I J J Do leta 1997 telefon v vsakem gospodinjstvu str. 5 Nissan sunny vas čaka ^SMfe£^tiiLj?!.‘^'j'Bfc EbSIbH Ib^Sk gTip j f ‘ ' v ^fls 'Ihb Vojna na Balkanu postaja folklora. Granate padajo le nekaj sta kilometrov od nas, vendar Slovenija ostaja relativno mirna in vama država. Uspelo se nam je izmuzniti iz balkanskega kotla in ta se odraža tudi v našem vsakdanu. Inflacija, ki v nekaterih novih državah, s katerimi so nas še nedolgo tega vezale bratske vezi, dosega že svetovne rekorde, se je pri nas umirila in to nas navdaja s svojevrstnim občutkom. Ali vse to res kaže na ta, da se odmikamo od Balkana in stopamo proti Evropi ali pa je to le kratkotrajni odraz vlade gospodarske politike v obdobju dobrega leta, ko le-ta ne popušča pritiskom, kt prihajajo z vseh strani? Zanesljivega odgovora rut to si ne upam postaviti, je pa dejstvo, da smo prišli do stanja, ki bo odločilno za našo prihodnost, od treznosti in preudarnosti pri sprejemanju odločitev pa bo odvisno, v katero smer se bodo dogodki odvijali. Muska Sobota, 18. febniaija 1993 • Leto XLV • Št. 7 • Cena 75 SIT Nekateri podatki o gospodarskih gibanjih v zadnjem času sicer vlivajo kanček upanja, ne pa pravega optimizma, saj so posamezne napovedi še preveč črnoglede. Industrijska proizvodnja se umirja oziroma ni čutiti več pretiranega upadanja, kar je zelo značilno še za celo lansko leto, vendar še vedno močno zaostaja za najvišjim že doseženim nivojem I pred leti. Pa ni vzrok v tem, da ne bi znali proizvajati. Proizvajamo lahko, težave pa so s prodajo in našo konkurenčnostjo. Izgubili smo trge, ki so prenesli ceno nizke produktivnosti in kakovosti, na novih pa je težko uspeti in e- 1 1 - > prazna šega, vraža ali ne vem kaj. To je resnica! Kdor o pustu ne pleše ali ni vsaj '/<6^ tako tako, malo napel in (po)skočljiv, temu redkvica ne zraste prav rdeča in jps nima lepih glav, kumarice so bridke, paprika bolj ko ne krmežljava, stroki Česna peščica dojenčka, ne kot pest odraslega človeka. Brez česna pa je hudič, ker ^l‘ so ti kadarkoli za vratom, šsm (Foto: N J) Sn u_. H'«'; Kost za glodanje vzdržati s svetovno konkurenco. Vseh seveda ne gre metati v isti koš, saj se nekateri že leta in leta uspešno potrjujejo na ; najzahtevnejših tržiščih, ti so prilagodljivi in zalo tudi težav o tnlrZni m..ri tr^t t-l cn Žni nn ne čutijo v taksni meri kot tisti, ki so vedno zaostajali- Žal pa so slednji v večini in posledice so zato toliko težje. Število brezposelnih se nevarno povečuje, nekatere napovedi do konca leta pa govorijo celo o številki 200 tisoč. Ta pa je že število, ki ga slovensko gospodarstvo ne prenese, saj se I i I i l 1 i gospodarstveniki že zdaj pritožujejo nad preobremenjenostjo gospodarstva. Če so nekateri napovedovali, da bo tempirana socialna bomba eksplodirala še pred koncem lanskega leta, se k sreči to ni zgodilo. Večjih socialnih i nemirov, če odmislimo posamezne stavke in grožnje z njimi, j vsaj zaenkrat ni in tudi to je svojevrsten fenomen, ki kaže na J j to, da smo Slovenci iznajdljivi ali pa potrpežljivi. Iznajdljivi ' v tej smeri, da si znamo poiskati dodatne vire za preživetje in tako ublažiti socialne stiske. Zato niso za lase privlečene ! f fri/j/ve tistih, ki pravijo, da dobršen del družbenega proiz- i I ) I voda ustvarja siva ekonomija, ki pa je statistika ne eviden-! tira. Potrpežljivost pa je naša privzgojena lastnost, saj so nas [ ; v preteklosti vseskozi navajali na zategovanje pasu za boljši J I jutri. Svoje k naši potrpežljivosti zdaj veliko prispevajo tudi ! mediji obveščanja, ki nas dnevno seznanjajo s tem, kako S ljudje zaradi vojne, lakote in mraza umirajo nedaleč od nas. Umirajo ljudje, s katerimi smo še nedolgo tega živeti v skupni državi. Vmes nam vržejo še kakšno o poslanskih plačah ali drobnih aferah, to pa je že kost za glodanje, da pozabimo na vsakdanje težave. Ta ■ tudi za tolažbo^ da vendarle še ni vse najslabše. Da bomo vzdržali - za boljši . jutri v Evropi. Samo, da ne bo preveč oddaljena! LUDVIK K OVAC a> aM.(M POHiSrvA A WTggt>CM d |l 0l d It © § ^VELIKA IZBIRA POHIŠTVA! / ir ii f r ! V / It Obnova Šol SALON rantTVA, MAnm Prešernova 1, tel. (062) 222285 ULM nniKJ, MMBOR Ruška 104, tel. (062) 102618 (TL • LiDnOva soi Kdo bo prvi V ©•s «0^ A vodijo v o _ t A ■■ POTROŠNIKA pa veselo bližajoči se pomladi naproti z novim kolesom AKCIJSKA PRODAJA POGOJIH; , pačila pri takojšnjem ?'^rolov‘S ai' 12 Sf^^sečni pologa do I-NAH; &^^PlBFiV' '^■SOBOTA, PA.DGONAIN blagom v Radgoni? str. 6 O OJD POLdOOPSKRSA I Tresle so se trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21 048 l*-’ F .4^?'' * VELETRGOVINE prispevne stopnje str. 4 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! Vesintitou koledar Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo, predvidoma bo deževalo in snežilo. VREME 18. februar, četrtek, Simeon 19. februar, petek, Konrad 20. februar, sobota, Leon 21. februar, nedelja, Irena 22. februar, Marjeta ponedeljek t. 23. februar, torek, pust 24. februar, sreda, pepelnica Pregovor Matija led razbija, če ga ni, pa ga naredi. stran 2 vestnik, 18^tebruai^j» 1 PO SLOVENIJI_____________________________________________ ■ OTOČEC - Tu sta se seSli delegaciji notranjih ministrstev Slovenije in Hrvaške ter obravnavali vrsto vprašanj. V ospredju so bili zlasti obmejni režim, konfliktne situacije, do katerih prihaja v Piranskem zalivu. Hrvaška pa je medtem ukazala svojim gozdarjem, naj prenehajo sekati na spornih obmejnih parcelah. ■ LJUBLJANA - Izraelski veleposlanik na Dunaju Peter Aran je predsedniku Slovenije Milanu Kučanu izročil poverilna pisma, potem pa ga je sprejel slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Izražena je bila pripravljenost obeh držav za tesnejše gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje, ■ LJUBLJANA - Na seji slovenske vlade so med drugim imenovali 3 državne sekretarje, V ministrstvu za notranje zadeve so za državna sekretarja imenovali Boga Bervarja in Andreja Štera, v ministrstvu za promet in zveze pa Marjana Dvornika. ■ LJUBLJANA - Znova sta se sestali pogajalski skupini Gospodarske zbornice Slovenije in sindikatov. Obe strani sta ugotovili, da se strinjata z vsebino predloga dopolnila o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Hkrati sta se tudi obvezali, da bodo organi sindikatov in združenj delodajalcev odločali o sprejemu omenjenega dopolnila najkasneje do 19. februarja. ■ LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je skupaj z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom priredil ponovoletni sprejem za zbor tujih diplomatskih predstavnikov v Sloveniji. Število diplomatsko-konzulamih predstavništev v Sloveniji se je v minulem letu povečalo na okoli petdeset. ■ UUBUANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je pred svojim uradnim obiskom Svetega sedeža v Vatikanu sprejel nuncija msgr. dr. Piera Luigija Celala. Pogovarjala sta se zlasti o odnosih med državama. ■ LIUBLJANA - Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je določil, da ga v funkciji podpredsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomešča minister za zunanje zadeve Lojze Peterle, v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti pa minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun. ■ LJUBLJANA - Tu je potekalo 3, letno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, konference za Slovenijo, To je bilo v bistvu nadaljevanje januarskega zasedanja, ki so ga morali zaradi neudeležbe prekiniti. Izpeljali so volitve kandidatov za svet, nadzorni odbor in častno razsodišče. ■ LJUBLJANA - Približno 80 delegatov iz 32 občinskih odborov je na izrednem kongresu Slovenske nacionalne stranke izglasovalo nezaupnico dosedanjemu predsedniku stranke Zmagu Jelinčiču. Za začasnega predsednika do rednega kongresa stranke so izvolili Marjana Staniča, poslanca v državnem zboru. r PO SVETO ■r ■ BEOGRAD - Predsednik t. i. ZRJ Dobriča Čosič je za predsednika vlade imenoval predstavnika črnogorske Demokratične stranke socialistov Radoja Kontiča, Čosič je to odločitev sprejel po posvetovanjih s predstavniki poslanskih skupin skupščine. ■ MOSKVA - Tu se je sešel Svet predsednikov republik v sestavi Ruske federacije, ki se ga je udeležil tudi predsednik Boris Jelcin. Poglavitna tema je bila aprilski ustavni referendum. Ker so se Člani Sveta izrekli proti referendumu, je predsednik Jelcin poskrbel za novo politično pobudo. Predlagal je namreč moratorij na vsa politična obračunavanja in zaostrovanja v tem letu. ■ HANOl - Francoski predsednik Mitteirand je med obiskom Vietnama obljubil pomoč pri odpravi vsiljenega ameriškega embarga. Hkrati je Vietnam pozval, naj sprejme demokracijo in spoštuje človekove pravice. Miiterrand je Vietnamu obljubil tudi večjo gospodarsko pomoč, ki je lani znašala 36 milijonov dolarjev. Kot prvi francoski predsednik je po letu 1966 obiskal tudi Kambodžo. ■ ZAGREB - Predsednik hrvaške vlade Hrvoje Šarinič je poslal pismo generalnemu sekretaiju OZN Butrosu Galiju. V njem ga seznanja, da srbske sile na območju, ki je pod nadzorom Unpro-forja, izvajajo teror nad hrvaškim prebivalstvom^. Gre za t. i. rožnata območja od zadarskega zaledja do Knina. Šarinič zahteva odločno akcijo svetovne organizacije za izpustitev vseh talcev in zaščito hrvaškega prebivalstva. ■ KABUL - V afganistanskem glavnem mestu so potekali siloviti spopadi. Uporniški gverilci so Kabul zasuli z granatami iz težkih topov. V minulih treh tednih je bilo ubitih več sto ljudi, okrog 3 tisoč pa ranjenih. ■ JORDAN - Izraelski vojaki so na zasedenem zahodnem delu Jordana ubili več Palestincev. Gre še za en incident v vrsti nemirov, ki po pretrganju bližnje vzhodnih mirovnih pogajanj pretresajo zasedena ozemlja. ■ PRAGA - Češka in Slovaška imata vsaka svojo denarno enoto. Obe republiki, naslednici nekdanje skupne federacije, sta razveljavili monetarno unijo in razdelili dosedanjo skupno valuto: Češkoslovaško krono. Do uvedbe novih denarnih enot do konca junija bodo v obeh državah Se uporabljali stari zvezni denar. ■ TRST - Italijanski predsednik Scalfaro je sprejel skupno zastopstvo vseh Slovencev v Italiji in delegacijo Unije Italijanov, s Čimer je izpolnil tržaški manjšinski program. ■ SKOPJE - V Makedonijo je pripotovalo 250 Švedskih pripadnikov mirovnih sil OZN. Njihova naloga bo nadzorovati obmejna območja med Makedonijo, Albanijo in Kosovom. V t. i. skandinavskem bataljonu modrih čelad v Makedoniji bodo tudi vojaki iz Norveške in Finske. ■ BEOGRAD - Srbske oblasti so petim romunskim konvojem na Donavi dovolile nadaljevanje poti. Beograjske oblasti so ladje, namenjene v Nemčijo in Avstrijo, dva tedna zadrževale in s tem protestirale, ker skuša Romunija spoštovati ukrepe proti Srbiji in Črni gori in srbskim ladjam preprečuje kršenje embarga. ■ TEHERAN - V Iranu so kar najslovesneje proslavili 14. obletnico islamske revolucije pod vodstvom ajatole Homeinija. Zborovanj po vsem Iranu se je udeležilo več kot 30 milijonov ljudi. Na osrednjem minitingu v Teheranu je bil glavni govornik iranski predsednik Ali Akbar Rafsandžani. ■ RIM - Nekdanji predsednik italijanskega ustavnega sodišča Giovani Conso je postal novi minister za pravosodje. S tem je nasledil Claudia Manelia, ki je odstopil s tega položaja, ker naj bi bil domnevno vpleten v denarno afero. Conso je bil leta 1992 tudi kandidat za predsednika države. ■ MOSKVA - Na pogovorih s predsednikom Jelcinom, zunanjim ministrom Kozirjevom in njegovim namestnikom Čurkinom je bil veleposlanik ZDA na sedežu Nata v Bruslju Reginald Br,r,holomew, ki ga je Clintonova vlada imenovala za posebnega odpi-slanca ZDA pri reševanju jugoslovanske krize. aktualno okoli nas Politika majhnih, a pomembnih korakov Zveza Nato je menda prvič po letu 1949, odkar je bila ustanovljena, pripravljena vojaško posredovati na ozemlju kake države, ki ni njena članica, to je v BiH. Verjetnost je toliko večja, ker so tudi ZDA pripravljene poslati svoje vojake v BiH. Strokovnjaki menijo, da ima zveza Nato tudi že pripravljene načrte za posredovanje, in sicer za zaprle zračnega prostora nad BiH ter za pomorsko blokado srbsko-čmogorske federacije. Seveda pa mora imeti Nato za dejanski poseg najprej mandat OZN in tudi soglasje vseh 16 držav članic. Ameriški predsednik Bill Clinton je igavil, da je cilj njegove politike do Bosne in Hercegovine narediti veČ, vendar ob podpori ameriških zaveznikov in prek OZN. Ogibanj, kaj bo prinesel načrt novega ameriškega predsednika Clintona za rešitev krize v BiH, je konec. Državni sekretar Warren Christop-her je namreč sporočil načrt 6 točk, ki jih je sprejela ameriška administracija za končanje vojne v BiH. Po tem mirovnem načrtu uveljavljanju sporazuma o reši- sanko-hercegovskih Srbov Radovan Karadžič je pozdravil mirovni’načrt in povedal, da so Srbi z velikim olajšanjem sprejeli govor ameriškega zunanjega ministra. Hkrati je Karadžič zaželel dobrodošlico vrnitvi Američanov na Balkan. Hrvaški veleposlanik pri OZN Mario Nobilo pa je izjavil, da je ameriška pobuda konstruktiven okvir pri iskanju rešitve vojne v BiH. Tudi svetovna sredstva obveščanja ugodno ocenjujejo ameriški načrt za rešitev bo- Cince. Glasilo ruske bodo ZDA aktivno sodelovale v pogajanjih, ki jih vodita Vanče in Owen, posebni odpo- tvi krize, ki jih bodo sprejele vse tri strani. Opozarjajo pa, da ZDA same niso priprav- sansko-h ercegovske krize. slanecameriškegapredsednika Ij e ne vsi li t i pol i lične reši i ve. Iz- na teh pogovorih pa bo ameri- vajanje u.streznega sporazuma Ski veleposlanik pri paktu so ZDA pripravljene podpreti Nato, ki se je že mudil na po- V okviru pakta Nato in OZN Agencija Reuter poudarja, da so stališča Washingtona za zdaj največ, kar je bilo mogoče sprejeti glede na oklevanje obrambnega ministrstva in ameriških zaveznikov, da bi govorih s predstavniki ruske tudi s sodelovanjem ameriške vlade. Predsednik Clinton zahteva od Srbov in Hrvatov v BiH, da uvidijo, da bo konflikt možno rešiti le s pogovori, istočasno pa od vseh strani prt- vojske. O vseh teh vprašanjih se je ameriški predsednik Clinton pogovarjal z nekaterimi glavnimi zavezniki, med drugim tudi z ruskim predsedni- uporabili silo. Washingion Post pozitivno ocenjuje dejstvo, da ameriška vlada ni pozabila na odgovornost OZN, daje treba kaznovati vojne zlo- čakuje, da bodo nadaljevale kom Jelcinom, ki ga je prosil, r r • t/* s pogovori. Omenjena opazka da sodeluje pri rešitvi te krize. LjllOljOtlCpiSC je namenjena vladi v Sarajevu, Ameriški mirovni načrt, ki zavrai^ vsa pogajanja, do- o katerem je bilo v zadnjih kler Srbi ne bodo spoštovali dneh toliko govora, je torej na nekaterih temeljnih resolucij mizi. Tudi predsednika konfe-vamostnega sveta OZN, kol renče o nekdanji Jugoslaviji so, na primer, predaja težkega Vanče in Owen sta podprla orožja pod nadzorstvo mirov- ameriško pobudo in pozdravila nih sil. ZDA bodo sprejele odločitev Washingtona, nove ukrepe za okrepitev go- prevzame dejavnejSo vlogo spodarskih sankcij proti Srbiji, v mirovnem procesu. Vse tri istočasno pa so pripravljene Ameriški da v spor vpletene strani so ga nastopiti proti Srbiji, če bo le- pozdravile. Tako je predsednik ta razširila konflikt tudi na Ko- predsedstva BiH Alija Izetbe-sovo. Predvidevajo tudi svojo govič spričo ameriške odločitve navzočnost V Makedoniji. izrazil zadovoljstvo, zlasti za- Predsednik Clinton bo sprožil radi tega, ker so bili Američani akcijo za uveljavitev prepovedi vedno občutljivi za probleme vseh poletov v zračnem pro- pregnanih in ker so znali loče-sioru BiH, prav tako pa tudi za vati med žrtvami in agresorji, povečanje humanitarne po- Po mnenju Hrvatov v BiH pomoči prebivalstvo BiH. Hkrati menijo ameriški ukrepi novo so ZDA dale vedeti vsem glav- kakovost v pogajanjih in da bo nim partnerjem, da so priprav- zato njihova stran pogajanja Ijene prevzeti del bremena pri nadaljevala. Tudi vodja bo- Denar za zunanjo politiko Posledica političnega odprtja Vzhodne Evrope je tudi povečanje diplomatske dejavnosti držav Zahodne'Evrope. Predvsem države Evropske Skupnosti in EFTA-e si od političnega in gospodarskega sodelovanja z deželami nekdanjega realnega socializma največ obetajo. 1 1 Kras naj a zvezda pa p^"" ' Billa Ciini* predsednika ocenjuje kot sprejetniji'^ izraža zadovoljstvo, ker Ska pobuda ne predvide^ posrednega vojaškega f* dovanja, čeprav ne izkij«*’ uporabe sile. Po drugi strani pa po diplomatov na sedežu ™ ameriški mirovni načrt pO* pravzaprav zelo malo no'9 Najpomembnejše je gol®*®! da bodo ZDA po več kot letnem oklevanju prevzele vajeti reševanj®5* v bistvu v svoje roke. Naj^ pomanjkljivost tega rniP”'® načrta pa je, ker ne vsfj. nobene neposredne grow bom v BiH. naj prenehaj®^ litiko nasilja in etničnega “J nja. V tem smislu je CliH®« načrt le pol koraka napt®J' pa je že bolje kot nič! MILAN licl V vojnah zmaguješ, na volitvah izgubljaj z il N P n sl n <1 b n n 2; S T čl Tl Z: P n v n, ti zr V; p; V( Ž£ ž< S( tl vi bi tn Mislili smo, da bo po volitvah in po sestavi državne vlad® .. .. _ . . ta ljubljanska skupščina. Potem■ zaradi blokad levih ali desnih ** nekaj časa konec politiko-. Pa ne gre in ne gre; po nekaj je končno uspešno sestala ljubljanska skupščina. Potem sece in mesece niso mogli sece in mesece niso mogli zaradi blokad levih ah desnin sprejeti niti enega odloka, je tokrat šlo kot po maslu. JidJij celo vsa nova imena ulic in potrdili vse direktorje - pa rdeči. Predtem so namreč sprejeli sklep o predčasnih i, v ljubljansko skupščino - od teh volitev pa si vsi obetajo * * Da se ne boste zgubili, ko boste pripotovali v Ljubljano, naštejem nekaj spremenjenih imen: Leninov trg ni * zdaj je Preglov, tudi Marinko gre v smeti, njegov trg (bolj kot mala Bosna) je zdaj Rusjanov trg. Tako imenitna slovenske artilerijske brigade je poslala Hladnikova cesta^ ni zmagovite Ceste XV. divizije. zdaj je tam Ob dolenjski Gostiln na srečo niso preimenovali! • Proteklo soboto so Ljubljano obiskali korenti iz Hrt, izi l/zseaciti n.^ l/-kiT'^rirj Jr sa z "i ni; lice. Predvsem jim je treba reči korenti in ne kurente jp zadnje ime so silno hudi. Baje so jim ga pritaknili * „ ccc:e!;z™‘c. Ž'zpen3 so zbudili, pa tudi predsednika lji‘^;jj vlade Marjana Vidmarja, ki si je odtrgal toliko časa socializmu. Župana so svoji Črni gradnji sredi Ljubljane, da sta si ogledala nji ples korentov. Zal so korenti pozabili, da je sobota v j pj zaspan dan; večina se jih umakne na svoje vikende, ;hj v svoje brloge. Od 30 tisoč črnih gradenj v Sloveniji, jih je polovic® Ljubljane. Črne gradnje so vikendi, kamor se zatekajo i »Til i čani. Toda ti vikendi so seveda v mnogih primerih pt®*^ jjl dp Na Malem Vrhku, razvpitem kraju črnih gradenj pod Ija tudi po dveh letih niso uspeli porušiti niti enega vikeim^.Job -več kot 30jih je - so se dobro organizirali in se upirajo in vsem njenim službam. V čem je njihova moč? položajih. Med črnograditelji je novinar Dela, ki bo® (j medije o njihovi nedolžnosti in dobronamernosti, sodnik, tu je sedanji visoki policijski funkcionar iz LJ®..p področje kriminalitete, tu so odvetniki in bivše stareS’’^ V prvi plan, pred kamere in policaje, pa seveda »gurajo*^ ljudi, ki se z rušilci prepirajo in tepejo za lestve in žlebov®. £ ■ pa so črnograditelji pripravljeni tudi na spravo; J njihove črne vikende legalizirali, potem pa bi se res predpisov in zakonov. Morda imajo prav - če lahko sr™,)' Ijane na črno gradi predsednik ljubljanske vlade Marja®^ zakaj še ne bi oni! Vendar pa moramo pri gospodu vlade Marjanu Vidmarju biti precizni, da nas ne bo toŽ«J-rad dela. Črna gradnja ni njegova, temveč od njegov® gradi tam, kjer bi morala stati trgovina. Na to lakoiii^’'^i'^ Varja: Čez nekaj mesecev bom brez službe, potem prišla ta trgovina. Tako so potem po strokovni debat’ ! Medtem ko bo letos republika Avstrija za svojo zunanje-poli- F---— — ..e,-....-- — r--— r-; —-—-• 7- tično dejavnost porabila 0,37 odstotni delež celotnega vladnega verju ljubljanske skupščine, na kateri je bil tudi minis __ . X flnn' d . A . rtn.il K/fiho iiOrtfAuili riti nrtiv rkrJlV h. proračuna (2,4 milijarde ATS) pa bodo Švicarji za svojo zunanjo politiko letos porabili kar 1,5 odstotka vladnega proračuna (4,3 milijarde ATS), Švedi recimo 0,77 odstotka (7,3 milijarde ATS) ter Nizozemci 1,02 odstotka (15,9 milijarde ATS). Več kot gotovo je, da bodo izdatki za zunanjo politiko v prihodnjih letih predstavljali čedalje večji delež vladnih izdatkov. TABELA: Odstotek vladnega proračuna, ki ga posamezne evropske države namenijo financiranju dejavnosti zunanje poli- prve vlade Miha JazbinSek, ugotovili, da prav za prav „ ampak siva gradnja, (/sjij Ampak tudi kaj lepšega je prinesel Ljubljani v Cankarjevem domu so odigrali predstavo Krnijo f/stij tike: država Švica Portugalska Francija Irska Nizozemska Velika Britanija Finska Španija % 1.5 0.56 1.07 0,51 1.02 0,5 0,85 0,47 država ZRN Italija Švedska Danska Grčija Avstrija Vir: BMA katero so prodali več kot 25,000 vstopnic. Pred predvidevali, da bo le nekaj ponovitev. V Ljublj^’^jAhi| potrdili nagrade mesta za leto 1992, toda ne pa tudi |'"^/ . rf % 0,81 0,38 0,77 0,38 0,66 0,37 komisija ne ve. kdaj in kje naj bi jih. Menili so, da hi primeren dan (iraznik mesta Ljubljane. A tu je ' - kdaj je praznik mesta Ljubljane?! Tega se nam dogovoriti. Vikend nam šll J je zaključila Slovenska nacionalna stra>' Tlftan Tp:lirn*i/^ Ha nr/^dal rt3 (Skl razcepitvijo; Zmago Jelinčič se sicer ne bo predal, na i' še vedno visi zastava stranke, toda v odcepitvenem dčl'*.j^s^, dobil močne nasprotnike. Predsednik lega novega Stanič je profesionalni uslužbenec teritorialne obraffv^.fcp niso brez muh tudi mnenja, da so v ozadju Janšine I'®'' ,' itij poznamo to: v vojni dobivaš, v miru (volitvah) IbgumljtFfcje marjaN^ I stran 3 I?p aktualno doma ' ^ilan Kučan in Lojze Peterle sprejela predstavnike Slovencev v zamejstvu Pravice manjšin - merilo M Pismo iz Maribora m* ilU demokratičnosti 0^ ■Jt J« ^“gotavlia^^’14” od tistih skupnosti (drž^v), ki stopnjo zaščite pravic pripadnikov madžarske in Madžara ^^^odnosti. Od sosednjih držav Italije, Avstrije in prizadeva^ recipročnosti glede manjšinske zaščite, žei In “možnosti h’ >mcJi Slovenci v zamejstvu zagotovoljene " Pravk^ <>nstoj in enakopraven razvoj. Spoštovanje manjšin-hA » tiamreč merilo demokratičnosti vsake države, Slove- s niiB k .hf® POKkušali ^^ranske la v la namen podpisali z vsemi tremi sosedami rf ^jnih od * pri čemer bodo manjšine subjekt medse- ■•edniiTnd****^®’'’ pa bo potrebno, se bo obračala tudi na .„1 ..™"™’>ne ustanov.* T« L* ________________________________________ Mlada slovenska država preživlja otroške bolezni demokracije. Spreminjamo gospodarski in politični sistem s hitrostjo, ki presega tempo sprememb drugih razvitih držav. Nekatere so potrebovale desetletja, pa tudi stoletja, da so dosegla današnjo stopnjo razvoja demokracije. Ta trenutek je naš največji sovražnik čas. Pod tem pritiskom lahko napravimo napake, katerih posledice bomo čutili v bodočnosti . Prckmuije ima veliko priložnost, da še v tem stoletju oziroma tisočletju postane ena najbolj razvitih pokrajin Slovenije, Odgovorni ljudje Prekmurja se morajo organizirati in zastaviti cilj: PREKMURJE JUTRI. Za izvedbo te naloge obstajajo vsi pomembnejši pogoji: kadri, finance, tehnologija, infrastruktura in podjetniško okolje. Prvi poskus identificiranja prekmurske pameti je uspel na kulturni dan. Samo organizirati in motivirali moramo prekmursko pamet, ki je povsod uveljavljena in cenjena. Mnogi so svoje domače okolje zapustili zaradi lokalnih veličin, ki so ovirala njihovo kreativnost. Odšli so zagrenjeni in užaljeni. Povabimo jih k velikemu projektu PREKMURJE JUTRI. Pozabili bodo na preteklost in po svojih zmožnostih bodo svoje sposobnosti ponudili ponovnemu razcvetu Prekmurja. Mnogo mladih čakajočih na službo bo imelo uprte oči v tiste, ki bodo znali začrtati bodoče smernice razvoja Prekmurja. Če vprašamo strokovnjake, ki tržijo denar, o možnostih financiranja, odgovorijo, da je denarja dovolj, samo smelih projektov ni. Koliko je denarja v domačih in tujih nogavicah, nihče natančno ne ve. Gotovo bi ga investirali vsi, ki ga imajo, v donosne posle. Vsi govorimo o odlivu izobražencev, pozabljamo pa na odliv kapitala v druge kraje izven Prekmurja, Kaj bomo storili za njegovo alokacijo, da tok preobrnemo, da investicije npr. v vikende preusmerimo v podjetništvo? Nova generacija podjetnikov se preusmerja v nove tehnologije. Predvsem mladi so daleč vstran od nekdanjih tradicionalnih obrtnih storitev. Imamo nekaj odličnih podjetnikov, katerim bi moralo dajati okolje večjo pozornost. Kljub težkim Časom so uspeli. Njihova »zgodba uspeha« bi mnogim vlila poguma, predvsem tistim, kt doslej Se nikoli niso tvegali. Prekmuije ima razvito gospodarsko infrastrukturo. Za novo gospodarstvo se je potrebno samo organizirati po sodobnih načelih. Zdaj se izkaže, da je bil tihi upor Prekmurcev proti idejam nekdanjih političnih strategov pravilen. Ni se obnesla industrializacija in kmetijstvo po Leninovem konceptu. Preživeli so samo sposobni in prilagodljivi. Podjetniške izkušnje ima Prekmurje razvito bolj kot drugi deli Slovenije. Vsak kmet je že stoletja posloval po logiki profita. Številni Prekmurci so delali v različnih tržnih ekonomijah Širom po svetu. Imajo izkušnje, potrebujejo samo pogoje za izvajanje svojih podjetniških idej. Torej, odgovorni v Prekmurju, podprite vsa prizadevanja za boljši jutri. Zastavite si načrte in organizirajte izdelavo projekta PREKMURJE JUTRI. Če boste izpostavili svoja imena in pokazali voljo, boste dobili pomoč mnogih strokovno uveljavljenih Prekmurcev širom sveta. Če ne poznaš cilja, je dobra vsaka pot! Če poznaš cilj, je dobra samo najboljša pot! v evropske integracije tudi drugačne možnosti, da ta vprašanja odpira oziroma vpliva na njihove rešitve. J n kaj so povedali predstavniki manjšin? Koroški Slovenci so precej časa namenili različnim pogledom glede njihovega povezovanja v neko skupno in enotno organizacijo. Slišati je bilo trditev obeh nasprotujočih si strani (Zveza slovenskih organizacij. Narodni svet koroških Slovencev idr.), da imajo okrog 90 odstotkov enakih ali podobnih stališč do manjšinske politike, kljub temu pa, kot kaže, ni možnosti za njihov enoten nastop v odnosu do avstrijske države. Slovenija jim pri tem ne misli vsiljevati ne ene ne druge rešitve. Za Slovence v Italiji pa je še zmeraj življenjskega pomena sprejem globalnega manjšinskega zakona, ki nikakor ne sme zmanjšati ravni njihove zaščite. To bi se utegnilo zgoditi. če bi popustili in soglašali z že predloženim osnutkom, ki njih dveh vladah smo imeli po-sebenega ministra za Slovence po svetu in manjšine v Sloveniji (Dular, Prunk); poslej pa ne bo več tako, pač pa bo to skrb prevzelo zunanje ministrstvo oziroma njegov državni sekretar, ki bo imel podoben delokrog, kot ga je imel minister za Slovence po svetu. Pravzaprav naj bi bil to poseben oddelek, ki bo strokovno skrbel za to področje. Predvidoma bodo oblikovali tudi nekakšen sosvet, v katerega bodo povabili k sodelovanju predstavnike manjšinskih organizacij iz vseh treh sosednjih držav. Slovenija pa ima sedaj ob vstopanju ' r** tAf II ts 94? Knf ulJriU,4llll tUUJ Uit leriie "**'•.*''*''*• "T® j® osnovno sporočilo tradicionalnega linuli^* predstavnikov zamejskih Slovencev, ki sta ''•»veniie * Ljubljani pripravila predsednik Republike terlž, in zunanji minister LOJZE PE- '^2 "“''»letne, 11^ Slot- - it d* slišalo nekoliko ? sprejem v rt ^‘‘muda jc bila ’4 i**! <’ i^radi oh ’. "Je je pi . - Jns ča^■' d J saj "ie ne bi K?®" Pl '' ^vojenu "aiprej r “reditev interni iJ vodne m Kučan je nagovoru Predstavd novo poh- Pn nas in izrazil ''Sfja vs^h kr pa P-vi^Miov, problemov, ! ^''ah v sosednjih drla nalnork .i M »a ji _esniCevala na načine, ki J na voljo 1' ''ifa Sd' "P“^“’-'anii * ^ipriS d"“'''^"*h tn. do nenrivib..,, - z dvo- '■nni ali v ok- ustanov, če l^a''nobhi ■^^''■'vanja ena. 5?^J'ivu t’ ■ v za- ^l^arh l*“Kfiri1ini pro- r t ^'iiDrb pro- 'j 8O''oriti 'kisih 7 posebej Madžarsko, pt^ srno v od- že _ s katero ^'^li podpisati zelo ni' o Zagotav- J* in' icli', v Ren,M,hi ^'^-■11« " Pepuhliki ?,“«'anski bilo, M z poopi- Da'lite Avstrijo, "‘ati J ’ t^nveč se zavze. “U Za A "-"IVI ®Poraa. ?v če bi podpi- se zavze- Osimskega 5aže, da so ta hip “ vprašanja prav aja Slov, jPlNitnira,-'^ poveza r ^Jp!^^adevaf^7^nii v lej o SD ! Osimski K?''\ '^‘^‘^^ržavno ■ fnanjšine“?^'”' '^'0 dSsprejet. ■ bi 3''«n P,?? Prenehal ve- <^Snim o podpori 1^: ‘^‘veno , 'encev v Ra-Povezano z notra- v tej državi in sil, da i s pora- meddržavno Iti’ zakon lo se lahko fj ^»hanii UjM Pe- n' 0' el'( Vif terle pa je spregovoril predvsem o formalni skrbi naše države do manjšincev. V prejŠ- je obtičal v predalih italijan- "Vil V Sprejema zamejskih Slovencev v Ljubljani sta se udeležila tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jožef Himbk (na levi) in župan Gornjega Senika Martin Ropoš. Oba sta bila zelo zadovoljna s sprejemom in vsebino pi^ovora. !| »VeHdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kutmma in jezikovna izoliranost Od matičnega naroda ter asimilacija v 'preteklosii so na Slovencih v Porabju opravile svoje. Kljub temu se v zadnjift letik po zaslugi prizadevnih [tčiteljev: rut osnovnih šdUh. lektotja svetovalca in šolskih knjig terdrttgev pomoči iz Slovenije odnos do maternega jezika in narodnostna zavest počasi popravljata. Nov meddriavni sporazum o kuburno-prosvetnem sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo bo omogočd Še nove spodbude za rabo maternega jezika in kakovostrnejše Šolstvo- 2e tre^e leto uspešno izhaja Časopis Porabje, ki prihaja vsakih Id dni v sleherno staven' sko aU mešano družino v Porabju. Zveza Stovenr{iii!a, folklorna skupina iz Git>rn^^ Senika in mladi lutkarji. Ce k tem« dodamo dobre stike skega parlamenta. Njihov I predstavnik je tudi izrazil željo, da skrb Slovenije za zamejske Slovence ne bi bila odvisna od l njenih notranjepolitičnih raz-j mer, da bi torej deloval neki I stalni vladni organ, na katerega bi se lahko obračali. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jožef Himok pa je dejal, da je najbolj pereč problem v Porabju gospodarska nerazvitost in brezposelnost, saj v obmejnih Vaseh ni industrijskih obratov, možnosti pa so za lesnopredelovalno in tekstilno industrijo, sadjarstvo ter razvoj kmečke ga in lovnega turizma. Če tega razvoja ne bo, se bodo Porabci prisiljeni izseljevati iz obmejnih krajev, to , pa vodi v njihovo asimilacijo. Sicer pa je Jožef Hirnbk najprej spregovoril o pozitivnih rezultatih, ki jih opažajo Se zlasti po dveh letih delovanja njihove samostojne Zveze s sedežem v Monoštru (Szentgott-h^rdu). Kot zgodovinski dogodek pa je Hirnok omenil lansko odprtje mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik, ki zagotavlja porabskim Slovencem neposredno povezavo z matičnim narodom. JOŽE GRAJ Mlnim«rkef Shvki VIHER" porabskib ^ot s šolami v Pomurju, kultumo-športrnn^rt^- j flttjitj! voiPa^tm Slovenski bal. * nja z naslovom Portski dnevi, vsak&leim Slovettski ^l, lansko odmevno razstavo Prekmurski likovni umemiki Slovencem na Madžarskem in predstavitev Porabja v Murski -Soboti, vidimo, da je kulturno področje med najbolj usp^- (Jožef DBmdkJ’ __________________ ■ '^ojezicnost in meje EURECO Podjetje za proizvodnjo reklamnih blokov Murska SotKita, Lendavska 1 in LB - Pomurska banka d. d. Murska Sobota, Trg zmage 7 razpisujeta JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih Morda čaka sreča prav vas? Ob nakupu nad 1.500 SIT lahko sodelujete V NAGRADNEM ŽREBANJU! sredstev v skupni vrednosti 19.302.466 tolarjev Kompletni seznam osnovnih sredstev z izklicnimi cenami je na sedežu EURECA, podjetja za proizvodnjo reklamnih blokov v M. Soboti, Lendavska 1, kjer so na ogled tudi osnovna sredstva. Na seznamu za prodajo so naslednja večja osnovna sredstva: transportna preša, transfer tiskarski, sl roji, rezalni stroji, sitotiskarski stroji, pakirni stroji, lepilni stroji ter termoplastična orodja. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe plačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Prednost ima kupec, ki kupi osnovna sredstva kot celoto. Kupec plača na prodajno ceno še prometni davek. Kupec je dolžan poravnati kup- slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Kljub vsemu pa je potrebno storiti več pred« vsem glede gospodarskega razvoja obeh obmejnih pokrajin. Med drugim bi bilo koristno uvesti avtobusno zvezo Murska Sobota-MonoSter, zagotoviti večjo strokovno pomoč pri kultur no-p ros vet ni dejavnosti po-rabskih Slovencev in si prizadevati za odprtje novih mejnih prehodov. Še prej pa mora Republika Slovenija poravnati svoj dolg za mejni prehod Mar-tinje- Gornji Senik, saj je na naši strani morala skoraj vse stroške pokriti občina iz lastnega proračuna. Sicer pa bi kazalo o tej temi spregovoriti širše, zato imajo namen organizirati posebno okroglo mizo, za katero naj bi se usedli predstavniki z obeh strani meje. soboški občini? Kratek — PtftNloVfitlJdTI V SlZkriccim ----------- --------- tak4> dobri kot slabi zgledi. Na zadnji v /‘"'ali^iJ^.^iJe za ndikll uuun hUl SlUIlfl n*- pred vse vprašanja pri občinski skupščini so ’^'h Manji; v občinski upravi. Med drugim so iVrfbC LlMBl..vha ±. a *■ ■ ■ 1 .. . J „«i Avte A O4I Žrebanje bo v soboto, 27. februarja, ob 13. uri Istočasno bo degustacija Talisovih izdelkov rt.-^.Sa ' tu 7 umiiiSKi upravi, ivieu uiteg- '^^»ilstutknv 1**' "'^ prejema dodatek za dvojezičnost , lf je v ^'..'l^rrekateri zelo slabo obvladajo madrarš- Je Mirejeli "Purabljajo. Sicer pa so člani ('''klikov' **" ksterih J® prdrebno pregledali vsa delovna u * 1’ripadiiili' znanje madžarskega jezika ^radi (tii^^” »hS^Irljaio »LS,**”'’’®®*', in tiste, ki ga zares obvladajo ter ndL***"®! bortii stimulirati, drugim pa ukiniti dodatek. Ce t/ htofj. **Ur* d^j '"giniiiTjjj (udi preskus znanja madžarščine. i(o E** ^^sedaii h fiesta pa se samo po sebi razume, da jih I oba jezika. sL ie so razumi in srečanja na najviSji 'tl r*. tlH IvJabj, j.. ir, 7®^ ? ^'hli tud, Ji''" Sl?' ^eni m odprte ugotav. po- ali rnedse- ,rf i ' '■''uaijc pe-"'^‘^državni spo- ravni. Tako sta oba predsednika. Arpdd Gonez in Milan Kučan, menila, da obe sosednji demokratični državi z vedno bolj odprto mejo, novimi mejnimi prehodi, boljšimi prometnimi povezavami in vrsto dvostranskih sporazumov o sodelovanju ponujata nove možnosti za izboljšanje položaja madžarske narodnosti v Sloveniji in JOŽE GRAJ ni no v celoti najpozneje v 8 dneh po javni dražbi. Javna dražba bo v četrtek, 4. marca 1993, ob 12. uri na sedežu podjetja EURECO v M. Soboti, Lendavska 1. IN AKCIJSKA PRODAJA: sirupov Tališ, 1 liter 179,80 SIT, ugodne cene suhomesnih izdelkov PilMiHOto SE: MInimarkef Shviei VIHER APAČE 41, tel. 069/69015 Trgovina je odprta od 7. do 18., v soboto od 7. do 14., v nedeljo od 8. do 12. ure J 1 u stran 4 vestnik, 18. februarja 1 Vi gospodarstvo 1 k I Obljuba - delo za mlade Za izhodišče nam je iqava ministrice za delo in družino Jožice Puhar. Rekla je: »Predvolilno obljubo o sto tisoč novih delovnih mestih je mogoče uresničiti tako, da bi vsako leto zaposlili 25 tisoč mladih, ki pridejo iz šol.« Njeno igavo torej lahko razumemo kot načrtovano prednost pri zaposlovanju mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, ali sprejemanje takšnih ukrepov politike zaposlovanje, ki bodo spodbujali zaposlovanje mladih. Ministrica je o prednosti za mlade na trgu delovne sile in njihovem zaposlovanju govorila takrat, ko je že imela v ognju novo železo, in sicer ukrep spodbujanja delodajalcev za zaposlovanje mladih. nostmi mladih kot delovne sile, odtehtali v prid zaposlitve mladih? Mladi, primerni za občasna dela Mladi namreč na trg delovne sile vstopajo z določenimi last- no strni, bostmi. irednostmi m sla- Lani je Zavod za zaposlovanje sofinanciral pripravniško delu 862 pripravnikom ali 23 odstotkom več kot letu prej. Pripravništvo bodo denarno spodbujali tudi letos, in sicer bodo povrnili del plače pripravnika in prevozne stroške na delo. 'e so za delodajalca Sedem plač vredna zaposlitev mladih Poteza je narejena in vsebina je znana - sedem plač z davki in prispevki za mladega. če ga delodajalec zaposli za nedoločen čas. Na učinke takega načina spodbujanja zaposlovanja mladih bo treba še počakati vsaj do aprila, kajti ukrep je začel veljati septembra. Delodajalec namreč dobi denarno spodbudo šele takrat, ko mladi delavec opravi pripravništvo in z njim sklene, ali pa tudi ne. pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Rezultate pa vendar že zbirajo, in sicer naj bi v Pomurju zaradi tega ukrepa dobilo zaposlitev za nedoločen Čas od 20 do 30 odstotkov pripravnikov, medtem ko se jih je sedaj po opravljenem pripravništvu na Zavod za zaposlovanje vračalo več kot 80 odstotkov. Bo torej ta ukrep dovolj zanimiv za delodajalce, da bodo na delo sprejemali mlade, prve iskalce zaposlitve, če vemo, da na primer sofinanciranje pripravni- Naraščanje brei^ioseinosti v PomarjB sc |c tam ununlu. ni biio toliko stečajev ia prav tftfcer Še ni bito prehoda peesežBih Stavcev v oSkriTO brezposeiBost. Na Zavodu za zapostovaaje je biio v deceariam prtjavJjiCedžs 629b isSaiecv dela, leto pa 7741. Metli Jo, bi imeli koaee lanskega leta na [manj 18 tlaDč nezapoale-tah, če ae IS tzvajali ukrepov aktivne pohtike zaptskavsnjs. Regij- stopnja bieiposelEosii le bita S5,9()d9totta( v Gomp Racini 21,4. Lendavi 19,3, 3.jut5 J ’'««tavifem; zastonj, kajti sodela^ k’ »mridž i ® niso hoteli govoriti, i l sejma ia »e imidž podjetja«. ^^j^'\s.Tkoh vb4 »*' „ Ji ^^anski tir in čakati, zanikat’, da ka ^.^;sijo, 1® P^ve- Janako Slavič, ki vodi o^klaje novtnan^ 11 dal le, da sc dogovarjajo . ■• d” H l® takrat, ko jih k*’ H ul’ useneri paHumotti nase • 'f fasali v naveflsi k Ljubljanskim sejtnotn vedet. '■^.^tatriik metrov zunanjih povr- raz- . - gradbenih materialov m Igradbene mehanizacije, najbolj _fktualtio zanimiva pa predsta-(ii^rtev izoJaciiskih materialov in ''(stasud. r ijO’ ‘ih On sedaj so na sej- l Ur- 4L na vjiwj- organizirali los jih posvetov, tudi le-tTi.. fo najmanj deset; za ukvarjajo z gradbeni- fj ^^-ki R',''ani Fodo se ali .^Aninuvi ^''i".Staditi. J o i —v zajiiiaivi posveti o raz-''mi«iicipkc«a trga, stan-inšpekcijskem nad-ekološko prhazm' ' Z^^^get^ko — prijaznejših in varčnej.ših materi- NOVIH tat: Tnsri impulzi, pisma, oopisiuvu Cena take politike je, da nam ukrepov za je odvzeta enoletna akumuia- tudi na našem o...___________________ cija, zato smo leto 1992 kon- N slovenski vladi predlo- prgnojorn, V Radencin so ^.a čah, kot sc nepopularno pravi, nov tarifo) sistem, s kate-________priključkov povečali Goričkega , godbo. Tako Štartamo v leto ti’™’ telefonskih priključkov. 1993 le z minimalno akumuia- Sicer pa je obljubljeno, naj bi razširjeno reprodukcijo. sistem uveljavili kaj nr.te. ■'■malu, po nekaterih predvide- je odvzeta enoletna akumula-7Bto smo leto 1992 kon- nepopularno pravi, ničlo oziroma mmi- V malno pa smo nov tarifni sistem cijo in pri čeiner kalo iz bo financiranje pote-tekočega dohodka. kmalu, po vanjih že v območja, saj celotno območje i izpolnjuje te po- tudi na poso- medna- sloven- itomersKi ootuu m. vosti centrale povečali za 200 sofinanciranja razvoja novih priključkov, v soboški skega ptt-omrežja. To bo omo- občini pa so' zamenjali neka- gočilo, da se bomo lahko že cndobnei- jptos Dovezali z optičnim ka- od glavne gočilo, da se kaio IZ predvsem iz amortizacije in najetih posojil ter seveda cen naših storitev, zlasti še cen tele- ših storitev di- ollf ... tonskih priključkov,« pravi rektor “ft. nodictia Murska Sobota PTT- podjetja Zoltan Sever. Do polletja nov sistem tarif«’ I Kot nam je v pogovoru po-’ vedal prvi mož pomurskega ■ . ....I,],, ptt- sistema, imajo letos velike načrte da bi srednjeročni pro- JV (.M.,.--------- centrale s sodobnej^ povezali z optičnim sisteme med belskim sistemom c':* gi; drugim uvedli na Cankovi, centrale v Murski Soboti z vo-V Bodoncih in Prosenjakovcih zjjscno centralo v Lendavi in ter posodobili vrsto manjših te- naprej z Madžarsko. Z urestii-lefonskih central. čitvijo te naložbe bo lahko že v naslednjem letu stekel tele- Velik) obeti od projekta komunikacijski promet vzhodnoevropskih in baltiških ..J--- .. . tere stare uveljavili kaj ter prenosne ‘ uvedli na njega leta.« letos 4250 novih priključkov Seveda si letos letoS- iz finančnih učinkov takega tarifnega morejo obetati ka sistema ne čez noč, »Goričko« začeli z uresniče-»Go- Nemčije. Ta sistem ampak je to možno doseči v ne- —ij bi povsod kaj letih, ko naj bi puv; v Republiki Sloveniji prešli prodajo telefonskih priključkov in drugih storitev po vzoru razvitega sveta. Pomurje, ki že nekaj časa zaostaja za sloven- na »Letos smo^ Vanjem velikega projekta ričko«, pokrajina je n: doslej zaostajala za razvojem — tem področju. V ta namen bomo zamenjali vozliščno centralo V Mačkovcih z digitalno Sl-2000, hkrati pa bomo namreč držav ter Nemčije, la .»o__ bo potekal prek Poljske, ZRN, Madžarske, Slovenije in Trsta zahodno Evropo,« z v zado- na lU V ZdUVUrtv — voljstvom razkriva smele načrte direktor PTT-podjetja Murska Sobota Zoltan Sever. MILAN JERŠE Iskra Vipoll na tujem tržišču Na prospektu velike avstrijske trgovske hiše, ki prodaja vino- vina, saj jim jih poslej ne bo steklenice pere ... gradniške in kletarske stroje in opremo, sem opazil tudi .sliko treba prenašali s Štefani (2-litr- Nova je tudi že omenjena do-izdeJka, ki je nastal v zasebnem podjetju Vipoll, ki ga je pred ska steklenica), pa tudi nihče zima naprava za gostinstvo.« dobrim letom ustanovil Stanko Zver iz BuČecovcc s ljutomerski jim ne bo mogel očitati, da so Stanka Zvera sem seveda občini. Tc dni, ko sem obiskal to firmo, ki ima statns družbe k vinu v steklenici dolili pobaral, kako je s prodajo. Bil z omejeno odgovornostjo, sem odkril, da ni nastala Čez noč, ostanke. sem prijetno presenečen. ko mi ampak se je razvila ii obrtne delavnice Strojegradnja, ki jo je nodietju, ki zapo- je povedal, da kar 95 odstotkov 1982. leta ustanovila žena Marija. Ta (delavnice) P® j® f**'® iTvoziio v Avstrijo, našem trži" .n dokaj znana, zlasti med kletaiji, saj je izdelovala trpežne črpalke "-"latanie vina in drugih tekočin. Dotlej smo 1 take črpalke kupovali na tujem. treba prenašati ska steklenica), pa za tudi nihče ostanke. ■V našem podjetju, ki zapo-, od katerih so izdelujemo sluje 8 delavcev 4 člani tudi več družine, vrst pralnih strojev za . katerih zmogljivost in sterilizira. izdelkov izvozijo v Avstrijo, kjer imajo dva dobra kupca 1 30.766,00 dBU 24.600,00 DEM Ee.aB9,Q0BM •j---- , pretakanje vina in drugin _ steklenice • je 1.51X1 litrov na sreden stik s črpalnim delom, za filtriranje vin.., . _ Deluje namreč samosesno in lanskega leta pa smo uvedli samozapiralno, neodvisno od nov program. Gre za stroje za položaja rotorja. Nova je tudi sterilizacijo opranih steklenic; naorava za to- se več znanja pa jc b"'^ irp.ba vložiti v načrtovanje kombiniranega stroja uro, naprave delom. vina, v začetku nah nasploh morali prizadevati za kakovost, kajti le tako bomo postopoma pristali zahtevnih trgih. Taka ' ‘ —* tr nih in na zahod- marsikateri kovinski industriji še nima dovolj posnemaicev, zato »opravičevanje« zaradi izgube jugoslovanskega (nezahtevnega) tr- »filozofija« žišča. V firma VipoU Buče- Zasebna firma vipou du.vv čo^jedoricjuspelmKcr^ izdelke izvozi, doslej raj vse izdelke izvoz., s svojimi novostmi m bila do- volj navzoča na slovenskem tr- Potem ko sem od Stanka Zvera zvedel, da je po poklicu finomehanik in da je nekaj let delal v tovarni polnilne opreme poioz-aju v Radencih, sem ga »pokaral«, točilno-dozirna naprava za lo-ali ni morda od tam prenesel čenje odprtega vina, ki smo jo v svoje zasebno podjetje tam poimenovali vinomal. Omo- pridobljcncga znanja ali pa goča točenje in doziranje (ob j^. pd, ampak pritisku na določeno tipko pri-..,xo določena količina vina, na J-.- i; smo bilo treba in izde- lavo , ki Kjei _ (tudi plačnika), vendar se je treba za uspešen prodor na tuje potrditi in tudi pozneje potrjevati s kakovostnimi in uporabnimi izdelki. Seveda bi lahko zdaj zapisal, kako so ravnali delavci tega majhnega, a. kot vidimo, uspešnega podjetja. . Ob pripovedovanju se mi je ' utrnila misel, da bi st v tovar- ravnali se mi je r “ c. zanemariti, kar je koristno tudi širše (za državo), saj bodo devize ostale doma. Pa načrti? V 'Vipollu pravilno sklepajo, da prav vseh strojev, ki so potrebni za izde- tava vseh lavo njihovih izdelkov, ni racionalno kupovati, ampak je bolj gospodarno, da določene - »operacije« da natede koope- rami, tiste stroje, ki jih pogosto bodo kupih. potrebujejo, pa Tudi s prostori Ker bodo v prihodnje dali še večji poudarek projektiranju in iTrtelkc so na lesnem. določena količina . I deciliter h er a celo načrtov. Ne le on teče novih izdelkov, me potem MdMo' tudi sin in zet so prepričali, da tehnologije i danji program niso n ukradli«, ampak jo d. o. o [I sogovornika pa sta * [ pristavila, da je vse to, so Kuralta j doslej dosegli, predvsem ai 1^ sluga očeta oziroma tast: I seveda poslovnih partnerjev. 1 tsocr i^rdrluicn o a I, no- »I MurHka, »po letu ie za sc- nikjer šami raz- , kar so za- tasia ter lesenih ali primer - tra, op,p.) vina iz lescnm o., kovinskih sodov, steklenin ali kovinskih soo materiala, in i Jl^redno iz kletnih j sicer neposredno domčilne mize- Na- zahtevnejše izdihe, 1988 izdelujemo prej nastali na picj .. ski, nato kot prototipi sled .serijski’ izdelki zahtevnejši izdelek je ,i in napo- Prvi tak cevna čr- palka za nje pijač industrijo in za Čino prostorov do lociu.v prava sestoji iz že omenjene črpalke, elektronske krmilne enote in točilne glave,« Tako Stanko Zver, ki mi je nekaj minut po tej izjavi praktično pokazal delovanje tega novega i sednjeni izdelka. tzcieii'..!- “ , gostinskem iu sicer v so-1 lokalu ti ! sploh razvoju ! bodo kupili ustrezno opremo j za sodobno računalniško pro- 1 jektiranje. Vse to pa seveda ve-i liko stane, zato se firma poteguje za posojilo iz sklada za razvita in obmejna ob-»(z)voziii« 1 posojilo manj močja. Doslej so ; 2 lastnimi finančnimi viri. Dobro je. ker je tuji kupec tudi i reden plačnik. Zanimivo je, da l sodelovanje z njim sloni pred-■ ‘ vsem na ustnih dogovorih, to-■ rej ni gore slovesno podpisanih ■ papirjev. Naložbo je priprav- ali je Seveda sem v kozarcu resnično . toče-Teko- v gostinstvu, brezračno potiska po cevi ' ~ i srce-plj'uča- stroj, V po principu kar pomepi, da teKo . primer-vino, ne na pride v nepo- > ___ ^UU^LUj vina. Res ga je bilo toliko. Sicer pa sc da natančnost merice nastaviti. Novosti utegnejo biti ; Vi fočiio Odprta *--- VftJu---------------j N«, iif ii> i.j, ______ veseli gostinci, ki točijo odprta zasebnega podjetja' Vipoll. ' tf ir > 3 -' M I ’ 'J / s jjapuj^.T. ________ N«, lifni tuj) 'stroj, ampak »stenlomat«, izdelek bucecovskega ■ }jen tudi finančno paJpreti. < ‘ —- ».uiiptia' VipoU. Tudi ts# je našel kupca na tujem. J § J vestnik, 18. februarjaj^ stran 6 c sociala, šolstvo, zdravstvo v Računalniki zdravstvu Se deset milijonov, da bodo koristni I Nujna dela na šolah v Apačah^ na Kapeli in pri Negovi Zavod za zdravstveno zavarovanje, je kupil za 6 milijonov mark 2700 osebnih računalnikov za zdravstvene zavode. Nov zdravstveni sistem je namreč prinesel tudi drugačen obračunski sistem in računalniki naj bi olajšali administrativno delo zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Ob nakup računalnikov, predvsem ob način nakupa in izbor so se nekateri Že spotaknili, vendar so računalniki Že prišli tudi na naš konec. Pomurski zdravstveni domovi so dobili štiriindevetdeset računalnikov in bolnišnica dvainštirideset, skupaj torej sto šestintrideset. Toda računalnikov je. glede na raztresenost zdravstvenih postaj po občinah, premalo. Potrebovali bi jih vsaj še sedemindvajset. Zavod za zdravstveno zavarovanje računalnikov več ne bo kupoval, lahko pa si manjkajoče kupijo i zdravstveni domovi sami. Izračunali pa so že tudi, da botlo ! za to, da bodo z računalniki lahko delali, potrebovali za Kdo bo prvi? šola ... Kako lepo je hoditi vanjo, če ima dobre učitelje, svetle, tople in prostorne učilnice, telovadnico, knjižnico, kuhinjo z jedilnico, dovolj igrišč in sodobnih učnih pripomočkov! Medtem ko so ponekod uspeli vse to urediti, so nekatere šole še preveč ,invalid n e’. V gornjeradgonski občini imajo sedaj naj.slabše možnosti za delo na osemletkah v Apačah, na Kapeli in pri Negovi. Če ne bo prišlo do nepredvidenih težav, bi lahko letos eno od omenjenih šol dogradili in preuredili. Komu dati prednost? Povsod bi bili radi prvi na vrsti in vsi imajo svoj prav - povsod imajo argumente, ki govorijo njim v prid. Kdo bo razsodil? Mi (e vloge nimamo namena odigrati, ampak bo morala vso stvar najprej temeljito proučiti občinska vlada, nato pa še poslanci, ki bodo sprejeli končno odločitev. In kaj je tisto, kar daje omenjenim osemletkam pečat , invalid n osti’? ga še vedno zbiramo za šolo in vrtec. Prizidek za vrtec in šolo Naneslo je tako, da smo se In kako je na Šoli? Kot nas je seznanila ravnateljica Marija najprej ustavili na Kapeli, kjer Mauko, je stavba stara sicer bi radi poleg prostorske stiske ^7 let, torej Se ni potrebe na šoli rešili tudi problem tam- šele 27 let, torej Se m ' vsak zdravstveni dom po 2,5 milijona tolarjev ali skupaj i okoli deset milijonov. Računalniki taki, kot so sedaj, koristijo predvsem zdravstveni zavarovalnici ali pri pisanju ( računov za opravljene storitve. Za zdravstvene delavce ali kajšnjega otroškega vrtca. zdravnike pa bodo uporabni, če bodo z ustreznimi pro- okrog katerega se je lani razplamtela dokaj srdita politična bitka. Sloje namreč za to, da je izvršni svet občinske skupščine po obnovi, ampak imajo preveliko prostorsko stisko. Med drugim je bila projektirana tako, da naj bi imela le razde-Ijevalnico malic in kosil, ki bi jih vozili od drugod (iz Radcn- grami povezani v mrežo. To pa ni več problem zdravstvene zavarovalnice, ampak posamičnih zdravstvenih zavodov. Imajo zdravstveni domovi denar za »pripravo« računalnikov, da bodo v celoti uporabni? Direktor Pomurskega zdravstvenega zavoda Štefan Vučak je povedal, da tega denarja nimajo in da niti še ne vedo, kje ga bodo vzeli. Prostor za revščino /ji i K •w najboljša rešitev, če bi 'I letno zeleno stavbo obnovili' preuredili, tako da bi pnd^ 5 novih učilnic, kuhinjo, H nico in morda še kakšen štor. Kje vzeti denar? Sainof spevka ne zbirajo več, novi politiki to obliko or"* kot preživelo. Torej je f*' rešitev, če bo 50 odstoikotf trebnega denarja zagoi«* in m c,. - ■ 1 občina v lastnem proraču® Ij Stara s^a 210, ,nova’ pa polovico pa sklad ft’’ kmalu 90 let mografsko ogrožena o^- Pi Nič manj ali pa še bolj je Republike Slovenije. * .invalidna’ osemletka pri Ne- došla bo tudi vsaka druga* m - - ............ ■ ■ ■ ■ rr ži nt drugo polovico pa sklad S*’ govi. Ena od treh šolskih stavb tev, da se le kaj ukrene, bo letos dopolnila že 210 let. Sicer pa imajo za 9 oddelkov Apuške tegobe učencev (trenutno jih je 176) na voljo samo 5 standardnih učilnic in učilnico za tehnični pouk, tako da morajo imeti pouk od 7.15 do 17.00. Nekateri učenci, ki imajo od avtobusne postaje Se nekaj kilometrov pešpoti, tako prihajajo domov šele med 18.00 in 19.00 uro. Prav tako odločni so vsw prizadevanjih v Apacabi * 1» imajo na videz še kar lepa*; jif »Prejšnja občinska v Gornji Radgoni je tani po stala republiškim toda še zdaleč ne morep zadovoljni s prosiorskiifi merami. Šolo obiskuje ' učencev v 15 oddelkih, pa Se 2 oddelka podalj^®'" bivanja. Za pouk pa je le II učilnic, tako da so P vlada [jeni omet dvoizmenski r za razredno stopnjo. To P rlogo za ureditev razmer na Jo riSe pr ri, p Pt organom ni edina .tegoba'. Kuhinj^'’ di ------ — samo okrog 48 kvadrataiii.ifr trov in v njej je vse taW.'*'4' vseh treh šolah. Mi smo bili t.w. ... . ..^^j v tem primeru na 1. mestu, ker bito’, da jim je sani tatu' ■ oi je bilo najbrž ugotovljenjo, da Spe k tor že večkrat fifph, imamo najslabše delovne raz- s prepovedjo uporabe. mere. Skoraj vse osemletke kor ne morejo biti zado', v, v občini, razen dr. Janka Sle- tudi s telovadnico, saj za silo uredili v hingerja v Gornji Radgoni, ki so jo lam temeljilo obnovili, so bile zgrajene po letu 1945. domu in meri le 177 metrov. Ni primerna Stavba, ki ji mi pri nas pravimo skoraj nobeno športno novo šoln* nn vinh 7» Zakaj ptavzaptav razmere, ko pa je ap^^ .rtova Šola\ pa stop že od leia 1905. Pravimo ji tudi rumena šola. Tako imenovano zeleno šolo pa so postavili že J783. ska stavba sorazmerno »Da, našo šoto sO > ____ __________,_________________ leta 1969, vendar vse sarice Marije Terezije tudi začel bila lo le }. jaza gradnje teta. Takrat se je z odredbo ce- Zanimiva je naslednja sposojena misel: To je čas prostituiranja družbene lastnine, ki se kaže v njenem anarhičnem prisvajanju. Zakorakali smo torej v nov čas, katerega realnost bo lastnina, pridobljena na pošten ali nepošten način (obakrat pa lahko povsem pravno in legalno), in ko se bomo morali navadili na to, da bo lastnina sama po sebi, ne več načelno samo delo, povzročala novo razdeljevanje ljudi med bogate , manj bogate in revne. Tudi lastnina bo poslala vir neenakosti. 1 Stavba, v kateri je kapelski vrtec, je zares ,uboga’. S prizidkom k štrli bi lahko rešili dva problema. I .04- tvv 1 J 1. urni »t- ■ - J r* š.« 5' J -^1 j pouk pri Negovi, k' tej stavbi bilo predvideno .skorajfjG j imamo sedaj gospodinjski daljevanje del. A zdaj ' pouk, knjižnico, ki .diši' po na 10 že 23 let. Leta J podganah, in kuhinjo z jedil- končno prišli v ohčiiij^[ nico, kjer morajo otroci jesti imamo končno prišli rendumski program. stoje. Ta stavba je za učno in potrdili vsi vzgojno delo vekakor nepri- skupščine. Žal se merna. Sanitarna tnšpekciia v celoti uresničil, Sanitarna inšpekeija ki ott le zbori prog\ Zaenkrat pa še neenakost med ljudmi lahko zelo dobro izmerimo z osebnim dohodkom ali plačami, ki so še vedno predvsem plačilo za delo. Dohodek je namreč še vedno zelo trdno na prvem mestu determinant ali določilnic družbenega statusa posameznika ali skupine v družbi. Vzeli smo zaposlene v pomurskih občinah in jih razvrstili po plačilnih razredih. Podatki. sicer od septembra'.^ so treh oziroma da je kakovost življenja na ravni skromnega življenja. Govorimo torej o relativni revščini. Poznavalci razmer pa k razdelitvi zaposlenih po plačah dodajajo, da tolikšen delež v Gornji Radgoni namenil kapelski krajevni skupnosti okrog 7 milijonov tolarjev iz sredstev za odpravljanje vojne Škode, in ta denar naj bi tamkaj porabili za reševanje prostorskih problemov vzgoje in izobraževanja, Kot se je izkazalo, je bil ske ali,.,), Toda zamisel se ni uresničila in morali so si urediti lastno kuhinjo - kje drugje kot nam je ie večkrat posredovala ravno naša šola. Zato f sklep, da je potrebno najti uvrstili v naslednje drugo rešitev. Poleg lega so do- ročno obdobje. RroS' v predvideni dclilnici brane. trajana okna, podi, leseni stropi spel potrdili vsi trije in električna napeljava. V go- činske skupščine in na _______________________ spodinjski učilnici ne smejo daj na 1. mestu. V 'it ' hkrati priklopiti pečice in imamo pripravljeno 14 nam v dvodimenzionalnem grafu pokazali dejstva. Razlike med zaposlenimi, merjene z dohodki, postajajo čedalje večje. Število plačilnih razredov se namreč povečuje in med najbolje in najslabše plačanim zaposlenim je »deset-kratnik« razlike. Krivulja plač zaposlenih namreč dobiva značilni »dolgi rep« tja v višje plačilne razrede, to pa je znak povečevanja razlik med ljudmi. Pravimo med.ljudmi, kajti zaposleni imajo tudi družine in vsi skupaj so potem na istem »klinu« družbene lestvice. Ne le da je med najbolje in najslabšc plačanim zaposlenim razlike za deset in več plač, je vedno več zaposlenih na spodnjih klinih plačilne lestvice. Če vzamemo, da je meja revščine zajamčena plača - bruto znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost - je septembra več kot pet odstotka zaposle-. nih v pomurskih občinah preje- -malo tako plačo, da bi zanje lahko rekli, da živijo v relativni revščini. Če k temu številu prištejemo še osem tisoč nezaposlenih ali iskalcev zaposlitve, potem tudi za Pomurje lahko zapišemo, da se odpira prostor za revščino, ki prizadeva predvsem nižje sloje. Ni revščina samo takrat, ko ni kaj dati v lonec, ampak je revščina tudi to, da ljudje ne morejo zadovolje-' (4ti osnovnih življenjskih po-- ljudi. kot prejemajo nizke plače, ne živi tudi tako slabo. Se pravi, da ne smemo videti ali delati zgolj neposredne odvisnosti med nizko plačo in slabim življenje. Kajti če bi bilo tako, bi se ljudje že zdavnaj morali dvigniti v širših protestih. Takšnemu razmišljanju seveda lahko samo pritrdimo in dodamo, da ob skromnih rednih prejemkih neformalno delo dobiva veljavo. "V Pomurju so za preživetje pomembni zemlja in pridelovanje hrane, potem siva ekonomija ali delo na črno, pa priložnostno delo Čez mejo. Pomembno vlogo za preživetje pomurskega človeka imajo tudi družinske večgeneracijske skupnosti. Na konec bi lahko dali Se socialne pomoči, ki so za preživetje pomembne predvsem tistim, ki res morajo ali lahko živijo samo od svojih rednih mesečnih prejemkov. MAJDA HORVAT Vsak Četrtek ■iMoik » f t:. ■ mišljen predvsem otroški vr- lec. Stavba, v kateri le-ta deluje, je namreč tako slaba, da bi jo bilo potrebno skoraj do temeljev obnoviti in Se kaj do-] gradili, če naj bi zagotovili naj-1 mlajšim (trenutno jih je 50) in njihovim vzgojiteljicam kolikor toliko normalne razmere za delo. Izvršni svet, zlasti pa njegov prejšnji (odstavljeni) predsednik Anton Tropenauer si je močno prizadeval, da bi raje uredili tako imenovani krščanski vrtec v novi stavbi župnišča, ki v .surovem stanju’, To bi bila po njegovem mnenju najcenejša rešitev. 'Vsa zadeva je prišla nazadnje na zbor krajanov, na katerem so se le-ti z veliko večino odločili, da je potrebno vprašanje otroškega varstva rešiti v okviru projekta za prizidek k osnovni šoli, v katerem naj bi dobil svoje mesto tudi .državni vrtec’. V ta namen zbirajo tudi denar s krajevnim samoprispevkom. Sklenili so tudi, da je potrebno z že razpoložljivim denarjem (tedaj ga je bilo okrog 11,5 milijona tolarjev) takoj kupiti gradbeni material. Tega sklepa še niso uresničili, ker so čakali na gradbeni načrt, da bi videli, kako in kaj. Zadeve okrog tega, kakšen naj bo vrtec, pa so se v glavnem umirile oziroma vsi pričakujejo, da se bo kmalu začela gradnja prizidka pri Šoli. Krajevna skupnost je medtem denar obračala, tako da ga je sedaj na voljo že okrog 15 milijonov tolarjev. Ker bo 2 leti Se veljal krajevni samoprispevek, računajo, da bodo v tem Času zbrali skupaj Še Čez 10 milijonov tolarjev, To pa je že kar precejšen delež, s katerim konkurirajo za prednost pri nalož- bah v vž^ojnO-fedbfaždvalne ?! objekte; i -.1 ■ I '1 U (J 1^ fi - Zaradi tega morajo otroci jesti kar po učilnicah ali na hodni kih. Tako se veliko hrane plošče na električnem' šiedil- v.so potrebno dokuia^' niku, ker pride do kratkega Leta 1990 smo znajde tudi na tleh. Seveda nimajo nobene kleti in shrambe za živila, pa tudi ne knjižnice s čitalnico. Učilnic prav tako m l',¥O 'b stika. Mislim torej, da nihče ne tudi izdajo gradbenega more reči, da mi nimamo naj- nja, vendar ga je pristal' slabših razmer,« nam je pove- činski organ iz iiepPl\ dovolj. Na dvoizmenski pouk dala ravnateljica negovske ose- r.i7t^nr,,, n.in,,„^,l/it nja, vendar ga je J činski organ iz itej. razlogov odpovedal. mislimo odstopni od -■ i vorjenih stvari. Tlid>^^ I 1 r-.| I 3^ *■.- j Jf .1 ll I ker iz občinskega skega programa ni^’7ia^^^ hiti, naši ljudje pa terjPlAj^p tudi njim povrne vvfl.i štev, ki so jih ves čas druge, poleg /egaj^^a,, ratt sredstva za za I, iv' Tako imenovana zelena šola na Kapeli je stara že 210 let. V nekaterih prostorih je čutili vonj po podganah. pa nikakor ne morejo preiti, saj je med učenci preveč vozačev. V prizidku za vrtec in Solo naj bi torej uredili skupno kuhinjo, knjižnico s čitalnico in vsaj 2 učilnici za kabinetni pouk, s Čimer bi imeli zagotovljene osnovne možnosti za kolikor toliko normalno vzgojno-izobraževalno delo. »Slišala sern za predlog, naj bi se ravnatelji dogovorili, kateri šoli dati prednost. Tega mi ne moremo storiti, saj jaz ne morem za druge reči, da ne potrebujejo nujno tega ali onega, oni pa ravno tako ne morejo kaj takega trditi za našo šolo. Poleg lega naši ljudje terjajo, da je potrebno naposled tudi nam povrnili dolg oziroma det samoprispevka, ki smo gg ves čas • v plačeva/f Zli druge; in tudi xedaj I ■ zbirati sredstva za s krajevnim siimoprisp^^jiov nam je med drugifj.Ajjlf?? ravnatelj TONE RO’- Jie V Apačah tudi verjeti, kako je lahko občinska vlada poslal^ ■ki**’. pis za sredstva iz “lografsko ogrožena predlog za ureditev vseh treh šolah, o2it‘^| ili VbzNtrf* r**! niZPCtilrt ■ jfnt mi 1(1 hove ni uvrstila ria tako kot je to sklenil^’’ skupščina. .Ali lahko ''^2" po svoje in krši In kaj pričakujejo' . fik) Kot je to že Črno zapisano v načrtih if r mletke Dragica Starovasnik. I Število otrok je tudi pri njih zapisano . ------------- v zadnjih letih upadalo, v šol- je potrebno nadzioj**. skem letu 1994/95 pa kaže, da poslopje, s čimer t** 6 učilnic, obenem bodospet imeli 2 prva razreda, tako da bo Število oddelkov naraslo na 10. Če do takrat ne bo P o uctimc, ooenem p-uredili večjo kuhinji ■ ■ ■ k. '■ T' I 1 učilnice, poleg » » ■ L S/ ■ ■ r ■ I V v L IJ I Se prizidek, hove prostorske stiske, bodo bo primerna telovad^^)^. S tem smo torej šole v radgonski vsaka po svojih iimi nroiim<>nli oriZI*''; ' nič postorjeno za omilitev nji v hudi zagati, kako organizirati vzgojno - izo braže va I n o delo. Edino za telesno vgzojo imajo s primerno telovadnico, ki je jimi argumenti obenem tudi dvorana za kul- b”---------------—" turne prireditve, zgradili pa so jo leta 1980 z občinskim in krajevnim samoprispevkom ter s sredstvi kulturne skupnosti in bila prva na vrsti. * ' rta delu posebna misija, h kateri tudi ravnatelje vsch’*^!^^ tudi ravnatelje ogledali in ugolori^*^y[%^‘' skupnosti otroškega varstva potrehmr postoriti* .» se bodo prav gut*** (pod odrom je vrtec). Kaj bi bilo predvsem po- trebno postoriti pn Negovi? CelostJic^ projekta .doslej še niso dobili, najbrž pa bi bila Je 1 H r . ■ t. tresala. in O" Besedilo in , >1 I ■■ •JI ;1 9f. M februarja 1993 stran 7 1 ali I Job' hif ekologija in turizem r Wf :en (ii Ljudska kultura naprodaj tli ne morja, ne jezer, ne tople vode, ne smučišč, ne towerskega stolpa, ne gradov, v katerih stratJ, to^ njoŽnosff’ .čuj ljubi. ^•^ttthko izročilo imajo, imajo stare pie.se, kočije, /ta pol ljudske jedi in balade. Če se jim ljubi, kar se jim 3’^ va//ieg( blihče pa teh in nT’ ffii, i ‘^Pinorn ’ bi morda ka- '' ^PNri bP manjše ne morda postavili ‘r n. ne samo ra- ft ujna, do obo- hoda«. Obredi prehoda so povezani z rituali, ki zaznamujejo življenjske prehode, kot so poroka, rojstvo, smrt. »V tem smislu je mogoče tudi turizem videti kot obred prehoda, kot iniciacijo«, ker turist iz enega okolja prehaja v drugo. Vendar pa turizem ni eden sam, turizmov je veČ. Webrova je. je priSel sklicujoč se na vodilne teore- tike, naštela »zgodovinski, kulturni, etno in eko« turizem. I ni ka V preteklosti hodili od doma- Za Štefana Dravca, pred sed- čije do domačije. V tem delu Pomurske turi stične večera je že nekoliko dre- Direktorica soboškega muzeja Irena Savel je na to rekla, da v njihovem muzeju tovrstnih težav ni, morda tudi zato, ker je stalna razstava zastarela in nezanimiva. »V muzeju nameravamo stalno razstavo posodobiti in jo vkljčiti v turistično ponudbo mesta.« Soboški župan Andrej Gerenčer tudi z nemuzejsko podobo mesta ni zadovoljen, je rekel. Naposled je na forumu šlo za to, da se pove, kaj kdo pripravlja v letu turizma. Predstavnik prekmurskih vinogradnikov inženir Ernest Novak je govoril , o tem, koliko za turizem naredijo razna društva, med njimi tudi njegovo vinogradniško. Vinogradniki pripravljajo vseslovenski projekt vinskih cest, on s svojo peščico zanesenjakov jih bo razpeljal po Gorič- rističnih kmetij, skrbeti za primerno strokovno raven turističnega vodenja, o vsem tem bi moral na forumu govoriti etnolog dr. Janez Bogataj. Njegova zaželjenost na različnih koncih te dežele je očitna. Iz česar pa je spet očitno, da se v razmerju med turizmom in etnologijo nekaj dogaja. Čeprav je Bogataj zaradi Ekološkega foruma odpovedal predavanji na primorskem in gorenjskem koncu, ga je zadržal ljubljanski konec. Po njegovem, tako pravi v zadnji knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, nerodnosti, ki si jih rade privoščijo ljubiteljske turistične organizacije, ko dediščino vključujejo v turistično ponudbo, danes "Ti in ter .•4 n. •if r.- so pred na imenova- ia tabora Pri etnoturizmu (etnološki -turizem) je naglaSeno »obiskovanje področij, kjer je etnolo- j ška tradicija zelo živa«. Na vsa- ' kem turističnem področju imamo, tako Webrova, tridelno turistično kulturo, »ena je domača kultura, kultura go- porabi. Ne stitelja, druga je kultura gosta ^^'•'eda tudi ne turistične Zda fp -----J, tfttdi- pogovor- ' '^‘■^ra v J. fssjsss ' infje < "/h v a A ti za ko- oT ni II P' ■ >1 Ki??. Povrfiu in prvi ' tem letu. eaziskav se na •AV n Hu t;, Bi. ra-. 222^ . ■ '".f M niso več dopustne. »V kulturnem smislu smo izredno bogati, kar je posledica našega izjemnega položaja v tem delu sveta,« Vendar pa je včasih vključevanje dediščine v turi- L Vitij uLc vanj C v Luri- Stično ponudbo prav nerodno Irt n^,7dirpij-v ci* š' in tako rekoč nevarno, ko se f pristane »na ravni kiča ali ce- .11* nenega (zlaganega) roman ti č-j nega nostalgiranja«. J Doktorja Franja Stefaneca 1 smo na Forum povabili na sre' Čanju prekmurskih doktoijcv znanosti, Štefanec je upokojeni profesor mariborskega VEKŠ-a, strokovnjak za turistične za- I deve. Ker ni mogel priti, je k^ ‘^‘^dkih ki h- >' tem^’ '^‘^ibolj ti-Zgradila ■ ' in tretja je turistična kultura kot posebna vrsta obnašanja, ki nastane iz odnosa med prvima dvema«. Tisto, na kar se po njenem pogosto pozablja, je to, da se ljudi ne vpraša, če so pripravljeni sprejemati goste. »Če lokalnih ljudi ne boste vprašali, ali so pripravljeni prenašati, da bodo gostje hodili gledat njihova dvorišča in njihove hleve, saj etnoturizem prav to vključuje, ta intimni stik, potem koncepta razvoja sploh ni mogoče vzpostaviti«. Moški Šovinizem kot univerzalno dejstvo Natalija Vrečar je raziskovala odnos med moškimi in ženskami v Markovcih. Markovci po njenih ugotovitvah seveda niso kot skupina Jinan na Kitajskem, »ki jo štejejo za skupino, ki je zelo blizu matriarhatu«. Ta skupina je izjema. zveze, so etnologi rekli marsikatero sporno, tako glede tistega, da naj bi turizem ogrožal identiteto občestva, v katero turisti prihajajo, kot tudi glede kulturnih vzorcev. Je pa za to, »da se najde bolj tesen stik turizma in etnologije. Potrebno se je posloviti od teze, da so eni motno forumsko publiko predramil z značilnim kupinarje-vim klicanjem. Na kratko je povzel, kako so kupinarji to delali. Gospoda Vargo iz lendavskega hotela Lipa so potem vprašali, če bi se njemu kot turističnemu menedžerju zdelo zato tukaj, da najdejo turi- . vredno, da bi v reklamni film stično kulturo, drugi pa naj za svoje zdravilišče vključil tudi samo opozarjajo ali kritizi- vpijočega kupinarja. »Zelo ve- univerzalano obratno, dejstvo je patriarhalno. V skladu s tem z univerzalnim dejstvom je tudi markovska ženska podrejena moškemu. (Komentar pisca: V tem dej- stvu seveda ni nobenega nastavka za kak posebno ekskluziven reklamni turistični slogan. recimo: Pridite v vas, kjer rajo.« Nekaj pa turistični delavci že naredijo prav. Tako »ni slučajno, da je na graški turistični borzi kancler Vra-nitzki stopil za Marko bando in se z njo fotografiral«. Dravec ne vidi razloga, da bi se sramo-vaii svojega pretežno »zrezkov-nega« turizma. Misli, da smo nanj lahko »kar ponosni tudi v naši regiji. Ta zrezkovni turizem je del naše kulinarike in s tem etnologije, to je v bistvu del naše identitete« in naše domačnosti. Borat Brumen je potem menil, da je turizem neke vrste grožnja za domačnost, ker je neki družinski praznik to tako dolgo, dokler se dogaja v intimnosti družinskega življenja. Brž ko vanj vd:' turistično me-nedžerstvo, to ni več zaveten družinski praznik. »Sodobni turist je romar, ki išče avtentičnost « Tako je rekla Irena Weber. Vendar - vse, kar turist vidi, je tako imenovana nameščena avtentičnost. seli bomo, če se nam bo oglasil kakšen kupinar, ker pravkar delamo na projektu za zdravljenje artritisa, zanj pa je po- kem, »Gorička vina so nova doživetja.« Res so, Novak je to nazorno prikazal Se isti večer po forumu, na poskuSnji goričkih vin, ki jo je vodil. Po besedah menedžerja Hu-bra iz Radenske so na desnem bregu Mure že vklopljeni v mrežo vinskih cest. Huber tudi meni, da se etnologi s svojimi znanjem in izsledki premalo vključujejo v turistično ponudbo. Martin Mlinarič iz Ižakovec je govoril o biiraških dnevih, ki Forumu poslal tri strani dolgo pismo, ki ga tam seveda ni bilo mogoče prebrati, V njem začenja takole; »Povsod po svetu, torej tudi v Prekmurju, je po-trebbno zagotavljati ekološko ravnotežje. Ker je tudi pri nas porušeno, bo skrb za naravno okolje morala vključevati tudi sistematično vodeno akcijo za zdravljenje okolja ' Potem našteva, kaj vse je potrebno narediti za razvoj »balneološkega« turizma, torej v prid boljše uveljavitve termalnih kopališč v Prekmurju: očistiti potoke, jarke in divja odlagališča v gozdovih; kontrolirati zbiranje odpadkov, pred- vsem posebnih odpadkov (aku- trebno v zdravo hrano.« celoti zagotoviti Gos^e po naši meri »Imamo takšne goste, ka-krše si zaslužimo, in etnologija jih zanina toliko, kolikor jim je mi ponudimo,« Gospod Be-hek, turistični menedžer iz Radenske, nima nič proti slabšalnim definicijam turizma, ki so ga dale etnologinje in etnologi, »toda zame je turizem predvsem gospodarska dejavnost, in to najmočnejša gospodarska dejavnost na svetu. Ne samo po tem najmočnejša, da zaposluje največ ljudi, ampak tudi glede na količino denarja, ki se v njem obrača.« Trdno je prepričan, da je v mnogih primerih prav turizem pomagal pri ohranjanju identitete, ne pa da bi tej identiteti škodoval. »Cenim delo mladih etnologov, toda ali ne mislijo, da je nji- Kulturne skupine, občestva, raz,sjtovanje v Markovcih skušajo zavarovati svoj kul- so jih lani prvič organizirali mulatorji, baterije itd); urediti v njegovi obmurski vasi. »Za - - .......... Je brez turistov bolje? DaSa Hribar je raziskovala, kako na markovsko življenje potem ttekega “ ''občestvu ________________ , ' * I' ui^v^tikovaio ‘^uri J ne daje nobene stvarne pove' ;i- zave s turizmom. »Zanimala me je socialna, predvsem pa ■ '“^1- k,Pr - tudi simbolna funkcija cerkve vpliva cerkev, to pa po njenem 1* f JO -O, tiso tliski ^^di}o listi. tui — - ' ^''Oje znano- v katoliški vasi, ki je obdana z zelo močnimi evangeličanskimi vasmi. Zlasti pa me je zanimala vrsta sprememb, ki lurni vzorec, ga ohraniti zase. Najglobje skrivnosti svoje identitete ne izdajajo in ne prodajajo turistom. »Zato mislim, da je nameščena avtentičnost kot neke vrste gledališka predstava, pač uprizorjena za gledalce. S tem da mora to biti označeno kot tako, ne sme se zamolčati, da so bistveni elementi te predstave ohranjeni občestvu«. hl_' ''arnJ:j_ i| '’Rl|r '* fli 0 ' la £ tiL t* pisec - je so nastajale po koncu druge svetovne vojne.« Hribarjeva je v nadaljevanju večera omenila anekdoto s srečanja z nekim t^gtt Francozom, ki je blagroval Slovenijo kot spokojno deželo »Pridite v deželo zdravih Nekaterih stvari pa ni dobro I -'N z an°2'‘’'®8'nja, J »ntropolo- brez turistov. Navzoči turistični menedžerji so seveda negodovali, češ saj bi bili tudi mi proti turistom, če ti ne bi prinašali denarja. zamolčati. Prav nasprotno, potrebno jih je razkričati. Na primer to, da se je tod ob Muri zelo globoko v naš Čas ohranilo veliko Število srečnih kur, ki živijo na prostem in nesejo zdrava jajca. , V Nemčiji je na leto najmanj in javna predstavitev te raziskave večji poseg v intimo tamkajšnjih ljudi, kot pa to, Če bodo turisti prišli v njihovo vas in si kako stvar ogledali?« Borut Brumen'. »Ko se razmerja podrejo, ko je gostov preveč, postane turizem kon-traproduktiven, kljub vsemu kar finančno prinaša. Res pa je, da tega problema za zdaj v Prekmurju Se ni.« Irena Weber: »Mi smo Mar* kovčanom postavili ogledalo, v katerem so se kolektivno uzrli. Strinjam pa se, da je vdiranje, ki ga izvajajo etnologi, ko raziskujejo kulturo, prav tako problematično«. Po njenem pa je vprašanje, kaj je vei^a Skoda in kaj korist. V Italiji muzejci menda trdijo, da je Škoda na kulturnih spomenikih zaradi množičnega obiskovanja večja kot korist od turizma. sprotno predelovanje in uniče- naprej pa smo pravzaprav vanje odpadkov (kompostira-V megli. Iščemo in poskušamo, ■ ■ ■ ........ smo to je najprimernejši izraz za naš projekt vnaprej. Prav nam prideta vsak nasvet in usmeritev«. Nepoboljšljiva alternativca Alojz Kava^ in Goran Šoster sta bila na forumu. Kot biok-meta se še vedno otepata z vprašanjem trgovske morale, čeprav je dejstvo, da je naturalno gospodarstvo za njune namene neprimerno in da nanj niti ne računata, delata pa se, kot da bi jima Šlo samo zanj. Z naturalnim gospodarstvom se tukaj misli tudi na impliciten osebnostni, intimni in »neodtu-jen« odnos do izdelka, ki ga prodajalec prinaša na trg. nje, sežiganje, recikliranje); zagotoviti ureditev starih odprtih gnojišč; prestaviti odlagališča trdnih opadkov s hribov in locirati nova odlagališča v dolinah (’); urediti nova pokopališča ter spodbujati kremiranje; sistematično zoževati posledice velikih posegov v naravo; gojiti zaščitno drevje in' grmovje ob vodotokih; odstranjevati pov- zročitelje Škodljivih emisij Govorci na daljavo Kako je s kulturno dediščino »mogoče oblikovati posebnosti bjI identiteto turistične po' nudbe, gostoljubnost kot po- v zraku (svinjske farme); z Avstrijci se pogoditi za pospešeno čiščenje Mure; prepovedati prevoz nafte in njenih derivatov prek ozemlja, pod katerim so zaloge mineralne vode, in tako naprej. Rojak Štefan ec opozarja tudi na razmnoževanje in zaščito mravljišč v gozdovih, na to, da bi bilo potrebno odpraviti greznice z odprtim dnom in celo da je potrebno pozimi or- sebno kategorijo, izvirajočo iz ganizirati kratke tečaje ... ■ odrasle o pomenu ekološkega ravote^a. dediSčine, pravilno razumevati koncepte turističnih prireditev, skrbeti za primemo spomina-krsko ponudbo, sooblikovati turizem na vasi in ponudbo tu- za Vse to za hotelski turizem. Kaj Šele za etnološkega! ŠTEFAN SMEJ Z9flAV1LI&&£ NUnuVSKE lOHiCE — - ...r ■ ■ ---- - -- - VELIKO PUSTOVANJE V soboto, 20. februarja, v restavraciji hotela Ajda zabava s skupino BE RADIO VELIKO PUSTOVANJE V soboto, 20. februarja, in torek 23. februarja v restavraciji hotela Termal zabava s skupino CASINO Najlepše in najizvirnejše maske čakajo lepe grade. na- Pričakujejo v ZdravittSču Itorav^ TopHcsl 1 ve vestnik, 18, februarja is g stran 8 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovani bralci, teden je naokrog in ponovno smo skupaj, da bi pregledni dogajanja na Ljubljanski borzi v času od 9. 3. do 15. 2. 1993. V tem času se je s kar nekaj vrednostnimi papirji trgovalo le enkrat, z najmanj likvidnimi pa tudi tokrat ni bilo trgovanja. Trgovanja pa tudi ni bilo z zakladnimi menicami Republike Slovenije, kar je po svoje razumljivo, saj bi si investitorji v te vrednostne papirje, če bi papirje prodali pred zapadlostjo z diskontom, zmanjšali donos. Enako bi se zgodilo kupcem, ki bi te vrednostne papirje kupili po višji ceni kolje njihova teoretična vrednost. meta), v četrtek na 14800 pri 20 lotih prometa, v petek na 14476 (254 lotov). Z delnico Salus se tudi v tem tednu ni trgovalo. UvTŠMoa kotacija I - obveznice Prosti trg - obveznice V tem tednu je obveznica Gorenje pokazala večjo stabilnost kot v prejšnjem tednu, ko je dnevna sprememba dosegla tudi 1,2 odstotno spremembo. Tokrat je bila največja spremernba le 0,2 odstotni točki. Tako je 9. 2. porasel njen enotni tečaj na 89,5 (-1-0,1 odst, t.) pri prometu 24 lotov, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli, enotni tečaj pa je porasel na 89,7 (124 lotov prometa), da bi se Obveznica RSL 1 je začela teden četrtek vrnil na 89,5 pri 637 lotih s tečajem 116,1, torej z istim teča- ■ ■ — - veznicah, s katerimi je trgovanje sicer dokaj stalno. V tem tednu je upadlo tudi trgovanje z obveznico Rogaška 2, tako da je bil sklenjen posel s to obveznico le 9. 2. in sicer s 13 loti, njen enotni tečaj pa je padel za kar 1,7 odstotne točke in pristal na tečaju 45,1. V tem tednu je 1 lot obveznice Rogaška blagovna dobil novega lastnika, sklenjen je bil namreč aplikacijski posel po tečaju 16000. Razlog za tako redko trgovanje s to obveznico pa je v tem, da ponudbe teh obveznic skorajda ni, saj se lastnikom te obveznice bolj izplača koriščenje polnega penziona v hotelu zdravilišča Rogaška, kakor prodaja te obveznice. Obveznica Julon je v letošnjem letu povsem nelikvidna, saj z njo v tem letu ni bilo niti enega sklenjenega posla. Odhod k Zdravniki op po mg nat jem, kot je zaključila prejšnji teden, na enakem tečaju pa se je znašla tudi v ponedeljek 15. 2. Vmes je rahlo poskočila na 116,2 ter padla na 116,0, Prometa z njo pa je bilo prvi dan za 4923 lotov, naslednjega dne za 14175 lotov, v četrtek za 5892 lotov, v petek za 5040 lotov, v ponedeljek pa le za 1330 lotov. Z obveznico RSL1 z izkoriščeno olajšavo je bil opravljen le aplikacijski posel z 20 loti 12, 2. po tečaju 115,0, Tečaj obveznice RSL 2 se je 9. 2. rahlo povzpel na 89,6 (-1-0,2 odst, t.) pri 357 lotih prometa, naslednjega dne se je vrni! na 89,1 pri 891 lotih prometa, v četrtek padel na 89,2 (1229 lotov), v petek pa kar na 88,7 (-0,5 odst, ti) pri 180 lotih prometa. V ponedeljek 15. 2. pa se je njen tečaj ponovno nekoliko dvignil in sicer na 89,1 pri 1030 lotih prometa. Le 4 loti obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo pa so zamenjali lastnika 11. 2. po tečaju 82,0. prometa ter v petek porasel na 89,6 (351 lotov). V prejSnjein tednu sta padla enotna tečaja manj likvidnih obveznic Juteks in Lek 1, v tem tednu pa z njima ponovno ni bilo prometa. Kot vse kaže pa se jima pridružuje tudi obveznica LEK 2, saj je bil z njo prijavljen le aplikacijski posel z 1 lotom po tečaju 98,0, Če smo še v prejšnjem tednu lahko trdili, da je tečaj obveznice Lesnina stabilen, saj je bil štirinajst dni nespremenjen (85,7), pa ta trditev v tem tednu ne velja več. 10. 2. je bil prijavljen aplikacijski posel z 39 loti te obveznice sicer še po tečaju 85,7 pri prometu 40 lotov, V petek pa je bil prijavljen le aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice po tečaju 81,0. Z obveznico Metalna je bil pri- Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v tem tednu nekoliko nihal. 9. 2. je porasel za 180 na 20430 pri 20 lotih prometa, naslednjega dne padel na 19726 (27 lotov prometa), v četrtek ponovno porasel na 20500 pri 47 lotih prometa in v petek porasel na 20786 (7 lotov prometa). V ponedeljek pa je tečaj te delnice padel na 20565, prometa pa je bilo za 31 lotov. Tečaji posameznih poslov s to delnico pa so se v tem tednu gibali od 19500 do 21300. Delnico Grad pa bi lahko uvrstili med nelikvidne papirje, saj z njo v letošnjem letu ni bilo prometa, ali natančneje že od 17. 9. 1992. Delnica MK Založba je 9. 2. poskočila iz 2621 na 2845 pri 508 loti prometa, nato pa rahlo nihala. Tako je naslednjega dne nenehno Po zdravila z izkaznico o prostovoljnem zavarovanju v lekarni farmacevt zavarovanca ali svojca, ki je prišel po predpisana zdravila, prosi tudi izkaznico o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, zato ne bo odveč opozorilo, da je izkaznico treba imeti pri sebi ne le ob obisku zdravstvene ustanove, ampak tudi v lekarni. Farmacevt namreč mora na predpisani recept označiti tudi to, za kakšen paket prostovoljnega zavarovanja ima zavarovanec sklenjeno pogodbo in za katero zavarovalnico gre. Kako v primeru nepotrebnega obiska na domu Večkrat se zgodi, da zava- rovanci zahtevajo obisk javljen le aplikacijski posel za 29 porasla na 2850 (260 lotov pro- lotov po tečaju 83,0 in sicer 10. 2. Zmanjšuje se tudi promet tuje, da naj se oglasi pri svojem izbranem zdravniku, ko bo ta delal. Pregleda v takem primeru ne bo zaračunal bol- tudi psihiater. Za vse p’?*’■ Ija, da napotnica ni potr^ nikjer, kadar gre za f? * oziroma neodložljivo niku, ampak Zavodu zdravstveno zavarovanje. za Zdravila lahko predpisuje izbrani zdravnik Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za- varovanju predpisuje zdravila samo lahko izbrani jdlf im ' uki niško pomoč. Napotnica ni potrebni F ponovnem pregledu, ' izbrani zdravnik prenesrilr oblastila na specialista zdravljenje. V tem priiu^^i potrebna nova napolni^, y fotokopija prve samo,^-^-, zdravnik, neizbrani zdravnik pa torej samo v nujnih primerih ali kadar je izbrani zdravnik nanj prenesel pooblastilo. Jasno je, da je pooblastilo dano že samo po sebi, Če gre za zdravilo, ki ga sme napisati bila prva napotnica meseca že priložena Čunu. Otroci staršev, Id niso t Ite L dat hui obvezno zdravstveno f cer samo stroke. specialist ustrezne Uvrščena kotacija II - obveznice Trgovanje z obveznico Mesto Ljubljana je v tem tednu upadlo, saj je bil le 12. 2. prijavljen aplikacijski posel 162 loti te obveznice po kar 3,3 cxistotne točke nižjem tečaju (90,2), kot .je bil njen enotni tečaj zadnjega sklenjenega posla 5. 2. Z obveznico Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo je bil prijavljen aplikacijski posel le 15. 2, po tečaju 88,0 pri prometu 4 lotov. Uničena kotacija II - delnice Delnica Lek je kot kaže, 4. 2. dosegla s tečajem 15779 svoj »pla-fon«, saj od tedaj beleži le padce. Tako je 9. 2. padla iz 15300 na 15000 pri 60 lotih prometa, naslednji dan na 14900 (30 lotov pro- z obema občinskima obveznicama. Tako je bil 10. 2. prijavljen le aplikacijski posel z obveznico Občina Laško in sicer po tečaju 79,2 pri prometu 33 lotov. Z obveznico Občina Zagorje je bilo II. 2. le za 20 lotov prometa po tečaju 78,9 kar predstavlja padec tečaja za 0,7 odstotne točk,e v petek pa s 25 loti po tečaju 78,0, kar predstavlja na-daljni padec za 0,9 odstotne točke. Nekoliko več prometa je bilo s to obveznico v ponedeljek 15. 1. in sicer za 400 lotov, njen enotni tečaj pa je ostal na 78,0, Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je 9, 2. padel na 79,1 (U),7 odst, t.) pri 140 lotih prometa, naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel z 29 loti te obveznice po tečaju 80,0, v petek pa je po enakem tečaju zamenjalo lastnika še 24 teh obveznic. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je 10. 2. padel na 99,0 (-0,4 odst, t.), prometa pa je bilo za 159 lotov, meta), v Četrtek pa padla na 2816 pri 602 loti prometa, nato pa naslednja dva dni ni bilo prometa z njo. ■ Tudi tečaj delnice NIKA je v tem tednu rahlo nihal. Tako je 9. 2. porasel njen tečaj na 36338 (-I-338), pri prometu87 lotov, v četrtek padel na 36209 (307 lotov prometa), v petek narasel na 36447 pri 39 lotih prometa ter v ponedeljek ponovno rahlo padel na 36425, ko je bilo za 231 lotov prometa z njo. Delnica Rogaška prednostna je 9. 2. ostala na tečaju 2800, prometa z njo pa je bilo za 20 lotov, nato se z njo dva dni ni trgovalo, v petek pa je zamenjalo lastnika Še 100 lotov te delnice po enakem tečaju. V ponedeljek pa je tečaj te delnice padel za skoraj 10 odstotkov, tako, da se je njen tečaj izoblikoval na 2532, prometa pa je bilo za 400 lotov. Tečaj delnice SKB redne pa Se kar drsi navzdol. Tako je 9. 2. padel iz 18536 na 16894 pri 30 lotih prometa, naslednjega dne na 16500 (184 lotov prometa), v četrtek že zdravnika na domu, zdravnik pa potem ugotovi, da. obisk ni bil potreben, V takem primeru mora bolnik v celoti sam plačati obisk in opravljene storitve. Če pa tega ni pripravljen storiti, saj meni, da je bil obisk potreben, zdravnik lahko pregled odkloni, stroške obiska pa zaračuna Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki potem prevzame primer. Smisel tega določila je v tem, da terapijo vodi izbrani zdravnik. Kadar izbrani zdravnik pošlje bolnika na zdravljenje z napotnico, to tudi pomeni, da je predal pooblastilo drugemu zdravniku, tudi za predpisovanje zdravil. zavarovani | naj Otroci, katerih starfi v Sloveniji stalno riivajj bg nimajo pa urejenega oCjvel nega zdravstvenega Vanja (ne plačujejo pnsj za posamezni posli pa so bili sklenjeni na 14968 pri 220 lotih prometa, po tečajih od 98,4 do 99,4. V četr- v petek pa na 133958 (160 lotov). tek in petek je ostal enotni tečaj V ponedeljek se je njeno drsenje nespremenjen, promet obeh dni pa znaša 62 lotov. V ponedeljek 15. 2. Kako v primeru nenujnega obiska pri dežurnem zdravniku Dežurni zdravnik ima možnost, da bolniku pove, da ne gre za nujnost in mu sve- Kam brez napotnic Še vedno ni jasno, h kateremu zdravniku lahko gremo, ne da bi za to morali imeti napotnico. Napotnica ni potrebna za obisk pri izbranem zdravniku, se pravi, da brez nje lahko gremo tudi k izbranemu ginekologu in pediatru. Okulist nam bo prav tako predpisal očala, ne da bi za to potrebovali napotnico. Brez napotnice bo bolnika sprejel • g * < * ® HttA AA je tečaj tej obveznici rahJo padel na prometa. navzdol nadaljevalo, tako da je pristala na tečaju 13500 pri 100 lotih prvih borcev ll, Brcticc esaSO ■gocoa TfKfpksr oeos se-ese posu?vxt««> uufuua Slov«tsk« c«rU 54. UuMlon« 51000 V 051 OI-SS. 061 01-347 ctfta 3-5. caooo Med bor VO5S as fi6Q osa 98,9 pri 106 lotih prometa. Obveznica Rogaška 1 seje 10, 2, zadržala Se na enotnem tečaju 88,0, prometa z njo pa je bilo za 153 lotov. Naslednjega dne je njen enotni tečaj rahlo padel na 87,8 pri prometu 10 lotov, v petek pa je po enakem tečaju bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice. V ponedeljek se s to obveznico ni trgovalo, kar smo lahko opazili tudi pri nekateri drugih ob- Podoben trend zasledimo tudi pri delnici SKB prednostna, katere tečaj je 9. 2. padel iz 16657 na 15523 pri 460 lotih prometa, naslednjega dne na 15500 (20 lotov prometa), v Četrtek na 14862 pri 444 loti prometa in v petek na 14671 (168 lotov prometa). V ponedeljek pa beležimo rahel porast tečaja te delnice na 14692 pri prometu 253 lotov, TONČKA BOŽINOVIČ Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha Ljubljana v svoji enoti v M, Soboti, Lendavska 11, ponuja Upokojencem možnost, da dobijo nakazilo pokojnine preko SPIZ-a na CREDITANSTALT - NOVO BANKO, d.d., PE M. Sobota. Ob dvigu pokojnine tahko koristijo vse vrste bančnih storitev: - vezavo sredstev, - menjava in nakup deviz, - posojila. Delovni čas; 5-sic-ii*^sak'** J' M**!'*;' X**’p^^sredno Škodo, katere posledice boikh ir v prihodnjih letih. 4^ ^“tijo jih predvsem živinorejci, ki zaradi pnirnanjkanja « ®anjšujejo slalež, neugodnih posledic pa ne bodo odpravili niti I ““epi, ki so jih izpeljali na republiški in ubfin-Ji' ravni. jl)l Med ukrepi, ki so jih za ublažitev posledic suše sprejeli v lanskem letu, velja ome-uiti regresiranje strniščne sc ,i ki zaradi nadaljevanj-a suše 4 tn dalo priČaknvonU' ------- v posledic suše sprejeli se- pričakovanih rez ul ta 1993. Osnovni in največji vir bodo seveda sredstva solidarnosti, ki jih je v prvi polovici januarja letos lendavska občina dobila iz republiških sredstev za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Iz tega vira bodo dobili 32.530.000 tolar- f,iivaKovanin rezulta-j^;tov,najve£pozornostipajese-. veda veljalo zagotavljanju po- .,„aii7e vse. pomoči za t irebnib količin krme. V len- jev, iz - suše pa K ; davski občini so že v prvi etapi odpravo p* uspelo .iftatdelili med .živinorejce več razvidno, . nekaj i ^ot 1,400 ton koruze po enotni v lendavski občim V wni 6 tolarjev za kilogram. Na čini že od lanskega poletja prizadevali, da bi ublažili posledice suše predvsem v živinoreji, kamor so usmerjali pretežni del pomoči, jim to ni uspelo. Ugotavljajo, da se je samo v drugi polovici lanskega leta stalež krav zmanjšal za okoli 400 glav, za četrtino ali 1 .(MM glav pa je manj tudi govejih pitancev. Pričakovati je, da se bodo takšne težnje še nadaljevale, saj nekaterim rejcem že zmanjkuje krme. Dobršen del ukrepov bo zato še na- prej usmerjen v sanacijo razmer v živinoreji, ne bodo pa zanemarjali tudi regresiranja spomladanske setve, odprave posledic v trajnih nasadih, preostanek sredstev pa bodo na osnovi ocenjene škode v rastlinski pridelavi namenili kmetom v gotovini. Z razmerami po lanskoletni katastrofalni suši so se na zadnji seji seznanili tudi poslanci lendavskega parlamenta, ki so program sanacije sprejeli in se hkrati zavzeli tudi za zagotovitev dodatnih sredstev, s katerimi naj bi pridazadetim kmetom regresirali obresti za najeta posojila. Odgovornim za kmetijstvo v občini so naložili, da pripravijo ustrezno gradivo o problematiki kmetijstva, ki ga bo obravnavala stroka, nato pa ga bodo prek poslancev skušali posredovati tudi repubii- Škemu parlamentu. LUDVIK KOVAČ I Ha vinogradnikov največje bogastvo (2) Jesensko-zimska obdelava vinogradov, seveda tam, kjer jo vinogradniki opravljajo, tu gre predvsem za oranje in J- ... XXX j kopanje v vinogradu, je za nami, zato si poglejmo, kako je C s spomladansko obdelavo tal. I Ce smo jeseni oziroma pozimi zaorali zemljo k trsu, jo je ii potrebno odorati. Ponavadi ta ukrep izvedemo po konča- za Kiiogr-am. iV®jl’ulj prizadetih območjih --W'|oili rejci upravičeni do 150 ki-^ilagramov te koruze po glu’^’ , ‘Velike živine, na manj prizade-■flbh območjih do lOO kilogra-'^uiov in na najnvatij prizadetih 50 kilogramov koruze. Ob iri tem je lendavska občina dobila koruze iz republi-jških blagovnih rezerv, vendar zanimanje zanjo zaradi ne-jkoliko višip ' tih so le koruze po glavi Gomja Radgona prejela 20 milijonov za odpravo posledic lanske suše Gomjeradgonska vlada spet deli I višje "^ene (13 tolarjev tolarjev J "'“<00 Ker je suša dSe^tfrkom*?:travnike in volumi- Nova vlada SO Gornja Radgona že deli denar; seveda gre za denar, ki ji je bil dodeljen po ocenitvi zaradi lanske suše. Na zadnji seji izvršnega sveta (11. februarja) so le sprejeli sklep o razdelitvi republiških sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic suše V letu 1992 v občini Gornja Radgona. nem obrezovanju in vezanju Sparonov, ko so tla primerno osušena, nikakor pa ne obdelujemo mokrih tal. Oranje je tudi eden od ukrepov v boju proti plevelom. Daljše puščanje zimske brazde vodi do večjega propadanja taK v sušnih letih in legah pa lahko veter marca in aprila »odpiha« velik del dragocene vlage. Kjer izhlapevanje ni pravočasno ustavljeno, kaže trta že konec julija znake pomanjkanja vlage (orumeni te v listov). Po odora vanju v spomladanskem času je potrebno tudi čimprej izravnati ostanek brazde pod oporo, ki je takrat Se mehka in rahla in se lahko brez velike izgube časa opravi z motiko. V tem Času lahko opravimo tudi klasično spomladansko kopanje vinograda, ki je seveda zaželjeno in izvedljivo tam, kjer je delovna sila. Večina večjih vinogradnikov pa v glavnem v starejših vinogradih opušča spomladansko obdelavo, saj se borijo proti plevelom v vrsti s kemičnimi sredstvi oziroma s košnjo, medvrstni prostor pa Je zatravljen in se redno mulči. Poletna obdelava tal - glavni cilj je ustaviti čezmerno izhlapevanje vode (kapilarni vzpon vode) in seveda tudi zatiranje plevelov. Poletna obdelava naj bo plitva in sega do globine 5 cm. Najbolj razširjena je v tem času obdelava medvrstnega prostora z »frezami«, vendar tudi tu pazimo, da ne obdelujemo preveč vlažno zemljo in ne pregloboko. Pogosta in globoka obdelava tal povzroča izgubo vode, ker vedno znova vlažna tla iz globljih plasti spravimo na površino. Na strmih legah je taka obdelava tudi vzrok, da poletni nalivi odnašajo najboljšo zemljo. Kdor preveč pridno obdeluje tla v svojem vinogradu, jih obdela do »smrti«. Tudi tu Je pravilna srednja pot. Kmetijska svetovalna služba Ernest Novak, dipl, inž. agr. nostni dobropis, kar pomeni, da bodo namesto denarja lahko v zadrugi kupili material v ustrezni vrednosti. Čeprav smo že navajeni na razlikovanje med »družbenim« in »zasebnim« kmetijstvom, pa ni razumljivo, kako da lahko kmetje kupujejo za prejeti denar le v zadružnih trgovinah. Zasebni kmetovalci v občini Gornja Radgona bodo prejeli čez 12 milijonov tolarjev, Radgonske gorice 2,3 milijone, VG Kapela 1,2 milijona, Kmetijstvo Črnci 4,8 milijona, TOK Gozdarstvo čez 13 tisoč tolarjev in KK Gozdarstvo čez 28 tisoč tolarjev. škode je bilo občini Gornja Radgona dodeljenih 22,620 milijonov tolarjev, od tega jih je nekaj čez 20 milijonov že prejela, Le-te bodo razdelili Dolgotrajno pomanjkanje padavin in vročina v juniju, juliju, avgustu in septembru v letu 1992 sta povzročila ve- 'zvršnt t*i svetu sprejeli „v>u »picjeii ‘■'^p O regmitiinju nakupa S »edstvi IB odpravo po-'kdit suše hivdo pokrili razbito It tolarji pri kilogramu veniiar io dcnlcj k«p>'> količine. „ 5 občini letu 1993 Ii, odpravi Btniii'. Hjl! r°stn,j 2/°'^riev, liko naravno katastrofo so imeli odpravljanje po-na voljo skoraj 30 ”3 tem z aktiv- "^daljevali področju pa tudi v letu v kmetijstvu na območju občine. V povprečju naj bi bil pridelek nižji za 62 odstotkov, na posameznih strniščnih posevkih pa je bil v celoti uničen. V nasadih vinogradov in sadovnjakov je pridelek nižji za 30 do 40 odstotkov. Posebno kritično je v živinoreji (tako kot povsod), saj kmetje nimajo dovolj krme. Po uradni ocenitvi vsem upravičencem enako (čeprav je Andrej Kraner pripomnil, da so živinorejci dobili že dvakrat podporo, lastniki trajnih nasadov pa še nobene), in sicer 2,53 odstotka ugotovljene neposredne škode po suši. Družbenemu sektorju se pripadajoča sredstva izplačajo na žiroračun, vsem drugim upravičencem (zasebnikom) pa se izda vred- BBP Do zdravega sadja Klapova Vzgojena v ZDA 1860, leta, kmalu se je razširila po vsej Evropi, Dobro uspeva v zmerno toplih območjih. Drevo raste precej bujno, oblikuje Široko piramidasto krošnjo. Občutljiva za Skrlub. Dovolj odporna proti zimski in spomladanski pozebi. Cveti srednje pozno in je dobra opraševalka. Zarodi počasneje, rodi srednje dobro in redno predvsem na brstičih. Zori od začetka do sredine avgusta, plodovi se ohranijo le do tri tedne. Plod je srednje debel do debel. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, na ^sitev je ''j namakanju i. desetletje sti 3' .aveniji posebno skrb melioracijam krat ^mljiič. pri ic-ni 1» srno ravzeti ’ Sloveniji ,kjci tisoč hektarjev površin tako usposobili za krtietij- 1 vi^^delavo. Ob skrbi za od- . •,rančev, pa smo pozabljali' „ zadinz 4 mesece, potrebujejo P nravilotna tvaj okrog ^5- ifcVeo. v to m pn- W ■‘»"Se i° V^tijkovalo padavin, teh teža* ( iLramske teže od tuti«;lanska suša pa je jih krinitn opoaniU, da motamo ^htuSljatr tudi o na’"-’.^riem ^-sntovtasii,, m dogov ) ? gotovitl nepovratna sredstva dH » zadruga ^^^""^liotacije, boslo takšna «'V£pan^’ tudi w 'Faiakanje Za fatii pontanilfa’ V '"od-nih virov tiitanmci 111 nam-'- tl smo name* 'jam kmetijskih P« smo bili še v scverov- i'» *t]cr smo izsu- ^arjev povrSin ar*t, 'a; .''.tasili o namakanju 1,^'“''^"')' znali S. "I Hoč, , virov 7 nioiptHti. K,!” po", č.'!*' P0’«-ne; .................... fh. *“• v c "'•pjsrpv Ta 1 6. Pošte,. (vodo Vvtoofe Ko*, ti 4 4 Izkušnje kmetovalcev Letno 400 pujskov sončni strani karminsko rdeča, prelita in progasta. Meso je menkasto belo, sočno, topno, prijetno slad ko-kiselkastega okusa. rU’ Rdeča viljamovka je bila vzgojena 1938, v ZDA. Ima enake lastnosti kot viljamovka. Plod je debel. Kožica je v osnovi rumena, po vsej površini živo rdeča, prekrita in s temnejšimi progami. Kmetija Olge šparakl iz Brano slave c ni velika, saj obsega le 4 hektarje, na katerih pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Seveda pa nekaj hrane še dokupijo. Preusmerjeni so v pitanje bekonov in rejo plemenskih svinj oziroma pujskov. Obojega je veliko. »V enem turnusu storitveno 100 do 120 kilogramov. Zdaj imam pitance, ki so v hlevu že kmalu odpeljala in da zaradi tega podaljaSanega časa ne bom oškodovana,« je nekam , zaskrbljeno pripovedovala " ^Pf^meniti Olga Sparkl, nato pa še do-sredsmv SO ji znane razmere na — ■ te na- tržišču: zaradi uvoza je velika le Za namakalni si- priSli ponudba iz domače reje. Boljše pa so izkušnje, vsaj ■""'tl idej ■ nfesniči- -J. v zadnjem času, s plemenskimi svinjami. Šparklova kmetija je v to dejavnost usmerjena že vrsto let. Pred sedmimi leti je bilo v njihovem hlevu kar 100 »presečnic«, kot po domače pravijo plemenskim svinjam. Zdaj jih je 30. V povprečju skotijo 2,5-krai letno, povprečno gnezdo pa ima 8-9 pujskov, kar pomeni, da ena svinja skoti letno (spet v povprečju) od 18-20 pujskov. Žal vsi ne ostanejo pri življenju (včasih jih mati poleže). Bil sem presertečen, ko mi je Oiga povedala, da pujske sama cepi in tudi kastrira. Pojasnila je, da ji je bilo sprva hudo, zdaj pa se je že navadila. Zanimivo pa je, da pujskov ne redi do običajne teže (do 25 kilogramov), ampak jih odda farmi na Čvenu, ko so stari od 28 do 33 dni oziroma tehtajo okrog 6,5 kilograma. Od matere gredo, čeprav se Se niso odvadili sesanju mleka oziroma navadili na drugo hrano - »puh štarter«, ki jim ga tudi poklada. Tega dobi rejka od svoje kooperantske organizacije (0,5 kilograma po pujsku). In koliko so ji nazadnje plačalali za enomesečne pujske? Iz obračuna je razvidno, da je dobila za kilogram pujskov, težkih do 5,5 kilograma, 480 tolaijcv; za kilograme, ki so presegali to težo, pa so jih plačali manj - 250 tolarjev. To zadnje pa je trenutna cena za pujske običajne teže (okrog 20 kilogramov), ki jih prodajajo drugi rejci. Tudi na turniškem sejmu pujskov so približno tolikšne cene. Olga Špar ki pa vzorno obdeluje še manjši vinograd. Namerava se ukvarjati tudi z vrtnarstvom. Nima pa goveje živine. Srečna Je, ko ob običajnem delu v hlevih (Pomislite samo, koliko dela ih skrbi je s pravkar rojenimi pujski!) najde vsaj nekaj časa za šivanje. Po osnovnem poklicu je namreč kroja-čica. Življenjska usoda pa Je hotela, da je morala poprijeti na kmetiji. S. SOBOČAN Boskova (boskova steklenka) Odkrita je v Franciji, drevo raste bujno, moramo jo cepiti na posredovalko, zahteva globoka rodovitna in rahlo srednje vlažna tla. Občutljiva je za nizke zimske temperature. Proti Skrlupu je malo odporna, zelo občutljiva na hrušev bakterijski ožig, Cveti pozno, je dobra opraševalka in nagnjena k partenoskarpiji. Občutljiva za spomladansko pozebo. -Zarodi srednje zgodaj, rodi dobro in je nagnjena k izmenični rodnosti. Zori v drugi polovici septembra, užitno zrelost doseže oktobra in v shrambi ostane do novembra. Plod je debel, podolgovat, hruškaste oblike. Osnovna barva je rumena, po vsej površini jo pokriva bronasto rjava prevleka. Meso je rahlo belo rumenkaste barve, lahko topno, včasih zrnato, odličnega okusa, sladko in dišeče. Zgodnja morettinijeva To je novejša italijanska sorta, uspeva v toplejših krajih z dovolj zračne viage, zahteva rodovitna tla in dobro oskrbo, je srednje bujne rasti, dobro se zrašča s kutino, zato ne potrebuje posredovalke. Je občutljiva za Skrlup in zelo občutljiva za hruSev bakterijski ožog. Cveti srednje zgodaj, je dobra opraševalka. Zori konec julija, v začetku avgusta. Plod je srednje debel, hruškove oblike. ■Kožica je gladka, tanko zeleno svetlo rumenkasta in rdeča na sončni strani. Meso je belkasto. Čvrsto, masleno topno, sočno, zelo sladkega okusa. Vlado Smodiš, inž. agr. L. K. Le kakšno čakalnico bi potrebovali, Če bi tudi živali imele prostovoljno zdravstveno zavarovanje in osebnega živinozdravnika?! S a ^siirinšihd Mek b kmiza preprečevanje drisk pri živalih Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah I stran 10 vestnik, 18. februarja 1j odsevi mladosti L 1 Ali veste? Da da, odlomek v prejšnjem vprašanju se je nanašal na življenjepis pesnika Franceta Prešerna. Tokrat ste vsi pravilno odgovorili. Pri žrebanju pa je imela največ sreče Valentina Mertnk iz Beltinec. Čestitamo! KUPON Št. 25 Ali veste, v katerem delu dneva je človek najve^? Odgovore pošljite najkasneje do 24. februarja na naš naslov s pripisom »Ali veste«. Iz Rinčetove Grabe v Rinčetovi Grabi pri Šiško vi h izvira potoček Jugor, V*? živijo žabe in vodne podgane. Ob njem pa rastejo drevc** grmičevje. Ko priteče iz Rinčetove Grabe, razmeji Podgrt# Stročjo vas. Nato se vije mimo gornjega in spodnjega maro^ starega jezu, kjer je bil nekoč mlin. Pri zidanem mostu pa v Kostanjevico. Potoček bi bil prav zanimiv, Če ne bi žive*.' njem neodgovorni ljudje. V njem namreč najdemo stekl(®*|| konzerve, polivinilaste vrečke,.. (Iz šolskega časopisa, ki je nastal v tednu pred slove#** kulturnim praznikom.) OS Strofi'® I 5 * .S. Razmišljanja o kulturi Kultura je za človeka pomembna, ker se ravno zaradi nje razlikujemo od živali. (Mitja) * * * Kultura je zame nekaj, kar ima v sebi vsak človek, vendar na svoj način. Tudi lepo obnašanje spada h kulturi. Zelo pomembna je umetnost - greš v gledališče, se udeležuješ proslav in kulturnih prireditev ter tako jjostaneS bolj razgledan. (Katja) * * * Zame je kultura nekaj lepega - lepo obnašanje, lepo vedenje,,. Kultura je za nas pomembna, ker z njo pokažemo svoj odnos do drugih in do samega sebe, (Nataša) * * + Je nekaj, kar ima zvezo z lepim obnašanjem, spoštovanjem drugih, gledališčem... (Gregor) * * * Brez kulture ne bi mogli biti, saj bi bila potem prava svinjarija. (Tadeja) Učenci 8^ razredov OŠ Križevci Prešernu v spomin Prešeren je bil umetnik, ustvaril je mnogo pomembnih del. Deta so simboli, ob katerih se zamislim in razmišljam: »Kakšen je sploh bil, kako mu je uspelo ustvariti tako veličastna dela?-Napisat je mnogo umetnin, za prijatelje, znance, sorodnike, a rtajveč-za Julijo - ljubezen, zanjo je živel, upal, a tudi - trpel. Zanjo bi dal vse, a ona, premožna, bogata hči se za njegovo ljubezen ni dosti menila. I i nzUrln (1.0.0. Prešeren je bil dober človek 3 srcetn in dušo, ki sta mu pomagala, da je ustvarjat z ljubeznijo. Takrat ga ljudje niso marali, niso tnu dali priložnosti, da bi jim dokazal, da ljubi domovino in narod svoj. j p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 I J Pa vendar smo spoznali ceno njegovega dela. V svojih delih je izrazil več ljubezni, kot je je danes na svetu. Zato častimo njegova delal Spoštujmo jih kot najveČji zaklad! Nosimo jih v srcih, ■ naj bodo skrita v posebttem kotičku, da nam jih nihče ne vzarfiel Ne dajmo jih za nobeno ceno, saj so zapisana za nas, za SLOVENSKI NAROD! Nataša Špilak, 8. a OŠ Turnišče V počitnicah Počitnice lepo smo preživeti, a bi še lepše se imeli, če vsaj nekaj bi snega imeli, oh, kako smo si ga vsi Želeti! Skrbi smo odložili se ob igrah veselili, na dvorišču se lovili in s kolesi se vozili. Dnevi hitro so minili in spet se v šoto smo vrniti, dni brezskrbnih več ne bo in zopet se učiti treba bo. Danijela Skledar, 5. a OŠ Turnišče TAR-GARD je ustnik za trajno UPORABO. ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi!, če fia se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD, TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet, Majhnu valovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97% škodljivih snovi. Deluje po Ezikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato cigaret) ne odvzame arome in je trajno ujx>raben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpomembnejše; raziskave so pokazale, da v veliki meti preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite jtoleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD Se prozornega, pri katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNElSl OD VŽIGALNIKA! W9 SIT -s PTT stroški Zima NAROČILNICA Zjutraj sonce pozno vstaja in zvečer gre zgodaj spat. Ko prvi sneg naletava, otroci k oknu pohitijo in zelo se veselijo. Tudi teta Zima se smeji, sem do Sole nam preti, mi pa k peči pohitimo in se tam veselimo. Danijela Bojnec, 5.r DOŠ Dobrovnik Kulturni praznik pri Mali Nedelji v počastitev slovenskega kulturnega praznika smo imeli 4. februaija kulturni dan. Učenci vseh razredov smo pripravili razredna glasila z zanimivimi naslovi: Jakopeti, Naša prva knjiga. Mačice, Marjetica, Petošolček, Čenčarija. Sedma faca in Ožemal-nik možganov. Polna so risbic in zanimivih spisov. Ob koncu smo jih razstavili. Svojo prvo razstavo pa je pripravil tudi učenec 6. razreda Dejan Prša, ki z oljnimi barvami slika na platno, V soboto zvečer pa je bH v našem kraju koncčrt ljudskih pevcev . in godcev ter zbora upokojencev iz Ljutomera, Tako so tudi oni .proslavili PreScmbv dah. i*!/? I Jj 11 . - o Mojca, Jana in Mateja ' Novinarski krožek ' -I . I Ime in priimek: Ulica in št. Poštna šl. in kraj henKMG-KOHG hOsavTJlR-aAnD tamSINGEA tosorCuNS^lMl Naročilnico pošljite na naslov: Džirto, p.p. 61000 Ljubljana Zgodba z abecedo Anita je vsak dan na igrišču, Brzi po njem s kolesom Cekin je njen pes. Čaka na prijateljico Dorotejo. Doma je v Murski Soboti. Eva je njena sestrična. Fikus je Anilina najlepSa roža, Gregor je njen prijatelj in sosed. Hiša, v kateri stanuje Anita, stoji v ulici Staneta 5. Irena je Anitina mama, Janez pa je njen oče. Ko je na igrišču, se najraje guga na gugalnici, Ljubljana je Anitino najljubše mesto. Marjetice so najlepše travniške rože. Njena babica stanuje v Mariboru, Orehe ima rajši kot sadje. Posebno rada ima papige s pisanim perjem. Radio ji vedno igra na ves glas. Sadna kupa je njena najboljša jed. Šola, na katero je vpisana, se imenuje OŠ III, Roznia* Sl id Pi iz gt Pi R , dt pt pt tu sk .n Ve Se za oc bc Pc Takrat, ko gre v posteljo, skozi okno še nekaj časa opt zvezde. Urno teče in zelo dobro skače, V Soli jo imajo zelo radi. Z mamo gre vsak dan na sprehod. Živali ima zelo rada. ČANG-ŠLANG shujševalni Čaj - f TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik •S*'-«- PC PC de llii ku t Katja Čater.-jjl OŠ in. Murska GINGER čaj za moško vitaln^ V L*. Jftt*?- W!l i Mtarteigga^-,'^ "I •i KING-KONG ■t; ;ix ■ KING-KONG, LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevaif^^r prave prodaje kondomov, Naprav so ti Se vedno najboljSi varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? 281“ !' prisilijo k obotavljanju. Te skrbi izginejo, ie kupite KING-KONG, ker: zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih - ■ * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupu KING-KONGA ■ prihranite. Ne verjamete? Poskusile! , KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini meda; popularni medenjaki!!! X Komplet vam pt^ijemo po poiti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: nap^J(l', in priimek, namesto naslova pa post restante, poštno številko in mesto. S tem bo vse rešeno, vaš KlNG-k'^; I i čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža je navtralna. uuu err + r' čai pošti po povzetju. Embalaža je navtralna. 999 817 + zl ČANG-ŠLANG je čaj za ZMANJSaNJE telesne teže. Med najpomembnejšimi boleznin«^ jtt^AJ Z,A Z,MANJSANJt ItLtSNE lEZt. Meo najpomemonejsimi ooiezu-- so povezane s preveliko telesno težo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in usjješnejši. Naredit« r jr popijte skodelico ČANG-SLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in pomagali pri žmanjianju telesne teže, idealne teže pa niso ohranili. ČANG-SlANG je drugaCen ■ naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuj« Nekdanji kitajski velikaši so pili CANG-ŠLANG, da so ohranili zdravo, prožno telo, mladost in učinkuje, se je ČANG-SLANG na kitajskem obranil do danes - celih 1700 let! V eni škatli CANG-SLAN\^f čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaSe težave zaradi telesn« raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. 6W>11 jJ GINGER, ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUIEJO ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI! Gaj sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so oh ra!” poznih kt. Pitje Čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. Navodilo: vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzi!^' sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po pripravljene Caj deluje p količine). I 1 ( ( 1 J a*. -p.-,.J__J količine). , jjjt j !aj deluje postopno, zato ne boste občutili učinka Že po prri skodelici. Po nekaj dneh pa boste opaž’!''j,W apetost jjopustila, da trdno spite in da ste prijetno umirjeni. Ta (Ačutek bo sčasoma prerasel v splošno napetost jtopustila, da trdno spite in da ste prijetno umirjeni.----------------------._________ ______ bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustahlv- uživanje Čaja na dva- do trikrat na teden. 699 SIT rfl J i l i I 1 t i DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna (jodjetja imajo svoja dekleta-modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. ; ima malo Cindy Crasvford, NINA RICCI Iman, YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosellini, Podjetje DŽIRLO išče za slovensko trESče I dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in časopisih (v oglasih, na nadovnih straneh, v intervjujih ipd.). ; Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * utajeno vedenje * privlačnost * očarljivost * psihološka ■ pripravljenost za breme stalusa znane osebnosti * prij^avljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. ■ Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov; Džirlo, d. o.o., p,p. 45, 61000 Ljubljana. * Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali Se 5 deklet, ki bodo članice skupine DEKLETA DŽIRLO. Opravljala bodo i manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Španiji m v drugih evropskih državah. Opravljala bodo ; IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA G. I. DŽIRLO OSEBNO. OBVESTIL/) Ž^KUPCE OaNG ŠLANGA ' .J J Rezultati MAKI ZNAK POZORNOSTI« bodo objavljeniiv DELU jn SLOVENSKIH NOVICAH dne 19 3 in v NBDSJSKEMDMEVNEKU 21. f^bruaria ’93, > .i » ...... ' r93 in v I 1. f NBDaj|i^EMD^VNEK'U 21. f^bruaija ’9 I I l f J I, 4 I februarjaj 993 stran 11 kulturna obzoija if Sl iilf ejj- Prijeten večer s Porabci • • Za zeleni jezik (29) tfit ^a' , gostovanje vseh kulturnih skupin naših rojakov iz Porabja na Madžarskem '' M, Soboti - Govorilo tudi srce - Zadovoljni nastop^^či in obiskovalci (Govoriti prek (preko telefona ali po telefonu) Zanikanje in nikalni rodilnik) a« soboto zve- Čer u T I”®' soboto z-zc-Sobotili?'' oziroma prireditev, ki i PtwenečLP'KaS?‘roHkP”^^‘"*’ izkazali 7 , se Erirnom P™' Precei i, । lo MIKI kulturnih sku- Posebei Ta pa se je ‘'»rnil, kul- aka občine Mur- y Cankarje- ^«10 ? e L*' irikrat. Izka- ^olje obiskovalci «. NaSi rojaki režiser MIKI ■i -'''orali’ ^^^i^ainjim nasto-P°^abski Tl ,^<^jazali, da tudi Republika Madžarska vam, ki živite na drugi strani meje, to enako povrnila.« In potem,,. predstavo so začeli mladi člani literarnega krožka OŠ Gornji Senik, ki so prikazali zanimiv prednovoletni običaj v Porabju (koledovanje z jaslicami), nato pa so se predstavili Vera Gašpar in Laei Domjan s pripovedovanjem vicev na račun porabskih vasi, ljudske pevke iz Števanovec, lutkovna skupina OŠ Gornji _ Senik, ansambel Lacija Kor-pica in ženski kvartet iz Monoštra, folkoma skupina z Gor- __________________~ njega Senika, literarni krožek Ko so porabske skupine že končale uradni del svojega nastopa, so OŠ Števanovci in mešani pev-jih obiskovalci z burnim ploskanjem spodbudili, da so še nekaj ski zbor Avgusta Pavla z Gor-časa ostali na odru, peli, igrali... (Fotografija: J. G.) njega Senika. Vsi so bili tako časa ostali na odru, peli, igrali.., (Fotografija: J. G.) dobri, da so jih obiskovalci na- V tistem predvolilnem sporočilu Združene liste, ki je predstavilo lokalnega kandidata za državni zbor Danila SipoSa, je napačna tudi raba predloga prek/preko v povedi »S kandidatom se lahko osebno pogovorite prek telefona 22906 vsak delovnik od 7. do 18, ure.« Tovrstno rabo Slovar slovenskega knjižnega jezika označuje kot »neustaljeno« (primer SSKJ IIENe-Pren, geslo prek na str. 1036 in geslo preko na str. 1042) ter kot ustaljeno navaja rabo s predlogom po (primer SSKJ V/T-Ž. ilustrativno gradivo k razlagi 1 v geslu telefon na str. 49). Torej se pogovarjamo po telefonu, ne preko telefona. Najmanj jezikovno domišljeno pa je tisto sporočilo Združene liste, na katerem je le-ta agitirala za predsedniškega kandidata Milana Kučana in svoja kandidata v državni zbor ter državni svet. Pri tem mislimo na nerodne formulacije v povedih »Na glasovnici za predsednika države je Milan Kučan pod številko 7« in »Na glasovnici za državni zbor je naš kandidat pod številko 14«. Da sestavljale! povedanega niso mislili dobesedno, je jasno, vendar jim je tudi prenesena (metonimična) raba v tem primeru spodletela, zato bi bilo bolje, da bi za imenom kandidata dodali npr. besedo zapisan ali naveden in bi se prva poved glasila: Na glasovnici za predsednika države je Milan Kučan zapisan/naveden pod številko 7 (istosmiselno tudi druga poved). Podobno velja tudi za poved »Na glasovnici za državni svet predlagamo, da obkrožite kandidata pod številko 4«, pri Čemer je treba opozoriti še na eno podrobnost, namreč, da bi moral glagol predlagamo stati na prvem mestu, kajti iz navedene razporeditve stavčnih enot (t.i. členitev po aktualnosti) je mogoče sklepati, da so tisti, kt predlagajo, v trenutku I govorjenja na glasovnici za državni svet, kar bi bilo seveda fizično težko izvedljivo. Zato bi se ta poved pravilno glasila takole: Predlagamo, da na glasovnici za državni svet obkrožite kandidata, zapisanega/navedenega pod Številko 4. Če je navedene nerodnosti mogoče označiti kot individualne jezikovne spodrsljaje sestavljalcev, pa njihov poziv »Ostala okenca ne obkrožite« nakazuje Širše jezikovno vprašanje zanikanja v slovenskem jeziku in temu ustrezni^ nikalnega rodilnika. V t.i. stavčnem zanikanju (za neobstoječo/nedogajajočo se/nenahajajočo se je proglašena celotna vsebina stavka ali vsaj povedkove skupine) namreč zanikani povedek vpliva na osebek in predmet, in sicer tako, da je oblikujemo rodibiisko, npr.: Tedaj še ni bilo vv n 1. „„ grajevali z burnimi aplavzi, na Slico Porabcem, pa je najprej - . rodu, nekemu kulturnemu prostoru,« je ob začetku nastopa dejal predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem JOŽEF HIRNOK. Predsednik Zveze kulturnih organizacij koncu pa so .terjali' Se dodatne točke. Ko so Porabci nazadnje 'gostovali v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bil simbolični izrazil veliko zadovoljstvo, da je prvič po vojni prišlo do tega vsestranskega gostovanja porabskih Slovencev v njim najbližjem mestu v domovini matičnega naroda, nato pa spregovoril na kratko o razvijanju sožitja med Slovenci in Madžari ter nujni skrbi za manjšine, »Mislim, 44 mi v Sloveniji z zakonom o manjšinah to dokazujemo in prepričani smo, da bo >^egujemo našo kui- *■._ /...J ttOL 4 I ■ narodnosti, je ■ nekemu občine M. Sobota IVAN naslov njihove prireditve n«- OBAL, ki je izrekel dobrodo- I I 'J t Komu zvoni. Ali prav njim? se je marsikdo vpraSal. Zdaj je bil naslov Sprtoletje bliizi ide (Pomlad se bliža). Ali prihajajo torej novi, boljši Časi? Upajmo, Problem vojne ^kiis personalistične razlage) vedfii/ izrekamo skazi dakičena ieorij^og^^^' gledanje skozi osebo ali l^kt; osebe postavlja pod vpridlaj Descartesov sub-izhodičče narav na /ječ tozm/mo Pridet pt iznoatsce narav na lur razuma in Čele mj f hhrava, svet, Cogilo, ergo sum (Mislim, torej ^‘‘mvo i„ ^PBjekta je luč, ki jasnt i» osvetljuje pot pom PP ^e izraza v pojmih. da osebe pa izkusimo obrat, ia/ti vsak se "'-■'Cino ir Drugi, m pojem in da i' pojmu ne tf/n, v Ob '"ort ^'"0 'I* JII im I /zvzjiir*« Dot>‘u‘ '’^ebine Drugega, Drugi ni moj pojem, ^^Slejmo ■ ^^'^ono in načina gledanja lui Drugega, skozi f P^^^^t^ho je skoval Tertulijan, patristik ter 7 -t^.lrike, pTrso^^^^ latinččine, skovanka pa je prišla k nam v pomeni pirotno ki jo je noiH glas Skozi odprtino r pa je ' spoznali po giasu. per-prek jn sono to eiitnnl ^^no pomeni tnnj prek glasu. ''^^Ziie i dolian zahvaim prtorju pleterske spoznam sočloveka, Drugega, to je pa p?"'’, kajti b’ spoznam sočloveka. Drugega, to je pa besed. se vedno izrekam Drugemu. Preko . ‘‘^ostri- zavezan Drugemu, kajti hočem, da z Dru-resnice, ali hočem, da so personalni odnos nujen. Ko se Bi bm-T Drugemu, kajti drugače moje rev h,. smisla. Besede, ki niso namenjene niko-lahko^^ Persom^^'^^’ P' l^tirija osebe nujna. Ta teorija sl. "ll P^rsoni, ime o^sTk‘’ ^Pzejeli vsi zahodni narodi, Slovani pa pon,»„ Bezlajev EtimoloŽki slovar!) osehe^'^‘P’'votno ' ' T,P°^esti '‘tl nr,^ hi zemlje. Pttd Zfirvt I,' '®ža/ja nujnosti b, mali kmet, bajtar. Tu je razume- ^^mbe" zemlje, osebe ne moremo ločiti =/.-.• i ■ ^a podlagi zemlje pa je dana oblast, kajti ikT; jo 'o Ir - Zemlja ^Zana nujnosti besede, marveč nujnosti obla-‘l^.^orimr - ■ i Sim'^ besTf oblast, je teinja po spora- r Or^'^"rljenti ^^^moma poskus harmoniziranja z Dru-^arvJn <^^^ba ni več v pristni povezavi . Jr Ti, 7 !■ t. P č ^^ntU le 7“ zemljo in ne veČ na Drugega in boč,. ftoče kot oblastnik dvigniti nad dn ■ ‘n fefli peč oblasti, takrat pa ‘n nti-^ ^°^i osebJt^^K-^^^ osebččina in Drugega ni več. ” '■ sc.bi razosebljanje, kajti 'Drugega ni več ■esede /li lvč možna; srečamo sc s smrtjo naselita smrt in uničevanje. j prek hg. 1, ^^^ttnsko 7^ /o riK-.j —~ ■»**■.■ ■.-»♦IM *zr Mzicuc»'Mr? Cesaijev Prst v Koblenzu Nemški zbiralec Pet^r Ludwig je svojemu rojstnemu mestu Koblenzu v Vestfaliji podaril zbirko umetnin, za katero so mestni očetje uredili razstavne prostore v jjoslopju, ki so ga leta 1306 zgradili menihi nemškega viteškega reda in ima za sabo burno zgodovino, saj je bila v njem med francosko revolucijo kasarna, nato skladišče m končno pruski državni arhiv. V Ludwigovem muzeju bo na ogled predvsem povojna francoska umetnost, obiskovalca pa bo že ob vhodu pozdravil znameniti Prst (1965) francoskega kiparja Cesarja. r 5 rS jlitAjj T»1 v J« I r Silo J 4 aVJ • v Mravljični preparati proti revmi S 9^ 11. 2. IV93 sirirti na^og« velkog^ pesnika Preierna e&če niti nej tak daleč za nami, radoBtjof Isjko spomnimo. Pa nej se Ka bi. 1 i * ka Je iTtrou» niti nej ZdtOU1 2dtOU, I k A nan bi je £ ponoejlek napravo v prijetnega* liki tatou* vesel £ naopačen ka Btno te elkx slpvensk i kul turni kulturno kuptjvat kulturno potrebščine v Svetek . masovno Avstrijo. Od i 11 No pouleg toga nan je tčlPi v velko radost bilou, ka je p& eden Prekmurec doubo nagrado Prešernovega sklada* et i doma smo pa idnouk napravi]i znanosti mamo Prekmurci. seznam * ke l ko doktorof se nan je neJ najboukše posredo. Posta. Samo pogovor z Na den kulturnega Svetka je neJ običajno, ka bi mel i kakšo budnico, liki Selekpf bratranec je povedo* ka so jo v Soboti m« 1X *. Un stanuje v blokovskon kompleksi na sroini varaša, Tudi rad spij vgojno* posebno či je po dugon časi eden čeden 1 uj i3i ffid f raj . T& Svetek * v šteron večina nj emi pd smetarski avto smeti pober^ti, velkoT kovinskof K^štulpf vdari začne vgojno I delovni ob pa tou tak, ka s tistof po avtojavoj dvaj st £ krat■ drtrjgon, pa Telkokrat pri ednon bloki, telkokrat tretjon, pa po Cejlon kompleksi Od šeste do sedme vore neprestano budnico na ku1turn i Svetek. Vsi luknj1 pri blokovskon rugat^nje prebivale £ blokovskega kompleksa se Saubermacnerovin smetaron za njuvo praznično prizadevnost trnok lipou zahvaljujejo. Jes pa vsetkuper pozdravlan. Brat Dčouti i OVEN BIK DVOJČKA RAK OVEN: Ne bodite tako presneto skromni, ljudje vas imajo po krivici za dolgočasno osebo. Nekomu bo prišlo na uho, da se poigravate z njim in vaš mir bo zelo ogrožen. V dnevih, ki sledijo, vas bo napadla spomladanska utrujenost, seči bo treba po vitaminih. Zahotelo se vam bo prepira, žal si boste izbrali najbolj neprimeren trenutek. BIK: Zadnji čas je, da zagrmite. Neka klepetulja vam je že krepko zrasla čez glavo. Ta teden je povsem na vaši strani, želi boste pohvale, komplimente in priznanja. Med prijateljicami boste pozabljali na majhne težave, med prijatelji pa jih boste ustvarjali. Nekdo vas obrekuje, a ima sam še slabše moralne kvalitete. DVOJČKA: V srčno pustolovščino se boste vrgli iz golega dolgočasja in nepremišljeno, obstaja nevarnost, da ugriznete mimo in v kislo. Gledali boste v sonce z dobrimi sklepi, ti pa bodo s sončnim zahodom izpuhteli. V začetku tedna bo slab službeni dan, v jezi boste pokazali svoje najslabše lastnosti in sodelavci bodo kuhali mulo. . RAK : Mnogo težav se bo nagrmadilo na vaš hrbfet, vi pa jih boste prenašali laže, kot od vas pričakujejo. Na hrepeneče želje bo potrebno odgovoriti, nikoli se ne ve. kdaj je kakšna simpatija lahko koristna. Prave občutke boste skrili za masko neobčutljivosti, izdal pa vas bo jezik, ki ga težkp krotite. Že en krožnik hrustljavih mravelj na dan ali pa požirek mravljičnega izvlečka lahko ublaži revmatične bolečine. Takšen je recept kitajskih strokovnjakov, ki so se v Nankingu zbrali na prvem mednarodnem kongresu. Za boj proti revmatizmu, hepatitisu B in drugim boleznim, ki so posledice oslabljenega obrambnega sistema, so zlasti primerne mravlje Polyrhachis vicina Roger. Vsebujejo veliko aminokislin in elementov v sledeh, ki so pomembni za človekovo zdravje. Na Kitajskem so z mravljičnimi preparati zdravili že 250 tisoč revmatičnih bolnikov in 30 tisoč bolnikov s hepatitisom B. Uživanje mravelj ali iz njih pripravljenih prepararov ima v tej deželi že tisočletno tradicijo. V nekaterih kitajskih pokrajinah domačini mravlje redno jedo kot poslastico in se veselijo trdnega zdravja. ' J 11 — U I Grozljiva igra fotoreporterja, bi lahko rekli temu posnetku. In res je golo naključje, da se ženska v levem kotu fotografije ni ozrla. Morda se v najprometnejšem delu Cincinattija v Združenih državah Amerike brezbrižno sprehajajo mimo plakatne stene, na kateri sega roka za njo, pa »nevarnosti«, ki ji grozi. Se ni opazila. Vsekakor je bil fotoreporter agencije AP ob pravem času na pravem mestu, I' ■ i • ” Ll: I& r V' Fristy]e je posebna Športna zvrst akrobatike na Človek včasih niti svojini očem ne more vetjeti, kaj vse "j zmorejo na kolesih. Ta šport pa zahteva veliko vaje. .4.4 zdaj še našli nov način treninga: s kolesi se potopijo p^^ j trenirajo na dnu bazenov. Tam potem preskušajo najtežji zvezde vam kažeje LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON M MURSKI SOBOTI prodamo ali damo v naje^J^ opremljene poslovne prosW^ s skladiščem in hladilnico, ^",1 obnovljeno. Zemljišče 1.260r^ Informacije po tel. št.: (069) 26-467 LEV: Zabavati se bo treba malo manj sproščeno, partnerjeva ljubosumnost se z vašim veseljem povečuje. Žareči pogledi v službi vam bodo vzbujali čudna upanja. Pomlad prihaja in tudi vi niste cepljeni proti njenim blagodejnim uankom. Več gibanja bo treba, da izgubite nekaj odvečnih kilogramov. DEVICA: Ce ni princa, da bi prebudil Trnjuičico, bo treba vstati brez odrešilnega poljuba. Pomlad bo vaš čas, okrog sebe boste sejali dobro voljo. Počasi ugotavljate, da se je čisto lahko prebijati skozi življenje tudi brez tega, da vas nekdo vedno drži za ročico. TEHTNICA: Božji mlini meljejo počasi, a temeljito. Kar vas danes obremenjuje, vas bo jutri postavilo v čisto drugačno luč. Nekdo bo molčal, ko bi moral govoriti, ne očitajte mu, samo v zadregi je. Oblačen dan vas bo spravil v slabo voljo, zato si poiščite kakšno razvedrilo. ŠKORPIJON: Sorodnica vas bo razjezila, toda spomnite se, da vam je storila Že veliko dobrega, zato je ni treba kar takoj kregati. Spet se vam bo posrečilo pogledati v ozadje tistih, ki se kažejo v drugačni luči, nekajkrat pa se boste zmotili Pri nekom boste iskali lastnosti, o katerih ste sanjali, zato boste razočarani. STRELEC: Tisti hip. ko boste pokazali, ■ .• srčni kralj, vas bodo nehali oblegovati in gnja''' J mišljanja, ki vam rojijo po glavi, so običajna ki so pred veliko odločitvijo. Lep dan vas bo prosto, potem pa se boste jezili, zakaj s STRELEC KOZOROG VODNAR: Zadnje čase se res ne moreta P*' čez usodo. Denar, prijetna služba, zabavni / vse se je prilepilo na vas. Neumno, da ves mete, da dolgo ne more biti tako. Ko vas bo j/ takrat razmišljajte o tem, zdaj pa uživajte vsak” VODNAR 'ribi , Kdo.^K osebo, ki vas je iskala. ' KOZOROG: Ta hip se še hahljate, kmalu P® ^s> vrsti drugi, ki vam zamerijo, da preveč gledal J/ skledo. Načelo deli in vladaj se sicer pri va^ drugi pa vas imajo že za osebo, ki ji ni preiiraf’^ Ul U^I |va vao Iinojv ujouv p,i ji rn (./lu*" - _ pošteno in častno. V ljubezni ohladitev, z veCF' n ostjo poskrbite za več ognja. Na zabavi se boste srečafil s prijetno osebo RIBI: Morda ne delate ravno najbolj ptBV, J pa ste na boljši poti, kot je bila ta, po kateh^i doslej. Osebi, ki vas že lep čas vznemirja, 0»^^ žite osle, ona vam jih kaže že lep čas. DomB najprej glasen dan in veliko govorenja, kone^ nekoliko mirnejši. Bodite samozavestnejši. I jj, februarja 1993 stran 13 I za vsakogar nekaj Glasbene lestvice A' S. ef d '■ 1WILL ALWAYS LOVE VOLI - VJbitnev Houston 2. HOPE OF DELIVERENCE - Paul McCartncy 3. BIRTHDAV SONG-PowtT Pack 4. FRIENDS -JoeSatriani 3. KICK t)OWN THE WALl.S 6, CLOSE BUT NO aOAR-Thomas Oolby '■ SONNVSAV YOTJW1LL-Altanah Myles -loto ti J ;S' tJ! y' I /5^ i t 17 4 J PKEOLOGI; . 1. TIMEmE5-V»ysCi»n »ins 2. ftON’TYOUWANTMfi-Pel>* 3, TRAGICCOMIC-Ettreoie 3. 1 Hsusasfi™«« ZABAVNE GLASBE NA MVItSKEM VALU 1. ZAPLEŠIVA MED SPOMINE 2. MRAZ-Avtomobili 3 IGRALA JE, IGRALA 4. V meni JE POLETJE-n 5. STAJERC- Zoran Predin 6. SOIXE-Šarm ">■ NIC VEC BOLERA - Alfi Nipič - Vlado Kreslin z bando - Vrčkovnik -Zasavci 1. i Um A f*i5“ - ** ’• greva punca ^UŽNEKRAJE-SokoB Ivo Radin 3. NARODNOZABAVNE GLASBE ''HtŠCAKOM, CEKRON PA Z MARELOE S*4vfcaPluta kAtl ~ Alfi Nipič in njegos- muzikanti *■ ItoLiCi MED PRIJATELJI -Štajerskih sedem 5- SRE^A SLOVENCA - Ans. Lipa - Ans. Jevšek '■ SPOMim Borisa Kovačiča "-'MINNANJO-Ans. Roberta Zupana JkEftLOGl- 8’ Potep a -r. *• dAj ZvoEt Iskre KA POKONCI DRŽI VOGALE TRI - Alpski kvintet 4«*^!S,"***1l**e 4® četrtka, 25, TrDniaifr Ila naslov Morski val, *4, oVOOO Murska Sobota, za glasbene lestvice. *^upon št. 1 l za skladbo; I • »Mia,__________ I • 6rodiiozabavna i ^‘nein priimek ter naslov l ■ .-1 '^K IrSiSa -J SESTAVIL MARKO NAPAST LETNIK, ZBORNIK eCSLI AMATER-GKI SNEMALEC Mano IllA« bUSEMu (f^GŠČIC I SORSKE VRE iSNSKI •tlOLOGUlt 'MOČNA SVETLOBA Fhijiu I METROV 'LJU^r lW0R 361 *rue Sti^ 22*ka (JIC» Ss ^JOPiOTO 5 22j IPOSOOAZll IKOPANJE 1 L ,14^ 17 'OTOČJE Ofl IRSKI HAMSiON 31 "n Z : PLAČILO NA RAČUN, PREDUJEM ii Zeleno je prijetno Pozimi preživimo velik del dneva v zaprtih prostorih. Tam pa je slab zrak: zaradi tega kašljamo, koža je soha kot papir, pečejo nas oči. Čeprav je v sobi toplo, se ne počutimo dobro. Še sreča, da si lahko pomagamo. V sobo postavimo zelene lončnice. Te izboljšujejo zrak, uravnavajo vlago in uničujejo strupe, ki so v stenah, tleh, pohištvu. Katere rastline čistijo zrak? Formaldehide odstranjujejo 90% aloja, 86% ži-vikasta kosmulja, 76% fiio-dendron in 70% dracena; benzol odstranjujejo 90% bršljan, 80% spatifil, 79% dracena, 73% rumeni po-tos; trifcloretilen odstranjujeta 23% spatifil, 20% dracena; ogljikov dioksid odstranjujeta 96% živalska kosmulja in 75% rumeni potos. Sir škripavec Kakovost sira je odvisna od osnovnih surovin, in sicer od mleka, ki mora biti sveže in čisto, prijetnega okusa in vonja. Star francoski izrek pravi, da je laže postati dober mehamk kot dober sirar. Kljub temu pa lahko naredite z malo dobre volje v svojem gospodinjstvu sir škripavec. Za izdelavo potrebujemo: 12-Iitrsko posodo, dolg kuhinjski nož, termometer (alkoholni), veliko kuhinjsko žlico z vzdolžnimi prerezi, veliko cedilo z ravnim dnom, model za torte srednje velikosti brez dna in sito. Potrebne so naslednje surovine: 10 litrov polnomastnega kravjega mleka, velika žlica sirila in 5 dag soli. Postopek izdelave: sveže mleko precedimo skozi gazo in ga segrejemo na 36 stopinj. Ob stalnem mešanju dodamo veliko žlico sirila in pustimo, da mleko stoji 45 minut, dokler se ne sesiri. Prekontroli-ramo, če je sesedek dober, in ga zatem zdrobimo na velikost koruznih zrnc z velikim kuhinjskim nožem, premešamo z velikim žlico in pustimo stati 5 minut. Sesedek znova zdtobimo z roko in pustimo, da se seseda Še 5 minut. V cedilo vložimo gazo in nanj stresemo sesedek, da se odceja, Konce gaze damo čez grude sira. Obroč modela za torto položimo v Čisto in suho pomivalno korito, potem pa delno posušen sesedek 2 gazo prenesemo v model in pustimo stati 30 minut. Zatem vzamemo sir z gazo iz modela, ga ddvijemo in obmjenegaMlamo nazaj v model. Pokrit naj stoji eno uro. Potem ko se sir uleže, ga po površini natremo s soljo in damo v model, kjer ga pustimo 24 ur. Tako dobimo sir škripavec. 3 tedne lahko zori pn temperaturi 16 do 18 stopinj na čisti deščici pod sitom, na katerem bo ves ča.s zorenja mokra gaza ali Kuhajte z nami Pustni krofi - Potrebujemo; 1 kg namenske moke za kvašeno testo, 8 dag sladkorja, 3 žlice ruma. 6 rumenjakov, 8dag masla, 4,5 do 5dct mleka (količino mleka po želji zmanjšamo za Idcl in ga nadoknadimo 2 Idel sladke smetane), nastrgano lupino ene limone, vanilijev 'sladkor, sol, 6dag svežega kva.sa, približno 40dag marelične marmelade, olje za c vrenj e, vanilijev sladkor za potresanje. Maslo penasto umešamo, dodamo rumenjake in sladkor ter spenimo. Prldenemo Se rum, limonino lupino, vanilin in sol. Mleko segrejemo do toplega, kvas zmešamo 2 Žlico sladkorja in mu prilijemo 2 žlici toplega mleka, premešamo in posodo pokrijemo ter postavimo na toplo, da se zgosti in naraste (kar traja nekaj minut), V toplem prostoru dodamo vse navedene sestavine k pogreti moki in zamesimo bolj mehko testo. Mesimo ali stepamo toliko časa, da se delajo mehurji in se testo loči od posode. Med obdelovanjem testa ne dvigajmo preveč visoko, ker spravimo vanj preveč zraka in bodo krofi v sredini votli. Takšni pa se hitreje osuSe. Pravilno stepeno ali zamešeno testo da zelo rahel in gost testen izdelek. Testo pokrijemo zloženim prtom in ga postavimo na zmerno topel kraj, da vzhaja. OTOKUEO EVROPSKO j OTOVEDHl (HKITUEM I uifiPiVA : nc^uitr .1 M OnO^n UOOSTVO, osni PESNIK INPOfiTO- RtKOM DAVNO GERMANSKO PLEME PRIPRAVA ŽANIVEU-CIJO DRUGO IMEŽA UTAH !1 i/e JE iKLeLOTLrcsji) JE S|Cc(£’l frASo l(j bo SG STOPirJ’ jP -OB FLCSAUDU bOjiftJTt sikiLA z/j varmE -(^MitRtr, PA JE Jesene 3-rtKBiTe i Rofsi? ^TuSTITE evLJ MI(JUT,DAS« -SejtJieK: srteshE vo«wL«»r tt se rgerciTD 2- <9!teoy TAKC pa Dr?Ž>*’ Pc>f«Y(‘ SpCAi-t itR. ■fl-pAlTie v Mebeu ?e HttlVTAR oBtAilE w rUETlTt E^IJ^kj -MATgiTt s /« f* .131 321 3| Iameriški , i| astronom! ilJUUGRKlia OHPIE-zalCeve OPREME 11 KRKO ! RIMSKE LEGUE 2S 241 PISATELJ IN PUBU-CIST ČENGIČ SIMMC* TEŽA EHRtudl 39 HOČAH PUUSK DEŽJA GLAVNO (MESTO pVRCUE 43 2J AFRIŠKA DRŽAVA 40i i MAJHNO PERO iNAJVECJI ' PTIC NI I PA ME LETA) 421 'ORANJE i IVAN CANKAR » 1 'C 2* ZA HA. PAJTB fJBiGAi) valoDO. -j-žcktu:«; ilCTAie- F Al (M flA2^’1) €1*2.0. krpa, da bi obdržali vlago. Če je v gospodinjstvu sirotka, ki je ostala od priprava nekega drugega sira, bomo v njej 3- do S-krat oprali sir škripavec. Sir bo dobil Klo '/ipo rumeno skorjo ter prijeten okus in vonj. Ponudite ga lahko z mlado čebulo in šunko. Prevedel Milan Jerše Vzhajanega zvrnemo na pogreto in pomokano desko, kjer ga z rokami (ali lahkim valjarjem) raztegnemo v palec debelo ploščo in izrežemo z obodcem srednje velike krofe. Zložimo jih na pogret in z moko rahlo popraSen prt v medsebojni razdalji 2cm in pokrijemo s toplim prtičem. Počakamo, da vzhajajo na ne pretoplem kraju. Med tem nalijemo v debelejšo kozico olje za tri prste visoko in ga segrejemo. Med segrevanjem olja ne pokrivajmo! V primerno vtoče olje položimo poskusni krof tako, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran na olje. Pri tem vidimo, ali je testo dovolj vzhajano in ali je olje prav vroče. Ko krofe položimo v olje, kozico pokrijemo, jo rahlo potresemo in počasi cvremo. Ko je spodnja stran pravilno ocvrta, jih tablo obrnemo: posode več ne pokrivanio. V prevroči maščobi krof prehitro porumeni, v premalo pogreti se razleze in napije maščobe. Ali je v sredini pečen, se prepričamo tako, da od strani zabodemo vanj zobotrebec. Če se nanj prime testo, ni dovolj ocvrt. Pravilno vzhajani in ne pretežki krofi plavajo v olju potopljeni le do polovice, iti ko jih obrnemo, nastane na njih listi zaželeni beli venček. Preveč vzhajani izgubijo obliko in na obrnjeni strani upadejo ter dobe belo liso. Ocvrte krofe polagamo na cedilo ali na bel papir, ki pobere maščobo, Nikoli jih ne polagajmo drugega vrh drugega, sladkajmo jib pred serviranjem-, ohlajeni so laže prebavljivi kot topli, V nekoliko ohlajene vbrizgamo marmelado. j KONČNICA PRI ^BESEDI T GEORGE '|OEL SUKNJE LUCAS T _____35 AVTOMOBILSKA OZNAKA IRANA « 1*13 V* OROO BITJE IZ PRAAJIC 33 I SOBA NA-iMENJENA >7A SPANJE MEHIŠKI ! predsednik IV LETIH 1 OVAIUI IIOCBEV. STROKOVNJAK ZA IZOGRA-ftlO PO KABLU POSLAN TELEGRAM .J—-— 1 ŽIDOVSKI 'MOŠKO IME 10 HMEftiSKAl 30 181 FILMSKA IGRALKA IIANAI PRITOK KAUE VfltISUl SINGULAR t 341 1 20 26 INDIJSKA 'POKRAJINA (ANAGRAM: ' BAORKE) I JUŽNOAM. 1 '11 ^ANGLEŠKA lPOVB.MEH/!i 371 SPOONJl DEL ROKE SLOVENSKI UM. ZGODO 4TMR (FRANCE) HIMAUU- UMTJE. ,SnmZA;fg»tfflMA 'tudi KRAJ VISTRI PEVKA VILER 231 25 ~T 21 I-- r?- ■:■ - 16 DOLGO-REPA PISANA PAPIGA .41 121 NEKDANJI RUSKI VLADAR JU STARO-ŽIDOVSKI KRAU n i 44 I ŽELATINA (IZ ALG šiitska MILICA V USANONU T 3 29! f. t I SUROVINA [ZA KRUH 1 iVESTMK 3J I JAPONSKI lOROeiŽ 41 NAGRADNA KRIŽANKA Gesto vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovanska 41, 69000 Murska Sobota do 23. februarja. NAGRADNI KUPON št. 5_ pravilne rešitve bomo nagradili: 1 1. nagrada: blagovna nagrada v vrednosti L 25.000,00 SIT t 2. nagrada: blagovna nagrada v vrednosti p rt rt rt rt rt jrt I T'. 10.000,00 SIT 3. nagrada: blagovna nagrada v vrednosti 0 5.000.00 SIT a Pokrovitelj - KEMA Puconci J stran 14 vestnik, 18. februarja 19^ podlistki Iz Župnijskih kronik: Križevci pri Ljutomeru (13) Manj umrlih, vec porok in krstov Gospod Štefan Vinkovič, župnik v župniji Sv. križa v Križevcih pri Ljutomeru, mi je postregel s podatki, kt se jih človek lahko razveseli; število porok, rojstev in krstov je že nekaj let večje od števila umrlih. Konkretno: predlani je bilo 67 rojstev in 57 pogrebov, lani pa 53 rojstev in 42 pogrebov. Iz teh številk je razvidno, da se je število prebivalstva (na račun veČ rojstev od smrti) povečalo v dveh letih za 21 ljudi. Je pa tudi re.s, da je ta župnija, vsaj kar zadeva število vasi, verjetno največja v Prlekiji, saj ima vernike v 20 krajih. Vseh prebivalcev naj bi bilo 4.218, ki živijo v okrog 1.000 gospodinjstvih. preneslo v kapelo sv, Ane. kjer se je začasno opravljala služba božja. Staro cerkev so takoj začeli razdirati. Zidovje je bilo slabejše, kakor se je mislilo. Vmes je bilo vulkanično kame- Društvo SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJE podr. Murska Sobota Vabi v svojo družbo nevezane in osamljene. Družabna srečanja vsako 1. in 3. soboto v mesecu v hotelu Zvezda v Murski Soboti. 20, februarja vas vabimo na veselo pustovanje v hotel Zvezda v Murski Soboti, Telefon (069) 24323,21653 UGODNO! - Kmetijska mehaniza- cija OLT (možnost plačila na 3 obroke brez obresti) - mopedi TOMOS (na 6 obrokov brez obresti) - umetna gnojila - semertska koruza TORNAR, d.«.o. Jusa Kramaija 33, • Črenšovci telefon: 71)762 @ meKilkn 15 MPO B«l nadkatsburg Tel. 9943 3,76/25 ?a . ELEkTROMK CENTER ZAOAVEC V HAOKERSSURGU vam psnula: / - njd 60 modelov i^rseh ur CasiOi od 29,00 ATS - veliko i;bi'a predsianivenh TV «** vmiKv preuiiiaviivBni) i * hov GRUNOIG. PHILIPS, TELEFV^*^; SABA, eacm. že za lOSO.OOAfS - nad 25 vrst lehričnJi in zrianslw«filhjj naimkov, mmi računalnikov, znanih svetovnih lelo uoodnti cenen - rabl^ni pmini siroti, pranovlj&ni. J PlofHo s lolarjl ail £«4il alovonskRi > Vestalk Križevci v radgonski pražnpniji To kar boste prebrali, je rezultat pogovora z župnikom in nekaterih pisnih virov. Ker si domišljam, da utegne priti moje pisanje prav ne le navad- i nemu bralcu. ampak tudi komu. ki bo potreboval informacije iz določenega obdobja, skušam biti v tem podlistku kar najbolj informativen, to pa ne pomeni, da pisanje sloni na določenem obrazcu. Nečemu, kar se ponavlja, pa se ne želim izogniti. To je nizanju imen vasi, ki spadajo v tem (1993) letu v določeno župnijo. V župnijo Sv, križa so vključeni: Križevci, Grlava, IljaSevci, Stara Nova Vas, Dobrava, Buče-čovci, Zasadi, Vučja vas, Bunčani, Banovci. Kristanci. Ša-linci, Lukavci, Grabe. Loga-rovci. Berkovski Prelogi, Ko-koriči, KJjučarovci, Boreči in Gajševci. »Kakor druge župnije na Murskem polju, je tudi križevska prvotno spadala v radgonsko pražupnijo, od koder so prihajali opravljat božjo službo tamkajšnji duhovniki. Ko pa se je prebivalstvo precej povečalo, je eden od radgonskih duhovnikov stalno prebival tukaj, a odvisen je bil Se zmeraj od radgonskega župnika, O tem, kdaj je dobila župnija Sv. križa stalnega duhovnika, ni nobenega poročila, vendar domnevamo, da ga je imela že v 13. stoletju. Leta 1445 je v župnijo spadlo 21 vasi oziroma 345 hiš. Njen obseg je bil enak tudi v sredini prejšnjega stoletja, ko sta se odcepila Hrastje-Mota in Veržej, ki je tedaj postal samostojna župnija.« je svojčas, zapisal v Stopinjah g. Stefan -Vinkovič, rojen v Gančanih, kt upravlja župnijo od 1986. leta. Pred njim je bil Župnik g. Štefan Čerguij. Drugi župnijski upravitelji križevske župnije pa so Še bili: Josjp Weixl. Anton Lacko, Lovro Kramberger. Alojz Maner, Anton Bratuša, Anton Magdič, Matija Jelen, Martin 'Gutman, Fran Anton Kosnvein, Ivan Krstnik Rapoc, Gregor Šalamun. Ivan Ferdinand Neuhaus, Lovro Šunko, Simon Pornat, Simon Tandler, Avguštin Valentin, Peter Iva- f I 11 nad Radgono, kjer je prastari, zdavna ugasli najbližji ognjenik. Delo je hitro napredovalo. Dne 22, maja 1891 je bil blagoslovljen in vložen vogelni kamen, dne 15. novembra 1891 je ljutomerski dekan Ivan Skuhala že cerkev blagoslovil. Prezbiterij je kot zgodovinsko znamenita stavba ostal star. Leta 1892 se je dovršilo še preostalo delo. Ker sta ostala prezbiterij in zvonik, ni bila lahka stvar med tema dvema objektoma izvesti povečave nje - znak, da so za staro cer- a -kev vozili kamenje od Kleka I \ : . « : f I . JANEZ BALAŽIČ 4 fs.' ' -ni » t 1 Cerkev sv. Križa v Križevcih pri Ljutomeru. Ob njej je ka- pela sv, Ane. Posnetek: S. S. dan birme) knezoSkof Jakob Maksimilijan. Žal pa so tri manjše zvonove vojaki sneli in odpeljali. Cerkev je imela tri oltaije. Oltar sv. Boštjana je posvetil 31. oktobra 1535. leta lavantinski škof Filip Renner. Vanj je vložil ostanke z gore Kalvarije, sv. Virgilija, Jo- ahima, Uršule in njenih družic. Škof je tudi birmal kar 600 oseb. Leta 1593 pa je sekovski (graški) škof Martin Brenner posvetil vse tri oltarje in podelil večji skupini zakrament svete birme. V 19. stoletju so dali župljani cerkev poslikati, V tistem obdobju (1884) je cerkev dobila stolpno uro, ki jo je za tedanjih 550 goldinaijev izdelal urar iz Gnasa. Ob stari cerkvi pa so 1582, leta postavili kapelo sv, Ane, ki so jo dale matere 1830. leta na novo poslikati. Maša je smela biti v njej dvakrat letno, in sicer na velikonočno jutro ob šestih zaradi blagoslavljanja jedil in na god sv. Ane. Izjemoma, denimo, ko je imela župnija novomaš-nika, pa so maševali v tej kapelici več kot dvakrat na leto. Stara cerkev poslane nova Ne le zdaj, ampak tudi v prejšnjih stoletjih se je število prebivalcev in s tem vernikov v župniji sv. Križa povečevalo. Cerkev in tudi kapela nista bili več dovolj veliki za množice vernikov, zato je župnik Anton nič, Ivan Pintar, dr. Ivan Juraj Lacko, rojen v Zupečji vasi na Žurman, Filip Plokan, Ivan Ju- Dravskem polju, ki je prišel lijan, Jabok Simončič, Gregor v Križevce 6. novembra 1887. Perovič, Matija Senex, Jurij leta, začel razmišljati, kaj sto- Hrizogon, Ivan Murenius, Jurij riti. Tu je postavil sebi in svo-Rečnik, Jurij Pichler, Friderik jim vernikom trajen spomenik: Schrober in Pavel Papst, o katerem je znano, da je umrl 1497. leta. novo župnijsko cerkev! Iz župnijske kronike, ki jo pišejo Že 100 let (!), je razvidno, da je nov duhovni pastir hitro prido- _ Ajabamws, Prva cerkev v 15. stoletju? Prva križevska cerkev v romanskem slogu je nedvomna ena prvih cerkva na Murskem polju, saj ime kraj sedanje ime že od leta 1267. Ime je dobil po prvotni cerkvi Sv, križa. Ker je bil somišljenike za zidavo cerkve. Leta 1890 se je oprijel težavnega dela. Opeko so naredili sami, s posestniki je prehodil gozdove ih poiskal pripraven les za ostrešje. Šel je tudi od hiše do hiše in nabiral prostovoljnje prispevke v denarju. Ljudje so velikodušno darovali, potnagalj so tudi bila premajhna, so v 15. sto . _ letju sezidali cerkev v gotskem s prevozi lesa, opeke, kamenja slogu, razen zvonika, ki so ga »I pristavili« k cerkvi v 1602. in peska. Gradbena dela je prevzel mojster S pr angl er iz letu. Imel je lepo čebulasto Radgone, nadzoroval pa inže-streho, v njem pa so namestili nir Riescha, iiV nedeljo, 3. maja 1891, se četvero zvonov, ki jih je 11. . . junija 1874, leta posvetil (na jp po večernicah NajsvetejSe . cerkve in zadostiti umetniškim zahtevam. Povečava se je mogla izvršiti le tako, da se je cerkev razširila. Tu bi pa bil I bolj umesten osrednji slog, J a odločili so se za gotski slog in I napravili prostor s tremi la- I djami. Tudi zvonik je zamenjal I staro čebuljasto streho s šilja- I sto v gotskem slogu,« I Darilo kardinala Jakoba Missia 22 p I Desno od Katarinine legende in I sredi drugega pasu slikarij na se-I verni steni ladje v Turnišču so pod I baldahinom upodobljene Ana Sa-I motretja s sv. Katarino na levi in I sv. Barbaro na desni. Motiv smo I srečali že v ladji cerkve v Vele-I meru, kjer je do bol prizor Ane Sa-I motretje imenitno mesto na slavo-I ločni steni. V formalnem pogledu f in iskanju ustreznih likovnih zglc- Leta 1893 je Jakob Brollo I dov je mogoče Akvilove rešitve primerjati s sliko Marije z Jezusom cerkev poslikal. Po načrtih graškega arhitekta je mizar Ivan Rozman napravil 1895. leta lesen gotski nastavek na stranski oltar. Podobe je izrezal Jakob v naročju pod baldahinom v Mari. jini kapeli gradu Karlstcin na Če-i škem.' TurniSki prizor je, vsaj kar za- . deva kompozicijsko re.šitev, boga- Gschiel, pobziatil in pobarval I tejsi. Baldahin delijo v tri dele pa Viljem Sirach, Oltarje 12. I okrogli, v imitaciji lesa v oker barvi . ... ... ■ naslikani stebri, ki se zgoraj razvi- maja 1895,leta blagoslovil ma- riborski kanoinik Ivan Križanič, V istem letu so si omislili nov križev pot. Na platno gaje naslikal Jakob Brollo. Naslednje leto je domačin Alojz Gregorič z Moravskega Vrha izdelal nastavek za oltar sv. Ane. Drugo leto, 1897., so postavili nastavek za Boštjanov oltar, podobe pa so izrezljali na Tirolskem. V tem letu je župnik Weixi ustanovil oltarno društvo za nastavek novega velikega oltaija. Oltarje bil gotov 1901, leta, slovesno pa ga je 28. julija blagoslovil stolni dekan, sicer pa domačin dr. Ivan Križanič. Delo je stalo 5.174 goldinarjev, oltarno društvo je zbralo 2.706 goldinarjev, kri-ževski rojak kardinal Jakob Missia je dal velikodušno 1.0(X) goldinarjev, ostalo pa drugi dobrotniki. Stari oltar iz prejšnje cerkve je preperel, zato so ga sežgali, ohranil pa se je stari tabernakelj, ki je sedaj v kapeli sv. Ane. In kako je bilo v poznejših letih v župniji sv. Križa? Vseh dogodkov na tem mestu seveda I jejo v kapitele. Iz teh se pnejo arI kadni, z gotskim tri listom de kon-I rani toki, nad njimi pa počiva tn-I strana in ravno končana greda. I Na lesenem, rjavo obarvanem I podiju je v sredi lik Ane z Marijo m I JezuSČkom v naročju. Ta apokrifni I motiv je doživel Številne likovne I upodobitve predvsem v srednjem I veku. Likovna vizija izhaja iz lite-I rame preloge oz, besedila t i. Zlate I legende (Legenda aurea). V njej je I med drugim predstava o svetem f sorodstvu, ki jo je v 13. stoletju . zasnoval italijanski hagiograf. domini kanec Jacobus de Voragine (ok, 1230-1298/99), Ob Ani je na desni celopostavni tik sv. Katarine, desno od le-te pa njena svetniška legenda. Na drugi strani stoji sv. Barbara, V rokah drži slabo razpoznaven mučeniški atribut stolp. Barbara, katere kult se je razmahnil prav tako v srednjem veku, je živela v 3. stoletju v Heliopolisu v Egiptu oz. v Niko-mediji v Mali Aziji. Vzgojena v po-ganksem duhu, se je spreobrnila v krščanstvu in zaradi tega jo je umoril lasten oče. Slikarija je torej mična zaradi ikonografije, pa tudi samosvoje 1i-kovne uresničitve. Pri tem kaže opozoriti na nekatere vsebinske razsežnosti podobe. Tako je pri _ Ani opaziti, da ima priprte veke; ni mogoče popisati. Leta 1955 I slikar je tu skuSal s prikrito simbo- SO Zgradili v cerkvi nov kor. I liko povedati, da ne gre za vizualt- 1973. leta so se prejšnjima I zacijo bibličnega teksta, temveč da dvema zvonovoma izleta 1793 Sr motiv povzet iz Voraginove Zlate legende. Hkrati je Ana na ta pridružili trije novi, za kar ie - , bilo treba seveda zbrati denar. I opredeljena kot starozavezna Sedanji zvonovi so težki: zvon I D 1.270 kilogramov (!). fis 603 I kilograme, zvon A 374, zvon I H 281 in mali zvon(Ček) 153 I kilogramov. V 1975. letu je I mojster Mulec iz Veržeja mon- ft tiral avtomatiko 'za električno I zvonjenje. Lelo 1990 je bilo za .1 križevsko župnijo zelo srečno, kajti strela je udarila v 51 metrov visok zvonik, ki je nato zgorel. Zmogli so moči in materialna sredstva ter ga obnovili. Lepo pa so preuredili tudi nekdanje gospodarsko poslopje in v njem uredili veroučne učilnice, v katerih pa se ne zbirajo le osnovnošolci, ampak tudi mladina. -A Sl; s K ■ ■ ../■■■i!'! f . ■ TurniKc. severna stena ladje, stigmatizacija Frančiška Asiškega, 1389 oseba. Čeprav so podobe slikane v duhu gotskega plastičnega sloga, i I ;i .1 1 dasiravno zaradi slabe ohranjenosti Ic stežka opredelimo vse formalne kakovosti te slikarije. Opaziti je, da gre za shematični način, torej več poudarka jc namenjeno risbi, ki pa se izkaže pri tovrstnih likovnih usresničitvah legend kot nosilka ilustrativne zgovornosti podobe. Za kompozicijsko rešitvijo Barbarine legende stoje češki zgledi, kar se posebej razodeva v krajinskih elementih, ki v veliki meri spominjajo na upodobitev apokalipse v Marijini kapeli gradu Karlstein na Češkem.^ Na drugi strani okna je v isti ravni kot legenda sv. Barbare na- V icveiii spodnjem delu cije kleči z razprtimi rokam'j f niško kuto odet sv FramU .jj’, sprejema znake (stigrna''^^-Kristusovega mučeništva-v desnem zgornjem oglu ff' ■it l< čira seraf (angel s Šesti^PL^i/ z očmi na njih; z dvema / lete, z dvema si pokrivaj s preostalima pa noge). Žanrsko podobo StigtP^ .|,j( Frančiška Asiškega d^| mični podij, na katerem z odprto knjigo, za njim p® jZ ozno naslikan gotski kril"' ček. Ob tej upodobitvi občutek, da je slikarju pr' rabila kaka italijanska :.E Shkan prizor Stigmatizacije f'’ranči- figure apostolov Ska AsiSkega. VpraSanje je. ali m - (jjj prizor s tem vplivnim frančiška- nom iz začetka 13. stoletja Se obSir- jim manjka miline in plastičnosti ki zaznamuje predloga. v prezbiteriju lurniške cerkve. V obrazih namreč že lahko zaznamo zametke sloga, ki jih je de- lavniea razvila v Martjancih. ne- ■ v Turnišču se stare, le osvojene slikarske prvine začnejo prepletati z novimi, sodobnejšimi pobudami. Samo po sebi se postavlja vprašanje. ali se ni morda sam mojster Akviia poskušal v novem slikarskem duhu? Tako razlago seveda ni mogoče zavreči, je pa možno, da je pri delu sodeloval neki mlajši mojstrov sodelavec. Na kompozicijo Ane Samotretje s svetnicama se veže tudi legenda na desni; Tam je v dveh pasovih nejši, saj bi smeli domnevati, da bi se lahko Se kaj našlo v delu stene, kjer so po letu 1700 zgradili večje okno. Prizor je karseda zgovoren; MATERINSKI BOffl (Nadaljevanje po'^ ' Gerhardt Schmidti HStl, v: Guthik in Bohiiien. 1969. reprodukcija 118. Prav tam. s*" f . |f /r - ŠTEFAN SOBOČAN I upodobljena^legenda sv. Barbare, b ^stnik, 18. februarja 1993 stran 15 I9S I kronika b 55 Krajevna skupnost Železne Dveri ijidS I v nedeljo referendum 11 I <^«4, s«'*' J 0' t V krit ini sfcPiHurtli Železne Dveri so v •sttatirali 5,614 metrov cest, dobro so vzdnevah cestišča, saj so nanja navozili 4,182 kulnčnih gramoza, uredili so 9 vodnih zajetij za potrebe pozameg varstva, napeljali so telefonsko omrežje za 110 novili naročnikov in še bi lahko naštevali. Dosežki so rezultat krajevnega samoprispevka. N I v. ittuiiaL Mdjcvncga saiiiupiispevK-a. ivu-i ii«- ll da^h prihodnje, ob tem pa se zavedajo. & Začasno zaprti Viktorijo v zadnjem času so na območju radgonske občine porasla kazniva dejanja krvnih deliktov in nasilništva, veliko je nepravilnosti na področju pri-javno-odjavne službe, zaznali . so več tako imenovanega čr-I nega zaposlovanja tuje delovne » sile, čedalje več je prekrškov I zoper javni red in mir... Na- Dogodki na meji Ne mine dan. ko tujcem, ki hočejo v Slovenijo, a so brez denarja za preživljanje, ne bi prepovedali vstopa. Takih iiil I I . luui v pnnoonje, oo tem pa sc zavcuiijc., da bo šlo hitreje, če bodo imeli Se naprej krajevni. spevek, so se odločili, da gredo v nedeljo, 21. marca, zn naglasovališCa. Občani Cubra, GresovSčaka, Ilovec^J^i lalema, Plešivice, Radometja, Radomerščaka, J m Železnih Dveri bodo glasovali o referendumskem pro gramu za obdobje od 1, junija 1993 do 31- maja ’ predvideva: asfaltiranje cest, vzdrževanje makada^k n cest, odvajanje vode s cest, urejanje virov punc m ^jetij za požarno varstvo, sofinanciranje delovanj' jevne skupnosti, gasilskih in drugih druŠte'V ter orga' V Zbori občanov so ta program že potrdili, zdaj pa naj g sprejeli Še z neposrednim izjavljanjem. Z novim samopr -^Pevkom obremenitve ne bodo višje, kot so zdaj, saj . naprej prispevali 3 odstotke od osebnega dx>hoi3ka ozi ■na zavarovalne osnove obrtnikov ter nrav toi pokojninskih prejemkov, kmetijci pa naj bi primaKmu Odstotkov od katastrskega dohodka. S. ■ SLOVENIJA V ICI - Naši ljudje, ki odidejo v svet, se praviloma organizirajo v klube ali društva. Tako tudi v švicarskem mestu Sarganu deluje klub, v katerega so včlanjeni Pomurci in drugi Slovenci. Zlasti so delavni mladinci, ki igrajo mali mali nogomet, njihova sekcija pa se imenuje Slovenija. Na sliki od leve proti desni stojijo; trener Anton Čemela, Roland Čemela, Franc Trstenjak, Darko Vuzem. Darko Bočkor, Mirko Ostrič, sedita pa Čemela mlajši in Drago Vuzem. Posnetek: M. GAŠPAR Poroke foina' « ■ A Ib ’• M ifA > 11 fU:» v OBČINI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Ignac OZMEC, strojnik težke gradbene mehanizacije z Melince, in Slavica HORVAT, tekstilna konfekcionarka iz Melinec, Rudolf GERLEC, kmetovalec iz Beznovec in Darja CAR, učenka tekstilne šole iz Poznanovec; Ivan GORIČANEC, veterinarski tehnik iz Ljubljane, in Jožica HODOŠČEK, študentka iz Zenkovec; Alojz MATUŠ. kmetijec iz Dolenec, in Slavica ČA-HUK, gospodinja iz Križevec; Jožef KOLER, veterinarski tehnik iz Sotine, in Andreja BUNDERLA. dijakinja iz FikSinec; Emil UNGER, avtomehanik iz Sotine, in Vera POZ-MAN, delavka iz Sotine; Fredi KOKAŠ, delavec v gradbeništvu iz Domajinec, in Tatjana HORVAT, delavka v usnjami iz Gornjih Črnec; Darko GOMBOC, kmetijski tehnik iz Gerlinec, in Marta PARTL, šivilja iz Gerlinec, Jožef JUG, elektrotehnik iz Gederovec, in Milena RE- I 5 1^ Ll W Fud ’ L KERLINU - Mladi iz Kogojine so pod vodstvom ‘Ogledali n' Zvera obiskali ?.5-miliionsko mesto Berlin, si ^'^^'Ticmto.sti, malo -,0 luth nakupovali, .sicer pa so ‘^*^ojesiran«v živečimi ljudmi iz Slovenije. Srečanje je bilo krvavi O^^rednjt dogotlck p.i je hilaigia I Juhuvmk Podnri; r, "‘‘^kl, ki SO io iinriSrni-Ui mlsifU Rriiioiinčani Obisk Sta Vat se a Zvera obiskali ?..‘'-miliionsko mesto Berlin, si '“i, ki so jo uprizorili mladi Bogojinčani. Obisk sta ^nska in kulturna skupnost nbčinc Lendava. .M. HOR- -— 'I ŽONJA, laboratorijska tehnica iz Lipe; J Igor ŠIPLAK, orodni ključavničar iz Murske Sobote, in I Anita ŠTUMPF. pravnica iz Logarovec; I J! <<1 t’ m i M f « I H I i r zl I I I MINOLTA SLOVENIJA . Ptujska 19 I 61000 Ljubljana I . , Informacije po telefonu; [MINOLTA' (069) 42-178, vsak delav------------* nik od 8.00 do 12,00 in od 16.00 do 19,00. I promocijske FOTOKOPIRNIH 6.000 kopii brezplačnih. ' HP 2120 " EP 2150 CENE STROJEV 1 1 r I 1 1 £''9inalen ^’°venijo. ' samo 2.795,00 DEM (A4-A4) * samo 3.995,00 DEM (A3-A5) lasten MINOLTIN servis za vso — 1 v JVfJj dom n| ^ošimi . :____" i a f -b. zavesami! ,1 Ii ¥ <3 s Mil tJeKSTlL WKOR, * l f F HOCe^ sta« ? I t i^tf Č i ? ) f I il c. 41, telefont (061> 611-062 v ! \ * • L 1 r I I I L 'h-Tj M s. /j r h f t 4 ¥ L - Anton LEJKO, dipl, inženir gozdarstva iz Kroga, in Nataša VRDOLJAK, absolventka tekstilne tehnologije iz Kroga; Zlatko GERGAR, transportni delavec iz Puconec, in Suzana CIGUT, strežnica iz Puconec; Borut RANTaSA, delavec iz Bakovec, in Alenka FISTER, šivilja iz Kroga; Pavel MATUS, avtomehanik iz Murske Sobote, in Ema NOVAK, delavka v Muri iz Bakovec. ČESTITAMO! J PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO 31 "KOVINOPLASTIKA" ifig Slačan, 1114 Irena Murska Sobota, Tamiloova 4, tal, (069) 25 I M, 21903 PRIPOROČAMO SE Z NAŠIMI IZDELKI - posode za razsoljevanja masa - kadi in sodi za vinogradništvo - evetlitna korita različnih velikosti - plastične plošče za razsekavanje masa - priiezDvanja pleksi stekla za traktorska kabina - modeli za vlivanje betona - reklamni napisi PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO J stopil je torej čas za preventivno akcijo ustreznih organov. Delavci policijske postaje Gornja Radgona, kriminalistične službe, inšpekcijskih služb m radgonskega občinskega oddelka za notranje zadeve so v noči s 5. na 6. februar opravili poostren nadzor gostinskih in drugih lokalov, kjer točijo pijače in - plešejo, V akciji so policisti ugotovili 7 kršitev občinskega odloka o odpiralno-zapiralnem času, 1 prekršek po določilih zakona o tujcih in 6 kršitev cestnoprometnih predpisov. Kršilce so prijavili sodniku za prekrške. Delavci medobčinskih inšpekcijskih služb so prav tako naleteli na več kršitev predpisov Poleg ustnih opozoril so izdali Se dve odločbi, s katerima so začasno prepovedali obratovanje lokalov Muzej v Gornji Radgoni m razvpite Viktorije pri Vidmu ob Ščavnici. V zvezi z Viktorijo, j>zaradi katere se krhajo družinske vezi« (tako je dejal Peter Kreft na skupščini občine Gornja Radgona), objavljamo prirejen odgovor na delegatsko vprašanje. V njem piše, da ima zasebno podjetje Vectra dovoljenje za trgovino na debelo v tranzitu ter uvoz in izvoz, gostinske storitve (okrepčevalnica-pivnica), turistične storitve (organiziranje izletov, turističnih in strokovnih potovanj). Ker pa firma še ni izpolnila (vsaj do konca januarja, ko so napisali odgovor na delegatsko vprašanje) predpisanih saiiitatno-tehnič-nib pogojev, sc (še) ne sme ukvarjati s trgovino na drobno, gostinskimi storitvami, izdajanjem sob. nc sme imeti nočnega bara, ponujati različne turistične storitve... Neuradno smo zvedeli, da so Viktorijo začasno zaprli zato, ker je bilo nekaj narobe z elektriko. Š. S, Avto naletel na peško Petek, 12. februarja, je bil nesrečen dan za 83-Ietno Jožefo Baša s Peta ujec, ki je šla po sredini voznega pasu ceste Radenci-Murska Sobota. Za »primerov« je vsak teden več kot sto. Po stari navadi pa nekateri zavrnjeni tujci potem pridejo v Slovenijo ilegalno. Vrstijo pa se tudi carinski prekrški, Tako so na mejnem prehodu v Dolgi vasi odkrili pri našem državljanu Nenadu M. iz Celja 1.000 dolarjev (10 kosov po 100), ki so bili ponarejeni, zato so mu jih zasegli in lastnika privedli k preiskovalnemu sodniku. Na istem mejnem prehodu so našli pri državljanu Srbije (imena nam niso sporočili) 100 nabojev za malokalibrsko puško. Sicer^ pa se je nameraval igrati z ognjem tudi Mirko B. od Lenarta. Na mejnem prehodu v Gornji Radgoni so pri njem našli kilogram črnega smodnika in meter dolgo žažigalno vrvico. Poskus umora in samomora z uprave za notranje zadeve v Murski Soboti so nam sporočili, da je Mirko Č. iz Od ra ne c osumljen poskusa umora- V soboto, 13. februarja, ob 6.50 naj bi počakal pred vhodnimi vrati prijateljico M. G. iz Beltince. Ko je Sla zdoma, jo je z daljšim kuhinjskim nožem večkrat zabodel v predel prsnega koša in leve roke. K sreči so poškodbe lažje. Zatem je z namenom, da jo umori, zamahnil še proti poškodovan-kini hčerki T. G., ki pa je dobila hude telesne poškodbe. Napadeni sta uspeli pobegniti, nato pa so ju prepeljali v bolnico. Za napadalcem se je potem za nekaj ur izgubila sled. Policisti so ga izsledili okrog njo je pripeljal z osebnim av- 10.00 na Hotizi, vendar pa se ni pustil prijeti, pač pa je grozil, da bo naredil samomor. Kaze, da je mislil resno, saj se je zabodel v predel srca. Ko so ga končno prijeli, so ga odpeljali k zdravniku, ki pa je ugotovil lažjo poškodbo, zato je bil »zrel« za pripor, ki ga je odredil preiskovalni sodnik. Smrtna nesreča pešca v četrtek, 11. februarja, ob 18.35 se je zgodila na magistralni cesti med Mursko Soboto in Rakičanom huda prometna nesreča, saj je terjala življenje 88-letnega Janeza Kološa iz Vaneče. Povozil ga je osebni avto, ki ga je vozil Franc Erjavec iz Lipovec. Ponesrečeni naj bi šel iz bolnice proti Murski Soboti. Hodil je tom Dejan Cmeger iz Mari- ■ glavni cesti, čeprav je ob njej steza za pešce in kolesarje. bora in jo s prednjim delom vozila zadel. Peška se je hudo poškodovala in je v življenjski nevarnosti. Morda se nesreča ne bi zgodila, ko bi avtomobilist prilagodil vožnjo vremenskim razmeram. Tisto noč je bila namreč gosta megla. Ugodna prodaja! Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19, 69242 Križevci pri Ljutomeru - SLO, tel. fax-. 069/87-731 • opeka (modul) 6/1, 27 SIT • mala polnila, 37 70 SIT UMETNA GNOJILA IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA (tro-silci, prikolice Tehnostroj, sejalniki) PO UGODNIH CENAH. USE TO DOBITE TVDI PRI VESELI GORIČANKI V RADO VCID (telefonska št. 53 016) ■ '.) I) 11 T L L > ij • j-iL, i p I I < I Ll .t ! Upokojenci maškare člani društva upokojencev iz Murske Sobote so naši zvesti bralci, zato jim radi ustrežemo z objavo te-le vescičke. Njihov pevski zbor, ki so ga poimenovali po Vladimirju Močanu, prireja v torek, 23, februarja, z začetkom ob 18. uri pustno rajanje oziroma maškarado, ki bo v prostorih Družbene prehrane v Murski Soboti, Igral bo ansambel Plava laguna, pijače in jedil ne bo manjkalo. nagradili bodo tri najlepše maske, zato kaže pohiteti s prijavami. Rezervacije sprejemajo v društveni pisarni V ulici 2, Družini grozil z ubojem Kocljevi v četrtek. H februarja, so delavci policijske postaje Gornja Radgona pridržali Vladimirja S. z Zagajskega Vrha, Ponj so prišli okrog 18.00, ker so tako želeli njegovi domači. Mož je namreč doma kršil javni red in mir, družinskim članom pa grozil, da jih bo ubil. Po določenem času so ga seveda spustili, medtem pa so policisti ze napisati predlog za.postopek pri sodniku za prekrške,' ■ ' 1,^,. ii stran 16 vestnik, 18. februarja 1^ Brane Klun — tajnik športne zveze Gornja Radgona Šport Napredek v športni dejavnosti NOGOMETNE OKREPITVE I v radgonski občini uspešno uresničujejo naloge na področju športne dejavnosti, Zla- sti je opazen kakovosten na-nekaterih Športnih predek v panogah, katerih ekipe tekmujejo v državnih ligah. Vse to zahteva tudi večja finančna sredstva. O vsem tem smo se pogovarjali s tajnikom Športne zveze Gornja Radgona Branetom Klunom. gli kakovosten napredek v nekaterih kolektivnih športnih, pa tudi pri posameznih športnikih. Največ so vsekakor dosegli namiznoteniški igralci Ar-conta, ki so se uvrstili prav i Kaj menite o športno-rekreacijski dejavnosti v radgonski občini v lanskem letu. Kako ste uresničili načrtovane naloge? »Po osamosvojitvi Slovenije smo se znašli v povsem drugačni vlogi, saj je prišlo do spremembe tekmovalnih sistemov. Posamezni klubi so se , v s. s svojimi ekipami znašli v višjih tekmovalnih razredih, kar je narekovalo tudi drugačno organiziranost v klubih. Zahtevnejša tekmovanja so zahtevala sirokovnejSi pristop k delu. Zato smo v to delo vključili več volonterjev in strokovnih kadrov. To pa je tudi zahtevalo večja finančna sredstva tako za tekmovanja kot za nakup potrebne opreme. Pri tem smo uspeli angažirati potrebne kadre. čeprav delo trenerjev oziroma vaditeljev . khje polprofesionalno. ni primerno nagrajevano. Manjkajo pa nam tudi, tako kot drugod, strokovni kadri za višje tekmovalne kategorije, Kljub vsemu pa smo z doseženimi rezultati zadovoljni, saj ugotavljamo, da smo dose- a IV " 1, V slovenski vrh. Predvsem po zaslugi Boštjana Kampuša, državnega prvaka in zmagovalca mednarodnega tekmovanja Alpe-Jadran v motokrosu, in z organizacijo se je uveljavil MTC Radenci. V drugi državni ligi uspešno tekmujejo rokometaši in košarkarji Radgone, strelci iz Vidma in Elrada iz Radgone, v tretji državni ligi pa odbojkarji Radence. V višji tekmovalni razred - prv'o medobčinsko ligo - so prišli nogometaši Remeta iz Radgone. Ne smemo pa tudi pozabiti na tradicionalni Maraton treh src v Radencih, ki si je pridobil mednarodno veljavo.« Tretja državna nogometna liga Pomurski Ugasi se pripravljajo Vsi trije pomurski ligaši, ki tekmujejo v tretji državni ligi: Beltrans iz Veržeja, Ižakovci in Rogašovci, se že nekaj časa zavzeto pripravljajo za spomladanski del prvenstva. Pri vseh ekipah je v mini prestopnem roku prišlo tudi do nekaterih sprememb. O lem in njihovih načrtih smo se pogovaijali s predstavniki klubov. Beltrans - obdržati prvo mesto Pri Beliransu iz Veržeja so z osvojitvijo naslova jesenskega prvaka zadovoljni, saj so s tem uresničili napovedi in želje. S pripravami za novo tekmovalno sezono so začeli 20. januarja in vadijo tri dni zaporedoma, potem pa imajo en dan prosto pod vodstvom treneija Jožeta Jerebica. Od 18. do 25. februaija bodo imeli enotedenske skupne priprave v Ankaranu. Dogovorjenih imajo tudi več prijateljskih tekem, in sicer s Koprom, Potrošnikom in Tabor Jadranom v Času priprav na morju, Cankova : Beltrans (27. 2.). Bakovci : Beltrans (28. 2,), Beltrans : Mura (3. 3.), Remet : Beltrans (6. 3.), Beltrans : Gidos (7. 3.), Dokležovje ; Beltrans (11. 3.), Odranci : Beltrans (14. 3.) in Beltrans : Središče ob Dravi (21. 3.). Upajo, da se bodo za nadaljevanje prvenstva dobro pripravili in obdržali prvo mesto ter se uvrstili v drugo državno ligo. Veliko pa je seveda odvisno od Starta, saj se v prvih dveh kolih srečajo s pomurskima ligaSema Rogašovci v gosteh in Ižakovci doma. Ižakovci - sredina lestvice Po jesenskem delu so nogometaši Ižakovec na solidnem šestem mestu. S to uvrstitvijo so pri klubu zadovoljni, čeprav bi lahko bili po odličnem začetku tekmovanja celo pri vrhu. S pripravami za drugi del prvenstva so začeli 16. januarja in trenirajo štirikrat tedensko pod vodstvom novega trenerja Zorana Cirkvenčiča. V mini prestopnem roku se je moštvo precej okrepilo. Prišli so: Lopert (Dokležovje), Zrim, Šeruga in Gruškovnjak (vsi Potrošnik), Kolarič (Čienšovci) in Kustec (Nafta). Dogovorjene imajo naslednje prijateljske tekme: Bratonci: Ižakovci (21. 2.), Odranci : Ižakovci (2T 2.), Ižakovci : Gidos (6. 3,), Ižakovci: Bistrica (7. 3.) in Ižakovci : Bakovci (13. 3.). Prve tekme so pokazale, da je moštvo že precej dobro pripravljeno, zato upajo, da se bodo uvrstili na sredino lestvice, seveda pa bodo veseli tudi boljše uvrstitve. Rogašovci - bolje igrati doma Nogometaši Rogašovec so po prvem delu tekmovanja v tretji državni ligi pristali na devetem mestu, s čimer pa niso povsem zadovoljni. Zlasti ne z igrami na domačem igrišču, kjer so dosegli eno samo zmago, nekaj tekem pa so igrali neodločeno. Temu Radgonsko gospodarstvo je v težavah, iz občinskega proračuna pa tudi vsako leto dobivate manj sredstev za športno dejavnost. Kako pa zagotavljate potrebna sredstva? »V lanskem letu smo dobili za športno dejavnost iz občin- dencih uspeli zgraditi večna- Ma^az Jančič skega proračuna 7,340.000 SIT. Od tega zneska je bilo namenjeno tekmovalnemu športu 2,810.000 SIT. Po kriterijih radgonske športne zveze so bila ta sredstva razdeljena med klube, katerih ekipe tekmujejo od III. državne lige navzgor in pa med posamezne športnike, ki po kakovosti izstopajo kot perspektivni ali vrhunski. To so: motokrosist Boštjan Kampuš, namiznoteni- mensko športno dvorano, ki je velika pridobitev za nadaljnji razvoj in dejavnost športa v občini. Dvorana je bila zgrajena iz samoprispevka občanov, pomemben delež pa je prispevalo Zdravilišče Radenska, ki ima posluh za športno dejavnost tako v občini kot tudi širše. V novi športni dvorani je bilo že prvo mednarodno tekmovanje II. namiznoteniške ženske lige, s čimer smo po ocenah udeležencev uspešno opravili izpit organizatorja, zato se lahko nadejamo, da bo v tej dvorani več mednarodnih tekmovanj. Če so v radgonski občini zadovoljni zaradi zgraditve nove večnamenske športne ški igralec Boris Rihtarič/ športna ribiča Miro Matjašec in Mirko Božič ter športnik invalid Rudi Kocmut. Iz proračuna dobijo tretjino sredstev, ki jih potrebujejo za tekmovalno dejavnost, Dve tretjini sredstev torej pridni športni delavci radgonske občine zberejo sami ob pomoči pokroviteljev in z raznimi drugimi akjcijami. Za to pa so potrebni delavoljni ljudje, ki so pripravljeni tudi več- dvorane, pa nikakor niso zadovoljni z vzdrževanjem Športno-rekreacijsekga centra na Tratah. Ta namreč nima pravega oskrbnika. Lastnik je skupščine občine, upravljata pa ga avto-m Oto društvo in društvo Partizan, ki pa za ta namen nimata sredstev. Zato objekt vsak dan bolj propada. Lani je sicer bilo v lega in še nekatere krat potrkati na sleherna vrata.« Kako pa je s športnimi ob- '•M*#® *■ Nova okrepitev Potrošnika iz Bet* nec. Star je 25 let. Z nogometom sSf začel ukvarjati pri pionirjih Ljublj^ Potem je nogometno kariero nadaljt" pri kadetih, mladincih in članih 01“^ pije. Nato se je zopet vrnil k LjuWi" kjer je začel igrati, nadaljeval po vanu, nemškem drugoligašu brucku in se zopet vrnil k Slovanu, koder je prišel k Potrošniku v Britij Je eden najboljših obrammh v Sloveniji in državni članski tant. V slovenskem dresu je igral i* । krat. V novem okolju v Beltincih J« , dobro sprejet tako v vodstvu kluW’l, pri igralcih. Za beltinskega pivollš' Potrošnik, ki se trudi obstati v Ifc velika okrepitev. Meni, da imajo'' tincih tako kakovostno moštvo, ds smeli izpasti iz lige. Nova okrepitev Mure iz Murske Sobote, Star je 27 let. Nogometno kariero je začel pri kranjskem Triglavu, kjer je igral pri pionirjih, mladincih in članih. Potem se je preskušal pri Mariboru, Go-šku Judu v Dubrovniku ter v Islandiji in Kapfembergu v Avstriji. Po vrnitvi iz tujine je igral za Živila Naklo v prvi državni ligi, kjer je bil eden najboljših strelcev. Je izrazit napadalec. V novem okolju je bil dobro sprejet. Meni, da ima Mura dobro moštvo, ki ima vse možnosti za uvrstitev v evropsko pokalno tekmo- Bojan Taneski I i; < vanje. Zelo je zadovoljen, da ima Mura druge športne objekte v rad- tako veliko pristašev, ki pridejo na gonski občini vloženih nekaj sredstev, ki jih je dala zavarovalnica zaradi vojne škode. Tako so bila opravljena nekatera najnujnejša dela, Vpraša- tekmo. Upa, da bo v novem okolju zaigral tako kol zna in da se bodo želje ljubiteljev nogometa v Murski Soboti in okolici uresničile. jekli? nje pa je, od kod bodo dobili »V radgonski občini smo sredstva za vzdrževanje letos?« GOFail StHIlkOVic zelo zadovoljni, ker smo v Ra- Predstavljamo vam Feri Maučec Nova okrepitev Potrošnika it ” . I Rihard Kolmanič - mednarodni sodnik Namizni tenis spremlja Riharda Kolmaniča, 3i-let-nega diplomiranega ekonomista iz Murske Sobote, na tak ali drugačen način že od rane mladosti, ko je igral za pionirske in mladinske vrste pri takratnem NTK Sobota (sedaj NTK Potrošnik), Od njajo delu s člansko ekipo, ki nastopa v najvišjem državnem rangu, ter delu z najmlajSimi. Rezultati nec. Star je 26 let Z nogometom’:,; začel ukvarjati pri kadetih celjskega, divarja. Potem se je ukvarjal s km ter igral za Libelo iz Celja in slo''^ reprezentanco. Igral je tudi tokom^,. Aero iz Celja in slovensko rept^^j tanco. Naposled pa se je odločil^j ukvarja z nogometom. Poleg Kladivarja je igral tudi za moštvo > . zana Hmezada iz Žalca, nazadnje Publikum iz Celja. V mini roku pa je okrepil beltinskega ■ Potrošnik, kjer je bil dobro spre)®*. ; zelo dobro počuti. Meni, da bo obstanek med slovenskimi .Of zelo težak, vendar upa, da se i ! 1 J takratne izjemno nadarjene generacije namiznoteniških igralcev še danes aktivno nastopa državni reprezentant Stefan Kovač. Zaradi želje po nadaljevanju dela kluba, ki ima bogato športno tradicijo, se je pred leti odločil za vodenje kluba skupaj s peščico na- miznoteniških zanesenja- kov. Glavno skrb name- Mali nogomet dela so vidni, saj se igralci, vzgojeni v lastnem klubu, že nekaj sezon izmenjujejo pri vrhu. Letos pa se lahko pohvalijo tudi z mladimi nadobudneži, ki so na državnem prvenstvu zasedli tretje mesto, kar je spodbuda za delo vnaprej, V letu 1993 ponovno načrtujejo nastop v evropskem pokalu, želijo pa si, da bi ta članska ekipa vztrajala še naprej. Za morebitne okrepitve s tujimi igralci pa bo v klubski blagajni verjetno premalo denarja. V lanskem letu se je Rihard Kolmanič kot prvi pomurski mednarodni namiznoteniški sodnik vključil še v delo Združenja namiznoteniških sodnikov Slovenije. V letu 1993 je delegiran na tri prireditve kot mednarodni sodnik: februarja v Radence (ženska evropska liga), maja na Dunaj (mednarodno prvenstvo Avstrije) in julija v Ljubljano (mladinsko evropsko prvenstvo). Pri njegovem delu v klubskih in sodniških vrstah mu želimo veliko sreče! F. M. Srečanje nogometašev športno društvo Mladost iz Pertoče je bilo organizator prvega srečanja nogometašev treh obmejnih dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije. Sodelovalo je 6 moštev, po dve iz vsake države. Srečanje, ki je bilo v novi pripisujejo neizkušenost moštva, saj so nekaj točk izgubili povsem športni dvorani v Murski Soboti, je odpri predsednik soboške občinske skupščine Andrej Gerenčer in ob tem poudaril pomen tovrstnih shodov po nepotrebnem. S pripravami za novo tekmovalno sezono so začeli 16, januarja. Trenutno vodi treninge igralec Suša, po prestani kazni pa bo moštvo zopet prevzel trener Jože Gaber. Trenirajo štirikrat tedensko. Dogovorjene imajo tudi naslednje prijateljske tekme: Rogašovci : Gidos (20. 2.), Rakičan : Rogašovci (21. 2.), Rogašovci ■ Rudar Velenje (28. 3.), Serdica : Rogašovci (7, 3.), Dokležovje : Rogašovci (14. 3.) in Klock : Rogašovci (20. 3.). Zelja kluba je predvsem izboljšati igro in rezultate na domačem igrišču ter si zagotoviti obstanek v tretji državni ligi. športnikov za sožitje sosednjih narodov. Na turnirju so imeli največ uspeha nogometaši flakovec. ki so v finalu premagali Slovensko ves iz Madžarske z 1:0, za tretje mesto je ekipa Witidischminichof iz Avstrije premagala Neuhaus, prav tako iz Avstrije, s 5:1, Nogometaši Pertoče pa so za peto mesto premagali Monošter iz Madžarske s 5:3, Vrstni red: 1. Bakovci, 2. Slovenska ves. 3. Windischminihochof. 4. Neuhaus. 5. Per-toča in 6. Monošter. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Vajndor-ferja iz Bakovec, za najboljšega strelca pa Dončeca iz Monoštra, ki je dal 6 golov. Drugi tovrstni turnir bo v Neuhausu. novo sezono dobro pripravili in tovili obstanek v ligi. Nova okrepitev lendavske Nafte. Star f orllGltlV je 30 let, doma iz Gaberja, Z nogotne- oU tom se je začel ukvarjati zelo zgodaj kot pionir pri lendavski Nafti, kjer je igral tudi za mladinsko in člansko moštvo. S svojimi igrami je večkrat navduševal gledalce in bil nekaj Časa pri Nafti med najboljšimi strelci. Potem se je odločil za rekreacijski nogomet ter nekaj časa igral za Odrance, Dobrovnik. LakoS in nazadnje za lendavski O Id boys kjer je bil med najboljšimi igralci. Zato ga je strokovno vodstvo lendavske Nafte zopet pritegnilo v svoje vrste. Menijo, da bi jim lahko s svojimi izkušnjami veliko koristil pri prizadevanjih za obstanek v ligi. Pravi, da bo zaradi izpada štirih moštev obstanek težak, vendar upa, da bodo kljub vsemu uspeli. i« 0- Marinko Šarkezi Nova okrepitev PotroSmka i’ i I l nec. Nogometne abecede se je Nogometnem klubu Mura, kjer pionirske nogometne Sole, Za Igral tudi v mladinski in članski t > Igral tuai v miauinsKi in Clans^' . / । ! ' renči. Igra v napadu in večkrat ser j izkazal kot dober strelec, v estih .IH' I sezoni je za Muro na šestih * v prvi državni ligi dosegel v mini prestopnem roku je okteP* j tinski Potrošnik. Za odhod iz odločil potem, ko je Mura angaž'*’ napadalcev, V novem okolju sej« znašel in pričakuje, da bo igral* ter pokazal svoie sposobnosti ter pokazal svoje sposobnosti se, da bo boj za obstanek zelo se je večina moštev, ki so v izpad, okrepila. Vseeno pa upa, ; Potrošnik zagotovil obstanek v hf’ Dvojna zmaga Pomurke v šestem kolu občinsk^^j ske strelske lige Munku . zmagala Pomurka s 659 Bakovci, 569, in Graničut^.^(f^ krogov. Po 6. kolu vodi , s 26 točkami pred Oranič^^'^ in Tišino, 12 točk Pri V občinski strelski ligi Murska Sobota za člane je bilo na sporedu 6. kolo. Zmagala je Pomurka s 1430 krogi pred NorŠinci. 1428, in Gančani, 1425 krogov. Po 6. kolu vodi Tišina z 92 točkami pred NorŠinci, 87, in Pomurko, 83 točk. Med posamezniki je zmagal Ma-kari s 371 krogi pred Š. BalaSkom, 363, in F, Balaškom, 363 krogov. Po 6, kolu vodi Makari z 2207 krogi pred Š. Balaškom, 2186, in Gideijem, 2184 krogov. kih je zmagal Kerčmar s *’ j;/ pred GomboSijem, /'Hnkmvrn 161 (Bakovci), 161 krogčff vodi M. Balaško s Kerčmarjem, 1028, in jem', 1001 krog. 1 39! februarja 1993 stran 17 I I i# sef i<*. i«* llBt sk IS* J it* 11* 1* ^^^mi tenis Komac *v jš£;- s ili .N Nogomet______ V Mura: Ceska a; ■ ^niji'IXS*naiiaj3»®^(B«Oti¥a>ra*iiO'i.l& iebil v MacKetm je Sflmtekar^, v« ilBvehake Igrtda#: |jj^ bateztfioi igaM&^«n«*lo izjemen ^*8*"*^w'freonia Krume iHpriČakuvunB.imillBS i^sedei hrmi msuBi »s nnrvLVH-hl tu ndidscsiffia FE*«! ISlffilR!' «S DapcrFcda] UndiSatSBO £» Pf ik V oe" j K* sfi P (til' el* it* :ll«( $ S-. 10 « iJ 1) c K* 5 f® 5 4 5 J t 5 le d t i J > f šport Rokomet Prva državna rokometna liga fflSBfK' ««oapcppKjaJ KanaHs»Wi0i 2» OS! »8WE »eto izenačen Sfe4^wi?Htt cEprcttnlinti Škafar in IgcilKltriS »U »1^0» UitkHUU JeSflO iivteL«. Komac je (Zauljtl v ptrffiflalu ie p^ntnipl S8Wai»Kstri liUtigal RiSrtmčt i a2. Iti iibotjlul itvTsiiiev. V pulFi- (B nmj Itn k iitvisiB s^j-rtuti^Sd s”Skii*ij’em'i 111» M pfejičjem toniSriu.lK iZL" J™® »kufnai-Ciieilel ielč fremo mnw. V soljotoiie začne 1*^.,“®* JEktnovatj^jti'priT drtjivru ligi. ^ttoSnik iifa -dumi _ Amont I Mtlummraii. fM.lJ .1 ' __ Rjhlaiie p» je 23 o la dejavnost tako uspešno razvijala. 'al> rb “"V® ‘® ^7^ --J-"«™ - . , L’ko -k . oosedanja praksa. ^’®ni drujf^' 2 zadovoljstvom ugotovili, da so mladi na tekmovanjih (v uržvarern merilu) za 7^'® dobrih rezultatov. To velja Se Bin ’ T* kije osvojila 1. ihmH* v spustu za na letošnjem občnem, oziroma progratn- v lem pionirsko z zadovoljstvom ugotovili, da so mladi prvenstvo in prav tako 2. mest« na *Jdjakaš' Na tem ptveirMv« pa s« bistri- ■ •••est« L^^**'*® vožnji L atuslu meri pionirji in (?^!'‘Palj še R ,**'**jšinii mladinci. Dokaj uspešno pa so B*”' biladin,, ®®l'"ec in Stanislav Horvat med mlaj-'^^hnecr-.. t' Ozbetič, Martin Balažič in Branko [podatkom dodajmo Se to, da je ■ T?"" i” ',?r' C>ejan Ozbetič. Martin Balažič in Branko -‘>g pred kratki 3 za 2 ni letu. im prejela priinanjc Sp.irtne zveze mesto med Športnicami lendavske občine v ”'-'nii tla uspešno tekmovalno sezono. Kot ’ Pioni v- zboru, bi lahko osvojili njihovi tekmo-i®'’nih Drvav ' tnladinski konkurenci li*di naslove dr- Pa fe že dob, v spustu. To bo odvisno predvsem od izdatnejšega vlaganj«! v Športno opremo, je 2n Va’ L VlBg^lIrH t ^UOl UlU upi viuv» r' zelo draga. Nekoliko boljii Čoln stane ^Zgibafi tud' mark. Društvo pji ima n-iinvcii ’ ^^^fanovii;' livno dejavnost za starciSe člane, zato - • ''B odbor za rekreacijo ’'{2f®j\lJomi^^’^ so izvolili tiKli noTo vodstvo, ki so ga F*«dšednKko‘fuok(Si6*tnta|ip»li’Aln|w . hiIdtHlLi 1 mli uJprfčnutkidje^v^- mark. Društvo pi im:i ii-iinbtfl SO izvolili tudj noTo ividscm. ki so ga ic -AJ V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura igrala z mlado reprezentanco Češke in Slovaške neodločeno 1:1 (1:0). Gol za Mu; je dal Emeršič v prvem polčasu , podajo Granova. Izenačil je s prostega strela kapetan gostov Gala-sek. Taneski in Omerovič pa nista izkoristila dveh lepih priložnosti za gol. Sodil je Tivold iz Kranja. Potrošnik : LUV Gradec 3:1 Mednarodni turnir Rokometni klub Pomurka iz Ba-kovec je organizator mednarodnega kadetskega rokometnega turnirja, ki bo v soboto, 20. februarja 1993, ob 8.30 v novi športni dvorani v Murski Soboti. Na turnirju bodo sodelovale štiri ekipe: Bruck (Avstrija), Tungsram (Madžarska), Hermes (Hrvaška) in Pomurka (Slovenija). V Beltincih so gostovali nogometaši LUV Gradec, člani druge avstrijske lige in v prijateljski tekmi izgubili s Potrošnikom 3:1. Gola za Potrošnik sta dala Miloševič 2 in Pomurska strelska liga Vodita Tišina in SCT v šestem kotu prvenstva v pomurski strelski ligi - mednarodni program je zmagala ekipa SD Ko-lomana Flisarja Tišina s 1694 krogi pred SD Štefana Kovača Turnišče, Tekma odločena v prvem polčasu V šestnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški rokometni ligi je Kolinska Slovan iz Ljubljane v Morski Soboti premagala Pomurko iz Bakovec s 25:19 (16:9). Tekma je bila odločena v drugi polovici prvega polčasa, ko so si Ljubljančani priigrali prednost sedmih golov, kar je bilo dovolj za zmago. V nadaljevanju so sicer gostitelji zaigrali bolje in razliko znižali na Štiri gole, več pa niso mogli doseči. Pohvaliti pa kaže tokratno požrtvovalno igro Bakovčanov. POMURKA; VereS, Žugelj, Sečko, Horvat, Škraban 2, Bedekovič 5, J. Buzeti 1, Meolic 5, Kušter 6, Lovenjak in S. Buzeti. V prihodnjem kolu gostuje Pomurka pri Pivovarni Laško v Celju. Druga državna rokometna liga Pomurci tokrat brez točke Šarkezi. Nafta ; Czesztreg 8:0 1675, in SD Pomurko iz Murske iij »jj> i«w*ijiukrkv 1« Sobote, 1663 krogov. Fo 6. kolu |l Vndi n’t4inH 5 tni^Lsimi nrpd Ttir- I Vodi Tišina s 34 točkami pred Tur- V prijateljski tekmi je lendavska Nafta premagala madžarsko moštvo Csesztreg. Strelci za Nafto; Rob 4. Herceg 2 ter Hranilovič in , Vučko. (FB) Gorica: Mura 0:1 V Nogometaši Mure so v Gorici prijateljski tekmi premagali do- mače moštvo z golom, ki ga je dal Emeršič. Na tekmi se je poškodoval K. Cener. Gidos : Potrošnik 1:2 v Turnišču je bila prijateljska nogometna tekma med domačim Gidosom in Potrošnikom iz Belti-nee. Zmagali so gostje. Strelci golov pa so bili: Vbroš in Mundjar za Potrošnik ter Mujdrica za Gidos. Nafta tretja v Hevizu na Madžarskem je, bil turnir veteranov v malem nogometu. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi Nafta iz Lendave in zasedla tretje mesto. (FB) Maričeva druga v Koszegu na Madžarskem je bil mednarodni mladinski šahovski turnir, na katerem so sodelovali Sahisti in šahi stke iz 7 držav. Med njimi sta bili tudi Sobočanki Katka iMartč in Lea Števanec in se lepo odrezali. Maričeva je bila druga s 6 točkami, Števanečeva pa s 6 točkami dvanajsta. Šah v Ižakovcih 88 tekmovalcev v Ižakovcih je bil šahovski turnir, na katerem je sodelovalo rekordno število šahistov, kar 88. Zmagal je Miran Zupe (Mb) z 9 tdekami pred Borisom Kovačem (Radenska), 8, in Franjom Črepom, 7 točk. Po 6,5 točke pa so osvojili: Alojz Kos. Fjodor Žugaj, Zdenko Roškar, Simon Serdt, Brano Resman in Igor Kos. Udeležba na lovrstnih turnirjih kaže, da je v Pomurju vedno večjo zanimanje za Šah. niščem, 31, in Pomurko, 23 točk. Med posamezniki je bil najuspešnejši Markoja (Turnišče) s 583 krogi pred Bukovcem, 578, in Per-tocijem (oba Tišina), 575 krogov. Po 6. kolu vodi Markoja s 3469 krogi pred Pertocijem, 3412, in Bukovcem, 3395 krogov. V šestem kolu prvenstva v po- murski strelski ligi - nacionalni program je zmagala SD STC Mur- ska Sobota s 1441 krogi pred SD Pomurka Murska Sobota, 1440, in SD NorŠinci, 1421 krogi. Po 6. kolu vodi SCT s 70 točkami pred Tišino, 56, in Turniščem, 52 točk. PKL Brez sprememb v sedmem kolu tekmovanja v pomurski moški košarkarski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Sobota : Banco di Stil 83:63, Radenska : Pomurje 71:59 in Lindau : IPC Sebeborci 55:56. Sobota v. IPC Sebeborci Radenska v. Pomurje ml. Banco di Stil Lindau 7 6 1 532:395 13 7 5 2 431:388 12 6 5 1 440:334 11 7 2 5 410:476 9 6 2 4 395:463 8 7 0 7 355:498 7 (KG) Namizni tenis Ljutomer občinski prvak v tretjem srečanju je namiznoteniška ekipa Ljutomera, za katero so Igrali Sklizovič, Novak in Čeh, premagala Cven s 5:4 in tako postala občinski prvak. Sledijo: Cven, Gimnazija, Kamenščak in Vučja vas. Najboljši igralec prvenstva je bil Sklizovič, ki ni izgubil niti enega niza. Prvak je prejel pokal Športne zveze Ljutomer. (TF) Košarka Prvak soboška druga OŠ v Ljutomeru je bilo pomursko prvenstvo osnovnih Šol v košarki. Rezultate OŠ II. MS : OŠ Lendava 28:22, OŠ Radgona : OŠ Ljutomer 21:14, OŠ Lendava : OŠ Radgona 6:30, OŠ Ljutomer : OŠ II. MS 22:23, OŠ 11. MS : OŠ Radgona 34;16 in OŠ Lendava : OŠ Liuto-mer 40:26. Vrstni red: 1. OŠ II. Murska Sobota 6, 2. OŠ Radgona 4, 3. OŠ Lendava 2 in 4. OŠ Ljutomer brez točke (KG) Regijsko tekmovanje V Murski Soboti je bilo regijsko tekmovanje osnovnih Sol v šahu. Sodelovalo je 80 Sahisiov iz vseh pomurskih občin. Pri st, dečkih je zmagala OŠ IIJ MS s 7 točkami pred Bistrico. 4, in M. Nedeljo. 1 točka. Pri st; deklicah je bila najboljša OŠ Radenci s 5 točkami pred ČrenSovcl, 5. in Ljutomerom, 2 točki. Med ml. dečki je zmagala OŠ Gornja Radgona s 5 točkami pred Kobiljem, 4 in Stročjo vasjo, 3 točke. V tekmovanju ml. deklic je bila najboljša OS Negova s 6 točkami pred Bogojino, 3, in Lendavo, 2 točki. Ekipi OS IH in Radenec bosta sodelovali na državnem prvenstvu v Črnomlju. [ Družinska puscica Maucecu '> -I 4- .V Strpkska (jružinn Stefan Kovač TumtS^e je pripravila družinsko v trinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi so vsi trije pomurski ligaši ostali brez točke. Krog je gostil vodečo ekipo Krškega in tesno izgubil z 20:21 (8:10). Rokometaši Kroga so bili enakovreden tekmec gostom, vendar pa je bila tekma odločena v končnici. Strelci za Krog: Meolic 6, Varga 4, Lukač 4, D. Kolmanko 3, Kovačič 2 in A. Kolmanko L Radgona je nepričakovano visoko izgubila v Hrastniku s 16:21 (8:9). Strelci za Radgono; Mijačinovič 5, Grah 3, Husar 3, Žalodec, Ambruš in Javernik po enega. Velika Nedelja pa je po pričakovanju prem^ala Polet iz Murske Sobote s 23:14 (9:7). Strelci za Polet: Kovačič 4, Čemela, Slaniar in Kreft po 2, Merica, Časar, Fefer in Sapač po enega. V prihodnjem klou igrajo: Polet : Zagorje, Krško ; Radgona in Ormož ; Krog, s Prva državna odbojkarska liga Pričakovana zmaga Vigrtisa v petnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Vigros Pomurje v Murski Soboti po pričakovanju premagal zadnjega na lestvici Granit Preskrbo iz Slovenske Bistrice s 3:0 (15:5, 15:14 in 15:10). Najzanimivejši je bil drogi niz, ko so gostje večji det vodili in imeli tri sklepne žoge, ki pa jih niso izkoristili. V prvem in tretjem nizu pa so bili precej boljši Sobočani, Četudi so v zadnjem nizu pri rezultatu 11:3 dovolili goston, da razliko znižajo na 11:10. VIGROS POMURJE: Ratkai, Žalik, Gobec, Vnuk, R. Poredoš, Novak, Belec, Marič, D. Poredoš, Kerec in PTša. V predzadnjem kolu igra Vigros Pomurje doma z Olimpijo iz Ljubljane. Druga državna odbojkarska liga Ljutomerčani brez Rajnaija in Škrobaga v trinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer gostoval pri Mislinji in zmagal s 3:1 (12:15, 7:15, 15:5, 13:15). Čeprav je bila zmaga Ljutomerčanov pričakovana, so se morali zelo potruditi za uspeh. Ljutomerčani, ki so nastopili brez Rajnarja in Škro-barja, so dobro igrali le v prvih dveh nizih. LJUTOMER: Šumak, Drvarič, Kavnik, Grut, Krajcar, OniSak, Bungur, Smauc, Kaurin in Savič. V prihodnjem kolu igra Ljutomer doma s Celjem.(NŠ) Tretja državna moška odbojkarska liga Zmaga Beltinec in poraz Radenec V desetm kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Beltinci gostovati na Ravnah in premagali drugo ekipo Fužinarja s 3:2. Radenci pa so gostovali pri Turbini in izgubili tekmo z 1:3, Pomurte II iz Murske Sobote je bilo prosto, V prihodnjem kolu igrajo: Beltinci : Šempeter n in Radenci ; Pomurje IL Tretja državna ženska odbojkarska liga Pomurski derbi dobile Ljutomerčanke v enajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Ljutomer v pomurskem derbiju premagal Puconce s 3:2. Pomurje je bilo boljše od Črne in zmagalo s 3:0. Ruše pa so premagale Cven s 3:1 V prihodnjem kolu igrajo: Cven : Pomurje in Ljutomer: Ruše. Puconci pa so prosti. tekmovauk puAči<;ov Mod,,18 atr^lci je zmagal J, Maučeo . . '■ 'L-.-'-. ■ _J T . H**). .-ano ____ 1. b . s 321 'krogi pred Lut:)rjgiu.i3J^r m Zali koru. iSOg iknogov, iNa c občinsko tekmovanje se je uvrstilo 5 strelcev. I Inda^nigBE^ s« V Easad&vi je hite etv« telo tekmovanj v judu Alpe I^mja Sodelovalo ,p 195 ii Avstrije, Madžarske, Hrvaške is ' NApisgfJiKjii tekmovalci i? Murske Sobote saj • 5« 3 broo^eter , gMS. »aav45sKni s« tJobih s me48di, od teea dve « wi^m® In S Matetih.Prva mesta so zasetUi-^lč Oniii M Ranči!« Kovač Cut, Maimuzt ta Vrfiab (™ v .Avilrijl. (6 aane^sit^c Bobič. ILAzarmBr^vjčfvMMS) I vru ■ r Sml 13 j 1 u 4-! h / _. ir« . v > msl - tf ..x._ (eha TurtteSčfe) in lieaša fW), ■ ^7. V;)^9bpu.- I prvo., Mesariče var ' stran 18 vestnik, 18. februaga 1^ iz naših krajev Melinški posebnosti v Melincih je nekaj zanimivega, in tega morda še nikjer ■ niste videli. Ali preveč tvegamo s to domnevo? Odvisno od tega, Ige vse je kdo ze bil. Prav gotovo pa nikjer ni natančno tako. Zdaj pa z besedo na dan, boste rekli. Pravi Nekaj posebnega je vsekakor okrog 900 metrov dolg špalir cipres ob cesti, ki vodi iz vasi do vaškega pokopališča (in dalje proti Beltincem). Tamkaj so z ene in druge strani že kar visoke ciprese in to vam daje občutek, kot da niste na pravi cesti, čeprav je as- Tedaj je bila ta cesta še vaška. Tako smo potem tudi storili. Če se prav spomnim, smo jih kupili okrog 120 in jih nekaj posadili tudi pri Soli, Čez leto ali dve je nekdo v Vestniku zapisal, da je to lepo videti, le da preveč spominja na pokopališče. Temu sem se se- 'I Melinški špalir cipres, kakršnega boste težko našli kje drugje. 1 i ■ . e; ''■Ki s r B Kitajska kuhinja s pravim kitajskim kuharjem prvič r Murski Soboti Kitajsko v Prekmurskem hramu v kuhinji prekmurskega hrama začel delati novi Febniaija jc _________„ kuhar, ki prihaja iz Šangaja na Kitajskem. Čeprav šteje šele 25 let, pa se lahko pohvali z dolgoletnio . ruharskimi izkušnjami, ki jih je pridobil v italijasnkih restavracijah, tve zna niti besedice angleško, kaj Šele slovensko, kljub temu pa sc s sodelavci v Prekmurskem hramu kar spretno sporazumeva. »Jedi imamo oštevilčene in napisane v našem in njihovem jeziku. Ko je naročilo, mu pokažemo. katero jed gostje zahtevajo. Najpogosteje naročajo piščanca z arašidi, petbarvnega piščanca, sladko-kislo svinjino, pa tudi dišečo govedino, bambus s kitajskimi gobami, pečen ananas, jabolka ali banane. Pri sporazumevanju si seveda pomagamo tudi z rokami, vmes se zgodi kaj smešnega, drugače pa kar gre,« je povedala namestnica poslovodkinje v Prekmurskem hramu Silva Albert. Li Zhong Wei je potrebno globoko posodo in zajemalko prinesel s sabo, od mesa uporablja največ govedino in piščančja prša, začimbe in razne omake pa še naprej ostajajo skrivnost za vse delavce v kuhinji. Vsako jed pripravlja posebej po naro- I I 1 t Čilu, torej ni nič vnaprej pri- pravljeno, kljub temu pa se čaka kvečjemu 10 ali 15 minut (odvisno od gneče) - je pa res. da si organizira delo tako, da ima sestavine posamezne jedi na pol pripravljene (narcM* in spravljene). Med najbolj^ nimivimi in nenavadnimi j^ so prav gotovo sladko-!«^ prav tako pa so za nas r -JV J*’- vadni njihovi špageti itt 1^ prava koščkov mesa v nem testu. N'" ■ a," -I Li je pri svojem delu tt spreten, tako hiter, da ntuJ* najboljši kuharji ne morejo* . diti. Na delovnem mestu j« 13. do 20. ure, na željo pa bodo po predhodnem Čilu postregli s kitajsko tudi v poznejših urah, To veda ne pomeni, da v murskem hramu ni veČ murskih jedi - kitajska hran’t le del ponudbe, iii če Li dela, kar rad pomaga jem pri pripravi prektnvb jedi. Kako dolgo bodo v prekmurskem hramu kita^ jedi, je odvisno od povpraša v ' nja gostov in odločitve upt^* Li Zhong Wei pripravlja kitajske jedi v posebnih posodah ter s pomočjo začimb in omak, ki so dobro varovana skrivnost. BERNARDA B, FOTO: ANDREJA veda le nasmehnil. Saj zato smo jih vendar sadili!« Vsaka stvar pa ima običajno tudi slabo stran. In tudi pri tem špalirju cipres se je sčasoma pokazala. Drevesa so se namreč čez nekaj let zelo razrasla, zastirala preglednost v križiš- ; ! čih s poljskimi potmi in de-i: i lala senco na bližnjih pose v- Ta prizor - cesta med Melinci in Gornjo Bistrico - pa spominja na drevored topolov med Rakičanom in Mursko Soboto. faltirana in dovolj široka. Le kdo, kdaj in zakaj je to storil, nas je zanimalo. .Krivca’ ni bilo treba dolgo iskati. Že drugi sogovornik nas je napotil k Andreju Zadravcu, dolgolet- nernu vaSkemu funkci- onarju, ki je bil pobudnik, da so posadili ciprese. »To je bilo leta 1976. ko sem bil tudi predsednik krajevne skupnosti. Ko sem razmišljal, katere naloge, naj bi si zadali v tistem letu, ' da bi kaj storili tudi za lepši videz našega kraja, se mi je zdelo, da bi kazalo zapolniti tudi dolgo praznino do vaškega pokopališča, Sel sem si ogledat varaždinsko pokopališče, kjer so ciprese nekaj posebnega, in nazadnje sem predlagal, da bi tudi pri nas posadili ciprese. kih. Zato so jih lani temeljito obrezali. Letos pa bodo poskrbeli Se za Jepši videz pokopališča. Ze te dni naj bi začeli graditi novo mrliško vežico, kasneje pa bodo tlakovali pot do nje in asfaltirali ploščad, na kateri bo stal zabojnik za odpadke. Lani pa so do tja potegnili električni kabel, tako da bodo imeli tudi razsvetljavo. Druga meiinška posebnost pa je špalir topolov ob cesti, ki pelje proti Gornji Bistrici. Tam je zdaj videti tako, kot je bilo nekoč ob cesti med Rakičanom in Mursko Soboto. Za to posebnost pa so poskrbeli na občinski cestni skupnosti, in sicer okrog leta 1970. Danes so topoli že zelo visoki in včasih se zgodi, da katerega veter podre na cesto. Zaradi tega se jc že zgodila liMJi nesreča, na srečo pa brez hujših posledic za voznika mopeda. Ampak tudi ta špalir je dokaj romantičen. Pa naj Še kdo reče, da se Melinčani nimajo s Čim postavili pred drugimi! Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ ■ GORNJA RADGONA - Kmet^ska služba je pripravila zanimivo predavanje za vinogradnike. Obravnavali so predvsem varstvo vinogradov. V marcu pa bodo imeli tečaj za vse, ki si želijo pridobiti znanje iz osnov kletarstva. Podobne izobraževalne oblike so imeli tudi v prejšnjih letih. (F. KI.) ■ MURSKA SOBOTA - Pred kratkim so v hotelu Diana v Murski Soboti odprli diskoteko, v kateri vrtijo ob četrtkih zimzelene melodije, ob petkih in sobotah pa disko glasbo. Diskoteka je odprta do 4. ure zjutraj, (G. G.) ■ LJUTOMER - V lanskem letu so v ljutomerski občini izdali 6.570 novih slovenskih potnih listov, v januarju letošnjega leta pa 506. Še več potnih listin so pridobili občani iz lendavske občine: lani so izdali 10.580 teh dokumentov, v januarju letos pa 1.030. Slovenski potni list je vse bolj cenjen. V 40 držav lahko potujemo, ne da bi morali imeti vstopno vizo. (F. KI.) ■ GORNJA RADGONA-Mesto je bogatejše za novo podjetje Elko. Na Prešernovi ulici je namreč Drago Kolarič mlajši odprl trgovino in servis avdio- in videoaparatov, zlasti uvoženih. Aparate bodo tudi popravljali, saj so za nekatere pooblaščeni servis. Prodajali bodo tudi rabljeno zabavno tehniko. (L. Kr.) ■ TIŠINA - Na ornrežje kabelske televizije je priključenih 670 naročnikov, ki imajo tako možnost večje izbire med programi, od katerih je priljubljen tudi interni, na katerem predvajajo posnetke z vseh pomembnejših dogodkov v kraju. Sicer pa dogodkov v kraju ne manjka. Tačas urejajo parkirišče pred pokopališčem, v parku pa so posekali hirajoča drevesa in zasadili mlada ter postavili tudi klopi. (F. Ku.) Krajevna skupnost Benedikt Niso se izneverili ognjiščem Lenarška občina, pa tako tudi krajevna skupnost Benedikt je glede na kriterije uradno še vedno med nerazvitimi slovenskimi območji. Spodbudno pa je, da kraji Benedikt, Obrat, Ženjak, Spodnja Ročica, Drvanja, Backova, fhova, Trstenik, Šlajngrova, Sv, Trije Kralji, Trotkova, Negovski Vrh, Locki Vrh in Stara Gora nenehno napredujejo, kar pomeni, da nočejo ostajati več bogu za hrbtom. Tak vtis sem si ustvaril med popotovanjem po teh 14 vaseh, pa tudi po pogovoru s predsednikom sveta krajevne skupnosti Benedikt Janezom Zorkom. Prostor za nove domačije skega proračuna in republi »V omenjenih vaseh živi Skega sklada za manjrazvita ob-V približno 450 gospodinjstvih moč ja. Ta zadnji vir je bil zelo 1.950 ljudi, število prebivalstva dobrodoSel tudi za urejanje te- počasi raste, zlasti v Benediktu, ki je nekakšno središče, saj ’ imamo tu obrat tovarne Peko,. Solo, župnijsko cerkev, krajevni urad, pošto, več trgovin in gostinskih lokalov ter drugo, kar je potrebno za to območje. V krajevni skupnosti pa smo se ! tudi potrudili, da smo dobili dva urejena zazidalna kompleksa, in sicer z obeh strani magistralne ceste Maribor- -Gornja Radgona. Na njiju so sezidali 90 stanovanjskih hiš. Zgradili so jih v glavnem naši ljudje, ki so tako ostali v domačem kraju, zato ni bilo veliko izseljevanja, prej narobe: ljudje se tudi vračajo. Zdaj pripravljamo novo zazidalno območje Stajngrova-Sv. Trije Kralji, kjer bo prostora za 40 novogradenj. * Ceste posodabljajo Lep je pogled na nova naselja, še zlasti na novejše »nad cerkvijo«, kot mu pravijo domačini. Pa tudi središče Benedikta bo kmalu urejeno, saj so medtem že posodobili magistralno cesto, ki vodi skozi Benedikt. V krajevni skupnosti pa imajo še veliko cest, ki čakajo na asfalt. Lani so asfaltirali cesto Benedikt- Benedikt Vrh in deloma cesto Obrat--Trotkova-Negova, letos pa nameravajo to cesto dokončati (asfaltirali bodo še 700 metrov dolg odsek). Dolg iz lanskega programa modernizacije je tudi cesta med Drvanjo in Bačkovo v dolžini 1.000 metrov. Na novo pa so zapisali v letošnji načrt del cesto med Trsteni-kom in Zgornjo Ihovo, ki sicer meri 3.100 metrov, zanjo pa ljudje že zbirajo denar. »V naSi krajevni skupnosti združujemo denar za modernizacijo cest iz več virov: imamo klasični krajevni samoprispe- I r- lil Predsednik sveta KS Benedikt Janez Zorko; »V krajevni skupnosti bo treba več storiti za razvoj pravega turizma, ne zgolj gostinstva.« lefonije, čeprav ni mogoče prezreti ogromnega truda in denarja naših ljudi. Tako so gospodinjstva prispevala v tolarski protivrednosti 2.000 mark in drogove, naši občani so fizično pomagali pri napeljavi omrežja. Imeli pa smo tudi malo sreče, saj so nam dovolili, da smo del telefonskih kablov , nataknili’ na drogove električnega omrežja. Pri Benediktu smo dobili novo poštno poslopje in večjo centralo, kar je omogočilo priključitev 420 telefonskih naročnikov, na voljo pa je Se nekaj Številk,« je v nadaljevanju pogovora povedal Janez Zorko, ki je sicer receptor v hotelu Slavija v Mariboru, a se zelo zavzema za napredek krajevne skupnosti Benedikt, saj je tam (v Štajngrovi) tudi njegova hiša oziroma dom njegove družine. Voda v sleherno hišo V večini vasi benediške krajevne skupnosti pa so uredili tudi oskrbo z vodo, saj so prik- vek, ljudje prispevajo denar na . podlagi posebnih pogodb, del Ijučeni na omrežje maribor- denarja pa priteče Se iz občin- skega vodovoda. Prav zdaj pa napeljujejo vodovodne cevi Se v nekatere zaselke, ki so se odločili za zanesljivejši vcMini vir, kot je bil prejšnji. Okrog novega leta so dobili vodo v Trotkovi in delu Ločkega Vrha, tačas pa vkopavajo cevi za vodovod v Ženjak. Brž ko bodo to naložbo končali, naj bi začeli napeljevati 2.400 metrov dolg vod proti Stari Gori. Predstavniki upravljalcev mariborskega vodovoda in krajevnih skupnostih Benedikt in Ne- stvom na njihovem obin*^ mi ie, da so hib Odgovoril mi je, da so kaj časa v Benediktu brež^ stinskega lokala, potem, na hitro vzniknili Puli, Trsek in Hip, zasebnik Elbo gradi veliko gostišče, veitJ^L zdi, da je bil zalogaj zato urejanje ne napr^^f i v pričakovanem tempu. -tnivo (in žalostno) pa J^'.jj.) v krajevni skupnosti ni kmetije, ki bi uradno šp^ mala in gostila turiste. f’U,' itVr Pogled na novo benediško zazidalno območje nad cerkvijo*^' možnosti za gradnjo v glavnem izrabljene, zato pripravljaj^ zazidalni okoliš. Posnetek: Š. S. gova (le-ta spada v radgonsko občino) se dogovarjajo oziroma iščejo rešitev, kako napeljati ta vodni tok k Negovi. Pa ne le za občasno napajanje tamkajšnega vodovoda, kot to počno zdaj, ampak za redno. In v čem je problem? Nujno bi potrebovali vodni hram Štajngrovi, to pa veliko v vodni .^1 mesto za turistično ponf'^^'/ lahko bili Sv. Trije Kralj’-j/. - nadmorski višini 29)^' trov, imajo znamenito gotsko cerkev, posvečen’’ kraljem, ki so jo gradili 1521-1528, pozneje jja vali. Njeno zunanjSčinoC^ jajo bogati oporniki. na stane. »F krajevni skupnosti Benedikt smo pred nekaj leti izboljšali električno napetost, saj smo zgradili več dodatnih transformatorskih postaj. Potrebni sta Se dve. Tuhtali smo tudi, kaj storiti, da bi ljudje lahko gledali več televizijskih programov. Ugotovili smo, da bi bilo kabelsko omrežje predrago, zato smo se povezali z ljubljanskim podjetjem PA P Telematika Ljubljana in pod ugodnimi pogoji skupno kupili 100 indivu-dualnih satelitskih sprejemnikov, ki jih je potem zmontiral mojster s Cankove.« Bifeji še niso turizem Sogovornika sem pobaral, kako je s turizmom in gostin- zanimivi pa so Štirje l^-ff med katerimi je glavni gatejSi, Lepi so tudi okrogla kamnita izredna redkost pa naj skrinja za zbiranje kapi':./ pšenice. Vse do 17. li oi k tej cerkvi vodile t poti, potem pa so se . . rile k Sv. Trojici (Gra0|.^ Cerkev postopoma oboj')'^ k njej radi prihajajo nji »romarji« (turisti)^^J^ krajevna skupnost da bodo asfaltirali še trov makadamske cest^. Benediktom in Sv. Treh’' Tudi sam sem se l vasico 2 znamenito Počutil sem se kot kralj) * I me tam nihče ni gostil. ‘A Š. SOBf' ' I 1 y|^^^J8^bruarja 1993 stran 19 iz naših krajev ! I 'J Veselje na borov način APARAT SERVIS 4 n if isk ;lit S M: Sl ir* C«’ :yš. S ji 1 Htba. idi i»i fl' ur tt ret’ S!* iiH h<' ■. fr.,L v Ji**? - is' • ž^jsicr« p?st; g; ■T. ■M'' ^2. pa ie Slrukovcih ni bilo sončno, pa tudi toplo ni bilo. Bilo 'ovaliv**'^**^'* gostiivanje. Veselo, razigrano, našemljeno... Sode-ni Dom? pa Ituli tisti, ki že prejemajo pokojnine. To seveda ^otnemh*” ■ ’ **’ ™^i so zaslužili in koliko spili. " nas '■*’ j® **'*** pravo pustno razpoloženje, da je pust tu ^au znova, razlika je le, da se nekateri samo enkrat običaitJ^r'’ našemijo ali pa so samo enkrat v letu pravi, JllhU preostale dni pa skriti vsak za svojo masko, ni Plav nij '‘“■‘onlov, ki SO minuli petek rajali po Soboti, niso Ofieaniu' drugim maskam. Kurenti so samo kurenti, kri po *” hit*"«*! naznanjajo pomlad. Človeku poženejo sn. kil z ježevko in glasnim zvonjenjem rajajo naokrog. '' nas v ^■hki jif rP !l^ Od, Foto: NATAŠA JUHNOV ft. * k 5^ It B Marjan NEMEC Komplet z montažo stereo Satelitski sistemi vrhunske kakovosti za samo 650 DEM GARANCIJA 1 LETO SERVIS - električnih ročnih orodij - malih gospodinjskih aparatov - avdiotehnike - vgradnja dekoderjev za teletext Kupšinci 67, tel. 23-087, 24-569 (f sl^ 1/ * I* (H K ejf r I *^otorna '^oziia * Tl. ■. "Alpako '^1164 ' 4ii registriran. isi. piitcjm. ;v> fj t ^iiin f+utia J letnik 1984. in ža zakol prodam ■ Tol : 21 s. ^'1 ■ jC' Dp;:'- . . . Te '15 «suzufc al, lit i p? *■!!!> Tl Ladi. ■ GENERALNI ZASTOPNIK IK SLOVENIJO "" ”= ,V - •" So težka in lahka oblačila. Je klasično in lahkotno branje. So obroki ne.sramno visokih kaloričnih ; vrednosti ( in lahki prigrizki. ', So oblaki preteklosti ■ želje sedanjo,sLi. In če že hočete, užitki prihodnosti. .. kultiviranje strasti l pomeniti odprave užitf^*' -H lato^rolitii: Milan Pajk s s p p M id polnimo baterije. Hrepenimo po boljšem, novem, drugačnem, bulj samo našem. Radi .smo prijazni do svojih muh. Želimo sanjati resnico in ure.sničiti .sanje. t * ’ postaja neizogibna potreba .skoraj tako kot To pa je že h\iihl znanost i^ri na.s jo gojimo v sodelovanj'-' kruli, ki pa je v.se bolj črn, makrobiotičen. Lahka indu.strija lahkotno zre v prthodno.st, kjer sc ločijo coolerji in diet Z evropskimi pJtiiKP' i Reeintsma, Hambuf.E^ Seita, Pariš. TOBAČNA LJUBLJANj i 1 7 '4^ l1 i I I l' it i i ta Ib gg I J? gg S!S I 3'^ e § s o tS lu = I I — —. ■ “ tc — m .“tf ra c^'C'^Js±Pdd'rat^'^rajitfrtra .3 © > v rt .2 CajiD'— ^Ort u -«-'t rt ,2, ' fe £ 'C 2?^130 b _’r* E.Ss7o_ji“E§ I s|g.^|® X 2-3- • — _■ Q£i tt o c ra c p^ rtiD djo.j,* — c dl > o ""O — • ’2 — rt & 2 ra; t- f- =^i J J v U c ■5 a I’ 17 ‘'i7“^:5 = 7 "S = " .'■ 2 S.® .= .=i-. .£ iJ -a-jc '5 o L rt J o *d T '= -c i^ J-** ‘■^ '*^ £ ir a CZ .* □ 4 » J—. ■ ^ ‘^. 5(^ 'Ecu 5'“' ® £-2 “ S2 " “ N o £ I -■' ,ra C N rt ciS S eo e p' goj-.g rt^ « 5 J. s 2" o,.“2u 3 _ y; g - UlS™ = _ I omgpB fsSriMž^sv i B -—- i. — / - -'^ T S .Ji a = .2. I v rt 7!£ E-^ Vi oc < *N O < E < raooi-5;^ ? I1J v od .- S .tf. E § s '-^.E^ n[F :d cS v .;= sj ± S O I v?-3 • M Id ® ra c rt J® . OJ z o ^2 > " I _ **. tu 'n tz, ■O cJ O m iS I gSgZ^g T 1 7 2 , rt o S, S t> I p — “ .. 1 . io - s (F 7'ffi “ 6 I 5 < I B-C .a='.5!>N^=?.a„P-,.^-S^ -“.^S.ao£S = D“2 8 5 ip; ,_ L J _-3i5£5 =s'b' -■' n 9 " ji s^a E -50 3 2 * 50 sss I •“'C “ 15 <" SdrJ S = 2 > — ,p -7 “■ ”' c O-ci I *■ rt-• 'O - ' s ( tf rt ■Si.j: ' " i* ® : . '5 3 l..xJ ,1 giS-ga= " I7S a-S s * ? Sion ^^-flj^cZIZosO " " --1=. = ^ I ■» n E 2s._ B £ s d-S2..; =.-^ 5”..i — "iiScoEoS^^. ' I .£ I ■ 'iZ rt c I '5 s 'aSHg:^^|EE ". SiLSS.po-' iSd 12 ' Me n7 "ii“Šrt RY '- ^ rt CI.- E “’wl>.Ei--|-< t^IE ClT.v. _■ ■ O. N co .u Lr,.!C5c£.Č< £.5 ^2.°£SQ.5° o M B 3 t? C Oj Q c N n p rt O O O o£ e s g'si Sdls-Fi* ' I s E^^ ' E - '.3 s « Q » a £ □ 1= .® rt cZ> _ T I Ž 2 S • s j3 i3\ .= ___ cc OL o I O:d I 1 s" s 1"* S f ' s5=^gS-»2S-o I 22KS^-i:fi!-'-'''r.Si.5c _.r.r.Zl*ZZ_Zb ar. _.O.—। । (^[_J?|Z 52rt="*"L:ajs ■ - -*v5= ?: a £ ?i £ S'E-*-^ 7- d> > o I a.. rt rt - .2.5 v bi o y S .= ^ 0,^; c ra S J.± <£ -3 OH “ © ra 1=^^ l*_-^ 1^0 ' F i ■“ O [N := ■& t ra I "■; P’.ra“'xj -Se £.1 J3 o - = a ' o ’N n Z Š 7 el. ■ B n O V IZ s - I Q ® g JC at 2 '“ . : S i £ j. > Z-i Z 3 *d .iL, F “ ± ■- “ § S 5 Š.2Ž'?^.= 2-:; c E^e vč 5 >£■£ iStSfffl PL =; o PL t-Ca i? o e . ^-5^7 1^7^“ —. ■> £ ;g, '5—^ S o tN ' ® i £2 2zfiI7 7" •- X - rt - gs/ J- ^'ip ™ " E = O O 5 « ± £ g n "i ® =; £ 7 . £h .rt OJ 5 I I 'n 2“ g'i^-=- .--. ^ESLl. „ = -3^J!-i.i5b gcKf^ gg I ; =0 ®C^Prt:C’_* 3Qrt4J cictcvRi^ 1^ s cl’^ e rt ra t- iz I 3 I in I I p,> Vi > < > s E oc 1» ( > !t' S^ «■ .2- E.'3 i 2 i ~ _ ošz-B^J^S.iS^&g-d „1^-13 .'.52:? g ■7^1: = 1^0 I Iz, rt -3 5 "- - ' " rt:='oF5 -o ‘ £ Sž5 ra ? seS;:^ :5 V A E i E n .0 I ' - 1 ': ;o .3 i *- ' "l53El:^2g?Pi >» zA 'JC I— Zi Zb. I fZt I S J£! S GOX/^ !<> 2S -Jt « I oE-'^ “ rt — j; = L- SI v «3 0 O- I . s?’® I ^.1 2 o Eq i- I s g o _ 'e ^ Z tc tc u = wn U ra ra — " .s,8S:j-c£g'S s- I E ¥= « -Sid- I I - - - _ X J " i'! 2 'FT s Tfl o Ž , -“S-S-' Ž-H-a £ .a Cm Si).- '^‘■~7i'S57in.SSSo2 S,CfM3g,S* ^ p.^rt -r- L- 2 '~ I .d “Gg £ p J > v._— r C'.c^i*it f' Sfl ^.Sesi: i 5. .o5?i,5;ri = <3*^ p o ^^-loa .E =1^-71 Ss® s.' --'7122:3 ; Si xj < £■£■ V ” Sž • I " tf s I ra "D " — ' “p "n rt 2S3BpLti'> iSE = Za.TiS^.-SP.S IL ' I;- e f O v ra v Ha g -J I trt - 7 7 ' t = cS Sl 11= ' ..ff-b .-.2-^ Op^eS ,-.5 , c 7^ o Id — CJ ra ■^ert=2’'=j3£ 41 • ’ ra r s" 5 > ra n S ! 3 * rt 0 ra ” .0 = s £ _ SSg'= = Eg'š* '^’"X>rav‘-«" — I- 5 V V s .E — z E ji - c o LZ C (X !;; S P o p . o = p ra ■o e I ii g d I rt iZ Qi|.rtf ra 2 S-^7- 2 le - o“i a Ji O; “ .1 I N ■ zn o I c ‘ ^š77>|’-- s 2 =f 5 < ra B ' (/] »Ob y. > ■□ ra ■□ ' ■ i i DC p ' ?. “-j; ' 4» 3 ra o' JN — c č 5i ■» s tfl “ _;ež.2-5->^=*- itE3==«g5J7ol ' i tC rt T. o c " s"? -. - s i ra v 5 ^2 3 z ra C 1 S! s ' E .!3 .5 ii® c _ z oS > ■z J d S0217PP'-‘82^ e , I _ — =■ n ■ I -3 Š'5'^S .SŽ5ao’š, •■ o oJ « ra > dJ «■> 2 = " X rn ■■■ Lrt *-f p rt CM F rt -L -S 5 ._r rt b- IZI i .— . " 3^ i - r; 7I^E7^g.Ž , I e 1! ■£" = =°7‘^Q^'^S d ?! ?n T-i. — Sr □.i V nfj I i = o I -s ž ’ = 5 .^tra ;z. - — p .p- rt y., '- CL c vs c £ ca •jn « 'V E ai g '.S g « sJ v ra -n ® Z *§ i TJ a Jo Ti o -.. E ?a > 1 ra '®'1^ " s = = < " -■ m “ iS C.I “O „ flj X"£ gif StLOooOl I I tf3 MM o I n c m £■? ' S rt *E V -ra c C' I c:'4?^ I ip 8 I in'" s^ ra j* - -S® 2 '9 “ T .2 '•' v o ‘ ^T^©; Er rti p2'“rtvfM r ' - ■ '^p-- .2 F, £ g £ I ra xS " g,€~ ;'i "'7 I 2(S-li,5S-R K f V is ' g 3 dj * C ’ ® pJ ^2 _■ '”1 «2?^ s M-.,^ 'i 7 I 'F v 2 o ŠŠ O rt rt ■ ., ? 0'0'c ' 1' 4 5 g “ I 2^ 5 '—.ZV'-' I [/> *J >f^ - ra z i , .y .g-ZPi-Zri- g = = .2 ? “ E. n c j? S Sil JT I „ 1 if lip y E = S. c 5 u '= rS -- C — »r- -• P z p.ri H c ■= I f2'" e I li £ ' S c I riHZi > o I C C rt 1 -- v "D = rt £ S aii ra c . rt s a B i '2 *- 2 ® .. E l-S:^ Sx£|£s '’^= ll SH' c IZ Sž « ? ' o I ( S-35 —dSt/5 SJS L . . .. ^1” E a'- š.;i 5?^ E'-b© 0 I c a< I ^Tii ž tu 1 “• 1-. v I . 6 I Z'S’S g Ot ■^ - E. XJ _ c Ort-Drt ijg-e-oB ^50 o a= OJ c 7 7 =“« 3 ra s .2 E E 5 n .p ._ .. i ti - oiiS E S gwi E " '7 0 'C U ■3 o PL b* 2 '^' J! "a :« Cl, S; E I “ I E > E~, I m s ' ; Sn I *. L .^ E = -5-7'^-■ ■ 1 ,S ~ ® I (b ' s [>: "Ž g s h--7> a v TEJ" Ci ■- -ra 'Š " € I 1=2 " c tra tZi I I -— z I o v ' z "T^o<3.t7 d |xji2 :£ ■= 5i-PL e2 r .“iosS 1 offiS I . = E ' ®=- 'S ^siuiSoSi" oi-i ■ i^-S B I 'is 7 £ .2,0 g 2 ■ til 1 2 .!■ " J »U p 'F “■ s rt is©. I 'J? s e ” Cfl flj’^ v >K 'n 4) LR - £.: .?; .2. Siš-E šS ^J pe > se^7g7g«l?^7 ®7 ioa.K,S7"h7J^SSe sSvS^-Soo o 'O S40S JL, t v tc rt 4d IZ tl gj ra £-Hs7'^ U tc ; tlJ ., < £ < 'N O < E > ■=■ .._ p e _► — 1-1 I rt ' z _3 S ' :E_.^ " = .3. jaii * ra ■^ £ “J ra r-HC H D □ O rt vs7;:^ — rt I J rt ® .JC 3^ i-^S '■'=■3-® = rt'« 51 ,tf ‘č. jS s "Ji .^ -.- J.I s ' “ S J'i^ - .= » i' - ;a.G'^=E- < £ E5 C12 v ra ■p t'Q ra J O J e o .2. ' I I ■? = 'Ij ' 1^ T-i JC JC 1= ■ ■“ F ■ J = -lT “ f ji s ’ tf ■« L. 'irt S"** A ' i pij e 11 JC e S I ” E ' I s rt " .F 1 ^iS 1 c rt _ U 5 Q £ o - fi S 3 t:-■3- o -.7 o Cl N « ' &■£ : J ?■= .. S§£.S'*2?Erj 5 C- i “ I ra 1= O 5 S JŠ ' 2 C 2 'O ■"d > £ “Eia3=7 ' 7 s" :J TS ; 2S'S’''i'" 22S._n IS ■" * rt OJ ip. * — iZ -. -ra-ZHue^ .o-i^ :>Si5^z = oo-^? ' *;!C— ^£2 ‘ g .g 'S., a 7 '.d > u = V) > < > !,. »n oc ^5 5: 2 .p * Srs-S® v 2i '^lO i 5 .S. ^E=LSsI^eS* S .■ "^ T «j 5 s I š, rj CO E" C ' " — iiiZ: ra 5 Z ii ' p.^ 25 g? e-^2 j-s I >! I ra ,J tc «z .= __ ka S v I— 3 o dJ liljrt ra N^— N rt I rt -- SH’© š £,g JU un ii S-g- ra - O ra rt c o ra rt >= S r > 2 > -=t2 S:^*‘Š " S '0^3: ^2-"" E h^o^i a,.E v s ° ; .= l5-E «- '« Cd - rt LU y . ■ r s £cMN i.SS^EcŽ?^'^ o s**: ra c v 3 c o h3 C ■o I z '” z. ® r lA S 7, E (^5 2 .s č ■ ra ka N o^>£?= 'ŠSSSS^ .^»7 M s p« ' Q Cl I n v S '£ £ rj e<| —. S C r*d Cd '=q£ □0 I I > Oh t >O 03 O IZ * tSd S'^ , .2 '^'7' Bo^o iH"*. JI ' r" — rj’ij._'3 '■iSpt'" ”-i 1; — --TŠ'SiiSir2, s ' S'^S. 1 2 I I l5 o CXJ ? T1 h- tc I £ K jj^ i t 2 I 2 -S ra rj IZ 5??-r - r X -- ..-- 11.= ' i E uaEsjiJi •bpH.ič c ^k^Jdli-Pvt-HZ V . ' 1^.2 S 2 = S 'J lS p.- 'rti' «2 £, ra ra I ra Ch. 1 >z 2 p. * I d: C , i =^?,š| - £d i " ■Sjc3 I e? o LiJ — tf „ 'I * CO ra rt v iJ rt P' _ ra tf - * co ra 5 " 5 a ■ X i.,— “ £ § I 2 S g K ' g ' - - ■=■ K^Lj T!^ '. :z ! i j rt C ra J s 1=.=j rt * sr > 2 - -p 5 £ž ® 11 g ■= 2 —32g5“ .-,5 . 5 7H ii ? E!;"3.E:i I =Sg!^!|a Qcl.§ s 211-3 , 2 I 30 pi? 5 o rt 5_,„ fl ra 2 S ” 2 ” -Ji -.5 5.£ ■L.g ,5 gR = aoj!S«=2 '^‘7*= 'O g ez^e2-s|« e g !U Sd yh]i_i22.^ I £c ip_j >u rt tSS — III; s ' ,8 rt y „ N = ts tc O ra 2:^ ii'3£Eg:,5ga-^gS '■ S T3 2 ® III ■ 8 ■■'■ 5 -■ ,5 S'g o 7 Ir 5- .. J I i S %' £ H s "S u "i® Er.lppf '3o'5'u^^ - £2 E" 5®^ = sSl o ral4Z|0^'7^0CO^Qal|—I . bjj ,“,«ra' " 'fCiE s.:i.g^sg.i-ž — ’':S S Sg5ii:¥ CCOrtlrtlv — t/ii'O 1 'n rt^'^CLiS p c T -5. 5'^ ž; 7S " A - 3S ‘i£^5-Šoe7 .S-2 o 3 -1 s U C^ra^—^>= I CL Q,Jtf O ca o - - v §, ^I2 5>.-^rtE Cci £i=’i?l=ipžj|tisi ^6^ 5 -SE^NcOuZ -JjO 112=^0 = SJ O3._=^'-<'1 rai—*^ X -• ■■ ft 5-, - - - JJ vn „ e t Š .2 " rt 5.2:? = S giS gS O rt — vj^:^ —'-’ rt'_ ^rt2:,3 •M^*^ravS'^ I ££i- ' Tq 71 .£.2s Ort a>v> igS2oS B ^7; §S ■o r O rt < ■R v E 2 ■f« Cd o v — X c ■ ■ “ ' , 7 ii £ ='js tp, eD-° -r ■PrteLrt^'-'^ .5 , £ J = M o £□ .1 .2,1^ IS 2 ■ •“ ■ ra - F rt 2 .a ■-RE 'i £□1*^= -- -. ■§ ®“S2agR^5fS^ a S I ii I 1 1 a, I — .B« o o. 0'3 iZl 3 (N eQ**9 £ c ra > X • 5 P 'C tZ , o £ rt C c rt □n i7> tn > «t > Q I C ;= J CL I ra S?F.S 1 e 2^ ;K,| ES .>£ ' rs st^cg v.^JTž«'^ ‘ ■^'^c^<2£S iS=s=N ■oSic n' e g .“S S 5»2 E I I a. E .L 1 jj 'Š-d* I 1 '' — > N Ss rt I > P ■7 a.c° CC rt S z _ ■v ! l L' v >■ .rt p' !=■£ ii -p ^ £ ^ ’ -53 n o -tf 1 2 I ,2 A < (A OC < •N O < S ra rt v O i L? o. • v Cl, ' ® S 2 ® i tC o - i £ ra P tz vj s 'S, ra 7 ., £ 2'^> ' ' g -.. ^ c “iS.g ' °: - ~ ■ s^.l^ g- ? I o. 5 -. o o I J I E . _-oja— «3^5 s.s.^ s f C' .« u ^ - “ u i a? 8 >rio„ I E tn c jfO a I J I 'C č-es £ r- = o ra ^?P £t— q n CLtfT':3'i- ‘ h" ',2, i e -g 2- Lu-g; ^7^ o g I osm §E E. ra 1 < I Ch '-I — = . s £ .rt o “ ' I 5 ^co 3 S ' & “ F J5 -n »ri > i' ■< o • ^ > E ^On.'^ClS'jt .ra^cc 1 9" „ a *! 0 ig |-g. .2, cisp.E E ^„5 g e-" aš; ■Oec P C KJ E N o E ^5 « g- E rt S >u> 3 n O lU s'=-" = '^ £ N J dJ v " ■sC. rt rt V *d > ^£ ^5 ■l <Žx > F: J “O — r s I I y^nil^18. fetruarja 1993 stran 21 *i Ij ( I I radijski in televizijski spored od 19. februarja do 25. februarja 6*> §1 o 03 B S' O t 3 (A K s {Sle sa (C s i sli’ w 0^ iiS tl g JS ■« S O t; 00 S3^x5J2'“-’=^"C rt ■ 5 OD© “ I S I g ~ efE-^^^K-sl' "■=^g^Sg «5 in □ ra V) 3 '2 s.= 4> iu > -3 > $ ,Si!^/ 5 o ii .2 5 if! A J3 S ©jnnj. 2*©^©i=i .c ra® JLS 2 ?? ■ '.^ SilŽŠ'e32^^’,£'^'; 1' d?ooVirtBiiEra5=if 'i ,i©So'E' «25©^©-*©^^ C^S^-2 ra ta<^ pA O — Eico □ «3 e Iv 2 ^d-,5:E©*^.v5c*“?S ^J2 -^ = •© £ a ’-■£ e — ZsOo^-._._ . ,-:aS.S„a:_S-ogi;g, ^,.1 I « M {5 06 I L ' "š :■= ” D rt] ■g i'S ■; 5 E S • i- S '^S co -^ , rt bi) E " “ o ra '“ {= □ - ra ,2 T u."i Ei:z^2^ - 1- „ - 'r. - i O I A .■S 2.5, 2,U *J (Č ■: n T Sfi£ s| ^iSg- 1^ ■^2 - o«^S'’ i S!7^22-*- i e7!£ , f248.^ ■^co ižžiž , S.E- s , „ . s «§2. N oJ o 2 ' Bi >u >R 0 B . E*^i£,'“i ' »'Z'"'" ' l£l#-q“g2K!i’SS = ^^-° —. ^ v - »■§•? I s c 15 M *“ 'tj S bbfS ^>2 - s'i bS‘== $ n igf-isa^^^a^ 99 •; q - N a H m 2 i? S^-iS ■ E o I “ _ ,-H - '2 ra — ,1,^21® 0 3 '’- vO^i-sra i5[— gOOSf-^c 5Vt>ta*QEOo© 1^0 ©rtE^i^" — ®rap*, — 3" ' I cO O ' Z®(J , g-- ' ^5 -n i 2 v^ taAmOČ^ .L’’5©£-i^©? - -—- OOJguiu^.Bi^C --ŽSzi iiSzzctsirt hb lo a 3 ra 5- a :z J? — ■ -z B = "iSŠ'E> ;OAr= eAv. »fi32(q^(n Š = i = tl g-b-^^SAS 4J,S 3 S-i 4 £ gS -5 .--.S O I ©"^S® E2£g^l^-ra2|2"^^°--^^°2lS'5S •"š^nids■" lra:-i-i>S|iNOl 1 '"|5j“ A 7 E g js ,; ,' o: < .= I.•aŠEŠOSngSi l_ S'3I>£|^.„.., " ■ ' i^.' N » I S ? I I < 3 =: rt ., n O £ 'X^ c rt * S2 I **> O uu • s •• «Z) v u v tl ■“■ u c ^■' « O a n c Krt ' S 0 CD .-; 7g gs « M ”,= "61 azs ' Šf,' " t' =e£a;3®--§;: ra ra - «2 fi-S - *^ — .i - p rt 6 ” s gs o e _ ? Š s =■ 1^ = 7 7S£oi27s --I “ XJ 9 š = it5i54O»6«,b 2-;. I i; c. ac-^ 33 — B,_____« _ ___ _ _ -•= ■-- *^ t, I =C “ 2 »n o (2 e, =■ I giij2-5i3igŠ.i^S2S-,gf j = £5s4.:-S^|ž- I išis-i|S|S'So7go-^: s = «sS|gžg7 -;z;gra='ia5g = z;g2 ' S-£'sabLo’S £ §.as rrl rt5:^^Q{>lO(£ CrtQrth- tt ’ "n. 7 ©=.e Q .-i ra P £2 OD ® ? "B v; tl "B _ 'P* 2 O. P! a %» I e * £ •ac r*! 5 (rt 2 -^ = I ’27?S> £ v ' m 7: Š 5 = E c N 2 « _ v = s £ H B rt ;: ' i 32 J . = E g.. ' £ E c u "i"" - o 3 - c o. - - — § I’ p" Tl'! ega m S5S Cl • g m T ,—, - iT^š? 5 E o = O-._-^O i raS■=^^ „22s,g^o;;|.:gigS^£g3 3r7o rJ U -J . B Qm o co .itf rt t» - J ihO 3 > I c ■» i-i .- X1 rt -! o c rt N D o c > I 2 = N v e» o v ' Jt \zr tl rt * tl * Dq VI O = ; O s raV-iig Š J-o gO ....““’="2t'-5-§3;|«S-TO ■ ■ ■ . Irt 0,3 iOoSocrtG >hi^> 3 ii c UJ C 0^ rt 00 < z LU O tn < z > o w & z LU O w & i eg P Z ^2' ■2,PiS I s ra e v> = Q tl ,.rij v (5> B '. © E*^ .- -is Vi - 5 tl -r 'Zi _i I v I ra M i p5 — oč - = tl K E r’1 ' e . - 1 FN^Orz^ i; ^''■‘ 5E En°^“^ g E KJ ---i So I A 2 o z rt «■“• £ £ - i, S n S ■" = 3,oŠ®“g' = -z: s r; •— > Kj ■^’- <; " " :“i.!l.y W Sfi „ 5 ‘■^“T2a:±’^5S'i5"'? --'S''š|57'5^'B=:a2«gs';S“šši3š;5:Mga5šleS5.oa s« 3« ra> j- J , »chS k 3-*2a 8.,5 J jp 5i».a* 2-» Spg-iSSj 1 8'8’g'aa iu 5a2 g5 I I iCiNi I ivi2Žrt?'-a>Rji©iQ 00 5 < O rtiN CS^O >Nl3s2ZiG drtOrt o'iC <-) G ><ž 1 kI j -S.. 1 u “ ijj m ra o ra S Sl i ra liJ Ci:©0i sra«^ = 1*1 ^"rti^Sv-iS.- ■■■^ ■T . £ -C j? VI ■2 •; £ M V I u: L 'Gfliin2?ciD2w»=pirnnur>.,;i£i r s^z-,7£."c2 s"^ I i^-2sssr^3sš7 ’'^P9Cra^A ’ ■ J- I I ra -o □ o 2 n; E ’^2 7<77^7 = * * • o ” E ** “i ' o-"5Rb- t ® Š ' B OX rajn si'S>,i'nvi t>Mra >'g a5-§3 sG •’fc*-u--p'-r c ?■ ■^ira.--^ Ei,HS'^1.3-li' Sggs Hs T S^ ^Z S- b,- S2= I «-=ii3O.Š.?^ 9 I I '“I,—. ‘'^ s e «'fft * I” cS^ag^i ' IpiS gS so -E P $ o 5a ' ^ ■.*. r '• ?si*'S’“.Z''g i^ = ^ca“:t-®' ‘ 5'^'3 "S'£ - -:= ^s|z! E SO o 2 S’2-¥? 5 e . ' " ■ £gs°ivTid:š7iQ5 g77’32s5--75-c s dg I \U"n=5 5^£ltS^oE i:: i I -o Sfli z;^ it D .E bd । t= -S 2 o-iS-SiS Si 2-'C - N wr „x Q.Si-i ra B^o Q rt ert Ri 2 S"^ “n 5 ši2S 2^ r r. X ® š£ , B c rajiS t;! rt t: 4I'= c VI- ra B 1,0 ec rt i-M y S S S o rt rt < Oi cc < Ji 2 ’’’ i! ■? ■O dl 'K C rt rt I £0 I s &i'S E 1 n * £ ■§■":?■ ČSgO ^2? s 3 52=^ g 2 ^9- .-ris .. „ -9 ■“ 5 s li 2 'g 'Š 5 ?i S « .S J BS 7: > 2 . Si^^^ 2'S .Ftit>'^o5?i=“ 5 ,E d “'rt 22 ± A 2fZiS--^“* —raru ® C'"- E ra o ■s sigi S ' Jj -S 2=1 I £■=- I I “ifl o(£-3^ 2-g 2S tl N ' '7 n P 2 E -e g — n 3 < rt rt "S N *? h- O” rt I " o o £ S5 S."* •i- * O — ' 4|< O A rt S e r. rt' cc L*] ' ; c S> o^g'! I ‘ši ' Ž» iŽ.aaKS 2 _! ;;T c ra” o M VI ■>-H I c v ■ra _ ra m O S^O-i^ ’S?=® S-Ci-r S g-šg £ £ _ a , bi —1 rt — -aSggS-Mgin ' - I ra , 2t2^ L .'zEOm^ il7« =7i2”«ri • » o A 'E 2 rt e X t *N O < S > ?d.o w t = s 3 B t> i »z ■ c I a^-5 s či’'? NiSra '"■o “ o2v2g '-M SsM"®*"* n 00 M S ' K i. t/) 4 & oc [ 'ra > U.'- '— v :i£ fl CD B 1^ X 4^ c 3 s “ w H S -c Ž c ra I " E , “-bLiC ■ — Vi b f*i © _ B T j4 q CA _rt S 35 © ^ Q £ ‘ *^ v P-, tl rt ,:i ra BI 2 tl m J s£~b-' N o. I v _< * ■c s 7 gK“- — t> / '1'4 .■ ’ P 2E®g S-;2§ ' r,- S s » I 55 ■ ■'-’ V) .._ C ODA ;rt rt V R, 7 . -U^-črS E -S^ S.2,:s| - K, Q s I O 6 f- SP' 5-Š'B a2:č .3 o s '0:1^-' osaig 'S o El c rt ' o. ■5 s . 5h a s N t> ra rr 3 ** • ’. rt S iL § :^£ ■§ ^ ^K/^tn^UiUA-Bcs^ I ssg sg.?.; oi cš T/i 'B 'vi * J • fe A « "O :: ra -3 ‘^- g •“' 5 ■ I >>0 > > > > -S I z. in I tu Sti I _ , . JB J-l I ' Irt I— O ■S-'^’*' n a “ .9,:^ Sgi.5i“_„, _--.^5j N. 'M □ f ? .J C 0 fN I I 'N Ii" s o ' '• in 2 O c I E ? —' N !u m ,r^, '2, c **'' £ O rt © v i** s*' -6 5 -7 ■3’^ A 2 ra C ■J. E. , , ra £ IL — jž^: S Ea^i ra o ,- _£ P y ■=’“■*■• ci’ z: 5 • ■ - T " A tl I .2 © tl tl o J# n n 3 Ie A “V I “'• J- . ^5 = ‘W-'ei '■ ,g-S = - .3,'-© X 'Si, ji I 2^b^ -So 1^0 -7 S; o .£ S2 BEfl]« ±.', o ,L_;rt I S3| 2^" § E = ž ° iŠ Š I -- T 2 S 2 o g-^ 2 »^■70 I o "Žd.;'^ ri -Sf^Erj ? 9 " aiS v.i! I '■■' “ I Sl' ifii J* 41 ' —' ® ^10 Co^ Irt = tl tl > = 3.2^7^ rt ra . CJi c •» 2 5 a ra O _ X aD,P OJ e ■T i 1 = ? Ž = ® Š-=O 1 = 9 71- £ "IS5g®« rt -rt* A rt tl O 5 ± tn C rt m ra 'B v ras a jd g ls o c t © ■= .=“3 a-'« ^ •£ rt d-L ra >_ c.s “ — _ — - 'i2 -•, — ^ticNiu^ , -*' I ».2 i®S = I ^2 ' • ^ ' J B ' "O Oo 52^.2 s rt CA >5 5 Š “ 3 s an-i ■S u v: 5 tt o - E uD eo ji-JT 5-S n . a 5 ” 1* » 1 s Jj.ot,., S-=O S 3 o - 10 (2 g -z E Tr,*^ C V '—; »n S cc £ S I S = iS I-j ' r-d c i g L' I 1= I rt c zA c fic^oSa^B XZ3 ra 'S > S^S.2'8^« i2 tiN -""'*• c > S rt > £ E'Cia e-s s S2 iS^i C • * "T -T ' 2 = :^i£ o 3 ra W li f*i © < T I S ' s S c -' tj Q s - I iSs-?-:: 4> I O a o-!^ - . 3-z I s ra ra o [a s 2g“š2 «■ ra > -S 7 ra p« 4* t> ;— 1s« sJ5':s>s f*\ o (rt p-i 17 “ -rt . ■“ 1-1 2 _ o o Cl čl ± C a. (2 ■-5^ 2:SS 0 odH 5 ii” ■E s-3 - 1^ Si c I Q - ' :^ rt g — 'C "'j oc’<^ 5 I s I £ I — N fs tn > < P ■,E E.^sg A e « B-z ^ -ara 'C M • L I.M rd CU“ *; -^ tl fti* Mop,- — ,ra— o. :5^,5r.,'' 29 o n - — So,«© iniraji.E—i>?wv2 g.E gi 2S-^g'z’? ii'^ = 's sj'- ■! n ■■- °-k: o c 6 m < c ? “® X " i = " "9 “ S'" s ■‘^3 -2.gScj'E^g-^ 2^ , giflScj £ 2 — 1 tA-- O^am - ® — Ž^špl' .0.« I rt 5* B 1^ '^ > O ra -r tl A._Ld rt X rt • rt Q s I f . d Sl |=§^g£š-^7 Ji" i§ B ž s i ' - '- . Irt 2° f o rt e Sl/ s r; §3-Q I -riri g.0Q-3Zi "■g” rt * ’ ' PF „ < g EJ e I 3-'^' 2 ',g ' i J I j ©SJ^i^O -p. ->*• i “ ^2 = - n ?(■ c ACi]tJ’^ra '”2&n 4> &,o ^'1 > o < f/i oc < •N Q S > 2 ? c n - ^“-5^‘3=-u ■ L- ■i^ ■“-j: "-s-i "i^i 6 •-"'■iiMš ,3S _ E.-ar-i? “S C 'ra K (rt jcortC ' — — . v'S O > ■b. Irt ra B -"B s lli S'^ e M * I = ■□ .2''^ O *o —I m — w 3 I ._- H S'? a. o - Fj? c «N -z 41 7* 2 ® '= ' S^iSn Vi N in s. .3 1^ I ■'"s , g S-S = i C. ■O O v 2ci2“<5UV________ ^("■Svo— raOM 'r^kajtiStir^S^ 2 tl 5 ci ” S I mj s I J j5 £ sj e-i Ul ra C oc Q I f '4/1 '- 2£ o CL o S B /?*“-.£“«, B.SCOlS’" tJ N -□ * I- :□ k 5 < ;- — o li vi c ’ I s-v ^xj —J I 2^— 2 c 7S I i 1= * c ** _ JI 5 -S a U "rt ra. ' 2 O c S -5 * 2 P 1 •2o “ - i. o 11-= ■- (n2ra I ^ff^^t:-oraoxjl .S. 5.^ SSra v -o 5 X T ič ,3i I T) N*!^ 'b rt n z>P'X l■^''lV'tJ^ 4s ' 5!>s 8 , s - „- ■ vŽiS^^O^fj-s-S^SS-E ss§':!?7^^i7£| ©•ci 9 S Ul bb o VI I VI [»U J I 2 a n 00 n a"* o z I bU vi I E © m ra 5P I "JCjS ra •ra''j'n ■ ■ 1^ — 5£-s^.S2'7^^ I I I D. od'^.S. i © b. e i rt b i c .?š 'rt CD ra A rt o cu 2 Č rt ib J K w '1 — • KJ SS I B e i; VI - -s ® "HSira v "O w č -r rij u Ot? I -S 'E&i-te i-o z c a s 25-c ■ N m rt c 2 J. rt E :z s 9 s =! -3 Efži=®E3<^SS c QO O C ra > p. rt ' B o 5 vi ;B"A -z v c E iL^S 3i2 >.SS^ o Si Si gC « = « e,doSiKOo.EŽ-F^ 20"" bS®" p2 9 ' © t 1-1 t _ * |0=’“'0>^’"izi ra ri -■s2£5?2 '^ — -2 ” c. o —p * 'a' - - -J.-* 5 5 = o o ;a‘S _ = li" * -T S c ra m m c tl M C SJ 5 rSh e riain Cl-' B '. ■■ u ■'■' M i a -K 52Sgs"=. .L ”“Š<^7 ' I £ ra 3" ra c c: B CA 1 S 5 S i J** s ” I rdr;EdSS;?-C» ■> I iO I ' I šo ,£a; ra^ ' ' . E e 'c ,ra 1=^ S 'S- Sv 2 ° 3 S ■“ “ - £ = J2 rt S.il '^□C •n rj tl = o o >r^; s"" Ig'"' . _ ® ra < c SpS-l- P?i5r--^. . a. v-i ClD :“ v (N u 'C ra B, O fM ” O ^s;'®^7 sS- , Š“£S‘a = 5 ' g „ .iSšassš%2w ' ?2= rt rt O 06 ' rt " tl " ” s ’“ I rt tl ra © N -2 ^'C c -a " -s " g *’ ■ “ -u _ — iTi .E ra p T I iZJ ■X I 1 M bL ra 5 7 •= s = T -■ £ c:, & [£ ca 2 e Li.’^ S® “ nt 2^ rt Sx£jSSlj2UP 2 ra C t) C .la c Irt o cjo 00 č 5 rt « v ta A .xft: i-j E^c ji " ^7 rt=- ’3.3'^1“S-d 'o^ d", o o > 1= -I il > o ■■ > 5 - 5 O "5 I O W ■? iZL,- - I^ij^ B '5 rt J — . = R 7 z g S a ; 4C :g e = -a - t-E' ■■' E E 5 L O O s"Sr;i> -ribi ra . ^-2!ri"o='=-'-2“^ h^=n"S^n I I a. > *- -* OD n rt tl "S U tl ■_ r". .X c Vi s f - 5 £ ' 2 ■'5 S\ •. ' i£ 3 “ c c I ■'Cl 3?rM 5 a i J- “ "3Q oc rt ,3L-» > ra > .Li 0 '■ VJ rt .2 S ■“'n . 5 £i-'3=^.ii;i . jt^osa-i-ss-E-i'! E ■*’ 2 ^’£o5,£7:U?2 5=S 5.-k=lo;L25C3 5 iC =^«as ■“ Ž " tl r I u a 5 g :s 3 N Irt ^ '— — ■ L _ '-' •,■7 >Sv]iAvih£t":C>‘ it. giMrajO-r3- . ' -O? ' -S £ ^5E.a2§>:šS-SŠ??£i> 1.^^ jXES Ii-J i 1 E e^ž^’®£77“= ■t >*• ra 2.11 « b o I CL rt O [rt 5«: Irt " e. a ? i_ u c i F ■ , - rt O ra u Crt o.i:~.z,-. ■-C'tL«'®S-_ c • tl — "Fci-ž i''® g c I v 2O O "s y •= ^ 5 5 5:oS:7^.^I.U stran 22 vestnik, 18. februarja nnnnis KUUČAVNIČARSKA DELA NA DOMU FRANC KUHAR, Mojstrska 1 MURSKA SOBOTA tel.: 33987 - popravne in servisiranja koles - varjenje in montaža ograj, nosilcev za stopnice - izdelava raznih pregrad - brušenje Škarij, nožev za kosilnice - montaža in zamenjava cilindričnih vložkov, kljuk, ščitnikov za kljuke, zamenjava celotnih mehanizmov za zapiranje vrat - Izdelava enostavnih elementov za zapiranje vrat. ipd. Vestnik AMOS - SLOVENSKA ŽENITNA AGENCIJA Od 18. do 80. let. Velika ponudba - uspeh zajamčen, Tel.: 065 23 632. 23 440, 25 156, ob delavnikih do 18. ure. MEŠANO PODJETJE zaposli več prodajalcev na terenu. Artikli in zaslužek vrhunski. Tel.: 062 776145 772 618, 774 719, 691 632, KURIVO-PREVOZ Bojan Jakšič Gor. Bistrica 51 PREMOG Hftra dobava in zelo ugodne cene: - velenjsklifgnlt,kosi: - velenjski lignit, krdcke: - trtMvlje, kosi: - trbovlje, kocke: Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po tet.it.: 70 106. 6.4S0,00 5,800,00 10.100,00 10.050,00 popravek: Pri ZAHVALI za pokojnim Jožetom Francem iz Črenšovec Je v tiskarni prišlo do neljube napake. Pravilno besedilo se glasi: Za njim žalujejo; hčerka Anica z možem Ignacem, hčerka Marija z možem Jorgenom, vnuki Jasna, Zlatko, Veronika, Andreas z ženo Marion, Branko z Barbaro in pravnukinja Nina Vsem žalujočim se za napako opravičujemo! l < ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama Marija Sampl roj. Šajt iz Dol. Slaveč 116 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom ter dobrim sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje ter za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Še enkrat - iskrena hvala l žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi I ZAHVALA I, ' V 79. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra I Ana Makovec iz Dolnjih Slaveč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. dobrim sosedom, ki so nam takoj priskočili na pomoč, in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za ss^ete maše in nam izrekli sožalje, Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V komaj 43. letu starosti nas Je po kratki in težki bolezni zapustila draga žena, ntaina. sestra in snaha Dragica KoltaJ iz Sebeborec Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce vel ne bije, bolečine več ne trpiš. .Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata Franca Žižka iz Ižakovec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za vence, šopke in svete maše. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede slovesa. Vsem Se enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi M Bil si SONCE, ki je greto prijetno toplo, bil si LUČ, ki je kazala pot. Hvala, oče, za vse, za vedno ostajaš NAŠ. ZAHVALA V 79. letu starosti nas Je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Janez Čarni iz Vučje Gomile Z globoko hvaležnostjo se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za besede tolažbe in pevcem za petje, članom GD Vučje Gomile in Bogojine, govornikoma za besede slovesa, kolektivu OŠ Bogojina in učencem 6.b-razreda ter kolektivu Mure iz Murske Sobote, pa tudi sosedom in rodbini za vsestransko pomoč. Vučja Gomila, M. Toplice, Tišina, 11. 2, 1993 Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Gyergy€k iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Najlepša i hvala g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Joži za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebna hvala Dejanu za odigrano Tišino. Žalujoči: žena, sin Jože z ženo, sin Franc z ženo, hčerka Brigita, vnuki Sašo, Melita in Timi V 82. letu starost! nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica Karolina Gomboc roj. Barabaš iz Markovec 99 Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vence in cvetje. Iskrena hvala g. duhovniku Aleksandru Balažiču za poslovilne besede ter pevcem žalostink iz Ratkovec. Vsem Se enkrat - iskrena hvala' Žalujoči: mož Evgen, sinova Mario in Kristjan, sestra Ljuba, tašča Marija ter drugo sorodstvo Od nje smo se poslovili 14. februarja 1993. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki Ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, Hvala duhovniku za opravljen obred in obema pevskima zboroma za odpete žalostinke. Hvala vsem za darovane vence, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste z dobro mislijo počastili njen spomin. Za ajo žalujejo: hčerka Gizela in sin Aleksander, zet Drago in snaha Marija, vnukinja Majda z možem Ivom, pravnuka Aljoša in Janez ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 39. letu nas je zapustila ljuba žena, mama, hčerka, sestra in snaha Slavica Žohar roj. Bunderla iz Šalamenec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni; kom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njem zadnji pQti, gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilna besede. Hvala vsem za darovano cvetje, vence in v dC' brodelne namene ter vsem, ki ste sočustvovali z nami m nam izrekli besede sožalja. Iskrena hvala vsem, ki ste)® med boleznijo obiskovali, bodrili in ji vlivali upanjs v življenje. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Šalamenci, Dolič, Trdkova, M. Sobota, Mtinchen, 6. februarja 1993 Žalujoči vsi njeni V 39. letu starosti nas je zapustil dragi sin Stanko Kuplen iz Adrijanec 6 Ob boleči in prerani izgubi se zahvaljujem sorod ni koffl ■ botrini, sosedom, prijateljem, družini Borisa Červeka’^ Sobote, ki mu je bila prva ob strani med boleznijo, S župniku Camplinu in pevcem za obred, govorniku S' Ružiču, zdravnikom ter osebju bolnišnice v Rakičanu la Mariboru, sodelavcem Potrošnika - veletrgovina ŽeR^' nina, članom AS- kluba, darovalcem vencev, Šopkov la za sv. maše, gasilcem, pogrebcem in množici, ki ga 1’ pospremila do preranega groba. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Oče Jurij f^red dvema letoma ta las zrla sva v noj obraz, a zdaj vel te ni, tvoj oči mirno spi, nama pa solzijo se oli. IN MEMORIAM Ivanu Zadravcu iz Murske Sobote, 22. 2. 1991-22. 2. 1993 Ostali so le lepi spomini, dela tvojih pridnih rok in I velika bolečina.,, Hvala vam vsem, ki vsaj v pohitite k njemu v črni grob. Tvoja žena Albina in sin Boštjan VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak. Clgut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Ged®'-Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksahd®f.^ Urednlitvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Vof®!*^ urwni8kVD; irriia doumj ^uiioniuiiGa m ^lavjia urmjinuiiL vornl urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). 1 Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija ščmen (t® , urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41 novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna-urdu J direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS'''^ 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vraišij^i Naročnina za I trimesečja 1993 je 900.00 SIT, celoletna naročnina 3-9^ za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni Abanki Ljubljana 501OO-62O-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ii rac' Informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med Informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere s® petodstotni davek od prometa proizvodov. agencija za trženje Vodja agencije: Renata Bakan - Ficko Propagandisti: Nataša Praproinik. Franček Stefan*^’ Part Perš (V Oblikovalec: Endre GOnter »»I* Dejavnost: svetovanj«, stiki z javnostjo In (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, konference, pokroviteljstva, protokol). oglsiavsnH tkanih medllih. radliski in teleuiTliski snoti in tetooi, dljih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi-lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanj« (oblikovanje podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotoorafirsnl«, atr ranje prireditev J Naslov agencije: Slovenska 41, M, Sobota Teleloni: 21 383, 21 064, 22403 Telefaks: 22419 I 1 igauiiK, itf.Tepruarja 1993 stran 23 i »'i f: S' f •ti i* f (t i i . I ( I I Skrb, delo in Irplfenje troje je bilo iivljrnie, bolečine .st prešini, zdaj boi I' groba »drno spal. ZAHVALA V 55, letu starosti nas je po hudi in težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in hčerka I *^bboleCi izgubi I ___‘r . L. Vera Vrečič iz Sudišinec i se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorod-prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in - -■ ..ooiivs/Lii, 1X1 .JV leuvia nMisvinvii |/vinuf,ui ■ lu velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala darovali vence, šopke, za sv. maše in druge namene f nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred. Ptvcftli za ob a Žalosiinke in govorniku za poslovilne besede « prtem grobu. Hvala tudi osebju ginekološkega oddelka olniee v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! žalujoči mož Jože, sin Bojan z žen« ter mnma d OSMRTNICA za pokojnim Jožetom Časarjem iz Lipovec ■v* [Ji 9» uVd-c' “ '''Pnčatuvani. izgubi našega dragega sina, vnuka, ''•kom -.g’'™® sodelavca se najiskreneje zahvaljujem« vsem sorod-henutkih ‘'"''f"*' sosedom in prijaieljem. ki so nam v najtežjih l7Tskrb(rvanccv v Rakičanu. Vsem enkrat - prisrčna bvalaf žalujoči vsi, ki s« ga imeli radi .-‘i ■A I ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Rituperja iz Polanc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem,ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Žalujoči vsi njegovi Boleč in žalosten je spomin na 18. februar, ko minevajo 4 leta žalosti , odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče Viljem Simon iz G. Petrovec Žalostni in potrti obiskujemo tvoj grob. Hvaležni smo za vse, kar nam je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča žena in sin «r ''t ZAHVALA V 87, letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče in pradedek Aleksander Lanjšček iz Andrejec Iskreno se zahvaljujemo vs^ sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pomagali v najtežjih trenutkih in darovali cvetje ter izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku, pevcem žalostink in gasilcem. Žalujoči; hčerki Zlata in Marija z družinama Jolanka Luthar roj. Škalič, iz Scbebnrec 61 ZAHVALA V 81, letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta I Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali vence, cvetje ali v dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, kolektivu Veletrgovine Potrošnik in g, Bantiju za pogrebne storitve. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Dom /e prazen, dom je tih. tebe, draga žena, mama, ni, da bi skupaj Se bili. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni naju je 6. februarja v 76, letu siarostr zapustila draga žena, mama, sestra in sorodnica Jolanka Štivan roj. Janža, iz Šalamenec "L bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem dobrini sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahv£iljujčmo se tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje m izrečeno sožalje lei vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Marti Sever, zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Rakičanu ter dr, Kousu za lajšanje bolečin med njeno Imleznijo. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! * Salamenci, 7, februarja 1993 Žalujoči: moi štefon, sin Feri, brala Feri in Ludvik ter drugo s«r«dstv« Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije IZ oČi, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Karel Časar h Čepinec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna Itvala družinam GaŠpar, Barber, Korpič ter pevcem za odpete žalostinke in kolektivu Jeklotehne Murska Sobota. Žalujvči; žena Ana. hčerka Greta s Klavdijo, sin Karel, hčerka Nežka z družin«, sin Janez z družin«, brat in sestra z družinama ter drug« sorodstvo Skrb, delo in trpljenje bito tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. v 83. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Marič S Tišine Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so mu pomagali v zadnjih trenutkih življenja. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sv. maše in izrečeno sožalje, sodelavcem Mure - moška oblačila, ženski plašči in NK Tišina. Hvala g. kaplanu za obred in pevcem ter govorniku Bratkoviču za globoko ganljive besede slovesa. žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi llž nta. I J Nekje v tebi je bila bol, a zamahnila si z roko, Češ zmogla bom, močnejša sem, vendar ni bilo tako, onemela so tvoja usta, zastal je tvoj korak, ustavilo se je tvoje plemenito srce, v našem praznem domu ostale so sledi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 58, letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in sestra Marija Čuček roj. Rožman V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo bodrili med njeno boleznijo. Posebna hvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Kosu iz zdravilišča Radenska, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, kajti bolečino nam lajša spoznanje, da v tej žalosti nismo ostali sami. Z bolečino v src« vsi njeni £ NI t I i I v Radsoiiski mehurčki Lendavski pereči »Nočem biti direktor banke, , katere upniki imajo ta svojo 1 himno znano prekmursko pe- 1 ■ sem Daj mi kurva pejzneze na- ; ; zaj, ka jes iden v drujgi kuple- j ; raj. Raje grem v vladni kuple-raj-i Tako je izjavil predsednik soboške vlade Ivan Obal, ki ga direktor soboške Ljubljanske banke Hajdinjak pred upokojitvijo ni hotel ustoličiti za svojega namestnika Obal mu ni obljubil ustrezne apanaže, zato bo moral oditi ministrirat prleškemu zveznemu ministru za kmetijstvo Ostercu. * * * Zvedelo se je, da je nameravat Ivan Obal, če bi postal direktor soboške LB, banko preimenovati v Kleklovo hranilnico: v znak zmage črnih nad i rdečimi centri finančne moči. I (Stefan Spilak, velikopolanski I doktor ekonomije, je ie zavla- dal mariborski Krekovi hranilnici!) Obalovo papinsko namero so prvi zaslutili luterani, ki so zagrozili, da bodo svoj denar iz Kieklove hranilnice odnesli in ga naložili v švicarskih A kak. » Vatikan nas ne bo Še enkrat ropat, zakaj se je potem boril Martin Luther !• 4= * * ’ Odkar je bit soboški občinski super revizor Drago Šiftar-Čarli izvoljen v državni izbor, ga nadomešča občinski finančnik Franc Cipot. Cipot je zelo poln, ker vedno znova spoznava, kako globoke sledi je v krajevnih uradih pustil Šiftar. Namesto obveznega uradnega pozdrava ga tajnice vedno najprej vprašajo, kdaj se bo vrnil Čarli. Ko je Cipot pred kratkim eno od njih vprašat, zakaj jim je Čar h tako zelo pri srcu, je odgovorila: »Bito je vre tako lepo po starem, kot v prejšnjih časih. Bili smo tovariši in šice...!« (o vari- lk * * Geza Džuban, Bojan Koro- '. šec in Drago Šiftar, prekmitr- sko-prleški poslanci v držav- nem zboru (Prlekom ne preostane drugega, ker svojih nimajo!), bodo do odhoda Ivana Obala za kmetijskega vicemini-stra v Ljubljano, še naprej sprejemali svoje volilno bazo na vedrini pri soboškem Spomeniku zmage. Ljubim rojakom volil-cem priporočajo, da se v teh hladnih dneh za obiske pri ruskem spomeniku toplo oblečejo. Lendavski poslanec Ciril Pucko, ki ima svojo poslansko pisarno kar doma v Turnišču, je za obiskovalce že namestil omarice za žigosanje kartic. Odnesel , jih je iz lendavske občinske ' zgradbe, kjer jih poslej, ko on ni več tamkajšnji Župan, bodo več uporabljali. * * + ne r I Res ne vem, kaj vidijo nekateri v tej Avstriji; je morala sama nabrati rože ali pa izvesti prtiček in ga kupovanje v avstrijskih trgovinah zaradi imidža? podariti simpatiji? Seveda pa si trgovci veselo ma-Poglejte, imamo toliko denarja, da lahko kupimo nejo roke, saj so zavili dovolj draga darila, da se jim šilinge in se peljemo nakupovat v Avstrijo (zato ni je splačalo malo vložili v reklamo m trobiti na uho: čudno, da so med stalnimi kupci tudi predsedniki, dan zaljubljencev, Valentinovo, ko se ptički že-direktorji in menedžerji - tudi trgovskih organiza- nijo... cij). Ali pa se ljudem preprosto zdi. da je že bolje Jaz nisem dobil rože, niti je nisem pričakoval. kupovati iz druge roke v Avstriji kot iz pete pri nas. Moji stari sem v nedeljo skuhal kavol Mislim pa, da Zaradi številnih posrednikov je namreč pri nas isti bo polovica »trgovskih problemov« v Gornji Rad-izdelek precej dražji, Ali imajo v resnici toliko dela goni rešenih takrat, ko bomo dobili tržnico. Tako z njim, ali pa gre bolj za lastno iznajdbo hitrega dolgo jo že delajo, da bo to verjetno res nekaj zaslužka... ne vera. Vem le, da hočejo trgovce na posebnega. Sanitarije so že naredili. No, pa razsvet-vse načine nadzorovati, vendar so Že tako izuijeni, Ijavo, asfaltirane poti in bifejček z razrezanim soda vedno in povsod najdejo kakšne luknje. Zdaj bi dom pred hiško... tržnice s stojnicami pa Se vedno na primer morali pisati na izdelke tudi prometne nimamo. Jaz mislim, da ima tu posredi prste tista davke, da bi vsi kupci videli, koliko gre od cene samopiostrežnica - polovico strank je izgubila državi in koliko v žep trgovcem. Mislite, da imajo to z novo trgovino na Tratah, drugo polovico pa bi vsi napisano? Kje pa! Ce pa že imajo, pa je to tako izgubila z novo tržnico. Ali pa ne - če bodo na tej napisano, da niti Mrm ne vedo, kaj pomeni. tržnici prodajali le zelenjavo in sadje Povrtnine Včasih se mi zdi, da so nekateri prazniki zaradi Maribor in drugih posredniških firm, ne bo nič trgovcev, da lahko kaj zaslužijo. Na primer miklav- drugače. Naj dajo prostor kmeticam, da bodo lahko ževo, božič, novo leto, Valentinovo, pust, osmi tna- prodajale kislo smetano, skuto, kruh, jabolka, kislo rec, materinski dan... Ali sploh kdo ve, zakaj zelje ,., potem bo to res prava tržnica. praznujemo katerega od teg praznikov? Dvomim. No ja, če ne bo šlo drugače, bomo pač morali da tista mlada deklica, ki je začela hoditi v srednjo kupovati v Avstriji - ceneje bi bilo že v Mariboru ah šolo in je mamo prosila za par tisočakov, ve, zakaj Ljubljani. Zakaj ne more biti tudi Gornja Radgona je Valentinovo. Slišala je pač, da mora kupiti svojim mesto dobrega nakupa? Ker hočejo vsi zaslužiti na simpatijam darilo, pa je kupila tisto, kar so proda- hitro. In vse, kar je »na blitz«, ne obstaja dolgo jali v trgovini. Zakaj ji ni mama povedala, da bi »Radgončan« Moravske Toplice Dolga ul, 103 d,O.O. tel,: 069/48/428 fax,: 069/48/699 Ugoden nakup tujih in domačih oljnih gorilnikov: - ABIG - RIELLO - LIBELA IN VSO DODATNO OPREMO ZA KOTLOVNICO. ni t Vse, kar potrebujete za .eeDtralno kuijavo, lahko kupite pri nai« pu zelo ugodnih cenah. IRNissan sunny l^je resničnost i ste že poslali dopisnico s kuponom, Velika Cene banan bodo kmalu še bolj padle. Ludvik Kovač, ki pri Vestniku vedri in oblači kmetijska obzorja ter spremlja dogajanje na svetovnih borzah, bo kmalu zakotalil na trg nekaj vagonov svojih jabolk. »Cena banan bo moje Valentinovo in pustno darilo ženskemu svetu, i je izjavil. * 4: * ki vsak teden prinaša nagrado, vredno nekaj deset tisočakov? Ce doslej še niste sodelovali v naši nagradni igri Nissan sunny je resničnost, predla; gamo, da se vključite zdaj, kajti na voljo imamo še nekaj lepih tedenskih nagrad, premija (limuzina nissan sunny) pa seveda še naprej čaka. Morda jo boste na javnem žrebanju, ki bo predvidoma v marcu, dobili ravno vi! Predlagamo, da pošljete kupone, izrezane tz Časopisa, z zaokroženim odgovorom i na zastavljeno vprašanje. Pri tedenskem žrebanju, ki je ob torkih, imajo enako možnost vsi bralci Vestnika, torej tisti, ki ga kupujejo sproti v trgovinah oziroma kioskih, v sklepnem žrebanju za avto pa bomo upoštevali le dopisnice oziroma kupone, ki jih bodo poslali ......................... redni naročniki. Da ne bi prišlo do ne- odgovorili vsi, ki ste zaokro- menjalničke posle, devizne sporazuma, predlagamo, da napišete žili katerekoli tri odgovore od depozite, daje kratkoročna in j Vestnikova nagradna igra NAROČILNICA Podpisali----------- k ruj -------------- poštna številka----- najočam VEST?JIK. pošta ulica Naročnino bom poravnal po prcjcmij položnice. Vcsioiks Sloveaska 41, 69000 Muraka Sobota POOPIS r v torek smo izžrebali ku- gled. hranilne vloge na odpo- številka 8. Pravilno ste vedni rok, depozitne posle, S na dopisnico enak naslov kol je na petih, ki smo vam jih ponudili dolgoročna posojila... V žre-(l .r^.. .. .. .. b.z 1 ■« ■ tt l^rs 6^nnli i I a I »s .a I t.Al.-mt r iia uu|^ioi iiLfC.' ciiark uciaiuv no i, ru oinv »tim/n» ---t . .— r’--j----------■ r i I nalepki vašega Vestnika. Veselilo nas v presojo. UBK UNIVER- banju je imel tokrat srečo nas ‘ t . r . . .... .. r»Ah.iLXA ai..,hhIx..v drNirtrtlatnt nam^mk A nr7 11 Mirko Horvat-Sovhoznij in j Albert Smodič-Orweil sta se za- j barikadirala na farmi Nemščak, kjer bosta vztrajala tako dolgo, dokler je ne zapusti celoten veterinarski zbor. Pod škodljivim vplivom medijev so namreč začeli blebetati o beemve mesu. majhnih prašičjih srcih in v zadnjem času celo o zmanjšanih K sebi sta pu- , jajcih merjascev. stila samo veterinarja Jožeta Črnka, dr. vet. med. Črnko bo z medicinsko-veterinarskim eksperimentom dokazal, da je modo povprečnega nemŠČakov-skega merjasca dovolj debelo, da pobije odraslega moškega, če se mu zaluča v glavo. Zato so k sebi povabili tudi novinarja Smeja. EESEDAtfl KONJ J I bo, če bodo občasni bralci postali naši redni naročniki. V ta namen je treba izpolniti naročilnico in poslati na upravo Vestnika. ŽALNA BANKA Murska So- dolgoletni naročnik Alojz bota, Slomškova ulica 25. Kump, Kraljevci 5, 62236 . namreč opravlja te-le bančne Cerkvenjak. Po pošti mu j posle: Hranilne vloge na vpo- bomo poslali potrdilo, na I podlagi katerega bo dobil J zavarovalnica triglavd,d območna enota M. Sobota NISSAN Kupon št. 9 Koliko zavarovanj avtomobilske odgovornosti je sklenila Zavarovalnica Triglav, d.d., območna enota v Uurski Soboti, v letu 1992: A - 10.000, 8 - 25.000, C - 43.000? Pravilen odgovor je samo en! Obkrožite Črko pred številko, za katero menite, da je pravilna. AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d.o.o. IS 2 < UBK UNIVERZALNA BANKA d,d. v trgovini v Murski Soboti i’: blago v vrednosti 40.000 tolarjev, Čestitamo! Postavljamo pa spet novo vprašanje, na katerega čakamo odgovor do torka, 23 februarja 1993 Prihodnja tedenska nagrada bo spet v vrednosti 40,000 tolarjev. Kupone, prilepljene na dopisnico, pošljite i na naslov: Uprava Vestnika, Slovenska 41,69000 Murska Sobota. Seveda pa lahko Se pošljete tudi kupone iz prejS-njih številk, ki pa jih bomo dali v boben za glavno žrebanje. Tja odlagamo tudi vse kupone dopisnice, ki niso izžrebani v tedenskem žrebanju. Veliko sreče! Valentinovo - dan ljubezni je mimo, to pa ne pomeni, da se ljudje poslej ne bodo več ljubiti. Pismonoša (imena ne morem zapisati, ker bi ga lahko obdolžiti izdaje poslovnih skrivnosti) se mi je potožil, da raznaša čedalje več pošte. Ko sem vrtat vanj, naj vsaj pove, za kakšne pošiljke gre (bal sem se namreč, da se je kdo spet spomnil kakih novih dajatev, zato morda raznaša položnice), mi je izdat, da prinaša paketke. Ponudit sem mu kozarec lendavčana, potem pa je povedat malo več: v Ljudje si naročajo čan-šlang in king-kong." Prva reč naj bi zmanjševala apetit, vplivala na izgubo sala (več ati manj ga imamo vsi, nekateri tudi v glavi), skratka gre za to, da postaneš čez čas vitkejši. Bolj skrivnosten pa je bil o drugi zadevi. Znova sem mu nalil kupico, ki jo je seveda brž zvrnit, potem pa razkrit, da king-kong omogoča ljubezen s kih zaselkov z^norejo kam^ za cigarete in pivo, zala za pH' venlivo i' 7. in pivo, zala M ljubezenskih oreio storili kaj iW res ne morejo storiti kaj šB, Tako laže razumem lendtiitsk J UA.L/ {U4C jmunicni ,• izvršni svet, ki je uzadatvi, zdravstveni dom, da v pr^: nje usmerja večjo pozomoli skrb osveščanju romske m ladje. Gre za načrtovanje iine (in king-kong ta onioge^’^ seveda, če se ne prelakttfi^ zdravo prebrano (krompil jt^ If najboljši), higieno in drugo, fi, naj osvesti moje romske pojdi rtt*J J Ije iz Kamenščic in drugih sUd L «1 Preveč pameten pa tuai dobro biti. Zadnjič sem valil, da na kulturni dan »bš. šel sekal drv, ampak sem l>R^i ral zapiske o kulturi. Mi je žal, kajti lahko bi kuril pražit meso, morda pa bi st tudi poglobil vase, kot so lo rili člani makrobiotičnega ‘ brez skrbi. .a Ah, španska muha!K sem ga hotel dopolniti, pa je povzdignil glas: »Ljudje si po pošti naročajo kondome, otaj gume... Po 50 jih je v enem zavitku in so sladki kot Ivanov med. Vsaj tako je povedala Bara.n Moj poštar je nekje pač moral biti očividec, drugače najbrž ne bi vedel, kaj je v skrivnostnih pošiljkah. Morda pa je tudi on sam prejel tak paketek, čeprav si ga ni naročil sam, ampak mu ga je (kot mnogim drugim, ki zardevajo pred deco, ko odpirajo škatlo) naročit kdo drug. Osebno nimam nič proti tem pošiljkam, saj so tako vnesle v naš sivi vsakdan nekaj vedrine. Logično tudi sklepam, da z odhodom Valentina ljubezen ne bo izumrla. Narobe! Morda st bosta sosed in soseda poslej še bližja. Skoda je te, ker si omenjeno zadevo lahko kupijo (ali pa so prisiljeni kupiti, kajti pošiljko je »treba« dvigniti) ie tisti moji Lendavčani in drugi prebivalci občine, ki imajo v žepu vsaj nekaj v^ kot tisoč tolarčkov. Fantje iz rom- štva iz Lendave, ki so stjO dolgo od tega v Črnem z meditacijo poklonili Vem pa, da bo ime! Marko ob tem pripombo P U bližno lake vsebine: »Sekift^ iage bi [im bilo treba žage oi [trn utio tre v,-v rake, pa naj bi z njimi '"j J rali!« Mislil bo na fizično Delo pa se obeta tudi i" ribiške družine Lendava. občinske skupščine so agv'^ ribiči pollegalno kajti nbiči neredno prtjadpj^ odlov rib.« Poslanci ukrepanje in disciplino. saj sem tudi jaz tu in tam r. kako ribico, ne da bi jo v knjigo. Dobro vem, da nistracija ni koristna, po':"* se li lahka maščuje, če v neprave roke. No, I čang-šlangom in king-kc>f>B'^ je tudi neke vrste nja, saj je treba podpisati čati, pa še sosedje so (zdaj pa zagotovo bodo) zorni na paketke. S lemi sleki pa seveda ne agitiram rih kmečkih receptov, na/pristne/ši. 1 Cene rabljenih avtomnhilK^ Znamka avtomobila R 4 GTL BMW 316 R 4 GTL R 9 TL D Mercedes 190 E Peugeot 309 Fiat regata lOOS Lada samara 1500 Lada 1200 Golf JX Golf D Golf IGL 120 let tradicije I I Letnik 1987 1988 1990 1982 1983 1987 1987 1990 1986 1989 1986 1981 Prevož. km 55.000 77,000 34.000 114.000 119.000 76,000 83,000 23.000 44,000 47,000 88.000 91,000 4.200 OS 16 .S®® 6.70fl^ 11,300® S a jflOOS S f 4,000® ® 1 14 ČlpI 4,3(W£/ /O Pomurska banka J Vaša domača Menjalo iški tečaj Fomurske banke 16. lebruaija 1993, tečaji veljajo 02. 1993 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 16. februaija 1993 od OO.lKI. Držav« Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Eaola 11X1 100 IDO lod 100 1 Banka Slovenije «78,3133 1.826.7038 6.179,5474 6,5060 6,637,5593 102,5512 Nakup S6S,00 1.767,00 6.160,00 rrod^,. d U.IUU^UU L"*'" 1.1 6,33 6.41X1,00 99,20 6.73^ J Na sedežih poslovnih enot v M. Soboti, G. Lendavi in Ljutomeru PRODAJAMO OBVEZNICE REPUBLIK^ SLOVENIJE Obveznica Republike Slovenije je vrednostni vsota je izražena v DEM. vplačljiva in izplačlji'^ v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije 03 , nakupa oziroma zapadlosti. Obveznica se glasi na prinosnika. Prednosti nakupa obveznice so: - varna naložba ’ - možnost izbire zneska vpisa - možnost uveljavitve davčne olajšave Zahtevajte informacije v svoji enoti LB - Potb' banke, d,d.! t 1