,« je pripovedoval Stane Arandjelović. »Naša dejavnost na kulturnem, športnem in prosvetnem področju se je hitro širila. Želeli smo svoj prostor. Bolj po naključju smo zvedeli za sedanje prostore, ki pa so bili pred petimi leti v obupnem stanju. Naši fantje so jih prenavljali in urejali tri, štiri mesece, jim žrtvovali nešteto ur prostovoljnega dela, jih opremili.«
Od skupaj okrog 600 Slovencev, kolikor jih trenutno živi v Reutlingenu, je v SKUD Triglav včlanjenih sto družin. Zbirajo se vsak petek in soboto zvečer, v nedeljo dopoldne in proti večeru. Ukvarjajo se s šahom, namiznim tenisom, imajo dobro kegljaško moštvo, medtem ko je smučarska šola z vrnitvijo nekaterih članov v domovino v zadnjem času nekoliko zamrla. Obljubljajo, da bo kmalu spet zaživela. Dvakrat na leto prirejajo skupne piknike, proslave se vrstijo ob vsakem pomembnejšem praz-
JUSTIN GORENC, INOVATOR LETA I:
Nobena da bi ne
stvar ni tako dobra, mogla biti še boljša
Lepe nove konfekcijske stroje so pred leti dobili v Savi iz uvoza. Kupili so tudi licenčno tehnologijo. Toda, kljub temu, da so bili stroji zadnji dosežek za radialno pnevmatiko, so zahtevali veliko preveč ročnega dela, imeli so vrsto pomanjkljivosti. Delavce, ki so likali skupaj trakove, iz katerih se sestoji sam plašč, so bolele roke v zapestjih, kajti veliko moči je bilo potrebne, da so bili trakovi pravilno in kvalitetno zlepljeni drug na drugega, vsi skupaj pa na jekleno karkaso.
Justin Gorenc, tehnolog za razvoj polto-voriSe in tovorne radialne pnevmatike v Savi je razmišljajoč človek. Kako olajšati delavcu to delo? Likanje bi brez dvoma lahko nadomestil stroj! Skupaj s sodelavcema Martinom Dacarjem in Petrom Skrbišem je prišel na idejo, da bi trakove likali strojno. Le valjčke na hidravliko je treba namestiti na stroj. S tem bo odpravljen fizični napor delavcev in zagotovljen bo vedno enak likalni pritisk. Manj trpljenja torej, boljša kvaliteta in še povečana produktivnost, kajti pokazalo se je, da so z uvedbo te novosti na vsaki izmeni na vsakem stroju naredili po en radialni avtoplašč več.
»Če kupimo licenco,« pravi Justin Gorenc, »je prav, da jo znamo tudi dobro izkoristiti in če ji dodamo neko nadgradnjo, jo dopolnimo, je šd toliko bolje. Nobena stvar ni tako dobra, da bi ne bila lahko še boljša.«
Likalna naprava /.a likanje boinu m na menskih polnil za radialne tovorne plašče na stroju prve konfekcije jo že prijavljena v Beogradu za izum in v kratkem bo v Patentnem glasniku objavljena za popolno zaščito
Druga inovacija, za katero je bil tudi nagrajen Justin Gorenc, pa je tehnična izboljšava pri istem stroju. »Noga«, to je rob plašča, ki pride direktno na platišče kolesa pri avtomobilu, v dosedanjem proizvodnem pre cesu ni bila dokončno obdelana. Ko je prišla Z bobna, jo je moral delavec ročno prilepiti in utrditi. Z novo tehnologijo, ko so samo
obrnili zaporedje, pa se »noga« zalika že v začetku. Nobenega ročnega likanja ni več
treba, »nogo« likajo z obstoječo likalno napravo, kvaliteta je boljša, boljši je izkoristek stroja in ne uporabljajo več bencina za čiščenje »noge«. Po 50.000 litrov bencina so namreč prej uporabili pri tej delovni operaciji, kajti »nogo« je bilo treba sprati. Zdaj delavcem ni treba več vdihavati bencinskih hlapov, torej so tudi pogoji dela danes neprimerno boljši.
Pred desetimi leti je Justin Gorenc, ing. gumarske tehnologije, prijavil prvo inovacijo v Savi. Takrat je bila vredna 250 starih milijonov. Za valjanje profilov iz dveh različnih zmesi je šlo. Prej so jih lepili, tu pa je lepljenje odpadlo. Potem je predlagal še inovacijo za adaptacijo konfekcijskega stroja za poltovorno pnevmatiko in inovacijo, s katero so odpravili povijanje žičnih jeder, kar je pomenilo ogromen prihranek tovarni.
Izum, za katerega je dobil priznanje inovatorja leta I, je prijavil že leta 1978. Z zadnjo inovacijo, ki jo je predložil komisiji, spet čaka že leto dni. Vse bolj ugotavlja, da je za inovacije veliko lažje timsko delo. Sam težko kaj uresničiš. Pa tudi prva ideja, ki se ti pojavi v glavi, morda ni najboljša. Če rešujejo problem timsko, se lahko drugemu porodi še boljša zamisel od tvoje.
Prijaviti inovacije ni problem. Traja pa, da jo uresničiš. Če je inovator sam tudi izvajalec, je to seveda drugače.
Če bi bili ljudje seznanjeni s tem, kaj inovacija prinese kolektivu, razmišlja Justin, bi drugače gledali na to. V Savi je vsak delavec dobil v roke samoupravni sporazum o inovacijah. Toda kaj pomaga, če ga ne prebere. Pa v njem točno piše, da gre dohodek od inovacij tudi za osebne dohodke. Če bi na plačilnem listku poleg vseh tistih odstotkov za minulo delo, za izkoriščenost delovnega časa, zmanjšanje fluktuacije in podobnega napisali še koliko prinese delavcu odstotek od inovacije, bi bil odnos do inovatorja drugačen. Pravzaprav pa se mu zavist, da bo kot inovator deležen denarne nagrade, ne zdi najhujša. Najhujši sovražnik inovatorjev so tisti nadrejeni, ki sami niso sposobni prispevati z inovacijami. Teh se je najbolj bati. Kajti ti ne le, da inovatorju zavidajo, temveč ga tudi ovirajo. Ko bi bili vsaj pasivni!
Vsak ima danes možnost, da samostojno razmišlja. V Savi je vsako leto zabeleženih več izumov in tehničnih izboljšav. Da se je nekje led prebil, priča tudi to, da so dali lani delavci kar 81 koristnih predlogov, ki so bili uresničeni: Prav bi bilo, da bi inovatorjem čez vse leto dajali poudarke. Vsakič, ko se nekdo pojavi s koristnim predlogom, bi ga morali predstaviti kolektivu v tovarniškem časopisu, pa tudi kje drugje. Vsak tak primer zagotovo daje dober zgled in opogumlja tudi druge. Res ne bi bilo treba čakati 12. oktobra, Dneva inovatorjev.
D. Dolenc
Predsednik SKUD Triglav v Reutlingenu Stane Arandjelović
niku, pred kratkim so ustanovili tudi aktiv žena.
Prva skrb članov društva pa je vseskozi posvečena njihovim najmlajšim, učencem slovenskega dopolnilnega pouka in predšolskim otrokom. Cicibani se zbirajo v društvenih prostorih vsako soboto. Odrasli vsajajo v mlada srca ljubezen do domovine.
»Naša domovina ve, da smo tudi mi, delavci na začasnem delu v tujini, njeni sinovi in hčere,« je v slavnostnem govoru na sobotni proslavi ob desetletnici dela SKUD Triglav v Reutlingenu dejal predsednik Stane Arandjelović. »Naša domovina naj tudi ve, da bomo tukaj, daleč od doma, ostali dobri državljani in vestni delavci, da si bomo prizadevali čimprej ustvariti pogoje za vrnitev v rodni kraj.«
»Zato desetletnica našega društva ni skromen jubilej, ni gola številka. To pomeni deset let delovanja med rojaki, deset let sodelovanja z drugimi jugoslovanskimi društvi v okolici, deset let povezovanja z domovino.«
Prav v povezovanju z domovino postaja vse pomembnejši
Delegacijo Tržiča in Slovencev na začasnem Reutlingenu je v soboto dopoldne v mestni hiši prvi svetnik občine Reutlingen Ernst Gull. Povedal] v Reutlingenu dela okrog tri tisoč Jugoslovanov i sodelovanje z njimi, zlasti še s Slovenci in Hrvati, L. bro. Prav ti delavci so tudi pripomogli k še boljšim i som med Zvezno republiko Nemčijo in J u gos lavi j dejal. Predsednik skupščine občine Tržič Janez Pt_ predstavnike občine Reutlingen povabil na obisk v'
člen sodelovanje društva s tr-žiško občino. Štiri leta že prihajajo otroci iz Reutlingena k tržiškim na skupno letovanje ob morju, letos aprila pa so prišli prvič na obisk v številčnejši sestavi. Takrat spletene vezi med učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Reutlingenu in učenci osnovne šole heroja Bračiča, med prosvetnimi delavci z obeh strani, člani SKUD Triglav in tržiški-mi družbenopolitičnimi delavci se vse bolj poglabljajo.
Tako so Tržičani pretekli konec tedna sprejeli povabilo na praznovanje desetletnice društva Triglav v Reutlingenu, ki je bilo združeno s proslavo ob 40. rojstnem dnevu naše domovine. Prjsrčen sprejem in gostoljubnost, ki so je bili deležni v skopih dveh dneh obiska pri rojakih, so jih utrdili v prepričanju, da daleč od domovine živijo ljudje, ki veliko mislijo nanjo.
Praznovanje . desetletnice društva je bilo nadvse slovesno. Prisostvovali so mu pred- •' stavniki generalnega konzulata Jugoslavije v Stuttgartu, republiške konference SZDL Slovenije, občine Reutlingen, sosednih jugoslovanskih društev, Tržičani in seveda številni Slovenci, člani in nečlani društva. Ob tej priliki je predsednica občinske konference SZDL Tržič Marija Praprotnik izročila predsedniku društva listino o sodelovanju in priznanje za deset let uspešnega
Eden od običajnih prizorov v Reutlingenu: prisrčen pogovor med gostiteljico in gostjo.
Marija Praprotnik, niča   občinske kc SZDL Tržič, je pt sedniku društva delovanju in pi deset   let usi društva.
dela, ki sta ga prejeli I da Šušteršič in Pavla I Marija Praprotnik je la pomembno posla štva, ki združuje Si začasnem delu v Ren ter še posebej spodbuja1 zen do domovine in besede pri najmanjš najmlajši so osnovna' tesnejše sodelovanje ni društva in Tržičani.
V kulturnem prog slave so se izkazali p folklorne skupine v Re nu, učenci slovenskega nilnega pouka in p otroci, svoj delež pa so vali   tudi   gostje u Učenci iz osnovne šole Bračiča so predstavili občino in niz narodnih ki ga je dopolnil pevski tet bratov Zupan. S petjem so Zupani pričal jakom kos domovine m no ob Aljaževi pesmi T moj dom se oči marsika poslušalca niso mogle i solz. Solz, v katenh se lilo domotožje. hrepei domačem kraju, starših, teljih, pa tudi obljuba, bodo kmalu vrnili.
H. Jelo
Kunci z diplomami
Šutna — Le slabe štiri leta ukvarjanja s kunčerejo je prineslo Tatjani Skrbiš iz Šutne pri Žabnici že lepo vrsto priznanj. Na vsakoletnih društvenih ter meddruštvenih razstavah rejcev malih živali so njeni kunci prejeli kup diplom,
Robi Skrbiš pest uje zajkljo pasma ovnač, ki poleg črno ožgane angleške pasme na društvenih in republiških ru/stiivuh dobiva najvišje ocene. — Foto: L. M.
plaket in drugih priznanj. Najbolj vesela pa je seveda dvojnih šampionskih priznanj na republiških tekmovanjih za črno-ožgano angleško pasmo kuncev.
S temi pasmami je tudi začela rejo, še prej pa je tako kot mnogo rejcev domačih živali imela navadne domače kunce. Zdaj je domala celotno podstrešje stanovanjske hiše namenila svojim kuncem, ki jim ne streže le s hrano, pač pa tudi z naklonjenostjo in ljubeznijo do živali. Prepričana je namreč, da njeni kunci ne uspevajo tako dobro le zaradi primernega prostora, dobre hrane, pač pa tudi zaradi primernega ravnanja.
»Trem angleškim kuncem sem kmalu nato dodala še tri ovnače, to so kunci z značilnimi na ovna spominjajočimi ušesi, nato pa je šlo kar samo naprej. Kmalu je bilo treba narediti več prostora. Zdaj sicer ostajam pri številu 150, saj kunce ne gojim izključno /ara di mesa. Moram pa reči, da je prav po zajčjem mesu veliko povpraševanja, pa ne zato, ker je v sedanji mesni krizi dokaj poceni, pač pa je menda priporočljivo za sladkorne bolnike. Seveda pa imajo posebno nekatere vrste zajcev kot so na primer črno ožgani, hermelin, KastO* rex in havana rex svojo ceno še posebej zaradi kožic. Medtem ko poletne kože večina rejcev oddaja Šeširju, pa je zimska zajčja dlaka cenjena za ženske, v zadnjem času pa
— še posebno v drugih lah — tudi za moške jopi Prav res se nekatera
krzna le malo ločijo od dragocenejših kožuhov d živalskih vrst. Skrbiševa bedi nad svojo malo fai niti ne dovoli »obiskov kuncev, tako da za prireji bi izključno z doma vz mi kunci. Vendar pa mo časno vendarle za osv krvi kupiti plemenskega ca, kar pa seveda ni ra\noi ka zadeva. Najenostavnaj seveda   izbrati plemen; kunca na kakšni ra.-sta žavneje pa je. kadar bi želel    uvoziti plemen kunca. Skrbiševa s«. ;e sedaj odločila za uvoz set plemenjakov, vendar pa kaj takega treba celo gonjj zne dokumentacije V na uvozne zaplete pa v i zajčnikih grizljajo seno renje zajci odličnih pa leskom v kožuhu, kot vsak dan okrtačili. Skr pravi, da je vsa skrivno! pravilnem hranjenju, safl na primer zajcem v hrani dajajo za lepšo dlako tudi! čnična semena in moro^ kak drug pri bolj sek. ki p med   rejci  malih živah splošno znan.
Skrbiševa se prav Jaj pravlja na razstavo v Du selu pri Zagrebu, kjer. \s* ko upa, bodo njene živa^T najbolje ocenili. To pa jej veselje in ponos vsaj rejca.
REPORTAŽA \USNI ZLOŽBA KMETIJSKE ZEMLJE. ..
štev
.tev na sosedovem
Kije z Visokega, Milj, iz Luž, Hotemaž, Olševka in Tupalič so »kovali, da bodo že to jesen sejali na novih (večjih) njivah; tako ktndi bilo obljubljeno. Zaradi spremembe načrta in zahtevnega Sanja različnih interesov so se dela z zložbo in ponovno rajo zemlje zavlekla in bodo končana šele spomladi — i kmetje odstopili od zložbe, četudi so bili že napravljeni i in zagotovljen denar za izsušitev njihovih travnikov — Kmetje ttjalidve tretjini pšenice manj kot druga leta, pa še tega ne Uje bodo želi — na svojem ali na sosedovem
PETEK, 28. OKTOBRA 1983    9. STRAN O LA 8
'ĐCT
SLOBODANPOLJANŠEK
I^vanajstTeTza šolo
J-Naprednejši kme 'iifejo pot do umne j-»mejšega kme-l» doumeli prednosti [mdrobljenih  kmetij -i in ponovne razdeli-lv večje kose. Gre za 'fri času in gorivu >MAe na kmetijah v "Mestih vaseh kranj-i bi se po izračunih lza petino) za boljšo P««fc in ozar, za smo-^lifcoarjenje ... Zato no. da je zdaj zani-adožbo v Sloveniji celo 'denarnih možnosti in izvajalcev. Če-i napredek, pa se rijajo ovire, ki ote-|*c podaljšujejo posto-eri kmetje še vedno * zložbo s podružblja-[di kolektivizacijo zem-ujejo ji predvsem in polkmetje, ki si dka zagotavljajo v Jijavnosuh. Ovirajo jo eni spori na vasi, vasi in tudi na-med  kmeti in i posestvi, kot da se je vse, o če-*ietoj marca govorili de-[jovenske skupščine, v pokazalo  pri zložbi fv Miljah, Hotemažah, iTupaličah, na Lužah n. Olševski kmetje rili od zložbe, ker je v fr*v!adalo prepričanje ti-r % živijo le od kmetij -IV bližini vasi so močvir-liki in upravičena je i kmetov, da bi ne-*4rM le močvirje, drugi i suhem. Nerazumlji-je njihova kasnejša ko je kranjska kme-[ zemljiška skupnost že [»rokah načrte (vredne in preko osem »dinarjev za izsušitev 'in za regulacijo po-nica. Tudi Kmetij-ki kombinat Gorenj-JnA Kmetijstvo je dal /jglasje, da ostane $h< površinah. Ko sta labtevi izpolnjeni, so sna komasacijsko ko-l*ve in vse bolj nemo-njimi tudi takšne, lapoštevali enega od akona o kmetijskih h.Ko niso zalegla niti nja predstavnikov Eije Sloga, kmetijske j skupnosti, krajevne % Olševek-Hotemaže,
članov komasacijskega odbora in nekaterih kmetov, so delegati kranjske skupščine izglasovali okleščeni zložbeni program. Ta postopek je trajal kar precej časa in to je tudi glavni razlog, da so se agromelioracijska in zložbena dela na tem področju zavlekla — v škodo kmetov.
»Res je, da ima polovica ol-ševskih kmetov že zloženo t zemljo in da za te ponovna razdelitev ne bi bila potrebna. Toda za zložbo bi se morali odločiti že zaradi nameravanega izsuševanja. Okrog 40 hektarov naših travnikov ob potoku Olševnica je močvirnatih. To nam otežkoča spravilo sena in pašo živine, takšno področje pa je kot nalašč za razmah metiljavosti v naših hlevih. Škoda! Načrti za izsušitev so bili pripravljeni, denar zagotovljen. Ne vem, kdaj se bo spet ponudila takšna priložnost; če pa se že bo, nas bo verjetno krepko udarilo po žepu,« razmišlja Franc Logar, eden izmed olševskih kmetov, ki so bili odločno »za«.
Komisija za izvedbo zložbe-je dobila nekaj pripomb tudi od kmetov iz ostalih vasi, vse pa je tudi upoštevala, če le niso bile v nasprotju s cilji zložbe. Geodetski zavod Slovenije, ki ima na tem področju že veli-„ko delovnih izkušenj, je zbral stališča kmetov o tem, koliko parcel in kje bi jih želeli imeti. Na podlagi njihovih zahtev in opravljenega vrednotenja zemljišč bo pripravil predlog ponovne razdelitve zemlje. Potem ko bodo upoštevali še zadnje pripombe kmetov, bodo (končno)   postavili mejnike
med novimi in večjimi parcelami. To pa bo zanesljivo do spomladanske setve. Še pred tem pa bo treba končati z agromelioracijskimi deli, gradnjo novih poti in s posekom (spornega) gozda. Večina dela je opravljenega, saj so doslej s tega področja zvozili že 25 tisoč kubičnih metrov gro-belj ter navozili 10 tisoč kubi-kov rodovitne prsti z gradbišča bodoče avtomobilske ceste.
Zakasnitev zložbenih del je že povzročila precej škode, saj so kmetje s tega področja posejali s pšenico dve tretjini pšenice manj kot druga leta. Zato bo zadružni okoliš Visoko, ki bi moral odkupiti okrog sto ton pšenice, le težko izpolnil obveznosti. V Slogi so že zagotovili, da bodo priskrbeli seme jare pšenice, če se bodo kmetje odločili za spomladansko setev.
»S pšenico smo posejali pol hektara v bližini kozolca — tam, kjer predvidevamo, da bomo dobili zemljo tudi po končani zložbi. Če bo to res, bomo želi na domačem, sicer bo pospravil kdo drug. Se bomo že dogovorili, da bo sosed povrnil seme in ostale izdatke setve,« pravijo na Sodnikovi kmetiji v Hotemažah.
Zmeda — kje sejati — bo končana šele prihodnje poletje, ko bodo pospravljeni pridelki letošnje jesenske setve. Čez leto ali dve pa bodo znani tudi učinki zložbe, ki bo skupaj z izboljševanjem rodovitnosti tal veljala 20 milijonov dinarjev in bo menda zadnja v republiki izvedena brez prispevka kmetov.   C. Zaplotnik
Trinajsto leto je Slobodan Poljanšek ravnatelj osnovne šole Padli prvoborci v Žireh. Dvanajst let se poleg pedagoškega dela ukvarja z obnovo in dograditvijo šole. V nedeljo so spet predali namenu nove učilnice, manjšo telovadnico in druge prostore, te dni bo dograjen športni stadion. S tem so zagotovljeni najboljši pogoji za učenje in   vzgojo   približno 700
Količke bodo spomladi zamenjali mejniki med novimi in devetkrat večjimi parcelami, ki bodo v povprečju merile vsai tri hektare. — Foto: C. Z.
._mbw IVU
otrok za najmanj dvajset do trideset let.
»Na šolo sem prišel kot učitelj glasbe pred 16 leti. Prav tedaj se je v občinah začelo razmišljati o vlaganjih v šolstvo. Tako v Logatcu kot v Škofji Loki so razpisali samoprispevke za gradnjo šol. Ker smo Ži-rovci leta 1970 menjali občino, smo ostali v mrtvem kotu. Šola pa je bila nujno potrebna obnove; sanitarije so bile neprimerne, v razredih ni bilo tekoče vode, greli smo se z lutzovimi pečmi, nismo imeli telovadnice. Med vsemi šolami v loški občini smo imeli najnižji standard in največjo prostorsko stisko.«
Zato so Žirovci leta 1971 izglasovali samoprispevek za sedem let. Denar so zbirali za izgradnjo telovadnice in štirih učilnic. Hkrati naj bi gradili vrtec, za katerega je prispevala denar občinska skupnost otroškega varstva.
»Toda že leta 1972 so bile razmere na šoli tako kritične, da smo morali del samoprispevka porabiti za obnovo šole. Investicija je veljala 1,3 milijona dinarjev, kar je bilo tedaj izredno veliko, čeprav se danes sliši kot drobiž. S tem denarjem smo v celoti obnovili staro stavbo, vse instalacije, vodovod, uredili centralno ogrevanje in celo zamenjali nekaj najbolj dotrajane opreme. Tako smo ujeli druge šole v standardih, prostorska stiska pa je ostala.«
Ko so leta 1976 gradili telovadnico in vrtec, so razpisali natečaj za najboljši projekt za izgradnjo šole, ne le telovadnice in vrtca, da zaradi kasnejših dozidav po drugačnih načrtih ne bi imeli nepotrebnih stroškov.
Z novo telovadnico je dobila šola dobre pogoje za telesno vzgojo, prostora za pouk v razredih pa ni bilo
nič več. Zato so hkrati na razredni stopnji uvedli tretjo izmeno, za podaljšano bivanje pa so preuredili kleti. Z novim krajevnim samoprispevkom, ki so ga Žirovci izglasovali leta 1978, je šola dobila nove garderobe in nekatere druge izboljšave, dokončna izgradnja pa se je obetala z občinskim samoprispevkom, nekje konec sedanjega srednjeročnega obdobja.
»V referendumskem programu  je  bila izgradnja učilnic in stadiona na naši šoli na sedmem mestu v vrednosti 38 milijonov dinarjev. Čeprav naj bi prišli na vrsto šele čez nekaj let, na naši šoli nismo držali križem rok, temveč smo pripravili vso dokumentacijo. Ko je bilo lani maja ugotovljeno, da se obnova šole Petra Kavčiča v Škofji Loki odlaga za najmanj leto dni in je bilo predlagano, naj se začne delo tam, kjer že imajo dokumentacijo, smo lahko vskočili. Septembra  naj  bi začeli graditi. Časa je bilo komaj dva meseca in začela se je dirka s časom. V tem času je bilo treba odkupiti zemljišče, dobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, dovoljenje republiške komisije, dobiti izvajalca del. Izdelali smo podroben načrt investicije in natančen predračun v vrednosti 72 milijonov dinarjev in.delali po njem.«
Za rok izgradnje so si zastavili letošnji 23. oktober.
»Niti sam nisem verjel, da bo šola odprta v roku, niti Tehnik ne, ki je prevzel dela. Kdo je norec, ki je postavil tak nemogoč rok,« je bilo večkrat slišati. Toda z izredno dobrim delom gradbene ekipe pod vodstvom Vinka Juvančiča in Fadila Nakiče-viča in z dobrimi kooperanti smo vse izpeljali v roku. Sam sem postal nekakšen usklajevalec in pri tem se moram zahvaliti za pomoč predsednikom izvršnega sveta in občinske skupščine Miru Pinteriču in Matjažu Cepinu, še posebej pa vodji SDK v Škofji Loki Sonji Ja-kopinovi.
Ker je šlo vse po programu, dejanski stroški niso presegli predvidenih. Z nakupom opreme pred letom dni pa so prihranili pol stare milijarde.
»Celoten kolektiv šole mi je ves čas izredno pomagal.
Vse poletje so bili vsi učitelji praktično ves čas na šoli, hišnika sta se še posebej odlikovala. Pred otvoritvijo smo vsi delali in čistili, skratka menim, da smo se vsi prizadevali, da imamo sedaj šolo dograjeno. Zato bi morala dobiti priznanje celoten kolektiv in gradbeni odbor, ki ga je vodil moj pomočnik Marjan Hočevar.«
Šola ima sedaj dovolj prostora in tudi vse druge pogoje za celodnevno šolo, vendar ostajajo pri klasični obliki pouka, ker za celodnevno šolo ni denarja. Uvedli pa so nekatere novosti. Pouk za-i čenjajo ob 8. uri, ob 9.30 je odmor za malico, uro kasneje pa aktivni odmor, ko odidejo vsi učenci za igrišče. Vsi lahko dobijo kosilo v šoli in računajo, da bodo lahko odprli še en oddelek podaljšanega bivanja. Prav tako menijo, da jim bo izobraževalna skupnost odobrila zaposlitev zdravstvenega delavca za zdravstveno vzgojo. Otroci, ki imajo kakršno koli zdravstveno   hibo,   bi bili vključeni    v preventivno zdravljenje. S stadionom pa so pridobili možnost za vadbo atletike in drugih športov.
Šola je nova, obnovljena, lepa in draga. Bo vzdrževana in bo v njej zaživela vsebina?
»Ne sme se zgoditi, da bi sodobna učila stala zaprašena. Glede na sposobnost naših učiteljev te bojazni ni in se to ne sme zgoditi. In ne bo se zgodilo, dokler bodo medsebojni odnosi v kolektivu tako dobri kot sedaj. Odnosi so po mojem še pomembnejši od strokovnosti. Večji problem pa bo denar. »Plačani« smo po številu oddelkov, teh pa sedaj ni nič več. Zato smo se za začetek dogovorili, da otroci po pouku sami počistijo razred. Nekaj bomo s tem prihranili in še vzgojno je, ker bodo bolj pazili na opremo in red v razredih.«     L. Bogataj
>m0 SE UKLONILI
e ne veš, sedaj izveš«
Govekar
V nedeljo- so mu*na proslavi ob krajevnem prazniku in 40-letnice osvoboditve Žirov in 40-letnice ustanovitve prvega NOO na Gorenjskem podelili priznanje krajevne skupnosti za zasluge med NOB in pri povojni izgradnji Žirov. Bil je namreč prvi direktor sedanje Alpine in je v najtežjih letih povojne obnove gradil temelje sedanjemu največjemu izvozniku v škofjeloški občini.
Kot večini Žirovcev je tudi njemu osnovni poklic čevljarstvo. Izučil se je pri očetu, vendar ni dolgo sedel na čevljarskem stolčku, ker se mu je že kot fantu tako poslabšal vid, da ni zmogel čevljarskega dela.
»To me je prisililo, da sem postal trgovski potnik. Leta 1929 sem šel prvič na pot. Pri tem delu sem spoznal težave delavcev in obrtnikov in videl, da Žirovci zato tako malo pomenimo v čevljarski industriji, ker smo razdrobljeni. Tako sem že tedaj začel razmišljati, dn bi bilo veliko bolje, če bi S(' združili. 60 obrtnikov je tedaj delalo v Žireh in nekaj obrtnih zadrug, ki pa so bile, še vse zelo majhne in so težko zmogle večja naročila ter bile manj konkurenčne.«
Komaj je dobro upeljal posel, se je začela vojna.
»Okupacijo sem doživel kot nekaj zelo hudega. Čepruv nisem bil vojni obveznik, sem bil pripravljen pomagati vsakemu, ki bi organiziral boj proti okupatorju. Zato sem se takoj priključil nekaterih prijateljem, ki so zaceli pripravljati odpor, in novembra 1941 smo organizirali prve ak-
cije. Zbirali smo orožje, municijo in drugo, kar so potrebovali fantje, ki so odhajali v partizane. Med ljudmi smo tolmačili cilje osvobodilne fronte. Povezani srno bili v trojke in naša mreža je bila dokaj široko razpredena. Skrbeli smo tudi za varnost in prehrano nastajajočih partizanskih edinic«
V začetku leta 1943 so Nemci selili mamo, očeta, brata in sestro, ker je bil brat Janez ujet kot partizan in so ga kot talca ustrelili v Moravčah. Tedaj se je tudi Vinko začel skrivati.
»Ko so ustrelili Janeza, sva.z bratom napisala pismo Rosenerju, oče pa ga jo podpisal. V njem smo zapisali, da Janez ni bil bandit, kot je pisalo v razglasu, temveč mlad fant, ki je šele stopil v življenje. Skratka, v njem smo zapisali, da streljajo nedolžno mladino. Očeta bi kasneje zaradi tega pisanja skoraj ustrelili. Tudi mene so začeli iskati in tako sem moral v ilegalo.«
Največ je delal pri obveščanju. Ko so bile jeseni istega leta Žiri osvobojene, je začel misliti na šolo. Prizadevanja je pretrgala novembrska ofenziva.
»Zaradi ofenzive je morala Žirovcev uplahnila, zato sem začel razmišljati, kako jo dvigniti. Konec novembra sem predlagal, da bi začeli Izdaja ti ladijska poročila. Tista, ki smo j-ih dobivali od drugod, so bila že zelo zastarela. l'n sosedu Pol-detu Potočniku sem poslušal radio na slušalk«- in potem redno tedensko izdajal poročila. Napisal sem 12 izvodov. Pri tem mi je pomagala Silva Bač. Vsakih 14 dni sva pripravila še letak z naslovom »Če ne veš, sedaj izveš.« To so bili vojni in diplomatski dogodki. Poročila in letake sva razobesila na javnih mestih p<f^ireh. To sva delala vse do zadnje ofenzive aprila 1945.«
Tudi šola je zaživela. Konec marca 1944 se je začel reden pouk, ki ga je obiskovalo okoli 300 otrok in sicer od prvega do četrtega razreda.
»Poiskal sem tovarišice, ki so imele učiteljišče ali pa so pred vojno hodile na učiteljišče. Težave smo imeli z zvezki in svinčniki. Nekaj smo jih dobili od okrožnega odbora, kjer je bil referent za šolstvo Stane Kimovec, ki se je zelo zavzemal za našo šolo. Šola je prvo leto delala nekako do julija, ko smo izdali spričevala. Naslednje šolsko leto pa vse do zadnje ofenzive.«
Zaradi uspešne organizacije šole v Žireh so Vinka Govekarja imenovali za referenta za šolstvo pri okrajnem komiteju in organiziral je šole pO Poljanski in Selški dolini. 20 partizanskih šol je delalo leta 1944. Tik pred svobodo so ga premestili in ga imenovali za pomočnika referenta za trgovino in obrt okraja Skofja Loka.
"Prva misel mi je bila, kako združiti žirovske čevljarje. Bil sem član nekdanje Postolarske zadruge in ko sem zadružnikom povedal svojo za misel, so mi dali prav in me izvolili za predsednika nove združene zadruge.«
Takoj po osvoboditvi je zadruga začela delati. Proizvodnja je hitro stekla in kmalu so začeli pripravljati gradnjo nove tovarne.
»Vsi delavci so delali zelo zagnano in prizadevno. Vedno sem jim govoril, da moramo imeti delo doma, v domaČem kraju in da moramo zaupati sebi. Nihče nam ne bo nič dal in le tisto, kar bomo sami zgladili, bo naše. Če bomo gospodarsko močni, bomo dobro živeli.«
Leta 1948 je bila Alpina zgrajena. Tedaj sem prosil za razrešitev, ker mi je vid še pešal in 1952. leta sem se zato upokojil.
»Čeprav že dvajset let nisem več aktiven in trideset let upokojen, še vedno spremljam delo Alpine. Zelo sem zadovoljen, da dobro dela, posebno pa sedaj, ko so vodilni delavci mladi, sposobni in izobraženi domačini.«
L. Bogataj
O LAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA — TELEVIZIJA
PETEK, 28.
Krvavec pred sezono
Pripravljena smučišča in žičnice čakajo na sneg
r
Delavci RTC Krvavec upajo, da bodo vavcu« — zaradi snega kmalu morale
Krvavec — »Vse je pripravljeno. Čakamo le še na sneg,« nam je pred dnevi ob srečanju na Krvavcu povedal vodja smučišč pri Alpetourovi delovni organizaciji RTC Krvavec Franci Grilc. »Glede smučišč sicer ne morem govoriti o kakšnih posebnih novostih. Med letom smo jih urejevali in tako na primer zravnali novo progo z Zvoha, povsod, kjer je bilo mogoče, smo tudi zasejati travo. Vseh 105 hektarov smučišč, na katerih je prostora za okrog 6000 smučarjev, je tako nedvomno še veliko bolje pripravljenih.«
Nemalo težav sta trenutno 31-član-skemu kolektivu Alpetourove DO RTC Krvavec povzročili dve zelo neugodni zimi. Neradi se jih zato spominjajo, čeprav so na primer njihovi osebni dohodki trenutno za 6 odstotkov nižji kot lani. Potihem so prepričani in upajo, da se lanska sezona, ki se je prav začela šele konec marca letos, ne more ponoviti. Nekaj Članov kolektiva so sicer izgubili, vendar so vseeno vse pripravili tako, da lahko že jutri pade sneg.
»Če bo sneg južen, bo smuka mogoča nekako pri 40 centimetih, ob suhem, česar pa se najbolj bojimo zaradi vetra, pa nekako pri 60 centimetrih. Veliko si letos obetamo od novega teptalne-
ovce — »zvesti poletni turisti na Kr-v dolino.
ga stroja, ki nas je veljal kar 17 milijonov (novih) dinarjev. Z njim bomo lahko redno vzdrževali tudi zmrznjene proge in tako še bolj poskrbeli za varnost na smučiščih. Sicer pa bo Krvavec gotovo veliko varnejši kot prejšnja leta. Praktično smo ga v celoti ogradili in sicer od RTV objekta preko vrha Krvavca, Zvoha pa vse do Gradišča. Vsak dan bodo na Krvavcu tudi reševalci, zdravnik, predstavniki milice in redarji,« razlaga Miha Grilc.
Kakšne pa bodo letošnje cene vozovnicam?
»Lani praktično nismo podražili dnevne karte. Tako bo letos veljala dnevna karta 350 dinarjev, poldnevna pa 210, pri čemer moram povedati, da znaša ekonomska cena vozovnice trenutno 620 dinarjev.
Šport ob koncu tedna
Posebno skrb smo v naši komerciali posvetili tako imenovanim mrtvim dnevom na Krvavcu. To so praktično vsi dnevi v tednu, ker Krvavec pač nima ustreznih in dovolj prenočitvenih zmogljivosti. Uvedli bomo Alpetourove šolske športne dneve. Na treh smučiščih bodo med tednom smučarski učitelji, ki se bodo ukvarjali s šolarji, ki na primer na obvladajo smučanja. Opremljeni bodo na primer z videoka-merami, kar bo pripomoglo k teoretični razlagi. Seveda pa se v tovrstni paket vključujejo tudi naši prevozniki in drugi. Tako bo celoten aranžma takšnega šolskega športnega dneva veljal udeleženca 500 dinarjev.
Pozabili pa seveda nismo tudi na okrepčila. Le-ta bo moč dobiti na nekaterih, že stalnih mestih. Če bo treba pa bomo organizirali tudi prevozno okrepčevalnico z ratrakom predvsem na Kriški planini.«
Boleči točki Krvavca so bile včasih dolge vrste čakajočih smučarjev pred žičnicami. Kaj pa zdaj?
Jože Žvokelj , vodja žičnic na Krvavcu, pravi: »Zdaj ima Krvavec 12 žičnih naprav, ki na uro lahko Drepeljejo okrog 11 tisoč smučarjev. Žičnica na Zvoh na primer lahko prepelje kar 1400 smučarjev na uro. Glede na to, da bomo v sezoni okrepili število zaposlenih in da bo obisku Krvavca prilagojeno tudi obratovanje dostopne žičnice, z zmogljivostjo 900 smučarjev na uro, se praktično ne bo dogajalo, da bi bile pred žičnicami vrste. Sicer pa, če je kdo ta hip, potem smo prav gotovo mi tisti, ki si želimo, da bi bil obisk Krvavca čimvečji in da bi bili tudi smučarji zares zadovoljni. Če bo res prava zima, kot se reče, potem bo na Krvavcu prav gotovo lepo.« A. Žalar
Franci Grilc: »105 hektarov smučišč za okrog 6000 smučarjev je dobro pripravljenih.«
Nogomet -- V soboto in v ponedeljek bodo nogometaši kranjske občine odigrali srečanja zadnjih dveh kol jesenskega dela prvenstva. Razpored tekem: člani — 9. kolo — sobota ob 14.30 — Triglav B : Trboje, Podbrezje : Primskovo, Sava : Naklo, Kokrica : Šenčur, Bitnje : Zarica, Grintavec : Preddvor, Hrastje : Britof, Velesovo : Visoko; 10. kolo — ponedeljek ob 10. uri — Šenčur : Podbrezje, Trboje :* Kokrica, Primskovo : Sava, Visoko : Bitnje, Preddvor : Velesovo, Britof : Grintavec, Zarica : Hrastje in Naklo : Triglav B (ob 14. uri) — V tekmi devetega kola zahodne skupine slovenske nogometne lige se bodo igralci Jesenic v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri pomerili na igrišču pod Mežakljo z Usnjarjem z Vrhnike. — D. Jošt, J. Rabič
Rokomet — Rokometašice Alplesa iz Železnikov se bodo v tekmi šestega kola druge zvezne lige pomerile jutri ob 18.30 v športni dvorani Poden v Škofji Loki z ekipo Velenja. Edini gorenjski predstavnik v moški republiški ligi, tr-žiški Peko, bo v nedeljo ob 10.15 igral v
Bistrici pri Tržiču z rokometaši Poni-kev. V enakem ženskem tekmovanju igralke iz Dupelj in Preddvora gostujejo, rokometašice Peka pa se bodo v nedeljo ob 11.30 pomerile na igrišču v Bistrici pri Tržiču z igralkami Metlike. V drugi moški republiški ligi bosta v nedeljo bo 10. uri srečanji Križe : Kolin-ska Slovan in Preddvor : Grosuplje. V skupini center mladinske republiške lige bo danes ob 18. uri tekma Peko : Ko-linska Slovan, ob 19. uri derbi Jelovica : Olimpiju, jutri ob 18. uri srečanje Skofja Loka : Sava in ob 18.30 Kamnik : PredUvor. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 15. uri v Železnikih tekma Alples : Olimpija, ob 15.30 v Tržiču Peko : Polje, ob 16. uri v Železnikih Ratitovec : Šentvid in ob 17. uri srečanje Kamnik : Preddvor. V občinski ligi so na sporedu tekme zadnjega kola. Danes ob 16. uri bosta srečanji Britof : Sava in Preddvor-veterani : Peko-vete-rani, ob 19.30 tekma Duplje-veterani : Sava-veterani, v nedeljo ob 10. uri pa še srečanje na Golniku med Storžičem in Krvavcem. — J. Kuhar
Marjana Zore — kegljačica kranjskega Triglava
Ko je premagala vse Blejce, so jo »napodili« v Kranj
Njeni sodelavci v tovarni Iskra Otoče in prijatelji, s I mi je večkrat kegljala na Bledu, so jo potem, ko ji i dnem vse po vrsti premagovala, napotili v kranjski] češ tam boš že našla sebi enake. Skoraj bi se ušteli,
Bled — Marjana je že po enem mesecu vadbe nastopila i ekipo Triglava na državnem prvenstvu, leto zatem pa je na te najboljših evropskih mladink v Zagrebu osvojila deveto mesto i meznicami, v paru je bila skupaj z Dragaševo sedma, ekipa pt sedla tretje mesto. Na naslednjem evropskem prvenstvu v n ZRN je Zoretova dosegla enega največjih uspehov — zasedla jepa med posameznicami, bila sedma skupaj z Bartolovičevo v parih, «fcat je spet pristala na tretjem mestu. Še kot mladinka je petkrat nastopi' člansko državno reprezentanco, v dvobojih proti Avstriji, Madamt.) škoslovaški in ZRN.
Uspehi so se nadaljevali tudi v članski konkurenci, najveijiad^ pa so drugo mesto v parih skupaj z Emo Zaje na lanskem državom«* stvu na Reki, trije zaporedni naslovi republiške prvakinje indvetat* sti na državnem prvenstvu. Na letošnjem tekmovanju najboljša #J skih kegljačic, ki je bilo pred nedavnim v Kranju, je zasedla četno a* Ni bila najbolj zadovoljna. Jutri in v nedeljo jo čaka nova priložnost* na državnem prvenstvu. Spretno se izogne napovedi, pravi le, dami« čem »terenu« običajno keglja slabše. Preveliko je breme odgovorna* stopa pred svojimi navijači, roka postane nemirna in krogla ubira»*» ta. Ne glede na rezultat v Kranju pa si je Zoretova že zagotovila ar** 20 jugoslovanskimi kegljačicami, ki se bodo potegovale za nastop*« tovnem prvenstvu v Ljubljani.
Zanimivo, kako je Marjana »zašla« v kegljaški šport. Njena tm nekdaj delala na kegljišču v Rikliju na Bledu, med drugim je pu0 tudi keglje. Hčerka ji je večkrat pomagala in kadar ni bilo gostov,;*«) v roke kroglo in poskusila. Kasneje, na sindikalnih prvenstvih iav«J teljskih dvobojih na kegljišču Jelovice, je vedno ugnala tudi vse motal lan Komše iz otoške Iskre je takrat zaslutil, da je Marjana velik taki1 jo je napotil med kegljačice kranjskega Triglava. Med njimi je zdaj a« mo leto in le enkrat, ko so bili odnosi v klubu res nevzdržni, je porasti) slovo.
»Za kegljanje leta niso najbolj pomembna. Večina kegljačic.bfcf teh dneh nastopile v Kranju, je starejših od 30 let; Krištofova u tal ima še pri 46 letih veliko možnosti, da osvoji državni naslov. MojaiS da bi kdaj zastopala Jugoslavijo tudi na svetovnem prvenstvu/Ce^| bo uspelo prihodnje leto, bo za to še dovolj priložnosti,« pravi Marjani re, ki šele četrto leto nastopa v članski konkurenci.
Ne strinja se z mnenjem, da je kegljanje gostilniški šport Tudi na kegljišču pri Zlati ribi, kjer treniramo, imamo »šank« - s da z njim polnimo klubsko blagajno. Toda tudi za uspeh v tej športrj*: gi je treba veliko veliko vaditi in živeti zdravo, športno. q
Državno prvenstvo kegljačic
Kranj — 36 najboljših kegljačic iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin se bo jutri in v nedeljo, 29. in 30. oktobra, na kegljišču kranjskega Triglava merilo za naslov državne prvakinje. Otvoritev tekmovanja bo v soboto ob 14.30, v nedeljo pa se bodo kegljaški boji pričeli ob 9. uri. Dvajset najuspešnejših v Kranju se bo uvrstilo na kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu. Največ možnosti za osvojitev državnega prvenstva imajo letošnja slo-ver>*.ka prvakinja Nagvjeva iz mariborskega Konstruktorja, Krištofova iz za-
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 28. 10.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Ali so levi pri tebi, Francoščina, Odmor. TV gledališče: H. Ibsen: Mali Eyolf, Poročila (do 10.35) - 17.25 Poročila - 17.30 Čez tri gore: Kvintet bratov Zupan -17.55 Modro poletje, španska otroška nanizanka -18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Nega bolnega otroka - 19.10 Risanka - 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Za hlapce rojeni, dokumentarna serija - 20.40 Propagandna oddaja - 20.45 Ne prezrite - 21.00 Šerif New Yorku, ameriška nanizanka - 22.10 TV dnevnik II - 22.25 Nočni kino: Nekdo me opazuje, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
15.40 Test - 15.55 Budimpešta: SP v gimnastiki (moški mnogoboj) - 18.30 Premor -18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh AVNOJ, revija kul-turno-umetniških društev Abraševič - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Mimogrede, kulturna oddaja -21.50 Bitka za Britanijo, angleški film
TV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Francoščina, TV gledališče, H. Ibsen: Mali Ey-olf - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodba iz nepričave 18.15 Svet računalnikov, izobraževalna oddaja - 18.45 TV Koledar 18.55 Kronika ob čine Reka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Androsove tarče, ameriška nanizanka - 20.50 7 mladih, zabavno glasbena oddaja - 21.35 TV dnevnik -
21.50 Kultura srca - 23.20 Poročila
SOBOTA, 29. 10.
8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Naš pismonoša, 8.20 Z besedo in sliko: Sto-jan in Liljana - 8.30 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.00 Glasbeni, magazin: O talentih - ponovitev - 10.05 Zemljepisne posebnosti: Živi zakladi Japonske - 11.00 Otrok in promet. Na poti od doma do šole - 11.20 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Spet trte so rodile, dokumentarna serija 12.00 Po sledi mavrice, dokumentarna oddaja - 12.30 Poročila (do 12.35) - 16.00 Olimpijska bakle, dokumentarno zabavna reportaža Sarajevo - 16.45 Risanka
- 16.55 Poročila - 17.00 Beograd: PJ v košarki - CZ : Ci-bona, prenos v odmoru propagandna oddaja - 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 20.00 Naše 26. srečanje - 21.35 Zrcalo tedna - 21.55' Nočni kino: Vročinski val je trajal štiri dni, kanadski film - 23.05 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.55 Lutkovna predstava -15.55 Budimpešta: S P v gimnastiki (ženske-mnogo-boj), prenos - 18.30 Kam gredo divje svinje, ponovitev nadaljevanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V družbi z .. ., zabavno glasbena oddaja - 20.30 Pesniško gledališče: Morje - 20.55 Poročila
- 21.00 Babica Saja, feljton -21,30 Športna sobota - 21.50 Čudež življenja, švedska dokumentarna oddaja
TV Zagreb I. program:
8.50 TV v šoli: TV koledar, Ali so levi pri tebi, Morje, TV gledališče H. Ibsen: Mali Eyolf, Starohrvaško gradbeništvo v Dalmaciji - 13.45 Androsove tarče, ameriška nanizanka - 14.30 Zabavni koledar - 15.30 Kritična točka - 16.00 Olimpijske bakle - 16.45 Poročila - 16.50 TV koledar - 17.00 Košarka CZ : Cibona, prenos - 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja - 10.30 TV dnevnik - 20.00 Premiera: Holly-wood ali propad, ameriški film - 21.35 TV dnevnik -21.50 Pred polnočjo - 23.20 poročila
NEDELJA, 30. 10.
8.50 Poročila - 8.55 Živ žav, otroška matineja - 9.50 Modro poletje, španska otroška nanizanka - 10.20 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 11.10 625, oddaja za stik z gledalci - 11.30 Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.45 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete -16.15 Poročila - 16.20 Naš kraj: Spodnja Idrija - 16.35 Propagandna oddaja - 16.40 Športna poročila - 16.55 G?? , angleški film - 20.00 13. julij, nadaljevanka TV Tito-grad - 20.55 Športni pregled - 21.25 Dom, dokumentarna oddaja TV Skopje - 22.00 Kronika Borštnikovega srečanja - 22.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.15 Test - 14.30, Budimpešto: SP v gimnastiki - finale na orodju (m), posnetek -15.55 Budimpešta: SP v gimnastiki - finale na orodju (ž), prenos - 19.00/10 na štirih kolesih - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetnost
interpretacije: Čembalistka Smtljka Isakovič - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na črno, angleška nadaljevanka
TV Zagreb I. program:
9.45 Poročila - 9.55 Split: Proslava ob 40-letnici ustanovitve 8. korpusa, prenos -11.00 Nedeljska matineja -Glasbeni tobogan - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan -13.30 Mi smo smešna družina - 14.00 Narodna glasba -14.30 Moja dežela, dokumentarna serija - 15.30 Igrani film - 17.00 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 13. julij, TV nadaljevanka - 20.55 Športni pregled - 21.25 Na vogalih ravnice, dokumentarna reportaža - 21.55 TV dnevnik
PONEDELJEK, 31.10.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Pesmi in zgodbe za vas -Brata Grimm: Zlasta gos, Slovenščina, Povej mi, povej; Pokupsko-posavska arhitektura v lesu, Poročila -17.30 Poročila - 17.35 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 18.05 Človek in okolje: Krajina v preobrazbi - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Mladinski studio - 20.00 M. Kmecl: Mutasti bratje, predstava SNG Trst - 21.35 Portreti: Henri Matisse, francoska oddaja - 21.55 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 TV dnevnik -17 45 Lutkomedija, otroška oddaja - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Hišna belež-nica: Jesenske igre - 18.45
Kratek film (samo za LJ 2) 19.00 Športna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka - 22.05 HIT meseca, zabavno glasbena oddaja
TV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Naše igrišče, Pesmi in zgodbe za vas - Brata Grimm: Zlata gos, Pokupsko-posavska arhitektura v lesu - 17.40 Poročila - 17.45 Lutkomedija - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Mladinski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Cirilov: Nekoč v Salzburgu, drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.50 En avtor, en film - I. Martinec: Vse ali nič - 22.10 TV dnevnik
TOREK. 1. 11.
16.35 Poročila - 16.40 Stekleni dom, češkoslovaški film - 17.55 Zbis - H. C. An-dersen: Mati - 18.15 Ljudske žalostinke poje slovenski oktet - 18.40 Pisani svet: Čakanja - 20.00 E. J. Neu-man: V tretjem rajhu, ameriška nadaljevanka - 21.00 Iz koncertnih dvoran: J. Haydn: Simfonija št. 88 v G-duru, W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru KV. 467 - 21.55 !. Otiin: Pesem giba • Jugoslovanska moderna - 22.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Gledalec, urednik, zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik -20.00 Večer za tamburico
narodnozabavna glasba -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Revolucija, ki traja: Trogir - rdeča občina, dokumentarna oddaja - 21.40 Zagrebška panorama
TV Zagreb I. program:
8.50 TV v šoli: TV koledar. Zaposleni v turizmu, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Velika Britanija, Poročila - 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Zaposleni v turizmu, Velika Britanija - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovščina -18.15 Knjige in misli - 18.45 TV koledar - 18.55 Kronika občine Osijek - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Na nevarnih tleh, ameriški film - 22.15 TV dnevnik
SREDA, 2. 11.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Levi, Rastlinstvo in živalstvo obalnega pasu, Odmor, Vstaja jugoslovanskih narodov, Nacionalni park Komati, Poročila - 17.30 Poročila - 17.35 Ciciban, dober dan: Šivilja - 17.50 MPF Celje '83: Dekliški pevski zbori — 1. del - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Vsaka hiša je boljša od moje, nizozemski film - 20.00 Film tedna: Naj živi Mehika, sovjetski film - 21.45 Portreti: Tone Stojko - 22.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Premor - 17.47 Grom, otroška serija - 18.15 Pred izbiro sreda, izobraževalna oddaja - 18.45 Zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda. — II. kolo evropskih nogometnih pokalov - 22.05 TV dnevnik (do 22.20)
grebškega Tekstilca, CeljaattM va, Permanova in Sobolova»|2| domačinka, večkratna repubfcJbT kinja Marjana Zore. Drugaprtfei ca kranjskega Triglava Milem r nik pa je že z uvrstitvijo nadrlM venstvo dosegla velik uspeh.
Športni delavci kegljaš! Triglav so se na prvenstvo pravili. Lani so povsem nekaj dni po končanem m publiškem prvenstvu pa so še keglje.
TV Zagreb I. preji*
17.30 Videostrani :!f ročila - 17.45 Gro&> serija - 18.15 TV Idil 18.25 Kronika - 18.45 Zabavno ikfl oddaja -19.30 TV dan 20.00 Športna st*m TV dnevnik
ČETRTEK, 3.11
8.50 TV v šo!i:TYL Ali si dijak ali vjm' _ točni rak. (Mmor.liVJ tika. Misli s svojo ga* j ročila (do 10.SN I ročila - 17.35 ltw&% posebnosti: Podivjati l j a,    ameriška f&f0\ znanstvena serija«*T Obalno-kraški oo*»| 18.40 Čas. ki živi: 04* do dne -20.00 TednU Tarče Mikea Androai riška nanizanka dnevnik II
Oddajniki II TV«* 17.10 Test - 17J5TV* nik - 17.45 čas za anf otroška serija -111$*] prepričanje, LzobradMn^ oddaja - 18.45 Gob: skih nogometnih f^]" 19.30 TV dnevnik-jA Dramski večer - HJ&I| grebška panorami Mostovi prijateljstvi, j* ja iz kulture
TV Zagreb 1. profraa.
16.45 Videostrani ■ ItS" v šoli: Ali si dijak a«*i saj. Misli s svojo r*. 17.40 Poročila '." pravljico - 18.15TVk>wJ - 18.25 Kronika c\:*^l 18.45 Goli z evroMMjI gometnih igrišč V dnevnik - 20.00 MosAvjij litični magazin -IfcSjjl dober večer-kv.; dnevnik
28. OKTOBRA 1983
KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, KINO, NOVO V KINU
11. STRAN GLAS
NAGRADNA KRIŽANKA
Ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja
DINAR NA DINAR ...
Moderne družbe si danes ne bi mogli več zamisliti brez denarja. Družba, o kateri sanjarimo, da bo prišla nekoč, ko ljudem ne bo treba nobenega denarja več, ko bo vsak dobil po svojih potrebah, je še zelo zelo daleč. Naše -acije je ne bodo dočakale. Se pa vse bolj uveljavlja brezdenarno poslo-Denar počiva v trezorjih, namesto njega pa gredo iz rok v roke menice, čeki. čekovne kartice in podobno To že, toda. da bi ostali povsem brez denarja, da bi ga ne potrebovali, tega pa še dolgo ne bo.
Tudi iznajdba denarja je v človeškem življenju pomenila revolucijo. Kako je poenostavila poslovanje, nakup, prodajo! Porodila pa je tudi misel o varče-nju. Za varčevanje so z denarjem nastopile široke možnosti. Koliko lažje je bilo shraniti kot blago! Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 let) Francoz Huegas Del Estre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrboval-ustanovo. ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro ih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko njo. z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi«
Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenili: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti« Mednarodni institut za varčevanje v Milanu pa je v svet vrgel razglas:
-Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blagijni. napredku in dostojanstvu vsakega posameznika.
Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana nase družbene skupnosti.«
Danes vemo, da brez varčevanja ne prideš nikamor, brez varčevanja ni ne stanovanja, ne avta, ne pohištva. Zavestno se moraš iz dneva v dan odrekati nekaterim ugodnostim, da uresničiš zastavljeni cilj. Z vzgojo o varčevanju, kako potrebno je to v človekovem življenju, navajamo že najmlajše. Kar te Janezek nauči, to Janezek zna. Naši otroci se že rode s hranilno knjižico. Ta ga potem spremlja vse življenje. Od tu tudi uspehi, imetje, blaginja. Td vemo in tega se moramo zavedati vsak dan bolj. Posebno še danes, v kriznih ćastfv Le privarčevano ti ostane, iz svojih izkušenj vedo povedati starejši. Vsako varčevanje razvija pri človeku zmernost, qa usmerja na urejeno življenje, ga uči skromnosti, nesebičnosti, če varčuje, ne varčuje le zase, temveč za Dtaginjo vseh okrog sebe. Varčevanje mu daje samostojnost, samozavest Odpoveduje se sedanjim zadovoljstvom v prid bodočih potreb. Nikoli ne veš. kaj pride.
Prihranek posameznika se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša k razvoju proizvajalnih sil in s tem tudi materialnemu in kulturnemu napredku vse družbe. Privarčevano se torej vrne dvakrat! in stan ljudski izrek »Zrno do zrna — pogača, dinar na dinar — palača« ni iz trte zvit«
Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske čestita svojim varčevalcem 31. oktober svetovni dan varčevanja.
/0  ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
J
NOVO V KINU
Po skopem opisu vsebine sodeč je ameriški film PEKLENSKI PREGON ena boljših kri-minalk. Začetek je prav skrivnosten; že mrtvega človeka, ki naj bi bil bogat industrijski dedič James ftatcher, porinejo čez tkale, da bi delovalo kot nesreča. V zaplet je po naključju
vmešan nič hudega sluteči Le iri.v Kinney (Richard Harris), ki se znajde v križnem ognju vohunov C/a, mafije in pogrešanih deset milijonov dolarjev. Zadnji spopad med »dobrimi« in »zlimi« se odigra na vrhu visokega torontskega stolpa in je prav presenetljiv.
Kralj Aragon šele s pomočjo močnega in hudobnega čarovnika : legendarnega otoka Delana uniči Rikardovo cesarstvo. V spopadu je ranjen itinnajstletni Rikardov sin, ki sc enajst let kasneje vraču kot maščeva-|fl Znano legendo je c naslovom Princ maščevalec posnel ameriški re-}t$er Albert Pyun.
Prikupna francoska komedija Horoskop prikazuje dva hurmanu, »pri-jutelja- lepe in šarmantne mladenke. Punca slepo verjame v horoskop. V Htm, kar namerava storiti, se ravna po njem. Sreča ji je naklonjena, toda kako dolgo?
Film Invalidi mojstri na nekoliko nenavaden način prikazuje mojstre 1cy*ff fuja. Glavna junaka sta mladeniču, ki ju krvoločni vladar okrutno tu "nuje; prvemu odsekajo obe roki, drugemu nogi. Veliki učitelj kung fuja , , uči, kako lahko spojita njune preostale moi   :a boj proti nasilju iji :lu.
Ob svetovnem dnevu varčevanja
vabimo mlade varčevalce
da se ogledajo kinopredstave, ki bodo organizirane
v nedeljo, 30. oktobra
v Kranju, Radovljici, na Jesenicah in v Škofji Loki ob 10. uri in v Tržiču ob 15. uri
VABI
/©   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH
i GOSTILNA /        STARI MAYR
' KRANJ
Obveščamo vas. da smo odprli nove, prijetno urejene prostore v prvem nadstropju gostilne. Primerno za poročna kosila, večere, obletnice in ostale priložnosti.
Zajamčen mir, intimnost in udobnost! ODPRTO: vsak dan od 17 do 24. ure
razen ob nedeljah in praznikih Izbrane jedi in pijače strežemo do 24. ure1
Rezervacije za posameznike in skupine sprejemamo na tel 21-387
Se priporoča kolektiv Starega Maverja!
Številčni
PODATKI IN VEDA
O NJIH
PREBIVA LE C KARAN TANUE
GL. MESTO JOR OANUE
GORAT OTOK NA JUGOZAH ŠKOTSKE
ITALIJANSKI PREDLOG
PRED LETI ODLIČEN JUGOSl NOGOMETNI VRATAR (VLADIMIR)
STARORIMSKO LETOVIŠČE
MUZA UU BEZENSKE OAPES NISIVA
MEŠANA SRBSKA
SOLATA
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI
NAJVIŠJA
GORA TURČIJE
ROMULOV BRAT
DVOJČEK
GL MESTO MADAGASKARJA
ST ANGL
PEVEC (TOMMV)
DIŠEČE KEMIČNE SPOJINE
ITALU DENARNA ENOTA
SL UMETN ZOODOVI
NAR (FRANCE)
AM PIL M IGRALKA IMARVLIN)
NEMŠKI
fILOZOF (ROBERT)
SEVERNO ATLANT PAKT
PIANIST BERTON-
CEU
LOJZE BRISKI STAROGR ZDRAVNIK
Rešitev nagradne križanke z dne 21. oktobra: Ariane, nestor, Ankara, stanar, Ala, DM, PO, Besi, Ivek, cic, šahist, VL, Patna, enka, aktiv, Koine, Lika, Aspetti, Rt, Kainit, estragon, Ifni, arara, kanjon, les, Tosama, oka.
Prejeli smo 131 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Gregor Si-frer, Sp. Besnica 90, Zg. Besnica, 2. nagrado (120 din) prejme Ix)jze Bavdek, Kranj, Planina 25 in 3. nagrado (100 din) prejme Andrej Frančeškin, Planina 8, Kranj. Nagrade bomo poklali po pošti.
Rešitev pošljite do 2. novembra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijade 1 z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din.
KINO
KKANJ CENTER
28. oktobra nem. barv. erot. komedija ŠEST SVEDINJ V INTERNATU ob 16., IS. in 20. uri
29. oktobra nem. barv. erot. komedija ŠEST SVEDINJ V INTERNATU ob 16., is. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. filma PEKLENSKI PREGON ob 22. uri
30 oktobra amer hurr. mlad film LAS-SMEVE ČAROVNIJE ob 10. uri nem. barv. erot. komedija SEST SVEDINJ v INTERNATI) ob 15., 17. in 19, uri. amer. barv. akcij, spektakel PRINC MAŠČEVALEC ob 21. uri
'31.oktobra in l.novembra amer han: krim. film PEKLENSKI PREGON ob 16.,
19. m 20. uri
2. novembra danska barv. erot. komah ja ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob IG., 18. In 20. itn
.1 novembra danska erot. komedija zakaj NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob
10. ari, amer. barv. komedija POROKA ob 18. in 20. uri
KRANJ STORZlC
28. oktobra amer. barv. krim. film STREL NI mi. IZBRISAN bb 16., 18. in
20. uri
29. oktobra nem. barv. pust. film SI PIK BAB\ ob 16. in 18. uri. premiera amer. ban*. [Uma ZAKAJ STE ME OBSODILI SlA /IVI.ihX.il ob 20. uri
30. oktobra in 2. narembra lioiu/k. barv.' film INVALIDI MOJSTRI ob 16:, 18. in 20. uri
l. novembra hongk, ban-, film INVAl i Dl-MOJSTRl ob II m is. uri, Umer. barv film ZAKAJ STE ME OBSODILI NA 7.1 VUENJE ob 16. in 20. uri
3, norembra franc barv, erot. komedija HOROSKOP Ob 16., 18. in 20 uri
tržič
29. oktobra jap, barv. risani film PALČIČA ob 16. uri, amer. ban: film SMRT \' ULICI ANGELOV ob 18. m 2<i uri, hongk. han: film INVALIDhMOJSTRI ob 22 un
31 oktobra amer. ban: komedija PORO-KA ob 17. in 19 un
1. novembra amer. ban: film STREL NI
BIL IZBRISAN ob 17. in 19. uri
t, nooembra angL barv. krim. film MC VIKAR oh 17. m hi. uri
3 novembra hongk ban: film ZADNJE POROČILO BRUCE KKKA ob 17. in 19. uri
DUPLICA
29, oktobra amer. ban: akcij. Jllm PRINC MAŠČEVAI EC ob 20. uri
30. oktobra horrgk, ban: film ZADNJE POROČILO BRUCE LEEA ob 15. in (9 uri, umer. barv. film SMRT V ULICI ANGELOV ob 17. un
2. novembra franc. barv. komedija HOROSKOP »h 20. uri
3. noverhbra ama. han- krim, film PE KLENSKI PREGON oh 20. un
jesenice RADIO
28. oktobra srn: barv satirični film kaKO POSTANEŠ Švicar ob is. in 20. un.
premiera umer. ban: filma PRINC MAŠ ČEVALEC ob 22. uri
29. oktobra amer. ban: film NORA dirKA toma in jerrvja ob 16. uri, franc. ban: film horoskop ob 18. ni 20, uri
3i). oktobra umer. han: film STREL M
BIL IZBRISAN ob 18. In 20. uri
31. oktobra danski ban: erot. komedija zakaj NE PRIDEŠ v mojo POSTELJO ob is in 20. u n
l. novembru amer ban: akcij, film PRINC MAŠČEVALEC pb 18. in 20. uri
jesenice piavz-
28. oktobra hongk. buri: film ZADNJE POROČILO BRUCE LEEJA ob 18. in 20 uri
29. oktobra franc han: drama POLICAJ' KA ob 16. uri, amer. ban: krim film sirki. xi pik IZBRISAN ob is. in 20. uri
30. oktobra amer. ban: risani film NORA dirka toma ix jf.rry.ia ob 10, uri, /rane. ban: film POLICAJKA oh 16. uri. franc. ban: komedija horoskop ob 18. in 20. un
31. oktobra amer. ban: film PRINC MAŠČEVALEC ob 18 in 29. uri
t novembra dunski hurr erot komedija ZAKAJ NE PRIDEŠ VMOJO POSTELJO oo 18. in 20. uri
3, novembre ne. han: pust. film SUPER BABV ob 18. m 20. un
KRANJSKA GORA
28. oktobru amer. bdtV, mlail. film /..IV siiiM ČAROVNIJE Ob 17. uri
29. oktobra   amer.    ban:   pust. film
AGENl ŠT. i - L/l BI ix I BIJ A ob 20, uri
I norembra nem. han: pust film SUPER
liAltv ob 19, uri
_ 3. novembra nem. ban: erot. film ŠKS'1
SVEDINJ V INTERNATU ob 19. uri
Dovje
30. oktobra amer. barv, risani film .kora dirka toma ix .ik.rry.ia ob 17. un nem. ban: pust. film SUPER HAHY ob 19, uri
3. oktobru amer. ban: knni. film STREL
XI BIL IZBRISAN ob 19. uri RADOVLJICA
28 oktobru amer. ban: film I1K\VY miKAL ob 20. uri
29. oktobra umer harr. film xora dirka ob 18 un. umer. barv. film. ZAKRIN KANI JEZDEC ob 20. uri
30. oktobra umer. han: risani film SNE-
GUUČICA   ix SEDEM  ŠKRATO) ob
10. uri.   umrr    I,ari:   film ZAKRINKANI
JEZDEC ob is uri, umrr barv, Hlm NORA DIRKA ob 20. ur|
31. oktobra amer. ban: film HFA\'Y Ml KAL ob 18. uri, itul. ban: vojni film PET
i7.l(iOSAXHI ob 20. uri
/. novembra amer barv filni POTOVA \n- PROKLETIH ob 18. uri, slov ban film RAZSELJENA OSEBA pb 20. uri
2. novembra amer. ban: film POTOVANJE PROKLETIM ob 20. un
3. novembru amer.  buri: film SCKKR
VOHUAČ ob 20. uri BLED
28. oktobra franc. burr. film NEMORAl -XA ob 20. uri
29. oktobra franc ban  film NEMORALNA oh is. un. sloV. barv. film maskkr \ da ob 20 uri
30. oktobra amer. barv. ljub. drama POŠTAR ZVONI dvakrat oh 18. „,,. amer. barv. pust. film kov za IZGUBLJENIM ZAKLADOM pb 20. uri.
31. oktobra amer. barv. risani film SNE-GUUČICA IN-SEDEM ŠKRATOV ob is. uri, amer. barv. film NORA dirka oh 20. uri
1. novembru amer, barv, film ZAKRINKANI JEZDEC ob 18. uri. itul. barv film PET ŽIGOSANIH ob 20. uri
2 norembra umer. ban: film Hl\\T METAL ob 20. u n
3. novembra ital. ban- /um PET/IGO* SAN1H oh 20. uri
BOHINJ - BOH. BISTRICA
29. oktobra umri harr pust. f,lm m\« ZA IZGUBLJENIM[ZAKLADOMob »0. uri
30. oktobra franc. ban: film NEMORAl \a oh 18 uri. slOVi harr. /,/,„ MAŠKERA da ob 20 nn. umri hurr. risani film S\'E-
GULJČICA ix SEDEM ŠKRATOV ob 16 uri
1. novembra amer. barr. film IIK \ \ v METAL ob 20. uri
3, novembra amer. ban: film ZAKIil\~ KAX1 jezdec ob 20. uri _™
SKOFJA LOKA SORA
28. oktobra amer. komedija LJUBEZEN \a PRVI UGRIZ oh 18, in 20. un
29. in 30. oktobra anql. komedija MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA (ii si Al A oh 18. in 20. uri
1 in 2. norembra amer. drama ŠTIRJE pri.IAKKl.il ob 18. in 20. uri
3. novembra itul. ban: film LJUBIVA vod PO&TEUO ob 20. uri
Zhl.KZNIKI obzorje
28. oktobra attgl ban: f,i„, MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CKCSEACA ob 20. un
29. oktobru umer. komedija LJUBEZEN NA prm UGRIZ ob 20. uri
30. oktobra hongk. ban: film KARATI-' BOJEVNIK ob is. „, 20, un
2. norembra unul krim film RAZBITO
OGLEDALO ob 20. uri poljane
28. oktobra hongk. harr film kara 11' bojevnik ob 19. uri
30. oktobra angl. krim. film POČI vo OGLEDALO Ob IZ uri
i novembra ital erot film i.n iu\\ pod posteljo ob 19. uri.
T-r
GLAS 12. STRAN
OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
PETEK. 28.01
Dva veseljaka,
Pa je spet tu 31. oktober, Dan varčevanja. To pa je tudi prvi rojstni dan Barbke in Urbana, ki sta se rodila lani v jeseniški porodnišnici prav na Dan varčevanja.
Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske je ohranila svojo lepo navado, da za ta dan svoje varovanč-ke tudi obišče. Po 500 dinarjev dobi letos vsak na svojo hranilno knjižico, ki jo je dobil že ob rojstvu, pa novo pikapolonico in še zobno krtačko zraven. Zgodaj je treba začeti umivati zobe, da so lepi in zdravi. Za mamico pa šopek!
Kdo ve zakaj sta se lani na 31. oktober rodila le dva dojenčka. Saj smo jih imeli vsako leto po šest, osem, tudi dvanajst. Kot da je stabilizacija posegla tudi po dojenčkih!
Barbka in Urban sta se rodila le pol ure narazen Barbka je pol ure mlajša. Oba sta pa na svet prijokala na Jesenicah.
dva korenjaka
Brančeva Barbka iz Dovjega pa nas je pričakala skupaj s staro mamo Ano kar pred hišo. Rdeč nosek je imela, kajti mrzlo je vleklo izpod gora. A morala je počakati, da bo videla kravice, ki se bodo zdaj zdaj pripodile s travnika. Strašno rada ima živali. In kot bi se z Urbanom dogovorila: tudi ona ima že dvanajst zob. Pri treh mesecih je že dobila prvega. Hodi še ne, je pa vsa vesela in na korajži. Zdaj zdaj se bo spustila po kuhinji. Strašno je dobre volje, široke bele zobke pokaže, nabere nosek in očki se modro zasvetijo, ko dobi novo igračko. Zdajle izbira med pikapolonico in zobno ščetko. Pa je pikapolonica hitro na tleh. Mamica jo komaj sproti rešuje. Zato je pa zobna ščetka v prozorni škatlici toliko bolj imenitna ropotuljica. Še malo, pa bo Barbka največja ropotuljica pri hiši. . .
Urbana Kovačiča iz Sebenj pri Bledu so malo pred tem, ko smo prišli na obisk, dali spat. Pa ni b»lo nič hudega, ko so ga takole nepričakovano zbudil'. Takoj je bil ves svež in razigran. Ne-ugnan je, pravi mamica Mija. Hodi sicer še ne. Dva koraka naredi, tri, ko pa vidi, da je sam, se pa usede. A mu zato nič ne uide. Če verjamete ali ne, že žvižgati zna! Lepo našobi ustka in prav zares zažvižga. Hitro raste. Kako tudi ne, saj je kar naprej lačen. Dvanajst 2ob ima že. In od šestega meseca že pridno hodi na kahlico. Korenjak in pol.' Mama Cilka, ki ga pazi, komaj sproti pred njim pospravlja rože. Samo da jih dobi, gredo listi z njim. Velikega lepega maminega srca je komaj še pol. .
Le pridna bodita Barbka in Urban!
in hitro zrasita.
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Za toplo zimo
se je treba dobro pripraviti. Poleg kurjave je treba seveda tudi ogrevala. Odvisno od vrste kuriva, pa vendar vse zato, da bo pri vas v mrzlih dneh toplo. Metalka je do 31. oktobra v blagovnici v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku. Metliki in Ptuju pripravila bogato izbiro različnih ogreval: peči, štedilnikov, kotlov in peči za centralno ogrevanje, električnih grelcev, radiatorjev, priključkov in pribora za dvocevni in enocevni sistem, oljnih radiatorjev, peči za etažno ogrevanje, trajno žarne peči in še marsikaj. Kupujte lahko tudi na P? £?   k0 P°soiil0' P" večjih nakupih vam bomo po potrebi blago pripeljali zastonj (do 30 km od prodajalne). Pri izbiri ogrevala vam bomo tudi strokovno svetovali.
,k° 96 Pr,P°roč«J0: TVT Boris Kidrič Maribor, Avtomontaža Ljubljana, ITPP Ribnica, EMO Celje, Ferromoto Maribor, Algreta Resen, Plamen Slavonska Požega, Alfa Vranje, Gorenje Titovo Velenje, Cer Čačak, Elind Valjevo, Sigma Žalec, Metaliku Djakovica, Jugoterm Gnjilane. Termal Lopare.
© metalko
IN
INTEGRAL
DO SAP Ljubljana
.ALPETOUR
TOZD Potniški promet Kranj w „
OBVEŠČATA
cenjene potnike, da v ponedeljek, 31. 10. 1983 velja na vseh avtobusnih Unijah na Gorenjskem SOBOTNI VOZNI RED.
LS;!^ bs*£l 10- 1983 in l« n- 1983 vozil dodatni avtobus na relaciji POKOPALIŠČE-AP KRANJ—POKOPALIŠČE po naslednjem voz nem redu:
9.00	do 17.00
9.02	17.02
9.04	17.04
9.06	17.06
9.08	17.08
9.10	17.10
9.12	17.12
9.13	17.13
9.15	17.15
9.17	17.17
9.18	17.18
9.20	17.20
9.22	17.22
POKOPALIŠČE
Otok
Planina sam. Evropa Globus KRANJ AP Dijaški dom Zdravstveni dom Vodovodni stolp Primskovo Ručigajeva Petrol Ručigajeva POKOPALIŠČE
Linija obratuje 31. ure. ,
Linija KOMUNALNA CONA—STRAŽIŠČE—BITNJE—KOMUNALNA CONA obratuje 31. 10. 1983 vključno do 17.20., 1. 11. 1983 pa od 8.20 do 17.20.
V Škofji Loki vozi 31. 10. 1983 mestni avtobus po ustaljenom sobotnem voznem redu in dodatno popoldan iz Podlubnika: 15.00, 16.00, 17.00 iz Lipice: 15.14, 16.14, 17.14
dne 1. 11. 1983
iz Podlubnika: 8.30, 9.00, 10.00, 11.00, 13.30, 14.00, 14.30, 15.00, 16 00 17.00,
iz Lipice: 8.44, 9.14, 10.14, 11.14, 13.44, 14.14, 14.44, 15.14, 16.14, 17.14
10. 1983 od 13. do 17. ure, 1. 11. 1983 pu od 9. do 17.
@ metalka
»METALKA« n. sol. o.
TOZD »SKLADIŠČA« n. sol. o.
objavlja naslednja prosta dola oziroma naloge:
ZAHTEVNEJŠA KLJUČAVNIČARSKA DELA
— 2 delavca za nedoločen čas
Pogoji:
— delovodska šola ali i/pit za VKV delavca, ali
— KV izobrazba in S let delovnih izkušenj v stroki
— tečaj iz varstva pri delu in požarne varnosti
— tečaj zu varilca
— 3 mesece ustrezne prakse pri proizvajalcu opreme
— poskusno delo 2 meseca. Možnost nastanitve v samskem domu.
Pismene ponudbe sprejema »METALKA« n. sol. o., Kadrov-ska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi.
IZBR4LI SOZMtfS
Skoraj pozno /t it, **i vseeno obveščamo, *j blagovnici FUŽINA* m m cah etažne štedilnik* ao6%\ in23KW. Posebej par nakup radiatorjev Cena za štedilnik motim 38500,00, zrn radiator SMm 1435.10 dinarjev.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD Remont Kranj
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna raoi*rt
naslednja prosta dela in naloge:
PRALCA AVTO DE LOV .ČISTILCA VOZIL
Pogoji: - PK delavec in 1 leto delovnih i/kušeni IWj
delo 2 meseca.
MAZALCA VOZIL
Pogoji: — PK delavec in 2 leti delovnih izkušeni
delo 2 meseca.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim rUv* časom. m
Pismene vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrov^ služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obv»&C dneh po izteku prijavnega roka.
Tekstilna tovarna
ZVEZDA, p. o. Kranj, Savska cesta 46
Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebni,* stih m odgovornostmi pri DS t~»*onimt|
razpisuje prosta dela oziroma naloge
VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakon*, i njevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali financ, in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na financ vodskih delih oziroma nalogah,
— poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja,
— moralno-etične vrline in organizacijske sposobnosti ter i** odnos do samoupravljanja
Kandidati bodo izbrani oziroma imenovani za mandatno dobe4M Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisonia njih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi DO TT Zveri,i Savska cesta 46, pod oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 31 M< končanem razpisu.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Jesenice, n. sub. o. Tomšičeva 68 Jesenice
Delavski svet temeljne organizacije razpisuje prosta dela»
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporu* 1 družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še nasledki
— da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri,
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki.
— da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialna jalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomski ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugi«!*' upanji'.
— da predložijo koncept svojega dela za mandatno obdobje. Za sestavo programa dela v mandatnem obdobju lahko dobiioW9^ želene podatke o temeljni organizaciji in v delovni skupnostmi
služb GG Bled.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošijtjtN^ij dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslovGtt**r
spodarstvo Bled, TOZD GOZDARSTVO Jesenice. Tomšič™ pisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po iibirt.
,28. OKTOBRA 1983
OBVESTILA — OGLASI
13. STRAN GLAS
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTON \ KRŽIŠNIKA SKOFJA LOKA, Stara Loka 31
objavlja JAVNO LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV:
izklicna cena
L MOTOKULTIVATOR din   60 000
2. PRIKOLICA din 12.000
3. ČISTILEC SNEGA din 11000
4. SNEŽNI PLUG F 700 din 5.000
5. DIEZEL VILIČAR VD 2500, tip 560 D din 250.000
izklicni ceni ni vključen prometni davek.
itacija bo v torek, dne 15. novembra 1983 ob 8. uri, v prostorih fentra slepih.
je mogoč uro pred pričetkom licitacije.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR Skofja Loka
objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v
TOZD REMONT KRANJ PRALCA AVTODELOV ČISTILCA VOZIL
Pogoji: — PK delavec in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca.
MAZALCA VOZIL
Pogoji: — PK delavec in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca.
TOZD GOSTINSTVO KRANJ 2 TOČAJEV ZA DOLOČEN ČAS
Pogoji: — pomožni gostinski delavec z 1 letom delovnih izkušenj.
lene vloge sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, aroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku ijavnega roka.
KLIMATIČNO ZDRAVILIŠČE TONE ČUFAR Dvorska vas
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa objavlja prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA s 4 urnim delovnim časom
lidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih,
izpolnjevati mora pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Radovljica
/anja ni na razpolago, za vložitev je 15 dni po objavi razpisa.
Prijavo s potrebnimi dokazi je treba poslati na naslov Klimatično zdrav i-»Tone Cufar« Dvorska vas, Begunje na Gorenjskem, z oznako »razpis individualni poslovodni organ«.
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA p. o. Kranj
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja naslednja prosta dela in naloge: '
L VODENJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
Pogoj: — ekonomska srednja šola in 3 leta prakse v fi-nančno-računovodski službi Nastop dela takoj. 2. OPRAVLJANJE HIŠNIŠKIH OPRAVIL
Pogoj: — poklicna kovinarska ali elektro šola širokega profila in 2 leti proizvodne prakse Nastop dela 1. 12. 1983.
obe delovni nalogi je poskusno delo 2 meseca, dela in naloge pod 2. točko je na razpolago družinsko stanovanje v šoli.
rošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na nadev: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33.
Kmetijska zadruga SKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
DELAVCA OZIROMA DELAVKE V MLEKARNI
Delo je enoizmensko, občasno deljen delovni čas. Prijave sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Skofja Ix>-ka osem dni po objavi oglasa.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS
TOZD HOTEL BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
NATAKARJA Pogoji:
— končana gostinska šola — KV natakar,
— pasivno znanje dveh tujih jezikov,
— tečaj   higienskega minimuma,
— 2 leti delovnih ustreznih izkušenj,
— 2 meseca poskusno delo.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov Kompas TOZD Hotel Bled, Komisija za delovna razmerja, Cankarjeva 2.
DEŽURNI VETERINARJI
od 28.10. do 4.11. 83
Za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel.:42-175 VEHOVEC   SREČKO, dipl. vet.,      Kranj,     Stošičeva 3, tel.: 22-405
za občino Skofja Loka PIPP   ANDREJ,   dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca Lj tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
Kemična tovarna EXOTERM Struževo — Kranj
Kadrovska komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge
L STROJNEGA
TEHNIKA -
PRIPRAVNIKA 2. ČISTILKE
Pogoj za zasedbo pod 2.:
— poskusno delo 1 mesec,
— delo v popoldanskem času
Pod 1. se delo združuje za določen čas, do poteka pripravniške dobe,
pod 2. pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, 15 dni po objavi.
SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ — Stritarjeva 5
Razpisuje na podlagi 100. člena statuta podjetja prosto delovno področje
KV KUHARJA -KUHARICE
Pogoji:
- KV kuhar in 3 leta delovnih izkušenj.
Pismene prijave sprejemamo k dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo obvestili kandidate v 30 dneh po končani objavi.
Na 81. rojstni dan je dotrpela naša draga skrbna mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
MARIJA KRČ
roj. Hladnik Rešetova mama iz Huj
Od nje se bomo poslovili danes, 28. oktobra 1983 ob 15.30 na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Kranj, Vokio, Sp. Bela, Kokrica, Britof, Primskovo, Kanada, Križec Pristava
ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o. Kranj Delovna skupnost skupnih služb
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
v splošni službi:
1. SPREMLJANJE IN IZVAJANJE SISTEMA ZA NAGRAJEVANJE
Pogoji: — dipl. ekonomist ali dipl. org. dela,
— 4 leta delovnih izkušenj
v službi obratovanja in energetike:
2. RELEJNA ZAŠČITA IN OBRATOVALNE MERITVE
Pogoji: — dipl. el. ing.,
— 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje za dela in naloge pod 1. in 2. se sklene za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, JIA 6/III, v 15 dneh po objavi.
TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ
Delovna skupnost skupnih služb ponovno objavlja v splošnem sektorju dela in naloge
ORGANIZIRANJE, VODENJE IN IZVAJANJE SLUŽBE VARSTVA PRI DELU
Pogoji za sprejem:
— varnostni inženir in 3 leta delovnih izkušenj na opravljanju del s področja varstva pri delu
Funkcionalna znanja:
— strokovni izpit iz varstva pri delu,
— stalno spremljanje novitet s področja varstva pri delu v obliki seminarjev, predpisov in zakonov.
Posebne zahteve:
— samostojnost pri delu,
— sposobnost logičnega mišljenja,
— iniciativnost,
— sposobnost sodelovanja,
— poskusno delo 3 mesece. Nastop dela je možen takoj.
Sprejeti kandidat bo združil delo za določen čas za nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka.
Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne.
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je za vedno zapustil sin, brat in stric
ALOJZ GORENC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo pevcem in g. župniku za lep pogrebni
obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI DOMAČI Pševo, Kranj, Zg. Brnik, Drulovka, Ljubljana, 29. septembra 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
GREGORJA BEVKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala velja pevcem za
pesmi.
ŽALUJOČI: žena Lojzka, sin Martin z družino, sin Maks in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta
FRANCA REJCA
iz Raven pri Železnikih
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Ravenčanom, prijateljem, znancem, prav vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu na njegovem domu, ga pospremili na zadnji poti in zasuli njegov grob s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo lovcem LD Sorica in Železniki za lepo organizirano zadnje slovo in številno spremstvo. Hvala tudi organizaciji ZB Zali log in čebelarjem ter obema govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala delavcem Tehtnice Železniki, Izobraževalnega centra Sava Kranj, Uniteksa Ljubljana, družini Golja in Mirkotovim sodelavcem ter Gozdarstvu Skofja Loka. Hvala zdravnikoma in sestram iz ZD Železniki zh večletno zdravljenje in g. župniku za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena Alojzija, sinova France in Mirko, hčerki Julka Šav.s in Jožica Ogrinc z družinami
^.^Sitea* liv"..'. .1. ^.....vlil^Ii:
GLAS 14. STRAN
MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE
PETEK. 28.01
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre, tete in svakinje
AMALIJE ŽIBERT
roj. ŠTEFANIČ, upokojenke s Sr. Bele pri Preddvoru
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in botrom ter sodelavcem podjetja Merkur Kranj za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in za podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: sin Ivan z ženo Vanjo in vnučka Aleš in Nuša ter drugo sorodstvo
Sr. Bela, 24. oktobra 1983
MALI
OGLASI tel.: 27-960
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše sestre in tete
MINKE JEGLIČ
Obramove Minke
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali in stali ob strani v njeni bolezni, tako na Golniku kakor v Ljubljani v bolnišnici. Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili, darovali cvetje, oskrbeli lep pogreb v domači hiši, kakor tudi v cerkvi.
VSEM ISKRENA HVALA!
VSI NJENI Podbrezje, 25. oktobra 1983
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil očka, dedek, pradedek, tast, brat in svak
KAROL BREZAR
čevljarski mojster v pokoju
Žaro s pepelom bomo položili v grob v petek, 28. oktobra 1983, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
ANTONA UDOVČA
se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in njegovemu kolektivu Astra PE blagovnica Kranj, ki ste nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter s cvetjem obložili njegov grob. Hvala tudi duhovniku, pevcem in predstavniku kolektiva za lepo opravljen obred in besede slovesa.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Sr. vas, 25. oktobra 1983
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
MANE TERAN
roj. 1903
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali zadnja leta njenega življenja in osebju Doma oskrbovancev Albin Drolc v Preddvoru pa za nudeno skrb. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, vsem, ki ste ji darovali cvetje, pevcem Upokojenskega društva za lepe pesmi in gospodu župniku za pogrebni obred in maše v njen spomin
TERANOVI
PRODAM
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Anton Urh. Suha 20. Kranj 11345 Prodam več kom. kotnih ventilov za radiatorje. Sučeva 5, Kranj
Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 10030
Prodam JOGI POSTELJO 200 x 180. Stržinar, Partizanska 44, Skofja Loka tel. 61-552 11032
Poceni prodam DIMNIK za centralno kurjavo, premera 25cm. Plevel, Šenčur, Velesovska 34 11038
Ugodno prodam ŠTEDILNIK na trda goriva s pečico, CALOREX S. litože-lezno kopalno KAD 1,7 m, 170-tftrski HLADILNIK R. Končar, super de lux, potreben popravila. Presterl, Stražišče, Kranj, Gasilska 7 11039
Prodam navadno HARMONIKO. Ba-šelj 30/C, Preddvor 11045
Prodam več plemenskih brejih OVC. Franc Ferlič, Kovor 135 (Praprotnik)
11048
Prodam kuhinjski BOJLER in rjavo moško JAKNO št. 52. Demšar, Franko-vo naselje 46/18, Skofja Loka      11087
Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje. Franc Pavšič, Godešič 128, Skofja Loka        , 11088
Prodam MLIN HOBI 82. Praprotnik, Brezje 63/A 11089
Prodam barvni TELEVIZOR telefun ken. Trboje 9, Kranj 11090
Prodam avto KASETNI RADIO. Kranj, Lojzeta Hrovata 9, stanovanje 9
11091
Prodam SADIKE ZA ŽIVO MEJO, zimzeleni liguster. Vovk F., Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005 11092
PRODAM TELICE po izbiri. Marija Sajovic, Šenčur, Mlakarjeva 43    11093
Prodam barvni TELEVIZOR leopta, dva FOTOAPARATA atlex 4 in zenit TTL za amatersko snemanje s črnobe-limi in barvnimi filmomi. Ogled popoldan. Šorlijeva 29, stanovanje 16, Kranj
11094
Prodam 8 let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Češnar, Zg. Bitnje 44, Žabnica ». 11095
Prodam kuppersbusch PEČ »Tobi« Plamen, novo, zelo ugodno. Jože Baloh, Ul. XXXI. divizije 46, Kranj 11096
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Podreča 12, Mavčiče 11097
Prodam par večjih PAPAGAJEV. Hotemaže 52 11098
Prodam novo etažno centralno PEČ EMO 23, otroško POSTELTICO z vložkom,, ter 3 in 4 kVV TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ. Informacije na telefon 26-769 od 19-21 ure. ' 10860
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Ahačič, Zabukovje 7, Zg. Besnica
11099
Prodam BIKCE in TELIČKO, stare 2 meseca. Vokio 32, Šenčur 11100
Prodam Vrečkovo PEČ za centralno ogrevanje, 30.000 kcal. Naslov v oglasnem oddelku. 11101
Prodam nekaj obrezanega LESA za ostrešje (grede). Breg 7, Komenda
11102
Prodam novo žensko KOLO s 5 prestavami. Sp. Brnik 49, Cerklje      11103
Prodam KRAVO s teličkom. Praše 8, Mavčiče 11104
Ugodno prodam PEČ za centralno kurjavo, na trda goriva in rabljen barvni TELEVIZOR iskra panorama 73. Ana Terčon, Kokrškega odreda 10, Kranj, tel. 22-368 11105
Prodam ZELJE v glavah. Škofjeloška 33, Kranj 11106
Prodam aluminijasta VRATA z okvirjem 250 x 220, eno sezono rabljeno HOKEJSKO OPREMO, PEČ na olje EMO 5 in roke za spačka. Frelih, Sv. Duh 70, Skofja Loka 11107
Dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Curanovič, Zasavska 40, Orehek - Kranj 11108
Prodam bukova DRVA. Riharšič, Laj še 16, Selca 11196
Prodam PRALNI STROJ EI Niš. Francka Kastelic, Frankovo naselje 70, Skofja Loka, tel. 60-914 11197
Prodam novo moško italijansko športno KOLO na 12 prestav št. 58. Kranj, Rudija Papeža 32, stanovanje 44 11198
Za 1. november prodam PAJKOV-KE. Cerklje 3 11199
Prodam    1,5    tone samenskega
KROMPIRJA in 30 BANK1N. Cerklje 110 • 11200
Prodam od 2 do 2.5 m' PESKA za fasado (spi ic). Cerklje 80/A 11201
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturška gora 8, Cerklje 11202
Prodam BIKCA, dve TELICI, KRAVO in dve »klaftri« suhih DRV. Lenart (i. Cerklje 11203
Prodam visoko brejo KRAVO. Glinje 1, Cerklje 11204
Prodam 4 PRAŠIČKE, težke od 120 do 150 kg. Zalog 17, Cerklje 11205
Prodam dve »klaftri« trdih DRV. Cerklje 54 11206
Prodam suhe macesnove PLOHE. Grad 43. Cerklje 11207
Prodam 10 SPIROVCEV 10x12 cm, dolžine 7 m, več klešč, strešen in gred ter 100 letev 5x3 cm. Virmaše 33, Skofja Loka 11208
Prodam KROMPIR za seme iz hribovske lege, sorte igor in režija. Javor-. je 26, Poljane nad Škofjo Ix)ko, tel. 64-095 11209
Prodam kuhinjske bele OMARICEs pultom. Jakob Jereb, Hotavlje 37, Gorenja vas 11210
Prodam ženski PLAŠČ iz »k amelhar-ta«, drap barve, št. 42. Telefon 62-452 popoldan 11211
Prodam 90 kg težko TELIČKO si-mentalko. Moškrin 1, Skofja Loka
11212
Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tednov in HO.kg težke PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 11213
Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW. Tone Remškar, Frankovo 74, Skofja Loka 11214
Prodam novo traktorsko enoosno PRIKOLICO, nosilnost 2-3 l. Bogdan Kovač, Vinharje 1, Poljane 11215
Prodam 1 tono PLASTIKE hiplex. Lado Eržen, Zg. Bitnje 195 11216
Ugodno prodam OTROŠKO sobo »Boštjan« s pogradoma. Ogled po 15. uri. Brillv, Tomšičeva 24, Kranj 11217
Prodam brako PRIKOLICO. Mavec. Šorlijeva 31, Kranj 11218
Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Orehovlje 4, Kranj 11219
Prodam svež MOŠT. Struževo 4, Kranj, tel. 22-907 11220
Prodam 20 do 180 kg težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 11221
Ugodno prodam enoposteljno SPALNICO s pisalno mizo, za simbolično ceno. Prodam črnobel TELEVIZOR, NAPO tiki. brušeno pralno KORITO in nekaj kosov raznega POHIŠTVA. Korsič, Kranj, Reševa 4/A, tel. 22-503      11222
Prodam jesenove HLODE. Zg. Besnica 16 11223
SPALNICO, kompletno, orehov furnir, dobro ohranjeno, poceni prodam. Pogačnik, C. JLA 6/9, tel. 23-244 zvečer
11224
Prodam 7 tednov starega BIKCA. Sr. Bitnje 19 11225
Prodam KRAVO frizijko, ki bo drugič teletila in BIKCA za rejo. Visoko 39
11226
Prodam 6 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Zg. Bitnje 30 11227
Prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika), POSTEIJICO za dvojčka in leseno gugalno račko. Ferlan, Tro-jarjeva 18/A, Stražišče 11228
Prodam ZLATO za zobe. Telefon 064/23-414 dopoldan 11229
Prodam suha borova DRVA v »klaf-trah«. Lahovče 19, Cerklje 11230
Prodam otroško POŠTEIJO z jogi-jem ter dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva. Novakovič, Koroška 23, Kranj
11231
Prodam 10 m' suhih bukovih DRV. Telefon 40-604 zvečer 11232
Prodam približno 25 m' PESKA za zidavo in ometavanje. Telefon 28-066
11233
Prodam raztegljivo SEDEŽNO GARNITURO in dva FOTELJA. Pintarjeva H.Kranj 11234
Prodam novo STREŠNO OPEKO »Dravograd« (za celo hišo). Telefon 23-441 zvečer 11235
Lagodno prodam 6 m' suhih smrekovih PLOHOV. Informacije po tel. 21-556- int. 255 11236
Prodam 150 kg drobnega KROMPIRJA za krmo. Velesovo 7, Cerklje
11237
Poceni prodam nerabljeno PEČ fer-rotherm z bojlerjem, 25.000 kcal cena 42.000 din. Jezerska c. 65, Kranj — Primskovo 11238
Prodam betonsko ŽELEZO, premera 10 mm. Telefon 22-417 11239
Prodam APARAT za kavo cimballi. Telefon 061-327-878 .11240
Prodam črnobel TELEVK«*'
239, Kranj
Prodam zimske HRUSJCE.P za vlaganje. Bašelj 7
Prodam več ročnih V( derco. Kuhar. Predoslje 6. Kr*
Prodam 1,5 kub. m mares*' l HOV in DESK. Romar« j Jezersko 132
Novo električno STIKAL*"-dvotarifni trofazni ŠTEVEC prodam; ter malo rabljen GL*' Informacije po tel. 40-641
Poceni prodam kombiniraš?' NIK gorenje (4 elektrika,2p' Vrhovnik, Bavdkova 9. Kranj
Prodam nov še zapakiran ŠTEDILNIK (4 plošče). Žabe*»fl
Prodam 6 kub. m smreko^] I. vrste,  1500 kg ŽELEZA' 300 kg ŽELEZA 12 mm. 1 bij ČESNA I. vrste in 5 ton . Naslov v oglasnem oddelku
Prodam PSIČKO - NL-ČARKO, z rodovnikom, storo*1 Švab, Leše 21. Tržič
Prodam krzneno JAKNO v iz polarnega volka. Naslov v oddelku.
Dva JARCA za zakol, prod*! niča 30/D, Komenda
600 kosov STREŠNE OPEfcM kakovosti, poceni prodam. JLA 20, tel. 22-720
Prodam suha trda DRVA. I1' razžagam in dostavim Vei Cerklje
Prodam SOLATO endivijftl št/41, bunde in hlače od Brnik 136
Prodam 7 tednov star , Franc Hribar, Šobčeva ltU^J 74-013
Prodam ZELJE v glavak$ 24, tel. 44-699
Poceni prodam 130-litrski 1 NIK ter PRALNI STROJ d ko, Sp. Duplje 95
Prodam 7 tednov starega l Mežnarec, Selo 22, Žirovnica
Prodam zimska JAB0ULV ŠKE in HRUŠKE za na_ SENO; KUPIM breje OVCE' Selnica 15, Zg. Gorje
Prodam okrog 300 kose* LARCA in pregradnega bkskM 12 cm. Krničar, Britof 373. Kr*'
Prodam breji OVCI. Kropa*.
Prodam jalovo, težko mUdo' simentalko in 7 mesecev su.^ BETA haflinger. Ljubno 84 pn<
Prodam TELETA za reje'1 ŽENSKA PLAŠČA št. 36 in*I
Naklo
Prodam TELIČKO, staro I primerno za rejo in 8 mesec** KRAVO. Olševek 40. Preddvtf
Prodam novo vhodno komi STENO z ogledalom, tremi „ in podstavkom za dežnike. U*'> vih BUTAR, 4 kub. m PESKA« vo in dobro domače ŽGANJE 45-294
Prodam ZAJCE za plen* 26-675 popoldan
Prodam termoakumulac;,**] 3 kW, rabljeno eno sezono. StoT
52
Prodam 3 in 4 kW ten..„, ski PEČI ter AKVARIJ. Poda**
Prodam KASETNI A\lv. ŽARNICO PL 519 za tek»va»{ smučarske hlače št. 10. Telet«*'
Prodam 11 kv. m klasienegil, ga PARKETA. Ropret, Vo# Šenčur
Ugodno   prodam  kuhinjske' MENTE (viseče). Kranj, " pritličje
Poceni  prodam dobro v trajnožarečo PEČ. Blatnik. 16, Kranj
Prodam 8 tednov stare 1 ka Prešeren, Zasip, Ledin* It,I
Poceni prodam skoraj hm' COSKO POSTELJO (3x2) sl nim čelom in vgrajenim raio^j 25.000 din. Telefon 24-637 |
Prodam BAN KINE in PURfH fon 28-944
Prodam več PUJSKOV, teik*! do 70 kg. Franc Berložnik. Za 1 Bled
Prodam ŠIVALNI STROJ m* log — entlarico, dvoigelno (bat*J primerno za šivanje laž]« kt*f staro dve leti, skoraj nerablj««^ 70.000 din. Telefon 24-637
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
PETRA JERIČA
se zahvaljujem vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in vence. Iskrena hvala pevcem, zvonarjem ter gospodu župniku za lep pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA ŽENA MARIJA Šenturška gora, 15. oktobra 1983
j «   i---—V- 't.     r <  I I   I   i '      t      I "l'M'li'r-
28. OKTOBRA 1983
MALI OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
.15. STRAN O L, A 8
»BOUTIOUE ANGELIKA«
Obvešča cenjene stranke, da je Boutique na Jenkovi 4 v Kranju, odprt v zimskem času od 13. do 19.30 ure.
Od 15. 10. dalje za 5—10% nižje cene od konfekcijskih
Poročne tn svečane obleke delamo izjemoma tudi po naročilu. Modeli, ki jih dobite v boutique Angelika, so za vitke in malo manj vitke postave, izdelani po najnovejši modi, v letos zelo modernem klasičnem in športno elegantnem stilu, s kombinacijami usnje—blago, pletenine—blago in peachvvork, prilagojeni pa so ra-rtčnlm postavam. Priporoča se Boutique Angelika,
Jenkova 4, v Kranju
kokošnji GNOJ v vrečah. L julija 48, Naklo 11273 Idam 3 leta staro PEČ za central-l4tadk>r. 25.000 kcal. Zg. Bitnje 164 n škofjeloški cesti) 11274 i OGLJE in 40 morskih PRA-.. Interesenti naj se javijo na _ V najem vzamem KRAVO ali »TELETI, do 10. 1. 1984. Primož Be-.Martinj vrh 43/A, Železniki
11306
^hodam dve KRAVI po telitvi, ali po LGunde, Gorica 3, Radovljica
11307
_ i OVCO in OVNA. Zg. Lipnica Jliamna gorica, tel. 74-744       11308 |*h>dam eno sezono rabljeno PEČ za centralno, 15.000 kcal. Telefon 11309
4 kW termoakumulacijsko lAEG Informacije po tel. 79-455 od ,20.ure 11310 _ i 8 SPIROVCEV 14 x 12, dolži-tmVoglje 16, Šenčur 11311 am GRADBENO DVIGALO. So-ifcć tel.82-861 — int. 26 dopoldan
11312
nove ženske SMUČARSKE JE caber, št. 38. Informacije po ,1*1/81-803 11313 Modam 3kW termoakumulacijsko 1 Telefon 064-70-015 11314 3 vrstno diatonično HAR-. Telefon 064-70-015 11315 „ 5 mesecev starega JUN Janez Hočevar, Doslovce 10, Ži-11316
_ črnobel TELEVIZOR gore-idectronic, star 5 let. Telefon 50-792
11317
brejo TELICO. Lojze Arh, 5 5, Preddvor 11318 }USON 55 KM, prodam ali za-za manjšega ali za samona-i prikolico. Telefon 061-772-314 11319
oprodam KAVČ in dva FOTE-_ otroško POSTELJICO z jogijem [lotmi vlaiilec. Telefon 25-212 11320 i trofazni CIRKULAR za žaganje drv, ugodno prodam. Šmarca l Kamnik 11321 j KOBILO, staro 7 let, vajeno , del. Alojz Cvenkelj, Peračica 11322
_ INOBEL Gorenje ugodno pro Jenko Franc, Godešič 170, Skofja
25 kg  težke PUJSKE in .Grajska 19, Bled 11331 250 kosov STREŠNE OPE-vttmentno sive barve s posipom — _iTelefon 22-957 11332 Jtodam prenosni električni ŠIVAL-I fTROJ vic torija. Ogled vsak dan. ifealar. Ljubno 44, Podnart 11333 L^todam HRUŠKE moštarice. Poli-*,Sp.Otok 2, Radovljica 11334
»TOiam več KOKOŠI nesnic, starih ali zamenjam za ovci. L Kavi 11, Jesenice 11335 L>»dam 110 kv. m 5 cm KOMBI *,totra CEVI in razdelilec za tal-. Telefon 23-470 11336 im PLAŠČE in OBLEKE za jšo žensko postavo, velikost 54. 140-547 11337 .hodam SLAMOREZNICO epple »8 in semenski  KROMPIR erla.
,i4«, Kranj 11338 Mam mlade OVCE za pleme. Lo-^a Tržič 11339 Mam ZAPRAVLJIVČKA. Ogled i v soboto: Janez Jazbec, Sebenje Tržič 11340 Prodam OPEKO — zidak in dele za Posa vec 1, Pod n art 11341 Pndttn    DRVA.    Podbrezje 72.
11342
Vbodno prodam  rabljeno trodelno za dnevni prostor. Jože No-kljeva 2 (predtrg). Radovljica 11343
Ptodam 3 točkovni traktorski NA-ALEC za gnoj. Sušnik, Bohinj-s82 pri Bledu 11344 m 47000 kg FASADNEGA PE-Kamnik za teranovo v vrečah, de-VRATNO KRILO 80 cm, lužen in FIAT 750 po delih. Bešter, Be*nica 10.3/A (Pesnica) to ugodni ceni prodam PAJKOVCi. HAHONIJO za dan mrtvih, ter sadi-VRTNIC Cegnar. Virmaše 102 . Šk
TIM__
im 300 kosov nove ali malo ra-strešne cementne OPEKE špi-Vmko Jenko, Gorenja vas, Reteče .fttofjaLoka 11143 Kupim rabljen M OTOKU LT1V A-okrog 10 KM. Telefon 061-832-954
11144
JGpm. CH1CO STOLČEK. Košnjek,
rttnj 83, Naklo Kvptm stranska STEKIA s tesnili in :>-,(■ nećete /.u Z-101 mediteran. Zg    Bitnje   133/A. Žabnica, ;2*-f*l - int. 23-41 dopoldan  11291
Kupim 2 ali 2,5 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 22-853 - int. 56 -Žula 11145
Kupim rabljena OKNA IN VRATA, strešno OPEKO kikinda in vinkovci in različno OPEKO, razen betonske. Ali Topanica, Sr. Bitnje 5, Žabnica 11244
Kupim staro OKNO iz zelenega kamenja. Telefon 26-375 11245
Kupim okroglo OTROŠKO STAJICO. Telefon 61-528 11246
Kupim teden starega BIKCA. Anton Nartnik, Sv. Barbara 17, Skofja Loka
VOZILA
Ugodno prodam ZASTAVO 750 (starejši letnik) registrirano do avgusta 1984. Šuceva 5, Kranj Prodam pet novih avtomobilskih PLAŠČEV za lado, dimenzije 156 SR 13, za 5.000 din. Gogala, Kranj, Kebeto-va 29, tel. 21-906 11292
ZASTAVO 101, kleparsko obnovljeno, letnik 1975, prodam. Telefon 74-584
11293
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1978. Telefon 77-661 od 14. do 15. ure 11294 Prodam R-4 po delih. Telefon 65-058
11295
Prodam MARCEDES 200 D, starejši letnik. Prebačevo 36, Kranj 11296
Prodam KATRCO, letnik 1977. Telefon dopoldan 68-301; Drago Kisovec, Predmost 18, Poljane nad Skofjo Loko
11997
Prodam NSU 1000 C, v zelo dobrem stanju, najboljšemu ponudniku. Ogled v petek in soboto od 15. ure dalje. Milan Pretnar, Gradnikova 71, Radovljica (bloki isospan) 11298
LADO 1600, letnik 1980 - september, 40.000 km, garažirano, prodam. Ogled v soboto od 11. do 16. ure. Straži-ška 12, Kranj ali tel. 064-21-515    11299
ZA3TAVO 750, starejši letnik, prodam. Anton Renko, Srednja vas 5, Begunje. Ogled v nedeljo. 11300
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 special, letnik 1978. Ogled v nedeljo dopoldan. Žerovnik, Krožna 11, Kranj 11301
Ugodno prodam dobro ohranjen VVARTBURG, letnik 1971, registriran do avgusta 1984. Habjan, Tavčarjeva 17, Skofja Loka 11302
Prodam R-4, letnik 1976, prevoženih 79.000 km, cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan na Ljubelju — Štefan Kardoš - Kompas 11303
Prodam MERCEDES 180 D. Igor Remškar, Češnjica 65, Bohinj      11304
Prodam FIAT 127. Boris Zakotnik, Dorfarje 16, Žabnica 11305
Ugodno prodam OPEL kadet-kara-van in motokros motor CIMATTI 50 ccm. Zg. Duplje 20
Prodam POLOSOVINO za vvartburg, novo. Manes, Dražgoška 6, Kranj
10857
Prodam ZASTAVO 1500, letnik 1978. Ogled popoldan. Markovič, Groharjevo naselje 4, Skofja Loka 11146
Prodam AMI 8, letnik 1976, neregistriran in dve novi zimski GUMI. Matevž Setnihar, Sv. Barbara 4, Skofja Loka 11147
ELEKTRONIK 90, športno preurjen, prodam. Telefon 064/27-620 11148
Prodam BMW 1600 s plinsko napra vo, brez »bombe« ali menjam za drug avto. Marijan Podjed, Vešter 19, Skofja Loka 11149
Poceni prodam ZASTAVO 101, prva registracija leta 1976. Informacije po tel.27-204 popoldan 11150
Prodam nov sprednji POKROV od 126-P (havbo). Lado Eržen, Zg Bitnje 195 11151
Ugodno prodam RENAULT R-4, letnik 1975, prva registracija september
1976. Murnik, Pšata 5, Cerklje 11152 Prodam NSU, dobro ohranjen in
PRIKOLICO za osebni avto 180x 120. Struževo 33 tel. 28-639 11153
Prodam ŠKODO 110, letnik 1975, po delih. Soinja Deljanin, Kranj, Kidričeva 29 11154
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik
1977, 72.400 km, garažirano, dobro ohranjeno. Miha Dukarič, Juleta Ga-brovška 30, Kranj 11155
Prodam RENAULT 4, star eno leto. Stevo Novković, Trg svobode 25, Tržič
11156
Prodam NSU 1200 C. letnik 1971. /a 3 SM, registriran do oktobra 1984. Peče-nik, Zlato polje 15, Kranj 11157
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Vodopivčeva 10, Kranj 11158
Prodam ŠKOLJKO /a zastavo 750 Naslov v oglasnem oddelku. 11159
Prodam avto VW 1200, starejši letnik. Banjac, Prebačevo 13, Kranj
11100
Poceni prodam AMI K. neregistriran in 17 m PARKETA. Golnišku c. 47. Kranj 11 Kil
Prodam kovinske ODBIJAČE za golta. Telefon 27 043 11102
Prodam R-4, letnik 1977. Telefon 47-084 11163
Prodam ali zamenjam ŠKODO 120 LS, letnik 1979 za ŠKODO, starejši letnik ali »FIČOTA« tudi starejši letnik. Mihajlovič, Golnik 55 11164
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, vozno, neregistrirano, za 35.000 din. Alojz Simnic, Tomšičeva 45, Jesenice
11165
Prodam H-16. Rudolf Doiinšek, Jesenice, C. talcev 8/C 11166
Prodam športno ŠKODO. Ogled pri vulkanizerju na Primskovem — Jezerska c. 2 (popoldan od 15. do 19. ure)
11167
Prodam 125-P, letnik 1976, registriran do oktobra 1984, lahko kredit. Janez Kozjek, Zg. Besnica 70 11168
Prodam DIANO, letnik 1977. Berčič, Reteče 4/A pri Škofji Loki 11169
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, vozno. Ogled od 14. ure dalje. Silvo Stucin, Sv. Duh 67, Skofja Loka
* 11170
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Bobič, Žeje 1, Duplje 11171
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjeno. Telefon 064-50-545
11254
VW 1303 S, letnik 1972, ugodno prodam. Informacije po tel. 23-224 v večernih urah. 11255
Prodam OPEL REKORD, letnik 1973. Telefon 064-23-143 11256
Prodam R-4, letnik 1981, dobro ohranjen. Tunjič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj
11257
Prodam 125-PZ, po delih, letnik 1972 in dve GUMI 145-13. Dragan Jankovič, Savska c. 20/A, Kranj 11258
Prodam AMI 8 break, letnik 1976, registriran do avgusta 1984, cena 5.5 SM. Čotelj, Čopova 1, Lesce 11259
Prodam ZASTAVO 1300 L, letnik
1976. vozno. Novak, Valjavčeva 33, « Kranj, tel. 22-965 11260
Zastavo 750 lux, letnik 1976, zelo dobro ohranjeno, prodam. Debeljak, Kidričeva 2, Skofja Loka. Informacije tudi po tel. 60-004 v petek popoldan 11261
Prodam vozno ZASTAVO 101, letnik
1977. Brulc, Gradnikova 1, Kranj, tel. 25-761 - int. 289 11262
VW 1200, letnik 1968 (12 voltov), pro dam. Telefon 27-286. Veljka Vlahovića 3. Kranj 11263
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, neregistrirano. Kovač, J. Gabrovška 32, Planina II. Ogled od 15. ure dalje
11264
Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Dol inar Drago, Planica 8. Kranj 11265
Čelno karamboliran OPEL KA-DETT, letnik 1968, poceni prodam. Vokio 70, Šenčur 11266
Prodam dve zimski gumi 145-13 s platišči, novi. Vreček, Šenčur, Rožna 11 11267
Prodam SPAČKA, letnik 1975, cena 4 SM. Ogled v soboto popoldan. Stare, Jezerska 41, Kranj 11268
Prodam ZASTAVO  101  L, letnik
1978. Ogled v petek in soboto. Ul. Rudija Papeža 34, stanovanje 18, Planina II. - Kranj H269
Prodam FIAT 125-P, letnik 1980, prevoženih   22.000  km.  Telefon 25-413
11270
Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik 1977. Ogled v nedeljo, 30. 10. 1983 dopoldan. Stane Šlibar, Kovor 66 11271
Prodam SPAČKA, letnik 1973, neregistriranega, voznega. Fern, Sv. Duh 90, Skofja Loka 11272
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 64.000 km. Čop, StudenČice 4/A, Lesce 11248
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 in avtoradio sony — kasetar z dvojno glavo, pretvornik za avtoradio 6-12V. Jerala, Veljka Vlahovića 9, tel. 27-339
11249
Prodam av,to ZASTAVA 101, letnik 1974, za 5 SM. Turinek, Kidričeva 38, Kranj 11250
Prodam dobro ohranjen VW PASAT. letnik 1975. Miha Koselj, Bevkova 23, Radovljica 11251
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1973, registrirano celo leto. Kranj, Lojzeta Hrovata 8, stanovanje 12 11252
Ugodno prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750. Bitenc, Breg 8, Tržič
11253
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno. Jernej Perko, C. 4. julija 35. Tržič, tel. 50-372 11324
Ugodno prodam ŽABO DS 23, za 1,5 SM. Karel Rajhart, Kamna gorica 3/A 11325
Prodam ZASTAVO 101, karamboli-rano, letnik-1979. Miro Gajgar, Češnjica 6, Železniki 11321)
MZ 250, prodam. Telefon 064-83-969
11327
Prodam R-4, letnik 1975, registriran do 20. 10. 1984. Telefon 064/47-269
11328
VW 1200, letnik 1968. registriran do avgusta 1984, prodam. Telefon 23-307
11329
R-8, vozen, registriran do 31. 12., poceni prodam. Repovž, Janeza Puharja L tel. 21-289 H330
Prodam FIAT 132/2(100. Greni 24. Skofja Loka.
STANOVANJA
Kupim enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 60-122 11172
Mlad fant najame manjšo opremljeno GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja in pranja v Škofji Loki ali bližnji okolici, Šifra: Nekadilec
11173
Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE na Planini. SilrS: Gotovina 11174
V najem oddam na Bledu opremlje no SOBO trem ženskam, moškim ali zakoncema. Telefon 78-329 11175
V Kranju oddam opremljeno, centralno ogrevano dvosobno STANOVANJE, za 1-2 leti. Pogoj je predplačilo za 1 leto. Ponudbe na »Glas« pod: Središči- 11275
Iščem STANOVANJE za dve osebi, po možnosti s posebnim vhodom, v Kranju. Pokličite po tel. 24-374    11276
Samski moški išče STANOVANJE za dve leti, po možnosti uporabo kopalnice, v Kranju ali okolici. Plačam v naprej. Šifra: Miren 11277
Mlad par išče enosobno STANOVA-NJE-GARSONJERO. Ponudbe pod: Eno leto predplačila 11278
Enosobno opremljeno STANOVANJE, iščem. Predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 11279
Ogrevano SOBO ali GARSONJERO na relaciji Kranj —Radovljica—Bled, potrebuje fant, redno zaposlen. Ponudbe pod: Miren moški 11280
Miren par išče v Kranju ali okolici majhno STANOVANJE. Šifra: Oktober
11281
V najem vzamem SOBO na relaciji Kranj—Tržič. Šifra: Sončna soba 11282
Oddam opremljeno SOBO s posebnim vhodom, samski osebi. Možnost kuhanja in pranja. Naslov v oglasnem oddelku. m 82
i
FOTOGRAF Janez Žumer
Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH
KRANJ Partizanska 4 23-893 (pri Prešernovem gaju)
POSESTI
V najem oddam starejšo HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 11283
Prodam montažno HIŠO v okolici Kranja. V račun vzamem tudi manjše stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 11176
Kupim zazidljivo PARCELO za vikend, lahko tudi že v gradnji, v oddaljenosti do 20 km od Kranja. Telefon 064/23-702 zvečer 11177
Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Denar zagotovljen 11178
NJIVO, nezapleveljeno, okrog 30 arov, vzamem v najem v okolici Kranja. Po možnosti preje sajeno s krompirjem ali zeljem. Cenjene ponudbe po tel.24-637 1H79
Prodam zazidljivo PARCELO z loka cijskim dovoljenjem na območju Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku.    11
V Kranju prodam novo vrstno HIŠO z garažo in vrtom, za 450 SM. Telefon 061-325-061 — int. 39, dopoldan 11181
tavžentroža
mi Sanic* oomaCbc* C*j*
Čaj tavžentroža je sestavljen iz 7 vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Čaj tavžentroža krepi prebavne organe, pospešuje prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje in odvečno vodo. Ta čaj se priporoča tudi pri zlati žili in odvečni debelosti.
Čaj dobite v trgovinah!
Tomažinčič — predelovanje zdravilnih zelišč — Izola
ZAPOSLITVE
Sprejmem popoldansko DELO na dom Krizman, Gregoričeva 10. Kranj
11284
GOSTINCI! V popoldanskem času grem pomagat v gostinstvo. Ponudbe na uredništvo »Glasa« pod: Do8ovo^
Moški sprejme delo na dom, v popoldanskem času. Šifra: Okolica Škofje Loke J"«
Sprejmem žensko-moško FRIZERSKO pomočnico. Majda Sever, Partizanska 40, SkOfja Loka, tel. 60-048
11184
Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika. MIZARSTVO Franc Hafner. Kranj, Zasavska c. 2 H 185
Iščem STROJNIKA, za bager lihc-herr 921. Delo na avtocesti v Naklem. Telefon 061-721-919 11186
PRIREDITVE
Vsako SOBOTO, ob 20. un PLES v HOTELU »BOR- v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI. VABLJENI! 11287
Ansambel SIBILA vabi na PLES in sicer v PETEK, 28. 10., ob 20. uri v ŽELEZNIKE, vsako SOBOTO, ob 20. uri v HOTEL »TRANSTURIST« ter vsako NEDELJO, ob 16.30 na PRIMSKOVO
11288
DISCO - vsako SOBOTO ob 19. uri v DOMU KS STRAŽIŠČE 11289
HOTEL CREINA in DRUŠTVO MO DRINA vabita na PLES, ki je vsak PETEK in SOBOTO v RESTAVRACIJI
HOTELA, s pričetkom ob 20. uri. Za prijetno zabavo do 02.00 ure zjutraj skrbi ansambel MODRINA, kolektiv hotela pa za dobro postrežbo in ponud bo ter prijetno počutje. 11290
KUD STORŽIČ Kokrica vas vabi vsako nedeljo ob 17. uri na PLES. Igrala bo skupina GU-GU iz Ljubljane VABLJENI 1H88
AEROBIKA — plesna gimnastika in PLESNI TEČAJ - za mlade in starejše v dvorani DELAVSKE UNIVERZE V RADOVIJICI. Pričetck v PETEK 28. 10., ob 19. uri. Vpis 1 uro pred pričetkom vaje! 11189
OBVESTILA
Po naročilu vršiva kamionske prevoze vseh vrst materiala predvsem: betonske kvadre, strešnik »Novoteks« in ves ostali gradbeni material Ljubljanskih opekaren kot so MB 8, vseh vrst zidakov, dimnik schiedel itd . . . Priporočata se šoferja Radovan KONDIČ, Britof 20, Kranj in Slavko ČEBULJ. Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem. Vse informacije dobite po tel. 25-579 — Kranj 9944
Obveščamo cenjene stranke, da bo trgovina — delavnica odprta vsak dan razen ob sobotah od 7. do 13. ure in sredo popoldan od 15. do 18. ure. DEŽNI-KAR in BRUSILEC Janez JENKO, Titova 22/A, Jesenice 11083
IZDELAVA in popravilo avto »ce: rad«, izdelava prevlek za sedeže. Avto-tapetništvo RAUTAR, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 11187
Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA — kvalitetno in poceni. Tekstilna 7, Kranj 11286
Struževski kmet, krvodajalec z zlato značko RK Janez Šumi, je v sredo, 26. 10. 1983 praznoval svojo 60-letnico. Ob tej priliki se mu za nesebično dolgoletno delo v RK zahvaljujemo in obenem čestitamo z najboljšimi željami.
Odbor RK Struževo in
struževski krvodajalci
Zahvala
Zahvaljujeva se vsem, ki so pomagali pri nesreči učencu Igorju ROPRETU, posebno pa učitelju telesne vzgoje tov. Fistru iz Osnovne šole Šenčur za požrtvovalno pomoč. Družina RO-PRET, Voglje 94/A 11191
NAJDENO
Našli smo MOŠKO ROČNO URO. Dobi se Sv. Duh 53, Skofja Loka  11190
OSTALO
INSTRUIRAM matematiko in fiziko — usmerjeno izobraževanje. Uranič, tel.27-643 11193
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Retljeva 10, Čirče, Kranj 11194
Iščem POMOČNIKA pri prodaji knjig, po možnosti z avtom. Pogoji odlični. Informacije od 15. do 16. ure po tel 064-23-645 H195
POUČUJEM klasično kitaro. Šifra: November 11323
Uspešno INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole in predmete GTŠ. Gasi, C. JLA 6, Kranj (nebotičnik)
10952
Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu v Železnikih. Dobro plačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 11192
DEŽURNE TRGOV/NE
V soboto, '29. oktobra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju
KRANJA in okolice:
TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Župančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Planina-Cenler Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure. S P Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7. do 18. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj. Maistrov trg 11, Naklo v Na klem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko čna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo, 30. oktobra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje. Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD maloprodaja Kranj- Go-renjka Cerklje od 7. do li. ure.
SKOFJA LOKA
MARKET Novi svet
TRŽIČ
Mercator, Bistrica 14, Mercator, Trg svobode 16, Mercator Pristava
V soboto tretji maraton Treh src
Kranj pričakuje  preko šeststo tekačev
žence bomo pripravili od 30 do 40 litrov juhe in blizu 400 litrov čaja. Pri organizaciji bo sodelovalo preko sto občanov, atletskih scdnikov, športnih delavcev, vezistov miličnikov, vojakov, zdravnikov . . . Ce bo še vreme zdržalo, si lahko obetamo res lep športni praznik.«
Bržčas pa bo razpoloženje na štadionu in ob vsej progi še prijetnejše, če bodo Kranjčani tudi pred domačim občinstvom tako kot v Radencih in Bovcu pobrali domala polovico odličij.
»Zadnje dni sem s prijatelji, s Francem Kavčičem, Janezom Umnikom in Pavletom Močnikom veliko treniral na progi, po kateri bomo tekli v soboto. Vsak dan sem se povzpel še na bližnji Jošt. Za mano je dolga in tudi precej
Jutri ob 12. uri bo na štadionu Stanka Mlakarja v Kranju start letošnjega tretjega maratona Treh src — Tek članov na 42 kilometrov in žensk na polovico krajši progi bo veljal tudi za republiško prvenstvo
Kranj — »Vse je pripravljeno in dogovorjeno za veliko tekaško prireditev v Kranju,« je v torek dopoldan povedal v imenu prirediteljev, Atletskega kluba Triglav in Zveze telesnokulturnih organizacij Kranj, Zvone Prezelj, sekretar organizacijskega odbora tretjega maratona Treh src. »Doslej se je za tek prijavilo že tristo tekačev iz vse Slovenije, od tega največ iz Maribora in Ljubljane. Več kot polovica tekmovalcev pa se bo tako kot običajno prijavila na dan prireditve. To nam tudi daje upanje, da bo letos v Kranju rekordna udeležba. Pričakujemo od 600 do 700 rekreativcev in kategoriziranih at letov. Na štadionu Stanka Mlakarja bomo postavili 19 vpisnih mest, za vsako kategorijo eno in še posebej za trimski tek na 10 kilometrov. Za udele-
Začasni deponiji
Jesenice — V občini so uvedli reden odvoz odpadkov iz večine naselij občine, razen za naselja Radovna, Javorniški rovt in Plavški rovt, kar pa morata še letos urediti samoupravna komunalna skupnost občine Jesenice in Kovinar Jesenice. Razrešili so tudi vprašanje posod za odlaganje in odvoz komunalnih odpadkov, določili pa so tudi postopke za javna odlagališča, vzdrževanje in upravljanje.
V jeseniški občini so letos opustili odlagališče komunalnih odpadkov na plavškem travniku in ga deloma sanirali ter našli dve začasni deponiji. Začeli so tudi z delom pri pripravi dokumentacije za ureditev centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v občini Jesenice.
Med drugimi problemi pa se še vedno pojavlja premila kaznovalna politika na tem področju ter premajhno sodelovanje krajevnih skupnosti, komunalne skupnosti in kmetijsko zemljiške skupnosti pri urejanju vprašanj saniranja sedanjih odlagališč odpadkov. jj. S.
naporna tekaška sezona. Bolje sem pripravljen kot kdajkoli doslej,« je povedal Marko Dovjak, zmagovalec obeh letošnjih velikih maratonov v Bovcu in Radencih. In kako bo v Kranju? »Računam na mesto pri vrhu, če že zmaga ne bo dosegljiva.«
Štrat velikega in malega maratona ter trimskega teka bo ob 12. uri na štadionu Stanka Mlakarja. Odtod bo pot vodila tekmovalce do Spodnje "Bele, Tr-stenika, Goric, Golnika in Tenetiš, skozi Udin boršt in Kokrico nazaj do Kranja. Udeleženci maratona (21 in 42 kilometrov) bodo razdeljeni v 18 skupin po starosti in spolu, v posebno skupino pa bodo razvrščeni tekači, ki se bodo odločili za trimski tek na 10 kilometrov. Tek na 42 kilometrov pri moških in na polovico krajši progi pri ženskah bo veljal tudi za republiško prvenstvo.
C. Zaplotnik
Skrb za izboljševanje požarne varnosti
Prednost preprečevanju požarov
Kranj — Nevarnost požarov stalno spremlja človeka tako pri delu kot v vsakdanjem življenju. Ker posledice ognjenih zubljev pogosto ogrožajo socialno varnost prebivalstva in posebno v času splošnih prizadevanj za gospodarsko ustalitev pomenijo pereč družben pojav, bi morali posvečati požarnemu varstvu posebno skrb na vseh ravneh.
Oktobra, ki je razglašen za mesec požarnega varstva, se je tudi v kranjski občini zvrstilo več akcij, v katere se niso vključile le gasilske organizacije, ampak prav tako delovne organizacije, šole in druge ustanove. Ena od aktivnosti je bila problemska konferenca na temo Vsi za požarno varnost, na katero je organizacijski odbor pri samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom v kranjski občini minulo sredo povabil vrsto udeležencev, od predstavnikov strokovnih služb, ki se ukvarjajo z vprašanji požarnega varstva, do delavcev v kolektivih z večjo požarno ogroženostjo. Z njo je sklicatelj želel predstaviti podatke o pažarih
Komemoracije ob Dnevu mrtvih
in ir1St.nice ~ Centralna svečanost bo za vse tri krajevne skupnosti v petek, zn. oktobra ob 16. uri v spominskem parku pri grobišču padlih partizanov, nato P« pn spominskem obeležju na kapelici
Kranj — Osrednja žalna komemoracija bo v ponedeljek, 31. oktobra ob u. uri na Trgu revolucije
nji Beli* ~ ponedel■'ek, 31" oktobra °b 16.30 pri osrednjem spomeniku na Zgor-BesmciSniCa ~ V PCtek' 28' oktobra' ob 1630 Pri spomeniku na pokopališču v Bitnje - v petek, 28. oktobra.ob 10. uri pri WZ bratov Vilfan v Zg. Bitnjah .    Bntof - v nedeljo, 30. oktobra, ob 8. uri pri Domu Andreja Kmeta v Brito-
Cerklje — V Velesovem bo žalna svečanost v nedeljo, 30. oktobra ob 9. uri pn spomeniku padlih borcev na pokopališču na Trati, na Brnikih v torek, 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev na pokopališču na Sp. Brnikih, v Cerkljah pa 1. novembra ob 11. uri pri centralnem spomeniku padlih borcev in žrtev nacizma v Cerkljah
D   pUh^C ~ V nede^°' 30, okt°bra, °b 10- uri pri spomeniku pri osnovni šoli v
Gorice — v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri pri centralnem spomeniku v Goricah
Huje — Planina — v petek, 28. oktobra, ob 16. uri na kranjskem pokopališču
Jezersko — v soboto, 29. oktobra, ob 18. uri pred spomenikom padlih borcev
Kokra — v torek, 1. novembra, ob 8.30 na pokopališču ob grobišču borcev in talcev v Kokri
Kokrica — v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri na pokopališču pri grobišču borcev na Kokrici
Naklo — v ponedeljek, 31. oktobra, ob 17. uri pri centralnem spomeniku v Naklem
Orehek-Drulovka — v petek, 28. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku na Orehku
Podbrezje — v torek, 1. novembra ob 10. uri pri centralnem spomeniku NOB v Podbrezjah
Preddvor — v petek, 28. oktobra, ob 16.15 pri glavnem spomeniku v Preddvoru
Predoslje — v nedeljo, 30. oktobra, ob 8.45 na pokopališču pri grobišču borcev v Predosljah
Primskovo — v petek, 28. oktobra, ob 17. uri pri spomeniku na Primsko-
vem
Stražišče — v petek, 28. oktobra, ob 16. uri v spominskem parku v Stražiš-
Senčur — v torek, 1. novembra, ob 11. uri na pokopališču pri centralnem spomeniku borcem NOV v Šenčurju
Trboje — v ponedeljek, 31. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku padlih vTrbo-
jah
Visoko — v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri pri centralnem spomeniku na Visokem
Vodovodni stolp — v petek, 28. oktobra, ob 10. uri pri osrednjem spomeniku pri Šorlijevem mlinu
Žabnica — v torek, 1. novembra, ob 9. uri pri spomeniku NOV v Zabnici
Radovljica — Osrednja občinska žalna slovesnost bo v torek, 1. novembra, ob 10. uri na grobišču talcev v Dragi, ob 11. uri v graščinskem dvorišču pri grobišču talcev v Begunjah
Goreljek — v petek, 28. oktobra, ob 11. uri pri grobišču borcev III. bataljona Prešernove brigade na Gorel j ku
Bohinjska Bistrica — v petek, 28. oktobra ob 14. uri pri osrednjem spomeniku NOB na glavnem trgu, ob 13.45 pa na pokopališču pri spomeniku NOB v Bohinjski Bistrici
Dobrava — v petek, 28. oktobra, ob 16. uri na pokopališču pri spomeniku borcev na Dobravi
Radovljica — v petek, 28. oktobra, ob 16. uri v graščinskem parku pri spomeniku padlim borcem NOB v Radovljici
Ribno — v soboto, 29. oktobra, ob 9. uri na pokopališču pri spomeniku NOB v Ribnem
Lesce — v soboto, 29. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem na Žagi v Lescah
Podnart — v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri v Podnartu Brezje — v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri na Brezjah-Bohinjska Bela — v torek, 1. novembra, ob 9. uri Gorje — v torek, 1. novembra, ob 9. uri
Bled — v torek, 11. novembra, ob 10. uri. na partizanskem pokopališču na Bledu
Mošnje — v torek, 1. novembra, ob 14. uri na pokopališču v Mošnjah Skofja Ix>ka — Osrednja komemoracija bo v torek, 1. novembra, ob 9. uri
pred domom Zveze borcev Škofji Loki * Tržič — Osrednja žalna svečanost bo v Tržiču v torek, 1. novembra, ob
10. uri pri spomeniku žrtvam NOB v Tržiču
Križe — v torek, 1. novembra ob 8.30 pri spomeniku padlim Kovor — v torek, 1. novembra ob 10. uri pri spomeniku padlim.
ču
na Gorenjskem in ob opozarjanju na probleme spodbuditi k dogovoru za njihovo odpravljanje.
Da bo dela pri izboljševanju požarnega varstva še dovolj, je nakazalo že uvodno poročilo predstavnika organov za notranje zadeve.
Lani je 106 požarov — od tega 61 v družbenem sektorju — v prvih devetih
Siesecih povzročilo za 14,45 milijona inarjev škode, letos pa je v enakem obdobju 135 požarov — od tega 83 v družbenem sektorju — upepelilo za 29,22 milijona dinarjev premoženja. Pri tem bolj kot število požarov in višini škode zaskrbljujejo iz leta v leto ponavljajoči se vzroki za nastanek požarov. Krivec za nastanek oglja je skoraj v polovici primerov človeška malomarnost, 7 požarov je letos zanetila otroška igra, 21 strela, kar v 42 primerih pa je vzrok ostal neznan. Čeprav je največ, okrog 50 požarov letos nastalo v kranjski in jeseniški občini, pa zato bolj izstopa višina požarne škode v škofjeloški občini, kjer zaradi 11 požarov ni nič manjša kot v kranjski občini.
Tudi razprava o nekaterih problemih je opozorila, da pri njihovem reševanju pogosto odgovorni ne pridejo dalj od ugotovitev. Med drugim so raz-pravljalci opozorili na prepočasno ustanavljanje gasilskih enot v delovnih organizacijah, neustrezno organiziranost in opremljenost za tehnično reševanje na Gorenjskem, počasno izdelavo ocen požarne ogroženosti, težnjo po nadaljnjem zmanjševanju stopnje prispevka SIS za požarno varnost, zastarelost predpisov glede požarnega varstva v gradbeništvu, neučinkovitost kaznovalne politike proti kršilcem predpisov o požarnem varstvu in nekatere probleme v zvezi z varstvom okolja.
Rešitev teh težav seveda ne bo zado-- štovala, kot je bilo moč izluščiti iz celotne razprave, če bo osveščenost ljudi za samozaščitno ravnanje v požarnem varstvu ostajala na razmeroma nizki ravni. Nerazumljivo je dejstvo, da odgovorni v tovarnah ukrepajo šele po opozorilu inšpektorjev na nepravilnosti, ali pa njihovo zanimanje za to področje spodbudi komaj požar. Veliko lažje in tudi cenejše od gašenja ognja in odstranjevanja njegovih posledic je namreč preprečevanje požarov, čemur bodo morali dajati prednost pri bodoči dejavnosti v vseh okoljih.
S. Saje
GLASOVA ANKETA
Varčuješ vse leto
31. oktober je simbolično izbran za dan varčevanja. Po vsem svetu naj bi se ta dan spomnili, da je varčevanje v bankah, to se pravi organizirano varčevanje, ljudem lahko v veliko pomoč. Že pred 360 leti je Francoz Huegas del Estre prišel na misel, da bi se denar nekje zbirai, lastniki bi pa zanj dobivali malo odškodnino. 1778 so v Hamburgu ustanovili preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarjala prihranke, ki bi posebno v hudih časih prišli prav, lastniki pa bi dobili denar vrnjen z obrestmi. Ko pa so leta 1924 v Milanu ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje, so tudi sklenili, da naj bo 31. oktober po vsem svetu Dan varčevanja.
Varčevanje v času močne inflacije, kot jo imamo danes, verjetno izgublja na prvotnem pomenu, kajti obresti ne ujamejo več inflacije. Toda časi so taki, da če kljub temu ne boš varčeval, si ne boš mogel kupiti nobene večje stvari. Za nekoga je večja stvar na primer stanovanje, avtomobil, za nekoga pa že obleka, kolo ali čevlji. Kakor je pač debela denarnica ob mesecu.
Zofka Novak, delavka n« tnb
Iskri — Kibernetiki: »če bi tati
ne bil tako skromen, bi danes it lavsko plačo nikamor ne prš* 15.000 dinarjev zaslužim. 7(fc* narjev dobimo na roke, ostalo* knjižico. S tistim, kar dobim v gg» vini, prerinem ravno do pr*^ ostalo pa potem postopoma dvip* da se prebijem do novega upUr nega dne. Ko sem čakala na sttf vanje, sem še kaj pnvarfcv»» 63.000 sem morala spravit sfcfl za polog za stanovanje. In poe* stanovanje opremiti. Zdaj paj«y ba odplačevati kredite. Ravno 2 sproti je. Celo leto že nisem bia^ frizerju. In če bi s hčerko sam* napletli in si sešili oblek, ne kako bi se prebijali skozi življeo^t*
Ivan Kosiša, upokojenec iz Kranja: »Pri pokojnini res ne moreš veliko prihraniti. Če pa že res hočeš kaj spraviti skupaj, se moraš vsemu odpovedati. Na morje nisem šel, odkar sem šel iz Save. Dvajset let! Ko sem honorarno delal, sem si še lahko kaj privoščil in kaj pri hiši popravil. Zdaj pa ne vem kako bo. Z ženo štediva, kolikor le moreva. Samo štedilnik gori, pa še tega zdaj zakurimo šele opoldne, ko je treba skuhati južino. Kofetek zjutraj kar na elektriko zavre. Še. dobro, da imava oba pokojnino. Z eno ne bi zmogla vseh stroškov. Na poštni knjižici imam denar in varčujem, kolikor se pač da. Grob bom moral urediti, zdajle bodo rože že veliko stale, spomladi bo pa treba spet fasado obnoviti. Še dve leti ni, kar smo jo, pa je od saj spet vsa črna.«
Karla Šubic, 6. razred osnov« šole Stane Žagar, doma iz Hn^t pri Kranju: »Štirje otroci smodeč in vsak varčuje za sebe. Vese ij kadar kaj pade v hranilnik, a t^ se ne nabere veliko. Letošnje ptf tnice sem nabirala borovnice m ;t sedovim sem hodila pomagat otif. Čez 2.000 dinarjev imam zdaj »i hranilni knjižici. In prav je, da ji denar na knjižici oziroma v baafr Če bi bil pri roki, bi ga hitro u^t vila za bonbone in žvečilne, T* pa bom gledala, da se ga bo nabrtf še kakšen tisočak, da bo dovolj i» ročno uro, ki si jo tako želim.«
D. Dole«
NESREČE
ZADEL PEŠAKINJO IN POBEGNIL Bled — V sredo, 19. oktobra, se je na Bledu pripetila letos že tretja prometna nezgoda, v kateri je povzročitelj pobegnil. Na Partizanski cesti je namreč ob 13.40 voznik osebnega avtomobila Marjan Debeljak (roj. 1957) z Bleda pri hiši št. 10 dohitel Emo Pogačar (roj. 1967) z Bleda, ki je skupaj z Mojco Mežar hodila po deSni strani ceste proti Zasipu. Debeljak, ki je vozil sposojen avtomobil, je pripeljal pretesno mimo peša-kinj, tako da je Pogačarjevo oplazil.
Kakšen boš, gorenjski dedek Mraz
Gorenjski dedek Mraz tudi letos ne bo enako radodaren do vseh otrok
Čeprav sonce še dokaj radodarno steguje svoje žarke proti nam, bosta dva meseca, ki manjkata do izteka starega leta, kar brž mimo. Brž bo tu tudi dedek Mraz s svojim spremstvom, z igricami, pesmicami in z darili za naše najmlajše.
Kakšen bo letos dedek Mraz na Gorenjskem? Pred zadnjim novim letom smo ugotavljali, da je v vsaki občini drugačen. Pokarali smo ga, češ Gorenjska res ni tako velika in občutljivi otroci dobro vidijo, če je do vrstnika za sosednjim plotom bolj oziroma manj radodaren.
Letos ugotavljamo, da dedek Mraz spet ni storil koraka k večji gorenjski enotnosti, ki je z malo dobre volje oziroma dogovarjanjem gotovo ne bi .bilo težko doseči. V prid združenemu delu, ki ga financira, v prid organizatorjem in v prvi vrsti v prid otrokom, ki jim ne gre v račun dedkova večja ali manjša naklonjenost.
V kranjski občini bodo letos na osnovi družbenega dogovora vsi zaposleni namenili za riovoletno praznovanje otrok po 70 dinarjev, v jeseniški po 85 dinarjev. V Kranju so se tudi odločili, da osrednje prireditve, ki je lani doživela precej kritik, ne bodo organizirali, ampak bodo ves denar razdelili po krajevnih skupnostih. V jeseniški občini bodo prireditve po krajevnih skupnostih, vrtcih in šolah, dedek Mraz pa bo obdaroval otroke-od treh do sedmih let z individualnimi darili, otroke, od drugega do četrtega razreda s kolektivnimi.
Nekje vsem med različnimi zamislimi in enotno pobudo so v škofjeloški občini, kjer je enotno predvsem priporočilo, da organizacije združenega dela ne bi vsaka po svoje obdarovala otrok delavcev, ampak naj bi praznovanja in darila prenesli v krajevne skupnosti. V večjih občinskih središčih, to je v Železnikih in Žireh, so se dogovorili za skupno financiranje prireditve, osrednja prireditev ob prihodu dedka Mraza pa bo tudi v Škofji Loki.
Najmanj razumljivo se obnašajo v tržiški občini. Na novo ustanovljena Zveza prijateljev mladine je predlagala združenemu delu dogovor o enotnem financiranju dedka Mraza, vendar so predstavniki osnovnih organizacij zveze sindikatov ponudbo preložili na prihodnje leto, češ da imajo letos zanj že namenjem denar, in to več kot sto dinarjev, kolikor je na zaposlenega predlagala zveza.
Na koncu lahko samo še vprašamo, kdaj bo gorenjski dedek Mraz vendarle enak za vse otroke
H. Jelovčan
Omahnila je in z glavo nosilec strehe avtomobila na cesto. Voznik je sicer se je zgodilo, vendar je odpeljal naprej, ne da bi nudil pomoč. Vrnil je sposojen, mobil in nato odšel v gostilno,fcrf se ni nič zgodilo. Vendar pa j>r čanka, zapisala registrsko avtomobila, miličniki oddelka Bled pa so s preverjanjem1 to povzročitelja te nezgode tako kot je bilo tudi v obeh nesrečah s pobegom.
SRNJAK SKOČIL PRED AVTO
Srakovlje — V ponedeljek. Jit tobra, nekaj pred 19. uro sejeai«! gionalni cesti med Preddvore** Kokrico prepetila prometna mm)P vozniku osebnega avtomobilaij# Kuzmanoviču s Trstenika. K* f* Kuzmanovič peljal proti Sp.BeaV je nenadoma iz gozda z lev* s** skočil pred avtomobil srnjak. Vi je zaviral, vendar pa je žival; temu zadel, avtomobil pa se k di naglega zaviranja in.zai prevrnil na streho.
SOPOTNIKA PADLA IZ AVTA
Češnjica — Na regionalni med Češnjico in Rudnim seje do, 26. oktobra, ob 23. uri hujša prometna nezgoda, osebnega avtomobila nemške stracije Jože Perš (roj. 1955) ii bora je zaradi neprimerne hi Logu zapeljal v levo na bankino in silovito trčil v drog električne napeljave, da odlomil, od tu pa je avto vrglo na cesto. Med drsenjem sta iz iv» mobila padla sopotnika, ki so j« j* njena prepeljali v Klinični cea*: Škode na avtu je za 200.000 dm v
Občasna popolna zapora ceste
V soboto, 29. oktobra, bo ofcfe. sno popolna zapora ceste R-Jl}yj Poljansko dolino v vasi Loj tare. di miniranja. Zapora bo traja«' od jutra do 22. ure zvečer. Oftvaal ni.