UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11.' dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo s : s NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 2T60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za > ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. *. • UPRAVNISTVO sc nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., iu nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna pclilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — las-iuk rniejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo " Reklamacije lista so poštnine proste. ——— Stev. 414. V Ljubljani, v ponedeijek dne 21. oktobra 1912. Leto II. Armade balkanske zveze na turških tleh. F egled vojnih operacij. OFENZIVA IN DEFENZIVA. Oborožene armade si stoje na vseh balkanskih bojiščih iz obraza v obraz in tuintam so se že vršile male, ampak ljute in krvave praske. Spopadi so se vršili med manjšimi četami, ki imajo nalogo rekognoscirati teren in pregledati sovražnikove pozicije. Mase armad niso še nikjer trčile druga ob drugo in velike bitke se napovedujejo šele za prihodnje dni. iz dosedanjih poročil lehko posnamemo, da turška vzhodna armada prepušča ofenzivo Bolgarom. Bolgarske prve čete so ob železniški progi v Drinoplje udrle v Tracijo in zasedle mesto Mu-stafo pašo in višino Kurtkale (703 metre nad morjem), ki obvladuje dolino reke Marice. Obe točki so Turki prepustili brez resnega odpora. Nadaljna poročila trde. da prodirajo bolgarske čete tudi v smeri proti Kirk-Kilisi, kjer je zbrano desno krilo turške armade. Iz vesti, da se bolgarski car, ki je prisostvoval defileju vojaških čet pri Mustafi paši, vrnil v Staro Za-Koro, je sklepati, da je ondi glavno taborišče bolgarske armade. Z zapadnega bojišča so poročila nejasna; '2 njih je razvidno le to, da se turki pomikajo Proti meji, kar kaže, da mislijo na ofenzivo, na napad. Z druge strani pa je očitno, da prodira desno srbsko krilo na slavnoznano Kosovo polje, kjer je sultan Murad I. v krvavi bitki leta 1389. osvojil staro srbsko carstvo. RAZVRSTITEV SOVRAŽNIH ARMAD. O razvrstitvi balkanskih in turške armade ni še zanesljivih poročil. O Turkih je znano, da je od obeh glavnih armad vzhodna armada zbrana v drinopoljski okolici, dočim je druga armada, vkolikor ji ni odkazana obramba zoper grške napade, razpostavljena ob železniški progi Solun-Mitrovica v dolini reke Vardar, iri se zbira severno in severovzhodno od Skop-Ija. Naloga vzhodne turške armade so opera-eiie v dolini reke Marice med Drino poljem (na Idrskih tleh) in med Plovdivom (v bolgarski vzhodni Rumeliji). Ofenziva je za turško armado tu težavna, ker se glavno taborišče bolgarske armade nahaja v Stari Zagori, ob vznožju Kara Ne glede na to je defenziva za turško arin. v trdnih postojankah pri Drinopo-Iju in Kirk-Kiliso priporočljiva tvidi^ zato, ker pridobe s tem časa za ojačenje. Turška mobilizacija še davno ni končana in vsak dan,^ vsaka ura jim dovede novih ojačeni iz Anatolije. Čakajoče stališče je za Turke umljivo tudi zato, ker ni izključeno, da pripravljajo Bolgari tudi iz Burgasa napad na desno krilo pri^ Kirk-kilisi. S tem bi se bolgarske sile sicer močno razdrobile, vendar bi s svojo akcijo resno orozili Carigrad. Kakor govore poročila, so I urki Cari-gra ddobro utrdili in zavarovali zoper eventu-elne napade. Drugačne so razmere na zapadnem bojišču, kjer ves položaj turško zapadno armado naravnost sili v ofenzivo. Ta armada — pove- ljuje ji Malunud Šefket paša — je zbrana po večini v trikotniku Skoplje-Priština-Vranja, deloma v smeri proti Kumanovu-Egri Palanki. Turška zapadna armada bi si bila lehko izbrala krajšo pot po dolini reke Strume do bolgarske meje, kjer bi bila prej dosegla sovražno armado. Ampak za operacijo preko Skoplja govori važna okoliščina, da se lehko poslužujejo železnice, ki vodi iz Soluna čez Skoplje do Mitroviče, iri pa železnice Skoplje-Niš. Kakor kaže, prodirajo po dolini reke Strume le šibkejši oddelki, ki imajo namen preprečiti ali ovirati prodiranje Bolgarov proti Solunu. Teren, kjer stoji turška armada, je silno gorat in le v neposredni okolici Mitroviče in Prištine so večje ravnine. Operativni cilj tudi zapadne turške armade je vsekako Sofija; ampak v sedanjem trenotku so turške čete nevarnejše srbski armadi. Namen zapadne turške armade je nedvomno ta, da v hitri uničevalni bitki uničijo in razkrope srbsko vojsko in se obrnejo potem proti bolgarski prestolici. Spomin na nesrečno srbsko vojsko pod poveljstvom ruskega generala Česnajeva v 1. 1876 podkrepljuje Turke v tem namenu. Ampak nedvomno je srbska armada danes resnejši nasprotnik nego tedaj, ko se je dala poraziti celo od črne vojske mohamedanskih Srbov in Albancev iz sandžaka novopazarskega. Če Srbi zadrže turški napad, je za turško armado ne-vrnost, da ji pride v hrbet bolgarska divizija od Kjustendila, ki iina nalogo braniti Sofijo. Nevarnost je velika, ker gre le za neznatne razdalje 50 do 60 kilometrov. Da so se Srbi dobro pri-pripravili, je gotovo, in bodo dali mnogo posla tudi številnejšemu nasprotniku. Vsekako se morajo Turki v smeri proti Egri Palanki, kjer vodi prelaz iz Sofije v Macedonijo, dobro zavarovati. Če se bodo Srbi z zadostno močjo upirali turškemu napadu, hi izključena več dni trajajoča uničevalna bitka ob Vardarju. PRODIRANJE BOLGARSKE ARMADE NA TURŠKEM OZEMLJU. Sofija, 19. oktobra. Časopisje poroča v posebnih izdajah o podrobnostih včerajšnjih bojev. Bolgari so začeli svoje operacije z dveh točk naenkrat. Armada generala Ivanova, ki je zbrana okolo Stare Zagore, je prekoračila mejo v dveh linijah. Desno krilo je po kratkem, a vročem boju zavzelo selo Kurdkaie, ki se nahaja na gorskem pobočju in obvladuje mesto Mustafa paša. Turške pred-straže niso mogle ustaviti prodirajočih bolgarskih čet in so se morale umakniti. Popred pa so še razstrelile železniški most čez reko Marico, ki ga je oddelek bolgarskih pijonirjev za silo popravil, tako da je železniška zveza z bolgarske meje do Mustafe paše zopet upostavljena. Na drugi strani je udrla na turško ozemlje bolgarska divizija pri Dubnici, 'ki ima nalog, da operira popolnoma neodvisno od ostale bolgarske armade. Ta bolgarska divizija, ki je zbrana med Strumnico in Strumo, je v hitrih marših obšla osoško pogorje in zavzela Carjevo selo. Ta operacija se je izvršila na enak način kakor ona pri Mustafi paši. Z zavzetjem Carjevega sela je postala turška pozicija pri Džurnaju nevzdržljiva. Ustavljali so se Turki z obupnim odporom, a naposled so se morali umakniti iz Džumaja. Prav tako so se umaknile tudi turške čete iz Razloga proti Orami. — O operacijah glavne bolgarske armade doslej ni še nobenih poročil, znano je le toliko, da so čete te armade zavzele Malo Trnovo in da so včeraj prodrle 16 kilmetrov na turško ozemlje. VOJSKOVODJE. V turški armadi je generalisimus, t. j, vrhovni poveljnik vojni minister Nizim paša. Njegovo bivališče je Carigrad. Nazim je šestdesetleten mož, vojaško izšolan na Francoskem, učenec nemškega feldmaršala in reorganizator-ja turške armade von der Goltz paše. Pod Abdul Hainidom se mu je slabo godilo. Po revoluciji mu je bilo poverjeno poveljstvo drugega (drinopoljskega) zbora in se je na svojem mestu izvrstno obnesel. Ko so počili nemiri v Bagdadu, je bil prestavljen tja in njegovo odločno roko so čutili tudi Angleži, ki so hoteli za slepo ceno kupiti zemljo v Mezopotamiji. Pred nekaj tedni je vdrugič prevzel vodstvo vojnega ministrstva. Poveljnik turške glavne armade v Drino-polju. ki ima operirati zoper Bolgare, je Ab-dullali paša. Znan je za izbornega taktika in vživa veliko zaupanje v armadi. Tudi Abdullah je Goltzovc šole in se je izkazal že v Grško-tur-ški vojni 1. 1897. Pod Abdul Hamidom je živel dalj časa v pregnanstvu. Pod novim režimom je bil imenovan za poveljnika zbora v Erzind-žamu na ruski meji, pozneje pa v Smirni. Poveljnik makedonske armade je — neznan. Nekateri imenujejo Malunud Sefket pašo, znanega diktatorja izza mladoturške dobe, drugi pa Rizo pašo, ki velja za najsposobnejšega generala v turški armadi. Vojaško se je izšolal v Nemčiji. 1903 se je v Sani vojskoval zoper Arabce; ker od svojeglavnega Abdul Hamida ni mogel izposlovati ojačenja svojih čet, je bil v mestu obkoljen in se je končno vdal. Po mla-doturški revoluciji je bil imenovan za vojnega ministra, protirevolucija ga je strmoglavila in odtlej ni bil v armadi več aktiven. Za vrhovnega poveljnika v bolgarski armadi je imenovan general Mihael Savov, ki je igral važno vlogo pri reorganizaciji bolgarske armade. Izšolal se je v Rusiji. Izkazal se jc v bolgarsko-srbski vojni 1. 1885. Od 1. 1886 je deloval v vojnem ministrstvu in je v glavnem njegova zasluga, da je bolgarsko ljudsko vojsko napravil sposobno. L. 1891 je bil imenovan iona °xJ!fga •F'nirt,ra in ie ostalminister do 1. 1 ?90 JC V°^ni miniSter od 1903 d° Črnogorske operacije. Kako so Črnogorci razvrščeni in kako operirajo, je znano. Kolona Danila, to je južna kolona jc iz Podgorice sem zavzela Tuzi in Hum ter se bliža Skadru (Scutari), kolona Martino-vič se je iz Bara (Antivari) sem po Bojani Ska- dru do taboriške utrdbe približala, kolona Vu-kotič, vzhodna, operira ločeno,, deloma jugovzhodno proti Gusinju in Plavam, smer Peč Opek), deloma vzhodno proti Beranam (smer?) deloma severovzhodno proti Bjelopolju, smer Sjenica. Vukotičeva kolona se hoče brezdvom-no s srbskimi kolonami desnega srbskega krila glavne srbske armade združiti, naloga kolone Danilo in Martinovič po zavzetju Skadra pa ni znana. Lahko prodirate po dolini Drina, oz. Belega Drina proti Prizrenu in Djakovu, lahko po dolini Črnega Drina proti Debru (Dibra) v osrčje Albanije, po obrežju proti Draču (Du-razzo) lahko nazaj skozi Podgorico Srbom na sproti. Ni verjetno, da bi se mogli Črnogorci od svoje tako ogrožene meje zelo oddaljiti, operacijsko ozemlje je od Albancev zasedeno, južno in vzhodno od Skadra je tudi nekaj turške regularne armade. Skader sam bo Črnogorce po vsej priliki precej dolgo ustavil. Po zadnjih turških poročilih so turške Čete iz Prizrena prodrle tudi proti črnogorski vzhodni armadi. GRŠKI OPERACIJSKI NAČRT. O grškem operacijskem načrtu je najmanj znanega. Baje so zbrali na črti Sarissa- Tri-kkala 70.000 mož. Železniških zvez v Turčijo ni iz Larisse morejo po dolini Salanrvriasa prodirati po Tesaliji proti Solunu, oziroma Veriji in Bitolju (Monastir), iz Trikkale skozi Zygos-prelaz in Metsovon v Epir, glavni cilj Janina, kamor pa dospejo še lažje iz Arte po istoimenski dolini; tu lahko prodirajo proti Elbasanu. Vendar bo to jako težko šlo, tudi niso dobri in vztrajni vojaki. Glavna reč je, da se ofenzivno vržejo proti Solunu in se seveda zato pomerijo z bitoljsko armado, ki jih prime na levem krilu. Kar se tiče Rumunije, je, kakor znano, nevtralna. Reprezentira morda najboljšo vojaško silo na Balkanu. S tem, da ni mobilizirala m Bulgariji omogočila, da se z vsemi silami obrne proti Turčiji, ji je izkazala veliko uslugo, ker je Bulgarija sicer rumunski moči zelo izpostavljena. Zato je več kot gotovo, da se bodo pri končni ureditvi balkanskega vprašanja tudi ru-munske zahteve, ki pa niso teritorijalnega značaja, vpoštevale. SOCIALIST V VOJNI. Neki sodrug je izročil uredništvu berlinskega »Vorvviirtsa« pismo srbskega prijatelja, ki je bil poklican kot častnik prvi dan mobilizacije. Pismo je pisano 4. oktobra na srbski meji in je dospelo šele čez deset dni v Berlin. Prvi del pisma je stvarno zanimiv; drugi del pa je dokument človeškega čuvstvovanja in kaže, kako strašna in grozepolna je zavednemu socialistu moritev na debelo. Pismo se glasi; »Včeraj zvečer se je razglasila mobilizacija. Oficialno se začne šele 6. oktobra in 9. oktobra zvečer mora biti armada pripravljena za odhod. Od danes zvečer naprej neprenehoma delajo v vseh vojašnicah. Vse delo od-kazujejo kompanijam in kakor hitro pridejo vojaki, bodo popolnoma oboroženi. Takoj ponoči so naznanili mobilizacijo s trobentanjem po vseh ulicah vseh mest. Vsi vojaški obvezanci A. K. GREEN: Sosedov dom. (Dalje.) —Ali ji je slabše? — je vprašala gospodična Spicer. — Ne — sem odgovorila. — Mrzlica že menda nekoliko ponehuje. — Obnovila sem mrzle obkladke ter ji vlila nekaj kapljic zdravila v napol odprta usta. — Ali je zopet zaspala? — Mislim, da trdno spi. Sedla sem zopet poleg gospodične Spicer. Po kratkem molku je rekla brez uvoda: — Kaj menite o umoru pri Van Burnamo- vih? Tako sem se prestrašila, da sem že hotela gospodični Spicer položiti prst na ustni, in skrbno pogledala bolnico, da vidim, kakšen vtis so napravile te besede nanjo. Toda ni se premaknila in dihala je sedaj celo mirneje kot prej. Bila sem prepričana, da trdno spi, ali pa da bdi v napol nezavestnem stanju in ne razume, kai se godi okolo nje. —- Mislim, da je Howard v prav mučnem Položaju — sem rekla. — Vse govori proti ujeinu! •— To je strašno! Prcstrašno! Ne^ vem, kaj nai si mislim o tem. Van Burnamovi in predvsem Franklin uživajo splošno spoštovanje. Uboga gospa Van Burnamova. — Da, to mora pač vsakdo odkritosrčno Pomilovati! — sem pripomnila, in pogledala ”ePremični obraz bolnice. Gospodična Spicer je nadaljevala: — Ko sem čula, da je bila v hiši Van Bur-j^movih najdena mlada dama mrtva, sem se bvkoj spomnila Howardove soproge. Sama ne v’om, zakaj, saj nisem imela nikakega vzroka 'Pisliti, da bo njiju zakon tako naglo in tako ragično končal. In nikakor ne morem verjeti, a bi jo bil umoril Howard. Ali niste tudi .Vi mojega mnenja, miss Buttervvorth? Howard je prenežno čuteč, da bi izvršil tako dejanje. Zakaj zločin je bil storjen z veliko spretnostjo in z brezmejno krutostjo. Ali se Vam ni zdelo takoj čudno. — Da — sem prikimala — skušala sem si zločin pojasniti. — Gospod Stone je ves obupan nad svojo vlogo kot obremenilna priča, ki jo je opravil pred kornerjem. Toda drugače ni mogel. Policija jc zahtevala njegovo izjavo. — In imela je prav — sem pristavila. — Da, lahko mogoče, a sedaj vsi tembolj želimo, da se Howardu posreči, dokazati svojo nedolžnost. Toda ne verujem, da bi mu bilo mogoče. Če bi bila njegova soproga le vedela... Ali nista zatrepetali trepalnici bolnice? 2e sem dvignila roko, da ukažem gospodični Spicer naj molči, toda omahnila mi je, ko sem spoznala svojo zmoto. Gospodična Spicer pa je nadaljevala: — Ni bila hudobna, le nekoliko površna in lahkomiselna. Hotela je v rodbini Van Burnamovi igrati veliko vlogo, in njeno razočaranje nad uspehom ni bilo majhno. Ko sem jo videla . . . Videla jo je! Planila sem kvišku in prevrnila košarico za ročna dela, ki je stala poleg mojega stola. Toda še spomnila se nisem, da bi jo pobrala. Videli ste jo? — sem vzkliknila in z brezmejnim začudenjem gledala gospodično Spicer. — Da — je ponovila. Bila je nekaj časa odgojitcljica pri znani rodbini. Še preden je poznala Franklina in Howarda Van Burnam. Moje začudenje je bila tako veliko, da so mi zastale besede. Nemirno sem pogledovala zdaj gospodično Spicer, zdaj spečo ženo. — Da ste jo videli! — sem ponovila, mislila sem, da šepetam, toda glas moj je bil bolj podoben kriku. — In ste vendar sprejeli to žensko?. Sedaj ni bilo njeno začudenje nič manjše od mojega. — Zakaj naj bi ne bila sprejela tega dekleta? V kakšni zvezi sta obe? Omahnila sem na stol. Cela stavba moje teorije sc je zazibala. — Ali si nista obe prav podobni? — sem zajecljala osuplo. — Mislila sem, domišljala sem si . . . — Lujiza Van Burnam naj bi bila podobna temu dekletu? Ne, bila je čisto drugačna! Zakaj ste mislili, da bi si bili podobni? Nisem odgovorila. Poslopje, ki sem ga tako skrbno in s takim naporom postavila, se je začelo rušiti nad menoj in zdihuje sem ležala pod njegovimi razvalinami! Petindvajseto poglavje. Če bi bil navzoč gospod Gryce, bi se bila v trenotku otresla te prevare, in bi se bila pomirila, preden bi se bil vprašal: Kaj se je neki zgodilo miss Butterworthowi? Toda gospoda Gryce ni bilo v bližini, in četudi nisem kazala svoje osuplosti v pravi meri, vendar sem se dovolj izdala, da mi je zastavila gospodična Spicer sledeče vprašanje: — Čudite se mojim besedam. AH Vam je kdo dejal, da sta si slični? Ker se nisem mogla izogniti odgovoru, sem krepko pritrdila z glavo in rekla: — Da, nekdo je bil tako nespameten, da je to trdil. Gospodična Spicer je premišljevala. Zanimala se je za stvar, toda ne dovolj, da bi se otresla lastnih skrbi. Nato je dejala: — Lujiza Van Burnam je imela ostro brado iti hladne, modre oči. In vendar je bil njen obraz za mnoge prav lep in privlačen. — Vse skupaj je pač strašna tragedija — sem 'dejala. Nato sem skušala gospodično Spicer odvrniti od tega predmeta, kar. se mi je , lahko posrečilo. Pobrala sem tudi prevrnjeno košaro, jo postavila nazaj in opazila, da sta se ustni bolnice začeli rahlo premikati. Hitela sem k njej, sklonila se črez njo, a nisem mogla razumeti, kaj je rekla. Čez nekaj časa se je dvignila gospodična Spicer; voščila mi je lahko noč in odšla. Prosila me je še, naj se ne trudim preveč in naj ne pozabim, da mi je zunaj na mizici pripravila potvice in vina, kar naj mi služi kot okrepčilo. Spremila sem jo do duri in hitela po prstih zopet nazaj k bolnici. Sedaj sem razločno čula njen šepet; »Van Burnam! Van Burnam!« in potem še: »Ho-\vard! Franklin!« Ah! sem si mislila, polna upov. Če ni Lujiza Van Burnamova, je gotovo ženska, ki jo iščem. In ne da bi se brigala za njen upor, sem odgrnila odejo in ji potegnila črevlje in nogavice z nog. Na nogi ni bilo videti brazgotine. Pogrnila sem zopet odejo in preiskala črevlje. Razumela sem takoj njeno bojazen, ko sem jo sezuvala. V podlogi čevljev so bili všiti bankovci v visoki vrednosti. Bala se je, da bi se izvedelo, da nosi malo premoženje pri sebi. Zašila sem zopet .podlogo, postavila čevlje zopet pod posteljo in premišljevala. Zmotila sem se bila, da je begunka, ker je imela obleko gospe Van Burnaniovn na sebi, ona sama. Iz-previdola pa sem, da je bila umorjenka res I1owardova soproga in bolnica njena tekmovalka. To dejstvo je torej razrušilo vse moje sklepe. Katera obeh žensk je bila torej prišla s Ho-wardom v hišo? Rekel je, da je spremljal svojo ženo, jaz pa sem se prepričala, da jc prišel z njeno tekmovalko. Kdo je imel prav? Ker na to vprašanje nisem znala odgovora, sem se lotila druge točke. Kdaj sta zamenjali dami svojo obleko, oziroma kdaj si je osvojila bolnica dragoceno perilo in obleko gospe Van Burnamove? Ai preden je prišla v, hišo, ali ko sta se že sešli? morajo biti pripravljeni v teku 48 ur, da lahko takoj odidejo po oficialrri razglasitvi mobiliza^ cije. Po mobilizacijskemu načrtu bo trpela izvedba mobilizacije le štiri dni; dva dni pa so yzeli vnaprej, tako da bo trajala mobilizacija Šest dni. Zdaj je mobilizirana približno polovica armade. Vsi oficirji in polovica vojakov prvih starostnih razredov so že šest dni v vojašnicah, Jutri bodo mobilizirani vsi obmejni bataljoni 'drugega starostnega razreda, ker so bili že pred tremi dnevi poklicani. Cas, ko se prično sovražnosti, je neznan, računajo pa s koncem meseca (14. oktobra). Zdi se, da gre turški brambni načrt za tem, da postavi vso silo nasproti Bolgariji. Iz starosrb-skega ozemlja naglo umikajo čete. Iz tega razloga je Srbija privolila v bolgarski načrt, da postavi vso konjenico in eno popolno divizijo pod bolgarsko poveljstvo. Mi bomo zadeli najbrž na neznaten odpor; naši najhujši sovražniki pa bodo skoro neprehodna pota in gorske ožine, kjer se bodo Turki čvrsto ustavljali in nam prizadjali napornih bojev. Druga težava bo hud mraz. Na jugozahodni srbski meji se začno * večnim snegom pokrita gorovja. Ponovili se bodo prizori iz časa, ko je skušal Suvarov prekoračiti Alpe. Mnogo vojakov bo zmrznilo ponoči. Veliko vprašanje je, kako se bodo vedli Arnavti. Gotovo, da pojde en del z nami. Oskrbeli jih bomo z orožjem. Avstro-Ogrska pa ima pristaše tudi tu in ti se bodo borili proti nam, kakor tudi mohamedanski Arnavti. S tem bojevitim rodom bomo imeli pač več težaiv kakor s stoječo vojno. In zdaj osebno; Le malo ljudi ostane v našem strankinem Štabu. Ti bodo pač vzdržali naš list. Jaz sam seveda ne morem nič več pisati. Imamo priletne starše, ki so zdaj brez kruha. Dokler sem pri življenju, sem upal, da bom skrbel zanje. In zdaj? Neprijetno ml je iti t to človeško klanje. Ampak storiti ne morem ničesar. Prizadeval sl bom, da varujem sebi podrejene Hudi In da se ognem vsem grozovitostim. Bojeval pa se bom poSteno. Ker se borimo žal z necivilizirano vojsko in ker smo v ofenzivi, nas bodo vsi moha-medanci zelo sovražili. Na noben način se ne bom dal vjeti, ker se zavedam, da bi me mučili in umorili. Raje umrem. Iz tega pisma boste razvideli in lahko Vam zatrdim, da je v meni velik duševni mir. Nobenega strahu nimam in vseeno mi je, kaj bo z mano. Samo eno bolest čutim: če padem tako mlad, potem bi hotel pasti v boju za svoj vzor, pasti bi hotel v revoluciji, kine v volni Prosim Vas, da toplo pozdravite sodruge pri »Vor-wžirtsu«. V vojno grem z gorkim spominom na nemško socialno demokracijo, ki mi je tako pri srcu. Bodite srčno pozdravljeni od Vašega N. N.« VOJNI HUJSKAČI NA RUSKEM. 1 V Kijevu Je prišlo več tisoč oseb pred poslopje avstrijsko-ogrskega konzulata. Množico so vodili voditelji vseruske stranke. Več oseb je vdrlo t poslopje in razbilo v stanovanjih in pisarnah vSe na drobne kosce. Avstrijsko ogrsko zastavo in avstrijski grb je množica strgala s poslopja, zastavo sežgala in vmes prepevala rusko narodno himno. Voditelji so govorili hujskajoče govore in množica je divje vpila, naj Rusija napove Avstro-Ogrski vojno. Policija je inirno gledala početje množice In ni aretirala niti enega demonstranta. Vsa demonstracija je bila uprizorjena po šovinističnih hujskačih z namenom, vladi pokazati vojno navdušenje ljudstva. GOSPODARSKI »BLAGOSLOV« VOJNE. Iz Halle ob Saali poročajo; Zaradi balkanske vojne je izbruhnila kriza v tovarnah za Šivalne stroje in v tovarnah za porcelan. V ne- smmm katerih tovarnah delajo le po nekaj dni na teden, v drugih zopet odpuščajo delavstvo. Iz Londona poročajo: Vsi industrijski okraji že močno občutijo posledice balkanske vojne, ker so bile balkanske dežele najboljši trg za angleško tekstilno industrijo. ANOLEŠKI DELAVCI PROTI VOJNI. Mirovni manifest, ki so ga podpisali radikalni poslanci in voditelji delavstva je napravil tukaj najboljši vtisk. Glasilo manchesterskih delavcev kritizira ostro Greyjevo politiko in naglaša skupnost interesov delavstva vsega sveta. Londonski delavski list zahteva sklicanje mednarodnega delavskega kongresa v posvet kritičnega položaja. POSLEDICA MOBILIZACIJE. Poročevalec angleškega lista »Daily Mail« poroča iz Sofije: Cena kruha narašča z vsako uro. Košček kruha velja 50 pfenigov. V restavracijah ni mogoče dobiti obeda, ker so vsi kuharji in natakarji v vojni. Prihajajoči in odhajajoči vlaki so prenapolnjeni, ljudje stoje na stopnicah in sede na strehah vagonov. Na kolodvorih stoje vlaki, kolikor daleč seže oko. Stroji so kurjeni že po več ur, a vlaki ne morejo oditi, ker so proge preprežene z vlaki. Vsi javni lokali so zaprti. Na cestah miruje ves promet cestne železnice. Konje izvoščekov je vzela vojaško uprava za vojno. Dvouprežen voz je pri-drdTal po cesti: vojak, z listino v roki, stopi k vozu, spreže konja in odide z njima, voz ostane prazen na mestu. Celo inozemski trgovci moralo prepuščati svoje avtomobile vojaški upravi. KAKO SE GODI RANJENIM VOJAKOM.. Vojna poročevalka, gospodična Durhano-va, je poslala natančno poročilo, »Daily Chro-nicle« o strašnih mukah, ki jih morajo prestajati vojaki zaradi nezadostne zdravniške pomoči. Durhanova piše: »V noči od ponedeljka na torek, kmalu po polnoči, se je udal tudi poveljnik trdnjave Hum. Zato je naraslo število turških ujetnikov na 5000. Prihodnje jutro sem se odpeljala z lazaretnim vozom v Tuzi. Iz hospitala je udaril silen smrad po gnilobi. V hospitalu je bil en sam zdravnik, Turek, ki je razumel nekoliko nemško. S svojim pomočnikom ie ravno zajtrkoval — konjak in sladkor. Zdravnik ni hotel delati dalje, čeprav je več kakor 100 ranjenih vojakom čakalo, da bi jih preiskal in obvezal. Ubogi nesrečniki so ležali napol nagi naokolo, celo po hodniku. Od črnogorskih zdravnikov ni razumel nobeden turškega. Eden od črnogorskih zdravnikov je dejal: »Turkom zamoremo pomagati le malo, ker nam samim primanjkuje zdravnikov.« A ne manjka le zdravnikov, temveč tudi živil, riža in kruha. Odprla sem najprej okno in pričela nekoliko pospravljati. Po vsej dvorani so ležale že rabljene obveze, z gnijočo krvjo, zato oni strašni smrad. S pomočjo nekaterih lehko ranjenih vojakov 3em napravila pred hišo grmado in sežgala smradliive obveze. Ranjencem sem preskrbela tudi sveže vode in živil, Seveda le za en dan. Ko sem se vračala na večer v Podgorico, sem srečala na cesti dolg, počasi in težavno se premikajoč sprevod žensk in otrok. Vlekli so turške bajonete in puške, ki so Jih uplenili premaganim Turkom. Srečala sem tudi več frančiškanov v popolni bojni upravi in s pasovi, polnimi patroni. Cerkev Je tukaj v pravem pomenu besede »vojskujoča cerkev«. Vzhičeni in radostni so mi pripovedovali patri, da so se udelžili boja in so bili popolnoma prepričani, da se bliža konec turške vlade.« Ljubljana in Kranjsko. — Slab? poučeni kristjani. Glavna in izključna agentura za krščanstvo na Slovenskem »Slovenec« nam očita, da moramo biti pač pe- klenski sovražniki krščanstva, ker vidimo v krvavi moriji na Balkanu strašen zločin in ker v tej križarski vojni ne vidimo čistih nagibov, s katerimi se bahajo balkanski kralji in kra-ljički. Vrhunec hudobije se mu zdi, da smo v presoji te vojne enih misli s turškim vnanjim ministrom Noradunghian pašo. Ne vemo, če deli gospod Noradnughian paša naše misli, vemo pa, da je turški vnanji minister Noradunghian paša kristjan, mogoče celo boljši, nego so kristjani v »Slovenčevem« uredništvu, kar je o balkanskih razmerah najboljše poučeni list očividno izgrešil. Ali bi bil tak greh zoper krščanstvo, ako bi bili enih misli s katoličanom Noradunghianom in ako ne soglašamo s Ferdinandom razkolnikom? Saj je klerikalni Bau-chinger te dni v delegacijah celo dejal, da se morajo katoličani vrpašati, kaj jim je bližje: ali islam ali razkol. — Dr. Ravnihar in § 14. V »Sokolskem Vestniku« tarna dr. Ravnihar nad § 14, ki uničuje avstrijski parlamentarizem in dovoljuje sleherni vladi, da vlada in gospodari, kakor se ji zdi. Dr Ravnihar pobija uporabo § 14. iz političnih nagibov, ker napravlja vlado neodvisno od ljudske zbornice in iz pravnih razlogov, ker ga vlade krivo in nasilno tolmačijo. Socialni demokratje so predlagali da se § 14., ki je uničevalen za parlamentarizem, izloči iz avstrijske ustave in dr. Ravnihar — če nas spomin ne vara — je bil med onimi, ki so ta predlog poteptali. Ali je možato: v parlamentu za 14 §, v »Sokolskem Vestniku« proti njemu? Ali je sokolsko? — Infamija. »Sokolski Vestnik«, ki Je glasilo sokolskih žup, si je dovolil hudo obrekovanje naše stranke, kateri očita zvezo s klerikalci v Mostah in v Šiški. Pisec ve natanko, da Je ta trditev revna liberalna laž, ki velja le dan, dva pred volitvam in ki se je pozneje njeni očetje sami sramujejo. »Sokolskega Vestnika« ne vprašujemo, kam je položil tolikrat naglašano napredno nepristranost sokolske organizacije, vprašamo ga le, če je taka nemarna lažnjivost združljiva s sokolskimi načeli? — Slovensko gledališče. V soboto in v nedeljo zvečer so predstavljali Sudermannovo dramo v treh dejanjih »Tiha sreča« s prav častnim vspehom. To sta bili med najlepšimi predstavami letošnje sezone, bodisi po umetniški, estetski vrednosti igre same, "bodisi po uprizoritvi, ki je bila malodane vseskozi izborna. O drami sami ni toliko govoriti, zunanjega dejanja ni veliko, temveč se odigrava večinoma v notranjosti nastopajočih oseb. Tu je predvsem lepa gospa Elizabeta soproga rektorja na vaški srednji šoli. Prišla je z gradu, je vzgojena v aristokratskih krogih, visoko naobra-žena In fino čuteča ženska. Vzela je že nekoliko postarnega vdovelega vaškega šolmoštra. ki ima dva dečka in slepo dekletce. Kljub temu živi pri njemu zadovoljno življenje, vsa rodbina uživa tiho srečo v sladkem miru brez hrupa in hrušča. A v tem se pojavi v ta idilični kotiček graščak Rochlitz, stari znanec gospe Elizabete, ki Kroži razdelati tiho srečo, vgiabiti mir iz srca mladi gospe in jo potegniti s seboj v divji vihar in kalno reko življenja. Že omahuje gospa, vr.jenem srcu se vzbuja nekdanja zamorjena ljubezen do mladega, energičnega moža, ki vpliva nanjo z vso sugestijo svojega močnega značaja in vročega temperamenta. V zadnjem hipu pa jo premaga velika in lepa ljubezen njenega soproga, ki vse odpušča in pozablja. Otet je njen srčni mir. m z vzklikom »Tako mi je, kakor da te vidim danes prvič« — se vrže okoli vratu srvojemu možu. — To dejanje Je dramatiški obdelano zelo lepo, tehnika je izvrstna in kaže rutiniranega dramatika, ki zna vrlo izrabiti vse gledališke efekte. In uprizoritev pri nas je bila — kakor rečeno — jako lepa. Zlasti g. Danilo je prekosil samega .sebe. Podal nam je barona Rochlitza z veliko naravno silo, ztlravinf> temperamentom in živo eneržijo. Mogoče preveč vzplemti njegova strast koncem drugega dejanja. Več notranjega ognja! Demon v duS je močnejši kakor v kretnjah in grgrajočem glasu. Vrlo mu je stala ob strani ga. Danilova ki je našla prav lepih nians in je umetniško pointirala svojo ulogo. Tretji, ali bolje — prvi v trikotu je bil g. Verovšek; igral je šolmoštra z vso ljubeznivostjo in srčno ljubeznijo. Štejem mu v nemalo zaslugo, da se je držal take dobro vkljub temu da je bil močno prehlajen. Istotako je bila gdč. Kreisova zelo simpatična mila in nežna slepa sirotica. Pohvalno omenim tudi go. Bukšekovo, g. Skrbinška, g. Buliosla-va, in druge. Tempo bi bil pač lahko — nekoliko hiterjši. Režija je bila izvrstna. Vodil jo je g. Danilo —r. Iz gledališke pisarne. Jutri v torek se po desetih letih prvič zopet uprizori Wagnerjeva velika opera »Večni mornar«. Zanimanje za to prvo letošnjo operno uprizoritev je toliko, da je samo še nekaj malega sedežev prostih. O »Večnem mornarju« izpregovorimo kaj več v jutrišnji številki. — Bončarjev konkurz. Bončarjevo hišo na Poljanski cesti št. 19 je v petek na dražbi kupila štajerska eskomptna banka za 50.000 K, ista banka je kupila tudi Bončarjev mlin z vsem kompleksom v Domžalah za 53.000 K. Kje je sedal pobegli trgovec Bončar, se še vedno ne ve. Nedavno so bile razširjene celo govorice, da je bil pred svojim begom umorjen. Ta konkurz bo menda takrat popolnoma pojasnjen, kadar bo pojasnjena usoda Šibenika. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 20 Hrvatov in 8 Slovencev, nazaj pa je prišlo 140 Macedoncev in Hrvatov in 20 Slovencev. Iz Nemčije je prišlo 40 Hrvatov. — Na potu iz gostilne umrl. Te dni okolo 8. zvečer je posetil Ignacij Grašič, 55 let stari čevljar v Seničnem, Bajdov o gostilno. Tam je popil par čaš vina in osminko žganja, nakar se je podal okoio 10. domov. Gostilničar mu je še posvetil do ceste, na kar se je ta podal v temi v svoje stanovanje. Kmalu potem začuje Rib-nikarjeva hči neko vpitje in klicanje na pomoč. Takoj )e opozorila na to vpitje svoje stariše. Kmalu so našli Grašiča v vaškem koritu v vodi na ustih ležati. Dognalo se je. da je ponesrečeni že dalj časa bolehal na srčni napaki in ni izključeno, da je vsled novega napada iskal po-lajšanje pri vodnem koritu a ga Je dohileta smrt. — Poizkušen samomor. 42letni stari brivski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano, Bernard Deleža!, si je v soboto zaradi hišnega prepira v vinjenosti trikrat z britvijo prerezal vrat. Doležal je sedaj v deželni bolnici. — Samomor 701etnega moža. Iz Kamnika poročajo, da so našli pri Prevojah obešenega 70 let starega delavca Luko Ravnikarja iz Prevalj. Vzrok samomora: revščina, — Smrtna nezgoda. Ponesrečila je v £°' zdu dne 16. t. m. Marjeta Potočnik z Vrhnike. Sla je nabirat praprot, padla preko skal ter se nevarno poškodovala na glavi. Ležala je vse popoldne in vso noč nezavestna v gozdu. Sele naslednje jutro so jo dobili vso premrazeno, še živo v gozdu. Zavedla se ni več. Umrla je 17. t. m — Gluhonemi tat. V petek popoldne je opazila v hiši na Miklošičevi cesti služkinja neznanca, ko je prišel iz podstrešja. Na vprašanje, česa išče. Ji ni dal nobenega odgovora in odšel dalje. Takoj mu je sledit odvetniški uradnik do Pražakove ulice, kjer je neznanec zopet zavil v hišo. O tem obveščeni stražnik je tujega posestnika aretiral. Le-ta se dela gluhonemega in je zapisal, da je leta 1889. v Inomostu rojeni mizarski pomočnik Jožef LoftrHS ter, da išče dela. Pri njem so našli sekiro, dve srebrni žepni uri, čevljarski nož, strojček za striženje 0 razvoju zasebne lastnine. Priredil L. J. Sredi sedemnajstega stoletja so imeli na Angleškem značilen boj. Prepirali so se. ali je kraljestvo božja ali človeška ustanova. Dokazovali so to In ono, sklicevali so se na zgodovino, na cerkvene nauke in prilaščene pravice. Zmagalo t>a le končno mnenje, da ni kraljestvo nič drugega nego produkt razvoja. Sličen prepir imamo dandanes po vsem civiliziranem svetu: povsod se vprašujejo, je-li zasebna lastnina neizpremenljiva božja uredba :ali pa je le produkt človeškega razvoja, če je produkt človeškega razvoja, potem se bo Še tudi y bodoče izpreminjala, zakaj tega se pač ne bo nihče upal zanikati, da vsako človeško 'delo nastane, uspeva in cvete, pa zopet mine. Vse človeške uredbe, kakor so država, jezik, običaji, pravo, rodovina in verstvo, so produkt tisočintisočletnega razvoja; nastale so zaradi družabne potrebe in ne v glavi posameznika. Vse te uredbe in razmere se neprenehoma izpreminjajo, zakaj ne smejo otrpniti, ker te otrplost pogin — smrt. Vedne izpremembe 5v razvoju so za človeštvo to, kar je za živalsko lelo: menjavanje snovi potom hrane. Dokazati hočemo torej, da je zasebna lastnina tudi le človeška uredba in zaraditega podložna zakonom razvoja, zakaj mora se prilagajati sočasnim družabnim ali socialnim potrebam. Preden pa razpravljamo o zgodovinskem in dušeslovnem razvoju pojma o zasebni lastnini, si oglejmo, kako si je človeštvo izza dobe "divjaštva do barbarstva in do naše dobe civili-in kako se je razvil v njem, čim si Je nabavilo zacije iskalo več in več virov za dobavo živil več blaga, vedno večji pohlep, da si blago tudi prisvoji. O tem pač* nihče več ne dvomi, da Je človeški rod jako star. Čudovito je le to, da je bilo mogoče verjetno dokazati to važno dejstvo Sele v drugi polovici devetnajstega stoletja. Najnovejša raziskavanja o stanju prvotnega človeštva nam pritrjujejo v tem, da se je fclovek razvil v današnje bitje z Jako nizke stopnje, prebil je dobo divjaštva, potem dobo barbarstva in se polagoma razvil do civiliziranega človeka, ki ga imamo danes pred seboj. Ves ta napredek pa je temeljil na izkušnjah, ki si jih je človek nabiral v dobah dolgega razvoja. Naši pradedje so bili divji, nevedni in niso imeli izkušenj, poznali niso ognja, ne artikulirane govorice, ne umetnosti, a imeli so hude boje za življenski obstanek. V tem boju so se nevede borili za napredek. Borili so se pred divjimi zvermi in v tem boju so našli prvi vire stalne hrane. Prve iznajdbe so bile najtežje, ker ljudje niso znali abstraktno misliti, to je v mislih niso imeli nobene zveze, ki bi jim pomagala do kakšnega sklepanja. Vsaka dognana izkušnja pa je bila kos temelja, na katerem se je pojavil nov napredek, toda v neizmerno dolgem času je človek napredoval le neznatno, ker so ga v napredku ovirale njegove majhne duševne sile. Pridobitve v dobi divjaštva so bile plod vztrajnega dela ob neznatnih pomočkih in je potreboval človek cela razdobja, preden je dospel do nekakšne popolnosti. Velike dobe človeškega napredovanja se nekako vjemajo s pomnoževanjem virov za pridobivanje živil, če bi si ljudje ne bili znali nabaviti več živil, ne bi se bili mogli razviti v velike narode, m če ne bi bili našli novih virov za nabavljanje živfl, ne bi se bili mogli razširjati po svetu. Od sposobnosti, ali si bo človeštvo nabavilo dovolj živil, je bilo odvisno, če postanejo ljudje gospodarji sveta ali ne. In res! Edino človeku se je posrečilo, da se je navadil nabavljati si živila kolikor hoče. Spočetka se mu pač ni godilo nič bolje nego živalim, zakaj verovati pač smemo, da so živeli naši predniki sprva po gozdih in prebivali po drevesih in se hranili s sadeži in koreninami, a ker so se preveč množili, pa so morali tudi Iz gozdov na piano. Prva umetna hrana človekova so bile ribe. Jako verjetno Je tudi, da so na prvem ognju pekli ribe. Rib Je bilo v tisti dobi povsod do-velj, bile so edina hrana, ki so Jo utegnili dobiti kadarkoli. Poljski pridelki (žito) y. pradobi še niso bili znani, dasi so že rasli, in lov na divjačino je bil preveč nezanesljiv in nevaren, da bi se človeštvo moglo zanašati nanj kot na stalen vir za pridobivanje živil. Ko se je človeštvo navadilo na to novo hrano, ni bilo več odvisno od podnebja in kraja; ob obrežjih morja, jezer in rek se je moglo razširjati skoro po vsem svetu še v dobi divjaštva. Resnico o takih potovanjih nam potrjujejo ostanki kremenjakovega in drugačnega kame-nitega orodja iz dobe divjaštva, ki ga najdemo po vsem svetu. Če bi se bilo človeštvo hranilo samo z divjimi sadeži, tudi ne bi bilo moglo zapustiti svojih prvotnih bivališč gozdov. V dobi divjaštva so črpali ljudje svoje sposobnosti in svojo moč večinoma za nabavljanje živil, in le polagoma, toda z večjo in večjo na-glostjo so se dvigali s te stopnje. Polagoma, skoro neopazno so korakali naprej v dobi divjaštva od preprostega medsebojnega razumevanja s kretnjami dok posameznih glasov in do artikulirane govorice, od kola, ki so ga rabili kot prvo orožje pa do bodala s kremenjakovo ostjo in slednjič do loka in pšice, do kremenjakovega noža in dleta do kamnite sekire in kamnitega kladiva, od vrbovih pletenin in košare iz trsta pa do košare, prevlečene z ilovico, ki so jo rabili za posodo in so v nji kuhali, in slednjič k lončarstvu. Izdelovali so sedaj posode, ki so trajno kljubovale tudi ognju. Učili so se plesti vrvi in vrvice iz ličja, tkati ličje, kože strojiti, iz katerih so delali obleko in strehe šotorom in slednjič so stavili hiše iz kolov ali stebrov in lubja ali desak, ki so jih klali s kamnitimi sekirami. To so iznajdbe iz dobe divjaštva. Očitno je, da je morala biti v tej dobi zasebna lastnina še prav majhna, zakaj zemljišč in tudi poslopja so bila še skupna last, ne pa last posameznikov. Pohlep po lastnini se takrat ni še mogel buditi, ker so živila skupno nabavljali irn skupno uživali in ker tudi ni bilo mnogo takih predmetov, ki bi bili budili mea divjaki pohlep po osvojitvi. «... Le predmeti, ki so jih posamezniki rabili samo zase, so pričeli buditi veliko strast Naj-dr^gocenejše svoje predmete Je dob« mrhe t seboj, druga zapuščina pa je zanetila novo vprašanje, komu pripada. . . Preden je človeštvo prešlo od hranjenja z ribami pa do pridelovanja žitnih pridelkov, so minile silno dolge dobe. Ta prehod je sezal daleč v dobo divjaštva, vendar je že v tisti dobi postala hrana raznovrstnejša in obilnejša, tako so n. pr. v pepelu in v pečnicah že pekli korenine bogate škroba in gomolje, Jd so jih vzi-vali z divjačino, katero so sedaj že lovili z nolj-šim orožjem, z lokom in pšico. Iznajdba loka je morala jako vplivati na tedanjo družbo; tako nekako kakor iznajdba železnega meča na barbare in iznajdba strelnega orožja na civilizirance. , . Vsi viri, po katerih so dobivali živila ljudje takrat, so bili pa jako nezanesljivi razen ribar-stva in tedaj se je vdalo človeštvo kanibalstvu ali ljudožrstvu, da si je v sili potolažilo glad. Zasledovati se še da, da je bilo ljudožrstvo splošno. Najprej so jedli najbrže samo ujete sovražnike, toda ob lakoti so pa povživali tudi prijatelje in sorodnike. V severni Ameriki so imeli prvotni prebivalci to navado še mnogo pozneje sredi barbarske dobe. Udomačitev živali je šele povzročila nov način življenja, ko so se pričeli ljudje peg*' pastirstvom v dolinah so ži- ter na pustinjah srednje Azije. Vseka fa_ vali najprej udomačili nekje v teh ■ Na te kraje se zaraditega tum nanašajo &o6v kSerih nikakor ni bila dovma sezai v < gjoveštva, ker so taki, da bl^človeštvo v dobi divjaštva ne bi bilo moglo nrphivati v njih. Tudi najnižja stopnja barbarstva še ni bila primerna za bivališča v takih krajih, marveč je bil za tedanjo človeštvo še vedno’ gozd najprimerneje bivališče. Ko so se pa navadili na pastirsko življenje, se s svojimi četami niso mogH več povrniti od rek v gozde, marveč navaditi so se niorali pridelovati nekaj rastlin, s katerimi so hramu živino tudi nekoliko proč od step »» rodovitnih travnikov. . r. , u Skoraj gotovo je torej, da so pridelovali titae trave najprej za krmo živini. (Dalje.) Jas In 'dr. Sumljivega tujca, ki brezdvomno ni imel v podstrešjih poštenih namenov. Je policija izročila sodišču. — Morilec alkohol. Pretečeni torek zvečer Je pri posestniku Francetu Zagorcu pilo Več mladih fantov, starih od 14 let naprej, žganje, med njimi tudi Janez Tomše, 141etni Ocepkov rejenec v Gornjem Ravneku. Okolo pol ene ponoči se je napotil Tomše vzlic temu,- da So mu tovariši prigovarjali, da naj ostane, proti domu. da se mu mudi. Revež je pa v svoji zmedenosti zašel tia vozno pot, odkoder izvažajo kmetje na Ravne. Ta pot neha med skalovjem, in tako je padel iz visočine kakih 100 metrov. Jakob Dežman, cerkovnik iz Kašče, ga je našel popolnoma razbitega in mrtvega med skalovjem. Tako je zopet žganje uničilo mlado življenje. _____ — Izgubljeno in najdeno. O. Antonija Mi-lavčeva je izgubila zlato žensko uro. Gospod Fran Gradišar Je izgubil 80 K denarja. Postrešček Jožef Podbregar je izgubil denarnico z 7 kronami. — Ključavničarski vajenec Vladimir Lampič je našel nekaj znamk in zalepi _ Brivec Teodor Burgar je našel žensko ročno torbico z manjšo^vsoto denarja. — Šolska učenka F.mitija Čarmanova Je našla zlato zapestnico. — Delavka v tobačni tovarni Helena Petričeva ]e^ našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Železničarjeva žena Marija Ločnikarjeva je našla nekaj denarja in ga oddala pri magistratu. Kinematograf »Idealk Danes zadnji dan Izbornega spouda. Popoldanski spored je prve Vrste, večerna drama »Mož brez vesti« je splošno ugajala. Jutri senzacijska drama »Skrivnost Monte Carla« in sijajna veseloigra v D vlaku ljubezni. V soboto »Strahi pred Bodočnostjo«. Koroško. Novorojenček na grobu. V Beljaku Je zbudila veliko zanimanje vest, da Je našel gro-bokop na grobu pred 14 dnevi umrlega polkovnega zdravnika dr. Friderika Schillerja med cvetjem skrito truplo novorojenčka; Otrok — fant — je bil dobro razvit. Truplo je bilo zavito v namizni prtič z znamko T. H. in zavito v papirnat ovoj, na katerem je tiskana tvrdka M. Pipan. Slvar je popolnoma zago-fterna in nimajo dosedaj še nobene sledi o materi otrokovi. — Utonila je v Brezah zasebnica Hema Grabm '■jeva. Zena se ga je rada večkrat napila. Oi> te} priliki se ie vračala tudi nekoliko Vsela domov in je padla v domač potok, iz katerega so jo še le drugi dan potegnili. V *... Zirlnje vesti. VOJNA NA BALKANU. BOLGARVKA OFENZIVA. Solila, 20. oktotvn. Cete macedonske armade so prekoračile i\ c jo in so se po boju polastile krajev Carevo selo in Gorna Džuma. Rodopsko čete so tudi prekoračile mejo in prodrle na turško ozemlje Čete proti Drinopolju prodirajočega armadne, a zbora so pognale sovražnika na vsej črti nazaj in so zavzele Mustafo pašo. Sofija, 20. oktobra. » Večerna pošta« poroča iz glavnega tabora, da se Je akcija bolgarske armade pri zavzetju Mustafe paše izvršila zelo naglo. List meni, da odločitev pade hitreje, kakor splošno pričakujejo. OSVOJITEV MUSTAFE PAŠE. Sofija, 20. oktobra. Bolgarska telegrafična agentura poroča: Dva bolgarska bataljona sta Mrvzef v petek Mustafo pašo. Sofija, 20. oktobra. Bolgarke čete so naskokoma zavzele Kurdkale. Število vjetnikov in ranjencev še ni znano. Kurdkale je deset Kilometrov daleč od bolgarske meje in najvarnejša pozicija proti Mustafi paši. Ko so bolgarske čete zavzele Mustafo pašo, so šle v fnesto med zvoki godbe in viharnimi pozdravi bolgarskega prebivalstva. Turška posadka v Mustafi paši, ki leži osem kilometrov zahodno od Kurdkalov in pod gorsko trdnjavo Kurdkej, ki so ,lo bili Bolgari osvojili že poprej, se je pravočasno umaknila proti Drinopolju. Turki So izgubili enega častnika in tri može, Bolgari fco imeli dvanajst ranjencev, ki jim je prestolo-tiaslednik Boris lastnoročno izročil hrabrostno tnedajlo. Nadalje se poroča, da so osvojili Bolgari turški obmejni kraj Barakovo in mesto Djumagabale. VARNA BOMABARDIRANA? Bukarešt, 19. oktobra. Vest iz Konstance poroča, da je prišel Lloydov parnik z bolgarskim poslanikom Saratovom na krovu v on-tiotno luko. Parnik baje ni mogel pripluti v luko Varne, ker jo turško brodovje bombardira. Carigrad, 20. oktobra. Do včeraj opolnoči ni prišla nobena vest, ki bi potrdila turško bombardiranje Varne. Odjesa, 20. oktobra. Vsled vesti, da križari turško brodovje pred Varno, se le zopet izkrcalo 500 bolgarskih rezervistov, ki so se vkrcali za vožnjo v Varno. 8 KRIŽEM IN MEČEM! — PROKLAMACIJA BOLGARSKEGA CARJA. Sofija, 20. oktobra. »Agence Telegra-Phique Bulgare« poroča: Cai je izdal na ar-biado proklamacijo naslednje vsebine: Nezaslišano trpljenje naših rojakov v turškem cesarstvu, ki je že dolgo nadvajalo naša srca z bridkostjo, je po pravici vznejevoljilo naš narod. Ker so izčrpana vsa mirna sredstva, da bi poljšali življenje teh mučenikov, naših sobra-jovnismo kot zvesti tolmači narodnih strem-‘eni mogli ostati hladni ob njihoyem ječanju in ftoo s soglasjem ljubljenega naroda naročili f^madi, da prekorači mejo in započne boj zo* Per stoletnega sovraga. Naše delo je sveto In *°veško. V tem prevažnem trenotku za usodo ljubljene domovine, smo sl vsvestl, da je vsak član vojske uverjen o pomembnosti svojega poslanstva in da izpolni pričakovanje vsega naroda. Naprej s pomočjo križa In orožja I Pravični boj naj vodi našo pravico! KRALJ IN PRINCI KOT OPAZOVALCI! Sofija, 20. oktobra. Kralj in princi so se v petek odpeljali v spremstvu vrhovnega poveljnika Savora in svojih spremljevalcev z avtomobili v obmejna kraja Harmanli in Belico. Z ogledali so opazovali z višin prodiranje bolgarske armade, ki je zaporedoma osvojila, več utrjenih točk okolo Mustafe paše, ki je kmalu nato padel. Na potu je kralj srečal prve ranjene vojake, ki so bili ranjeni pri zavzetju postojanke Kurdkale. Kralj jim je častital zaradi hrabrosti in jim podelil red hrabrosti. Ko se je kralj potem s princi pomudil tudi pri generalnem štabu prve armade pri TIrnovem Sejmenu, se je zvečer vrnil v Staro Zagoro. ZADRŽANI KORESPONDENTJE. Sofija, 20. oktobra. Nad petdeset inozemskih korespondentov 'so pridržali v Sofiji In jih puste na bojišče šele tedaj, ko bo splošno prodiranje pri kraju. BOLGARSKI ČETAŠI. Sofija, 20. oktobra. Verjetna poročila z meje javljajo, da je iz komitejevih sredstev oborožil znani četaški voditell Sanddansky v gorovju Pirln 2000 macedonskih Bolgarov in zasedel z njimi postojanko pri Mehomeju, da ovira prodiranje Turkov TURŠKI NAPAD NA BURGAS. Carigrad, 20. oktobra. Turki so Izkrcali močne oddelke pri Imladt In Mediji ob Črnem morju. Naloga teh oddelkov ]e, da sočasno s pomorskim napadom turškega vojnega brodov« Ja napadejo bolgarski pristan Burgas. TURŠKO PRODIRANJE. Carigrad, 19. oktobra. »Jeni Gazetta« poroča: Turške čete so vdrle v Bolgarijo preko Tlmraša, prodirajo. Bolgar! se umikajo(?) Velik boj pričakujejo danes pri Plovdivu. Bolgari so skušali prekoračiti mejo na različnih krajih. Turkj se silovito upirajo. Berlin, 20. oktobra. Po poročilih iz Carigrada so privedli semkaj nekaj Bolgarov, ki so bili pri obmejnih spopadih vjeti. Izročili so jih vojnemu ministrstvu. TURSKI VOJNI MANIFEST. Carigrad, 20. cktobra. Sultan je izdal na vojsko in na mornarico naslednjo proklamacijo: 2e več stoletij ni bilo tako važnega tre-notka za našo domovino kakor sedaj. Naši sosedje, s katerimi hočemo v miru živeti, so prekršili vse postave pravičnosti, poteptali sleherna prava z nogami in ne meneč se za nasvete Evrope nas izzvali, da preprečijo uspeh naših prizadevanj za ohranitev miru. Ves narod je z ogorčenjem čul predrzne besede naših protivnikov In nalaga vam dolžnost, da odgovorite. Maščujte te besede, branite čast in pravice moje vlade In pokažite svetu, da so stare in podedovane osmanske kreposti ostale neizpremenjene in da spoštujete junaške tradicije svojih pradedov, ki so nekoč — mala hrabra četa — prišli iz Anatolije v Evropo in sl osvojili obsežne zemlje, z Junaštvom, nad katerim je strmel ves svet. Vaša druga dolžnost je, da pokažete red In disciplino in da ne prelivate človeške krvi brez siie. da lepo ravnate s starci, ženami In otroci, da prizanašate življenju in imetju neoboroženega prebivalstva, z onimi nesrečniki, ki se bodo bojevali zoper vas, ker morajo ubogati povelja svojih predstojnikov, ki pa v srcih svojih preklinjajo vojno In vam hočejo Iskreno stiskati roko, imejte usmiljenje in pokažite civiliziranemu svetu, ki vas malo pozna, da so Osmani eden najelvlllziranejšlh narodov. Naprel Bog naj vas vodi do zmage! SULTANOV ODLOK ZA VARSTVO KRISTJANOV. Pera, 21. oktobra. Civilne in vojaške oblasti v pokrajini so dobile ukaz. da bo vsak, kdor se loti kristjanov, postavljen pred vojno sodišče in obsojen na smrt. ABDUL HAMIDA PREPELJEJO V CARIGRAD. Carigrad, 21. oktobra. Sultan je izdal odlok’, v katerem dovoljuje prevoz prejšnjega sultana Abdul Hamida iz vile Ailatini (Solun) v Carigrad. POROČILA IZ CARIGRADA. Carigrad, 20. oktobra. »Sabah« beleži z vso rezervo govorico o sklepr fcrj>ie pogodbe med Turčijo In Italijo z ozlrtn na sedanjo vojno. Carigrad, 20. oktobra. Funkcijonarfa bolgarskega konzulata v Drinopolju, Siladžljeva, so nrijeli vsled suma, da uganja vohunstvo. Si-ladžijev Je poskusil samomor. V Stambvhi te aretirala policija Bolgara Stojana Pančidova; pri n!em so našli revolmiionarne oklice na bolgarske četaše v Macedoniji. Drlnopolje, 20. oktobra. V vladnem parku rta bili položeni dve bombi, od katerih Je eksplodirala. Dva Bolgara so aretirali. PRIDPZANE GRŠKE LADJE. Carigrad. 20. oktobra. Vlada Je sklenila, da Izvede svoj rklep o grških parnikih. Izpustila ho tiste parnike, ki Imajo na krovu inozemsko blago. Nekaj teh ladij Je že odplulo. TURŠKA VOJNA SILA. Berlin, 21. oktobra. »Lokalanzeiger« objavlja razgovor s članom mladoturškega odbo- ra, ki so mu ;Mle poverjene vojaške reči, o vojni sili Turčije: Naša vojna organizacija je umerjena na armac 6 1,400.000 mož. S tako močno armado smo r ičunali z ozirom na Rusijo, nekoliko tudi z 07 ‘rom na Avstrijo in smo jo ustvarili zgolj z ozirom na take nasprotnike. Nikoli nismo mislili ob tako silnem oboroženju na male balkansko državice. Le v varstvo pred vele-vlastjo .cano žrtvovali 40 miljonov funtov skoro miljardo mark za lastno obrambo. Toliko denarja bi za te malčke nikdar ne žrtvovali! Ampak zdaj se je zgodilo. Denar je izdan in zdaj bomo uporabljali svoja sredstva tudi zoper te štiri državice. Mobilizacija moštva je vseka-ko združeno s težavami. Ampak doslej smo menili, da postavijo Bolgari svojo vojsko v 48 urah na noge, a pokazalo se je, da potrebujejo tri tedne. Mi bomo pripravljeni v enem mesecu, teden dni pozneje. Ce bi naše mobilizirane vojne sile v odprti bitki pri Drinopolju tudi podlegle, bi imel položaj kakor 1. 1870 pred Parizom, s to razliko, da bodo hitele na pomoč ogroženi prestolici ne iz zemlje izteptane čete, temveč enakovredni vojni zbori, ki so se le vsled prevelike oddaljenosti zakasnile na vojnem pozori-šču. Sedaj je razmerje moči približno enako. Vojne izkušnje Osmanov niti ne precenjujem. Narobe! Vem, da so Bolgari mlad čvrst narod, ki se vračajo v zgodovino, in da imajo taki narodi silo v sebi za svet pretresujoča dejanja. Tudi Osmani smo bili pri prvem pohodu mlad, neporabljen narod, ki je prav za to porazil z vsemi kulturnimi pridobitvami oborožene krščanske narode. TURŠKA POROČILA O ZMAGAH. Carigrad, 19. oktobra. Včeraj popoldne so hotele bolgarske bojne sile prodirati severno od KirdiallJa v smeri proti Dogunušu In Keše-lerju. Turške čete so Jih vrgle nazaj, nakar so Turki prešli v ofenzivo in zasedli bolgarsko postojanko Harmantepl. Pri Varni je zadelo turško brodovje na bolgarske torpedovke in jih prisililo, da so se umaknile v luko. BLOKADA PREVEZE. Atene, 20. oktobra. Grško brodovje Je blokiralo Prevezo. Druga divizija grškega brodov-Ja ostane na Egejskem morju in ima nalog, da ovira prevoz anatolskih čet v Evropo. PRODIRANJE GRŠKE ARMADE. Atene, 20. oktobra. Tesalska armada Je pri Ropanl prekoračila turško mejo, ne da bi bila naletela na odpor. Druga divizija Je obkolita Elasono, ki se more držati le I« nekaj ur. Hudo bitko je pričakovati pri Servjetopasu, kjer je zbranih do 30.000 turškega vojaštva. Manjše praske so se vnele pri Menull in Purnastepe. PROKLAMACIJA GRŠKEGA KRALJA. Atene, '20. oktobra. V poslanski zbornici Je bila prečitana naslednja kraljeva proklama-cija: Svete dolžnosti napram domovini in na-pram bratom-zavezmkom ter človečanska čutila so odločila vlado, ko so bili vsi naši napori za ohranitev miru brezuspešni, da je posegla po orožju, da končajo stoletne bridkosti krščanskega prebivalstva pod turškim jarmom In da postane deležno človečanskih pravic. Oborožena začenja Grška to sveto vojno za pravico in za svobodo zatiranih narodov v orijentu, združena z zavezniki, ki jih navdajajo enaki občutki in družijo skupne dolžnosti. Naša armada se dobro zaveda svojih dolžnosti napram narodu In napram krščanstvu. Spominjajoča se svojih tradicij začenja vojno v ponosni zavesti svoje moralne veljave In v trdnem uverjenju, da s svojo krvjo pribori svobodo zatiranim. Grška g£e z združenimi državami za skupnim ciljem. Proseč pomoči vsemogočnega v tej pravični vojni za kulturo kličemo: Slava Grški! Slava narodu! Nato je ob viharnem odobravanju patrioti-čne zbornice govoril minister vnanjih zadev. Izvajal je: Naglica balkanskih držav, ki nad njo strmita Evropa in Turčija, se je rodila iz spoznanja skupne nevarnosti, ki preti balkanskim narodom od politike carigrajske vlade, in pa vsled rastoče anarhije v makedonskem vilaje-tu. Redkokdaj je plemenitejši in vzvišenejši cilj združil vlade k skupnemu delu. Moralna sila, ki druži štiri države, pomnožuje njih materialno moč, da so v štirinajstih dneh postavile na noge 600.000 mož. Ne dvomimo, da se postavijo vsi kulturni narodi na stran balkanskih držav, ki so pokazale, da so politično in moralno dovolj razvite za obrambo civilizacije. strategičnega pomena, je uničilo 500 Albancev. Naši vojaki so Albance pregnali In brez posebnega boja most zavzeli. SRBSKO PRODIRANJE. Belgrad, 20. oktobra. Uradna poročila javljajo, da se je začelo včeraj zjutraj prodiranje srbske armade ob vsej srbsko-turški meji. Belgrad, 20. oktobra. Prestolonaslednik Aleksander je zapustil niš, da prevzame »poveljstvo« nad armado ob Moravi. S SRBSKEGA BOJIŠČA. Belgrad, 20. oktobra. Na uradnem srbskem mestu označujejo carigrajska poročila o prodiranju turških čet na srbsko ozemlje in o ogrožanju Kuržumlje za santastično iznajdbo. Odkar so bili pri Rlstovcu in Prepolcu odbiti vpadi na srbsko ozemlje, turške čete niso mogle več več prestopiti srbske meje. Belgrad, 20. oktobra. Zadnja poročila javljajo, da je bila južno od Prepolca šestindvajset mož močna srbska četaška skupina popolnoma uničena. OBMEJNI BOJI. Carigrad, 20 oktobra. Na vsej srbski in bolgarski meji so boji. Zelo hudi boji se bijejo med Potpotom in Kuršumljem severno od Pri-tšine. TURKI PREKORAČILI SRBSKO MEJO. Carigrad. 20. oktobra. Turške čete, ki so si jim pridružili albanski prostovoljci pod vodstvom bivšega poslanca Hasan bega In Zeinul-taha se odšle proti Podujevi. V hudem boju so pognale Srbe čez mejo. Turške čete so prekoračile mejo pri Banickl. Srbi so se razkropili na vse strani. Turške čete so prodrle do Kur-šumlja In ga obkolili. Srbi Imajo velike Izgube; en častnik ln več vojakov je vjetlh. — Tudi pri Prepolcu so Turki pognali srbske čete nazaj čez mejo. PRETIRANA IN IZMIŠLJENA SRBSKA POROČILA. Belgrad, 20. oktobra. Belgrajsko časopisje si naravnost izmišlja neverjetne vesti s srbskega bojišča, ki prihajajo tudi v tuje liste. Zdaj Je vlada zagrozila, da bo ustavila vse liste, ki begajo in zmajajo javnost z neresničnimi vestmi. URADNO POROČILO O SRBSKEM PRODIRANJU. Belgrad, 20 oktobra. Srbski generalni štab je Izdal sledeče uradno poročilo o prodiranju srbske vojske: Srbska vojska je včeraj na več krajih prekoračila turško mejo. Ko je prišla v Zlbevce pri Ristovcu Je našla vsa turška uradna poslopja prazna. Turki so odnesli s seboj vse uradne spise ln tudi brzojavne aparate Iz poštnega urada. V skladiščih je našla srbska vojska ogromne zaloge premoga za lokomotive. Turki so most pri Kruševcl podmlnirall, toda načrt se ?hn je le deloma posrečil. Most je zadobil samo manjše poškodbe, katere so srbski vojaki takoj popravili, tako da je most sedaj zopet popolnoma poraben. Sploh pa Turki pri umikanju podirajo vse mostove; zlasti veliko mostov so podrli v novopazarskem Sandžaku. Most pri Bulanovcu. ki vodi čez Moravo ln I« velikega S ČRNODGORSKEGA BOJIŠČA. Podgorica, 20. oktobra. Albanski voditelj Sahvim beg je hitel z 2000 ArnavtI iz Plav proti Beranam, da prežene Črnogorske osvojevalce. Na poti so ga napadle čete črnogorske severne kolone iz zasede in v obupnem boju uničile skoro ves oddelek. Sahvim bega in 280 Albancev so Črnogorci vjeli in odvedli v Podgorico. MALISORI ODPADAJO K TURKOM? Carigrad, 20. oktobra. »Jeni Gazetta« poroča, da so Malisori prisegli, da se pridružijo turškim četam. TURŠKE ZMAGE PRI ZASTREBCU. Carigrad, 20. oktobra. »Ikdam« poroča: Črnogorci so napadli turške čete pri Zastrebcu, a so bili odbiti z velikimi izgubami; po ojačenju so ponovili svoj napad, a zopet brezuspešno. Turkj so zasledovali črnogorske čete ln vjell enega črnogorskega častnika In 80 vojakov. Nato so bi« vtretjič odbiti. NEMŠKI SOCALISTI ZOPER VOJNO. ORJAŠKA DEMONSTRACIJA V BERLINU. Belin, 20. oktobra. Danes se je vršila v Treptovskem parku v Berlinu demonstracija zoper vojno, ki Jo Je sklicala nemška socialna demokracija. Udeležba delavskih množic iz Berlina Je bila ogromna In prekaša vse dosedanje demonstracije. S tribun, ki so bile postavljene v parku, so se govorniki v ostrih besedah izjavljali zoper balkansko vojno. Resolucija, ki je bila z velikim navdušenjem spreleta, svari evropske vlade, da zaneso balkanski požar na evropska tla, protestira zoper krivični volilni red na Pruskem In spominja vladajoče kroge na rastočo draginjo. SLOVANSKI KOMITE ZA BALKANSKE SLOVANE. Moskva, 20. oktobra. Slovanski komite je izdelal oklic na rusko družbo in sklenil, da organizira zbirko za zdravniško pomoč na Balkanu. JUSTH ODLOŽIL TAJNO SVETNIŠTVO. Budimpešta, 20. oktobra. Justh je dobil od ministrskega predsednika obvestilo, da ga je cesar da] na lastno prošnjo črtati Iz Imenika tajnih svetnikov. VOJAŠKA DIKTATURA NA HRVAŠKEM. Dunaj. 20. oktobra. V merodajnih krogih zavračajo vesti o vojaški diktaturi na Hrvaškem kot neresnične. NOVI DEŽELNI PREDSEDNIK NA KOROŠKEM Dunaj, 20. oktobra. Koroški deželni predsednik baron Hein odide z velikim križcem Franc Jožefovega reda v pokoj in na njegovo mesto bo imenovan sekcijski načelnih v notranjem ministrstvu baron dr. Alfrd FrleB-Ske-ne, ki postane ob tel priliki tajni svetnik. T Pošljite naročnino, če je še niste! ▼ Petrolejski monopol. Načrt nemške vlade. Socialistično načelo, da se mora zlomiti privatni monopol, pa bodisi zemljiški ali rudniški in veleindustrijski, ter se nadomestiti z državnim, prodira, in resnica, ki io socialisti vedno in vedno oznanjujemo, aa Te sramotno nar]ey. v flvanalstrh letih znaSa _ prihranek za človeštvo, da ie ima nekaj oseb z ogrom- 1 ■'....................... nimi blagajnami in kosmato vestjo na vrvici, ta resnica si krči pot navzgor in navzdol, med naše pristaše in naše načelne nasprotnike. Iz Nemčije prihaja pravkar vest, da predloži vlada državnemu zboru takoj ob začetku zasedanja zakonski načrt o odpravi^ privatnega monopola Rockfellerjevega petrolejskega tru-sta z državnim petrolejskim monopolom. Gospodarski dobiček, ki ga bo imela Nemčija, če preide privatni monopol zloglasne Rockfelle-jeve družbe Standard Oil Company v državni monopol, bo znašal na leto 10 miljonov mark. Načelno pa pomenja ta ssklep še mnogo več: država bo rešila konzumente davkov, ki jih morajo plačevati nekaterim kapitalistom. S tem torej priznava, da obsoja tudi država ono brezmejno Izsesavanje konzumentov, ne samo od petrolejskih baronov, temveč tudi od industrijskih in rudniških, ter prav tako od agrar-cev. Če ie rekla a, bo morala reči tudi b. Petrolejski monopol *Standard Oil Com-pany je postal tako svetovno mogočen prvič zato, ker so bili njegovi ustanovitelji res genialni organizatorji, drugič pa zato, ker jim ni bilo nobeno sredstvo premalo pošteno, ker niso poznali nobenih obzirov ne do trgovine, ne do konzumentov. V nekem procesu proti Standard Oil Company je dejal zastopnik državne oblasti, da je družba glede izkoriščanja, glede zlorabe popolnoma osamljena v trgovinski zgodovini Amerike. V pravem pomenu besede so ustanovili petrolejski trust preko mrličev. Z brezprimerno sirovo silo je poteptal trust vse, kar se mu je zoperstavljalo na potu. Pred vsem si je trust prilastil prometna sredstva, zlasti cevne naprave. S tem je prisilil proizvajalce petroleja, da so mu prodajali petrolej za ceno, ki jo je določil trust: kdor se ni uklonil, ta se ie lehko mirno utopil v svojem petroleju. Konkurente je spravil s poti s tem, da je cene nizko nastavljal in da ni imel konkurent druge izbere, kakor pridružiti se trustu, ali pa prenehati s proizvajanjem. Torej nabolj umazana konkurenca, ki si io moremo misliti. Trust pa ni imel dovelj na ameriškem monopolu. stegnil je svoje pohlepne roke tudi v Evropo. Vsem nam je še v živem spominu,kako krčevito so se branili gališki proizvajalci petroleja ameriških krempljev. Ali tudi to nam je še v živem si>ominu, kaj so nasvetovali socialno demokratični poslanci vladti v obrambo. A naša vlada, ki pripravlja in dela vsako nujno zadevo tako dolgo kakor Noe barko, ni znala storiti drugega, nego da je pokupila nekaj vagonov petroleja za železnice. Da pa bi takrat nastopla odločno, da bi jo takrat vodila skrb za konzumente, in si z razlastitvijo pridobila petrolejski monopol, bi vsaj enkrat napravila nekaj, kar bi bilo resnično gospodarsko napredno. Ali pri nas se godi konzumentorn pač tako dobro, da z lehkoto plačujejo davke ne !c državi, temveč tudi kapitalistom. Načrt nemške vlade je sledeči: nekaj posestnikov petrolejskih vrelcev v Galiciji, na Ruskem, v Romaniji, in celo v Ameriki je, ki si jih trust doslej — še ni mogel podvreči. Na teh neodvisnih producentih temelji ves načrt. Petrolejsko veletrgovino odvzame vlada družbam. ki so odvisne od ameriškega trusta in jo izn či neodvisni, pod nadzorstvom vlade sto-