DOLENJSKI GOZDAR 9Hd^'?£
LETNIK XXIII
NOVO MESTO, NOVEMBER 1986
ŠTEVILKA 7
Poročilo o poslovanju Gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju januar — september 1986
Letos smo poslovali v primerja- doseženi poslovni rezultati temu kot v lanskem enakem prime-vi z lanskim letom v težjih gospo- primerni, oziroma glede na rjanem obdobju, darskih razmerah. Zato so bili tudi stopnjo dosežene inflacije slabši Zimsko vreme je bilo zelo
neugodno za našo proizvodnjo, tako da smo po količini proizvodnje v prvem trimesečju zaostali za načrtom, kar nismo mogli nadomestiti v prihodnjem obdobju, zlasti ne v zasebnem sektorju gospodarjenja, medtem ko nam jeuspelo nadoknaditi zaostanek pri proizvodnji v družbenem sektorju, glede na dejstvo, da delamo sami in z lastnimi delovnimi sredstvi.
V zasebnem sektorju smo odvisni v veliki meri na odkup lesa od zasebnih kooperantov, ki so tudi kmetijski pridelovalci in spomladi in poleti obdelujejo njive, v gozdu pa delajo samo pozimi.
Tako smo v družbenih gozdovih posekali 116.832 m3 lesa, kar je za 8% več kot v enakem obdobju preteklega leta, v zasebnem sektorju pa 47.584 m3, kar je za 17% manj kot v lanskem enakem obdobju. Skupna proizvodnja v obeh sektorjih znaša 164.416 m3 lesa in je za 1% manjša kot lani.
Prodali smo 110.521 m3 gozdnih sortimentov iz družbenih gozdov, kar je za 3% več kot lansko leto, v zasebnem sektorju pa 48.614 m3, kar je za 8% manj kot lani v enakem obdobju. Skupaj smo prodali 159.135 m3 gozdnih sortimentov, kar je na lanski ravni.
Naše prodajne cene so se v obdobju enega leta povišale za 77%, kar pa je znatno nižje od dosežene stopnje inflacije, ki je v tem obdobju znašala nekaj nad 100%.
Na naše gospodarjenje vplivajo tudi težave v lesni industriji, ki je naš glavni kupec. Spremembe v devizni zakonodaji in prepočasno prilagajanje tečaja dinarja konvertibilnim valutam negativno vplivajo na lesno industrijo, ki svoje izdelke večinoma izvaža na konvertibilno tržišče. Letos delovne organizacije ne razpolagajo več z devizami, kar pomeni za izvoznika v primerjavi z lanskim letom slabši iztržek, saj presežka deviz ni mogoče več prodajati drugim uporabnikom proti ustreznemu nadomestilu. S to možnostjo je lesna industrija ustvarjala precej dohodka, ki je v dobri meri izboljšal njen poslovni položaj. Ker teh privilegijev letos za izvoznike ni, je v slabšem položaju lesna industrija in s tem tudi gozdarstvo.
Na gospodarjenje v gozdarstvu vpliva tudi novi zakon o gozdovih, ki velja od L junija 1985. Novi
■S
a
Z
(Nadaljevanje s 65. str;
g
zakon o gozdovih predvideva večje samofinanciranje panoge, kot je to bilo po starem zakonu. Po novem je predvideno združevanje sredstev lesne industrije za gozdarstvo iz čistega dohodka, kar je glede na omenjene težave veliko težje uresničiti, kot je bilo po starem zakonu, kije dovoljeval financiranje iz dohodka oziroma iz stroškov lesne industrije. Poleg tega novi zakon o gozdovih predvideva nov prispevek za melioracije Krasa, in sicer 3% od prodajne vrednosti gozdnih sortimentov, česar prej ni bilo. S tem je položaj panoge postal dosti slabši.
Lani je zajel naše območje žledolom, ki je poškodoval okrog 70.000 m5 lesa, v glavnem v območju toka Gozdarstvo Novo mesto, kar je bilo potrebno pospraviti, in sicer z znatno višjimi proizvodnimi stroški po m3 lesa, kot so v normalnih razmerah. Ta žledolom je vplival na zmanjšanje dohodka v toku Gozdarstvo Novo mesto. Primanjkljaj bo potrebno razdeliti do konca leta na ostale tozde in toke v okviru območja.
Celotnega prihodka je bilo 5.264 milijonov din ali za 83% več kot lani. Porabljena sredstva znašajo 3.052 milijonov din in so višja za 96%. Večji porast porabljenih sredstev je posledica težav v proizvodnji. Dohodka je 2.212 milijonov din ali za 68% več kot lansko leto. Obveznosti iz dohodka so zaradi višjih davkov, prispevkov, zavarovalnih premij bile višje za 97%. Čisti dohodek je dosežen v višini 1.630 milijonov (povečanje za 60%). Za osebne dohodke smo namenili 1.012 milijonov din, ali za 111% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Povprečni osebni dohodek znaša 113.417 din (za 104% več). Glede na celo lansko leto je bil povprečni osebni dohodek višji za 65%. Zaradi takega razmerja osebnih dohodkov in dohodka moramo do konca leta uskladiti osebne dohodke z gibanjem dohodka, za kar smo se obvezali z dinamičnim planom, katerega smo dostavili izvršnemu svetu občine Novo mesto. Zaskladesmonamenili618 milijonov din, kar je za 19% več kot v enakem obdobju lani.
Če upoštevamo letošnje težke razmere, je finančni izid zadovoljiv. To pa velja le za tozde Gozdarstvo, Straža, Podturn in Črmo-šnjice, medtem ko so poslovni uspehi pri vseh ostalih tozdih in tokih dokaj skromni.
MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec.
_______J
DOLENJSKI GOZDAR
/ . .- J
POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO v obdobju od 1. januarja do 30. septembra 1986 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in načrtom za leto 1986
zap. št.	elementi	doseženo od 1. 1. 85— 30. 9. 85	načrt 1986	doseženo od 1. 1. 86— 30. 9. 86	indeks dos. 86/85 86/pl	
i.	celotni prihodek	2.871,837,211	6.309,551.000	5.264,386.853	183	83
2.	materialni stroški	1.229,415.915	2.884,201.000	2.535,396.003	206	88
3.	amortizacija	326,170,864	776,742.000	516,537.080	158	67
4.	dohodek (1-2-3)	1.316,250.430	2.648,608.000	2.212,453.769	168	84
5.	obveznosti iz dohodka	295,534.466	658,868.000	582,124.312	197	88
6.	čisti dohodek (4-5)	1.020,715.964	1.989,740.000	1.630,329.457	160	82
7.	za osebne dohodke	478,720.159	1.309,744.900	1.011,598.067	211	77
8.	za sklade (6-7 ali 10+11					
	+ 12 + 13)	541,995.805	679,995.100	618,731.390	114	91
9.	izguba	—	—	—		
10.	za poslovni sklad	436,408.398	366.649.440	426,982.517	98	116
11.	za rezervni sklad	49.222.534	98,612.560	78,927.220	160	80
12.	za skl. skup. por. — prosti del	34,083.567	124,365.700	64,574.787	189	52
13.	za skl. skup. por. — stan. del	22,281.305	90,367.400	48,246.865	217	53
14.	pop. štev. zaposlenih	759	—	748	99	
15.	pop. neto OD	55.707	—	113.471	204	
16.	izpl. sred. skup. por. — pr. del	51,750.020	—	—		
POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO V OBDOBJU OD
1. januarja — 30. septembra 1986
zap. št.	elementi	SKUPAJ GG	TOZD NOVO MESTO	TOZD STRAŽA	TOZD PODTURN	TOZD ČRNO- MELJ	TOZD ČRMOŠ- NJICE
i.	celotni prihodek	5.264,386.853	488,137.703	740.006.928	664,639.568	398,693.634	470,053.192
2.	materialni stroški + biol. am. ZS	2.535,396.003	239,669,006	205,311.666	179,975.839	141,917,129	175,028.724
3.	amortizacija + biol. am. DS	516,537.080	64,702.216	110,561.238	110,498.247	62,043.122	81,685.092
4	dohodek (1-2-3)	2.212,453.769	183,766.481	424,134.024	374,165.481	194,733.382	213,339.375
5.	obvez, iz dohodka	582,124.312	53,897.746	94,159,333	90,257.116	53,011.965	61,638.024
6.	čisti dohodek (4-5)	1.630,329.457	129,868,735	329,974.691	283,908.365	141,721.417	151,701.351
7.	za osebne dohodke	1.011,598.067	120,291.536	120,612.291	177,845.166	113,170.111	92,986.837
8.	za sklade (skupaj)	618,731.390	9,577.199	209,362.400	166,063.199	28,551.306	58,714.514
9.	izguba	-	•-	-	-	-	-
10.	za rezervni sklad	78,927.220	3,631.715	16,965.361	14,966.619	7,789.335	8,533.575
11.	za poslovni sklad	426,982.517	-	177,616.692	135.878.854	6,728.506	39,089.115
12.	za sklad skupne porabe prosti del	64.574.787		8.900.000	9,200.000	9,000.000	6,900.000
13.	za sklad skupne porabe stanovanjski del	48,246.865	5,945.484	5,880.347	6,017.726	5,033.465	4,191.824
14.	povpreč. št. zaposlenih po stanju konec mes.	748	98	89	92	90	69
15.	povprečni neto OD	113.471	106.091	113.297	113.692	109:282	117.878
		TOZD	TOZD	TOK	TOK	TOK	
zap.		TRANS. IN	VRT. IN	NOVO	ČRNO-	TREB-	
št.	elementi	GRADNJE	HORT.	MESTO	MELJ	NJE	DSSS
1.	celotni prihodek	578,318.380	105,363.846	740,311.348	542,477.211	317,736.765	218,648.275
2.	materialni stroški + biol. am. ZS	300,223.445	43,427.351	94,622.242	396,156.205	196,141.403	62,922.990
3.	amortizacija + biol. am. DS	56,709.604	2,588.283	4,244,863	5,486.081	8,592.688	9,425.646
4.	dohodek (1-2-3)	221,385.331	59,348.211	141,444.243	140,834.924	113,002.674	146,299.638
5.	obvez, iz dohodka	69,357.052	15,167.781	40,240.703	36,698.328	33,671,623	34,024.641
6.	čisti dohodek (4-5)	152,028.279	44,180.430	101,203.540	104,136.596	79,331.051	112,274.997
7.	za osebne dohodke	117,610.420	35,804.487	88,433.188	60,833.735	46,757.914	97.252.382
8.	za sklade (skupaj)	34,417.859	8,375.943	12,770.352	43,302.861	32,573.137	15,022.615
9.	izguba	—	—	—	—	—	—
10.	za rezervni sklad	8,855.413	2,373.928	5,657.770	5,633.397	4,520.107	—
11.	za poslovni sklad	12,446.132	1,078.745	1,424.753	30,168.616	22,551.100	—
12.	za sklad skupne porabe prosti del	7,400.000	3,200.000	1,400.000	4,800.000	3,500.000	10,274.787
13.	za sklad skupne porabe stanovanjski del	5,716.314	1.723.270	4,287.829	2,700.848	2,001.930	4,747.828
14.	povpreč. št. zaposlenih po stanju konec mes.	74	32	60	48	35	61
15.	povprečni neto OD	120.923	95.277	116.611	102.987	109.653	134.076
PROIZVODNJA IN ODKUP DO KONCA OKTOBRA 1986
		iglavci	tehnika list.	goli	prostor les	skupaj
	načrt, m3	4.415	6.734	4.689	4.801	20.639
TOZD Novo mesto	dosež.	4.674	4.474	4.906	3.724	17.778
	%	106	66	105	78	86
	načrt, m3	10.218	7.577	5.787	4.588	28.170
TOZD Straža	dosež.	17.118	5.828	4.361	1.946	29.253
	%	168	77	75	42	104
	načrt, m3	19.425	4.872	5.006	4.362	33.665
TOZD Podturn	dosež.	25.135	2.783	3.899	2.077	33.894
	%	129	57	78	48	101
	načrt, m3	11.109	9.428	3.990	4.208	28.735
TOZD Črmošnjice	dosež.	11.662	5.137	5.449	2.679	24.927
	%	105	54	137	64	87
	načrt, m3	4.557	5.581	7.075	4.360	21.573
TOZD Črnomelj	dosež.	4.425	4.093	4.356	5.046	17.920
	%	97	73	62	116	83
	načrt, m3	510	598	591	255	1.954
TOK Trebnje-družbeni dosež.		623	254	456	394	1.727
	%	122	42	77	155	88
	načrt, m3	50.234	34.790 27.138		22.574	134.736
SKUPAJ DRUŽBENI	dosež.	63.637	22.569 23.427		15.866	125.499
	%	127	65	86	70	93
	načrt, m3	8.000	13.820	3.000	11.850	36.670
TOK Novo mesto	dosež.	6.891	13.392	2.980	4.239	27.502
	%	86	97	99	36	75
	načrt, m3	2.230	13.640	3.090	4.610	23.570
TOK Črnomelj	dosež.	1.247	12.840	3.097	888	18.072
	%	56	94	100	19	77
	načrt, m3	1.900	3.800	1.050	3.550	10.300
TOK Trebnje	dosež.	1.470	3.110	640	1.237	6.457
	%	77	82	61	35	63
	načrt, m3	12.130	31.260	7.140	20.010	70.540
SKUPAJ ZASEBNI	dosež.	9.608	29.342	6.717	6.364	52.031
	%	79	94	94	32	74
	načrt, m3	62.364	66.050 34.278		42.584	205.276
SKUPAJ GG	dosež.	73.245	51.911	30.144	22.230	177.530
	%	117	79	88	52	86
Plan in analize
j Seminar »Načrtovanje i premene malodonosnih i gozdov«
'i
s
I
S
I
s
I
s
A
Spreminjanje malodonosnih gozdov v visoko proizvodne več namenske gozdove je obsežno in zahtevno delo. Srečujemo se s težavami načrtovanja premen v zvezi z izbiro najprimernejših objektov, z izbiro načina premene in drevesnih vrst kot bodočih nosilcev sestoja, z vprašanjem obsega premen, njihovega financiranja ter vpliva premen na gospodarjenje v drugih gozdovih.
V novem območnem načrtu smo se odločili za potreben obseg premen ter za razmerje med količino neposredne in posredne premene. V zvezi s financiranjem premen je dana možnost, da novomeško območje črpa več denarja iz biološke amortizacije, ki se združuje na ravni republike, vendar so ta sredstva vezana, prvič, na načrtovanje premen in, drugič, na dejansko izvedbo na načrtovanih objektih. Da bi uspešneje obvladovali navedene naloge ter izkoristili možnost dodatnega financiranja, je vodja službe za gojenje gozdov organiziral seminar na temo iz na-
črtovanja in izvajanja premen. Trajal je dva dni.
Udeleženci, revirni vodje in tehniki v revirju, skupaj z vodji gojenja v tozdih in tokih, so se prvi dan seznanili s teoretskimi osnovami, zgodovino premen, izkušnjami in dognanji pri premenah gozdov, načinom načrtovanja in njegove izvedbe, nato so si ogledali sestoje ter se seznanli z njihovimi značilnostmi. Objekt v oddelku 140 enote Novo mesto-jug je bil izbran tako, daje obsegal sestoje, v katerih je možno normalno gospodarjenje in premene ni potrebno izvajati, poslabšane sestoje, v katerih je možno izvesti posredno, ter sestoje, v katerih je potrebno izvesti neposredno premeno. Udeleženci so imeli nalogo izdelati gozdnogojitveni načrt za objekt ter dodaten izvedbeni načrt za del objekta, kjer je potrebna neposredna premena. V izvedbenem načrtuje bilo v okviru negovalnih enot treba določiti delovne enote, jih označiti na karti, določiti
njihove površine, navesti potrebna dela, normative, število potrebnih dnin, vrsto in količino sadik, organizacijo dela, potrebna delovna in varstvena sredstva ter določiti bodoče vlake in mesta za zakop sadik. Na podlagi takšnega načrta lahko izvedbo del prepustimo delovodji.
Izdelava načrtov je bila naloga drugega dne seminarja. Udeleženci so se razdelili v manjše skupine, vsaka skupina je delala samostojno in po končanem delu vsem ostalim predstavila svoj izdelek. V razpravi so po končani predstavitvi sodelovali tudi udeleženci drugih
skupin. Za razgovor je bilo časa kar premalo, udeleženci so sprožili nekaj koristnih pobud, denimo, da bi si čez čas objekt znova ogledali, da bi dobili čistopis načrta, da bi si širili znanje tudi tako, da bi v določenih časovnih presledkih spremljali razvoj gozda na določenih rastiščih. To je bil znak, daje seminar dosegel svoj namen, pobude pa bi kazalo uresničiti.
Pri izbiri in pripravi objekta ter pri podajanju snovi so sodelovali Stane Zunič, Andrej Pečaver, Brane Štublar, vsi dipl. inž., ter avtor prispevka.
JANEZ BLAŽIČ, dipl. inž.
I Ocena gospodarjenja
i
1 SDK Novo mesto
%
na območju
1
I
Celotni prihodek gospodarstva na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje je v primerjavi z lanskim tričetrtletjem večji za 101,1 odst. Ta v odstotkih izražena rast pa nam sama po sebi ne pov ' veliko zaradi naraščajoče inflacije, pa tudi zaradi sprememb v obračunu finančnih rezultatov, zaradi več ukrepov tekoče ekonomske politike in drugih slabosti sedanjega obračunskega sistema.
V gospodarstvu, ki ga pestijo visoka zadolženost, izgube in neracionalna poraba, ob visoki inflaciji še ni videti rešitve iz težkega položaja. Vprašanje pa je, koliko sploh in če se približujemo ciljem, zapisanim v resolucijah in drugih načrtih.
Ob splošnih že omenjenih slabostih gospodarstvo o dolenjskih občinah kaže znake izboljšanja.
Industrijska proizvodnja je za 5,2 odst. večja (vse primerjave se nanašajo na lansko tričetrtletje), pri tem pa so se zaloge zmanjšale za 16,10 odst. Rast industrijske proizvodnje je tako višja, kot je poprečna za vso Slovenijo. Zelo zadovoljiva je tudi rast izvoza, skupaj za 19,4 odst., približno enako na konvertibilni kot klirinški trg. Pokritje uvoza z izvozom, upoštevajoč oba trga skupaj, je 114,8-odstotna, s tem daje na klirinškem trgu velik presežek, na konvertibilnem pa primanjkljaj (pokritje le 93,7-odstotno).
Materialni stroški so se povečali (za 96,7 odst.) manj kot celotni prihodek, zaradi česar se je povečal dohodek kar za 134,1 odst. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na inflacijo, saj so se v Sloveniji cene na drobno povečale za 91 odstotkov, kar tudi vpliva na nominalno rast finančnih kazalcev.
Slabost, na katero je treba
opozoriti, ker ima nujno dolgoročne posledice, je premajhno povečanje amortizacije (83,9 odst.), ki bi morala biti (v odstotkih) vsaj tolikšna kot inflacija. S premajhno amortizacijo si delovne organizacije spodkopujejo temelje napredka. Druga slabost je premajhna akumulacija, na katero vplivajo poleg materialnih stroškov in izločanja iz čistega dohodka za skupne in splošne potrebe tudi osebni dohodki in razporejena skupna poraba za OZD. Prav našteti elementi v prikazu splošnih finančnih rezultatov pa so se največ povečali: za splošne potrebe 307,5 odst., za skupne potrebe 163,1 odst. in za osebne dohodke 143,7 odst. Če primerjamo rast inflacije (okrog 90 odst.), rast cen industrijskih izdelkov (84,7 odst.), prodajnih cen (91,0 odst.) in 95-odstotno rast cen življenjskih stroškov z osebnimi dohodki, kaže račun, da so se za okrog 20 odst. povečali tudi realni osebni dohodki.
Na območju podružnice SDK Novo mesto je bilo v gospodarstvu zaposlenih 34.275 delavcev, ki so dosegli 361 milijard din dohodka. Najtežji položajjev 19organizaci-jah, ki so imele skupaj 3 milijarde din izgube. Med tistimi, ki so imeli izgubo, je tudi pet tozdov Novole-sa, ki ob sorazmerno velikem izvozu izgublja, zlasti zaradi nerealnega tečaja dolarja in zaradi vse ostrejše konkurence na ameriškem trgu. Junija se je položaj izvoznic nekoliko izboljšal zaradi izplačila izvoznih stimulacij, ki pa so bile v tem obračunu vštete v poslovni sklad in niso vplivale na celotni prihodek. Če bi jih v obračunu upoštevali, bi se obračun organizacij, ki izvažajo, močno popravil, število tistih, ki so imele izgubo, pa bi se zmanjšalo od devetnajst na trinajst.

'v!v
'vv;.
Naravna ujma na območju toka Gozdarstvo Novo mesto in tozdov Gozdarstvo Novo mesto in Straža
24. julija letos je močan vihar na območju toka in tozda Novo mesto ter tozda Straža polomil ali izruval 3769 m3 drevja. O pojavu poročajo inž. Janez Blažič, Mirko Bajt in Stane Pirc.
Območje toka Novo mesto
24. julija je močan veter pustošil po gozdovih v okolici Prečne in Srebrnič. Na območju enote Straža-Toplice je poškodoval 170 m3 smreke, na območju enote Novo mesto-sever 800 m3 iglavcev ter 160 m3 listavcev, v enoti Novo mesto-jug pa 500 m3 iglavcev. Blizu vasi Podgora v ods. 18 b je veter opustošil sestoj smreke na površini okrog 0,5 ha, uprlo se mu je le nekaj posameznih hrastov, smreko pa je ruval s koreninami vred, jo lomil in prevračal. V okolici Škrjanč je veter lomil pretežno najvišje smreke.
To je že drugo zaporedno leto, ko nam veter ni prizanesel. Lani je
veter polomil prek 1000 m3 iglavcev v gozdu kmetijske šole na Tratah pri Žabji vasi. Pozimi sta sneg in žled poškodovala 20 do 30 let stare sestoje smreke na Vahti. Izdelati je bilo treba 150 m3 iglavcev. Količina odkazanega lesa, poškodovanega od žleda v enoti Krka in Žužemberk, se bliža številki 40.000 m3, kar se ujema s prvotnimi ocenami.
Vse te ujme, zlasti žledolom, predstavljajo resno motnjo pri rednem gospodarjenju z gozdovi ter povzročajo dodatne organizacijske in finančne težave.
JANEZ BLAŽIČ, dipl. inž.
Območje tozda Novo mesto
Vihar, ki je divjal v večernih urah 24. julija 1986 je povzročil precejšnjo škodo vgozdovihSLPv okolici Novega mesta. Tako je v oddelkih 130, 132 in 133 (mestna hosta) ter 2 a (Srebrniče), 106 a, 105 a (Ruperč vrh) in 31 (Gotna vas) podrl, prelomil in močno nagnil 717 m3 lesa iglavcev in listavcev. Najbolj so bili prizadeti iglavci (smreka). Ocenjujemo, da je bilo od poškodovanega drevja okoli 40 odst. prelomljenega, okrog 35 odst. izruvanega s koreninami in okrog 25 odst. močno nagnjenih in obviselih dreves, ki smo jih morali posekati in izdelati.
Po drevesnih vrstah je bilo
poškodovano:	dreves	
smreka	460	570 m3
jelka	40	42 m3
bor	26	30 m3
bukev	ll	17 m3
hrast	74	36 m3
gaber, lipa	56	22 m3
odd 130 — igl. 133 drev. — 192 m3, list. 27 drev. — 15 m3 skupaj 160 drev. — 207 m3
odd 132 — igl. 134 drev. — 188 m3, list. 52 drev. — 22 m3 skupaj 186 drev. — 210 m3
odd 133 — igl. 46 drev. —44 m3, list. 41 drev — 16 m3 skupaj 87 drev. — 60 m3 odd 2 a — igl. 142 drev. — 138 m3, list. 9 drev. — 6 m3, skupaj 151 drev. — 144 m3
odd 105 a — igl. 8 drev. — 8 m3, list. 8 drev. — 15 m3 skupaj 16 drev. — 23 m’
odd 106 a — igl. 42 drev. — 55 m3, list. 4 drev. — 1 m3, skupaj 46 drev. — 56 m3 odd 31 — igl. 21 drev. — 17 m3
Že avgusta in septembra je bilo vse poškodovano drevje izdelano in pospravljeno.
MIRKO BAJT
Območje tozda Straža
24. julija 1986 je v poznih popoldanskih urah pustošil močan veter tudi po gozdovih GGE Brezova Reber.
Veter orkanske moči je pustošil o globodolski dolini, se v kratovci zelo zožil in nato z vso silo butnil v Vrh borštov (odd. 10, 7), kjer je napravil največ škode. Z nezptanjšano močjo je veter ruval
in podiral drevje tudi v Medvedovi dolini (odd. 9).
Količine drevja, ki ga je
poškodoval veter:	
Odd.	igl. list. m’ m3
4 c	85	2
5 b	136	7
6 d	68
Žledolom v gozdnogospodarski enoti Krka sta si ogledala tudi republiški inšpektor dipl. inž. Ahačič ter novi medobčinski inšpektor za območje enote Krka dipl. inž. Krasnov. Spremljal ju je vodja naše razvojnotehnične službe dipl. inž. Šepec. (Foto: dipl. inž. J. Blažič)
Opustošenje v odseku 18 b GGE Krke. (Foto: J. Blažič)
Odd.	igl- m3	list. m3
7 b	-	419
9 d	23	3
9 e	233	8
9 f	14	-
lOa	-	154
lOc	38	-
11 f	-	122
ostali	86	24
skupaj	615_+ 807	
lesa
Veter je pihal z zahoda, zato so bile poškodbe največje prav na zahodnih ekspozicijah. Seveda so bili strmi robovi, pripravljeni za
pomlajevanje, najbolj prizadeti. Značilnost za jakost sunkov vetra je ta, da ni bila rušilna moč povsod enaka in so nekatere izpostavljene lege ostale nepoškodovane.
Vrsta poškodb je po drevesnih vrstah različna. Pri iglavcih je dve tretjini drevja prelomljenega in tretjina izruvanega.
Pri listavcih pa je to razmerje obratno.
V oddelkih 10 in 7 (Vrh borštov) smo imeli tudi veliko sreče, saj je veter podrl drevje iz mladja tako, da nismo pri spravilu napravili nobene škode.
STANE PIRC
Obrobni prigodi z ekskurzije dita
Polnočna gostija
Francoska kuhinja je svetovno znana. Francozi so pri hrani pravi sladokusci. O tem smo se prepričali tudi mi, ko smo v hotelu sedli k prvi večerji. V jedilnici smo se zbrali nekaj pred 21. uro, mnogi z željo, da čimprej pojedo in potem odhitijo na ogled mesta in dogodivščinam nasproti.
Na mizah, pogrnjenih z belim papirjem, nas je že čaka! obložen jajček z nekaj peresi solate in kruh. Med mizami sta tekali dve mladi natakarici in spraševali, kaj bo kdo pil. Znesek zapitka sta napisali kar na prt. Plačevali smo sproti.
Ko so pobrale prve krožnike, so se največji pesimisti že pričeli dvigovati izza miz. Še pravi čas seje pojavila ena od strežnic in prinesla velik pladenj z narezano salamo. Vsak je dobil nekaj koščkov treh vrst salame. Spet sta dekleti pobrali krožnike in takoj prinesli vilice in nože. Postalo nam je jasno, da se bo šele sedaj pričelo zares.
Za glavno jed je bil kuhan prekajen jezik v omaki s prilogo. Če se prav spominjam, je bi! to krompir in mešana solata. Ura je bila že 22.30 in do tedaj sem popil že dve pivi. No,
takidvadecilitrski, po osem frankov vsaka. Še preden smo vsi pojedli, sta bili dekleti spet tu s pladnjema z najmanj osem vrst sira. Najbolj radovedni so poskusili prav vse. Bili so odlični. Kasneje smo ugotovili, da sir strežejo po vsakem kosilu in večerji. Po sirih strašno žeja, pa sem naročil še tretje 0,2-litrsko pivo. Natakarica je tokrat prinesla tisto po 16frankov. Po uradnem tečajuje frank okoli 50 din, torej je steklenička stala kar 800 din. Seveda tudi tisti, ki so se odločili za vino, niso sedeli pri praznih kozarcih.
Dekleti sta spet pobrali vse krožnike in povprašali, katero od treh razpoložljivih sladic bi kdo rad.
S tem je bi! jedilnik k sreči izčrpan. Precej izčrpani pa smo bili od vsega dobrega tudi mi. Pri odhodu sem pogledal na uro. Bilo je skoraj tričetrt na polnoč. Večerjali smo torej kar 3 ure. Takoj mi je bilo jasno, kako uspe Francozem pospraviti toliko sira in predvsem vina.
Za veliko večino naših se je nočni ogled mesta konča! za prvim uličnim vogalom. Potem smo se vrnili in odšli raje spat.
Lega posameznih zanimivosti v gozdu je na vidnih mestih nazorno označena. (Foto: J. Blažič)
Obiranje storžev, ki so nam ga po* kazali v Franciji. (Foto: J. Blažič)
Moderna prtljaga
Mojemu sosedu Frenku se je na letošnji ekskurziji primeril nenavaden, Čeprav v bistvu sodoben pripetljaj. Zaradi koristnega nauka je vreden, da zanj izveste tudi drugi. Bilo pa je takole:
Zvečer pred odhodom je pedantni Frenk dolgo omahovat pri izbiri, kateri kovček bi bil najbolj primeren za potovanje. Končno si je pri hčerki, ki stanuje s svojo družino v isti hiši, izposodil popolnoma novega. Žena je vanj zložila perilo in ostalo potrebno in Frenk ga je pri odhodu samo še zapri
Ko je prvega dne zvečer na skrajnem koncu Nemčije prvič želel zamenjati preznojeno perilo, je ugotovil, da se kovček ne da odpreti. Nadaljnje raziskave so pokazale, da to ni čisto navaden kovček, ampak tak s ključavnico na šifro. Seveda nesrečnik ni ime! niti pojma, katere številke je potrebno nastaviti. Ni kazalo drugega kot zavrteti telefon in klicati domov. Oglasil se je zet in povedal, da teh številk ne ve nihče.
Nastavljajo se poljubno in sproti. Zapomniti bi si jih pač moral, ko je zaprl kovček.
O svoji težavi je nesrečnež drugo jutro potožil nekaterim v avtobusu. Takoj so se javili mlajši kolegi, da bodo poizkusili najti pravo kombinacijo. Res so poizkušali ves čas, ko smo se vozili. Eni na slepo srečo in drugi po izdelani metodi. Neki
brihtnež je celo izračunal, da je možno samo 1000kombinacij. Pa ni bilo uspeha.
Zvečer v Franciji je bilo Frenku vsega dovolj. Poprosil je za pomoč nekega mojstra v hotelu. Ta je na pravem mestu s tanko žagico ključavnico enostavno prežagal. Odslej naprej s tem kovčkom takih težav ne bo več.
SLAVKO KLAN ČIČ AR, dipl. inž.
Opozorilo, ki dovoljuje posamezniku nabrati le do 2 kg gob (Francija). (Foto: J. Blažič)
Ob najdebelejši jelki. (Foto: J. Blažič)
V prihodnjem letu drugačni obračuni osebnih dohodkov
Prvi koraki avtomatske obdelave podatkov pri obračunu osebnih dohodkov so bili storjeni z nakupom stroja »Dara« leta 1978. Spominjamo se, koliko skrbi nam je povzročilo drugačno zajemanje podatkov in spremenjena tehnika obračuna. Za evidenco dela smo uvedli delovne listke, ki so bili osnova za obračun osebnih dohodkov, in evidenco deja v ob-ratovnem knjigovodstvu. Že nekaj časa pa ugotavljamo slabosti take polavtomatske obdelave. Delavci, ki zbirajo podatke in jih posredujejo v obdelavo, jih največkrat ročno obdelajo. Eni zaradi počasnosti avtomatske obdelave in drugi zaradi nezaupljivosti.
Tipičen primer dvojnosti je obdelava podatkov iz gojenja gozdov. Revirni gozdarji in ob-ratovni knjigovodje ne zaupajo v celoti podatkom na delovnih listkih, zato jih po nekaterih temeljnih organizacijah zbirajo še na starih obrazcih, »rekapitulacijah«.
V minulem letu smo se odločili, da bomo obdelavo podatkov opravljali na računalniku pri Novolesu v Straži. Za te namene bomo morali nabaviti novo opremo in pridobiti dodatne telefonske povezave z Novolesom in s sedeži naših tozdov in DSSS. Novoles in DSSS sta že povezana, tako da je že možno uporabljati računalnik.
Poleg omenjene opreme je
potrebno nabaviti še programsko opremo. Del te bomo kupili pri Lesni Slovenj Gradec. Ta pokriva obračun osebnih dohodkov, knjigovodstvo gozdnih proizvodov (lesnih sortimentov) in evidenco del v gojenju in ostalih del.
Zajemanje podatkov se bo nekoliko spremenilo. Ukinjeni bodo delovni listki in evidenco dela ne bomo več spremljali po delovnih skupinah, temveč po posamezniku. Obstojal bo obračunski list, ki bo vseboval vse podatke o posameznem delavcu in o delu, ki gaje delavec opravil. S tem bosta ukinjena tudi obrazca »prevzemni list« in »obračun voznikov«, ker bodo podatki vpisani že na obračunskem listu.
Z Lesno se dogovarjamo še o nabavi programov za načrtovanje proizvodnje. Ti omogočajo na-črtvanje del pri pridobivanju lesa in gojenju gozdov ter primerjanje opravljenih del z načrtovanimi.
V začetnem obdobju bomo podatke vnašali v računalnik na terminalih na DSSS v Novem mestu. Takoj, ko bo možna priključitev terminalov pri temeljnih organizacijah, pa bomo podatke vnašali v tozdu. To naj bi se zgodilo leta 1988.
Podatke bodo vnašali delavci za svoja področja dela. Za delo s terminalom bodo pravočasno usposobljeni.
JOŽE LUKŠIČ
w.	m
I Skozi gozd in jamo Pekel
M
&
Že več kot dve leti načrtujemo in očjih Podturnškega hriba, takoj se pripravljamo, da bi tudi naše nad upravno stavbo tozda Goz-gozdno gospodarstvo uredilo darstvo Podturn, kjer se začne in svojo gozdno učno pot. Trasa je že neha.
dolgo določena in poteka po pob- MedtemsovSlovenijiotvoriliže
Inž. Vlado Vrtačnik razlaga skupini Podturenčanov zanimivosti tega stojišča. (Foto: inž. Pavle Kumer)
nekaj podobnih poti. Eno izmed njih smo si sredi avgusta ogledali tisti Podturenčani, ki bomo imeli delo tudi s pripravo naše poti. Obiskali smo namreč gozdno učno pot, k i jo je uredilo gozdno gospodarstvo Celje in poteka v okolici jame Pekel v Savinjski dolini. Nas so zanimale seveda mnoge obrobne zanimivosti pri ureditvi te poti. Zato smo se povezali s tokom Gozdarstvo Vransko, na čigar območju leži.
Najprej smo si sami v spremstvu vodnika turističnega društva Šempeter ogledali jamo Pekel. Prične se pod strmo steno, iz katere priteče na dan potok Peklenščica. Turistični del jame je dolg 400 m, skupna dolžina pa je 1500 m. Pot poteka v dveh nadstropjih. Jama je polna kapnikov, stene pa so prevlečene s sigo. Kamenina, ki omogoča te kraške pojave, je seveda apnenec. Jama je po letu 1973 dosegla lep turistični razmah.
Pri kiosku pred vhodom nas je po vrnitvi z ogleda jame po dogovoru že čakal vodja toka Gozdarstvo Vransko, inž. Vlado Vrtačnik, ki je precej sodeloval pri osnovanju te učne pridobitve. Nekaj kasneje pa se mu je pridružil še inž. Pavle Kumer, ki je pri GG Celje zadolžen med drugim tudi
za izobraževanje. Torej smo sepre-pustili strokovnemu vodstvu ravno pravima.
Pot ima 13 stojišč (oglednih točk), ki so označena z znakom v obliki stilizirane sove in s številko. Pa tudi drugod po poti je polno zanimivosti. Pot se začne in neha predjamo. Zanimivojetudito.da ves čas ne poteka le po gozdu, ampak krajši del tudi med polji. Približno na sredi poti je na najvišji točki počivališče, opremljeno s številnimi učnimi pripomočki v naravi. Čepravje inž. Vrtačnik rekel, da na poti ni nobenih edinstvenih prirodnih znamenitosti, razen jame, je pa zelo zanimiva. Najbolj pa nam je všeč tiskani vodič, ki nosi naslov: Skozi gozd in jamo Pekel. Napisan je zelo prisrčno v obliki pogovora z mladimi obiskovalci. Precej se razlikuje od drugih. Ko ga bereš, se ti zdi, da na poti nisi sam. Strokovno in vsebinsko je zelo pester. Napisan je tako, daje zelo pučen, četudi poti ne bi obiskal.
Obisk jame Pekel in gozdne učne poti vsem zelo priporočamo. Vključili bi ga lahko tudi v naše sindikalne izlete.
SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž.
Srečanje administrativnih in računovodskih delavcev
V soboto, 6. septembra 1986, je bilo že običajno srečanje administrativnih in računovodskih delavcev, tokrat pri tozdu Transport in gradnje. Najprej smo si ogledali pridobivanje (kopanje) peska v peskokopu v Soteski, potem pa gozdno cesto Komama vas—Bele stene v tozdu Gozdarstvo Črmo-šnjice, kije bila pravkar končana.
Na programu je bil tudi ogled smučarskega centra na Gačah, kjer smo v restavraciji malicali. Nato smo si ogledali gradnjo gozdne ceste Planinska cesta-Planina za tozd Gozdarstvo
Črnomelj. Med ogledom smo se ustavili pri logarnici na Planini, kjer nas je pozdravil in seznanil z revirjem Planina revirni gozdar Franc Janež. Pokazali so nam tudi nakladanje z novimtipom dvigala.
Na strokovni poti so nam pojasnjevali svojo dejavnost predstavniki tozda Transport in gradnje, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Srečanje smo zaključili pri lovski koči Pajkež. Vreme je bilo izredno prijetno, tako da nam bo srečanje ostalo v lepem spominu.
MILAN DRAGIŠIČ, dip. oec
Posnetek predjamo Pekel. V ozadju vidimo kiosk turističnega društva. Desno je vhod v jamo, levo pa pričetek gozdne učne poti. (Foto: Pavle Kumer).
Varujmo okolje pred požari
( Novice iz Podturna
Kako lepa je bila narava, dokler se je človek ni dotikal. Povsod so rasla lepa, visoka drevesa, ki so raztezala svoje košate veje nad prostrano zeleno poljano z rumenimi, rdečimi in modrimi lučkami — cvetovi. Tu pa tam seje vila kakšna modra kača, ki nastavlja svoje srebrne kapljice soncu. Živali so mirno živele in izkoriščale raj, ki se jim je ponujal.
Preteklo je že kar dosti časa, ko sem strahoma opazovala požar v domačem kraju. Bohotil se je po prečenskem gozdu. Njegovi oražni
* zublji so lizali nemočne zelene vejice in liste. Biljeponosen, lep, vendar zlovešč in uničujoč. Tu pa tam sem uzrla le še preplašenega zajca. Zgrožena veverica seje kot levinja borila za svoje življenje in življenje nebogljenih mladičev. Mimo nas so švigale vitke sence dolgonogih srn. Le drevesa niso mogla zbežati. Nemočno so ječala pod uničujočo pošastjo in žalostno umirala. Nihče ne bi slutil, da sev manj kot pol ure ta zlovešča sila iz majhnega, nebogljenega plamenčka razbesni v ogromno sestradano zverino, ki golta po sto let stare, ponosne hraste, vitke bukve in nežne grmičke. Da, nevarnajecelo roki ali rokam, ki so jo zanetile. Pošast se je potem umirila, a za seboj je pustila neskončno dolgo črno puščobo. To podobo že dolgo nosim v sebi. Ob besedi ogenj, požar, se razraste v meni.
Želite uničiti naravo? Njo, kije naša mati? Ne, tega nihče ne želi, zato varujemo naše okolje pred požari.
VANJA MIKLAVC, 8. b OŠ XII. SNOUB NOVO MESTO
50-letniki v tozdu Gozdarstvo Črmošnjice
Ivan Hrvat se je rodiljtred 50 leti, 24. novembra 1936 v Crmošnjicah. kot sin delavske družine. Končal je osnovno šolo in že kot mladfantič iz številne družine je mora! zaradi težkih življenjskih razmer takoj poprijeti za delo. Prvo uradno zapisano delo je bilo pri združenem podjetju Agroobnova Ljubljana, nato pri Remontu Žužemberk. Kmetijskem obratu Črmošnjice in od 3. novembra I959pri Gozdnem obratu Črmošnjice, kjer dela še sedaj. Ivan je opravljal vsa dela v gozdarstvu. Najprej kot gozdni delavec sekač, pozneje pa je moral to delo opustiti zaradi bolezni ter preiti na lažje delo. Sedaj je zaposlen predvsem pri gojitvenih delih in pri vzdrževanju cest in vlak. Je priden in redoljuben delavec ter priljubljen med tovariši.
K njegovemu jubileju mu čestitamo, in želimo še mnogo srečnih in zdravih let ter delovnih uspehov.
*
Ivan Gorše, sin gozdnega delavca, je bit rojen 8. septembra 1936 v Meniški vasi pri Dol. Toplicah, sedaj pa stanuje v Dobindolu. Dovršil je osnovno šolo in takoj po končani šoli začel delali v gozdu. V delo gaje uvaja! oče, s katerim je dela! v roških gozdovih. Več let je sekat, nato pa je tudi on moral zaradi bolezni to delo opustititi in se zaposliti pri gojenju gozdov in vzdrževanju cest. Je od vsega začetka zaposlen v naši delovni organizaciji, pri kateri ima 31 let delovne dobe.
JANEZ ŠEBENIK
Jubilanta Ivan Gorše in Ivan Hrvat iz tozda Črmošnjice.
S prvim septembrom smo na večkratno prošnjo skupnih služb za dva meseca posodili na direkcijo našo kuharico Jožico Erjavec. Začasna premestitev je bila nujno potrebna, ker so bili zaradi bolniškega dopusta svoje kuharice že dlje časa brez tople hrane. Jožico smo v naši menzi nadomestili z Amalijo Gorše, ki je že prej občasno nadomeščala katero od kuharic. Škoda le, da seje pričela tudi sezona izkopavanja sadik v drevesnici, kjer je Goršetova zelo potrebna.
*
V našem izobraževalnem centru v Straži seje pričel tečaj za gozdne delavce motoriste. Udeležuje se ga
tudi Stane Hraševec iz našega tozda. Dva druga naša kandidata sta bila na predhodnem zdravniškem pregledu odklonjena. Zdravniki so zdravstveni kriterij za gozdnega delavca sekača poostrili.
*
Skupina priložnostnih delavcev, ki je okoli 15. septembra na stoječem nabirala jelkine storže v okolici Podturna in po Rogu, ni imela nobene zveze z našim tozdom. Vse medsebojne delovne odnose so imeli urejene z vodjem skupine, ta pa sklenjeno pogodbo o odkupu s semenarno Semesa-dike Mengeš. Letos je pri nas obrod semena povprečen.
Gledališki abonma 1986/87
Zveza kulturnih organizacij Novo mesto je tudi letos organizator gledališkega abonmaja — gostovanj predvsem poklicnih gledališč iz vse Slovenije v Domu kulture v Novem mestu.
Gozdno gospodarstvo Novo mesto ima sklenjen dogovorzana-kup 14 vstopnic za vsako od približno devetih predstav v sezoni, ki traja od oktobra 1986 do aprila 1987. Gledališko delo je v Novem mestu odigrano po dvakrat, navadno v ponedeljek (abonma A) in v torek (abonma B) ob 19.30. uri. Vstopnice so namenjene za vse temeljne organizacije oz. zainteresirane delavce.
Nabavna cena vstopnice za eno predstavo je 800 din, delavci GG pa plačajo vstopnice po nižji ceni, ki znaša pravkar začeto sezono 100 din. Vstopnice so na razpolago na DSSS pri tovarišici Bajtovi.
Program gledališkega abonmaja (nepopoln) je naslednji:
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
SlavkoGrum: Dogodekvmestu Gogi, groteska
Eno najboljših, pa tudi najvznemirljivejših slovenskih gledaliških del. V tej groteski je Grum naslikal ekspresionistično podobo zatohlega provincializma. vse njegove tragike in komike... Slavko Grum je živel indelaltudiv Novem mestu...
Mestno gledališče ljubljansko
Sam Shepard: Pravi zahod, draga
Znani ameriški avtor s svojim darom za komično in rafinirano ironijo razgrinja pred nas v povsem prepoznavni obliki prvine ameriškega romantičnega mita, kolikor ga je še ostalo v sodobnem človeku v deželi tisočerih možnosti...
Slovensko narodno gledališče Trst
Artur Muller: Smrt trgovskega potnika, drama
Zrtamenito delo slavnega ameriškega avtorja!
Slovensko ljudsko gledališče Celje
William Shakespeare: Kar hočete, komedija
Bržkone najbolj popularna Shakespearova komedija. Vsa je prepojena z glasbo in čutnostjo, polna subtilnega lirizma in drastične komike.
Tone Partljič: Ščuka, da te kap, komedija
Novo gledališko delo, ki ga je naš najuspešnejši komediograf napisal za celjsko gledališče.
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
N. Williams: Razredni sovražnik, drama
Predstava, s katero je slovensko mladinsko gledališče poželo veliko hvale in si zaslužilo same najboljše kritike!
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
Georg Biichner: Leoncein Leona, komedija
Ironična pravljica, v kateri se izkaže, da je to, kar bi moralo biti stvarno, pravzaprav pravljica in narobe, da je to, kar bi moralo biti najbolj grenka stvarnost, pravzaprav pravljica.	J. B.
(-------------------------" 'N
Jesen v mojem kraju
V našo deželo je prišla čarovnica Jesen. Prišla pa je zato, da vsem pokaže, kaj vse zmore in odkrila je svoje čudovite barve.
Tako hodi po vsej deželi. Ko pa se je nekega dne spotaknila, sef te vsa barva polila. Sklenila je, da kakršne so, take bo dala drevju. Takosežedrevesapreo-btačijo. Ampak tudi barve hitro minejo.
Kmalu bo drevje brez listja. Lepo bodo zaspale vse živali in tudi drevesa z njimi.
JANA V IR C, 5. b, OŠ XII. SNOUB Bršljln

I Dolenjski gozdarji že napravimo tako, da je slovo od dolgoletnega k * sodelavca, ki odhaja v pokoj, veselo. Tako je bilo tudi v začetku avgus- s | ta, ko se je poslovil delovodja Franc Murn iz Verduna. Na posnetku | ^ ga vidimo pred domačo zidanico, obkroženega ssodelavci in sodelav- > | kami iz Podturna ter svojimi domačimi. Ob slavljencu je tudi sodček z I S vžganim posvetilom: »Naj vince v sodčku nikdar ne presahne, pri- ^ | jateljstvo nikoli ne ugasne.« (Besedilo: inž. S. Klančičar, foto B. J Miklič)
Bili smo na Brionih
Delavci našega toka smo se odpravili na dvodnevni težko pričakovani izlet na Brione.
Nostalgija
za
gozdom
Nekoč je bil gozd mi najljubše igrišče, za igre otroške najlepše torišče, za sanje nekdanje pa pribežališče.
Z dekletom hodila sva v bližnji gozdiček na klopco sedel v skriti kotiček na nežni šepet.
Minila so leta in ram naokrog sedaj je docela drugače.
Ni vrišča otrok
in bosih več nog,
nihče razposajen ne skače.
Posekan je les in v senci dreves nihče več počitka ne išče, ker golo zemljišče postalo sedaj je smetišče.
Ko pride pomlad, pa spomnim se rad na tisti zeleni gozdiček.
Na ptice in pelje, na klopco in cvetje, na tisti prelepi kotiček.
Pa mi je hudo, da se je tako z gozdičkom tem mojim zgodilo in vsem, kar se je izgubilo.
SLA VKO KLANČIČAR
\_______________________J
V	sončnem vremenu smo se dobre volje s Kompasovim avtobusom in prijazno vodnico popeljali proti morju.
Prvega dne smo si ogledali prekrasne Škocjanske jame. Med nami jih je bilo zelo malo, ki so si jih že _ ogledali.
Na poti proti Vrsarju smo se za hip ustavili v Hrastovljah. V tej mali vasici na koncu Rižanske doline smo občudovali hrastoveij-sko cerkev Sv. Trojice. Cerkvica je bila sezidana v 12. ali 13. stoletju in okoli 1490 leta poslikana od vrha do tal. Slovi po freski »Mrtvaški ples«.
Potovanje smo zaključili v hotelu ob morju, kjer smo se najedli in odžejali. Tisti najpogumnejši so po večerji zaplavali.
Zjutraj smo se z ladjico odpeljali na znamenite Brione. Po ogledu, polni vtisov smo se odpravili proti domu.
NIKOGOLEŠ
Gosta iz ZSSR pri nas
Delegacija centralnega komiteja sindikata delavcev gozdarstva, lesne in celuloznopa-pirne industrije ZSSR je na potovanju po Sloveniji 9. oktobra obiskala med drugimi podjetji tudi Novoles in Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Predmet razgovorov je bilo delo sindikata na področju varstva pri delu ter življenjske in delovne razmere v gozdarstvu in lesarstvu.
V	delegaciji iz SZ sta bila Viktor Kornjušin, sekretar CK sindikata, ter Vladimir Moščen-kov, brigadir in heroj socialističnega dela. Na območju GG Novo mesto sta si ogledala menzo pri tozdu v Podturnu in dom za gozdne delavce v Črmošnji-cah. Goste so sprejeli direktor GG-ja Jože Petrič ter vodja tozdov Podturn in Črmošnjice.
ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBClN Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
razpisujejo
območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo 14. februarja 1987 na Vinici
Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki (razen v samozaložbi).
Avtorji lahko pošljejo literarne prispevke, kot so črtice, novele, satire, humoreske, romani, pesmi, basni, epigrami, aforizmi, dramska besedila (tudi za TV), filmske scenarije, scenarije za proslavo, kritiške prispevke, eseje, družbeno angažirana razmišljanja itd.
Prispevke naj pošljejo avtorji v treh izvodih, ki jih označijo s šifro, nes pravim imenom, priložijo panajzaprtoovojnicos podatki: ime in priimek, točen naslov, izobrazba, poklic in starost.
Strokovna žirija bo izbrala najboljše za nastop na območnem in republiškem srečanju.
Prispevke lahko pošljejo avtorji do 15. decembra 1986 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Črnomelj. Upoštevani bodo tudi vsi prispevki, ki so bili ali bodo poslani na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani.
Dodatne informacije daje ZKO Črnomelj (tel. 51-811) in vse ostale občinske ZKO.
ZKO Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje P. S.
Naše srečanje želimo ustrezno poimenovati. Zato prosimo avtorje, ki se jim hoče razmišljati o tem, da nam hkrati s prispevki pošljejo tudi svoje predloge za ime srečanja.
Srečanje kegljačev v Brežicah
Na kegljišču Terme v Čatežu naj bi bil tudi letos tradicionalni peteroboj GG Brežice, Kočevje, Novo mesto, vendar se postojnska ekipa tekmovanja ni udeležila.
Zmagali so kegljači ZKGP Kočevjezž. I l6podrtimikeglji,saj so bili najboljši v borbenih igrah (473) in v disciplini 8 x 50 lučajev (1.643). Drugo mesto je pripadlo domačinom, tretje pa gozdarjem GG Novo mesto.
Med posamezniki so se izkazali Krže (Kočevje) 241, Lapuh (Brežice) 221, Goleš (Novo mesto)
iiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
= =
I	1
■ Humor
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Obrtniška
Oni dan se je v našem knjigovods-tu zglasi! avtoprevoznik Jože iz Poljan in na hitro stresel najnovejši vic. Če ga niste medtem že slišali, ga preberite.
Neki 32-letni zasebni obrtnik — mehanik je na hitro umrl in prišel pred sv. Petra. Takoj se je priče! kregati nanj, zakaj ga je tako kmalu poklical.
»Kako kmalu«? se je začudil sv. Peter. »Po naši evidenci si po urah, ki si jih zaračunal svojim strankam, star vsaj 80 let!«
Ko bi vsaj ta šala prestrašila tudi koga od mojstrov, s katerimi imamo mi opraviti.
217, Smajgel (Brežice) 215, Šimec 213, Zorec (oba Kočevje) 212 itd.
Rezultati — borbene igre: 1. ZKGP Kočevje 473,2. GG Brežice 451, 3. GG Novo mesto 422 (Sašek, Blažič, Kruh, Pucelj, Jože Fink, Gašperšič, Goleš, Ivan Fink).
Disciplina 8 x 50 lučajev: 1. ZKGP Kočevje 1.643, 2. GG Brežice 1.582, 3. GG Novo mesto 1.551 (Blažič 191, Kruh 169, Sašek 177, Kovačič 193, I. Fink 196, Pucelj 210, J. Fink 198,Goleš217).
Končni vrstni red: 1. ZKGP Kočevje 2.116, 2. GG Brežice 2.033, 3. GG Novo mesto 1.973.
Naslednje srečanje bo v aprilu prihodnje leto na kegljišču Loka v Novem mestu v disciplini 6x100 lučajev.
NIKOGOLEŠ
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Pen-ca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Abgelbert Tesari.
Izhaja enkrat na mesec v 1100 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika: tisk Tiskarna Novo mesto.
Slišal in zapisa! S. K.