Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, „ ,, ,. 2 „ 1** i| II It II II Pri večkratnem tipkanji «eua primerno zmanjša. R o k o p I si so ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino jirojema opravništvo (administracija) in ekspedicija 11» Dunajski cesti št. 15 v Medija-lovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 Za četrt leta 2 50 Politični lisi za slovenski mM. V administraciji velja; Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 ,, 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja (jO kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski cesti štev. 15 v Modijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Krščanstvo pa delo. m. (Konec.) Ako se to zgodi, zaprečile se bodo tudi krize. Kako pa nastane kriza? Kriza nastane, ako se podere ravnotežje med izdelovanjem in spečavanjem izdelkov, ako se več izdela, nego 89 more iipečuti. Ker je delavski čas predolg, delavska plač* pa premajhna, se veliko preveč producira, izdelki pe kopičijo, ker nij konsu-mentov, kajti veliko onih, ki potrebujejo, ne more kupovati zarad svoje premale plače — pojavi se zastonj , kakor smo ga videli leta 1873, pri katerem se marsikateri fabrikantje gotovo toliko zgubili, kolikor so delavske plače odtrgali in tisuče delavcev je bilo brez dela in ob jednem brez jels. Nekateri B C?r svobodno konkurenco kot protmaravuo obsojajo, hvalijo pa njeno praktično korist, češ po konkurenci dobivamo blago po ceni. Kdor površno misli, bi utegnil temu pritrditi, a kdor natančneje presoja, se ravno o nasprotnosti prepriča. Onemoglih delavcev, ki so izdelovali „csno" blago ne živi kapitalist, žive jih drugi ljudje ali s podporo ali pa z davki. Dalje so vsi konkurenti, naj si bo med seboj še tako nevošljivi, jedini v prizadevanji, svoje b'ago kolikor moč drago prodajati in da to prizadevanje nij zmerom brez ti-pehn, nas uči vsakdanja skušnja. Blago se res dobiva po cen', a kakšno blsgo? Slabo, ki je navadno skoro toliko predrago, kakor se je zanj dalo; ixf.ra blago se mora pa tudi cxtra plačevati. Pri svobodnej konkurenci sel število konkurentov zmerom narašča in vsi ee hočejo živiti in žive jih le konsumenti. Domači zgled naj nam to pojasni: v vasi, kjer je bil prej jedea sam gostilničar ali mesar, so zdaj trije, bodo li zdaj vaščaoje ceneje kupovali, ko morajo živiti tri rodbine, med tem ko so prej le jedno ? Kapitalistična produkcija je tedaj v vseb ozirih pogubna. To prepričanje sega v vedno širje kroge, a kar je najbolj Čudno, pomoč se išče le v vnan;ej organizaciji, v kacej praznej obliki. Obrtnki, katere je kapitalizem postavil na beraško pal co, hrepene zopet po srednjeveških zadrugah in veliki obrtni Bhod, ki je b 1 15 novtmbra lanskega leta na Dunaji se je v svojej resoluciji naravnost izrekel za obliga-torične zadruge, a'ko sta dva tirolska obrtnika stavila predlog, da naj shod pri obrtniških učerc h poleg tehnične izomike naglaša tudi versko odgojo in pred vsem pravo praznovanje nedelj, se jima je odgovorilo, da se tu ne debatira o verskih vprašanjih. O nepremišljenost*, nij b la vnania orgauizacija, ki je prinašala starim zadrugam tehnični napredek in blagostanje; duh je, ki oživlja in ki si je sami ustvaril ono družinsko organizacijo. Ko je tB duh ljubezni do Boga in do bližnjega, ta duh ki v tovarišu ni gledal konkurenta nego brata, zginil, ko sta egoizem in zadružna nevoščlji-vost stopila na njegovo mesto, postala je ista organizacija sredstvo propada in ubožanja, Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881. (Spisuje M. Mihaeljev.) III. Železniško vradniško osebje na vlakih se menjuje že v Korminu, pa vljudnosti je zastonj pri njih iskat'. Gledali so nas skorej vsi le namrdano in neprijazno, kakor da j m ni prav, da potujemo iu trosimo novce po Italiji! Na videm:>ko postajo ob 9 uri zjutrej pridrdraje, (iz Gorice do Vidma potrebuje vlak ravno eno uro) Be ustavimo, ker tu je velika preiskava popotnih torb ali skrinjic ia vsega blaga. Zlasti pa preži Htrogo laška finančna straža na avstrijski tabak in smodke, kajti v Italiji imajo slab m drag tobak za kaditi in nosljati. Zmed nas peterih ni sicer bil nobeden reden tobakar, pa vendar sem jaz kupil za kratkočasje na potovanju nekaj dobrih av 8trijnkih Bmodk v Trstu, ktere je bilo treba že na meji poskriti. K sreči nas ni laška fi-nacca strogo preiskovala in tako jo mali strah, kterega sera jaz pri tem prebil, kmalo zginil v Bmodkmem dimu, odpeljaje se proti prvi podvidemski postaji: Pasian Schiavonesco*) *) To je: Slovenski pasijan. j imenovani, ktero ime kaže gotovo na nekdanje slovenske prebivalce sedanje Furlanije. Saj pravijo v Vidmu furlauom v Karniji še zdaj , šiflaš",*) ki je najbolj gotov dokaz, da so bili isti nekdaj slovenskega rodu. Na videmski postaji smo videli vprvič čudne tipe in ,,mon-dure" laških karabinerjev (žendarmov) in policajev. Karabinerji imajo temno monduro iu suknjo po starem, kakor je imelo naše vojaštvo do 1848. leta, namreč s ,,škarjemi", kakor pravi kmet gosposkemu „fracku". (Odkod prihaja čudna nošnja fraka", utegnem pozneje povedati, ker to smešno basen Bem slišal med narodom I) Klobuk ali pokrivalo imajo , a la Napoleon", t. j. na dva špičasta vogla, ktera pa stojita med obemi ušes', tako da jih peče solnce ali pa jim liie dež na ravnost v čelo; sred klobuka pa je laška trobojoa roža (ko karda) Prav smešni so se nam dozdevali v tem čuiriem in nepripravnem pokrivala, zlasti v deželi, kjer solnce žgdl Pred omenjeno vasjo in postajo Pasian-Schiavonesco, je na desni zgodovinsko znani grad Kampcformido ali Kampdirmio, kjer je bil 17. oktobra I. 1797 sklenjen mir med Bonapartorn in Avstrijo, vsled kterega ju dobila poslednja najstarejšo ovira vsemu pravemu razvijanju in napredo-vau u. Se li hoče dOBeči oni cvet, ono blagostanje, ki nam ga kaže srednjeveško zadružno življenje, zasaditi se mora duh krščanskega mišljenja; samo vnanja organizacija nič ne koristi. Ako se delo od vseh etrani spozna zopet za nravstveni poklic, za oprav.lo, podeljeno cd Boga, bode na mesto kramarskega duha in mrzkega konkurenčnega boja za obstanek, stopilo plemenito tekmovanje, kdo bi mogel v službi vesoljnosti najbolje proizvajati in sama ob sebi se bode napravila organizacija, primerna 8edajnim predrugačenim razmeram. Kar socijalisti zdaj po vsej prav ci zahtevajo namreč, da bi delavci imeli tudi delavska sredstva, se bode, kedar krščanski duh zopet prevlada, gotovo zgodilo, se ve ne s Bilo in v Bmislu sccijaiističnem. Le dve poti ste tedaj: ali ljubezen do dela, do bližnjega in zatajevanje, kakor uči krščanstvo, ali pa boj vseh zoper vse in ne-izprosljiva sila, kakor uči od Boga odpadlo človeštvo. Sklenem 8 Brčno željo, da bi se kmalu uresničile besede našega finančnega minis ra dr. Dunajevskega , ki jih je govoril pri letošnjej budgetnej debati: ,.Mi vsi bi se morali zjediniti, da bi 3 primernimi zakoni in primerno upravo ono storili, kar le je v omi-kanej državi mogoče, da bi delajočemu l.ud-stvu pomagali, da bi ga priveli na pravo pot v nrastvecem, verskem in gospodarstvenem oziru ter mu vcepili načelo, da vž'vanje nij namen človeškemu življenju in da je popolno **) Kar pomeni v furlanskem jeziku Slovence. evropejako republ ko Beneško, ktera je bila od najmlajše (namreč francoski) temeljito oropana in oddana Avstriji poleg Dalmacije. To je bila nsmreč zamena za avstriisko Lombar-dijo in Mantovo, iz česar je pa napravil Bo-naparte še z nekterimi drugimi kosi, namreč Modeno, Ferraro, Bologno in dr. tako imenovano prek- ali cisalpinsko republiko, kteri je da on za „un formo1'* francosko ustavo in vladarje. Tako drdramo z ,,'ukamatijem" brzo po semtrtje precej rodovitni beneški ravnini, ktere prebivalci so bili Avstriji vedao sovražni, ako-ravno jih je Avstrija bolj negovala nego ostalo narodnosti. Da bi bili Italijani v Lombardiji in Benečiji zatirani, se ne more nikakor trditi. Avstrijo so le za tega del sovražili, ker je bil od leta do leta večidel laškega naroda na macchiavelistični način bolj ia prežinjevan od ideje za zedinjtnjo Italijo. Vvod k temu bo bile vstaje 1848—49, ki so pa za Italijo nesrečno izpadle. Tudi je bila AvBtrija voljna Lahem kar si bodi dovoliti, da bi le izvun mčj, ne težili. Pa vse zastonj 1 Saj se je nek imeniten Benečan javno izrazil, da bi, ako bi jih hotla Avstrija tudi od pfite do temfiua pozlatiti, (!) zanjo vendar ne bi marali nikdar! K tej nezadovoljnosti prebivalcev bivšših avstrijskih pokrajin Lombardije in Benečije lej odatranjenje revščine na tem Bvetu gola nem -gočnost." Judom preti nevihta. Komaj se je na Ruskem nt kol ko polegla razdraženoBt zoper jud« iu no goepodake dobile povelje i obvglim polajševati p; vrnitev, se že na drugi strani vzdiguje huda nevihia nad Abrahamovimi sinovi, od ktere bi je d« bih tako lahko pr čakovali. Saj ho uušo dtžavo že amatrali za avojo obljubljeno dežilo, ter so hi vedli zlasti po Bvojem mogočnem časnikarstvu pridobiti odločilen vpliv na naše notranje politične razmere. Ves naš liberalizem ni imel druzega namena, kakor podpirati judovBtvo, iu skoraj vse nove postave, ki so jih naši liberalci sklepali v veliko žalost io škodo katoliških prebivalcev, češ, da to zahteva svoboda in enakopravnost državljanov, so v prvi vrBti koristile judom in vtrjevale njih moč. Zdaj se pa tudi pri nas zbirajo črni oblaki nad Izraelovimi otroci. Ko je nedavno glasoviti Scbouerer v državnem zboru zahteval od države pomoči zoper naselitev iz lluaije progna-uih judov in predlagal, naj bo dotične prošnje dunajskih prebivalcev objavijo v stenograiičaeni zapisniku, pa 8 tem predlogom OBtal v manjšini, so bo judovski časniki norčevali iz Schii-nererja in iz vseh onih, ki bo njegov predlog podpirali in omenjene prošnje podpisali. Takrat bo bo čutili še mogočne in varno in niso mislili, da Be bode kolo tako hitro zasukalo. Zdaj bo precej pobiti in menda slutijo, da se nevihta zbira nod njihovimi glavami, in Bicer nevihta, ki so jo Bami napravili. Znano je, da je o judovskih velikonočnih v Tiaza-Eizlaru na Ogerskem zgiuila kriatjan-Bka deklica Eatera tiolymoBsy. Kazneaila ue je govorica, da bo jo umorili judje, ki po talmudovih zapovedih boje b krščansko krvijo zamesijo svoje opresne kruhe (mazzoth). Go Hpodnke so začele reč preiskavati in so zaprle več sumljivih oseb, med njimi tudi rabmerja tamošnjega kraja, Reč je postala še bolj skrivnostna, ko bo pred nekimi tedni brodarji iz vode potegnili mrtvo ženBko truplo, oblečeno v obleko zginile Katere. Mati in sestra Bte spoznali obleko, pa tudi izrekli, da iz vode [totegneno dekle ni pogrešana Eatera; zdravniki pa so rekli, da jo to deklo umrlo za je-tiko; toiai je bilo še le po smrti preoblečeno v obleko Eaterino in v vodo vrženo. Povedali smo tedaj, da je gogpodska prijela iu zaprla tudi brodarje, ki so bili truplo izvlekli iz vode. Soduijake obravnave si vrf>6 Jako tajno, veudar pa madiaraki listi pozvedujejo na vse Btraui in list „Fii„'etlenaeg" kot ,,č Bto zanes Ijivo" poroča te-le reči: ,.Hudodelstvo v Tiaza-Eizlaru ni nobena akrivnoBt več, ampak Bod-nijako dognan dogodek. Po izpovedi obtožencev ki so bili diug drugemu nasproti postavljeni je dokazano, da je bila Eitera SoiymoaBy v shodn ci (|udovski sinagogi) umorjena. Sod-nijski zapisniki potrjujejo, da je mladi Scbart (rabinerjev Bin) reBuico povedal. Izjave obtožencev tudi brez dvoma pričajo, da je uboga Eitera umorjena iz obredDih namenov. Zato-žouci so zaznamovali kraj, kjer bo Eiterino truplo pokopali. Sodnija je vae prekopala in našla znamenja, da je bilo tam neko truplo zakopano, trupla pa ni več našla. Tudi drugod so zastonj kopali. Za popolni dokaz (subjektivni in objektivni) manjka zdaj samo še EUe-riiiega trupla. Kopali bo na nekem kraju, ki bo ga Bodniji naznanili oni, ki bo bili truplo za 50 gld. tam skrili. Njih izpoved glede mr-I ču ni imela nobenega vspeba, pač pa je Bodniji pokazala Bled za Bledom, da je poizvedela prvotne hudodelmku in njih Bokrive tovariše. Jako zamotano štreno so še le nekoliko raz vili po izpraševanji judov, ki bo jih ob enem z brodarji prijeli in ki so sodniji uaznan.li tudi oaebo, ktera jim jo bilu izročila iz bolnišnice dobljeno iu v Eaterino obleko zavito truplo da ga naprej spravijo. Izpoved onih ljudi, ki bo to truplo v Eiterino obleko oblekli iu valed tega potrebno lasl.šanjo ša uekterih drug h oseb, je pokazalo, da se je hudodelstvo zares zgodilo in sicer iz obrednih vzrokov. Daai-ravno bo Bi nu vso moč prizadevali, da bi preiskava ostala skrito, se je vendar vae to mod judt razvedilo, bržkonu vsled skrivnega porazuuiljenja z zaprtimi, in je bilo menda tudi vzrok, da lltymunn ni več hotel prevzeti zagovoruištva, in bo bili za zagovornike izbrani odvetniki Eolttti, IIoranszky in Funtak. Preiskava je na vae Btrani dovršena iu iščejo Bamo še trupla. Ko bi o njem kaj gotovega zvedli, bi se brez zamude izročila založba. Ne temo, ali je vse res, kar piše omenjeni časnik, sodnijaka preiskava bo menda resnično že spravila na dan; to pa verne, da se bodo pričeli za jude hudi dnevi, ako se bode potrdilo, da iz obrednih vzrokov inor6 kiiatijauo. Tisza H izlarsko hudodelstvo namreč neki ni prvo; vsako leto je na Ogerskem a i v Gillciji, kjer veliko judov prebiva, ob ča-ro«tovoljoi .,cacciatOl'l tlello Alpi'1 t. j. planinski lovci. l'iu. napravljeno na široko in dolgo naproženo množino skalovja, ktero so spustili ob hipu, ki je veča truma cesarsk.h vojakov nič rum-ljivegu ne sluteča skoz njo marš.rala. To jo bilo strašno, a sovražnika ni bilo nikjer viditi, da bi be mu zansogli branit'. Ker jih je bilo nu ta način muogo vsmrtenih, so dali tisti soteski, v kterej bo to svojo hrabrost (I) pokazali, ime „paBauggio della morte", t. j. „tso-teska smrti", ter so lani postavili tudi spominek na iBti kraj. Po vsem tem — bodi šc mimogrede opaženo, — se mora sleherni pravi Slovenec čuditi, kako da mora slovenski dnevnik 0. junija t. 1. v paganu G.uaeppu Garibal-diju tako pisati iu ga v zvezde kovati, ko je veudar bil, kakor Nemec pravi: auf der boBten Soite nichts uutzt Mar ni slep, kdor tega nu vidi V Čudo, da uiao tudi naši Garibaldovi častilci k njegovemu pogrebu pOBlali deputa-cije ali suj venec na Kozjek, (Gaprere) v zalivalo iu spomin, da je ou kot poveljnik ru-dečesrajčmkov tolikim avstrijskim iu slovenskim vojakom posvetil I. 1848—49, 18f>i) zlaBti pri Varesu in Komu, pa 1. 18GG na oni Bvei! Tako dalječ valepi uapčno umovui liberalizem. (Dalje prih.) in hrano za .toliko časa, da bi mogli pričeti kako delo in bi kaj zaslužiti. Namesto da bi bili pa došli beguni hvaležni za vse to, so Bilno godrnjali, da ju hrana preslaba, da ne dobd denarja, ki ho ue ga nadejali, in bi bili gotovo ubili tajnika, ki je imel glavno skrb za nje, uho bi ne bili o pravem času nekteri policaji prihiteli na pomoč. Gostoljubni Američani pa so po tem dogodku spoznali, da so to ljudje, ki se dela boj<5, pa bi vendar le radi dobro živeli. Taki so bili jud,e zmerom, taki bo in taki bodo ostali; vse njih prizadevanje meri lu na to, kako bi druge goljufali, zato so bili pa tudi zmerom povsod črteni in preganjani, zato ho se v prejšnjih časih dežele branile, da bi Be smeli judje pri njih naseljevati. Naša dežela ho je bila odkupila za precejšnjo svoto, ko je pa liberalizem, ali bolje judovstvo v roke dobilo vso moč, Be je ta pravica deželi uaši meni nič tebi nič zopet koDfi-cirala. Po našem mnenji to ne gre. Ako kdo kaj kupi in plača, ima tudi pravico do kupljene reči. Ako mu jo on, ki mu je reč proda), zopift vzame nazaj in kupčijo podere, mu mora pravilno tudi kup nazaj povrniti. Opozorimo toraj naše poslance na to stvar. Država je bila deželi prodala pravico, da se judje ne smejo naseljevati pri nas, država mora to kupčijo tudi držati, ako jo je pa uničila, dolžua je naši deželi povrniti plačani kup. Vendar pa rečemo, da nam veliko ljubši, ako pogodba in kupnina ostane veljavna in gotovo bodo naši ljudje prejSaji Bvoti prav radi še kaj dodali, samo da nam judje ne bodo silili v deželo Dogodkov, ka-koršnjih smo prej omenili, da jih imajo na Ogerakem in v Galiciji, pri nas na Kranjskem ne maramo imeti Politični pregled. V Ljubljani 10. juliju. AvNtrijsk«' dežele. Iv, jffil&vrchu« 0>i zadnjega potovanja bunovega, ko se Jo ljudstvo izreklo za vtelc-Benje vojaške granice, je zopet to vprašanje, prišlo na dnevni red. Pozor glasi bo v posebnem Članku v tem tako-le: Kazalo bi najprej poki cati zastopovalco nekdmje vojaške granict v zbor, in potem še le začeti obravnavati c poitavi zarad vteleseuja. Stoletja bo že 'minula, kar so ti kraji obsojeni ločeni biti. Dau danes vendar ni vzroka, zakaj bi so ljudstvo nekdanje vojaške granice ne vdeleževalo po-Btavo dajanja. Za zborovanje to ljudstvo gotovo ni manj zrelo, kakor je bilo pred 10 leti ljudstvo belovarskega okraja, vendar je imelo to prebivalstvo v kratkem svoje parlamentarno zastopstvo. Ako so Btuir tako razBodi, kakor nmo označili, bi lahko mirno gledali na po-Htave, o katerih se Bedaj oprašuje, potem bi imeli gotovost, da se vse ljudstvo vdekžuje poBtovodajanja, ako kaj zagreše, bi bili sami vzrok temu. 1» HtiiJui-rikcKii dežel, zboru V 10. Beji pride med drugim na vrsto tudi poročilo deželnega kulturnfga odbora, ki zadeva pokončevanje trtne uši. Nasvet se glasi: Razuu 1)000 gld., ki so že dovoljeni 1.1881, uaj se n kar več ne naklada n« deželni zavod, marveč naj dodado drugo poseitniki vinogradov po primerji, kakor jih zadene zemljiški davek od nogradov. Popotni učitelj kmetijstva naj se nastavi z letno plačo 1200 gld. in s notuino, Hlai.uje nnj pa v Urade. — Posl. Stiideršifi govori zoper te nasvete, in [travi, da po drugih krajih dežela ali pa država prevzame to stroške, Istrija, revna dežela, je za to dala 20.000 gld. On Btavl tedaj nasvet, naj Be 1. točka tako glaai, da troške za odvernitev trtne uši za 1882 in 1883 prevzame dežela, a deželnemu odboru Be naroča, da pri vladi dela na to, da se dotična državna postava Bpremeni. Za predlog g. Šuiderš ča govori še dežel. od. Schreiner, tudi zastopnik vlade je zanj. Posl. Karlon j« za to, da obveljajo že storjeni sklepi deželnega zbora in je tedaj zoper uasvet Šuiderš ča, on ;e zoper poslanje popotnega učitelja, kur s tem se uapravlja le nova služba, katero bode pozneje mogla dežela prevzeti. Zoper poslanca Karlon govori še dež. odb. Schreiner in tudi zastopovalec vlade reče, da želi sprejetje Šai-deršič. predloga. Pri glasovanji se sprejme nasvet Šnideršičev s 25 zoper 20 glasov. Na dnevnem redu je tudi poročilo arenj-skega odbora, kar se t če prošnje 10 posestnikov občino sv. Krištofa , ki hočejo raje biti v srenji Laškega trga. Poročevalec je posl £chmiderer, ki nasvetuje, uaj se prošnja usl ši in prep s izvrši na stroške Boseske Laškega trga. Zoper predlog govori dr. Dominkuš in dež. odb. Ilerman. Za nasvet Brenjskega odbora pa poslanca Neckerman in Waschington. Pri glasovanji ae sprejme nasvet Breojskega odbora. — Še je na vrBti poročilo odbora za srenjske zadeve, kise tiče nekaterih sprememb pri posestvih v občinah sv. Jikoba, in Wach-senberg. naj so namreč 251 hktar. 4 ar in 63 Q D. dop še k občini VVachBenberg na levukem dravskem bregu Dravo in aic.r na troške sedijo-čih. Predlog se sprejme in popoludne ob 5. se ima seja nadaljevati. ll.Beja. Na dnevnem redu je bilo poročilo odbora za srenjske zadeve kar se tiče premoženja nekdanje kresije v Mariboru. Sklene ee, da Be ima z vlado to stvar obravnavati in v prihodnji ses jio tem poročati. Nekaterim občinam se dovoli pebiranje nakluda na srenjske davke. — Po uasvetu dež. kulturnega zavoda (poroč. Berg) sklene se, da Be ima z I. 1883 začeti podko-vijska iu živinozdravniška šula in tam umestiti začasno potrebni učitelji in drugo OBobje. Potrebuje se za to 8300 gld. pokritih je G8G0 gld. tedaj gre šo dodati 1440 gld. Poročevalec nasvetuje tudi resolucijo, da bi kovači, ki se sicer niso na tem zavodu učili, mogli tam aprašani biti. Tu li ta rcsolucija Be sprejme. Poročilo dežel, odbora, kar bo tiče zvišanja pripomoči za deželno obdelavo i. dr. odkaže se dež. kult. zavodu. — Temu nasledva poročilo finančnega odseka zarad umeščenja ravnatelja je šel francoski konzul in Bedaj vsi Evropejci, kolikor j h je še ostalo, biže iz Egipta. Konferenca pa ugibljein ug bije, Bultana vabi med se, ugibali pa bodo menda toliko čaBa, da začnejo topovi grometi, — Zakaj pa gre prav za prav v Egiptu? Radi bi bo tujih pijavk znebili, Turki bi pa iz Egipta radi navadni pašalik napravili; Angleži in Francozi bo mislili, da bodo z Egiptom delali, kakor 8e jim bode zljubilo, nameBtnega kralju bo popolnoma imeli v svoji oblasti, a domačini bo bo prebudili in Arabi-paša dela zopar oderuhe iz Evrope. — Vprašanje je le, ali bode mogel kaj opraviti? na deželui norišnici , Foldhif*' in o spremembi Statuta Poročevalec Nekerman nasvetuje naj se potrdijo. — Poročilo se jemlje na znanje in Statut potrjuje. Vnanje državo. IVIilincl Skoliclev, najbolj pridobljen vojskovodja v ruski armadi, je umrl naglo smrti v Moskvi. V 70 bitvah jo videl Binrt pred sabo, a Bedaj ga jo zadela v mirnem času. Posebno se ju odlikoval v zadnji turški vojski pred Plovno. Bil je pozneje poveljnik v vojski proti Turkmenci in je vzel njih trdnjavo Geog-Ttpe. Veliko pozornost je zbudil «6 svojim govorom naperjenim zoper Nemce. Poalednjič je bil poveljnik v Minsk, in za kratkega časa jo bil v Moskvi, kjer ga smrt prehitela. Iz Puška ali bomba še ni počila pri Aleksaudriji, a vse struno bo napete d) skrajno mejo. — Pri Aleksaudriji 10 nehali z delom pri trdnjavi, ker je angleški admiral S>ymour žugal v mesto streljati, ako no j.ehajo z vtaborjenjem pri luki. Is Kahire) Izvirni dopisi. S Tr»«<» tinti llcko. *) Kako daleč že sega drzovitost msgjarskih Rečanov, naj vam dokaže sliedeči istiniti slučaj. Po večletni navadi dojdejo Kostavci vsled obljube , — koje so storili za strašne bolezni, ki je silno med narodom moril, 2. julija procosijam, koje se jako veliko naroda udeleži, na Trsat k Materi Božji. Ker jo bilo pa letos 2. julija ravno v nedeljo, bo prenesli procesijo na pondeljek. Mi jih čakamo in čakamo, pa Kastavcev le ni. Vprašamo za razlog, kar izvemo, da jim lie-čani ne puste skozi mesto itiiu zato jih tudi ni bilo. Mislim da ta dogodek ne potrebuje nobenega komentaru. Domače novice. V Ljubljani, 11. julija. (1'omiloSSenje.) Presvitli cesar so 7. t. m. dvanajst kazujecc iz tukajšnu kaznilnico po-milostili. Vsem dvanajsterim skupaj so pregledali 8 let 10 mesecev 20 dni. Bog daj, da bi se tudi vsi pomilostenja vredno ukazali 1 (Slovenske Matica) knj'ževni odsek Be je v soboto posvetoval vzlasti o knjigah, k te rt) naj bo dajo na svetlo za leto 1882 in sklenil je, naj se pripravi 1) Letopis z biblografijo, potrebnim poročilom o društvenem delovanji in z imenikom, sicer pa le z znanstvenimi spisi, brez povodov in leposlovja ali beletri-stike; 2) Spomenik o zvezi Kranjske z vladarsko rodbino Habsburško. Za pripravo teh dveh knjig bo je volil odsek: gg. Pleteršnik, Leveč in Senekovič, kteri naj s predsednikom razglasijo do piBateljev dotična primerna povabila; 3) Književna zgodovina Štajerskih Slovencev, Bpisal J. Macuu, pogojno, da bo uektere Btvari pred vravnajo; in 4) Lovčevi zapiski, spisal Turgenijev, preložil Remec, 8 kterimi naj bo prične „Slova tisku knjižnica", ktera ima dajati prevode iz slovstev slovunskih. — Druge reči so so prihranilo za razpravo pred prihodnjo od-borovo bojo, ktera naj bi bilu kmalu v začetku šolskega letu. (h saje srenjskega odbora v Ljubljani 4. julija.) (Konec) Potem poročajo odseki. Za finančni odiek poroči dr. Moše. Kakor nasvetuje bivši ekonom g. Podkrajštk rmj ko odpiše 696 gld. dolžnih »a najemščini mestnih zemljišč od I. 1864 -1880, ker tega ni moč izterjati, a g. P. naj so pa povernejo sodni stroški 108 gl. Predlog se sprejme. — Ponudba c-ljskega fitogrufi Martinija, naj se nakupi lvH fitografij pistojoske jamo za 200 gld, se no sprejme. IJržolui odbor se zahvaljuje za poslanih r>()00 gld. k Budolfiou. O. Martinu Ilifevarju je m«g;strat izplačal za z inljiščo 6682 gl. — Vzame ao naznanje. *) l'o ntiključbl eakusiijmio. Vrdn. K stavbenim stroškom za Ljubljansko gledališče naj mestni zbor da 1000 g!d. za popravo, a proti temu, da tudi drugi za to pla-čujoči dado obljubljene podpore brez pogoje. Mestni magistrat naj izplača te denarje osem dni potem, ko se poprave toliko dovrše, da Be zopet začno javne predstave. Ta derar se pa dovoli radi tega, ker je mesto dolžno skrbeti za javno varnost in imajo obrtniki tudi nekaj zaslužka. Odobreno brez razgovora. Po predlogu dr. pl. Bleiweisa se krč-marju Vetter v Florijanovih ulicah kazen od 5 gl. zniža na 1 g). Na dalje iporoča dr. Blei-weis o zdravilih za mestne uboge, ki znašajo za prvo četrtletje t. 1. 538 gld. Mestni zdravniki pišejo baje po nepotrebnim predraga zdravila, a upa da bodo to opustili. V mestni zdravstveni Bvet se volita gg.: dr. D r č in dr. S c ha f f e r. V šolski odsek gg.: dr. Drč in profesor France Leveč, kot za-Btopnik občine v upravni svet Elizabetine bolnišnice srenj. odb. g. Dreo. Dr. Zamik predlaga: Slavni meBtni zbor naj sklene, da šolski odsek pretresa, naj se deželnemu šolskemu Bvetu odda prošnja, ki nasvetuje: 1. V vseh razredih deških in dekliških meBtnih ljudskih šol naj bo odšle učni jezik za vse predmete slovenski jezik. 2. V nemškem jeziku naj se na podlagi slovenskega jezika začenja poučevati v III. razredu s slovenskim učnim jezikom. Dr. Zarnik utemeljuje svoj predlog. On pravi s tem predlogom pridemo nazaj, kjer smo bili prej. L. 1870 je razglasil c. kr. deželni šolski svet, da je po vseh ljudskih šolah, izvzemši Kočevje in na Fužinah (VVeissenfels) slovenski jezik učni jezik. Kjer se v nemščini poučuje v ljudskih šolah, ne more se pričeti b tem poukom prej, dokler ne znajo otroci v ma-ternem jeziku brati in pisati. Tako so ravnali povsod tudi po mestnh šclab. Pozneje je mislil okrajni šolski nadzornik mestnih šol, da se otroci premalo nauče v nemščini, in občinski zbor je prosil 1. 1877 c. kr. deželni šolski svet, ki je zapovedal, da se b poukom v nemškem jeziku začenja uže v drugem leta, v tretjem letu naj je poučevanje po večem nemško, v četrtem in petem letu pa je učni jezik nemški. Siovensko nemško gramatiko, prav praktično učno knjigo, so prepovedali in namesto tega vpeljali Heinrichova berila. Letos so zahtevali pri meBtui učiteljski korfereuci vpeljavo slovensko-nemške gramatike. Dr. Zarnik govori o velikih težavah, s katerimi se ima boriti učenec, ki ni nemščine zmožen; koliko bistrih giav s tem odvračuje od šole, koliko časa se po nepotrebnim potrati in kako malo koristi tako poučevanje tem, ki ne hodijo v više šole, in bi se imeli v ljudski šoli naučiti tega, kar potrebujejo za praktično življenje. Sr. odbornik dr. Schaffer pravi: Predlog dr. Zamika bi se in el naravnost zavreči, ker pa ima priti v šolski odsek, bode tačas o njem govoril, kedar bode slišal poročilo odse-kovo. Dr. Drč govori zoper sr. odbornika Dežmaca, ki je v zadnji seji izrekel, da je slabo znamenje, da je toliko učencev v obrt-nijsko pripravljeni šoli. To pride namreč cd tega, da učenci prišedši iz dežele, obiskujejo tam večrazredne šole, kjer se pred vsem začne v nemščini poučevati, a drugi n8uk pa zanemarja. Vsi pametni pedagogi so pa te misli, da se tuji jeziki dajo učiti le na podlagi ma-ternega jezika, zato podpira predlog dr. Zar-nika. Sr. odbornik dr. Schtffer pravi: dr. Drč menda ni dobro poučen v šolskih zadevah. Otroci, ki pridejo v pripravljavno šolo, so iz Ildajatelj in odgovorni vrednik Jožef Jerič. kmetov, in tam je slovenski jezik učni jezik. Sr. odbornik Hribar pravi, da vsi ti otroci pridejo iz kmetov, kjer so hodili v večrazredne šole in po vseh teh šolah se ima po sklepu deželnega odbora poučevati v nemščini. Da je pripravljavna šola dobro obiskovana, je dobro znamenje, ker mojstri pošiljajo svoje dečke v šolo, in boljši je, da so v Soli, kar da se klatijo po ulicah. Predlog dr. Zamika se sprejme in potem sklene javna seja. (V seji odborovi družbi kmetijski 2. t. m.) sklepalo Be je o sledečem: Predsedništvo se pooblasti, c. k. ministru za poljedelstvo, grofu Falkenhay-u pa tudi ministroma dr. Pra-žak-u in baronu Conradu sporočiti družbeno čestitanje k najnovejemu njihovemu odlikovanju; — enako se predsedništvo naprosi, gosp. deželnemu predsedniku A. Winkler-ju izreči živo milovanje zarad smrti njegove matere. — Poročilo o nasvetu za postavo zarad po-končevanja škodljive predenice med deteljo Be pretresava ter se dokontčno sklene, priporočiti, postavo osnovati po enaki štajerski postavi z malimi spremembami in z dostavkom, da se ima razglašenje po dvakrat na leto ponoviti. O dopisu zarad društvene ročne mlatil-niče v Senožečah sklene se, da vsikakor ostane pri prodaji mlatilnice uže pred del) časom sklenjeni, — ter, da se ima mlatilnica takoj kupcu izročiti. — Reši se poročilo vipavske podružnice, kateremu je bil priložen zapisnik seje ujene. Prošnja občine spodnje Idrije zarad privoljenja dveh nov h živinskih sejmov se reš'. Sirarska družba na Bistrici vBohinji predlaga po tamošnji podružnici izkaz, da je tamošjna sirarska hiša popolnem dovršena; vsled tega se ji nakaže druga polovica državne podpore 250 gld. — Vodstvo društveno podkovske šoie v Ljubljeni nasvetuje nekatere spremembe o vredbi šole v tem Hmislu, da naj bi se pod-učevalo vsako leto v dveh tečajih po blizo šest mesecev ter da bi se v vrsto šolsk'h predmetov vzel tudi poduk o ogledovanji klavne živine in mesa. Skl ne se ta nasvet vladi kot začasno poskušajo priporočit', — obenem pa tudi na-glašati, da se na tej šoli odpravljeni poduk o živinozdravništvu zelo pogreša na škodo dežele in zavoda. — Račuai o nakupu novega orodja za podkovsko šoloizroče se gospodu odborniku Vičel nu v pregled, — sklene se pa tudi na-redba , po kateri se ima skrbeti za to, da se odrodje ohrani v dobrem stanu in da se ne pogubi. — Vsled poročila, po katerem je društvena lastnina b o t a n i š k i vrt v novih zem-ljišk h knjigah vpisati na ime c. k. erara, sklene Be o pravem času do dne 30. novembra t. 1. v varstvo društvene lastnine vložiti pritožbo, ter se za izvršitev tega sklepa naprosi gosp. dr. Maks pl. "VVurzbacb. — Naredba minister-stva za poljedelstvo zarad porabe državne podpore za povzdigo rastlin se prebere ter sklene, po uže razdeljeni podpori in v smislu te na-redbe rešiti vloženo prišojo za podporo. — Pismo gosp. učitelja M. Ranta zarad podob k njegovemu Bpisu o sadnemu drevju škodljivih mrčesih izroči se odborniku dr. Poklukar-ju v poročanje. — Vsled vložene društvene prošnje naznanja kupčijsko ministerstvo, da se vrše ravno zdaj razprave, vsled katerih se imajo pričakovati izdatne polajšave pri prevažanji klavne, posebno pa plemenne živine na železnicah. Konečno je bilo sprejetih novih udov: a) Za podružnico senožeško 14, b) za podružnico vrhniško 3, c) za podružnico vipavBko 6, Javno drnžric. 12. julija. 1. eks. dražba, posestva Franceta Skušek iz Itadeč št. 11, 1600 gl.,%deleg. aodnija v Rudolfovem. 3. eks. dražba posestva Štefana Jamnik iz Studenčič hiš. št. 4/16.; deleg. sod. v Ljubljani. 13. julija. 1. eks. dražba posestnice Katarine Markovičeve iz Volikega Čemela, 2073 gl.} okr. Bodnija v Zatičini. 14. julija. 1. eks. dražba posest. Franceta Zajec iz Sela , 5990 gl.; okr. sodu. v Litiji. 1, eks. dražba posestnice Jere Tič iz Bevšeka, 160 gld. ; okr. sodn. v Litiji. Štev. 10421. Zahvala. Gospod dr. Alojzij Val en ta, c. kr« profesor ia ravnateij kraujskih dobrodelnih naprav, je povodom, da mu je brezplačno podeljeno meščsnsko pravo ljubljanskega mestn; podaril dvajset goldinarjev za mestne uboge. Za to bl8gosrčoo darilo se spodobno za' hvaljuje: Upraviteljstvo Mim zavoda. V Ljubljani 3. dan julija 1882. (■rtiSNelli., župar. V založbi Jos. Kosel-na je ravnokar na Bvitlo izšta knjiga za cerkveno (cecilijansknJ godbo v natisu: Das Harmoniiim Spiel in stnfemveiser, griindliclicr Anordimng zum Selbstuntcrriclit, verfasst und allen Freunden tiefernster Musik gewidmct von Bernhard 3Iettenleiter, Chordirektor in Kempten, Mitglied des lteferenten, Collegiitm des ,,Ciicilienvereiiis fiir alle Lšinder deutscher Zunge'' und Priises des Diocesan-Ciici* lienveruins Augsburg. Erster Theil. Opus 30. gr. 8°, broeh. Preis fl. 1 80 Mit der Post fl. 185. Die ersto Auflago diesps AVerbes erschien iin Mai vorigen Jahres und war in nahezu 6 Monaten schon vergriffen, geiviss der beste Bevveis fiir die Vorziiglichkcit des Buches. Dasselbe ist im Cilcilienvereinskatalog sub Nr. 510 aufgenommcn. Einige Stimmen der Pt esse Uber die erste Auflage: . . . DieBes mit cinein iiberaus grosscn Fleiss und , wie os aich von dem allverehrten Verfasser nicht anders ervvarten liisst, mit ciner sehr tiefen Fachkenntniss bearbeitete Buch verdient in der Kirchen - Musik - Literatur als eiu „vorziigliches'' Wevk begriisst zu werden ... Beil. zur Augsb. Postzeitung 1880 Nr. 109. . . . Die vorliegende Scliule ist selir fasslich rationell, logiseh und streng stufengemiiss auf-gebaut. .. Wer die Scliule mit Eifer studirt, wird nicht nur ein ferti r Spieler werden. sondern sich auch einen ansehnlichen Grad von musikaliseher Bildung ervverben. Koln. Volkszeitung 1880 Nr. 137. . . . Eine grundlicha und praktisehe Anleitung zum Selbstuntcrrichte auf diesem Instrumente , .. Die meisten der zahlreiclien musikalischen Vorlagen : Modulationen, Vorspiele, Nachspiele, Harmonisirung etc. sind aus Mettenleiters eigener Fedcr und be-kunden den gewandten , griindlichen und ernsten Musiker. — Das AVerk ist beatens empfolilen. Fr. Scbmidt, Domkapelmeister in Minister. Za obilna naročevanja Be priporoča SiutwiiHk» hukvnrim Stolni trg štev. G. Naznanilo. V vsakem večjem mestu Evropejskem iščemo zmožnih agentov, ki bi hotli prevzeti nabiranje naročnikov in inseratov. Pogoje so jake vgodne. Ponudbe naj se pošljejo oprav-ništvu ali administraciji (3) „U«lh>iii-i*re.><»c" v Belem gradu.