561 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 911.375.1(497.412Ljutomer)"12/18" DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.70.3.04 Prejeto: 14. 9. 2022 Boris Golec prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: bgolec@zrc-sazu.si Hišna posest v trgu Ljutomer od njegovih začetkov do franciscejskega katastra* IZVLEČEK Prispevek obravnava hišno posest slovenskoštajerskega trga Ljutomer od začetkov trške naselbine v 13. stoletju do franciscejskega katastra iz leta 1824 s prvim natančnim talnim načrtom naselja. Hiše spremlja v luči razpoložljivih virov, kot so različni davčni registri in popisi, zemljiška knjiga in kataster. Celoviteje in natančneje je predstavljen izbor za obravnavano problematiko najpomembnejših oziroma najzgovornejših virov. Namen prispevka je tudi predstaviti možnosti in metode dela za nadaljnje raziskave. Glede na razmeroma dobro ohranjenost in pestrost virov bi bilo mogoče izdelati historiat vseh ljutomerskih hiš skozi stoletja do danes. KLJUČNE BESEDE Ljutomer, trg, hišna posest, davčni registri, zemljiška knjiga, franciscejski kataster ABSTRACT HOUSE PROPERTY IN THE MARKET TOWN OF LJUTOMER FROM ITS BEGINNINGS TO THE CREATION OF THE FRANCISCEAN CADASTRE The contribution discusses house property in the Slovenian Styrian market town of Ljutomer from its beginnings in the thirteenth century to the creation of the Franciscean Cadastre in 1824, which featured the first detailed layout of the settlement. Houses are discussed in the light of sources available, such as various tax registers and surveys, the land register, and the cadastre. A more integral and detailed selection is provided of sources that are the most relevant or the most informative for understanding the problem under discussion. Another aim of the contribution is to present the possibilities and work methods for conducting further research. Given the relatively well-preserved status and diversity of sources, a historical outline of all houses in Ljutomer can be produced for the period spanning centuries to present day. KEY WORDS Ljutomer, market town, house property, tax registers, land register, Franciscean Cadastre * Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0052 (Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti), ki ga iz javnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. – Na tem mestu se za sodelovanje iskreno zahva- ljujem knjižničarju, domoznancu in rodoslovcu g. Srečku Pavličiču, posebej za pomoč pri zapisovanju sodobnih oblik ljutomerskih priimkov. 562 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 Ljutomer, katerega današnje ime naj bi ustvaril in leta 1838 prvi zapisal Stanko Vraz,1 so v stoletjih, ki jih obravnava pričujoči prispevek, slovensko ime- novali Lotmerk,2 kar je še danes živa ljudska oblika krajevnega imena. Kraj je kot tipična srednjeveška kolonizacijska naselbina z nemškim imenom Lut- tenberg vzniknil med kolonizacijo opustelega Mur- skega polja v prvi polovici 13. stoletja in se kmalu dvignil nad sočasno nastala nova ruralna naselja. Kot deželnoknežji trg in sploh prvič se omenja v letih 1265–1267, potem ko četrt stoletja prej v virih sreča- mo ljutomerski grad (1242),3 dobrega pol stoletja za trgom pa je prek omembe župnika potrjen še obstoj župnije (1328), ki se je sicer šele postopoma osamo- svojila od radgonske.4 Ljutomer se je razvil ob tranzi- tni cesti, ki je po umiku Madžarov na levi breg Mure (okoli 1200) povezala Radgono s Podgradjem, kjer se je stikala s cesto iz Ptuja proti Razkrižju. Nad vasjo Podgradje je zrasel grad (Gornji) Ljutomer, severno od stičišča cest pa ob vznožju Kamenščaka naselbina in cerkev. Zaradi precejšnje oddaljenosti od gradu so na slemenu nad njima zgradili strelski dvorec, po- znejši gradič na Vahtarnici. Naselbina, pozneje po- imenovana Stari trg, je ustvarila lijakast, pravokotno na cesto postavljen tržni prostor, cerkev pa obsežen cerkveni kompleks, ki sta se postopoma zlila v celoto in ustvarila osnovo za njen nadaljnji razvoj v smeri mokrotne ravnice na severu. Tam je – po Curku v 14. stoletju – zrasel novi del okoli Glavnega trga, ki kaže vse lastnosti načrtnega nastanka. Stopnje nasel- binskega razvoja jasno ponazarja franciscejska kata- strska mapa, prvi natančni talni prikaz Ljutomera iz leta 1824, vir, s katerim bomo našo obravnavo skleni- li. Za razliko od okoliša župnijske cerkve z ovalno in neurejeno parcelacijo je imel Stari trg vrstno in pre- cej urejeno, trapezasti Novi trg pa skoraj zgledno, a je bil le deloma sklenjeno pozidan, z mnogimi čelno 1 Vraz je leta 1838 v pismu Jožefu Muršcu zapisal »do Ljutme- ra«, današnja standardizirana oblika, ki jo srečamo leta 1845 pri Antonu Kremplu, pa se je uveljavila v drugi polovici 19. stoletja (Ilešič, Maribor in Ljutomer, str. 87–88). 2 Kolikor je znano, se Ljutomer s prejšnjim slovenskim ime- nom Lotmerk prvič omenja v prisežnem obrazcu za novo- sprejete tržane, ki je po zadnjih ugotovitvah nastal med leto- ma 1717 in 1724: »vu o[vem Lotm]erkom varaſso«; v objavi F. Kovačiča iz leta 1926 je napaka: »Lotmerſskom« (Golec, Slovenska prisežna besedila, s. p., Ljutomer – LJT-1; Kovačič, Ljutomer, str. 229). Na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1784–1787 beremo: »Vend: Lutmerka« (slovensko: Lut- merka) (Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu. Karte, sekcija 169), Schmutzov štajerski historično-topografski le- ksikon iz leta 1822 pa ima dve omembi slovenskega imena trga: najprej v kazalki na nemško krajevno ime »Lottmerk, siehe Luttenberg« in nato v naslovu gesla o Ljutomeru »Lut- tenberg windisch Lotmerk« (Schmutz, Historisch Topographi- sches Lexicon, str. 464 in 471). Vraz piše Jožefu Muršcu leta 1833: »Lotmeržanski, vu Lotmergi, lotmerski« (Ilešič, Mari- bor in Ljutomer, str. 86). 3 Gl. članek I. Sapača o gradu Ljutomer v tej številki Kronike. 4 Blaznik, Slovenska Štajerska, str. 439. Prim. Kovačič, Ljutomer, str. 36–39. postavljenimi hišami in dvoriščnimi vhodi. Današnja podoba starega Ljutomera je zaradi številnih poža- rov sicer predvsem klasicistična in postklasicistična, vendar trg ob Ščavnici po svoji zasnovi in parcelaciji spada med najlepše in največje srednjeveške naselbi- ne na Slovenskem.5 Ena glavnih značilnosti ljutomerskega trga je od- maknjenost od sedeža gospostva, pod katero je spa- dal. Ljutomer tako za razliko od večine starejših slo- venskih trgov ni bil suburbialna trška naselbina. Po združitvi gospostva Ljutomer z Branekom in opusti- tvi gospoščinske uprave na ljutomerskem gradu v 18. stoletju je gospoščinsko središče ležalo še precej bolj stran od trga, v smeri proti zahodu.6 Ni še raziskano, kdaj in kako je trg z lastno upravo, ki jo je vodilo trško predstojništvo (trški sodnik in svet, nato pa do 1850 trški magistrat),7 izgubil status deželnoknežje- ga trga in postal patrimonialni oziroma municipalni. Ljutomerskemu gospostvu se je dokončno podredil leta 1684 po kratkotrajnem poskusu osamosvojitve.8 Predmet pričujočega prispevka je ljutomerska hišna posest od začetkov trške naselbine do fran- ciscejskega katastra leta 1824. Spremljali jo bomo v luči razpoložljivih virov, ne da bi se sistematično lotevali vprašanj, kot so urbanistični razvoj, lociranje posameznih domov in njihov historiat. Tudi agrarni posesti hišnih lastnikov in njihovi poklicni struktu- ri bomo nekaj več pozornosti namenili samo pri ti- stih virih, ki so v tem pogledu najzgovornejši. Sicer pa bo izbor najpomembnejših virov o hišni posesti predstavljen s celovitejšim prikazom. Med njimi so takšni, katerih predmet niso hiše kot take, vendar za obravnavano problematiko v obdobju njihovega nastanka nimamo boljših virov. Namen obravnave je tudi predstaviti možnosti in metode dela za nadaljnje raziskave. Glede na razmeroma dobro ohranjenost in pestrost virov bi bilo mogoče raziskati historiat vseh trških hiš skozi stoletja do danes. Ljutomer izstopa po tem, da je eno maloštevilnih urbanih naselij na Slovenskem, za katera imamo kak podatek o številu domov oziroma posestnih enot še iz srednjega veka. Še več, kolikor vemo, je edino, pri katerem je tak numerični podatek izpričan že v 13. stoletju in sočasno s prvo pojavitvijo trga v virih. T. i. Otokarjev deželnoknežji urbar iz let 1265–67 v trgu Ljutomer – po objavi A. Dopscha (1910) – na- 5 Curk, Trgi in mesta, str. 96–97. 6 O gospostvih in gradovih (Gornji) Ljutomer in Branek gl. Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 52–56; Hozjan, Pose- stne razmere; Sapač, Grad (Gornji) Ljutomer; Sapač, Grad Branek. 7 Prim. Kovačič, Ljutomer, str. 143–165. – Izraz magistrat so v Ljutomeru uporabljali že v 17. stoletju (prav tam, str. 62, 97, 103–104, 129, 153), uradno pa so bili magistrati na čelu trgov z avtonomno upravo šele od jožefinske dobe (Žontar, Struktura uprave, str. 112–113; Žontar, Uprava Štajerske, str. 89). O ohranjenem arhivskem gradivu ljutomerskega trga gl. Horvat, Arhivski fond. 8 Prim. Kovačič, Ljutomer, str. 126–127. 563 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 vaja nič manj kot 152 oštatov (in Lůtenberch in foro sunt 150 aree preter 2)!9 Zgodovinarji izjemno viso- ke številke niso problematizirali, ampak so jo od F. Kovačiča dalje (1919)10 v glavnem le povzemali. Ko- vačič je besedno zvezo preter 2 razlagal drugače kot H. Pirchegger (1962), ki je razumel, da je treba dve enoti odšteti, ne prišteti, izraz area pa je prevedel kot Hofstatt, oštat, kar je bila običajna posestna enota v mestih in trgih. Ob visoki številki je še zapisal, da je bil trg s svojimi 148 oštati potemtakem zelo obsežen (mit 148 Hofstätten war demnach sehr stattlich).11 J. Curk je najprej, nedvomno po Dopschu, povzel po- datek o trgu »s 152 domačijami« (1968),12 nato pa navajal številko 150 (1990, 1991). Pri tem je visoko število, ker se mu ni zdelo logično, relativiziral tako, da ga je raztegnil na širše območje: »trg, ki je z oko- 9 Dopsch, Die Landesfürstlichen Gesamturbare, str. 82. 10 Kovačič, Doneski k starejši zgodovini, str. 63: »Otokarjev ur- bar omenja Ljutomer že kot trg ter nam poroča vsaj nekaj o njegovem obsegu. V trgu (in foro) je bilo takrat 150 posestnih enot (aree) in povrh še 2 in vsaka je plačevala po 40 denarjev. […] 'Aree' so bile manjše gospodarske enote kakor kmeti- je po vaseh. Ljutomersko občinsko zemljišče obsega 807 ha, dočim n. pr. Vučja vas, ki je v 13. stoletju imela 26 posestev, obsega 472 ha. Vštevši skupno občinsko zemljišče, bi od 152 ljutomerskih posestev prišlo na vsako poprečno po 5.30 ha, torej zelo majhne količine, in vendar so plačevale enak davek kakor vaške kmetije po 40 denarjev.« Identično besedilo tudi v: Kovačič, Ljutomer, str. 116. 11 Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 55. 12 Curk, Urbanistično-gradbene zasnove, str. 304. lico štel 150 ohišij (area)«.13 Na okroglo številko 150 ga je gotovo navedla historična topografija P. Bla- znika (1988), v kateri je informacija o številu ošta- tov pomotoma okleščena na prvi del: »in foro sunt 150 aree«,14 izpuščeno pa je nadaljevanje »preter 2«. Curkova interpretacija, da se toliko »ohišij« nanaša na Ljutomer skupaj z okolico, je hkrati edini poskus razlage, od kod v viru iz let 1265–67 tako neverjetno visoka številka. Vendar je takšna razlaga zgrešena, saj urbar izrecno govori samo o trgu Ljutomer. Če bi šlo tudi za oštate po okoliških vaseh, bi bile te navedene, kot so sicer v urbarju. Število 152 je občutno previsoko, saj bi pomeni- lo, da bi se Ljutomer, kakršen je bil v svoji zgodnji dobi, lahko meril s Ptujem četrt tisočletja pozneje, na pragu novega veka (1513), ko je drugo največje spo- dnještajersko mesto štelo nekaj manj kot 200 hiš.15 Ljutomerski trg v drugi polovici 13. stoletja nikakor ni mogel imeti niti približno toliko oštatov oziroma domov, kot mu jih pripisujejo. Ob koncu obravna- vane dobe (1824) je premogel le nekaj več kot sto domov, število 150 hiš pa dosegel šele okoli leta 1900, potem ko se je v preteklih desetletjih tudi prostorsko močno povečal.16 13 Curk, Ljutomer, str. 6; Curk, Trgi in mesta, str. 96. 14 Blaznik, Slovenska Štajerska, str. 438. 15 StLA, A. Pettau, Stadt, K 1, Heft 2, Der Stadt Pettau Frei- heitsschrift, pag. 69–81. 16 Curk, Trgi in mesta, str. 96. Prva samostojna upodobitev Ljutomera je bakrorez v Vischerjevi Topografiji Štajerske iz okoli leta 1681, izdani v začetku 18. stoletja (Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, sl. 58). 564 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 Ni dvoma, da gre pri številki 152, ki naj bi jo v letih 1265–67 izkazoval Otokarjev urbar, za prepiso- valsko napako, najsi bo v izvirniku ali v objavi urbar- ja. Do takšnega sklepa pripelje razmeroma preprosta matematična formula, ki jo ponuja sam urbar.17 Gle- de na to, da je bila skupna obveznost ljutomerskega trga 37 mark, od tega pa je 24 mark odpadlo na da- jatev od sodišča, ostane 13 mark. In če te delimo s 40 pfenigi (denariči), kolikor je plačeval vsak oštat (area), dobimo število 52, kar je natanko sto manj od Kova- čičevega števila 152. Prepisovalski spodrsljaj je torej številka 100, v izvirniku vsekakor zapisana kot rimska C, besedno zvezo »preter 2« (»preter II«) pa je treba razumeti kot dve več, kakor navaja Kovačič (152), in ne dve manj, kot beremo pri Pircheggerju (148).18 Število ljutomerskih oštatov ali domcev je torej v času Otokarjevega urbarja znašalo 52. Pri tem se postavlja še vprašanje, kje so se nahajali. Zlasti glede 17 »Item in Lůtenberch in foro sunt 150 aree preter 2 et quelibet solvit 40 den. Item iudicium ibidem solvit annuatim 24 mr quas tollit etiam officialis. – Summa huius 37 mr.« (Dopsch, Die Landesfürstlichen Gesamturbare, str. 82). 18 Kovačič, Ljutomer, str. 116; Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 55. – Za dodatno pojasnilo o možnih pomenih besede preter se iskreno zahvaljujem latinistu dr. Mateju Hriberšku. na število hiš, kot mu je mogoče slediti od prve po- lovice 16. stoletja, je zelo verjetno že v drugi polovici 13. stoletja obstajal Glavni trg kot novi del naselbine z vsemi lastnostmi načrtnega nastanka. Kot rečeno, je Curk njegov nastanek postavljal v 14. stoletje.19 Drugih numeričnih podatkov iz srednjega veka ne poznamo, zato pa je s konca 15. stoletja na voljo najzgodnejši seznam ljutomerskih posestnikov, in si- cer v registru vinske desetine gospostva Ormož iz leta 1482. Seznam se sicer ne nanaša na domove in zaje- ma le zelo majhen del Ljutomerčanov, šest plačnikov desetine, od katerih so trije imeli obrtniški priimek oziroma poklicno oznako, edini brez priimka pa je označen kot gospod in je bil najverjetneje duhovnik.20 Najzgodnejši popis ljutomerskih trških posestni- kov in podatke o številu hiš vsebuje šest desetletij mlajša imenjska cenitev gospostva Ljutomer iz leta 19 Curk, Ljutomer, str. 9; Curk, Trgi in mesta, str. 96. 20 Imena plačnikov iz Ljutomera (Luetnberg) so naslednja: Paul Schuester, Her Simon, Steff[an] Griuetz, Steff[an] Okresch, Andre Padar in Lienhart Schneider (StLA, A. Schaunberg, S–Sch., Urbar 1482, fol. 11v). Od obeh priimkov, ki nista po- klicna, Grivec in Okrež, v šestdeset let mlajši imenjski cenitvi iz leta 1542 najdemo Grivca (StLA, Laa. A., Antiquum I, Gültschätzungen 1542, 34/509, fol. 8v). Dve strani imenjske cenitve iz leta 1542 (StLA, Laa. A., Antiquum I, Gültschätzungen 1542, 34/509). 565 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 1542; gospostvo je bilo tedaj v rokah treh dedičev Hansa ( Janeza) Schweinpecka, in sicer Marjete, vdo- ve grofa Krištofa Brundla (Frankopana-Brinjskega), Uršule, vdove Krištofa Breunerja, zdaj žene Andreja Rindscheita (Rindschädt), in Hansa ( Janeza) Alapija (Alapića). Cenitev so pečatili 30. aprila omenjenega leta na ljutomerskem gradu.21 Pri trgu Ljutomer je iz nje za slehernega posestnika razvidno, ali ima hišo 21 StLA, Laa. A., Antiquum I, Gültschätzungen 1542, 34/509, fol. 3–13v. Namesto odsotnega Alapija je cenitev pečatil nje- gov oskrbnik. ali samo zemljišča oziroma obrt.22 Imenjska cenitev tako hkrati ponuja prvi pregled nad vsemi trgu pod- sodnimi hišami in njihovimi gospodarji. Njena vse- bina je v nadaljevanju prikazana tabelarično z doda- nimi zaporednimi številkami posestnikov (1–61) in gostačev (1–14). V oglatem oklepaju so po potrebi navedene sodobne oblike priimkov, prav tako v dru- gih razpredelnicah. 22 Za obrt se v viru pojavljajo tri pomensko skoraj identična po- imenovanja: Gewerb, Handwerk in Hantierung. Vsakokrat jih po izvirniku navajamo v oklepaju, sicer pa združujemo pod skupno oznako obrt. Razpredelnica 1: Ljutomer po imenjski cenitvi iz leta 1542. Posestnik in posest Ocenjena vrednost v funtih denaričev Skupaj Cenitev hiš s pritiklinami in obrti tržanov trga Ljutomer, podložnih z vsemi pravicami gradu [gospostvu] Ljutomer (Zum Anndern volgen der Burger des Markhts Luettenberg heußer sambt derselben zuegeho- rungen auch Irer gewerb vnnd handtwerkh schatzung so auch dem Hauß Luettember (sic!) mit aller gerechtigkhait vnderworffen ist) 1 Gašper PADER [ranocelnik] (Caspar Pader) hiša s kopališčem in pritiklinami ocenjena na (sein Hauß vnd padtstuben mit Irer zuegehorung geschazt per) 32 Poleg tega ima še en vrt, ocenjen na (darzue hat Er noch ain gartten ist geschaz per) 1 In to, kar zasluži s svojo obrtjo, ocenjena na (Vnnd daz Er mit sein handtwerch gewint vnd gewerb geschazt per) 12 45 2 Andrej ŠMID / SCHMIED [kovač] (Anndre Schmit) hiša, dvorišče in kovačija (haus hof mit samtt der schmiten) s pritiklinami 40 polje (ain paufellt) 3 obrt (sein hanntwerch vnd hanntierung) 20 63 3 Jernej ŠMID / SCHMIED [kovač] (Partholome Schmit) slaba hiša (Hauß ist sleht) s pritiklinami 10 Obrt (sein handtwerch), potem ko se je pred kratkim poročil 5 15 4 Uršula, vdova Jurka KRABAT-a [HROVAT] (Vrsula Jurko Krabat gelassne wittib) hiša 16 pusto zemljišče (ein oden grundt) 10 26 5 Marjeta, Ožboltova vdova (Margretha des Oswolt gelassne wittib) slaba hiša (ain sleht hauß) s pritiklinami 10 10 6 Tomaž HEBER (Thomasch Heber) hiša s pritiklinami 37 pusto zemljišče in skedenj (od grundt vnd ain Stadl) 15 tržanska obrt (auf sein purgerlich gwerb) 10 62 7 Filip NEDOG (Philip Nedog) hiša in dvorišče s pritiklinami 41 še ena hiša in pusto zemljišče 12 obrt (sein gwerb) 15 vrt 3 polje za en dan dela (ain tagwerch paufellt) 1 72 8 TIŠLER-jeva / TISCHLER-jeva hiša [mizar] (des Tischler Hauß) slaba hiša (ist sleht) s pritiklinami 15 15 9 Sebastjan TOGOTA (Sebastian Togotta) hiša s pritiklinami 13 13 566 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 10 Kolman, VEBROV [tkalčev] sin (Colmann des weber Sun) hiša s pritiklinami 18 obrt (sein hanndtwerch vnd gewerb) 10 28 11 Tomaž POLAŠEK (Thomasch Polascheckh) hiša z dvoriščem in pritiklinami 45 vrt 4 obrt (sein hanntuerung vnd gewerb) 20 69 12 Jernej VAJNBERGER / WEINBERGER (Parttl Weÿnperger) hiša s pritiklinami 18 vrt 5 23 13 Žiga KRAJCAR / KREUTZER (Sigmund Crewzer) hiša z dvoriščem in pritiklinami 125 skedenj s tremi vrtovi in poljem za tri dni dela 14 obrt (sein hanntierung vnd gewerb) 80 219 14 Pongrac MUROLT (Panngraz Murolt) [MURAT/A] hiša z dvoriščem in pritiklinami 30 neobdelano zemljišče (ain vnpautten grundt) 9 obrt (gewerb vnd hanttierung) 15 še eno pusto zemljišče v »Preneršaku« (noch ain od grunt in der Prenerschakh) 10 64 15 Mate SIMON (Mathe Simon) hiša s pritiklinami 16 16 16 Mate DOGEC (Mathe Dogez) hiša z dvoriščem in pritiklinami 42 polje za devet dni dela 9 vrt 5 pusto neobdelano zemljišče (ain oden vnpautten grundt) 13 69 17 vdova Jakoba KATER-ja [Maček] ( Jacob Katterin wittib) hiša z dvoriščem in pritiklinami 16 neobdelano zemljišče (ain vnpautten grundt) z majhnim poljem (mit ainem khlainen paufellt) 5 21 18 Simon VELPAHER (Simon Velpacher) hiša s pritiklinami 16 neobdelano zemljišče (ain vnpauten grundt) 7 23 19 KUHAR-jevi dediči (Des Quar Erben) hiša s pritiklinami 21 skedenj z vrtom in poljem za tri dni dela 15 36 20 hiša, v kateri stanuje LABAT (Das Haus darin der Labat inen wont) hiša s pritiklinami 40 40 21 vdova Lovrenca RUCE-ja (Laennz (sic!) Ruze gelassne wittib) hiša s pritiklinami 22 vrt 1 23 22 Urban UNGERL (Vrbann Vngerl) hiša s pritiklinami 30 zemljišče s pritiklinami 12 42 23 PANDELIK-ova vdova (Panndelickhin wittib) [PONDELEK] hiša s pritiklinami 18 18 24 Mate CIMERMAN / ZIMMERMANN [tesar] (Mathe Zimermann) hiša s pritiklinami 20 20 25 Matej GŠTALA [KŠELA] (Mathÿ Gstalla) hišica (sein Heusl) s pritiklinami 10 10 26 VAGNER-jeva / WAGNER-jeva [kolarjeva] hišica (des Wagner Heusl) hišica, nima nobenih pritiklin (hat khain zuegehorung) 10 10 27 KORATUŠ-evih dedičev hišica (der Coratuschen Erben Heusl) hišica 7 7 28 Severin ŠNAJDER / SCHNEIDER [krojač] (Seuerin Schneider) hiša 10 obrt 9 19 29 FRANIK-ovi dediči (Des Franick Erben) hiša s pritiklinami 40 40 567 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 30 Lovrenc VEBER / WEBER [tkalec] (Larennz Weber) hiša s pritiklinami in zraven njiva 60 obrt (gewerb vnd handtierung) 30 90 31 Volfgang KINLINGER (Wolfgang Kiennlinger) hiša z dvoriščem in pritiklinami 40 njiva za tri dni dela in dva vrtova 12 52 32 Štefan ŠTAJNHUBER / STEINHUBER (Steffan Stainhueber) neobdelano zemljišče (sein vnpautter grundt) 9 9 33 Gašper KRABAT [HORVAT] (Caspar Krabaten) hiša, dvorišče, travnik in njiva 110 zemljišče s kletjo (ain Kheller) in njivo 30 obrt in gospodarstvo (sein gewerb hantierung vnd wiertschaft) 60 200 34 Valentin CIGAN (Valltan Zigann) hiša z dvoriščem in pritiklinami 65 dva vrtova 8 obrt (sein hanntierung vnd gewerb) 50 123 35 Ambrož FLAJŠHAKER / FLEISCHHACKER [mesar] (Ambros Vleisakher) hiša z dvoriščem in pritiklinami 60 še ena hiša s pritiklinami, skedenj in vrt 90 neobdelano zemljišče (ain vnpautten grundt) 4 pol zemljišča, neobdelanega in slabega (ain halben grundt ist vnpaut vnd sleht) 1 kot (ain Winkhel), na njem travnik in njiva 25 obrt (sein hanndtwerch vnd gewerb) 60 pol mlina (ain halbe Mul) 25 mesarska klop (ain fleischpankh) 10 275 36 Vid GRIVEC (Veÿt Gribez) hiša z dvoriščem in pritiklinami 100 skedenj z izbico (ain Stadl sambt ainem Stubl) in neobdelanim zemljiščem (ainen vnpauten grundt) 20 činžni vrtec (ain Zinß garttl) 2 pet velikih vrtov s travo (funff gross graß gartten) 17 polje za štiri dni dela 4 pol mlina (ain halbe Mul) 25 obrt (sein hantwerch vnd handtierung) 20 mesarska klop (ain fleischpankh) 10 198 37 ČUJEŠ-eva hiša (Des Tschueß Hauß) hiša s pritiklinami 40 40 38 Simon KUHAR (Simon Quar) hiša s pritiklinami 14 14 39 Andrej ŠUSTER / SCHUSTER [čevljar] (Anndre Schusster) hiša s pritiklinami 42 obrt (sein hantwerch vnd handtierung) 18 60 40 Lenart ŠURIČ / ŽURIČ (Liennhart Schuritsch) hiša s pritiklinami 20 20 41 Rupreht FLAJŠHAKER / FLEISCHHACKER [mesar] (Rueprecht Vleischakher) hiša s pritiklinami 40 mesarska klop (sein fleischpankh) 10 obrt (sein hantwerch vnd handtierung) 20 70 42 Mate DONKO (Mathe Donnkho) hiša z nekaj njivami in enim travnikom 67 obrt (sein hantierung vnd gewerb) 15 82 43 Sebastjan HEBERIČ (Sewastian Heberitsch) hiša s pritiklinami 14 14 44 VINCENC-ova hiša (Vinnzennzen hauß) hiša s pritiklinami 20 20 45 Jurij FERLAN ( Jurrÿ Ferlann) slaba hiša s pritiklinami (ist sleht) 12 12 568 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 46 Marko ŠMID / SCHMIED [kovač] (Marcko Schmidt), zdaj trški sodnik (der Zeÿtt Markhtrichter) hiša s pritiklinami 50 pusto neobdelano zemljišče (ain oden vnpauten grundt) s pritiklinami in poljem za šest dni dela 16 obrt (sein hanndtwerch vnd gewerb) 23 tretjinski delež na mlinu z enim mlinskim kamnom (ain drittenthail an ainer mul mit ain Lauffer) 10 99 47 Marko ŠNAJDER / SCHNEIDER [krojač] (Marcko Schneÿder) hiša s pritiklinami 13 travnik 8 obrt (sein hanndtwerch vnd gewerb) 8 29 48 Pavel GUTSPISL / GUTŠPISL (Paull Guettspissl) slaba hiša z dvoriščem (hauß vnd hof ist sleht) in obrt (sein gewerb) 16 16 49 pokojnega Krištofa ŠMAJDER-ja (Christoff Schmeÿder (sic!) säligen) hiša s pritiklinami 30 30 50 Peter BABIČ (Petter Wabitsch) hiša z dvoriščem 13 obrt (sein gewerb) 10 23 51 Volfgang UNGERL (Wolfganng Vngerl) oštat (sein Hofstat) s pritiklinami in poljem za dva dni dela 10 10 52 Mihael ZADRAVEC (Michel Sadrawez) hiša s poljem za dva dni dela 12 12 53 Jakob UNGERLE ( Jacob Vnngerle) hiša kot oštat s pritiklinami (Hauß als ain hofstat mit Irer zuegehorung) 11 11 54 ŠTUPAR-ičina hiša (Stupparin Hauß) hiša kot oštat s pritiklinami (Hauß als ain hofstat mit Irer zuegehorung) 11 11 55 Pavel MUHIČ (Paull Muhitsch) oštat s pritiklinami 11 11 56 Benedikt KOMATMACHER [komatar] (Benedickht Khomatmaher) ima na pustem zemljišču stesano izbo (hat auf oden grundt ain zimte Stuben) 5 5 57 VUNDERLE / BUNDERLE (Wunderle) [VUNDERL / BUNDERLA] pusto zemljišče (ain oden grundt) 4 4 58 Blaž FLAJŠHAKER / FLEISCHHACKER [mesar] (Blaß Vleischkher) dela namesto mojstra (so an Maister Stat Arbait) 30 30 59 Sebastjan FLAJŠHAKER / FLEISCHHACKER [mesar] (Sebastian Vleischkher) prav tako dela namesto mojstra 30 30 60 Blaž, mesarski pomočnik (Blaß Vleischkher Khnecht), opravlja obrt za letno plačilo (so nah der Jarbesoldung sein hanntwerch arbait) in ima plačila (zu lon) 12 funtov denaričev, plačuje davek 12 krajcarjev --- --- 61 Martin NEDELKO (Marttin Nedelkho) nima ničesar razen mesarske klopi (nichtz als ain vleischpangkh) 10 obrt (sein hantwerch) 15 25 Spredaj popisani tržani imajo vsi vinograde pod drugimi gospodi. Tem plačujejo gornino (Perkhrecht) in ti gorski gospodi (Perkhhern) naj naredijo cenitev. Sledijo gostači v trgu Ljutomer (die Inwaner hernach in Markh Luettnwerg), ki se preživljajo z dnino (sich mit dem Tagwerch Ernerrn) in imajo prav tako v lasti vinograde pod drugimi gospodi. 1 Štefan ŠKUCA (Steffan Skuza) 2 Štefan TURK (Steffann Turkh) 3 Arne ESIH (Arne Essich) [ JESIH] 4 Gregor ZADRAVEC (Gregor Sadrawez) 5 Ožbolt, FERNACER-jev sin (Oswalt des Fernazer Sun) 6 Gašper HEBER (Caspar Heber) 7 Jurko ZADRAVEC ( Jurko Sadrawez) 8 Urban MIKŠE (Vrbann Migsche) 9 Sebastjan TEONAR (Sebastiann Teonar) 10 Andrej KERT (Anndre Kerrt) 11 Ambrož LABAT (Ambraß Labat) 12 Ortolf (Orttolff ) 569 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 Imenjska cenitev razlikuje med tržani – ta del po- pisa vsebuje 61 imen – in gostači, ki so živeli samo od dnine, bilo pa jih je 14.23 Po sumariju na koncu je število tržanov in vdov z lastno hišo znašalo 55. Številka drži, če k lastnikom hiš štejemo tudi Pavla Muhiča, ki je imel oštat s pritiklinami (št. 55), in Be- nedikta Komatarja (št. 56), pri katerem je na pustem zemljišču navedeno zasilno bivališče, izba. Nasprotno je en posestnik (št. 32) premogel samo neobdelano zemljišče. Število hiš je bilo sicer malce višje (57), saj sta imela dva posestnika (št. 7 in 35) vsak po dve hiši. K domovanjem pa bi nemara lahko šteli še skedenj z izbico, ki je poleg hiše popisan pri Vidu Grivcu (št. 36). Čigava je bila hiša, v kateri je stanoval neki La- bat (št. 20), ni izpričano. Njen stanovalec je prejkone identičen z Ambrožem Labatom, ki ga najdemo med gostači (št. 11). Vrednosti nepremičnin, kot jih prikazuje imenj- ska cenitev, niso mogle biti ocenjene po svoji tržni vrednosti, ampak po merilih za obdavčenje, ki jih ne poznamo. Preseneča namreč, kako nizko so v pri- merjavi s hišami in dohodki od obrti ocenili vrednost njivskih površin; za vsak dan dela – kar je bilo ena- ko enemu oralu (0,57 hektarja) – samo na en funt denaričev,24 medtem ko niti najslabša hišica ni bila vredna manj kot 7 funtov (št. 27), stesana izba na pu- stem zemljišču je izkazovala vrednost 5 funtov (št. 56), najslabše ocenjeno pusto zemljišče 4 funte (št. 57), vrtovi pa od 1 do 5. Primerjavo vrednosti posameznih hiš deloma otežuje dejstvo, da so cenilci skoraj vedno upošteva- 23 Curk (Ljutomer, str. 8; Trgi in mesta, str. 96) navaja netočne podatke, da je trg leta 1542 štel »75 hiš in okoli 300 prebival- cev z 20 gostači«. 75 je v resnici vseh imen Ljutomerčanov v imenjski cenitvi, če seštejemo 61 tržanov in 14 gostačev. Šte- vilo 20 gostačev je napaka, število 300 prebivalcev pa očitno Curkov izračun, če je na hišo računal štiri osebe. 24 Vrednotenje njivskih površin je najbolje razvidno iz primerov, ko so ocenili samo površine glede na dni dela, brez drugih sestavin (št. 7, 16 in 36). li tudi pritikline, ni pa povedano, kaj je bilo z njimi mišljeno. Poleg tega so v cenitev nekajkrat vključili še kako drugo sestavino, kot so bili ranocelnikovo ko- pališče (št. 1), kovačija (št. 2), pusto zemljišče (št. 7), njiva (št. 30), travnik in njiva (št. 33), skedenj in vrt (št. 35), nekaj njiv in travnik (št. 42), obrt (št. 48) ali polje za dva dni dela (št. 51 in 52). Samo hiša ali hiša z dvoriščem, brez pritiklin, se pojavlja izjemoma (št. 26, 27, 28, 50, 54). V preglednici razpona vrednosti hiš smo k slednjim šteli tudi stesano izbo na pustem zemljišču (št. 56), ocenjeno na pičlih 5 funtov, ne pa skednja z izbico (pri št. 36). Razpredelnica 2: Razpon ocenjene vrednosti hiš v imenjski cenitvi 1542 vrednost v funtih število hiš % 5–10 8 14,0 11–20 23 40,4 21–30 5 8,8 31–40 8 14,0 31–50 5 8,8 51–60 2 3,5 61–70 2 3,5 90 1 1,8 100 1 1,8 110 1 1,8 125 1 1,8 Skupaj 57 100 Če upoštevamo navedene omejitve, je največ lju- tomerskih hiš, 23 ali dve petini (40,4 %), izkazovalo vrednost od 11 do 20 funtov. Le vsaka sedma (8 ali 14,0 %) je bila vredna samo 5 do 10 funtov in vsaka deseta (6 ali 10,5 %) več kot 60 do največ 125 fun- tov. Sicer pa o hišah kot takih izvemo samo še dva podatka: pri treh, da gre za hišico (št. 25–27), in pri petih, da je hiša slaba (št. 3, 5, 8, 45 in 48). Hišice, od katerih je imela le ena pritikline, so bile ocenjene na 7–10 funtov, slabe hiše pa na 10–16 funtov, vse 13 Tomaž GUTAČ (Thomasch Gutatsch) 14 Tomaž MREŠ (Thomasch Mresch) Spredaj popisanih gostačev (Die hievor beschribnen Inwanner) je 14 in vsakemu je odmerjeno dati 2 šilinga denaričev, kar znese 3 funte in 4 šilinge. Tržanske hiše in hiše vdov (der burgerlichen behausung vnd dye wittwitten behausung) so bile vse ocenjene; tržanov in vdov, ki imajo lastno hišo (summa purger vnd wittiwin, so Ir aigen Heußer besizen), je 55. Vsota od tržanskih hiš s pritiklinami in obrtjo 2888 funtov Od tega plačujejo stoti pfenig, kar znese 28 funtov, 7 šilingov, 6 pfenigov Njihovi gostači (Ire Innwoner), ki ne živijo od ničesar drugega kakor od dnine in jih je skupaj 14, plačajo vsak po 2 šilinga, skupaj 3 funte, 4 šilinge Tako znaša davek tržanov in gostačev skupaj 32 funtov, 3 šilinge, 6 pfenigov 570 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 vključno s pritiklinami in najvišje ocenjena skupaj z obrtjo. Drugih objektov je v imenjski cenitvi le za poku- šnjo: ranocelnikovo kopališče (št. 1), kovačija (št. 2), klet (št. 33), mlin, ki si ga vsak pol delita soseda (št. 35 in 36), tretjinski delež na mlinu (št. 46) in štiri mesarske klopi (št. 35, 36, 41 in 61). Ne docela odgovorjeno ostaja vprašanje, kako razumeti pridevnik unpaut, ki ga srečamo devetkrat kot oznako za zemljišče (grundt) (št. 14, 16, 17, 18, 32, 35 – dvakrat, 36, 46), od tega dvakrat skupaj z navedbo pust (öd). Poleg osnovnega pomena ne- obdelan bi bilo lahko kdaj mišljeno tudi opustelo, nepozidano zemljišče, kjer je nekoč stalo človeško bivališče. Nadaljnjih šest zemljišč je označenih samo kot pusta (št. 4, 6, 7, 14, 56 in 57). Razpon vrednosti enih in drugih je bil širok: pri neobdelanih od 1 do 20 funtov, pri pustih pa od 4 do 15 funtov, vendar so nekatera zemljišča vključevala še druge sestavine: pritikline in polje za šest dni dela (št. 46), majhno polje (št. 17), skedenj (št. 6 in 16), skedenj z izbico (št. 36) in stesano izbo (št. 56). Če bi se izraza unpau- ter grundt in öder grundt v vseh primerih nanašala na oštat, osnovno posestno enoto v urbanih naseljih, bi Ljutomer leta 1542 poleg 57 ugotovljenih hiš štel do 14 opustelih domovanj.25 Iz imenjske cenitve dobimo le približno predsta- vo o zemljiški posesti, ki je bila za razliko od hišne posesti in obrti, kot rečeno, ocenjena nizko. Samo pri devetih posestnikih je velikost njivskih oziroma polj- skih površin izražena v dnevih dela (oralih), sicer pa so njive, polje, vrtove in travnike navedli na splošno oziroma s številom kosov. Veliko boljšo predstavo je mogoče dobiti o raz- širjenosti obrtnih dejavnosti. Obrt je ocenjena pri 25 posestnikih, od tega pri 24 posebej, pri enem (št. 48) pa skupaj z njegovimi nepremičninami. Od skupno 57 ugotovljenih hišnih posestnikov jih je obrt oprav- ljala slaba polovica (43,9 %), pri čemer je le deloma ugotovljiva zastopanost posameznih poklicev. Pri 14 ali dobri polovici (56,0 %) je poklic z veliko mero gotovosti razviden iz priimka. Tako lahko naštejemo pet mesarjev, tri kovače, po dva krojača in tkalca ter po enega čevljarja in ranocelnika. Da je bil Gašper Pader res ranocelnik, potrjuje cenitev kopališča, me- sarsko obrt pa pri treh dokazuje cenitev mesarske klopi in pri dveh navedba, da delata namesto moj- stra. Mesarsko klop je imel še en Ljutomerčan, Vid Grivec (št. 36), sicer tudi lastnik polovice mlina, ka- terega druga polovica je pripadala njegovemu sosedu, mesarju Ambrožu (št. 36). Na nekem drugem mlinu je tretjinski delež posedoval takratni trški sodnik Marko Šmid, ki je bil glede na priimek kovač (št. 46). Za 11 od 25 ljutomerskih posestnikov z ocenje- no obrtjo ne vemo, kateri obrtni poklic so opravljali, 25 Vseh bi bilo sicer 15, vendar smo stesano izbo na pustem zemljišču (št. 56) šteli k hišam. poleg teh 25 pa je naveden mesarski pomočnik, ki ni imel premoženja, ampak je prejemal samo plačilo za delo. Poklicni priimek srečamo še v treh primerih, a je šlo dvakrat samo za poimenovanje hiše, ne pose- stnika – za mizarjevo hišo (št. 8) in kolarjevo hišico (št. 26) –, enkrat (št. 24) pa se je priimek bodisi že osamosvojil od poklicne oznake za kolarja bodisi je ostareli obrtnik prenehal z delom. Ne nazadnje je s poklicem povezan tudi priimek Kuhar, čigar nosilca nista opravljala nobene obrti. Ker je vrednost oziroma (letni) donos od obrti dragocen podatek, ki ga pozneje srečamo samo še v virih s preloma iz 18. v 19. stoletje, je razpon ceni- tev obrti prikazan tudi v razpredelnici. Leta 1542 je dobra četrtina ljutomerskih obrtnikov – 7 ali 28 % – izkazovala 5–10 funtov, dve petini – 10 ali 40 % – med 11 in 20 funti, več pa slaba tretjina – 8 ali 32,0 %. Med šestimi z najvišjim zaslužkom – od 30 do 80 funtov – so bili trije mesarji (eden s 60 in dva s 30 funti) ter trije Ljutomerčani z neznanim poklicem. Razpredelnica 3: Razpon cenitev vrednosti obrti v imenjski cenitvi leta 1542 Cenitev število % 5–10 funtov 7 28,0 11–20 funtov 10 40,0 21–30 funtov 4 16,0 50 funtov 1 4,0 60 funtov 2 8,0 80 funtov 1 4,0 Skupaj 25 100 Kronološko naslednji pregled ljutomerskih hi- šnih posestnikov je dobrih trideset let mlajši, iz leta 1573, nastal pa je v okviru odmere dimnine, izre- dnega davka na ognjišča, ki so ga v tem času pobirali na Štajerskem. Za Ljutomer nimamo popolne slike posestnikov, ker je ohranjen samo popis tistega dela gospostva, ki je bil tedaj v rokah dedičev Gašperja barona Breunerja (Marckht Luettenberg Herrn Caspar Breuner Freÿherrns sälligen Erben Iers thails wie volgt). Podpisala in pečatila ga je 22. aprila 1573 njegova vdova Leonora, rojena Villinger baronica Schönen- berg.26 Vsi plačniki v trgu, 24 po številu, so imeli enako obveznost, in sicer 2 šilinga, tj. 15 krajcarjev, kolikor je v trgih znašala enotna dajatev od enega ognjišča (dimnika).27 Drugih podatkov o plačnikih skoraj ni, le pri prvem najdemo zapis, da je ljutomer- ski tržan. Razen enega, Valentovega sina Jurija, so vsi že imeli priimek, pri čemer zdaj v primerjavi z imenjsko cenitvijo iz leta 1542 ni poklicnih priim- kov oziroma oznak. Na poklic v najboljšem primeru kaže priimek Murolt (pristavnik). Priimka Cigan in 26 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Rauchgeld 1572–74, Nr. 7, 22. 4. 1573. 27 Prim. Golec, Šoštanj v stoletjih, str. 25. 571 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 Turk gre šteti k priimkom, ki označujejo posamezni- kov značaj, sicer pa najdemo sedem enakih kot 31 let prej: Cigan (dvakrat), Babič, Nedog, Murolt, Kuhar, Heber in Vuderl ali Buderl. Žal ne vemo, kolikšen del trga je bil leta 1573 v posesti Breunerjevih dedičev in kolikšen v drugih ro- kah. Glede na to, da so si gospostvo leta 1542 delili trije, pri čemer so Breunerji iz leta 1573 nedvomno nasledili eno od dedinj, Uršulo, vdovo Krištofa Breu- nerja, vnovič poročeno Rindscheit, bi slednjim torej pripadala tretjina gospostva, vendar pa ni rečeno, da se je tudi trg delil na tri enake dele. Če je bilo vendar- le tako, bi število trških domov zdaj znašalo okoli 72, približno 15 več kot tri desetletja prej, ko je v imenj- ski cenitvi mogoče našteti 57 domov. Razpredelnica 4: Plačniki dimnine leta 1573 Zap. št. Plačnik 1 Filip CIGAN, tržan v trgu Ljutomer (Philip Zigan Burger in Markht Luettenberg) 2 Jakob MARINŠIC (Jacob Marinschiz) 3 Cenc PUHER (Zenntz Puecher) 4 Lovrenc BABIČ (Larenz Wabitsch) 5 Simon NEDOG (Siman Nedagkh) 6 Vid KATANA (Veitt Khattana) 7 Sebastjan VUDERL/BUDERL [VUNDERL / BUNDERLA] (Sewastian Wuederl) 8 Valent, Jurijev sin (Wallendt Juri Sun) 9 Jurko TARCI [TARČA] (Jurckho Tartzÿ) 10 Lukaš FILIPIČ (Lucäsch Phillipitsch) 11 Peter PANIKL (Petter Panickhl) 12 Gašper KUHAR (Caspar Quar) 13 vdova SIVEC (Siuzin wittib) 14 Sebastjana KIN-a vdova (Sewastien Khin wittib) 15 Jakob CIGAN (Jacab Zigan) 16 Sigmund ŠAJT (Sigmunndt Schaidt) 17 Peter TURK (Petter Turckh) 18 Pangrac ŠERT (Bangrätz Schertt) 19 Mate FAB( J)ANIČ (Mathe Fabanitsch) 20 Arne ŠERT (Arnne Scherdt) 21 Valent MUROLT [MURAT/A] (Wallendt Mueroldt) 22 Venko / Benko ŠVEŠAR (Wenckho Schweschar) 23 Volfgang HEBER (Wolfgang Heber) 24 Štefan BAROVNAK (Steffan Warofnag) [BOROVNJAK] V novem veku beležimo najdaljšo časovno prazni- no med dvema poimenskima popisoma ljutomerskih posestnikov v 86-letnem časovnem razponu med le- toma 1573, ko je nastal popis dimnine, in 1659, ko se začenja prvi ohranjeni trški štiftni register. Zato pa sta se iz prve polovice 17. stoletja, ki je v tem pogle- du povsem nedokumentirana, ohranila dva sumar- na popisa izrednega davka. Gre za popis glavarine (Leibsteuer) iz leta 1633 in dimnine (Rauchgeld) iz leta 1640, iz katerih je mogoče potegniti določena sklepanja o številu naseljenih domov. Oba se nana- šata na celoten trg, saj se je dotlej formalno razde- ljeno ljutomersko gospostvo medtem spet združilo pod skupnim zemljiškim gospodom, v rokah hrvaške rodbine Drašković.28 Popis glavarine, datiran 11. januarja 1633, je zajel naslednje posesti v rokah grofa Gašperja Draškovića: grofijo (gospostvo) Ljutomer, gospostvo Branek ter trga Središče in Ljutomer.29 O ljutomerskem trgu izvemo, da je tedaj štel 73 tržanov (In dem Markht Luettenberg seindt burger 73) in 11 nenaseljenih obrtnikov, ki niso bili tržani (Item 11 vnangesessene Hanndtwerker, so nit Burger), skupaj 84 obdavčencev, od katerih so vsakemu naložili en goldinar. Ni jasno, ali je k trgu spadal tudi kateri ali morda celo vsi od 70 gostačev, dninarjev in dninaric (Inwohner, tagewerher vnd tagewerherinen), obdavčenih s po dvema šilingo- ma. Upravičeno lahko sklepamo, da je 73 tržanom ustrezalo tolikšno število hiš ali kakšna več, če je imel kateri dve hiši, vprašanje pa je, ali je bilo 11 t. i. nena- seljenih obrtnikov resnično brez lastne hiše, potem- takem gostači v hišah tržanov. Pomislek temelji na dveh podatkih, s katerima se bomo srečali v nadalje- vanju: prvič, da bi bilo lahko v Ljutomeru že sedem let pozneje (1640) do 92 hiš, in drugič, da je leta 1659 mogoče ugotoviti 89 tržanskih hiš ob neznanem šte- vilu kajž. Sumarno in tako nejasno popisana glavari- na daje za ugotavljanje števila trških domov skratka precej šibko oporo. Čez sedem let, 24. septembra 1640, je isti grof v ljutomerskem gradu datiral popis dimnine za gospo- stvo in trg Ljutomer, gospostvo Branek in svobodno 28 Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 54. 29 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Leibsteuer 1632, MD Nr. 105, 11. 1. 1633. 572 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 hišo v Radgoni. Za ljutomerski trg je v sumarnem popisu navedena vsota 69 goldinarjev, pri čemer se je Drašković skliceval na napoved, ki jo je prejel »od svojega trga« (Crafft des Meines Markhts Luetenberg bei mier eingeraichten einlag), tj. iz rok trške uprave. Glede na to, da je bila za ognjišča (Feuerstatt) v tr- gih določena višina dimnine 6 šilingov,30 lahko izra- čunamo, da je Ljutomer takrat premogel 92 ognjišč (dimnikov).31 Hiš je bilo najbrž nekaj manj, ker ni rečeno, da so imele vse samo eno ognjišče. Treba pa jim je prišteti še župnišče in šolsko poslopje, ki sta pripadala župniji in ju je ljutomerski župnik Matevž 30 Prim. za sosednji trg Lenart v Slovenskih goricah (prav tam, MD Nr. 48, 1. 11. 1640). 31 Med trška ognjišča niso bila šteta tista v ljutomerskem gradu in temu pripadajočih stavbah. Oba Draškovićeva gradova, Ljutomer in Branek, sta skupaj s pristavami in hišami v vino- gradih (Weingarthenheÿsern) štela 21 ognjišč, obdavčenih po 12 šilingov, tj. 1 goldinar in pol. Segur navedel v lastni napovedi, datirani slabo leto pozneje, 8. aprila 1641, v Gradcu. Župnišče je po žup- nikovih besedah štiri leta prej do tal pogorelo, novo, ki ga je začel graditi pred enim letom, pa še ni bilo zgrajeno, zato je sam stanoval v šoli (im Schuelhauß). Ne v trgu ne drugje ni premogel podložnikov ali kaj- žarjev, ampak le kajžo pri mlinu, ki ga je ponovno postavil pred tremi leti.32 Od srede 17. do tridesetih let 19. stoletja je po- sestni podobi Ljutomera mogoče slediti po davčnih virih domače trške provenience – štiftnih registrih. Ta vrsta virov je za obravnavano problematiko za- nesljivejša, saj gre za notranjo evidenco trške uprave in prvič ne več za poročila, ki so bila namenjena de- želnim stanovom in tako potencialno vsakič malce prirejena. Štiftni registri na drugi strani pri posame- 32 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Rauchfanganschlag 1640– 1648, MD Nr. 23a, 8. 4. 1641. Stran v štiftnem registru trga Ljutomer 1659–1711 (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1). 573 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 znih obdavčencih skoraj nikoli ne govorijo izrecno o hišah, a je iz konteksta dobro razvidno, kdaj je bila predmet obdavčitve hišna posest (lahko tudi več kot ena hiša) in kdaj ne. Prvi ohranjeni štiftni register pokriva daleč naj- daljše obdobje, več kot pol stoletja od leta 1659 do 1711. Temu sledi skoraj polstoletna vrzel do nasle- dnjega registra za leto 1756, nato pa precej sklenje- na vrsta za posamezna leta ali več let skupaj do leta 1834.33 Za razliko od imenjske cenitve iz leta 1542 in mlajših virov, začenši s prvo zemljiško knjigo (1787), je vsebina štiftnih registrov zelo skopa, saj v njih ra- zen imen posestnikov in denarnih dajatev skoraj ne bomo našli podatkov, na kaj se obveznosti nanašajo. Kljub temu je njihova uporabna vrednost velika, zlasti ker je vrstni red obdavčencev vseskozi sledil fizične- mu zaporedju trških hiš in se je vsak naslednji štiftni register naslonil na prejšnjega, kar omogoča sledlji- vost posameznim posestnim enotam skozi daljši čas. Štiftni register 1659–1711,34 ki ponuja sploh edi- ni pregled ljutomerskih posestnikov v 17. stoletju, pri- kazuje dve skupini obdavčencev. Prva, številčnejša,35 nima posebnega naslova, a jo lahko upravičeno ime- nujemo tržani oziroma tržanska zemljišča, kot je pri- pisano ob prenosu enega od obdavčencev iz skupine želarjev ali kajžarjev v to skupino (dißer Schallärn Grundt ist zum burgerlichen Grundt khumen).36 Druga skupina je naslovljena želarji ali kajžarji (Volgen Her- nach die Schollärn oder Kheischler).37 Gre za kategorijo posestnikov, ki jo v virih srečamo prvič, kot bomo videli v nadaljevanju, pa nekateri niso živeli v trgu, ampak na bližnjem Kamenščaku. Čeprav ne pri trža- nih ne pri kajžarjih ni navedbe, da se njihove obve- znosti nanašajo na hišno posest, ampak so nanizane samo denarne obveznosti, o tem v domala nobenem primeru ne more biti dvoma – prvič, ker so obve- znosti znotraj ene in druge skupine obdavčencev zelo izenačene,38 in drugič, ker je pri dveh pozneje pri- 33 Ohranjeni so naslednji štiftni registri: za vsako leto posebej od 1756 do 1761 (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756; ovoj 1/3, štiftni register 1757; ovoj 1/4, štiftni register 1758; ovoj 1/5, štiftni register 1759; šk. 2, ovoj 2/6, štiftni register 1760; šk. 1, ovoj 1/6, štiftni register 1761), za obdobje 1764–1769 (šk. 2, ovoj 2/1, štiftni register 1764–1769), 1774–1779 (šk. 2, ovoj 2/2, štiftni regi- ster 1774–1779), za leti 1779 in 1781 (šk. 2, ovoj 2/3, štiftni register 1779; šk. 2, 2/4, štiftni register 1781), sklenjeno od leta 1786 do 1812 (šk. 2, ovoj 2/5, štiftni register 1786–1795; šk. 4, štiftni register 1796–1805; štiftni register 1805–1812) ter za leta 1814, 1815, 1817, 1818, 1819, 1820, 1821, 1825, 1827, 1832, 1833 in 1834 (šk. 5, ovoj 5/4, štiftni registri). 34 Prav tam, šk. 1, ovoj 1/1, štiftni register 1659–1711. 35 Prav tam, pag. 2–180. 36 Prav tam, pag. 195. 37 Prav tam, pag. 184–201. 38 Tržani so plačevali davek, kontribucijo, činž (ob sv. Mihaelu) (Michelß Zinß), glavarino (Leibsteuer) in dimnino (Rauch- fankhgeld), večina za vse skupaj več kot 4 in manj kot 6 goldi- narjev (gld), samo pet posestnikov več kot 6 gld, dva več kot 7, osem med 3 in 4 gld, daleč najmanj pa posestnik s polovičnim zemljiščem (von ain halben grundt), najprej samo 1 gld in 11 krajcarjev (kr), nato 2 gld in pol. Pri kajžarjih sta davek in druženih tržanih zapis, da imata hišo oziroma hišo z vrtom (von seiner behaußung; von seinem Hauß sambt einem Gärtl).39 Poravnavanje obveznosti so pri vsaki posestni enoti vpisovali v tabelo, in sicer za vsako posamezno leto do 1700. Spremembe lastništva so razvidne iz dodajanih novih imen posestnikov, a so brez časovne opredelitve; ta je le redkokdaj razvidna iz dodatnih zapisov. Glede na to, da je pri letu 1673, s katerim se začenja nova vrstica tabele, marsikje navedeno novo ime, smo v spodnji predstavitvi štiftnega registra to leto vzeli za prvo prelomnico. Kjer na tem mestu ni novega imena, gre razumeti, da v 14 letih od nastavi- tve registra ni prišlo do zamenjave posestnika. Imena poznejših posestnikov, ki so zapisana nad posestni- kom, navedenim na začetku (1659), pa se ne nanaša- jo nujno na menjave pred letom 1673, ampak lahko tudi na poznejše spremembe. V registru sta še posebna seznama posestnikov iz leta 1711, eden z imeni 90 tržanov in drugi z imeni 16 kajžarjev ali želarjev.40 Imena slednjih so navedena samo tu, ne pa tudi v samem registru, zato v spodnji objavi manjkajo tista, ki jih ni mogoče z gotovostjo povezati z nobeno kajžo. Identificirana so samo ti- sta, kjer je pri kajži ostal isti gospodar ali priimek. Seznam kajžarjev ali želarjev je dragocen tudi zato, ker razlikuje med želarji v trgu (11) in onimi na so- sednjem Kamenščaku (5).41 V obdobju tabelaričnega vodenja registra 1659–1700, ko ne vemo natanko, kateri kajžarji so imeli posest v trgu in kateri zunaj njega, gre trške kajžarje z veliko mero gotovosti is- kati med tistimi, za katere imamo podatke, da so leta 1689 pogoreli (št. 10, 13, 16 in 18), saj je Ljutomer tega leta prizadel uničujoč požar. Poleg tega je eden od teh (št. 16) izpričan kot mežnar, kar pomeni, da ni mogel stanovati daleč od (župnijske) cerkve, pri enem (št. 3) pa je pripis, da je njegovo želarsko zem- ljišče prešlo med tržanska. V tabelarični objavi so glede na strukturo štiftne- ga registra prikazana tri časovna obdobja – 1659– 1672, 1673–1700 in 1711. činž praviloma znašala 2 goldinarja in pol, le v treh primerih manj (1 goldinar in pol oziroma 1 gld in 15 kr). 39 Prav tam, pag. 177. 40 Prav tam, pag. 187 (kajžarji) in 202–205 (tržani). O tem, kdaj so nastali oba seznama in pripisi imen posestnikov, priča kra- tek zapis na prvi strani registra, po katerem je bil ta »de Novo aingereicht vnd beschriben worden 1711« (pag. 1). 41 V trgu (In Markht) so bili popisani naslednji želarji: Mihael Sündl (Michal Sündl), Jurij Lašič ( Juri Laschitsch), Mati- ja Vogrin (Mathias Vogrin), Vincenc Rautner (Vinzenz Rautner), Ivan [brez priimka] na Frajengi (Hans … auf der Freÿung), Andrej Murat (Andreas Murath), Andrej Pot- kovič (Andreas Potkouitsch), Jurij Horvatič ( Juri Horua- titsch), Arne Vertnik (Arne Wertnigg), Ivan Šeršen (Hans Scherschen) in sodar Jurij brez priimka ( Juri … Pindter). Na Kamenščaku (Schelarn am Stainberg) pa: Anton Suderman (Antoni Suedermann), Pavel Škarjot (Paul Scarioth), Gregor Pevec (Gregor Peuez), Ivan Kravina (Hans Krauina) in Jožef Pevec ( Josef Peuez). 574 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 42 Zaporedne številke so v objavi dodane. 43 Če je na posebnem seznamu posestnikov iz leta 1711 (pag. 202–205) zapis priimka opazno drugačen kot v štiftnem re- gistru, je v objavi navedena tudi ta različica. Za želarje je na voljo samo popis iz leta 1711 (pag. 187). 44 Takratni lastnik ljutomerskega gospostva (prim. Kovačič, Ljutomer, str. 195–199). Razpredelnica 5: Ljutomerski (hišni) posestniki po štiftnem registru 1659–1711. Zap. št.42 1659–1672 1673–1700 171143 1 Ivan KOPŠIČ (Hannß Khopschitsch), nato Balaž PERC (Bällasch Perz) Ladislav PAPEJ (Ladißlaus Papeÿ), nato Mihel KREPINA (Michl Khröpinä) Martin POŠANJAK (Martin Poschaniakh) [PUŠENJAK] 2 Martin OBRAN (Martin Obran) Isti kot prej (ni novega imena) Franc VUL / VUHL (Franz Wuhl) 3 Lenart MAL (Leonhardt Maall) Jurij ZIMMEREGGER (Geörg Zimmeregger) Matija HABJANIČ (Mathias Habianitsch) 4 Mate LAČEN (Mathee Lätschen) Isti kot prej (ni novega imena) Karl MAC / MAZ (Carl Maz) 5 Anton LUK (Anthonÿ Luckh), nato Jernej ČOLEK (Bathlmae Tschollegg) Isti kot prej (ni novega imena) Jernej ČOLEK (Bathlme Tschollegg) 6 Ivan MERKAŠ (Hannß Merkhäsch) [MERKAS] Ivan ŠENTAK (Hanß Schentäckh), od 1686 Blaž MENCINGER (Blaſius Menzinger) Jožef MILBAHER ( Joseph Milbacher) [MILPAHER] 7 Peter Pavel SORGER (Petter Paull Sorger) Gregor ARJAVEC (Grögor Ariauez) Gregor ERJAVEC (Gregor Eriauez) 8 Peter KRAJNER (Petter Khreiner), nato Štefan ŠTEHEC (Stephan Stechez) [ŠTUHEC] Adam PAVLIČIČ (Adäm Paulitschitsch), nato Adam PAŠIČ (Adäm Paschitsch) Adam PAŠIČ (Adam Paschiz) 9 Luka FEKUNJA (Lucaß Feckhunia) [FEKONJA] Mate ČOLNIK, vrvar (Mathe Tschollnickh Sailer) Matija ČOLEK (Mathias Tschollegg) 10 Lenart LUK (Leonhardt Luckh) Peter GROSKOPF (Petter Großkhopff ) Arne GROSKOPF (Arne Groſkopf ) 11 Mihal HORVATIČ (Michal Horuatitsch) Simon LAMPREHT (Simon Lamprecht) Simon LAMPREHT (Simon Lambrecht) 12 Filip COCEL (Phillip Zozel) Isti kot prej (ni novega imena) Jurij KAL (Georg Käll) 13 Jurij KLAVZER ( Jurÿ Khlaußer), nato Miklavž FUKS/FUCHS (Niclausch Fux) Arne ZUGSCHMID (Arne Zuckhschmit) Blaž TROJNER (Blaſi Trainer) 14 --- od 1680: Vincenc Fridrih HAKEL (Vinzenz Friderich Häckhel), v letih 1686 in 1687 je tu živel in plačeval trški pisar Matija GRACL (Mathias Grazl) 15 Peter VOGRIN (Petter Vogrin), nato Jurij KLAVZER ( Juri Klauſer) Jurij RAJH / REICH ( Jurÿ Reich) Jurij RAJH ( Juri Reich) 16 Jurij GRAŠIČ ( Jurÿ Gräschitsch) Isti kot prej (ni novega imena) Martin LAČEN (Martin Latschen) 17 Grof [Gašper Drašković]44 (Herr Herr (sic!) Graff ), nato Jakob SIMIČ ( Jacob Simitsch) – kupil pustoto 1667, nato Janez Adrijan MITLHAMBER ( Johann Adrian Mitlhamber) Isti kot prej (ni novega imena) Franc DELROS (Franz Dellroſ ) 18 Mihal LAŠIČ (Michal Läschitsch), nato Ivan RIEDER (Hannß Rieder) Isti kot prej (ni novega imena) najpozneje od 1693: Jurij KOSE (Georg Khoſſe) Jurij KOSE (Georg Koſſa) 19 Ištvan ŠAMBAR (Iſtuan Schambar) Ivan VANČIČ ( Juan Wanzitsch), nato Mihael JANŽIČ (Michäel Jänschitsch), nato Matija RIHEL (Mathiaß Riechel) Matija RIHEL (Mathias Richel), nato Andrej PUGL (Andreas Puggl) 575 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 20 Peter GROSKOPF (Petter Großkhopff ), nato Pavel GANSER (Paull Ganſer) – dve hiši Pavel GANSER (Paull Ganſer), od 1685 Matija ČERNEL (Mathias Tschernell) upravitelj Mihael SKOK / ŠKAK (H[err]. Verwalter Michl Skhogg / Skhagg) 21 Andrej ZVELANSKI (Andree Swellanzkÿ), nato Peter ŠONTAK (Petter Schontäckh) [ŠENTAK], nato Jurij MERNIK ( Jurÿ Mernikh), nato Tomaž KOSE (Thomasch Khoſſe) Isti kot prej (ni novega imena) Tomaž KOSE (Thomas Koſſe) 22 Jurij KRAVONJA ( Jurÿ Khrauonia) [KRAVANJA / KRABONJA], nato Blaž MATES (Blaſÿ Matthes) Vid AVGUSTINEC / AVGUŠTINEC (Veith Auguſtinez) Andrej AVGUSTINEC / AVGUŠTINEC (Andreas Augustinez) 23 Ferdinand TORIČ (Ferdinandt Torritsch), nato Ivan FRELIH (Hanß Frelich) Isti kot prej (ni novega imena) Ivan FRELIH (Hanſ Frelich) 24 Jurij PUHER ( Jurÿ Puecher), nato Jurij MURŠAVEC (Georg Murschauez) Isti kot prej (ni novega imena) Jurij MURŠAVEC (Georg Murschauez) 25 Lovrenc MIKŠA (Lorenz Mixa), nato Adam ŠAJT / SCHEIT (Adam Scheidt) Ivan BARAŠIC / VARAŠIC (Hanß Bäräschitz) Anton BARAŠIC / VARAŠIC (Anton Wäraschiz) 26 Julijan GONAN ( Jullian Gonnan), nato Matija DAMLINGER (Matthiaß Damlinger) Andrej RAJH (Andreaß Reich), nato Jurij KOSE (Geörg Khoſſe) Gregor BARAŠIC / VARAŠIC (Gregor Waräschiz) 27 Jurij ŠUNTA ( Jurÿ Schunta), nato Mihael PLAVEC (Michael Plauez), nato sin Balaž (Sohn Balasch) Isti kot prej (ni novega imena) Balaž PLAVEC (Balasch Plauez) 28 Jurij ŠUNTAK ( Jurÿ Schuntagkh), nato Gregor KOVAČIČ (Gregor Khouätschitsch) Isti kot prej (ni novega imena) Matija BURGAUER (Mathias Burgauer) 29 Ivan ŠUNTAK ( Juan Schuntagkh) Mate MERNIK (Mathe Mernickh) Mihel MERNIK (Michl Mernigg) 30 Ivan LAŠIČ ( Juan Läschitsch), nato Jurij RAJH / REICH (Geörg Reich) Simon GRISMILER / GRIESMÜLLER (Simon Grießmiller) Matija MURŠAVIČ (Mathias Murschauisch) 31 Peter in Lovrenc KOSEC (Petter und Lorenz Khoſſez), nato vsak pol Ista dva kot prej vsak polovico Mata KOSEC (Matha Koſſez) 32 Jurij PAŠIČ ( Jurÿ Paschitsch), nato Gregor BRUMEN (Gregor Wrummen) Isti kot prej (ni novega imena) Franc SEDLANIČ (Franz Sedlanitsch) 33 Jurij ZIDERIČ (Georg Sideritsch) Andrej HAJT (Andreaß Haidt), najpozneje od 1693 Gašper MIKŠA (Herrn Casparn Migscha) Gašper MIKŠA (Caspar Migscha) 34 Blaž MATES (Blaſÿ Mattes) Andrej OGRIN (Andreas Ogrin) Andrej OGRIN (Andreas Ogrin) 35 Jakob ZORKO ( Jacob Sorkho), nato Lovrenc MIKŠA (Lorenz Migscha) Isti kot prej (ni novega imena) Jurij PRAPROTNIK (Georg Präprotnigg) 36 Ivan PUHER (Hanß Puecher), nato Nikolaj PENEŠIČ (Niclaß Peneschitsch) Isti kot prej (ni novega imena) Nikolaj PENEŠIČ (Niclas Peneschitsch) 37 Krištof FIŠER / FISCHER (Christoph Fischer), nato Matevž JAGENTEUFL (Matheß Jagentheüffel) Marko SEVER (Marco Seuer), gospodar še 1684 Matija PETEK (Mathias Pettegg) 38 Gregor GROSKOPF (Gregor Großkhopff ) Isti kot prej (ni novega imena) Matija ŽGAJNAR (Mathias Sgainer) 576 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 39 Mate ŠUMER / ŽUMER (Mathe Schumer), nato Jakob IGRIČAVIČ ( Jacob Igritschauitsch) [IGRIČEVIČ / IGRIČOVIČ] Isti kot prej (ni novega imena) Jakob IGRIČAVIČ ( Jacob Igritschauitsch) [IGRIČEVIČ / IGRIČOVIČ] 40 Jurij JANKO (Georg Jänkho) Isti kot prej (ni novega imena) Jernej MIHALOVIČ (Partlme Michalouitsch) 41 Nikloš HERK (Nickhlosch Hergkh), nato Ivan (Hannß) Isti kot prej (ni novega imena) Gregor FLIS (Gregor Fliß) 42 Nikloš BARTL (Nickhlosch Bartl), nato Matija KAVČIČ (Mathias Khautschitsch) Gašper SATLER (Caspar Sattler), nato Jakob SENEJC ( Jacob Seneiz) Jurij GANSTER (Georg Gänſter) [GANSER] 43 Nikloš MASTEN (Nickhlosch Mässten), nato Ivan GURTEK (Hannß Gurthëckh) [KURTEK] Isti kot prej (ni novega imena), plačevano do 1691 --- 44 Ištvan KOROŠEC (Iſtuan Khoroschez) Ištvan ŠEMBAR (Iſtuan Schembar), nato sin Martin (Sohn Martin) Ivan ŠKORJOT / ŠKARJAT (Hanſ Sgorioth/Sgariath) [ŠKARJOT] 45 Mate SODENIČ (Mathee Sodenitsch), nato Martin PUHER (Martin Puecher) Isti kot prej (ni novega imena) Mihel BELIČ (Michl Wellitsch) 46 Mihael VOGRIN (Michal Vogrin) Marko PUHER (Marko Puecher) Lovrenc BEDEKOVIČ (Lorenz Bedekouitsch) 47 Luka RANTA (Lucaß Ranta) Jurij GERVAŠ ( Jurÿ Gerwasch), nato Matija ŠTEFLIČ (Matthiaß Stefflitsch) Matija ŠTEFLIČ (Mathias Steflitsch), zdaj MIHALOVIČ (aniezo Michalouitsch) 48 Mihal PAŠIČ (Michal Paschitsch) Marko MIHALIČ (Marco Michalitsch) Marko MIHALOVIČ (Marco Michalouitsch) 49 Gregor MAKOVEC (Gregor Makhouez) Isti kot prej (ni novega imena) Ivan FRATERIČ ( Juan Frateritsch) 50 Jurij PAVLIČIČ ( Jurÿ Paullischitsch), nato Matija HANŽIČ (Mathias Hanschitsch) Isti kot prej (ni novega imena) Balaž DIJAK / DEJAK (Balasch Diak/Deak) 51 Ivan MOČEDL (Hannß Motschedl) Ivan LENČER (Hannß Lentscher) Ivan LENČER (Hanſ Lentscher), nato Jurij (Georg) 52 Ivan VUHA/BUHA (Hannß Wucha), nato Balaž ZAGOZDA (Ballasch Sägaſdä) Ištvan VERATERIČ (Iſtuan Verrateritsch) Ivan HERK / HEREK (Hanſ Herkh / Heregg) 53 Ivan GURDEK (Hannß Gurdegkh) Isti kot prej (ni novega imena) Peter ŠERONIK (Petter Scheronigg) 54 Jurij MURSAVIČ ( Jurÿ Mursauitsch), nato Ivan (Hanß) Isti kot prej (ni novega imena) Jurij ŠUMAVIČ ( Juri Schumauitsch) 55 Mihal ŠIMONIČ (Michal Schimonitsch), nato Martin ŠTUMPF (Martin Stumpff ) Isti kot prej (ni novega imena) 1689 plačal Štumpf, sodar (Pinter), 1691 plačal Šimonič Martin ŠTUMP (Martin Stump) [ŠTUMPF] 56 Marko VARGL (Marco Wargl), nato Marko KOTNJAK (Marco Khottniackh) Isti kot prej (ni novega imena) Martin DVORŠAK / ČVARŠEK (Martin Dworschäckh / Tschwarschekh) 57 Matija PAŠIČ (Matthiaß Päschitsch) plačevano do 1672 --- --- 58 Balaž PAJASORIČ (Ballasch Paiaſoritsch) [POJASERIČ] Isti kot prej (ni novega imena) Jožef PFAJFER ( Joſeph Pefeiffer / Pfeiffer) 59 Pavel VUHA / BUHA (Paull Wucha), nato Eva ŽVAT (Eua Schuatin), nato Toman BAŠTJAN (Thoman Baſtian) Isti kot prej (ni novega imena) Jurij KIKEL (Georg Khükhl) 60 Venko ULAS (Venkho Vllaß) [ULES], nato Ivan PENDLIČ (Hannß Pendlitsch) Mihael KOSIČ (Micael [sic!] Koſſitsch) Mihel ŠTEFLIČ (Michl Stephlitsch) 577 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 45 Jurij Lašič je na seznamu želarjev naveden med želarji v trgu (pag. 187), njegovo ime pa z oznako NB: tudi ob robu začetka seznama tržanov (pag. 202). 61 Ištvan PAPAJ (Iſtuan Pappaÿ) Ištvan PAPEJ (Iſtuan Pappeÿ), opustela hišica je bila leta 1688 spremenjena v želarsko hišico (Schollärn Häusl) in zaostanki spre- gledani, 1690 prodana Juriju LAŠIČ-u ( Jurÿ Läschitsch), plačevano dalje ---45 62 Peter JAKŠIČ (Petter Jägschitsch), nato Matija BORKO (Mathiaß Worckho) Isti kot prej (ni novega imena) Florijan POJASERIČ (Florian Poiaſseritsch) 63 Lovrenc MATJAŠIČ (Lorenz Mathiaschitsch) Vide LAŠIČ (Vide Läschitsch) Vid LAŠIČ (Veith Laschitsch) 64 Andrej HERNJA (Anndree Hernia) Isti kot prej (ni novega imena) Martin HERNJA (Martin Herrnia) 65 Peter MERKAŠ (Petter Merkhäsch) [MERKAS] Isti kot prej (ni novega imena) Pavel KREN (Paul Krenn) 66 Janžo LORENCIČ ( Janscho Lorenzitsch), nato Ivan KAVČIČ ( Juän Khautschitsch) Isti kot prej (ni novega imena) Ivan ŠKORJANEC ( Juann Scorianez, Sgorianez) 67 Baltazar STAUDER (Balthaußer Stauder), nato Jakob KOPŠIČ ( Jacob Khopfschitsch) Janez Jurij TELRAS (Hanß Georg Tellrasß) [DELROS], nato Marttin ŠTUMPF (Martin Stumpff ), nato Martin OZIMEC (Martin Oſimez) Franc OZIMEC (Franz Oſimez) 68 Ivan ZUPANIČ (Hannß Supanitsch), nato Andrej REHNJAK (Andreaß Rëchniäckh) Ivan RENTL (Hannß Röntl) Andrej REDENJAK (Andree Redeniakh) 69 Ivan STRELEC (Hannß Ströllez), nato Matija DEMLINGER (Matthiaß Demlinger) Isti kot prej (ni novega imena) Matija DEMLINGER (Mathias Demblinger) 70 Jakob VUHA / BUHA ( Jacob Wucha), nato Andrej VEHEK (Andree Wehegkh) Isti kot prej (ni novega imena) Gregor GERVASON (Gregor Geruaſon) 71 Peter KRIŽANIČ (Petter Khrischanitsch) Balaž KOSE (Ballasch Khoſße), nato Ivan HORVAT (Hannß Horuath), nato Konrad HOLCNER / HOLZNER (Conradt Holzner) Jurij LENČER (Georg Lentscher) 72 Baltazar VANIŠIČ / BANIŠIČ (Balthaſar Wanischitsch), nato Martin FLISER (Martin Fliſer) Isti kot prej (ni novega imena) Jožef MILBACHER ( Joſeph Millbacher) [MILPAHER] 73 Gregor KRAVONJA (Gregor Khrauonÿa) [KRAVANJA / KRABONJA] Blaž ROBNIK (Blaſius Robnigkh), nato Mihael FUGGER (Michael Fugger), nato Ivan MARBURGER ( Johanneß Marburger) Anton PALTAUF (Antoni Paltauff ) 74 Matija STANGLAUER (Mathiaß Stänglauer) Jurij VUK (Georg Vuckh), nato Jer- nej JURŠIČ (Bärtlme Jurschiz) Jernej JURŠIČ (Bartlme Jurschiz) 75 Ivan PEVAN (Hannß Peuan) Ivan LAJTNER / LEITNER ( Johanneß Leittner), nato Ivan GRASSER ( Johanneß Graſßer) Ivan GRAFL (Hanſ Gräffl) 76 Matija TILLI (Mathiaß Tillÿ), nato Martin PEČENAK (Marttin Petschenäckh) Isti kot prej (ni novega imena) Ivan ROJKO (Hanſ Roikho) 77 Jurij FIŠER / FISCHER (Georg Fischer) Ivan GLADEK (Hanß Glädegg), nato Ivan FIŠER / FISCHER (Hannß Fischer) prevzel hišo 1680 Matija KURTEK (Mathias Kurtekh) 578 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 78 Adam ŠAJT / SCHEIT (Adam Scheidt), nato Mihael KRIŠTOFIČ (Michäel Chrischtophitsch) po 1673 Jurij PLAVC ( Juri Plauz) Jurij PLAVEC ( Juri Plauez) 79 Ivan HUDIN (Hannß Hudin) Vid AVGUSTINIČ / AVGUŠTINIČ (Veit Auguſtinitsch), nato Ivan KUZMIČ ( Juän Khußmitsch) Matija ŠRAMF (Mathias Schrampf ) 80 Jurij VIRBEL / WÜRBEL (Georg Würbel), nato Jožef KAUMRIČER ( Joseph Khaumritscher) Sigmund OSTOTI (Sigmund Oſtotÿ) Ivan PEVEC ( Juan Peuez) 81 Mate HABJANIČ (Mathe Habianitsch) Isti kot prej (ni novega imena) Matija HABJANIČ starejši (Mathias Habianitsch der ältere) 82 Viljem HEIS (Wilhelmb Heiß) Martin ZORKO (Martin Sorkho) Martin ZORKO (Martin Sorkho) 83 Jurij KIKEL ( Jurÿ Khickhel) Isti kot prej (ni novega imena) Matija KIKEL (Mathias Kikhl) 84 Pavel HEGLER (Paull Hegler) Isti kot prej (ni novega imena) Jurij POŽGAN ( Juri Poschgann) 85 Januš BELIČ ( Janusch Wellitsch), nato Jurij MERNIK ( Jurÿ Mernikh) Peter LABOT (Peter Laboth), nato Peter VINKLER / WINCKLER (Peter Winkhler) Ivan REDL (Hanſ Redl) 86 Luka LUKMAN (Lucaß Lukhman) Matija PERGER (Matthiaß Perger), po 1678 pustota Tomaž AMBRING (Thomas Ambring) 87 Urban FIKE (Vrban Fickhe) Nikolaj MARIN (Niglaß Märin) Jurij MAKOTER ( Juri Makhoter) 88 Jakob POLOŽNIK ( Jacob Polloschnigkh) Isti kot prej (ni novega imena) Andrej POLOŽNIK (Andreas Polloschnigg) 89 Gregor GRUBER (Grogor Grueber) Isti kot prej (ni novega imena) – plačevano do 1676 --- 90 --- 1673–1686 Marko HUBER, lončar (Marx Hueber Haffner), od 1687 Ladislav PAPEJ (Ladislauß Päpeÿ), nato Balaž PERC (Balasch Perz) – plačevano 1689–1692 za pogorišče (ist öede Prandstatt) --- 91 Mate KIKEL, mežnar (Mathe Gigl Möſner) – prepisano med želarje Od 1677 Matija PURGAUER (Mathiaß Purgauer), prej Mate KIKEL mežnar (vorher Mathe Khikhl Meſßner), nato Ivan KALČIČ ( Juan Khältschitsch) – plačevano 1685–1692, nato spre- menjeno v želarijo (ist vnter die Schellarn geschriben) pustota (Ist ödt) 92 Od 1670 Marko HUBER, lončar (Marx Hueber Haffner), nato Simon KOVAČIČ (Simon Khouatschitsch) Isti kot prej (ni novega imena) Simon KOVAČIČ (Siman Kouatschitsch) 93 --- Od 1683 Terezija HOLCNER / HOLZNER, vdova (Theresia Holznerin Wittib), nato Sebastjan JAVŠAVEC (Sebastian Jauschauez) Pavel JERŠIČ (Paul Jerschiz) 94 --- --- Anton ADAMIČ (Antoni Adamitsch) 95 --- --- Mihael PERGER (Michl Perger) 96 --- --- Tomaž KOLENIČ (Thomas Kollenitsch) Želarji ali kajžarji (Volgen Hernach die Schollärn oder Kheischler) 1 Adam ŽABNIKER (Adam Schabnickher) [ŽABNIKAR], nato Balaž VARGL (Balasch Wärgl) Isti kot prej (ni novega imena) neznano 2 --- Od 1685 Matija VOGRINEC, želar (Mathias Vogrinez ein Schällär) Matija VOGRIN (Mathias Vogrin) – v trgu 579 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 3 --- 1675–1676 Ivan PAPAJ (Hannß Päpaÿ), nato uvrščeno med tržanska zemljišča (dißer Schallärn Grundt ist zum burgerlichen Grundt khumen) neznano 4 Od 1669 do 1684 Ištvan PAPAJ (Iſtuan Papaÿ) Isti kot prej (ni novega imena) neznano 5 --- Od 1691 Matjaž VOGRINEC (Mathiasch Vogrinez), nato Jakob KUS, tržan ( Jacob Khuß Bürger) neznano 6 Jurko ŠUMAK ( Jurkho Schumakh), nato dediči Gregorja KOVAČIČA (Gregor Khouatschitsch seel. Erben) Isti kot prej (ni novega imena) neznano 7 Jurij ARTABAR (Georg Artabar), nato Lukač PETEK (Lukatsch Pettekh) Lukač PETEK še leta 1690, nato Mihael SÜNDL (Michael Sündl) Mihael SÜNDL (Michal Sündl) – v trgu 8 Adam TERIŠ (Adam Therisch), nato Lenart TEMNJAK (Leonhardt Temniackh), nato Vincenz RAUTER (Vizenz Rauttner) Isti kot prej (ni novega imena), plačevano do 1693 Vincenc RAUTNER (Vizenz Rautner) – v trgu 9 Matija VEZJAK (Mathiaß Weſiägckh), nato Andraž MURALT (Andrasch Muhralt) Isti kot prej (ni novega imena) Andrej MURAT (Andreas Murath) – v trgu 10 Štefan KOSEC (Stephan Khoſſez), nato Jurij LESKAVEC ( Jurÿ Leskhauez) [LESKOVEC], nato Hanž ŠTUHEC (Hannsch Stuhez), nato Gregor LEVAK (Gregor Leuakh) Isti kot prej (ni novega imena), vmes ni bilo plačevano od 1689 do 1692, ker je pogorelo (abgeprunen) neznano 11 Gregor ŠIRJAVEC (Gregor Schieräuez), nato Balaž TURK (Balasch Turkh), nato Martin PETEK (Martin Pettekh) Isti kot prej (ni novega imena) neznano 12 Adam ERJAVEC (Adam Eriäuez), nato Vido ŠUSTERIČ (Vido Schuſſteritsch) – Isti kot prej (ni novega imena), plačevano do 1674, nato pustota (ist öedt) --- 13 Lovrenc VEŠENJAK (Lorenz Vescheniägg) [VESENJAK], nato Martin CIGAN (Martin Zigän) Isti kot prej (ni novega imena), vmes ni bilo plačevano od 1689 do 1692, ker je pogorelo (abgeprunnen) neznano 14 Filip MAUKO (Philliph Maukho), nato Niklavž JURKOVIČ (Niclausch Jurkhauitsch) Isti kot prej (ni novega imena), plačevano do 1680, nato pustota (ist oedt) --- 15 Andrej ZIBER (Andree Siber) Valent KORN (Valent Khorn), nato SERŠEN (Serschen) Ivan ŠERŠEN [SERŠEN] (Hans Scherschen) – v trgu 16 Gregor PIVAN (Gregor Piuan), nato Ladislav PAPEJ, mežnar (Ladislauß Pappeÿ Meßner) Andrej LAŠIČ (Andreaß Läschitsh) – plačevano do 1688, pogorelo, nato pustota (ist öedt) --- 17 Adam MAČEDL (Adam Madschedl) Isti kot prej (ni novega imena) neznano 18 Od 1662 Mate KIKL (Mathee Gigl), nato Matija PURGAUER (Mathiaß Purgauer) od okoli 1686 do 1696 Doroteja PREČKAVIČ, vdova (Dorothea Pretschkhauitschin Wittib), vmes ni bilo plačevano od 1689 do 1692 (zaradi požara), nato pusto pogorišče (ist öede Prandstatt) neznano 19 Tomaž HANŽIČ (Thomaß Hänschitsch) Isti kot prej (ni novega imena) neznano 580 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 Izhodiščno posestno stanje ob nastavitvi štiftnega registra leta 1659 je bilo videti takole. V prvem delu so popisali 89 posestnih enot, ki jih lahko oprede- limo kot tržanske hiše, tem pa sledi 15 želarjev ali kajžarjev. V naslednjih desetletjih se je pojavilo nekaj novih tržanskih in kajžarskih domov, nekaj pa jih je izginilo. Pri tržanskih hišah je bilo končno številčno stanje leta 1711 za eno višje od izhodiščnega – 90.46 Izginilo je pet hiš, od tega dve zaradi prevedbe v že- larsko, pri čemer je ena nato potrjeno opustela; na drugi strani se je pojavilo sedem novih, od katerih je za eno po požaru leta 1689 ostalo pogorišče. Večje spremembe zaznamo pri želarskih oziroma kajžar- skih domovih. Začetnim 15 se je skozi čas pridružilo pet novih, enega so uvrstili k tržanskim, šest pa jih je pred letom 1700 opustelo, od tega dva po omenje- nem požaru. Leta 1711 jih je bilo 16 ali eden več kot ob izhodišču, od tega 11 v trgu in 5 na Kamenščaku. Seznama posestnikov torej nazadnje, leta 1711, izka- zujeta v trgu 90 tržanskih posestnikov in 11 želarjev, kar znese 101 dom. V zvezi s številčnostjo domov je treba nujno opo- zoriti na napačne podatke o njihovem številu za ko- nec 17. stoletja, ki se zadnjega pol stoletja v literaturi vztrajno ponavljajo, in sicer da je Ljutomer leta 1697 štel 87 hiš in 8 koč. Te navedbe se v resnici nanašajo na sosednji trg Veržej in jih je leta 1926 brez navedbe vira objavil Fran Kovačič.47 Ljutomeru jih je pozneje zmotno pripisal Jože Curk, ki jih je zapovrh vsakič še malo priredil, denimo tako, da je iz hiš naredil me- ščanske hiše in iz želarskih hiš koče.48 Prvi ohranjeni štiftni register za ljutomerski trg, ki pokriva več kot polstoletni časovni razpon, omo- goča tudi dokaj zanesljivo ugotavljanje kontinuitete oziroma diskontinuitete posestnikov. Če pogledamo začetno in končno stanje, leti 1659 in 1711, je isti priimek obdržalo pet od izhodiščnih 89 tržanskih domov, kar pomeni pičlih 5,62 %.49 Pri želarjih bi 46 Toliko je tudi imen na seznamu posestnikov iz leta 1711 (pag. 202–205). 47 »L. 1697 je bilo izkazanih 89 tržanskih in 8 želarskih hiš« (Kovačič, Ljutomer, str. 262). Kovačič je sicer glavnino podat- kov za svoje delo črpal iz neobjavljene kronike Mateja Sle- kovca s preloma 19. v 20. stoletje (prav tam, str. III). 48 »Leta 1697 je bilo 87 meščanskih hiš in 8 koč« (Curk, Urba- nistično-gradbene zasnove, str. 305); »l. 1697 jih [hiš] je bilo 87 in 8 koč« (Curk, Ljutomer in njegova okolica, str. 8); »leta 1697 jih [hiš] je bilo 87 in 8 koč« (Curk, Trgi in mesta, str. 96). V istih delih Curk navaja (skoraj) enake podatke tudi za Veržej: »Leta 1445 je bilo v trgu 55 domov, leta 1697 pa 97 (sic!)« (Curk, Urbanistično-gradbene zasnove, str. 306); »leta 1697 89 (sic!) trških in 8 kajžarskih hiš« (Curk, Mesta in trgi, str. 139). 49 Pri zap. št. 31 (Kosec), 64 (Hernja), 81 (Habjanič), 83 (Kikel) in 88 (Položnik). bil tak en sam, in sicer Ivan Kravina na Kamenščaku, čigar ime najdemo tako na začetku kakor na koncu, vendar ni šlo za kontinuiteto, saj samo pri tej želariji ni nobenih zabeležk o poravnanih obveznostih, poleg tega pa je imela vmes drugega gospodarja. Od leta 1711 zija v vrsti štiftnih registrov skoraj polstoletna vrzel. Primerjava z naslednjim registrom iz leta 175650 je pokazala, da se zaporedje popiso- vanja posestnih enot medtem ni spremenilo. Pri ti- stih posestih, za katere lahko upravičeno sklepamo, da so obdržale isti priimek, so namreč odstopanja majhna, v glavnem za eno do tri mesta. Priimek go- spodarja se je tako v najboljšem primeru ohranil pri 13 tržanskih domovih, kar glede na izhodiščnih 90 predstavlja dobro sedmino (14,45 %).51 Za kajžarje ali želarje takšna primerjava ni mogoča, saj zaporedje na seznamu iz leta 1711 ni enako tistemu v štiftnem registru 1756. Sta pa v obeh registrih dva enaka pri- imka (Kravina/Kravonja in Pevec), oba pri želarjih na Kamenščaku, kar glede na izhodiščnih 16 želarjev predstavlja osmino (12,5 %). Malo preden se z letom 1756 začenja nova vrsta trških štiftnih registrov, sta za potrebe obdavčitve na- stala dva druga popisa posestne narave, oba po naro- čilu države in ohranjena v več različicah. Gre za popis osebnega davka – glavarine – iz leta 1746 in za popis hiš iz leta 1754, ki pomembno zapolnjujeta časovno praznino v virih. Popis glavarine iz leta 1746,52 ohranjen v dveh različicah, eni datirani in drugi nedatirani, ki ji manj- ka zadnji del (z datumom), zajema načeloma sleher- no v Ljutomeru prebivajočo osebo pod jurisdikcijo trga in bi si kot tak zaslužil posebno obravnavo. Ker se na hišno posest nanaša le posredno – popisane so družine oziroma gospodinjstva in ne posestne enote (hiše) kot take –, se ga bomo tukaj samo dotaknili. V vsaki različici je zaporedje popisovanja drugačno,53 neenaka pa je tudi njena struktura. V prvi, nedatirani 50 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756. 51 Isti priimki so izpričani pri naslednjih posestnih enotah: Milbaher na št. 6 (1713) oziroma 5 (1756), Erjavec na št. 7 oziroma 6, Groskopf na št. 10 oziroma 9, Lačen na št. 16 oziroma 15, Avgustinec/Avguštinec na št. 22 oziroma 21, Plavec obakrat na št. 27, Kosec na št. 31 oziroma 29, Ganser/ Ganster na št. 42 oziroma 40, Belič/Belec na št. 45 oziroma 47, Paltauf na št. 73 oziroma 68, Rojko na št. 76 oziroma 75 in Kolonič/Kolenič na št. 96 oziroma 88. Morda gre za isti priimek, enkrat v slovenski in drugič nemški različici tudi pri priimkih Žgajnar (1711 št. 38) in Prantl (1756 št. 35). 52 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 22/1–56/1. 53 V obeh različicah sta najprej popisani gospodinjstvi trškega sodnika in pisarja, nato pa v nedatirani osem trških svetnikov, medtem ko v drugi takšne hierarhije ni. 20 Ivan KRAVINA (Hanß Khrauina) [KRAVANJA / KRABONJA], nato Lovrenc KOSEC (Lorenz Khoſſez) – nobenih plačil --- Ivan KRAVINA (Hans Krauina) – na Kamenščaku [KRAVANJA / KRABONJA] 581 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 različici, ki je od druge starejša manj kot en mesec,54 je v kategoriji tržanstvo (burgerschafft) popisanih 85 gospodinjstev z 1 do 9 člani (vključno s posli, obrt- nimi pomočniki in vajenci), 31 gospodinjstev gosta- čev (Inleith) z 1 do 6 člani (kar 20 je enočlanskih) in uvodno navedbo, da živijo »pri tržanih v njihovih izbah« (bei den burgern in ihren Stubenn), in samo 8 hišarjev (Häußer), v katerih prepoznamo kajžarje ali želarje, ne vemo pa, koliko je bilo vseh, ker zadnji 54 Glede na datacijo druge različice popisa (fol. 38/1–56/1) z 12. marca 1746 je prva (fol. 22/1–37/1) morala nastati le malo prej, med 16. in 25. februarjem. Datirati jo je mogoče na podlagi dveh podatkov: 1) Gostač Jakob Purgerič in njegova žena Elizabeta, ki ju najdemo v obeh različicah popisa, sta se poročila 16. februarja 1746; 2) nedatirana različica popisa med otroki tržana Martina Sumerja še ne pozna najmlajše- ga Jožefa, krščenega 25. februarja 1746 (NŠAM, Matične knjige, Ljutomer, poročna knjiga 1736–1774, pag. 50; krstna knjiga 1745–1763, pag. 23). del popisa manjka. Druga različica popisa, datirana 12. marca 1746, gostačev ne obravnava samostojno, ampak jih popisuje znotraj gospodinjstev tržanov (burgerschafft), ki jih je skupaj 93 in štejejo od 1 do 13 oseb. Posebna kategorija so trški kajžarji (Der ge- mein Markht Keushler), skupno 20 gospodinjstev z 1 do 7 člani, med katerimi jih je neznano število živelo v trgu, drugi pa na Kamenščaku. V veliko pomoč pri ugotavljanju, kateri so bili trški, je štiftni register za leto 1757, ki v trgu navaja pet kajžarjev, vsa njihova imena pa najdemo enajst let prej v popisu glavarine.55 55 Štiftni register ne ločuje med kajžarji v trgu in onimi na Kamenščaku, ampak vse zajema pod naslovom »Schellarn St[euer]« (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/3, štiftni register 1757, pag. 34–38). Ločitev je v njej šele leta 1813 zabeležil magistratni uradnik Ivan Koprijan, ki je za pet kajžarjev v trgu (Die Markt Keuschler) identificiral tudi njiho- ve poznejše hišne številke (pag. 34). Stran iz izvoda popisa hiš 1754, poslanega v Gradec (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754). 582 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 Druga različica popisa glavarine, ki pozna 93 tržan- skih gospodinjstev, kar je osem več kot prva (85), je torej popolnejša. Skoraj nobenega dvoma ni, da je vsako tržansko in kajžarsko gospodinjstvo prebivalo 56 Zaporednih številk v izvirni fasiji ni. 57 Razlog, zakaj je v izvirniku ponekod naveden nedoločni člen (Ein), drugje pa ne, je izključno (ne)zadosten prostor v tabe- larični rubriki izvirnika. 58 V konceptni predlogi istega popisa je Jakob Frank naveden kot upravitelj (administrator) sekovske škofije: Admin. v[on] v lastni hiši. Potemtakem lahko sklenemo, da je trg tedaj štel 98 obljudenih hiš (brez župnišča in šole), od tega 93 tržanskih in pet kajžarskih. bistum: Seggau (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 17/1). 59 V različici popisa, poslani štajerskim deželnim stanovom, je priimek zapisan kot Kreb (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häu- serzählung 1754, K 16, Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754). Razpredelnica 6: Hišni gospodarji po popisu hiš iz leta 1754. Zap. št.56 Hišni gospodar (Namen des Haußwürths) [Posest] Poklic (Qualität desselben)57 Število hiš (Summa deren Häusern) 1 Matija ERJAVEC (Matthias Erjavez) 2 pluga njiv (mit 2 pflueg Akher) usnjar (Ein lederer) 1 2 Andrej HERNJA (Andre Hernia) 14 plugov njiv in 2 majhna travnika (2 wüsel) tržan (Ein burger) 1 3 Ivan ŠKORJANEC (Johann Skhorjanez) 12 plugov njiv in 1 travnik (1 wüsen) tržan (Ein burger) 1 4 Anton VOLKMAJER / VOLKMEIER (Antoni Volkhmaÿr) [VOLKMER] 7 in pol pluga njiv čevljar (ein Schuester) 1 5 Jakob FRANK (Jacob Fränkhl) 6 plugov njiv in 1 travnik upravitelj (Administrator)58 1 6 Matevž RAKOVEC (Mattheus Rakhouez) 7 plugov njiv usnjar (Ein lederer) 1 7 Franc GREB59 (Franz Greb) brez zemljišč (ohne grundstukh) ključavničar (Ein Schlosser) 1 8 Ivan Jurij HARTLEUTNER (Hanß Georg Hartleütner) 2 pluga njiv žebljar (Naglschmid) 1 9 Matija POŽGAN (Matthias Poßgan) brez zemljišč vrvičar (Schnürmacher) 1 10 Karel KOLENIČ (Carl Kollenitsch) 6 plugov njiv kovač (Ein schmidt) 1 11 Matija PURGERIČ (Matthias Purgeritsch) 1 plug njiv tržan (Ein burger) 1 12 Ivan KUPFERDEGEN (Johann Kupfferdegen) 3 plugi njiv krznar (Ein Kirschner) 1 13 Ivan FERK (Johann Ferkh) 3 in pol plugi njiv in 1 in pol travnika mesar (Fleisch Hakher) 2 14 Pavel GROSKOPF (Paul Grosskhopff) 1 plug njiv tržan (Ein burger) 1 15 Matija KOCH (Matthias Koch) 3 plugi njiv pek (Ein bekh) 1 16 Jurij HRASTOVEC (Jurÿ Hrastouez) 8 in pol plugov njiv in 1 majhen travnik tržan (Ein burger) 1 17 Valentin ŽNIDERIČ (Vallentin Schnideritsch) 3 plugi njiv in 1 majhen travnik kramar (Ein Cramer) 1 18 Franc KOLENC (Franz Kollenz) 2 pluga njiv ranocelnik (Ein Baader) 1 19 Katarina LEIGEB / LAJGEB (Catharina Leÿgebin) 7 plugov njiv in 2 travnika kramarica (Cramerin) 1 20 Ivan Mihael WALLNER / VALNER (Johann Michael Wallner) 3 plugi njiv in 1 travnik mizar (Ein Tischler) 1 21 Martin PEVEC (Martin Peuez) brez zemljišč gostilničar (ein würth) 1 22 Jožef ŠTUHEC (Joseph Stuhez) brez zemljišč lončar (ein haffner) 1 23 Martin GRIENDLING (Martin Griendling) brez zemljišč kipar (bildhauer) 1 583 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 60 V dveh drugih različicah popisa se priimek glasi Oneschag (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754; SI PAM 0004, Magistrat Ljuto- mer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 17/1). 61 Po uradni različici popisa, poslani deželnim stanovom: Bla- sius (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754). 62 Po isti različici popisa: Vorschiz (prav tam). 63 O slikarju Jožefu Diglu gl. Šerbelj, Jožef Digl, str. 119. 24 Peter STEIDL(Peter Steidl) 2 pluga njiv kramar (Ein Crammer) 1 25 Štefan VEBERIČ(Stephan Weberitsch) brez zemljišč tkalec (Ein Weber) 1 26 Ivan GEIST, sodar (Johann Geist, Pinter) 14 plugov njiv sodar (Ein Pinter) 1 27 Ivan LANČIČ(Johann Lantschitsch) 8 plugov njiv mesar (Fleichhakher) 1 28 Jurij LUKNER (Georg Lukhner) 4 plugi njiv sodar (Ein Pindter) 1 29 Jožef BABNIK / VABNIK (Joseph Wabneg) 3 plugi njiv vrvar (Ein Sailler) 1 30 Matija RAVŠ / RAUSCH (Matthias Rausch) brez zemljišč kramar (Ein Cramer) 1 31 Ivan Jurij KOPRIJAN (Hanß Georg Koprian) 1 in pol pluga njiv sedlar (Ein Sattler) 1 32 Sebastjan ROJKO(Sebastian Roikho) 4 plugi njiv tržan (Ein burger) 1 33 Matija FELLER (Matthias Feller) 5 plugov njiv in 1 majhen travnik steklar (Ein glasser) 1 34 Mihael PRANTL (Michael Präntl) košček travnika (1 flekh wüsen) sodar (Ein Pindter) 1 35 Matija FRELIH / FRÖLICH (Matthias Frölich) 3 in pol plugi njiv mizar (ein Tischler) 1 36 Matija ONEŠLAK (Matthias Oneschlag)60 [ONEŠAK] 5 plugov njiv in 1 travnik tržan (Ein burger) 1 37 Ignac CVETKO (Ignati Zwetkho) brez zemljišč tkalec (Ein Weber) 1 38 Ivan GORJUP (Johann Goriub) brez zemljišč krojač (Ein Schneider) 1 39 Marjeta LAČEN (Margaretha Lätschnin) 4 plugi njiv tržanka (burgerin) 1 40 Andrej GRAF (Andree Graff) 1 plug njiv čevljar (Ein Schuester) 1 41 Balaž ZUPANIČ (Wälläsch Supänitsch) 3 plugi njiv tržan (Ein burger) 1 42 Balaž VALENC (Wallasch61 Vallenz) [HVALENC] 1 plug njiv kolar (Ein Wagner) 1 43 Franc VORŠIČ (Franz Vorschitsch62) 6 plugov njiv in 1 gozdiček (1 wäldl) tržan (Ein burger) 1 44 Martin HERNJA (Martin Hernia) 6 plugov njiv tržan (Ein burger) 1 45 Adam ŠUC / SCHUTZ (Adam Schuz) 3 plugi njiv in 1 gozdiček (1 waldl) lončar (Ein Haffner) 1 46 Jera JAKL (Gerthraud Jakhlin) brez zemljišč tržanka (Ein burgerin) 1 47 Filip ROJKO (Phillip Roikho) 2 pluga njiv usnjar (Ein lederer) 1 48 Ivan GANSTER (Hanß Ganster) [GANSER] brez zemljišč opekar (Ein Ziegler) 1 49 Anton DEŽMAN (Antoni Deschman) brez zemljišč tkalec (Ein weber) 1 50 Jakob ŽIŽEK (Jacob Schisseg) 1 plug njiv krojač (Ein Schneider) 1 51 Ivan REINHALTER (Johann Reinhalter) brez zemljišč mizar (Ein Tischler) 1 52 Balaž STROHMEIER / ŠTROMAJER (Wälläsch Stromaÿr) 8 in pol plugov njiv in 1 travnik tržan (Ein burger) 1 53 Mihael BELEC (Michael Wellez) brez zemljišč krojač (Schneider) 1 54 Franc KOSEC (Franz Kossez) 7 plugov njiv tržan (Ein burger) 1 55 Jožef DIGL / TIGL63 (Joseph Tügl, Maller) brez zemljišč slikar (Ein Maller) 1 56 Florijan MARINIČ (Florian Märinitsch) 3 plugi njiv mlinar (Ein Müller) 1 584 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 64 V uradni različici popisa, poslani deželnim stanovom, je za- poredje drugačno: najprej Mernik, nato Onešak (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754). 65 V drugih dveh različicah popisa se priimek glasi Paltauff (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, 66 Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754; SI PAM 0004, Magistrat Ljuto- mer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 21/1). 66 V uradni različici popisa, poslani deželnim stanovom, je Ma- rija Postator navedena na 85. mestu, za trškim pisarjem in učiteljem (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754). 57 Simon GABREC (Simon Gabrez) [GABERC] 2 in pol pluga njiv čevljar-čižmar (Tschißmamacher) 1 58 Simon ZEMLJIČ (Simon Semblitsch) 4 plugi njiv ključavničar (Ein Schlosser) 1 59 Jožef ŽIŽEK (Joseph Schisseg) brez zemljišč nadzornik (Inspector) 1 60 Franc PAHERL / PACHERL, (Franz Pächerl) 4 plugi njiv in 1 travnik klobučar (Ein Huetter) 1 61 Ivan GERŠIČ (Johann Gerschitsch) 2 pluga njiv nadzornik (Inspector) 1 62 Mihael PERKO (Michael Perggo) 8 plugov njiv in 1 majhen travnik tržan (Ein burger) 1 63 Jožef RISAM (Joseph Risam) 2 in pol pluga njiv usnjar (Lederer) 1 64 Mihael MILNER (Michael Millner) brez zemljišč merilec žita (Traÿdmesser) 1 65 Simon TOPOLOVŠAK (Simon Topoloffschag) [TOPOLOVŠEK] brez zemljišč lončar (Hafner) 1 66 Martin MIKŠA (Martin Migscha) 14 plugov njiv in 3 koščki travnika (3 flekh wüsl) tržan (Ein burger) 1 67 Tomaž KRAJL (Thomas Kraÿl) [KRALJ] 6 in pol plugov njiv kovač (Ein Schmidt) 1 68 Balaž TURK (Wälläsch Turkh) 9 plugov njiv in 2 koščka travnika (2 flekh wüsl) tržan (Ein burger) 1 69 Gašper HANŽIČ (Caspar Hanschitsch) 5 in pol plugov njiv tržan (Ein burger) 1 7064 Jurij ONEŠAK (Jurÿ Oneschag, Bürger) 8 plugov njiv tržan (Ein burger) 1 71 Matija MERNIK (Matthias Mernig) 1 in pol pluga njiv tržan (Ein burger) 1 72 Matija AVGUSTINEC / AVGUŠTINEC (Matthias Augustinez) 14 plugov njiv in 1 travnik tržan (Ein burger) 1 73 Jožef FLASER (Joseph Flässer) 12 plugov njiv in 1 košček travnika (1 flekh wüsen) upravitelj (Verwalter) 1 74 Andrej POSTATOR(Andre Postattor) 12 plugov njiv in 1 košček travnika (1 flekh wüsen) sodar (Ein Pindter) 1 75 Matija MURATA(Matthias Muratha) 5 plugov njiv tržan (Ein burger) 1 76 Anton POLTAUF(Antoni Poltauf)65 [PALTAUF] 4 plugi njiv medičar/lectar (Ein lebzelter) 1 77 Anton BELIČ / VELIČ (Antoni Wellitsch) 6 plugov njiv tržan (Ein burger) 1 78 Ivan KOŠIČ (Johann Koschitsch) 5 plugov njiv tržan (Ein burger) 1 79 Jakob HRASTOVEC (Jacob Hrastouez) 11 in pol plugov njiv in 1 travnik tržan (Ein burger) 1 80 Agnes JURIN (Agnes Jurinin) 5 in pol plugov njiv tržanka (Ein burgerin) 1 81 Anton MAIERHOFER (Antoni Maÿrhoffer) 8 plugov njiv in 3 travniki sodar (Ein Pindter) 1 82 Jernej JURŠIČ (Barthlme Jurschitsch) 2 pluga njiv sodni uslužbenec (Ein Profoss) 1 8366 Marija POSTATOR (Maria Postattorin) 5 plugov njiv tržanka (Ein burgerin) 84 v trški hiši trški pisar (In dem Markht Haus der M. Schreiber) [brez navedbe zemljišč] trški pisar (M. Schreiber) 1 585 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 Slabo desetletje mlajši popis hiš iz leta 1754, nastal v okviru štajerskega štetja hiš po posameznih zemljiških gospostvih, za razliko od dotedanjih virov kot prvi izrecno obravnava samo hiše kot take. Fa- sijsko tabelo (Fassions Tabella) za trg Ljutomer je 21. aprila 1754 podpisal trški sodnik Matija Erjavec, po- sebnost ljutomerskega popisa pa je ta, da so se poleg izvoda, ki ga je trški predstojnik poslal štajerskim de- želnim stanovom,71 ohranile še tri njegove različice, 67 V konceptni predlogi popisa so od tu dalje vsi posestniki ra- zen zadnje, pripisane Neže Klemenčič, navedeni kot želarji (Schellar), kar je prečrtano in nadomeščeno z oznako kajžar (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 19/1). 68 V uradni različici popisa, poslani deželnim stanovom: Burge- ritsch (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft 62, No. 99, 21. 4. 1754). 69 V uradni različici popisa v stanovskem arhivu: Podoschneg (prav tam). 70 V uradni različici popisa: Scheuschag (prav tam). 71 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft vse v ljutomerskem trškem arhivu. Ena, nedatirana, je identična z oddano, medtem ko sta drugi dve vsebin- sko bogatejši, saj poleg standardnih podatkov – ime- na in poklica posameznega hišnega gospodarja ter števila hiš v njegovi posesti (1 ali 2 hiši) – pri vsakem navajata tudi zemljiško posest. Prva različica popisa je konceptna s popravki, druga pa čistopisna in prav tako kot tista v arhivu štajerskih deželnih stanov da- tirana 21. aprila 1754 ter opremljena s sodnikovim podpisom in pečatom.72 V Razpredelnici 6 je objavljena čistopisna razli- čica popisa hiš,73 ki pri vsakem hišnem posestniku vsebuje tudi sumarni prikaz njegove zemljiške pose- sti. Slednja je pri ornih površinah izražena v številu 62, No. 99, 21. 4. 1754. – Sodnik Matija Erjavec je naslednji dan, 22. aprila 1754, na okrožnem uradu v Mariboru podal osebno prisego o resničnosti podatkov v fasiji. 72 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 11/1–13/1, 17/1–20/1, 58/1–60/1. 73 Prav tam, fol. 11/1–13/1. 85 v šolski hiši učitelj (In dem Schuell Hauß der Schuelmeister) [brez navedbe zemljišč] učitelj (Schuelmeister) 1 86 Jurij ŠPRINGER / SPRINGER, (Jurÿ Springer) 1/2 pluga njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 87 Jožef ČERNOVIČ (Joseph Tschernovitsch) 1 plug njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 88 Sebastjan NEMEŠKO (Sebastian Nemeßkho, Keüschler) 5 plugov njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 89 Urban GREGOREC (Vrban Gregorez) 6 plugov njiv in 1 košček travnika (1 Flekh wüsen) kajžar (Ein Keüschler) 1 90 Martin REISCHBERGER / RAJŠBERGER (Martin Reischberger) brez zemljišč kajžar (Ein Keüschler) 1 91 Adam FERENC (Adam Ferenz) brez zemljišč kajžar (Ein Keüschler) 1 92 Matija KRAVONJA (Matthias Kravonia) [KRAVANJA / KRABONJA] 8 plugov njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 93 Lovrenc MAT(Lorenz Maath) brez zemljišč kajžar67 (Ein Keüschler) 1 94 Jakob PURGERIČ (Jacob Purgeritsch)68 pol pluga zemlje (1/2 Pflueg Erden) kajžar (Ein Keüschler) 1 95 Arne POTOČNIK (Arne Pototschneg)69 3 in pol pluga njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 96 Jakob MIKL (Jacob Mikhl) 2 pluga njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 97 Balaž HABJANIČ (Wälläsch Habianitsch) 4 plugi njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 98 Matija KREN (Matthias Kren) 2 pluga njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 99 Kolman ŠEVŠAK / SEVŠEK(Colman Scheuszag)70 4 plugi njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 100 Mihael PUŠENAK (Michael Puschenag) [PUŠENJAK] pol pluga njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 101 Martin ROBNIK (Martin Robneg) 5 plugov njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 102 Andrej PEVEC (Andre Peuez) 4 plugi njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 103 Andrej VOZLIČ (Andre Voßlitsch) 6 plugov njiv kajžar (Ein Keüschler) 1 104 Neža KLEMENČIČ (Agnes Clementschitschin) brez zemljišč kajžarica (Ein Keüschlerin) 1 Skupaj 105 586 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 plugov, kar pomeni oralov (0,57 hektarja),74 pri dru- gih zemljiščih pa v številu parcel. V Ljutomeru so leta 1754 našteli 105 hiš75 in 104 hišne posestnike, ker je mesar Ivan Ferk premogel dve hiši. Kajžarji, skupaj 19, so navedeni na koncu, od 86. do 104. mesta, pri čemer ni izpričano, kateri so imeli hišo v trgu in kateri na Kamenščaku. Pri iden- tificiranju trških kajžarjev si je tudi zdaj mogoče po- magati s tri leta mlajšim štiftnim registrom (1757), iz katerega je razvidno, da je bilo v trgu pet od skupno 23 popisanih kajžarjev;76 vseh pet imen najdemo tudi na popisu hiš, le da je eden označen kot tkalec, sicer pa niso navedeni skupaj, ampak pomešano s kajžarji s Kamenščaka.77 Število hiš v samem trgu je tako skupaj s trško hišo, kjer je stanoval trški pisar, in šolsko stavbo s stanovanjem za učitelja znašalo 90, število zasebnih hišnih posestnikov pa 87, ker je imel omenjeni me- sar dve hiši. Pri tem se postavlja vprašanje, ali se je število hiš v preteklih letih nekoliko zmanjšalo. So- deč po popisu glavarine iz leta 1746 je bilo namreč stanovanjskih stavb tedaj 98, od tega 93 tržanskih. Zmanjšanje bi lahko zakrivil požar 15. junija 1750, ki je upepelil 28 domov. Na seznamu hiš iz leta 1754 pogrešamo 13 imen s seznama pogorelcev,78 vendar ne vemo, v katerih primerih je šlo za zamenjavo la- stnika, najsibo znotraj družine najsibo s prenosom v druge roke. Leta 1754 je med hišnimi gospodarji mogoče najti pet priimkov pogrešanih pogorelcev (drugačno je osebno ime), v štiftnem registru za leto 175679 pa je pet imen posestnikov enakih imenom pogorelcev, ki jih štetje hiš dve leti prej ne pozna. Zaporedje hiš v popisu iz leta 1754 nima nobene zveze ne z vrstnim redom v obeh popisih glavarine iz leta 1746 ne z onim v štiftnih registrih od 1756 da- lje, ki so, kot bomo videli, sledili fizičnemu zaporedju domov. Po kakšnem kriteriju so bile hiše popisane ob hišnem štetju 1754, ostaja neznanka. Popisova- 74 Da je bil s plugom resnično mišljen oral, je razvidno iz prve glavne zemljiške knjige ljutomerskega trga, v kateri je ista nepremičnina izražena enkrat v eni in drugič v drugi mer- ski enoti (SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magistratov in trgov, šk. 3, glavna zemljiška knjiga 1787– 1804, pag. 24). 75 Curkova delitev ljutomerskih hiš na hiše (86) in koče (19) (Curk, Trgi in mesta, str. 60) ni upravičena, saj temelji na po- datkih o poklicu (kajžar), ne na vrsti ali kvaliteti stavb. – No- bena hiša v ljutomerskem trgu ni spadala neposredno pod go- spostvo Branek (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 16, Heft 62, Nr. 103, 7. 6. 1754). 76 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/3, štiftni register 1757, pag. 34–38. 77 Prvi trški kajžar iz štiftnega registra 1757 Štefan Veberič v popisu hiš 1754 ni naveden med kajžarji, ampak na 25. mestu in s poklicem tkalec. Martina Rajšbergerja srečamo na 90. mestu, Adama Ferenca na 91., Matijo Hrena ali Krena na 98. in Lovrenca Mata na 93. 78 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 80, ovoj 80/1, Požari, 6. 10. 1751. 79 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756. nje vsekakor ni sledilo ne fizičnemu vrstnemu redu ne poklicni strukturi ne velikosti zemljiške posesti. Samo ugibamo lahko, ali so za merilo vzeli vrednost oziroma kakovost hiš. Ni naključje, da je na prvem mestu naveden usnjar Matija Erjavec, ki ga prepo- znamo kot takratnega trškega sodnika, in da so se na koncu znašli kajžarji. Primerjava popisa hiš leta 1754 in temu časovno najbližjega štiftnega registra za leto 1756 je poka- zala, da v slednjem kljub časovni bližini manjka 13 imen 87 zasebnih hišnih gospodarjev iz leta 1754, pri čemer je v osmih primerih najverjetneje prišlo do prenosa lastništva znotraj družine, ker je izpričan isti priimek. Na drugi strani v štiftnem registru 1756, ki v trgu (brez enega posestnika pogorišča) izkazuje 96 posestnikov (med njimi 5 trških kajžarjev in trško hišo), najdemo 20 novih imen glede na popis hiš leta 1754 (od tega osem enakih priimkov z drugačnimi osebnimi imeni). Hišno štetje iz leta 1754 omogoča najzgodnej- šo relevantno primerjavo hišne posesti Ljutomera z vsemi drugimi trgi in mesti na Štajerskem. Trg ob Ščavnici je bil po številu hiš med 36 trgi slovenske Štajerske na tretjem mestu, za Sevnico s 130 domovi ter Središčem (ob Dravi) s 112 hišami. Prvi trije trgi, ki so mu sledili, so imeli vsi manj kot sto hiš: Gor- nji Grad 94, Vojnik 82 in Ljubno 81. Takoj za njimi se je uvrstil Ljutomerov prvi sosed Veržej s skupno 76 domovi. Še več, Ljutomer je pustil za seboj dve od sedmih spodnještajerskih mest, Brežice (96 hiš) in Ormož (66 hiš), in izkazal natanko toliko domov kot mesto Slovenj Gradec (105).80 Vendar je treba upoštevati, da je v samem trgu stalo le 90 od skupno popisanih 105 hiš, saj popis vključuje tudi trgu pripa- dajoče kajže na Kamenščaku. Popis hiš leta 1754 je hkrati prvi in tudi edini vir, ki prikazuje popolno poklicno strukturo ljutomer- skih hišnih gospodarjev. Tistih 27, ki so označeni samo kot tržani, od tega štiri ženske, nesporno ni imelo poklica, kar potrjuje seznam glavarine iz leta 1746, ki izrecno pravi: »ohne Profession«.81 Med 87 zasebnimi hišnimi posestniki (brez šolske stavbe in trške hiše) je na tržane brez poklica prišla slaba tretjina (31,0 %), skupaj s kajžarji pa dobra tretjina (35,6 %). Z obrtjo se jih je ukvarjalo nekaj manj kot tri petine, 50 ali 57,5 %, in sicer so se med obrtniki znašli naslednji: pet sodarjev, po štirje usnjarji in kra- marji (od tega ena kramarica), po trije mizarji, lon- čarji, tkalci in krojači, po dva čevljarja, ključavničarja, kovača in mesarja ter po en čižmar, kovač žebljar, vr- vičar, krznar, pek, ranocelnik, gostilničar, kipar, vrvar, sedlar, steklar, kolar, opekar, slikar, mlinar, klobučar in medičar (lectar). Šest hišnih posestnikov (6,9 %) je bilo takšnih ali drugačnih uradnikov: dva nadzor- 80 Curk, Trgi in mesta, str. 60. 81 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 22/1–56/1. 587 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 nika (inšpektorja), gospoščinski upravitelj, upravitelj (administrator) v sekovski škofiji, sodni uslužbenec (profos) in merilec žita. Slednjič je treba omeniti še oba negospodarja s poklicem: učitelja, ki je prebival v šoli, in trškega pisarja z bivališčem v trški hiši. Če sta- nje primerjamo s seznamom glavarine iz leta 1746, se v številu obrtnikov posameznih strok pokažejo dolo- čena odstopanja, a ne bistvena.82 Posebna vrednost dveh različic popisa hiš83 je ta, da pri vsakem hišnem posestniku navajata tudi zemljiško posest, kar je edini tovrstni prikaz pred nastankom zemljiške knjige v osemdesetih letih 18. stoletja. Njivska posest je izražena v plugih (oralih), veliko redkejše travniške površine in še zlasti redke gozdne pa v številu parcel. Tovrstnih podatkov ni le pri šoli in trški hiši, v kateri je stanoval trški pisar, ker sta bili obe očitno brez zemlje. V spodnji preglednici je obseg zemljiške posesti prikazan v korelaciji s po- klicno strukturo 87 zasebnih hišnih posestnikov. Slika je zgovorna in pričakovana. Brez zemljišč je bila slaba četrtina hišarjev (24,1 %), med katerimi najdemo daleč največ obrtnikov (71,4 %). Slabi dve petini vseh ljutomerskih hišnih gospodarjev (39,0 %) sta premogli manj kot 5 oralov, od tega je bilo zo- pet skoraj tri četrtine obrtnikov (73,5 %), v kategoriji 5–10 oralov se je znašla dobra četrtina vseh (27,6 %), med njimi tri petine tržanov brez poklica (62,5 %), več kot 10 oralov pa je imel manj kot vsak deseti (9,2 %) in tudi tu so tržani brez poklica predstavljali tripetinski delež (62,5 %). Če zemljiško posest pogledamo z vidika posame- znih poklicnih skupin – tržani brez poklica, obrtniki, uslužbenci in kajžarji –, pride še bolj do izraza ugo- tovitev, da so tržani, ki niso imeli obrtniškega pokli- ca, povečini premogli več zemlje. Brez obdelovalnih zemljišč je bila le ena tržanka, morda obrtniška vdova (3,7 %), dobra petina (22,2 %) jih je izkazovala manj 82 V datirani različici popisa glavarine z dne 12. marca 1746 (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 38/1–56/1) si obrtniki po zastopanosti sledijo takole: pet krojačev (leta 1754 le trije), po trije sodar- ji (leta 1754 pet), čevljarji, mizarji, podkovači in lončarji, po dva mlinarja, ključavničarja, kramarja (1754 štirje), mesarja in usnjarja (1754 štirje) ter po en medičar (lectar), mesar, čižmar, klobučar, ranocelnik, steklar, jermenar, usnjar, sedlar, zidar, zi- darski pomočnik, vrvar, kolar, vrvičar, tkalec (1754 trije) in pek. Vseh 46 obrtnikov je bilo hišnih posestnikov, saj so brez izjeme popisani med tržani in ni nobeden označen kot go- stač. 83 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 11/1–13/1, 17/1–20/1. kot 5 oralov njiv, dobra polovica (55,6 %) od 5 do 10 oralov in slaba petina (18,5 %) več kot 10. Med obrt- niki najdemo nasprotno malo takih z večjo zemljiško posestjo. Slaba tretjina (30,0 %) je bila povsem brez zemlje, polovica (50,0 %) je imela manj kot 5 ora- lov in le petina (20 %) več, največ dva sodarja (12 in 14 oralov), ki sta edina spadala v kategorijo hišar- jev z več kot 10 orali. Od kajžarjev so bili trije brez zemlje, prav tako Štefan Veberič, ki je sicer vpisan kot tkalec, medtem ko je imel eden dva orala njiv. Najenakomernejšo razporeditev zemlje srečamo pri šestih uslužbencih, od katerih dva nista premogla no- benih zemljišč, največ zemlje pa je pripadalo gospo- ščinskemu upravitelju (12 oralov in travnik). Največji zemljiški posestniki med Ljutomerčani so bili trije tržani in sodar, od katerih je vsak izkazoval 14 oralov njiv in trije zraven še nekaj travniških površin. Kot smo videli, je popis hiš poleg zasebnih hiš zajel tudi dve zgradbi v javni lasti, in sicer t. i. trško hišo, v kateri je stanoval trški pisar, in šolsko stav- bo, kjer je imel stanovanje učitelj. Javne zgradbe, kot so rotovži, špitali, župnišča, šole in druge, sicer niso bile podvržene hišnemu štetju. Špitalske stavbe Lju- tomer tedaj ni premogel,84 ljutomersko župnišče s pripadajočimi zgradbami pa že tako ni spadalo pod jurisdikcijo trškega magistrata. Župnišče (od 1770 s h. št. 78) in šolska stavba (h. št. 100), obe v neposredni bližini župnijske cerkve s pokopališčem, sta bili sploh edini ljutomerski stanovanjski stavbi zunaj trške jurisdikcije,85 podsodni župniji. Spomnimo, da obe navaja župnik leta 1641 v napovedi dimnine.86 Zakaj se je šola potemtakem znašla na popisu trgu podso- dnih hiš iz leta 1754, je uganka. Najverjetneje zaradi deljene pristojnosti trga in župnika nad učiteljem,87 ki je tedaj v njej stanoval. Šolske stavbe pozneje ne najdemo ne v trških štiftnih registrih ne v trški zem- ljiški knjigi.88 Kovačič o njej piše, da so jo zgradili 84 Gradnja špitala je bila načrtovana sicer že okoli leta 1730 (Kovačič, Ljutomer, str. 90), vendar zamisli niso uresničili. Hi- storiat špitalske ustanove podaja poročilo trškega magistrata za t. i. Göthovo topografijo leta 1836, ko špitalske stavbe še ni bilo (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/5a, 12. 9. 1836, fol. 6–7). 85 V zemljiških knjigah trškega magistrata sta temu ustrezno vedno izpuščena (o zemljiških knjigah gl. op. 127, 129–130). 86 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Rauchfanganschlag 1640– 1648, MD Nr. 23a, 8. 4. 1641. 87 O tem: Kovačič, Ljutomer, str. 96–99. 88 O štiftnih registrih gl. op. 33; o zemljiških knjigah gl. op. 127, 129–130. Razpredelnica 7: Ljutomerski hišni posestniki po popisu hiš leta 1754 glede na obseg zemljiške posesti brez zemlje do 5 oralov 5–10 oralov več kot 10 oralov Skupaj tržani (brez poklica) 1 6 15 5 27 obrtniki 15 25 8 2 50 uslužbenci 2 2 1 1 6 kajžarji 3 1 0 0 4 21 34 24 8 87 588 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 leta 1725, popravili in povečali leta 1759, stala pa naj bi najbrž severozahodno od cerkve, tam, kjer so leta 1786 zgradili novo šolsko poslopje.89 Župnišče se v štiftnih registrih pojavlja od leta 1774 dalje, a le »pro forma«, brez obveznosti do trga;90 pripis v zemljiški knjigi konec 30. let 19. stoletja zanj izrecno pravi, da ne spada pod magistrat.91 Tako ostane vprašanje, za katero stavbo je leta 1754 šlo pri t. i. trški hiši, kjer je imel stanovanje tr- ški pisar. Zelo kmalu po štetju hiš, le dve ali tri leta pozneje, je prešla v zasebne roke. Kot taka (Markht Hauß) je še navedena v štiftnih registrih za leti 1756 in 1757, pri čemer je iz mlajšega registra razvidno, da jo je medtem prevzel Martin Griendling (aniezo Martin Grindling),92 ki ga na seznamu hiš iz leta 1754 srečamo kot kiparja in gospodarja neke druge hiše. Ob hišnem oštevilčenju leta 1770 je stavba dobila hi- šno št. 21,93 stala pa je na stičišču današnje Ormoške ceste in Starega trga na njegovi vzhodni strani.94 Sredi 18. stoletja so v Ljutomeru poleg župnišča obstajale še tri hiše, ki jih popis hiš leta 1754 ni zajel, ker je šlo za javne stavbe oziroma dominikalno posest trga: rotovž, hiša trškega sluge in trški mlin. Za nji- hov obstoj izvemo iz terezijanskega katastra, ki je za problematiko hišne posesti sicer zelo malo uporaben vir. V ohranjenih fasijah in poročilih ljutomerskega trga so namreč njegovi dohodki zajeti sumarno, brez poimenske specifikacije obdavčencev.95 Enako velja za gradivo gospostva Branek, združenega z gospo- stvom Ljutomer ter dvorcema Babinci in Cven, tedaj v rokah Ane Eleonore grofice Codroipo;96 v gospo- ščinskem urbarju iz leta 1755, sestavnem delu kata- stra, je bil trg voden kot en obvezanec.97 89 Kovačič, Ljutomer, str. 99. 90 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779, pag. 32. 91 SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter ma- gistratov in trgov, šk. 312, št. 1570, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer [ok. 1840–ok. 1885], pag. 327. 92 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756, pag. 9; ovoj 1/3, štiftni register 1757, pag. 10. – Iz štiftnega registra 1757 je prav tako razvidna selitev trškega pisarja v drugo hišo, in sicer iz pripisa magistratnega uradnika Ivana Koprijana iz leta 1813, da je trški pisar leta 1757 stano- val pri Martinu Postatorju v hiši s (poznejšo) h. št. 27 (prav tam, pag. 8). 93 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779, pag. 12. – Hišno številko 1 je v štiftnih registrih za leti 1756 in 1757 leta 1813 dopisal magistratni uradnik Ivan Koprijan. 94 Lokacija je razvidna iz franciscejske katastrske mape (stavbna parc. 67) (SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, M 332, k. o. Ljutomer, mapni list III, zapisnik stavbnih parcel, s. d.). 95 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, Marburger Kreis, Städte und Märkte, No. 6, Markt Luttenberg. 96 Prav tam, Herrschaften, No. 108, Herrschaft Mallegg, Lut- tenberg, Wagenhof, Zween. 97 Gospoščinski urbar (prav tam, No. 1, s. d.) nima naslova, naša datacija pa temelji na podatku pri trgu (fol. 1), iz katerega je razvidno, da je od leta 1740 minilo 15 let. Subreparticijska tabela, adjustirana leta 1758, pri trgu poleg njegovih skupnih obveznosti navaja še denarne dajatve Jurija Fluherja (za dobre Rotovž in hiša za trškega slugo se v katastru po- javita skupaj s trško hišo na seznamu letnih izdatkov trga iz leta 1749, po katerem je njihovo popravilo znašalo 40 goldinarjev na leto.98 Iz skopega zapisa sicer ni jasno razvidno, ali sta bili trška in slugova hiša ena zgradba ali dve (Rath-Hauß: Marckhts und dieners behausung). Kot smo videli, je v popisu hiš leta 1754 navedena samo t. i. trška hiša, v kateri je te- daj stanoval trški pisar in je kmalu zatem, leta 1756 ali 1757, prešla v zasebno last. V štiftnih registrih v tem času nasprotno ni ne rotovža ne hiše za trške- ga slugo, saj nista imela obveznosti. Za hišo trškega sluge lahko domnevamo, da je bila že tedaj na istem mestu kot pozneje. Ker je stala ob severnem vhodu v trg, na stičišču današnje Razlagove in Prešernove ceste, je ob provizoričnem hišnem oštevilčenju v prvi polovici šestdesetih let dobila hišno številko 1 in jo obdržala tudi po uradnem državnem oštevilčenju leta 1770. Štiftni registri so to hišo vseskozi izpuščali (za- čenjajo se s h. št. 2),99 prav tako kot najstarejša glavna zemljiška knjiga trga Ljutomer iz let 1787–1804.100 Šele iz naslednje zemljiške knjige, nastavljene leta 1804, izvemo, da gre pri št. 1 za »Magistratliches Dienerhauß«, kjer stanuje vsakokratni trški sluga (Markt Diener), in da stavba pripada trgu od nekdaj (von altersher).101 Vsekakor je bila tu že pred provi- zoričnim hišnim oštevilčenjem, ki ga izpričuje štiftni register 1764–1769.102 Ista zemljiška knjiga je zgovoren primer, kolikšna previdnost je potrebna pri vrednotenju formulacije »od nekdaj«. Pri trškem rotovžu (Rathhaus) s h. št. 15, o katerem knjiga pravi, da v njem stanuje vsako- kratni sindik (trški pisar) in da ga deloma uporabljajo za pisarno, namreč najdemo enako navedbo, da je trg lastnik stavbe od nekdaj (der Markt ist von altersher pol hube) in obveznost dveh neimenovanih trških mesarjev, ki sta od gospoščinskih mesarskih klopi plačevala na leto štiri prekajene jezike (prav tam, Subrepartitions Tabela etc., 20. 1. 1758). Za Fluherja je iz prej omenjenega urbarja razvidno, da je poravnaval desetino in davek od kupnopravnih njiv. Med gospoščinskimi akti je sicer tudi nedatiran mlajši izvleček iz trškega štiftnega registra, ki že vsebuje hišne številke, dode- ljene ob vojaški konskripciji leta 1770 (prav tam, Extract etc.). 98 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, Marburger Kreis, Städte und Märkte, No. 6, Markt Luttenberg, 18. 7. 1749. 99 Prvi štiftni register s hišnimi številkami je register za obdobje 1764–1769, naslednji za obdobje 1774–1779 pa ima že šte- vilke uradnega državnega oštevilčenja, ki le malo odstopajo od prejšnjega oštevilčenja; oba se začenjata s h. št. 2 (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/1, štiftni register 1764–1769; ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779). 100 SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magi- stratov in trgov, šk. 3, glavna zemljiška knjiga 1787–1804. 101 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 311, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer 1804–, pag. 1. 102 Magistratni uradnik Ivan Koprijan je sicer v štiftnem registru iz leta 1757 poznejšo h. št. 1 pripisal hiši Jožefa Milpacherja in navedel, da je bila tu hiša za trškega slugo že veliko prej (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, 1/3, štiftni regi- ster 1757, pag. 3). V drugih štiftnih registrih, začenši z letom 1756, je tej hiši, sosedi hiše za trškega slugo, dodal pravilno h. št. 98 (prav tam, 1/2, štiftni register 1756, pag. 2). 589 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 in desselben besitz),103 toda v resnici je tedaj služi- la kot rotovž šele kakih 35 let. Po štiftnem registru 1764–1769 je bila ta hiša s (poznejšo) h. št. 15 še v lasti »gospe« Helene Postator (Postatterin), davek pa je bil plačan samo do leta 1767.104 V naslednjem davč- nem registru 1774–1779 je na tem mestu že rotovž (Ist das Rathaus), ki ni imel nobenih obveznosti.105 Gre za lokacijo poznejše posojilnice na Glavnem trgu 13, kjer je po Curku stala »prvotna trška magistratna stavba«.106 V resnici je imel Ljutomer pred tem vsaj en starejši rotovž, o katerem za zdaj ne vemo, kje je stal in kaj se je z njim zgodilo. Kot smo videli, je leta 1749 iz- pričan v terezijanskem katastru, medtem ko iz štiftnih registrov od leta 1756 dalje ni razvidno, da bi v tretji četrtini 18. stoletja postal zasebna stavba ali kar koli drugega. Predvidevati je mogoče, da so ga okoli leta 1770, ko so za rotovž namenili Postatorjevo hišo, po- drli. Rotovž, ta ali njegov predhodnik, se v Ljutomeru, kolikor je znano, sicer prvič omenja leta 1664.107 Terezijanski kataster pozna še eno (stanovanjsko) stavbo, mlin, ki ga v popisu hiš leta 1754 ni,108 in 103 SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magi- stratov in trgov, šk. 311, pag. 85. 104 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/1, štiftni register 1764–1769, pag. 18. 105 Prav tam, ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779, pag. 10. 106 Curk, Ljutomer, str. 19. 107 Kovačič, Ljutomer, str. 71. 108 Morda so ga v popisu hiš izpustili, ker tedaj ni imel (stal- nih) prebivalcev. Med hišnimi gospodarji sicer najdemo mlinarja Florijana Mariniča, morebitnega zakupnika mlina. V štiftnem registru 1756 njegovega imena ni, je pa naveden Matija Marinič s poznejšo h. št. 6, tj. ob današnji Prešerno- sicer je šlo za dominikalni trški mlin (Mahl Mühl). Glede na navedbo, da stoji na Ščavnici tik ob trgu (gleich bei dem Markht an Stainzbach),109 gre vsekakor za nekdanji župnijski mlin, ki je pogorel v velikem požaru leta 1689 in ga je trg kupil pet let zatem, leta 1694.110 V štiftnih registrih se prvič pojavi šele leta 1774, in sicer s hišno št. 87 (Markt Mühl Hauß) ter brez obveznosti do trga.111 Za drugo polovico 18. stoletja so za spoznavanje ljutomerske hišne posesti najpomembnejši vir ravno trški štiftni registri. Začenjajo se z letom 1756 in končajo 1834, pri čemer v tem časovnem razponu z njimi ni pokritih samo 22 od 79 let.112 Njihova vse- bina je sicer zelo skromna, saj za posamezno posest navajajo zgolj posestnika, njegove denarne obvezno- sti in njihovo poravnavanje.113 Hiš kot takih v njih ni, prav tako ne zemljišč, razen v razdelku o njivskem činžu in ponekod pri kajžarjih ali želarjih, so pa od srede šestdesetih let hišne številke. Omenjeno je vi ulici (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756, pag. 4). 109 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, Marburger Kreis, Städte und Märkte, No. 6, Markt Luttenberg, 18. 7. 1749. 110 Kovačič, Ljutomer, str. 48. 111 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779, pag. 36. 112 Gl. op. 33. 113 »Gospod« Jožef Žižek, ki je v prvem štiftnem registru za leto 1756 naveden kot prvi, je, denimo, plačeval 4 goldinarje davka ter 8 krajcarjev in pol zemljiškega činža; postavka o prispevku za vojsko je, tako kot pri drugih posestnikih, ostala prazna, ob robu pa je pripis, da je obveznosti v celoti poravnal (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756, pag. 1). Trški mlin leta 1903 (Župnijski arhiv Ljutomer, album fotografij Božidarja Kryla). 590 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 kako pogorišče, tu in tam naletimo na lastniško spre- membo in navedbo, kaj je bilo predmet prodaje (na primer njiva).114 Neprecenljiva uporabna vrednost štiftnih regi- strov je ta, da je po njih mogoče zelo kontinuirano spremljati hišne posestnike. Pri tem je velika pred- nost za preučevanje hišne posesti in njenih lastnikov dejstvo, da so registri sledili fizičnemu zaporedju do- mov. Vrstni red popisovanja se je v registrih od leta 1756 do 1761 začenjal na začetku današnje Jureševe ulice ( Jureša Cirila ulica) nasproti cerkvi, se nadalje- val po južni strani Prešernove ulice, nato pa tekel po njeni severni strani do Glavnega trga in naprej proti vzhodu. V štiftnem registru 1764–1769 so ga spre- menili le toliko, da je imel zdaj izhodišče pri hiši tr- škega sluge (ob vstopu v današnjo Prešernovo ulico), nato pa je sledil dotedanjemu zaporedju. Novost, ki jo prinaša omenjeni register, so zaporedne številke od 2 do 93 (št. 1 je pripadala hiši trškega sluge, ki je kot neobdavčene v registrih ni). Zapis »Haus No. 2« pri prvi115 razkriva, za kakšno vrsto oštevilčenja gre – za hišne številke. V tem pogledu je Ljutomer posebnost, saj so tu uvedli hišno oštevilčenje šest do osem let prej, preden so ga v avstrijskih dednih deželah vpelja- li po enotnih kriterijih.116 Ljutomerske hiše so prve številke prejkone dobile tudi v fizični obliki, izpisa- ne nad vhodnimi vrati. Oštevilčenje, ki ga srečamo v štiftnem registru 1764–1769, je z majhnimi odsto- panji enako uradnemu hišnemu oštevilčenju iz leta 1770,117 kot ga pozna naslednji register 1774–1779. Povsem se ujemata do h. št. 25, nato pa beležimo raz- hajanja za nekaj številk – od ene do največ deset in na koncu spet samo za dve (vmes se pri h. št. 65 in 66 na kratko povsem ujameta) –, odvisno predvsem od tega, kako sta vključevala raztresene domove. Tako prvo kot drugo hišno oštevilčenje sta se v osnovi na- slonili na zaporedje hiš v starejših štiftnih registrih, kar olajšuje sledljivost. Štiftni registri od leta 1764 dalje so vsi vodeni po hišnih številkah, enako kot leta 1787 uvedena zemljiška knjiga. Še več, ker v Ljuto- meru hiš v zgodnjem 19. stoletju za razliko od šte- vilnih drugih naselij niso preštevilčili, nespremenjene hišne številke najdemo tudi v franciscejskem katastru leta 1824, ki prvi od treh katastrov iz obravnavane dobe vsebuje talni načrt,118 prav na podlagi tega pa je lokacije mogoče identificirati na terenu. 114 Leta 1757 so denimo pri »gospe Flasser« zapisali, da bo ta hiša (dises Hauß) naslednje leto plačevala manj, ker je lastnica nekemu negovskemu viničarju od hiše odprodala njivo (prav tam, ovoj 1/3, štiftni register 1757, pag. 9). 115 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/1, štiftni register 1764–1769, pag. 5. 116 Prim. Studen, Oštevilčenje hiš, str. 439–445. 117 Iz krstne in mrliške matice je razvidno, da so v Ljutomeru hi- šno oštevilčenje uvedli sredi avgusta 1770 (NŠAM, Matične knjige, Ljutomer, krstna matična knjiga 1763–1791, pag. 119; mrliška matična knjiga 1750–1773, s. p.). 118 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, M 332, k. o. Ljutomer, katastrska mapa (1824), zapisnik stavbnih parcel, s. d. V znatno pomoč pri identifikaciji posestnih enot v štiftnih registrih iz let 1756–1761 so hišne števil- ke, ki jih je v nekaterih leta 1813 dopisal magistra- tni uradnik Ivan Koprijan.119 V registru za leto 1757 je za povrh pustil nekaj dragocenih notic v zvezi s historiatom posameznih hiš, s čimer je izpričal za- vestno skrb za ohranjanje zgodovinskega spomina. Poleg tega je primerjava štiftnega registra iz leta 1756 in prvega ohranjenega registra iz let 1659–1711 pokazala, da je zaporedje popisovanja posestnih enot medtem ostalo nespremenjeno oziroma da je šlo kvečjemu za majhna odstopanja. Tako je posamezni posestni enoti (hiši) potencialno mogoče slediti v preteklost do leta 1659. V štiftnih registrih so zelo dolgo vodili poseben razdelek za kajžarje ali želarje, pri čemer niso vedno razlikovali med trškimi in onimi na Kamenščaku. Kot rečeno, prvo delitev na ene in druge srečamo na seznamu 16 kajžarjev ali želarjev iz leta 1711, ko so trški (11) številčno še občutno prevladovali.120 Sredi 18. stoletja jih je bilo že več kot pol manj, kar gre pri- pisati bodisi izginotju bodisi prevedbi kajžne posesti v tržansko. Pri obravnavi štiftnega registra 1659–1711 smo videli, da so se takšne prevedbe dogajale v obeh smereh. V registru za leto 1756 in še posebej natanč- no v naslednjem za leto 1757 je omenjeni magistra- tni uradnik Koprijan pol stoletja pozneje (1813) v trgu identificiral le še pet kajžarjev od skupno po- pisanih 23 oziroma 25.121 Število trgu podsodnih kajžarjev na Kamenščaku se je tako od začetka 18. stoletja početverilo (s 5 leta 1711 na 18 oziroma 20 v letih 1756 in 1757), število trških pa prepolovilo (z 11 na 5). Trije mlajši štiftni registri iz let 1774–1779, 1779 in 1781, ki edini razlikujejo med kajžarji v trgu (Keÿschler In Markht) in na Kamenščaku (Keÿßchler am Stainberg), prikazujejo v trgu enako številčno sta- nje kajžarjev (5), medtem ko se je število kamenščan- skih zmanjšalo na 12. Kot pričajo hišne številke, so domovi trških kajžarjev (želarjev) stali raztreseno, vsi pa na obrobju trške naselbine: prvi levo od vpadnice iz Ormoža (Hausgasa), tik pred njenim vstopom v trg (h. št. 38), trije nad Starim trgom, južno od njega (h. št. 49, 51 in 53), in zadnji zahodno od župnijske cerkve (h. št. 81).122 Od štiftnega registra 1786–1795 dalje so bili trški kajžarji vključeni med tržanske po- 119 Koprijan se je podpisal na koncu vsakega štiftnega registra, hišne številke pa dodal v registrih za leta 1756, 1757, 1759 in 1760 (gl. pregled štiftnih registrov v op. 33). 120 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, štiftni register 1659–1711, pag. 187. 121 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756, pag. 36–41; ovoj 1/3, štiftni register 1757, pag. 34–38. Najboljšo referenco ponuja register za leto 1757, v ka- terem je poleg dodanih hišnih številk tudi nekaj podatkov o lastnikih iz vmesnega časa ter pripisano, do kod sežejo trški kajžarji in kje se začenjajo kamenščanski (pag. 34–35). 122 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, M 332, k. o. Ljutomer, mapni list III, zapisnik stavbnih parcel, s. d. 591 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 sestnike, pri čemer je pri vsakem za imenom navede- no kajžar (Keischler).123 Kot pričajo štiftni registri, se število ljutomerskih hiš do konca 18. stoletja še ni povzpelo do sto. V re- gistru 1796–1805 je hišnih številk sicer natanko 100, a imata dva lastnika po dve sosednji hišni številki (65 in 66 ter 82 in 83), ki sta se, kot bomo videli, medtem že združili v eno, št. 97 pa je bila pogorišče. Številke od 101 do 116 se ne nanašajo na hišno posest, ampak na njivsko (An Aker Zünß).124 Medtem sta se štiftnim registrom v osemdesetih letih 18. stoletja pridružili dve novi vrsti virov: jože- finski kataster in zemljiška knjiga. Jožefinski kata- ster, ki je nastal med letoma 1785 in 1789 kot prvi kataster, sestavljen na osnovi meritev zemljišč in na teritorialni podlagi, ne po posameznih gospostvih, je ostal v veljavi le nekaj mesecev do začetka leta 1790, ko so ponovno vpeljali terezijanskega.125 Žal se za davčno občino Ljutomer ni ohranil niti fragmentar- no, tako kot tudi ne za več drugih občin v nabornem okraju Branek.126 Zemljiško knjigo je trški magistrat Ljutomer začel voditi v skladu z zahtevami države po uvedbi tega pravnega instrumenta pri zemljiških gospostvih, mestih in trgih. Prva glavna knjiga je bila sicer na- stavljena po požaru 1777, a se je vpisovanje dejansko začelo šele leta 1787.127 Njena praktična stran je ta, da se zemljiškoknjižni vložki, tako kot štiftni registri, ravnajo po zaporedju hišnih številk. Vodenje zemlji- ške knjige je nato ostalo v pristojnosti trškega ma- gistrata do pravosodnih reform po zemljiški odvezi. Dotlej so nastale tri glavne zemljiške knjige, prva za obdobje 1787–1804,128 drugo so vodili od leta 1804 do konca tridesetih let129 in tretjo odtlej dalje, od leta 123 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/5, štiftni register 1786–1795. Gl. pregled štiftnih registrov v op. 33. 124 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 4, štiftni register 1796–1805. 125 Ribnikar, Zemljiški kataster, str. 324–327. 126 Prim. StLA, Josefinischer Kataster, Findbuch; SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, popis. 127 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 3, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer 1787–1804. – Na naslovnici prve glavne knjige je navedeno, da je prejšnja zgorela v požaru 4. maja »letošnjega leta 1777«. Letnica je bila nato popravljena na 1787, ko se je vodenje knjige dejansko začelo. To potrjuje- jo datumi pridobitev posesti, navedeni pri vsakem začetnem posestniku; najpoznejši datum je 26. maj 1786 (pag. 69). Na naslovnici so nato pripisali še končno letnico: »bis 1804«. 128 Gl. prejšnjo opombo. 129 SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter ma- gistratov in trgov, šk. 311, št. 1571, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer [1804–]. – Naslov knjige je zabrisan. O tem, da so jo začeli voditi leta 1804, pričajo najpoznej- ši datumi pridobitve posesti, navedeni pri prvih posestnikih (najmlajši 28. maja 1804, pag. 377), in najzgodnejši pripisi (kronološko prvi 24. aprila 1804, pag. 653). Spremembe la- stništva so v tej knjigi v glavnem prenehali vpisovati okoli leta 1840, potem ko je nastala nova glavna knjiga, a posamezne vpise najdemo še tja do šestdesetih let 19. stoletja (pag. 132), ko je knjigo že vodilo okrajno sodišče; vpisi iz štiridesetih let so pogosti zlasti pri bremenih. 1850 ne več pri ukinjenem trškem magistratu, am- pak pri novoustanovljenem ljutomerskem okrajnem sodišču.130 V osemdesetih letih 19. stoletja jo je za- menjala nova zemljiška knjiga, ki ni več vodena glede na pripadnost zemljišč nekdanjim zemljiškim gospo- stvom, temveč po teritorialnem načelu, po katastr- skih občinah.131 V Ljutomeru je tako mogoče od leta 1787 konti- nuirano slediti lastniškim spremembam ter vredno- stim in bremenom vseh nepremičnin, ki so spadale pod trško jurisdikcijo, kar pri hišni posesti pomeni vseh hiš razen župnišča in šole. Izpovedna vrednost vsake od treh glavnih zemljiških knjig trškega magi- strata je nekoliko drugačna. Zemljiškoknjižni vložki pri vseh treh beležijo lastniške spremembe in breme- na, medtem ko je opredelitev zemljišč različno in- tenzivna. Prva glavna knjiga, za obdobje 1787–1804, pri vsakem vložku oziroma posestniku navaja lego in vrednost posameznih zemljišč (povzeto iz dokumen- ta o pridobitvi posesti), za njive tudi velikost v plugih (oralih),132 pri hišah pa poleg vrednosti le podatek, ali gre za (kupnopravno) hišo (kaufrechte behausung), kajžo (Keischen) ali pogorišče (Brandstatt). Zgovor- nejša je naslednja knjiga, nastavljena leta 1804, ki ima že tiskane obrazce in poleg hišnih številk urbarske. Ne samo da našteva posamezne stanovanjske in go- spodarske zgradbe, ampak navaja tudi, iz kakšnega materiala so grajene (zidane ali lesene), za slabo po- lovico še gradbeno stanje (dobro, srednje in slabo), za zemljišča pa lego (na primer pod Kamenščakom, na Gornjih Tratah) in natančno izmero v oralih. Vre- dnost posameznikovih nepremičnin je zajeta v sku- pni vsoti, povzeti po dokumentu o pridobitvi posesti (kupoprodajna pogodba, zapuščinski inventar idr.). Tretja glavna knjiga, ki so jo začeli voditi konec 30. let, je po vsebini podobna drugi. Kar zadeva stavbe, je še doslednejša pri navajanju gradbenega stanja, nima pa tako natančnega in enotnega pregleda zemljišč. Ker je nastala dobro desetletje po franciscejskem katastru (1824) in velikem požaru (1827),133 bo pri- hodnjim raziskovalcem lahko služila za preučevanje sprememb, ki jih je prinesla popožarna obnova, zlasti za ugotavljanje, katere lesene objekte so nadomestili zidani. Prvi vir, ki prikazuje stavbno podobo trga Ljuto- mer kot takšno, je torej glavna zemljiška knjiga iz leta 130 SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter ma- gistratov in trgov, šk. 312, št. 1570, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer [ok. 1840–ok. 1885]. Pri trški hiši za trškega slugo s h. št. 1 (Magistratliches Dienerhaus) je, denimo, prvi pripis iz leta 1838 (pag. 1). 131 V tretji, zadnji glavni knjigi ljutomerskega trškega magistra- ta je pri vsakem zemljiškoknjižnem vložku navedeno, katero številko vložka je v osemdesetih letih dobil v novouvedeni zemljiški knjigi katastrske občine Ljutomer. Zadnje dejanje zemljiškoknjižnega urada magistrata Ljutomer je bila potr- ditev trškega sindika z dne 27. aprila 1850 na koncu druge in tretje glavne knjige. 132 Gl. op. 74. 133 O požaru: Kovačič, Ljutomer, str. 183. trga takšnega podatka ni, pri št. 101, ki je bila še zahodneje, že zunaj trga, pa je lokacija opredeljena kot: v okolici in župniji Ljutomer (in der Gegend und Pfarr Lutenberg). Lega v trgu je nato spet navedena pri št. 103 in pri naknadno vpisani št. 104. 592 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 1804. Kot rečeno, je v njej novost navajanje gradbe- nega materiala – podatek, ki ga pogrešamo le izje- moma – in gradbenega stanja. Vrednost nepremičnin posameznega posestnika pozna že njena predhodni- ca (1787–1804), pri čemer v nobeni od treh glavnih knjig ne temelji na sočasni in enotni cenitvi, ampak je povzeta po dokumentu, na podlagi katerega je bilo lastništvo vpisano v zemljiško knjigo. Ti dokumenti niso bili samo zvrstno različni in iz zelo različnih let, ampak so se v njih navedene vrednosti nanašale na vsa posestnikova zemljišča, ne le na stavbe ali ohišni- co. Samo za primer povejmo, da je bila kupnoprav- na hiša Franca Kavčiča (h. št. 48) s sodarsko obrtno pravico (jusom) in približno sedmimi orali zemljišč vpisana na podlagi pogodbe iz leta 1794 z vrednostjo 1332 goldinarjev, leta 1805 pa jo je lastnik prodal za nič manj kot 7000 goldinarjev. Sporočene vrednosti nepremičnin lahko tako služijo kvečjemu za orien- 134 SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magi- stratov in trgov, šk. 311, št. 1571, glavna zemljiška knjiga ma- gistrata Ljutomer [1804–]. – Pri vsakem zemljiškoknjižnem vložku do št. 98 je tudi navedba, da nepremičnina leži v trgu in župniji Ljutomer. Pri št. 99 na skrajnem zahodnem robu tacijo, zato jih ne bomo analizirali in primerjali med seboj. Veliko uporabnejši in zanesljivejši so podatki o gradbenem materialu in stanju ter o obrtni pravici, vezani na hišo, saj so jih vpisali sočasno, ob nastan- ku knjige leta 1804, in skoraj brez dvoma na podlagi enotnih kriterijev. Posestne enote so praviloma poimenovane kup- nopravne meščanske hiše (kaufrechtmessige bürgerli- che Behausung) – štirikrat manjka pridevnik kupno- pravna in enkrat tržanska –, štiri pa kajže (Keusche) (št. 32, 53, 99 in 103). Pri tem je zanimivo, da je samo ena kajža (št. 53) spadala med tistih pet, ki so jih v štiftnih registrih do osemdesetih let 18. stoletja vodili v posebnem razdelku za kajžarje. Ostale so medtem pridobile status tržanske hiše, ena tržanska je zdrsni- la med kajžarske, medtem ko sta kajži z najvišjima hišnima številkama nastali na novo. Razpredelnica 8: Opisi hišne posesti po zemljiški knjigi leta 1804134 H. št. Lastnik Opis hiše (Behausung) Vrednost v goldinarjih 1 magistratna hiša za slugo (Magistratliches Dienerhaus) pripada trgu, v njej živi vsakokratni trški sluga (Markht Diener), trg jo poseduje od nekdaj (von altersher) [gradbeni material ni naveden] 200 2 Štefan GROSKOPF (Stephann Großkopf ) kupnopravna tržanska hiša (kaufrechtmessige burgerl: Behausung): povsem lesena stanovanjska stavba (Wohngebäude), skedenj (Scheuer) in hlev (Stallung), v dobrem gradbenem stanju (in einem gutbäulichen Stande) 635 3 Matija LUKNER (Mathias Luckner) kupnopravna hiša s sodarskim jusom (samt eines Vaßbinders Gerechtsamme): zidana stanovanjska stavba, skedenj in hlev 1032 4 Matija SAGAJ (Mathias Sagaÿ) kupnopravna tržanska hiša: stanovanjska stavba, skedenj in hlev iz lesa, zdaj v dobrem stanju 190 5 Ivan Jurij PONGRAŠIC ( Johann Georg Pongraschiz) [PONGRAČIČ] kupnopravna tržanska hiša z jermenarskim jusom (samt eines Riemers Gerechtsame): stanovanjska hiša in hlev [material ni naveden] 300 6 Peter VEBER / WEBER (Peter Weber) kupnopravna tržanska hiša s čižmarskim jusom (samt realen Tschichmemacher Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba in lesen hlev, postavljen(o) povsem na novo 132 7 Ivan ZEMLIČKA ( Johann Semlitsckha) tržanska hiša z lončarskim jusom (samt realen Hafnersgerechtsame): lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj, zidana (lončarska) peč (samt einen gemauerten Brennoffen) 666 8 Valentin KAVČIČ in žena Magdalena (Vallentin Kautschitsch und Magdalena seine Ehegattin) tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba in lesen hlev --- 9 Lovrenc ŠOŠTERIČ (Lorenz Schosteritsch) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba in lesen hlev 660 10 Jurij HRASTOVEC (Georg Hrastoiuez) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena hlev in skedenj 2020 11 Andrej GABERC (Andree Gaberz) kupnopravna tržanska hiša: povsem leseni stanovanjska hiša (Wohnhauß), hlev in skedenj, v rušljivem stanju (in einem baufälligen Stand) 310 593 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 12 Andrej MIHELIČ (Andreas Michelitsch) kupnopravna tržanska hiša s trgovskim jusom (samt realen Handlungsgerechtsame): zidana hiša, hlev in skedenj, vse v dobrem gradbenem stanju 7000 13 Ivan TURK ( Johann Turkh) kupnopravna tržanska hiša: zidana hiša, hlev in skedenj, v dobrem gradbenem stanju 2000 14 Neža FRELIH / FRÖLICH (Agnes Fröliechin) kupnopravna tržanska hiša z mizarskim jusom (samt realen Tischlersgerechtsame): lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, v srednjem gradbenem stanju (in einen mittelmäßig bäulichen Standt) 607 15 rotovž (Rathhauß) pripada trgu, v njem stanuje vsakokratni sindik (Syndiker), deloma pa se ga uporablja za pisarno (Kanzley), povsem zidan in v dobrem gradbenem stanju, trg ga poseduje od nekdaj (von altersher) 1000 16 Jožef MIHELIČ ( Joseph Michelitsch) kupnopravna tržanska hiša s trgovskim jusom (samt realen Handlungsgerechtsame): zidana stanovanjska stavba, hlev in skedenj, vse v dobrem gradbenem stanju 4300 17 Eva NEUBAUER (Eva Neübauerin) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 2000 18 Franc BABNIK (Franz Wabnigg) kupnopravna tržanska hiša z vrvarskim jusom (samt realen Sailers Gerechtsamme): dobro zidana hiša, lesena skedenj in hlev 1800 19 Tomaž KOHAUT (Thomas Kohaut) kupnopravna tržanska hiša z ranocelniškim jusom (samt realen Chyrurgischen Gerechtsame): dobro zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 3000 20 Jožef ŽIBRAT ( Joseph Schiebrath) kupnopravna tržanska hiša z barvarskim jusom (samt realen Färbers Gerechtsame): dobro zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 1804 21 Jožef JAGROVIČ ( Joseph Jagrouitsch) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 801 22 Martin SLANČ (Martin Slantsch) kupnopravna tržanska hiša z mesarskim jusom (samt realen Fleischers Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, zdaj v dobrem gradbenem stanju 1968 23 Andrej PRASL (Andre Praßl) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, zdaj v dobrem gradbenem stanju 1158 24 Matija KRALJ (Mathias Karl (sic!)) kupnopravno pogorišče (eine kaufrechtmessige Brandstadt) 100 25 Andrej HUBER (Andree Huber) kupnopravna tržanska hiša: zidana hiša, lesena skedenj in hlev, zdaj v dobrem gradbenem stanju 1050 26 Mihael KNOC / KNOTZ in žena Uršula (Michael Knotz und Ursula dessen Ehewirthin) kupnopravna tržanska hiša s kolarskim jusom (samt eines Wagners Gerechtsame): zidana hiša, skedenj in hlev 4032 27 Jožefa pl. STREMIZBERG ( Josepha v. Stremmizberg) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, zdaj vse v dobrem gradbenem stanju 2060 28 Franc OŠIŠEK (Franz Oschischek) kupnopravna tržanska hiša s čevljarskim jusom (samt realen Schuster Gerechtsame): dobro zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 1532 29 Lovrenc VOGRIN in žena Uršula (Lorenz Vogrin und Ursula dessen Ehegattin) kupnopravna tržanska hiša z lončarskim jusom (samt Hafners Gerechtsame): zidani stanovanjska stavba in (lončarska) peč, lesena skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 1030 30 Marija PLAVEC (Maria Plauetzin) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj 600 31 Marija PUHER (Maria Pucherin) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena hlev in skedenj, zdaj v srednjem gradbenem stanju 340 32 Marija RIC / RITZ (Maria Ritzin) kupnopravna lesena kajža (Keusche) 160 33 Ivan GROSKOPF ( Johann Großkopf ) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj 404 34 Marija STRELEC (Maria Strellezin) tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj 440 35 Matija KRALJ (Mathias Kral) tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj, vse v dobrem gradbenem stanju 705 594 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 36 Jakob TOPLAK ( Jakob Toplak) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 250 37 Matija PINTERIČ (Mathias Pinteritsch) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, zdaj v slabem stanju (dermahlen in einem schlechten Stande) 600 38 Štefan ČEH (Stephann Tschech) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, v dobrem gradbenem stanju 200 39 Tomaž ČUJEŠ (Thomas Tschuiesch) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 404 40 Tomaž ČREŠNOVEC (Thomas Tschreschnouetz) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, v dobrem gradbenem stanju 250 41 Lovrenc BORIČ (Lorenz Woritsch) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 790 42 Mihael SIRC (Michael Sirz) kupnopravna tržanska hiša s podkovaškim jusom (samt realen Hufschmiedgerechtsame): lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, zidana kovačija (aus einer gemauerten Schmitten) 1085 43 Matija SAGAJ (Mathias Sagaÿ) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 450 44 Uršula SAGAJ (Ursula Sagaÿin) kupnopravna tržanska hiša s kramarskim jusom (samt Kramersgerechtsame): zidana stanovanjska stavba in lesen hlev 700 45 Jakob GLATNIK ( Jakob Glatnigg) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 340 46 Anton GASMAN (Anton Gaßmann) kupnopravna tržanska hiša z zidarskim jusom (samt realen Maurergerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 800 47 Ivan MAVRIČ ( Johann Mauritsch) kupnopravna tržanska hiša z mizarskim jusom (samt einem Tischlers Gerechtsame): lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 624 48 Franc KAVČIČ (Franz Kautschitsch) kupnopravna tržanska hiša s sodarskim jusom (samt realen Faßbinders Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 1332 49 Jurij ČEH (Georg Tschech) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj 130 50 Anton KRAJNC (Anton Krainz) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 820 51 Jernej STRELEC (Bartholome Strellez) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 123 52 Jožef KELEMINA ( Joseph Kellemina) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 170 53 Elizabeta FURLAN (Elisabeth Fourlanin) kupnopravna kajža (kaufrechtmessige Keusche): lesena skedenj in hlev 100 54 Helena ŽAJDELA (Hellena Schaidelin) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj 1000 55 Ivan ČOPER ( Johann Tschopper) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 400 56 Jožef MURAT ( Joseph Murath) [MURATA] kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 800 57 Jožef POLAK ( Joseph Pollak) kupnopravna tržanska hiša s sodarskim jusom (samt realen Faßbinders Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba, leseni delavnica (Werkstadt), hlev in skedenj, vse v dobrem gradbenem stanju 1342 58 Marija KLAR (Maria Klarin) kupnopravna tržanska hiša z usnjarskim jusom (samt realen Lederers Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba z delavnico, lesena hlev in skedenj 1872 59 Katarina JAGROVIČ (Katharina Jagrouitschin) kupnopravna tržanska hiša z zidarskim jusom (samt realen Maurergerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 532 60 Pavel LUKNER (Paul Lukner) kupnopravna tržanska hiša s sodarskim jusom (samt realen Faßbinders Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena hlev in skedenj, zdaj vse v dobrem gradbenem stanju 1132 595 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 61 Matija MURAT (Mathias Murath) [MURATA] kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, zdaj vse v srednjem gradbenem stanju 920 62 Marija ERJAVEC (Maria Eriauezin) kupnopravna tržanska hiša z usnjarskim jusom (samt Lederers Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba z delavnico, lesena skedenj in hlev, zdaj vse v srednjem gradbenem stanju 1150 63 Mihael HUBER (Michael Huber) kupnopravna tržanska hiša z mizarskim jusom (samt realen Tischlers Gerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, vse v srednjem gradbenem stanju 469 64 Mihael RIC / RITZ (Michael Ritz) kupnopravna tržanska hiša s pekarskim jusom (samt realen Bäkergerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, zdaj vse v srednjem gradbenem stanju 1300 65 in 66 Anton VOLKMER (Anton Vollkmer) kupnopravna tržanska hiša s čevljarskim jusom (samt realen Schustergerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena hlev in skedenj, vse v srednjem gradbenem stanju 942 67 Leopold RAKOVEC (Leopold Rakouez) kupnopravna tržanska hiša z usnjarskim jusom (samt Ledrersgerechtsame): zidana hiša (Hauß) in delavnica, lesena skedenj in hlev, zdaj vse v dobrem gradbenem stanju 1635 68 Elizabeta FURLAN (Elisabeth Fourlanin) tržanska hiša z železninarskim jusom (samt einer Eisengeschmeid- lersgerechtsame), potrjenim s strani notranjeavstrijskega gubernija 13. aprila 1778: zidana hiša in lesen hlev, lesen skedenj pa je na t. i. travnatem vrtu (in dem sogenanten Graßgarten) 2050 69 Franc KURNIK (Franz Kurnigg) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 3100 70 Jakob KOPRIJAN in žena Elizabeta ( Jakob Koprian und Elisabeth dessen Gattin) kupnopravna tržanska hiša s sedlarskim jusom (samt realen Satlersgerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, zdaj v srednjem gradbenem stanju 880 71 Martin ŠLAJNC (Martin Schleintz) kupnopravna tržanska hiša s klobučarskim jusom (samt realen Hutmachergerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 2000 72 Jožef LANČIČ ( Joseph Lantschitsch) kupnopravna tržanska hiša s čevljarskim jusom (samt realen Schustergerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 1030 73 Jurij GABERC (Georg Gaberz) kupnopravna tržanska hiša s čižmarskim jusom (samt realen Tschischmachergerechtsame): lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, vse v srednjem gradbenem stanju --- 74 Ana ŠRAJNER / SCHREINER (Anna Schreinerin) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 640 75 Ana ŠKARDEL / SKARDEL(Anna Skardellin) kupnopravna tržanska hiša: dobro zidana hiša 800 76 Marija RIC / RITZ(Maria Ritzin) kupnopravna tržanska hiša: dobro zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 800 77 [župnišče] 78 Martin RÖK (Martin Rök) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 540 79 Matija LORGER (Mathias Lorger) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 260 80 Matija ŠTUHEC (Mathias Stuhetz) kupnopravna tržanska hiša z lončarskim jusom (samt realen Hafnergerechtsame): dobro zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 1932 81 Vencelj DÖRNER (Wenzel Dörner) kupnopravna tržanska hiša s krojaškim jusom (samt realen Schneidergerechtsame): lesena stanovanjska stavba in hlev 330 82 in 83 Ivan MAJERHOFER / MEIERHOFER ( Johann Mayrhofer) kupnopravna tržanska hiša s čižmarskim jusom (samt realen Tschichmachergerechtsame): zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev 1100 84 Uršula BELEC (Ursula Wellez) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 345 596 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 Leta 1804 je bila najvišja hišna številka v trgu 103 (št. 104 se je pridružila pozneje), vendar število ob- stoječih hiš ni presegalo 100. Pri dveh številkah (št. 24 in 97) je namreč vpisano pogorišče (tretjega ne- znanokje v trgu je imel lastnik hiše št. 12), dvakrat pa je ena hiša vključevala dve hišni številki (65 in 66 ter 82 in 83). Kot kaže, pri zadnjih dveh že ob dodelitvi hišnih številk (1770) ni šlo za dve hiši v rokah istega lastnika, ampak za eno, druga pa je bila pustota, pred- videna za pozidavo.135 Ker pogrešamo tudi h. št. 102, 135 V štiftnem registru za leto 1756 je Ivan Koprijan številki 65 in 66 pozneje (1813) pripisal Antonu Volkmajerju, številki 82 in 83 pa Simonu Gabercu (SI PAM 0004, Magistrat Ljuto- mer, šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756, pag. 24 in 30). Toda po štetju hiš iz leta 1754 sta imela vsak le po eno hišo (gl. razpredelnico 4). Ista dva sta bila lastnika tudi po štiftnem 85 Ana LETENIK (Anna Lettenigin) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, zdaj vse v dobrem gradbenem stanju --- 86 Dominik MURSA (Dominik Murßa) kupnopravna tržanska hiša: hiša (Hauß), hlev in skedenj [material ni naveden] 240 87 trški mlin (Magistratliches Mühlhauß) v njem stanuje vsakokratni tretjinski mlinar (Drittlmühler), v dobrem gradbenem stanju, trg ga poseduje od nekdaj [material ni naveden] 300 88 Andrej KOROŠA (Andree Koroscha) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj, zdaj vse v dobrem gradbenem stanju 304 89 Franc EDELSBRUNER (Franz Edelsbruner) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba,v njem stanuje vsakokratni tretjinski mlinarhlev in skedenj, zdaj vse v dobrem gradbenem stanju 1750 90 Andrej GABERC in žena Elizabeta (Andree Gaberz und Elisabeth dessen Eheweib) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev, zdaj v slabem stanju 812 91 Jožef JURŠIČ ( Joseph Jurschitsch) kupnopravna tržanska hiša z nakitarskim jusom (samt realen Geschmeidlersgerechtsame): zidana hiša, lesen skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 1775 92 Matija ŽNIDERIČ (Mathias Schnideritsch) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba in hlev, lesen skedenj, ki stoji na t. i. travniku (Wiese) pri trgu, vse v dobrem gradbenem stanju 3640 93 Andrej HERNJA (Andree Hernia) kupnopravna tržanska hiša: zidana stanovanjska stavba, lesena skedenj in hlev, vse v dobrem gradbenem stanju 1150 94 Ivan JURŠIČ ( Johann Jurschitsch) kupnopravna tržanska hiša s krznarskim jusom (samt realen Kürschnergerechtsame): lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj 320 95 Jožef SMODIŠ ( Joseph Smodisch) kupnopravna tržanska hiša: lesena stanovanjska stavba, hlev in skedenj, vse v dobrem gradbenem stanju 1085 96 Martin STEIDL (Martin Steidl) kupnopravna tržanska hiša s kramarskim jusom (samt einen Krammersgerechtsame): lesena stanovanjska stavba, skedenj in hlev 362 97 Matija ŽNIDERIČ (Mathias Schnideritsch) pogorišče (eine Brandstadt) 110 98 Jožef BRUMEN( Joseph Wrumen) kupnopravna tržanska hiša s kovaškim jusom (samt realen Schmiedgerechtsame): zidana stanovanjska stavba in delavnica, lesena hlev in skedenj 1458 99 Jakob KOPRIJAN ( Jakob Koprian) kajža, v celoti lesena in v dobrem gradbenem stanju 100 100 [šola] 101 Anton SCHLEIFER (Anton Schleifer) hiša v okolici in župniji Ljutomer (in der Gegend und Pfarr Lutenberg): stanovanjska hiša in hlev [material ni naveden], v srednjem gradbenem stanju 100 103 Marija DELMAN (Maria Dellmanin) kajža v trgu, povsem zidana, hlev lesen, vse v dobrem gradbenem stanju 220 12 Andrej MIHALIČ (Andreas Michalitsch) nepozidano pogorišče (eine unerbaute brandstadt) v trgu 695 104 Ludvik FEDA (Ludwig Feda) [poznejši vpis]: lesena hiša v trgu (eine alda im Markt aus Holz erbaute Behausung) s ključavničarskim jusom (samt dartzu gehörigen Realen Schlosser Gerechtsame) z delavnico; nepremičnino mu je v last prepustil magistrat. 150 597 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 je skupno število domov znašalo 98, in to vključno z župniščem (št. 77) in šolo (št. 100), ki sta v zemljiški knjigi izpuščena, saj nista bila podsodna trškemu ma- gistratu, ampak domači župniji. Zemljiška knjiga pri vsaki posestni enoti oziroma zemljiškoknjižnem vložku zelo dosledno navaja po- slopja in gradbeni material, iz katerega so bila zgraje- na. Od skupno 96 magistratu podsodnih stanovanj- skih hiš je kot zidana označenih 50 ali nekaj več kot polovica (52,1 %) – med njimi ena od štirih kajž (št. 103) –, kot lesena 40 (41,7 %), pri šestih pa tak po- datek manjka. 50 zidanim stanovanjskim stavbam je treba v resnici prišteti tri ali štiri. Od šestih hiš, za katere ni podatka, ali so bile zidane ali lesene, je bil nedvomno zidan trški mlin (št. 87) in prejkone tudi hiša št. 5 na današnji Prešernovi ulici, ki jo kot zida- no prikazuje franciscejska katastrska mapa dvajset let pozneje (1824). Preostale štiri hiše so na njej vrisane kot lesene: hiša trškega sluge (št. 1), hiša na južnem obrobju trga (kajža s h. št. 53) ter dve hiši na zaho- registru 1774–1779, ki že navaja malo prej dodeljene hišne številke (prav tam, šk. 2, ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779, pag. 28 in 34), medtem ko ima Volkmajer v štiftnem registru 1764–69 provizorični št. 65 in 66 (prav tam, ovoj 2/1, štiftni register 1764–1769, pag. 63), Gaberc pa samo št. 74 (pag. 75). Ko sta bila leta 1777 oba lastnika prizadeta v požaru, je Volk- majer naveden s h. št. 65 in 66, a je šlo le za eno hišo, Gaberc pa s št. 83, ki se je prav tako nanašala na eno hišo (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 80, ovoj, 80/2.1, s. d., pag. 12 in 16). V štiftnem registru 1779 imata oba po dve številki (prav tam, šk. 2, ovoj 2/3, štiftni register 1779, pag. 140 in 146). dnem robu (št. 86 in 101). Zidano je bilo seveda žup- nišče (št. 77) in skoraj gotovo tudi šola ob cerkvi (št. 100).136 Zidane stanovanjske stavbe so povečini stale ob Glavnem in Starem trgu, tako kot ob nastanku franciscejskega katastra. Skoraj sleherna ljutomerska hiša je imela dve gospodarski poslopji, in sicer lesen hlev in skedenj, oba lesena. Na zidana gospodarska poslopja naletimo le izjemoma. Tako je bila pri hiši št. 42 zidana kovačija, ne pa tudi hiša, pri dveh hišah, eni leseni (št. 7) in eni zidani (št. 29), pa srečamo zidano lončarsko peč. O gradbenem stanju zemljiška knjiga poroča pri slabi polovici hiš (46), pri čemer se podatek vedno nanaša na vse stavbe, nikoli samo na stanovanjsko. Dobro stanje je zabeleženo pri 34 hišah, srednje pri 10 in slabo pri dveh, obeh lesenih. Zemljiška knjiga iz leta 1804 je poleg tega dra- gocen vir o poklicni strukturi ljutomerskih hišnih posestnikov, saj razkriva, na katere hiše je bila vezana obrtna pravica (jus) in za katero obrt. Gre za t. i. real- no obrt za razliko od osebne obrti, vezane izključno na obrtnikovo osebo, ne na nepremičnino.137 Hiš z obrtno pravico je bilo 40, skupno 24 obrti pa po po- 136 Katastrska mapa iz leta 1824 prikazuje šolo kot zidano (SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, M 332, k. o. Ljutomer, mapni list III). Pritlično šolsko stavbo so zgradili leta 1786 in popravili 1815, novo šolsko zgradbo s h. št. 110 pa v njeni bližini postavili leta 1826 (Kovačič, Ljutomer, str. 99–100). 137 O delitvi obrti na osebno in realno gl. Šorn, Kmečka in obrt- niška proizvodnja, str. 70. Ljutomerski rotovž v zemljiški knjigi iz leta 1804 (SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magistratov in trgov, šk. 311, št. 1571, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer [1804–], pag. 85). 598 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 gostosti zastopanih takole: štirikrat sodarska, po tri- krat usnjarska, čevljarska, čižmarska, mizarska in lon- čarska, po dvakrat kramarstvo, trgovina in zidarstvo ter po enkrat kovaštvo, podkovaštvo, jermenarstvo, vrvarstvo, ranocelništvo, barvarstvo, mesarstvo, ko- larstvo, pekarstvo, nakitarstvo, železninarstvo, sedlar- stvo, klobučarstvo, krojaštvo in krznarstvo. Vendar je treba vedeti, da za razliko od pol stoletja starejšega popisa hiš iz leta 1754 tokrat nimamo pred seboj popolne slike poklicne strukture hišnih posestnikov, saj so nekateri opravljali obrti, ki niso bile vezane na hišno posest, ampak na osebno podeljeno pravico, teh pa zemljiška knjiga ni registrirala. Tako je števi- lo ljutomerskih obrtnikov in trgovcev na seznamu iz leta 1839 ali 1840, ki prikazuje celovito stanje obrti, neprimerno višje (70 brez trškega mlina) in zvrstnost poklicev večja (41).138 138 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 95/1–96/1, s. d. – Nedatirani seznam je moral nastati konec leta 1839 ali v prvih mesecih leta 1840. O času njegovega nastanka govorijo naslednji podatki. Na seznamu ni več lončarja Jerneja Štuheca, umrlega 31. okto- bra 1839, ki je po navedbi v mrliški matici zapustil vdovo Malo pred nastavitvijo glavne zemljiške knjige iz leta 1804 sta pri trškem magistratu nastala dva se- znama oziroma t. i. izvlečka tržanskih posestnikov iz let 1800 in 1802139 z navedbo na hišo vezane obrt- ne pravice (jusa) ter tremi cenitvami: hiše z zemlji- šči, obrti in obojega skupaj. Zaradi medtem nasta- lih lastniških sprememb rahlo odstopata od stanja v zemljiški knjigi iz leta 1804. Oba temeljita na prvi glavni zemljiški knjigi 1787–1804,140 vendar starejši (1800) pri vrednosti hiš in zemljišč jemlje izhodišč- ne vsote, drugi (1802) pa tiste, ki so bile vpisane v knjigo ob lastniških spremembah. Tako seštevek pri (NŠAM, Matične knjige, Ljutomer, mrliška matična knjiga 1811–1844, fol. 285), ampak najdemo na njem lončarko Evo Štuhec, po zemljiški knjigi njegovo ženo in solastnico hiše št. 29 z lončarsko pravico (SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magistratov in trgov, šk. 312, št. 1570, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer [ok. 1840–ok. 1885], pag. 121). Seznam navaja še kovača Jožefa Brumna, ki je umrl 17. maja 1840 (NŠAM, Matične knjige, Ljutomer, mrliška matična knjiga 1811–1844, fol. 295). 139 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, Seznami tržanov, hiš ipd., 5. 8. 1800 in 10. 7. 1802. 140 Prav tam, šk. 3, glavna zemljiška knjiga 1787–1804. Ljutomer na franciscejski katastrski mapi leta 1824 (SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, M 332, k. o. Ljutomer, mapni list III). 599 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 prvem znaša znatno manj (43.670 goldinarjev) kot pri drugem (77.546 goldinarjev in pol). Nasprotno se seznama med seboj le malo razlikujeta pri ceni- tvah obrti: dobrih 2486 goldinarjev leta 1800 oziro- ma 2381 dve leti pozneje, pri čemer so podatki prav tako vzeti iz prve glavne knjige. Naslednja knjiga iz leta 1804 jih ne navaja, ampak obrtno pravico pri po- sameznem posestniku vključuje v skupno vrednost njegove posesti. Samo za ilustracijo povejmo, da je razpon vrednosti obrtnih pravic leta 1802 znašal od 23 do 400 goldinarjev, pri čemer je večina nosilcev, 24 od 38, izkazovala 32 goldinarjev, štirje obrtniki 100 in dva trgovca 400. Pregled ljutomerske hišne posesti zaključujemo s franciscejskim katastrom, virom, ki je temeljna prostorska referenca za obravnavano problematiko v preteklih stoletjih vse tja do začetkov trške nasel- bine. Drugače kot njegova predhodnika, terezijan- ski in jožefinski kataster, ima namreč tudi grafično upodobitev zemljišč na katastrski mapi. V merilu 1 : 2880 so vrisane vse zemljiške in stavbne parce- le s posameznimi stavbami, različne barve in znaki pa za vsako parcelo ponazarjajo katastrsko kulturo (njiva, travnik, vrt, gozd, stavbišče itd.). Različna obarvanost stavb razkriva, iz kakšnega materiala so bile zgrajene: svetlorumena barva pomeni (pretežno) lesene stavbe, svetlordeča zidane in temnejša rdeča javne zgradbe, kot so cerkve, šole, magistrati, druga uradna poslopja itd.141 V katastrski občini Ljutomer, za katero je kataster nastal leta 1824,142 so tedaj našteli in izmerili 132 stavbišč. Od teh so vsa spadala k trgu, le zadnji dve pod Kamenščak (k h. št. 2), ker sta ležali na skrajnem južnem koncu občine pod Kamenščakom in bili v la- sti kamenščanskega kajžarja. Razen tega gospodarja in Ane pl. Stremitzberg, stanujoče v Gradcu, so imeli vsi lastniki bivališče v Ljutomeru. V zapisniku stavb- nih parcel je najvišja hišna številka sicer 108, vendar je bilo vseh stanovanjskih stavb nekaj manj. Zapi- snik jih izkazuje 103, če k njim štejemo tudi magi- strat oziroma rotovž (h. št. 15) in župnišče (št. 77), ki sta izrecno označena kot stanovanjski poslopji, trški mlin (št. 87) in šolsko stavbo (št. 100). Devet hišnih 141 Ribnikar, Zemljiški kataster, str. 331. 142 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, M 332, k. o. Ljutomer. – Curk navaja napačno letnico katastrske mape 1825 (Curk, Trgi in mesta, str. 97; Curk, Ljutomer, str. 9). Ka- tastrska mapa ima v resnici letnico 1824. V spisovnem delu ni drugih datacij razen datumov signiranj, ki so jih opravili v Lipnici, in sicer: 12. decembra 1824 abecedni seznam po- sestnikov, 1. januarja 1825 sumarni izkaz zemljišč, 15. marca 1825 opis meja katastrske občine in 1. aprila 1825 zapisnik zemljiških parcel; zapisnik stavbnih parcel ima za datum sig- niranja prazen prostor. – Ljutomer je v luči franciscejskega katastra obravnaval Sašo Radovanovič (1991), ne da bi se posebej posvečal hišni posesti (Radovanovič, Trg Ljutomer). Zagrešil je več napak, na primer pri prevajanju poklicnih oznak in obravnavi socialne strukture posestnikov glede na navedbe oziroma nenavedbe poklicev (prav tam, str. 19–20). številk pogrešamo (št. 24, 32, 65, 70, 82, 97, 102, 106 in 107); nekatere od teh hiš so opustele, v dveh pri- merih pa sta se dve sosednji hiši oziroma hišni šte- vilki že veliko prej združili v eno (št. 65 in 66 ter 82 in 83).143 Pri dveh, obeh na obrobju trga zahodno in jugozahodno od župnijske cerkve, zapisnik ne nava- ja nobene stanovanjske stavbe, ampak samo klet (št. 105) oziroma gospodarsko poslopje (št. 108). Na drugi strani so imeli štirje gospodarji po dve stanovanjski hiši z isto številko (št. 10, 16, 58 in 68). Druga hiša je v dveh primerih stala tik ob prvi (št. 16 in 58), enkrat malce zahodno (št. 68) in enkrat južno od trga (št. 10). Poleg tega sta dve hiši v ne- posredni bližini trškega mlina ob Ščavnici, ena le- sena in ena zidana, spadali k trškemu magistratu na Glavnem trgu (h. št. 15). Sklepati je mogoče, da so ta dodatna stanovanjska poslopja ali vsaj nekatera med njimi imela v resnici drugo hišno številko, vendar so v zapisnik vpisali številko lastnikovega domovanja, kot je bila praksa tudi drugod. Ker so zelo verjetno nastala pozno, so jim dodelili tiste hišne številke, višje od 100, ki jih v zapisniku pogrešamo.144 V prid domnevi, da je šlo pri pogrešanih res za dodatne hiše trških posestnikov, govori tudi dejstvo, da niso bile vpisane v zemljiško knjigo.145 Eno stavbišče (stavb. št. 36), in sicer v rokah gospostva Branek, je označe- no kot pogorišče, številko 94, ki jo je prej imela hiša na tem mestu, pa so leta 1819 dodelili novozgrajeni hiši v sosednji ulici,146 zato je zaporedje številk tukaj zamaknjeno. Iz katastra lahko lepo razberemo, katere hišne številke so se pojavile na novo po oštevilčenju leta 1770. Gre za številke, višje od 98 – toliko jih je bilo v štiftnem registru 1774–1779 –, njihov poznejši na- stanek pa poleg štiftnih registrov izdajajo lokacije. Številke od 99 dalje, vključno s šolo (št. 100), so bile namreč raztresene od skrajnega zahodnega do skraj- nega vzhodnega konca trga. Hišam so jih dodeljevali po vrsti, kakor so bile zgrajene, tako da že same po sebi razkrivajo kronologijo rasti ljutomerske trške naselbine v polstoletju med letoma 1770 in 1824. 143 Gl. op. 135. – Pri hiši št. 66 (stavbišče št. 78) je ob Glavnem trgu vrisana majhna zidana stavba, ki ob nastanku katastra ni bila stanovanjska, ampak gospodarsko poslopje. Nekdanjo h. št. 65 oziroma predvideni prostor zanjo gre iskati na nje- nem mestu. 144 Ivan Koprijan na h. št. 108, v katerem prepoznamo magistrat- nega uradnika, ki je leta 1813 zgledno uredil štifne registre, je imel samo gospodarsko poslopje zunaj sklenjenega trga. Nemara je stanoval na magistratu (rotovžu) ali v eni od obeh magistratnih hišic pri mlinu, kar bi pomenilo, da se je številka 108 nanašala na eno od njiju. Samo gospodarsko poslopje je imel tudi mesar Jakob Prelog, hiša št. 8, pod katero je voden, pa je pripadala učitelju Ivanu Postružniku. 145 Prim. SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 311, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljutomer [1804–]. 146 Kot je Ivan Koprijan dopisal v štiftni register za leto 1757, je bila hiša med št. 91 in 95 porušena, Mihael Kavčič pa je tostran ceste pri hiši št. 3 sezidal drugo (SI PAM 0004, Ma- gistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/3, štiftni register 1757, pag. 29). 600 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 147 En kvadratni seženj je meril 3,59 m2, 1600 sežnjev pa je se- stavljalo en oral (0,57 hektarja). Razpredelnica 9: Ljutomer po zapisniku stavbnih parcel franciscejskega katastra leta 1824 Št. na mapi Ime in priimek Stan Bivališče Zvrst Površina v kvadr. sežnjih147 1 --- --- Ljutomer (Luttenberg) cerkev 824.7 2 dekanija (Dechantey) --- Ljutomer 77 stan. in gosp. poslopje 351.7 3 Isti --- » « gosp. poslopje 62.4 4 DILLMAN Elija (Dillmann Elias) tržan (Bürger) Ljutomer 103 stan. in gosp. poslopje 136.8 5 KOPRIJAN Ivan (Kopprian Johann) tržan Ljutomer 108 gosp. poslopje 28.3 6 LORGER Matija (Lorger Matthias) tržan Ljutomer 79 stan. in gosp. poslopje 113.6 7 ŠTUHEC Ivan (Stuhetz Johann) tržan Ljutomer 80 stan. in gosp. poslopje 102.8 8 FINKUŠAR Anton (Finkuschar Anton) [FINGIŠAR] kajžar (Keuschler) Ljutomer 81 stan. poslopje 13.3 9 Isti » « » « gosp. poslopje 7.9 10 MAJERHOFER / MEIERHOFER Ivan (Mayerhofer Johann) tržan Ljutomer 83 stan. in gosp. poslopje 121.4 11 --- --- Ljutomer 100 šolska stavba (Schulhaus) 83.1 12 KOTNJAK Jurij (Kottniag Georg) tržan Ljutomer 84 stan. in gosp. poslopje 81.8 13 HRASTOVEC Jurij (Hrastovetz georg) tržan Ljutomer 85 stan. in gosp. poslopje 119.7 14 SLAJNŠ Martin (Sleinsch Martin) [SLAJNČ] tržan Ljutomer 71 gosp. poslopje 45.6 15 REK / RÖCK Matija (Röck Mathias) tržan Ljutomer 78 stan. in gosp. poslopje 121.3 16 MURSA Dominik (Mursa Dominicus) čevljar (Schuster) Ljutomer 86 stan. poslopje 33.6 17 VEBER / WEBER Peter (Weber Peter) čevljar (Schuster) Ljutomer 105 klet (Keller) 22.4 18 FURLAN Jožef (Fourlan Joseph) tržan Ljutomer 68 gosp. poslopje 57.2 19 Isti » « » « stan. poslopje 32.3 20 ŽLAJFER / SCHLEIFER Anton (Schleifer Anton) tržan Ljutomer 101 stan. poslopje 19.7 21 SLAJNŠ Martin (Sleinsch Martin) [SLAJNČ] klobučar (Hutmacher) Ljutomer 99 stan. poslopje 18.8 22 magistrat (Magistrat) --- Ljutomer 87 mlin (Mühle) 43.2 23 Isti --- Ljutomer 15 gosp. poslopje 11.5 24 Isti --- Ljutomer 15 stan. poslopje 52.9 25 Isti --- Ljutomer 15 gosp. poslopje 6.3 26 Isti --- Ljutomer 15 stan. poslopje 22.7 27 PRELOG Jakob (Prellog Jakob) mesar (Fleischer) Ljutomer 8 gosp. poslopje 32.7 28 BRUMEN Jožef (Wrumen Joseph) kovač (Schmidt) Ljutomer 98 stan. in gosp. poslopje 91.5 29 Isti » « » « gosp. poslopje 19.1 30 magistrat (Magistrat) --- Ljutomer 1 stan. poslopje 33.8 31 WASSERL Matija (Wasserl Mathias) krojač (Schneider) Ljutomer 88 stan. in gosp. poslopje 58.7 32 KRALJ Martin (Krall Martin) tržan Ljutomer 89 stan. in gosp. poslopje 230.8 33 ZORJAN Jožef (Sorian Joseph) tržan Ljutomer 90 stan. in gosp. poslopje 84.5 34 ŠRAJNER / SCHREINER Jakob (Schreiner Jakob) gostilničar (Gastwirth) Ljutomer 92 stan. in gosp. poslopje 327.6 35 JURŠIČ Jožef ( Jurschitsch Joseph) tržan Ljutomer 91 stan. in gosp. poslopje 140.0 36 gospostvo Branek (Herrschaft Mallegg) --- Braneg (Mallegg) pogorišče (Brandstadt) 115.4 37 SANČIČ Jožef (Sandschitsch Joseph) tržan Ljutomer 72 stan. in gosp. poslopje 157.2 601 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 38 SLA JNŠ Martin (Sleinsch Martin) [SLAJNČ] klobučar (Hutmacher) Ljutomer 71 stan. in gosp. poslopje 127.0 39 SMODIŠ Jožef (Schmodisch Joseph) tržan Ljutomer 95 stan. in gosp. poslopje 176.5 40 HERBST Franc (Herbst Franz) tržan Ljutomer 96 stan. poslopje 76.8 41 ŠUTEK Jožef (Schutegg Joseph) tržan Ljutomer 93 stan. in gosp. poslopje 137.6 42 ZOBOVIČ Ivan (Sobovitsch Johann) tržan Ljutomer 94 stan. in gosp. poslopje 128.4 43 GROSKOPF Marija (Grosskopf Maria) tržanka Ljutomer 2 stan. in gosp. poslopje 185.5 44 LUKNER Matija (Luckner Matthias) tržan Ljutomer 3 stan. in gosp. poslopje 149.6 45 KUNCE Ivan (Kunze Johann) tržan Ljutomer 4 stan. in gosp. poslopje 104.6 46 VEBER / WEBER Peter (Weber Peter) tržan Ljutomer 5 stan. in gosp. poslopje 96.6 47 SLAJNŠ Alojz (Sleinsch Alois) [SLAJNČ] tržan Ljutomer 6 stan. in gosp. poslopje 86.5 48 KARBA Matija (Karba Mathias) tržan Ljutomer 7 stan. in gosp. poslopje 91.8 49 Isti » « » « gosp. poslopje 15.6 50 BOŠUŠNIK Ivan (Boshushnig Johann) [POSTRUŽNIK] učitelj (Schullehrer) Ljutomer 8 stan. in gosp. poslopje 133.2 51 LUBE Simon (Lube Simon) tržan Ljutomer 9 stan. in gosp. poslopje 167.9 52 HRASTOVEC Jurij (Hrastovetz Georg) tržan Ljutomer 10 stan. in gosp. poslopje 361.2 53 VUČINA Jakob (Wudschina Jakob) tržan Ljutomer 11 stan. in gosp. poslopje 148.2 54 MIHELIČ Andrej (Michellitsch Andre) tržan Ljutomer 12 stan. in gosp. poslopje 270.1 55 Isti » « » « gosp. poslopje 86.9 56 KOŠIR Jurij (Koschier Georg) tržan Ljutomer 13 stan. in gosp. poslopje 218.9 57 FRÖLICH / FRELIH Ivan (Frölich Johann) tržan Ljutomer 14 stan. in gosp. poslopje 144.4 58 magistrat (Magistrat) --- Ljutomer 15 Rotovž (Rathaus) 82.5 59 Isti --- » « gosp. poslopje 73.4 60 KOTNJAK Jurij (Kottniag Georg) tržan Ljutomer 73 gosp. poslopje 99.7 61 MIHELIČ Franc (Michelitsch Franz) tržan Ljutomer 16 stan. in gosp. poslopje 28.8 62 Isti » « » « stan. in gosp. poslopje 237.0 63 MIHELIČ Jakob (Michelitsch Jakob) tržan Ljutomer 17 stan. in gosp. poslopje 198.0 64 BABNIK Franc (Babnig Franz) tržan Ljutomer 18 stan. in gosp. poslopje 269.2 65 KOHAUT Tomaž (Kochaut Thomas) ranocelnik (Chirurg) Ljutomer 19 stan. in gosp. poslopje 162.8 66 KLUKOVIČ Leopold (Kluckovitsch Leopold) tržan Ljutomer 20 stan. in gosp. poslopje 147.6 67 ČOPER Ivan (Tschoper Johann) tržan Ljutomer 21 stan. in gosp. poslopje 187.4 68 SORGER Hubert (Sorger Huberth) tržan Ljutomer 22 stan. in gosp. poslopje 205.7 69 ŽNIDERIČ Matija (Schnideritsch Mathias) tržan Ljutomer 30 stan. in gosp. poslopje 182.4 70 SERNEC Martin (Sernetz Martin) tržan Ljutomer 31 stan. in gosp. poslopje 70.1 71 NEMEC Florijan (Nemetz Florian) tržan Ljutomer 23 stan. in gosp. poslopje 294.7 72 HUBER Jurij (Huber Georg) tržan Ljutomer 25 stan. in gosp. poslopje 227.8 73 LUKNER Jernej (Luckner Bartholomäus) tržan Ljutomer 60 stan. in gosp. poslopje 163.7 74 MURAT Matija (Murath Mathias) [MURATA] tržan Ljutomer 61 stan. in gosp. poslopje 144.4 75 KOŠENINA Jožef (Koschenina Joseph) tržan Ljutomer 62 stan. in gosp. poslopje 294.4 76 GOLOB Mihael (Gollob Michael) tržan Ljutomer 63 stan. in gosp. poslopje 116.2 77 HOLCINGER / HOLZINGER Franc (Koltzinger Franz) pek (Bäcker) tržan Ljutomer 64 stan. in gosp. poslopje 293.5 78 VOLKMAJER / VOLKMEIER Jožef (Volkmayer Joseph) [VOLKMER] tržan Ljutomer 66 stan. in gosp. poslopje 195.0 79 RAKOVEC Marija (Rakovetz Maria) tržanka Ljutomer 67 stan. in gosp. poslopje 218.4 80 FURLAN Jožef (Fourlan Joseph) tržan Ljutomer 68 stan. in gosp. poslopje 208.0 81 KORNIGIN Jožef (Kornigin Joseph) tržan Ljutomer 69 stan. in gosp. poslopje 218.4 82 KOTNJAK Tomaž (Kottniag Thomas) gostilničar (Gastwirth) Ljutomer 73 stan. in gosp. poslopje 324.1 83 MIKLOŠIČ Jurij (Mikloschitsch Georg) tržan Ljutomer 74 stan. in gosp. poslopje 105.0 602 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 148 148 Hišna številka se nanaša na Ljutomer, Gradec pa pomeni bi- vališče lastnice. 84 KOREN Anton (Koren Anton) tržan Ljutomer 76 stan. in gosp. poslopje 92.1 85 JURŠIČ Jožef ( Jurschitsch Joseph) tržan Ljutomer 91 gosp. poslopje 20.7 86 ŽAJDOLA Martin (Scheidolla Martin) [ŽAJDELA] čevljar (Schumacher) Ljutomer 75 stan. in gosp. poslopje 156.3 87 FURLAN Jožef (Fourlan Joseph) tržan Ljutomer 53 stan. poslopje 18.4 88 FRIBEC Ana (Fribetz Anna) tržan Ljutomer 54 stan. in gosp. poslopje 100.0 89 SALOMAN Simon (Salomann Simon) [ŠALAMUN] tržan Ljutomer 58 stan. poslopje 37.5 90 POLAK Jožef (Pollag Joseph) tržan Ljutomer 48 gosp. poslopje 21.0 91 JAGROVIČ Katarina ( Jagrovitsch Kathrina) tržan Ljutomer 59 stan. in gosp. poslopje 150.6 92 SALOMAN Simon (Salomann Simon) [ŠALAMUN] tržan Ljutomer 58 stan. in gosp. poslopje 126.0 93 HÖFLER Ivan (Höfler Johann) tržan Ljutomer 57 stan. in gosp. poslopje 180.4 94 MURAT Franc (Murath Franz) [MURATA] tržan Ljutomer 56 stan. in gosp. poslopje 190.0 95 KNOC / KNOTZ Mihael (Knotz Michael) tržan Ljutomer 26 stan. in gosp. poslopje 260.6 96 STREMITZBERG Ana (Stremitzberg Anna) tržan[ka] / meščan[ka] (Bürger) Gradec 27 (Gratz)148 stan. in gosp. poslopje 297.7 97 OSIŠEK Franc (Osischeg franz) Tržan Ljutomer 28 stan. in gosp. poslopje 129.8 98 Isti » « » « gosp. poslopje 29.7 99 ŠTUHEC Jernej (Stuhetz Bartholomä) tržan Ljutomer 29 stan. in gosp. poslopje 195.4 100 KORNIK Jožef (Kornig Josepoh) tržan Ljutomer 33 stan. in gosp. poslopje 198.2 101 ŠILOVIČ Matija (Schillovitsch Mathias) tržan Ljutomer 34 stan. in gosp. poslopje 74.4 102 POLANIČ Vid (Pollanitsch Veit) tržan Ljutomer 35 stan. in gosp. poslopje 181.4 103 TOPLAK Jakob (Toplack Jakob) tržan Ljutomer 36 stan. poslopje 94.1 104 magistrat (Magistrat) --- Ljutomer 15 gosp. poslopje 70.4 105 Isti --- » « gosp. poslopje 31.2 106 DOGAN Simon (Dogan Simon) [DUGAN] tržan Ljutomer 38 stan. in gosp. poslopje 113.3 107 ČREŠOVEC Pavel (Zreschovetz Paul) kajžar (Keuschler) Ljutomer 104 stan. poslopje 63.6 108 LIPOVEC Matija (Lippovetz Mathias) viničar (Berghold) Ljutomer 37 stan. in gosp. poslopje 154.9 109 KRIŽAN Mihael (Krischan Michael) strugar (Drexler) Ljutomer 39 stan. in gosp. poslopje 78.9 110 SLAČEK Jakob (Slatscheg Jakob) tržan Ljutomer 40 stan. in gosp. poslopje 52.0 111 VERIČ / BERIČ Lovrenc (Weritsch Lorenz) tržan Ljutomer 41 stan. in gosp. poslopje 234.0 112 KLOBUČAR Anton (Klobutschar Anton) tržan kovač (Schmidt) Ljutomer 42 gosp. poslopje 18.9 113 Isti » « » « stan. in gosp. poslopje 170.3 114 ČUJEŠ Tomaž (Tschues Thomas) tržan Ljutomer 43 stan. in gosp. poslopje 165.0 115 SAGAJ Uršula (sagay Ursula) tržan[ka] Ljutomer 44 stan. poslopje 65.7 116 GLAVNIK Jakob (Glavnig Jakob) tržan Ljutomer 45 stan. in gosp. poslopje 126.4 117 MEDIK Matija (Medig Mathias) tržan Ljutomer 46 stan. poslopje 224.8 118 MAVRIČ Ivan (Mauritsch Johann) tržan Ljutomer 47 stan. in gosp. poslopje 177.1 119 POLAK Jožef (POLLAG Joseph) tržan Ljutomer 48 gosp. poslopje 60.9 120 Isti » « » « gosp. poslopje 6.0 121 Isti » « » « stan. poslopje 77.0 122 HVALENC Ivan (Hvalenz Johann) tržan Ljutomer 49 stan. in gosp. poslopje 48.3 603 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 Stavbni fond Ljutomera, kot ga prikazuje fran- ciscejska katastrska mapa, je bil povečini lesen, kar velja še posebej za gospodarska poslopja, med kate- rimi le izjemoma najdemo zidana. V dveh primerih je gospodarsko poslopje vrisano kot zidano (enkrat kovačija), hiša pa ne. Kar zadeva stanovanjske zgrad- be, opazimo občutno razliko med Glavnim in Starim trgom na eni strani ter ostalimi deli trga na drugi. Ob Glavnem trgu je stala le ena lesena hišica, in to tik ob magistratu. Od skupno 103 stanovanjskih zgradb na- štejemo 59 ali dobro polovico zidanih (57,3 %). Kot javne stavbe so obarvane samo tri: župnijska cerkev, šola ob cerkvenem obzidju in magistrat, ne pa tudi župnišče, v zapisniku imenovano dekanija. Če gradbeno stanje po katastrski mapi leta 1824 primerjamo s tistim, ki ga leta 1804 izkazuje glavna zemljiška knjiga, ugotovimo naslednje spremembe. Kot zidanih je zdaj prikazanih šest hiš, ki so bile v začetku stoletja še lesene (št. 11, 30, 33, 43, 73 in 94), ter ena, za katero leta 1804 ni podatka o stavbnem materialu (št. 5). Na katastrski mapi ni več hiše s št. 70, leta 1804 navedene kot lesena, vendar ni izginila, ampak se je, kot potrjuje zemljiška knjiga, združila s sosednjo hišo št. 73.149 Zanimiva je ugotovitev, da je h. št. 85, ki naj bi bila leta 1804 zidana, dvajset let pozneje na katastru prikazana kot lesena. Kar zadeva poklicno strukturo hišnih posestni- kov, je franciscejski kataster bolj ali manj neupora- ben vir. V rubriki Stan (Stand) so namreč praviloma označeni zgolj kot tržani (Bürger) in eden še dodat- 149 Hišo št. 73 sta leta 1809 kupila viničar Tomaž Kotnik in nje- gova žena Marija, nato pa je Tomaž leta 1814 pridobil še h. št. 70 (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 311, glavna zem- ljiška knjiga magistrata Ljutomer [1804–], pag. 457 in 475). 150 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779; SI AS 177, Franciscejski kataster za Šta- jersko, M 332, k. o. Ljutomer, zapisnik stavbnih parcel, s. d. no kot kovač. Drugih stanovskih oziroma poklicnih oznak je malo. Tako srečamo dva kajžarja in enega viničarja, ki so vsi imeli domovanje na obrobju trga, učitelja ter peščico obrtnikov, skupaj 13, od katerih je eden, mesar Jakob Prelog, premogel samo gospo- darsko poslopje, stanoval pa je na Glavnem trgu v učiteljevi hiši št. 8.151 Po kakšnem kriteriju so te hišne posestnike navedli s poklicem, drugih pa ne, ostaja neznanka. Ker med njimi srečamo tudi lastnike ve- likih zidanih hiš, zagotovo ni bila posredi delitev na polnopravne tržane, kar bi bili tisti z oznako tržan, in netržane. Sočasnega vira, ki bi prikazoval, kateri od gospodarjev iz leta 1824 so opravljali kako obrt, nimamo. Vsekakor jih je moralo biti precej čez polo- vico. Kot že omenjeno, seznam obrtnikov in trgovcev iz leta 1839 ali 1840 navaja – brez trškega mlina – 70 imen in 41 poklicev.152 Medtem ko je število ljutomerskih hiš v desetlet- jih pred nastankom franciscejskega katastra ostajalo zelo konstantno in je le počasi preseglo številko sto, na drugi strani zaznavamo močno diskontinuiteto priimkov njihovih lastnikov. Ta je bila v nekaterih primerih posledica prenosa lastništva na zeta, ve- činoma pa je šlo za prodaje in s tem tudi za naglo menjavanje stanovalcev. Proces ponazarja spodnja preglednica hišnih gospodarjev, kot jih izkazujeta štiftni register iz sedemdesetih let 18. stoletja, prvi z uradnimi hišnimi številkami, in pol stoletja mlajši franciscejski kataster. 151 Hišo je učitelj Ivan Postružnik pridobil v začetku leta 1824, prejšnja lastnika sta bila zakonca Marko in Ana Prelog, naj- verjetneje starša mesarja Jakoba (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 311, glavna zemljiška knjiga magistrata Ljuto- mer [1804–], pag. 39). 152 Gl. op. 138. 123 KRAJNC Andrej (Krainz Andre) tržan Ljutomer 50 stan. in gosp. poslopje 145.2 124 KOPRIJAN Leopold (Koprian Leopold) tržan Ljutomer 55 stan. in gosp. poslopje 91.0 125 KAHAUT Ivan (Kahaut Johann) tržan Ljutomer 51 stan. poslopje 17.3 126 KELEMINA Jožef (Kellemina Joseph) tržan Ljutomer 52 stan. poslopje 25.5 127 Isti » « » « gosp. poslopje 31.0 128 FURLAN Jožef (Fourlan Joseph) tržan Ljutomer 53 gosp. poslopje 14.3 129 HRASTOVEC Jurij (Hrastovetz Georg) tržan Ljutomer 10 stan. poslopje 35.7 130 Isti » « » « gosp. poslopje 22.9 131 MAJCEN Jakob (Maitzen Jakob) kajžar (Keushler) Kamenščak 2 stan. poslopje 94.4 132 Isti » « » « gosp. poslopje 50.4 Razpredelnica 10: Primerjava imen hišnih posestnikov v štiftnem registru 1774–1779 in franciscejskem katastru 1824150 H. št. Štiftni register 1774–1779 Franciscejski kataster 1824 1 --- [trška hiša] magistrat [rotovž] (Magistrat) 2 Matija ERJAVEC, zdaj Balaž GROSKOPF (Mathias Erjavetz, nun Balasch Großkopf ) GROSKOPF Marija (Grosskopf Maria) 3 Jurij LUKNER (Georg Lukner) LUKNER Matija(Luckner Matthias) 604 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 4 Balaž KOCIPER (Walasch Koziper) KUNCE Ivan (Kunze Johann) 5 Pavel GROSKOPF (Paul Großkopf ) VEBER / WEBER Peter (Weber Peter) 6 Julijana MARINIČ ( Juliana Marinitschin) SLAJNŠ Alojz (Sleinsch Alois) [SLAJNČ] 7 Jožef KREMPL ( Joseph Krempl) KARBA Matija (Karba Mathias) 8 Jakob JURŠIČ ( Jacob Jurßchitßch) BOŠUŠNIK Ivan (Boshushnig Johann) [POSTRUŽNIK] 9 Jožef PIHLER ( Joseph Püchler) LUBE Simon (Lube Simon) 10 Jakob HRASTOVEC ( Jacob Hräßtouez) HRASTOVEC Jurij (Hrastovetz Georg) 11 Anton MURSA (Antoni Murßä) VUČINA Jakob (Wudschina Jakob) 12 Anton FIHBEK / VIEHBÖCK in Ivan VILDGANS / WILDGANS (Anton Vüchböck, Jochannes Wüldtganß) MIHELIČ Andrej (Michellitsch Andre) 13 Matija MERNIK (Mathiaß Mernig) KOŠIR Jurij (Koschier Georg) 14 Jurij PAHERNIK(Georg Pachernig) FRÖLICH / FRELIH Ivan (Frölich Johann) 15 Rotovž (Ist das Rathauß) magistrat (Magistrat) 16 Andrej MIHELIČ (Andreaß Müchällitsch) MIHELIČ Franc (Michelitsch franz) 17 Eva MURKO (Eua Murkhin) MIHELIČ Jakob (Michelitsch Jakob) 18 Jožef BABNIK ( Joßeph Wäbnig) BABNIK Franc (Babnig Franz) 19 Andrej LAJTGEB / LEITGEB (Andreaß Leÿdtgeb), nato Jakob KOHAUT Tomaž (Kochaut Thomas) 20 Jožef BANIČ ( Joßeph Wanitßch) KLUKOVIČ Leopold (Kluckovitsch Leopold) 21 Matija JAGROVIČ (Mathiaß Jägrouitßch) ČOPER Ivan (Tschoper Johann) 22 Jožef PIHLER ( Joßeph Püchler) SORGER Hubert (Sorger Huberth) 23 Jurij KÜRZINGER (Georg Küerzinger) NEMEC Florijan (Nemetz Florian) 24 Blaž TURK (Wlaſsius Turkh) --- 25 Jurij RAUTE (Georg Rautter) HUBER Jurij (Huber Georg) 26 Andrej HERNJA (Andreaß Hernia) KNOC / KNOTZ Mihael (Knotz Michael) 27 Maks Ksaver pl. STREMIZBERG (Max Xaveri V: Str[e]mizberg) STREMITZBERG Ana (Stremitzberg Anna) 28 Lovrenc KOTROL (Lorenz Kotroll) OSIŠEK Franc (Osischeg franz) 29 Terezija ŠUC / SCHUTZ (Treßia Schuzin) ŠTUHEC Jernej (Stuhetz Bartholomä) 30 Tomaž ŠPINDLER / SPINDLER (Thomaß Spündler) ŽNIDERIČ Matija (Schnideritsch Mathias) 31 Ivan PUHER ( Jochäneß Puecher) SERNEC Martin (Sernetz Martin) 32 Ivan MAUKO ( Jochänes Maukho) --- 33 Anton HUBER (Antoni Hueber) KORNIK Jožef (Kornig Josepoh) 34 Jurij KLEMENČIČ (Georg Klementschütßch) – nato Gašper PILIH (Kasper Pülliph) ŠILOVIČ Matija (Schillovitsch Mathias) 35 Andrej PEVEC (Andre Peuez) POLANIČ Vid (Pollanitsch Veit) 36 Matija GANSTER (Mathiaß Gänster) [GANSER] TOPLAK Jakob (Toplack Jakob) 37 Anton PINTERIČ (Antoni Pinteritßch) LIPOVEC Matija (Lippovetz Mathias) 38 Sebastjan ČEH (Sewastian Tßech), kajžar DOGAN Simon (Dogan Simon) [DUGAN] 39 Jera MIHELIČ (Gerthraudt Müchellitßchin) KRIŽAN Mihael (Krischan Michael) 40 Lenart KASER (Leonhardt Cässer) SLAČEK Jakob (Slatscheg Jakob) 41 VID KOCIPER (Veÿth Kozüber) VERIČ / BERIČ Lovrenc (Weritsch Lorenz) 42 Anton BRUMEN (Antoni Wrumen) KLOBUČAR Anton (Klobutschar Anton) 43 Jakob HANČIČ ( Jacob Häntßchitßch) ČUJEŠ Tomaž (Tschues Thomas) 44 Ivan MAUKO ( Johänneß Maukho) SAGAJ Uršula (Sagay Ursula) 45 Matija FRIBEC (Mathiaß Früwez), nato Jožef LIEBENDRAU ( Joseph Liewentrau) GLAVNIK Jakob (Glavnig Jakob) 46 Luka GASMAN (Lucaß Gäsßman) MEDIK Matija (Medig Mathias) 47 Mihael WALLNER (Michael Wallner) MAVRIČ Ivan (Mauritsch Johann) 48 Franc KAVČIČ (Franz Kautßütßch) POLAK Jožef (POLLAG Joseph) 49 Katarina ZOREC (Cäthärinä Soretzin), kajžarica HVALENC Ivan (Hvalenz Johann) 50 Lovrenc KOJNC (Lorenz Kointz) KRAJNC Andrej (Krainz Andre) 51 Martin ROJSTERGER / REUSTERGER (Marttin Reÿsterger), kajžar KAHAUT Ivan (Kahaut Johann) 52 Martin ZORKO (Marttin Sorkho) KELEMINA Jožef (Kellemina Joseph) 53 Ivan PRASL ( Johann Prässl), kajžar FURLAN Jožef (Fourlan Joseph) 54 Matija Š[L]ANČ (Mathiaß Schäntßch) FRIBEC Ana (Fribetz Anna) šk. 1, ovoj 1/2, štiftni register 1756, pag. 21). Do nastanka franciscejskega katastra tu ni zrasla nova hiša. Lokacija je jasno prepoznavna na franciscejski katastrski mapi: vogalna vrtna parcela št. 731 na Starem trgu med hišama št. 58 in 59 (stavbišči št. 92 in 92). 605 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 153 Nenavadna hišna številka, ki je v resnici sploh ni moglo biti, ampak so tako samo označevali zemljišče v štiftnih registrih, se pojavlja tudi v poznejših registrih, ne pa več v zemljiški knjigi, ki se začenja leta 1787. Kot je razvidno iz pozneje do- dane hišne številke v štiftnem registru za leto 1756, je bilo pogorišče tukaj že tedaj (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, 55 Ivan ČOPOR ( Jochänneß Tßopor) KOPRIJAN Leopold (Koprian Leopold) 56 Matija MUROTA (Mathiaß Murothä) [MURATA] MURAT Franc (Murath Franz) [MURATA] 57 Mihael HÖFLER (Müchael Höfler) HÖFLER Ivan (Höfler Johann) 58 Anton ESSENDORFER (Antoni Essendorffer) SALOMAN Simon (Salomann Simon) – 2 hiši [ŠALAMUN] 58 1/2153 Andrej HERNJA (Andreäß Herniä) – pogorišče --- 59 Filip MAJCER (Phüllüph Maÿtzer) JAGROVIČ Katarina ( Jagrovitsch Kathrina) 60 Matija KOCIPER (Mathiaß Kozüber) LUKNER Jernej (Luckner Bartholomäus) 61 Anton BELEC (Antoni Wellez) MURAT Matija (Murath Mathias) [MURATA] 62 Dominik ERJAVEC (Dominicus Erjauez) KOŠENINA Jožef (Koschenina Joseph) 63 Jožef LIEBENDRAU ( Joßeph Liewentrau), nato: zdaj Jožef ŠEN / SCHÖN (nun Joßeph Schön) GOLOB Mihael (Gollob Michael) 64 Matija SEDLERŠAK (Mathiaß Sedlerßchäg) HOLCINGER / HOLZINGER Franc (Koltzinger Franz) 65 in 66 Anton VOLKMAJER / VOLKMEIER (Antoni Volhmaÿr) [VOLKMER] VOLKMAJER / VOLKMEIER Jožef (Volkmayer Joseph) – samo št. 66 [VOLKMER] 67 Matija RAKOVEC (Mathiaß Räkhouez) RAKOVEC Marija (Rakovetz Maria) 68 Katarina LAJTGEB / LEITGEB (Cäthärinä Leidtgebin) FURLAN Jožef (Fourlan Joseph) 69 Jurij PFODERER (Georg Pfoderer) KORNIGIN Jožef (Kornigin Joseph) 70 Sebastjan WASSERLEITNER (Sewastian Waßserleÿthner) --- 71 Luka ŠTROS / STROSS (Lucaß Stroßß) SLAJNŠ Martin (Sleinsch Martin) [SLAJNČ] 72 Sebastjan ROJKO (Sewastian Roikho) SANČIČ Jožef (Sandschitsch Joseph) 73 Ivan TIL / TÜLL, Jurij GEBERC ( Johanneß Tüll, Georg Geberz) KOTNJAK Jurij (Kottniag Georg) 74 Jakob LANČIČ ( Jacob Läntschitsch) MIKLOŠIČ Jurij (Mikloschitsch Georg) 75 Martin PEVEC (Märttin Peuez) ŽAJDOLA Martin (Scheidolla Martin) [ŽAJDELA] 76 Filip ROJKO (PHüllüph Roikho) KOREN Anton (Koren Anton) 77 župnišče (Pfarhoff ) župnišče – lastnik dekanija (Dechantey) 78 Ivan TIL / TÜLL ( Jochänneß Tüll), nato KRISTL-ova (Kristlin) REK / RÖCK Matija (Röck Mathias) 79 Helena CVETKO (Hellenä Zwetkhin) LORGER Matija (Lorger Matthias) 80 Elizabeta ŠVALEC / ŽVALEC (Elisaweth Schwäletzin) ŠTUHEC Ivan (Stuhetz Johann) 81 Mihael GOLOB (Michael Gallob), kajžar FINKUŠAR Anton (Finkuschar Anton) [FINGIŠAR] 82 in 83 Simon GABERC (Simon Gäwerz) MAJERHOFER / MEIERHOFER Ivan (Mayerhofer Johann) – samo št. 83 84 Matija SLANA (Mathiaß Slännä) KOTNJAK Jurij (Kottniag Georg) 85 Jakob PINTERIČ ( Jacob Pintteritsch) HRASTOVEC Jurij (Hrastovetz georg) 86 Matija VENGLER / WENGLER, zidar (Mathiaß Wengler Mauerer) MURSA Dominik (Mursa Dominicus) 87 hiša trškega mlina (Markht Mühl Hauß) Mlin (Mühle) – lastnik magistrat (Magistrat) 88 Jakob ERJAVEC ( Jacob Erjauez) – nato Marija UNUŠEK (Maria Unnuschegin) [ONOŠEK], nato: Andrej GREGOREC (Andre Gregorez) WASSERL Matija (Wasserl Mathias) 89 Helena ŠTROMAJER / STROMEIER (Hellenä Stromärin) KRALJ Martin (Krall Martin) 90 Jakob KOPRIJAN ( Jacob Koprian) ZORJAN Jožef (Sorian Joseph) 91 Martin MIKŠA (Märtin Migßchä) JURŠIČ Jožef ( Jurschitsch Joseph) 92 Terezija MAJCER (Treßsia Mäytzerin) ŠRAJNER / SCHREINER Jakob (Schreiner Jakob) 93 Marija HERNJA (Mariä Hernin) ŠUTEK Jožef (Schutegg Joseph) 606 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 Hišnemu priimku je v časovnem razponu 1774– 1824 mogoče slediti pri 92 hišah, čeprav je bilo hiš oziroma številk 98. Že v izhodišču sta namreč po dve sosednji hiši pripadali istemu gospodarju in sta se slednjič združili v eno (65 in 66 ter 82 in 83), štiri pa so vseskozi ostajale v javni lasti (rotovž oziroma magistrat, hiša trškega sluge, trški mlin in župnišče). Isti priimek se je v pol stoletja obdržal pri 10 zaseb- nih hišah, kar predstavlja dobro desetino (10,87 %). Podobni diskontinuiteti smo priča tudi v preteklosti. Spomnimo, da se je med letoma 1659 in 1711 prii- mek obdržal le v petih (5,62 %) od izhodiščnih 89 tržanskih hiš (brez kajž), manj zanesljiva primerjava med letoma 1711 in 1756 pa je pokazala v najboljšem primeru dobro sedmino istih priimkov – pri največ 13 tržanskih domovih od izhodiščnih 90 (14,45 %). Pri dejavnikih za hišnoposestni razvoj Ljutomera ne gre prezreti požarov, ki so trg prizadeli zelo po- gosto.154 Koliko so vplivali na (dolgo)trajno opuste- lost posameznih stavbišč, povezano tudi z odselitvijo pogorelih lastnikov, bo lahko predmet prihodnjih poglobljenih analiz razpoložljivih virov. Na tem me- stu bomo opozorili samo na dva pomembna vira za spoznavanje neposredne požarne škode, in sicer na popisa pogorelcev v požarih 15. junija 1750 in 4. maja 1777. Seznam pogorelcev leta 1750, ki ga je za pridobi- tev spregleda davčnih obveznosti trga do dežele 15. junija naslednje leto sestavil trški sodnik, potrdila pa sta ga župnik in kaplan, vsebuje 30 imen z navedbo, da so popolnoma pogoreli vsi razen dveh, od katerih je prvemu zgorela le majhna klet, drugemu pa ske- dnji s kletjo. Škoda ni navedena, ampak le posame- znikova višina letnega davka in činža.155 Neprimerno zgovornejši je nedatirani popis pogorelcev in škode, ki ga je sestavila požarna komisija po veliko večjem požaru leta 1777. Na njem je poleg župnišča in ro- 154 O požarih gl. Kovačič, Ljutomer, str. 182–183. 155 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 80, ovoj 80/1, 6. 10. 1751. tovža 54 imen, nanizanih po hišnih številkah (enkrat gospodar z dvema sosednjima številkama 65 in 66), pri vsakem oškodovancu pa navedba, kateri objek- ti so mu zgoreli (večini vse, redkim samo ostrešja, komaj kateremu je ostala hiša), ter posebej količine uničenih premičnin, zlasti žita, pa tudi vina, nekaj živine, trgovskega blaga in drugega. Tako denimo izvemo, da je ogenj v celoti pogoltnil rotovško klet, hlev, skedenj in pridelek, da pa je sam rotovž (h. št. 15) ostal cel. Zadnji podatek je še posebej pomenljiv ob dejstvu, da so zgorele prav vse sosednje hiše na Glavnem trgu, kar kaže, da je bil rotovž za razliko od večine hiš zelo verjetno že zidan. Pri župnišču s h. št. 77 je požar zahteval ostrešje hiše s pridelkom ter premičninami na tleh.156 Zanimivo je, da je F. Ko- vačič o tej dejansko najbolje dokumentirani ognjeni ujmi zapisal: »eden največjih požarov, o katerem pa nimamo natančnejših poročil«.157 Upravičeno je mogoče trditi, da so požari spod- bujali spremembe v načinu in kvaliteti gradnje ter kot taki močno vplivali na zunanjo podobo trga. Po Ko- vačiču so tržani zlasti po požaru 12. novembra 1827, ko je pogorela več kot polovica trga, »začeli svoje hiše zidati in s slamo kriti«.158 V katerih konkretnih primerih Kovačičeva trditev drži, bo lahko pokazala primerjava opisov nepremičnin v zemljiški knjigi iz leta 1804 in njihovih upodobitev na franciscejski ka- tastrski mapi iz leta 1824 na eni strani ter opisov ne- premičnin v zemljiški knjigi s konca 30. let na drugi. O zunanji podobi trga so od zgodnjega 17. stole- tja na voljo tudi vizualni viri, od tega kar štirje iz 17. stoletja. Leta 1618 je neznani avtor prikazal Ljuto- mer na levem robu velike oljne slike mesta Radgona. 156 Prav tam, šk. 80, 80/2.1, s. d. – Na prvi strani je dopisan datum 4. maj 1777, ki se potrjeno nanaša na datum požara. Požar tega dne je namreč omenjen na naslovni strani prve glavne zemljiške knjige ljutomerskega trškega magistrata (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 3, glavna zemljiška knji- ga 1787–1804). 157 Kovačič, Ljutomer, str. 183. 158 Prav tam. 94 Janez JURŠIČ ( Jochann Jurßchitßch) ZOBOVIČ Ivan (Sobovitsch Johann) 95 Martin SMODIŠ (Märthin Schmodißch) SMODIŠ Jožef (Schmodisch Joseph) 96 Peter STEUDL (Petter Steudtl) HERBST Franc (Herbst Franz) 97 Simon FELER / FEHLER (Simon Fehler) --- 98 Andrej ANDERL (Andreaß Anderl) BRUMEN Jožef (Wrumen Joseph) 99 --- SLAJNŠ Martin (Sleinsch Martin) [SLAJNČ] 100 --- šolska stavba (Schulhaus) 101 --- ŽLAJFER / SCHLEIFER Anton (Schleifer Anton) 102 --- --- 103 --- DILLMAN Elija (Dillmann Elias) 104 --- ČREŠOVEC Pavel (Zreschovetz Paul) 105 --- VEBER / WEBER Peter (Weber Peter) – samo klet 106 --- --- 107 --- --- 108 --- KOPRIJAN Ivan (Kopprian Johann) – samo gospodarsko poslopje 607 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 Upodobitev je nezanesljiva, še bolj pa nasled nja, vedu- ta Ljutomera, nastala najverjetneje malo pred letom 1630 in vključena v grafično upodobitev osmanskega in hajduškega pustošenja leta 1605. Na obeh je trg obdan z obzidjem, ki ga v resnici nikoli ni bilo. Lju- tomerski trg z gručo nizkih lesenih hiš in župnijsko cerkvijo je nato viden v ozadju na oljni sliki neznane- ga avtorja iz leta 1641, na kateri sta upodob ljeni vasi Križevci in Iljaševci. Sam trg je predmet upodobitve na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681,159 ki prikazuje Ljutomer približno osem let pred velikim požarom 7. maja 1689, ki naj bi upepelil celoten trg ali večino.160 Če izvzamemo shematsko upodobitev na drobceni shematski perspektivični risbi krajev med Muro in Dravo iz okoli leta 1700161 ter veduto žup- nijske cerkve z obzidjem in župniščem na podobici rožnovenske bratovščine iz zgodnjega 18. stoletja,162 je naslednja vedutna upodobitev trga približno sto- letje in pol mlajša od Vischerjeve. V istem času, ko franciscejska katastrska mapa ponuja natančen talni prikaz Ljutomera, je nastala njegova realistična podo- ba, objavljena v Stari Kaiserjevi Suiti (1824–1833), ki pa prikazuje le severozahodni del trga.163 Prvo talno upodobitev ljutomerske trške nasel- bine najdemo na jožefinskem vojaškem zemljevidu, izdelanem v letih 1784–1787 v merilu 1 : 28.800,164 kar je desetkratnik merila 1 : 2880, kot ga ima štiri desetletja mlajša katastrska mapa franciscejskega ka- tastra (1824). Za problematiko hišne posesti je pove- dnejši od same upodobitve tisti del opisa k zemljevi- du ali t. i. jožefinskim vojaškim merjenjem, ki govori 159 Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, sl. 58. O upodobitvah trga gl. članek I. Sapača o Gradu (Gornji Ljutomer) v tej pu- blikaciji.. 160 Kovačič, Ljutomer, str. 48, 97 in 183. 161 Gl. članek I. Sapača o Gradu (Gornji Ljutomer) v tej publi- kaciji. 162 Pavličič, Ljutomer, podobe mesta, s. p. [3]. 163 Kaiser, Litografirane podobe, sl. 27. 164 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu. Karte, sekcija 169. o trdnih zgradbah in se v prevodu glasi: »Župnijska cerkev, obdana z enakim [tj. trdnim] zidom, župni- šče, šola, rotovž ter tridesetinski in solninski urad, poleg tega je v tem trgu večina hiš na trgu (auf dem Platz) kamnitih, kakor tudi mlin poleg trga na reki Ščavnici.«165 Za primerjavo povejmo, da v okoliških vaseh ni bilo drugih trdnih zgradb razen cerkvenih v Jeruzalemu in pri Sv. Miklavžu, večidel zanemarjene- ga ljutomerskega gradu v Podgradju in mlina pri Pri- stavi.166 Tudi sosednji trg Veržej je kazal precej slabšo podobo od Ljutomera, saj so tam kot trdne zgradbe označili samo zidano cerkev, leseno skladišče za sol in tridesetinski urad.167 Podatek o večinoma zidanih hišah na ljutomerskem trgu (Glavnem trgu) se uje- ma s stanjem, ki ga v začetku 19. stoletja prikazuje zemljiška knjiga (1804). Kamen je torej tu kot pre- vladujoč gradbeni material zamenjal les najverjetne- je po požaru leta 1777, medtem ko so gospodarska poslopja skoraj brez izjeme ostala lesena vsaj še do požara leta 1827. Ko govorimo o hišah, ne moremo mimo vpraša- nja, koliko ljudi je v njih prebivalo. Podatke o števi- lu ljutomerskega prebivalstva imamo od srede 18. stoletja, začenši s popisoma glavarine iz leta 1746, ki sta edina poimenska seznama in nudita podatke za posamezno gospodinjstvo. Po prvem, nedatiranem seznamu, na katerem manjka več kot polovica kajžar- jev, je bilo v trgu 85 tržanskih družin s 423 člani, 31 posameznih gostačev in gostaških družin s skupno 58 člani ter 40 oseb v 8 popisanih kajžarskih gospodinj- stvih, kar znaša skupaj 521 oseb.168 Popolnejši popis z datumom 12. marec 1746 gostače prikazuje kot del tržanskih gospodinjstev, skupaj 504 osebe, od tega 165 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu. Opisi, str. 158. – Tridesetinski in solninski urad sta bila v neidentificiranih (zasebnih) hišah. 166 Prav tam, str. 158–162. 167 Prav tam, str. 154. 168 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, seznam tržanov, hiš ipd., fol. 22/1–37/1. V Stari Kaiserjevi Suiti 1824–1833 je prikazan le severozahodni del trga (Kaiser, Litografirane podobe, sl. 27). 608 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 53 gostačev, v kajžarskih gospodinjstvih pa 90, skup- no 594 (v seštevku na koncu popisa je sicer številka 600).169 Ker so, kot smo videli, h kajžarjem všteti tudi tisti na Kamenščaku, je bilo število Ljutomerčanov dejansko nekoliko nižje. Po štiftnem registru za leto 1757 je v trgu živelo samo pet kajžarjev,170 katerih imena vsa najdemo v popisu glavarine, njihova go- spodinjstva pa so skupaj štela 19 oseb (med njimi dve gostački). Tako je Ljutomer leta 1746 izkazoval 523 prebivalcev, kar pri ugotovljenih 98 hišah (brez žup- nišča in šole) pomeni 5,34 osebe na hišo. Iz poznejšega časa razpolagamo le s sumarnimi številkami državnih ljudskih štetij, ki prikazujejo na- slednje številčno stanje: leta 1770 – 473 oseb, 1782 – 574, 1810 – 544, 1812 – 603 in 1846 – 618.171 Po- temtakem je trg največjo in najhitrejšo demografsko rast doživel v dobrem desetletju med letoma 1770 in 1782, ko naj bi se prebivalstvo povečalo za dobro pe- tino – za 101 osebi ali 21,4 %. Zanimivo je, da je šte- vilo hiš v času omenjenega povečanja stagniralo (leta 1782 je znašalo 98).172 Močno vprašljiv je tudi skok za 59 oseb ali dobro desetino (10,8 %) v samo dveh letih med 1810 in 1812, še zlasti glede na stagnacijo v obdobju 1812–1846, ko naj bi Ljutomer pridobil le 15 prebivalcev. Po podatkih Schmutzovega štajerskega historič- no-topografskega leksikona (1822), ki se nanašajo na popis iz leta 1812, je bilo tedaj v trgu 106 hiš in 117 stanovanjskih strank (gospodinjstev), od 603 prebi- valcev pa 290 moških in 313 žensk.173 Kot smo vide- li, je Ljutomer po franciscejskem katastru leta 1824 izkazoval 103 hiše, potemtakem tri manj kakor leta 1812. Od leta 1782, ko jih je bilo 98,174 se je njihovo število povečalo le neznatno. In če se ozremo še na povprečno število prebivalcev na hišo, je to leta 1782 znašalo 5,88, leta 1812 pa malce manj – 5,69. Neprimerno večjo rast je trg ob Ščavnici doživel v tristoletnem časovnem razponu od prve polovice 16. stoletja, ko imamo prve numerične podatke o hišah (57 hiš po imenjski cenitvi iz leta 1542), do konca obravnavane dobe. Do nastanka franciscejskega ka- tastra leta 1824 se je število trških domov povečalo za 46, na 103, kot vse kaže, najbolj v dobrem stoletju po letu 1542. Prvi štiftni register namreč leta 1659 izkazuje 89 tržanskih domov brez neznanega števila 169 Prav tam, fol. 38/1–56/1. 170 SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/3, štiftni register 1757, pag. 34. 171 Straka, Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungentwicklung, str. 232. – Za leto 1782 Pirchegger poleg podatka o 574 prebi- valcih navaja še dva: število hiš je znašalo 98, število družin pa eno manj (Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 55). 172 Gl. prejšnjo opombo. Natanko toliko hiš je bilo v trgu tudi po štiftnem registru 1774–1779 (SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer, šk. 2, ovoj 2/2, štiftni register 1774–1779) in po cenitvenih popisih iz let 1800 in 1802 (SI PAM 0004, Magi- strat Ljutomer, šk. 1, ovoj 1/1, Seznami tržanov, hiš ipd., 5. 8. 1800 in 10. 7. 1802). 173 Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon, str. 471. 174 Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 55. kajž. Ni izključeno, da je število vseh domov v prvi polovici 18. stoletja že doseglo sto (štiftni register 1711 in popis glavarine 1746), nato se je ustalilo tik pod trimestno številko in šele v začetku 19. stoletja naraslo na malce več kot sto. Pri ljutomerski hišni posesti smo torej od srede 17. stoletja do franciscej- skega katastra (1824) priča stagnaciji, ki je bila odraz splošnih gospodarskih razmer, deloma pa tudi posle- dica številnih požarov. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Matične knjige: Ljutomer SI AS – Arhiv Republike Slovenije SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor SI PAM 0004, Magistrat Ljutomer SI PAM 1802, Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magistratov in trgov StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz A. Pettau, Stadt A. Schaunberg Laa. A. – Landschaftliches Archiv Josefinischer Kataster Maria-Theresianischer Kataster Župnijski arhiv Ljutomer album fotografij Božidarja Kryla LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Blaznik, Pavle: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500. 1 A–M. Maribor: Obzorja, 1988 (Historična topografija Slovenije II). Curk, Jože: Ljutomer in njegova okolica. Maribor: Ob- zorja, 1990 (Kulturni in naravni spomeniki Slo- venije. Zbirka vodnikov 172). Curk, Jože: Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem. Urbanogradbeni oris do začetka 20. stoletja. Mari- bor: Obzorja, 1991. Curk, Jože: Urbanistično-gradbene zasnove trgov in mest v Podravju in Pomurju. Svet med Muro in Dravo. Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljuto- meru 1868–1968 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Obzorja, 1968, str. 287–310. Dopsch, Alfons: Die Landesfürstlichen Gesamtur- bare der Steiermark aus dem Mittelalter. Wien, Leipzig: W. Braunmüller, 1910. 609 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–6102022 Golec, Boris: Slovenska prisežna besedila trških skup- nosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca pred- marčne dobe. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU: Zgo- dovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2011. http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/index-sl.html. Golec, Boris: Šoštanj v stoletjih trške avtonomije. Kronika 69, 2021, št. 3 (Iz zgodovine Šoštanja), str. 425–472. Horvat, Mojca: Arhivski fond Magistrat Ljutomer (1535–1914). Kronika 70, 2022, št. 3 (Iz zgodovi- ne Ljutomera), str. 739–756. Hozjan, Andrej: Posestne razmere na Ljutomerskem do razpusta zemljiških gospostev (1848). Kroni- ka 70, 2022, št. 3 (Iz zgodovine Ljutomera), str. 511–548. Ilešič, F.[ran]: Maribor in Ljutomer. Časopis za zgo- dovino in narodopisje 17, 1922, sn. 2, str. 76–89. Kaiser, Joseph Franz: Litografirane podobe slovenješta- jerskih mest, trgov in dvorcev. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 1999. Zbrala: Ivan Sto- par, Primož Premzl (vzporedni naslov: Stara Kai- serjeva suita 1824–1833 s faksimilom četrte izdaje zemljevidov Celjskega in Mariborskega okrožja). Kovačič, Fr.[an]: Doneski k starejši zgodovini Mur- skega polja. Časopis za zgodovino in narodopisje 15, 1919, snopič 1–4, str. 23–85. Kovačič, Fran: Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1926. Pavličič, Srečko: Ljutomer, podobe mesta. Ljutomer: Splošna knjižnica, 2018. Pirchegger, Hans: Die Untersteiermark in der Ge- schichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München: Verlag R. Oldenbourg, 1962. Radovanovič, Sašo: Trg Ljutomer v luči franciscej- skega katastra. Kronika 39, 1991, št. 1–2, str. 18– 24. Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevi- du 1763–1787. 6. zvezek. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 2000. Ribnikar, Peter: Zemljiški kataster kot vir za zgo- dovino. Zgodovinski časopis 36, 1982, št. 4, str. 321–337. Sapač, Igor: Grad Branek. Arhitekturnozgodovinski oris. Kronika 70, 2022, št. 3 (Iz zgodovine Ljuto- mera), str. 659–738. Sapač, Igor: Grad (Gornji) Ljutomer. Arhitekturno- zgodovinski oris. Kronika 70, 2022, št. 3 (Iz zgo- dovine Ljutomera), str. 611–658. Schmutz, Carl: Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark. Zweyter Theil. H–M. Gratz: And. Kienreich, 1822. Straka, Manfred: Verwaltungsgrenzen und Bevölke- rungsentwicklung in der Steiermark 1770–1850. Graz: Historische Landeskommission für Steier- mark, 1978 (Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, XXXI. Band). Studen, Andrej: Oštevilčenje hiš ob vojaški kon- skripciji 1770/71 kot tehnologija dodeljevanja naslovov in sredstvo socialnega discipliniranja. Marija Terezija. Med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur. Miha Preinfalk in Boris Golec). Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovin- ski inštitut Milka Kosa, Založba ZRC, 2018, str. 435–449. Šerbelj, Ferdinand: Jožef Digl, umrl v Radgoni leta 1765. Umetnine iz Prekmurja. Od romanike do modernizma (ur. Janez Balažic). Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2009, str. 118–123. Šorn, Jože: Kmečka in obrtniška proizvodnja ter obrtništvo v drugi polovici 18. stoletja. Zgodovin- ski časopis 32, 1978, št. 1–2, str. 61–99. Vischer, Georg Matthaeus: Topographia Ducatus Sti- riae. Gradec 1681. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1971. Žontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Sloven- skem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. Žontar, Jože: Uprava Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja 1747/48 do 1848. Handbücher und Karten zur Verwaltungsstruktur in den Ländern Kärnten, Krain, Küstenland und Steiermark bis zum Jahre 1918. Ein historisch-biographischer Füh- rer. Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko biografski vodnik. Manuali e carte sulle strutture amministrative nelle province di Carinzia, Carniola, Litorale e Stiria fino al 1918. Guida storico-bibliografica (ur. Jože Žontar) Graz, Klagenfurt, Ljubljana, Gorizia, Trieste: Steier- märkisches Landesarchiv, Kärntner Landesarchiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv SR Slovenije, Archivio di Stato di Gorizia, Archivio di Stato di Trieste, 1988 (Veröffentlichungen des Steier- märkischen Landesarchives, Band 15), str. 76–92. S U M M A R Y House property in the market town of Lju- tomer from its beginnings to the creation of the Franciscean Cadastre The contribution discusses house property in the Slovenian Styrian market town of Ljutomer from its beginnings in the thirteenth century to the creation of the Franciscean Cadastre in 1824—the first to feature a detailed layout of the settlement. Houses are discussed in the light of available sources, such as tax registers and censuses, the land register, and 610 BORIS GOLEC: HIŠNA POSEST V TRGU LJUTOMER OD NJEGOVIH ZAČETKOV DO FRANCISCEJSKEGA KATASTRA, 561–610 2022 the cadastre. A more integral and detailed selection is provided of sources that are the most relevant or the most informative for understanding the problem under discussion. Another aim of the contribution is to present the possibilities and work methods for conducting further research after it turned out that, given the relatively well-preserved status and diver- sity of sources, a historical outline of all houses in Ljutomer can be produced for the period spanning centuries to present day. Ljutomer holds the distinction of being one of few urban settlements in Slovenia for which there are some data available on the number of homes or property units from as early as the Middle Ages. Ac- cording to the provincial princely land register from 1265–67, the market town, first documented at that time, counted 152 homesteads (Ger.: Hofstat) as a common form of property units in urban settlements (each comprising a house, together with the adjacent outbuildings and a small plot of land). Although clearly unrealistic, the excessively high number has never been addressed by historians. In fact, it is an error: as the calculation of levies reveals, the actual number of property units was lower precisely by a hundred, thus amounting to fifty-two. The earliest census of house owners in the mar- ket town and the data on the number of houses are included in the valuation of the Ljutomer seigniory from 1542. The valuation distinguishes between mar- ket-town dwellers (sixty-one) and landless peasants (Ger.: Inwohner) who lived exclusively off day’s la- bour pay (fourteen). The market town recorded fifty- seven houses and twenty-five house owners engaging in handicrafts. The next survey of Ljutomer’s house owners was conducted in 1573 as part of the extraor- dinary hearth tax assessment. The list of hearth-tax payers for Ljutomer is unfortunately incomplete be- cause the seigniory and the market town had by then been divided among several feudal lords. The longest, eighty-six-year gap in recording the name lists of Ljutomer’s house owners occurred in the Early Modern Period, lasting between 1573 and 1659, when the first preserved market-town tax register was undertaken. Nonetheless, based on the amount of the extraordinary hearth tax, it is possible to determine that in 1640 Ljutomer had ninety-two hearths (chimneys). From the mid-sixteenth century onwards, the number of houses had, indeed, increased significantly, with the tax register of 1659 stating eighty-nine market-town dwellers (with a house), who should also be added an unknown number of smallholders, so-called cottagers (Ger.: Keuschler). According to tax registers, Ljutomer’s house prop- erty structure remained more or less unchanged until the 1830s. Although the tax registers make hardly any explicit mention of houses, it is fairly clear from the context when a certain house property was sub- ject to taxation and when it was not. The first source to deal explicitly with houses as such is the house census from 1754, compiled within the framework of the Theresian house census for the whole of Styria. 105 houses and 104 house owners, respectively, were registered at that time; however, a detailed analysis has shown that fifteen cottages (Ger.: Keusche), in fact, stood in the neighbouring settlement of Kamenščak. The house census from the above-mentioned year enables the earliest relevant comparison of house property in Ljutomer and other towns and market towns in Styria. Moreover, it is the first and the only source that provides a complete occupational structure of house masters in Ljutomer. A little less than one-third held no occupation, slightly less than three-fifths engaged in handicrafts, and one-tenth were various kinds of servants. What lends special value to having two versions of house censuses is that for each house owner they also list the property owned, which makes them the only such presentations prior to the creation of the first land register (1787). Of particular use for studying house property is the next land register, kept from 1804 onwards, which not only lists individual residential and agri- cultural buildings, but it also indicates what kinds of materials were used for their construction (stone or wood). In addition, for slightly less than one-half of buildings it provides an evaluation of their construc- tion status (good, average, and poor), and for every house it further states whether it was subject to the right to hold a handicraft activity. The survey of house property in Ljutomer is made complete by the Franciscean Cadastre from 1824—a source that constitutes the basic spatial reference for studying the problem concerned over the previous centuries as far back as the emergence of the market- town settlement. Unlike its predecessors—the Ther- esian and the Josephinian cadastres—it also provides a graphic delineation of land plots on the cadastral map. The market town’s building stock, as illustrated by the Franciscean cadastral map, mostly consisted of wooden houses. This holds especially for agricultural buildings, which were only exceptionally stone-built. At that time, the number of houses finally slightly exceeded a hundred (103); however, Ljutomer prob- ably already reached a three-digit number in the first half of the eighteenth century, after which the num- ber settled at just below a hundred. The stagnation in house property, which occurred between the mid-seventeenth century and the crea- tion of the Franciscean Cadastre, was a reflection of the overall economic conditions and partially also a consequence of numerous fires. The damage caused by the fires in 1750 and 1777 is well documented. It seems safe to maintain that the fires facilitated changes in the method and quality of construction and therefore significantly affected the market town’s external appearance.