141, številka. Ljubljana, četrtek 22. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, lzvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prcieman za a v str o-oge r s k e dežele M culo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., »a cet.„ leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na aoni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za aijaue velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejcman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje da _ . . . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Uopisi naj se izvole frank i ra ti. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnia>iovej hiši št. 25—2« poleg gledališča v „zvezdi". Upravni fitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Uzroki diplomatičnega zadrževanja. Zanimivo je, kaj pravi glasilo grofa Andras-syja o reformah svojega mojstra in vsem turškem poboljšanji, katero se Jugoslovanom obeta, da bi orožje položili. „P. L." pravi na koncu članka, v katerem dvomi, da bi se dalo mo-hamedansko vladanje postaviti na evropsko krščansko, na koncu to-le: „0 končnej odločitvi prepira zdaj nij nobenemu misliti. Razmere v Turčiji ne bodo nič bolj zaupanja budile zavoljo nekoliko lepoglasuih oklicev in ustavnih črtežev. Pričakati je še treba, ali je sploh mogoče tako globoka narodna in re-ligijozna protivja z ravnopravnosti o žmiriti. Ali za več let bi se lehko mir ohranil in relativen red obdržal, in to je vse kar Evropa za zdaj potrebuje. Dedovina orijentalnega vprašanja ne bode nikdar posebno vesela, ali teško je, da bi se kedaj mogla z bolj n eugodnimi pogoji rešiti, kakor zdaj. Kar se more še na boljše čase odio žiti, naj se z mirom bodočnosti prihrani. Mi bi bili srčno veseli, ko bi le še za nekaj časa mir ohraniti mogli, katerega tako zelo potrebujemo.u Isto tako jasno piše drug oticijozen dopisnik v „Allg. Ztg." o mišljenji, katero vlada v diplomatičnih krogih ruskih: „Ruska nij pripravbena vojevita podvzetja začeti, zato je mogoče, da bode orijentalno vprašanje še enkrat na krajšo ali daljšo vrsto let odloženo. Viden resultat razprav je ta, da so se velevlasti porazumele: ne podpirati prizadevanja vstašev po samostalnosti, a jim tudi ne ustavljati se. Iz tega izvira, da če imajo VBtajniki dovolj moči in vs trajno s ti, Turkom kljubovati, nijso njih prizadevanja brez upanja". Listek. En dan ženin. (Smcšljivka iz narodnoga življenja, spisal J. Ogrinec.) VII. (Dalje.) Poskoček zdaj nič drugač ne misli, da je pač dekletu uže tako pal okolu srca, da ona zdaj s tako gorečnostjo vprašuje po njem. „1, kaj me ne poznaš?" pravi jej. „ Jaz sem Poskočektam izpod Pasjega ovinka. Sam človek sem pri hiši, pa bi nas pet lehko bilo: toliko živali bi lehko imel — pa sem sam! Zato se pa ženim, da ne bom sam! Ženim se še le dobro polu dneva, pa imam s to ko-njederčevo, uže drugo na ponudbo, pa ne maram, ko mi po volji nij taistih nobena! Ali ti, Met-Manica, ti si mi pa tako všeč, da koj vzamem tebe." „Pojdi, saj ti nič ne verjamem!" rekši skuša izpuliti se mu. Torej diplomati bi radi samo odloga, samo časa dobili. Zdaj nijso še pripravljeni v lase skočiti si pri deljeni medvedove kože. Mej pridobljenim časom bi se vsak rad okrepčal, vsak pripravil, in vsak upa da mu prinese bodočnost veliko več moči. To bi bilo prav lehko in prav lepo, ko bi le tudi ubogi jugoslovanski trpini, raja v Hercegovini, Bosni in Bulgariji tako lehko čakali kakor čakajo diplomati. Ali „sila in beda jim je orožje stisnila v roke", krivica, ki jih trla, ponudila jim je handžar; solza trpljenja in nedolžno prestanih muk jim je razpalila ogenj svobodožcljnosti. Oni nijso mogli več čakati. Dozdanja njih sreča, kakor tudi dozdanje turške nesreče, hranijo nam Slovanom nado, da bodo vstati, naši bratje vstrajali dotle, da tudi diplomacija izprevidi, da čakanje nij več mogoče. Uže so v primeri z začetkom vstaje neizmerno in nepričakovano mnogo izprevideli na bo\je in bodo še več, ti diplomati. Nemšk glas o avstrijskem interesu v orijentu. Mi smo ob svojem času, kmalu od početa vstanka, prinesli Članek, v katerem smo trdili, da je za naše avstrgske interese dobro, če se gnjila Turčija razruši in se druge slovanske države namesto nje narede, ker bodo razcvele in bode to za našo avstrijsko trgovino koristno. To je bilo še bolj avstrijsko nego slovansko stališče. Vendar smo bili konfiscirani. Kasneje je isto govorila vojaška „\Vehr-Zeitung" in mi smo jo citirali po vseh mislih. Ker tedaj svojega mnenja v tem avstrijskem stališči ne smemo ponavljati in po svojo razširjati, naj denes še drug „No, Manica, Manica! Če mi ne verjameš — vzamem te, vzamem! Poslušaj Met-Manica ! Imej ali nc imej dote kaj — jaz te precej vzamem! Še denes, prec zdaj-le, če češ, popeljem te k sebi na razgled — tako" si mi všeč in po srci, tako! rekoč se široko razkrojenimi rokami zažene hlastajo proti njej, da bi jo ujel ter jej dejansko pokazal, kako jo ima rad! Ali bistra dekle mu ravno tako naglo spodmakne svoj gibčni in zapeljivi život ter dober posežaj od njega pove mu na vsa usta svojo misel rekoč: „0 ti svedra švepasta, smrdljiva in pa pijana! Tebe pa vendar nečem, ko bi tudi imel deset belih graščin, nikar, ko vem, da še bajte nemaš pridne." Poskočeku je, kakor bi bilo z jasnega treščilo va-nj. Na mestu obstoji in tuhta, ali bi v to mlado, cigansko gobezduljo zaletel se, ali ka-li bi? Ali predno še stori kaj, odleti v stran pota, kakor omlačen snop. Ko se ozro, vidi, da je mimo prišel fant, katerega jednak, pa Čisto nemšk in ustavo veren glas ponatisnemo. Dunajski „Neues Tagblatt" namreč piše 20. jun. tako-le: „Izpozuanjo si pot prodira, da gospodarstvena kriza so more le odstraniti, če se av-strijskej trgovini in obrtniji mogoče stori svojo oddajanje in sprejemanje trgovskega blaga dobivati, kakor je bilo. Če bode Angleška vladala v orijentu kot kolonija ali naselbina, katera bode vzhod izplenjevala, potem ne bode noben avstrijsk produkt našel pota v orijent, kajti Britanec, ki se vsem neumnim simpatijam tujcev smeje, je brezsrčen, brutalen, samopriden, kar se tiče) konkurencije. — In Če Rusija orijent potegne na sebe, potem bode visoke čuvajna ali brambene cole naredila, in te bode avstrijsko prebivalstvo britko Čutilo. Če sedanji brez-vladni ali anarhični položaji še na dalje vladajo, potem je vsa kupčija in obrtnija nemogoča stvar. In če ima Avstrija poklic, orijent civilizirati, potem so predsodki, napačne (nemške inmagjarskeUr.) simpatije, le malostni in sebični oziri uzrok, da Avstrija po malostnih pomoč-kih grabi in daje v nevarnosti, svoj poklic zgrešiti.' Čuvati so mora, da nagnenje, ki vleče Oger-sko k Turčiji, ne bode uzrok, da pade vzhod na angleški in ruski vpliv. Ravno ker smo za dualizem, moramo želeti, da se mu ne bode očitalo, da je avstrijsko dobro in avstrijsko korist oškodoval. Dejanske stvari bodo govorile in naša tolažba je, da se vsi dogodki močnejše izkazujejo, nego vse simpatije in vsa modrost, ki jo državniki imajo." Rusi proti Angležem. Ruski „Golos" prinaša daljši članek, v katerem razpravlja protivnosti ruske in angleške politike. On piše: „Rusija bode Murata on v svojej trdej zamaknenosti do zdaj nij bil opazil, pač nalašč in iz gole nagajivosti zadel ob-nj ter izpodbil ga. „Ti, drugikrat pa le glej, ti rogoviljaL kriči Poskoček, ko se počasi zopet domota na. ravni pot in vidi kak u zanirljivo se posmehuje njegov protivnik. „Kaj praviš ti, kaj ?" poprijema trdo ta. „Boš kmalu videl, kaj," odvrne Poskoček in v tistem hipu pa tudi uže čuti tuje pesti ob svojem životu. In predno bi si človek domislil, leži Poskoček na božjih tleh, in njegov sovražnik na njem. Poskoček obdelava na vse moči in pretrge: dreza, suva, bije, ščiplje, grize, trga in davi, rohni, kolne, se priduša pa skuša in skuša, da bi prilezel na vrh, pa vse zastonj ! Zmirom je spoilej, in njegovega tekmeca koščene roke ga čudno neprijetno ošlatavajo okolu goltanca in po re-bresih okrog in okrog. Na jedenkrat zadobi Poskoček toliko duška, da se nekaj kvišku pospne in uže misli, da zdaj-le bota pa pre- priznala kakor je to navada in običaj. Rusija pa nte posnema pri tem izgleda Angleške, katera je kar naravnost novega sultana v svoje naročje prejela. To je proti časti Rusjje, da bi njen poslanik v Carigradu pod vzel neko v „Steeple-Chase" s poslanikom Angleškim, ter ga tako v priznavanji hotel prekositi. Kar se bode v Carigradu še zgodilo, Rusija bode ostala zvesta svojej orijentalskej politiki, svojim zaveznikom, slavnim tradicijonam prošlosti. Ruske razmere do Turčije se osla-njajo na stvarnih interesih svojega ljudstva, ugajajo popolnem namenu, kateri je Rusiji dan v vseh razmerah, kakor tudi v političnem organizmu. Fantastični vtisi nemajo pri tem nič opraviti. Tariški traktat 1856. ima po svojem jedru namen, oškodovati mej stoletno dobo organično ustvarjene ozire Rusije proti Turčiji, dvomljivo pravo Rusije, ščit gotovih pokrajin osmanske države, ter varstvo raje nadomestiti ga s skupnim varstvom zahodnjih velesil. Interesom samoohrenjanje Rusija in ruskej narodnostnej zavesti se s tem okovi delajo. Londonska konvencija 1871. oprostila je Rusu'o od sramotilnih pogojev traktata, kateri nema za Rusijo nikacega historičnega, temuč le še praktičen pomen. Za Rusijo je ta traktat ravno naj praktične j šega pomena, katerega sploh za države ima, ki so ga podpisale. On je za Rusijo merodajen za rolo, katero jej podaje v teku cele zgodovine. Pariški traktat po našem mnenji, pravi nadalje „Golos" spominja države posebno pa Angleško na to, da so domišljije na zopetno prerojenje Turčye nič druzega kot sam „humbug." varstvo pravic kristijanov pa nič druzega, kot dolžnost Rusije. Čisto napačno bi bilo mis iti, da ima Rusija velikanske interese na ohranjenji splošnega mirti kakor druge države in posebno kakor Angleška. (Hiranjenje miru odvisi pak samo od paciticiranja vstalih provincij in od zboljšanja stanja ondotnega ljudstva. „Mi" sklepa „Golos" „ne sumničimo politike Angleške, da odobrava turško klanje, ker to bi bilo onečastenje naroda, kateri se zaveda svoje časti, in razžaljenje svojega narodnega poštenja. Mi pak mislimo, da z vlado kakor je sedanja angleška, katera se daje zapeljevati v svojej vnanjej politiki, tako da napake v notranjej politiki prikriti skuša, ki se potem s tem maščuje, ne more se nikaka zveza, nikako politično prijateljstvo sklepati. Kjer so za- časne koristi neke stranke na prvem mestu, kjer ste dela na vso moč tfcr bojuje na vse mogoče načine, da se zadovolijo osobne koristi iz same prevzetnosti, ter demonstracije napravljajo z vojnimi ladijami, tam nij mogoča zaupnost, nikaka zveza, nikako prijateljstvo in nikako sporazumljenje v mislih. Kaj hoče demonstracija? S kom hoče Anglija vojskovati se? Tudi v početku orijentalne vojne priplule so angleške ladije v Dardanele in Beziko. Leta 1854. je dospel vetrnjak na francoski prestol, kateri je za svoje domišljije iskal zaveznikov, Avstrijo je vodil nespametni grof Buol-Schauenstein, Pruska nij mogla takrat svoje sedanje moči staviti na vago ali sedaj so Avstrija, Rusija in Nemčija zvezane, morda zna tudi Francija rusko prijateljstvo ceniti. „S kom" hoče Anglija vojskovati se? To je ponosno govorjenje, oholi angleški kramarji bodo po mošnji udarili, da bode za-žvenketalo, ali premislili še bodo, predno za sabljo primejo. S svojimi ladijami pa ne morejo Moskve vzeti, da celo Srbije ne zasesti. Jugoslovansko bojišče. Iz Bulgarije se poroča, da se vstaši zbirajo in vadijo v orožji v gorah. Mej tem divji Turci.za zdaj koljejo otroke po dolinah. V Klisuri je turška surovost poklala vse bul-garske otroke, ki so bili v šoli, 120 učencev! — Taki so prijatelji naših nemškutarjev, ki Turke zagovarjajo v svojih časnikih. Iz Dubrovnika se javlja, da je Peko Pav-lović štiri turške vasi pri Bileku vzel. Mej tem časom pak je Muktar-paša Nikšić zopet z živežem oskrbel in sicer brez vsega boja. Dahnantinski „Narodni list" piše ; „Ustaše činom odbijaju svaku ponudu primirja, što iz Carigrada dolazi. U Hercegovini i u Bosni, ko što u Bugarskoj, ustanak nije za čas klonuo sbog novih diplomatičkih zamršaja. Borba za oslobodjenje svaki dan se to Življe nastavlja. Hercegovina, gdje je glavni živac ustanku, ko što iz najpouzdanijeg izvora doznajemo, neće mirovati dočim do svog cilja ne dodje, ma što mislila diplomacija i ista Srbija s Crnom-gorom. Za sada doisto Srbija ni Crnagora neće odmah u rat, premda se i tamo i amo sazivaju vojske, premda se dapače šalju na granicu. Dok ruska vojska nije na okupu, da pritekno u pomoć, dotle ove predstraže ruske ne smiju se izložiti na osamljenu brdašcu. Strpiti se mogu i još počekati. Dugo i onako neće čekati. Uspavane strasti probudile Šu se i več vriju žestoko. Udarit će do skora jedna na drugu". Politični razgled. ^otrtuije <1<-Ž4»lc V Ljubljani 21. junija. „Obzor" veliko važnost v to poklada, da je avstrijski nadvojvoda ilht-vht šel v Jugenheim k ruskemu carju baš sedaj. On meni, da je ta nadvojvoda vodja one stranke pri dvoru, katera je proti Andrassvju in za stalno zvezo Avstrije z Rusijo tudi proti Nemčiji Znano je uže dolgo, da so v našej monarhiji dve stranki v avstrijskej vnanjej politiki. £&»//<> zdaj priporočajo duhovnom naj prosijo za znane „Stremajerjeve groše." Potem bodo vsi, ki so potrebni, in teh je veliko, prosili, ter tako odpade ono „državno vedenje," katero se je glasno ali tiho od „vrednih" zahtevalo. Slovanski duhovni menda so uže toliko narodni in značajni, da se iz tega nij bati zlega. Vn *i si J«* itr&uve. Iz Itrffftutflit so vsa poročila, na katere se smemo kaj zanašati taka: Srbija se je vrgla v oroževanje in pripravljanje, ona je „vse ladije za hrbtom požgala" ona mora vojsko začeti, nazaj ne more, če gre nazaj, je finančno in politično uničena. V C« »'if/*-4nln. kjer vladajo prijatelji naših nemškutarskih in nemških liberalcev, liberalni Turki — zgodilo se je nemško liberalno veliko dejanje, namreč, dva časnika sta od vlade zatrta, „Courier d" Orient" in „Stam-bul." Konfiskacije in zatiranje časnikov spada v nemško-liberalno prakso, torej je naravno če vladajoči Mladoturki v tem posnemajo malo naše ustavoverce. Sicer vedo privatni telegrami novin povedati, da turško vojaštvo pripravlja revolucijo zoper Murata in za sina prejšnjega sultana, mladega Izzedina. Zavoljo tega se carigradskoj vojski boje ukazati naj ide na bojišče, ker se po izdanji tega povelja boje upora. Iz Mtt'1-lim* se poroča, da so vse velesile sklenile Murata priznati, vendar pismeno tega sklepa še nijso izvršile. Fi-dtteoiA^' časniki ne nehajo govoriti o volitvi Bufteta v senat, tako, da sme ta reakcij on arec res ponosen biti, da se ga republikanci tako boje. — Vendar vsi listi prepričanje izrekajo, da ne bode nobene mini-sterske krize. V ttrftft ji je boj klerikalne in liberalne stranke najhujši. Klerikalci so na vladi in zlasti v šolah za svoja načela delajo, zato je protivna jim stranka razljutena, ker se jej iz-podkopavajo tla prihodnjosti. Razdraženost je sula; kar tudi oni drugi porase za njim in' pomeketa Poskočeka z nova na zemljo. »Spoprime ta se v drugo, povaljata se zdaj sem, zdaj tja, dokler se klobčič z vozar zateklja za plot, katerega se Poskoček trdo oklene, kakor pijavka človeške polti. Le-ta slučaj pa ročni tekmec urno porabi: pograbi Poskočeka za moleča bedresa, pa mu zadnji konec vrže črez plot, kamor se brž potem sam ob sebi prevaga tudi glavni del Poskočeka. „Vidiš, tako-le boš godil ti mojemu dekletu!" S temi besedami tekmec Posko-čeku še postelje bodeče ležišče, potem pa urno odhaja. Črez nekaj časa, ko Poskoček zbere in naravna svoje pretrte ude, pokaže se izza plota — žalostne postave! Razmršeni lasje mu krijejo čelo, lice mu je razpraskamo in razorano pri ustih mu krvave pene tišče in spehan in zdelan je, in tako narejen, da se večnemu bogu usmili! In vrhu tega mora zdaj tudi še videti, kako oni potepin lepo pod pazho pelje poprejšnjo njegovo družabnico, kako povšečno zdaj oba pogledujeta nazaj, pa kako sladko se mu posmehujeta v pest! „Boš ti — ti zel ciganska! Saj še prideva skup", zmirja in grozi se Poskoček počasi spravljajo svoj omahljivi život črez plot. Na sredi tovorišča zagleda svoj klobuk, kako je pomot in posvaljkan ! Pobere ga, za silo očedi, pokrije, potlej pa kolikor mogoče naglo odrine od tod, potoma otepajo prah in drugo sodrgo, držečo se povsod gori po njem. Jezen jo pa tako, — na celi svet, da vse kar vre in kuha po njem! VIII. Poskoček je uže precej daleč od preto-pišča, in njegova obleka pa postava po dolzem pridnem drganji naposled tudi uže v takšnem stanu, da bode mogel mej poštene ljudi, da no bodo s prstom kazali za njim; ali duša mu je pa še zinirom tako shujena in razdražena, da bog nas varuj! Ne ve, ali ga bolj greje tisti kalin fantalin, ki je menil pretepati ga, ka-li? Ali tista vlačugarska deklina, ki je poprej tako sladkala se mu, potlej pak, pač boječ se svojega, nekaj grdo otresala tiste svoje široke čeljusti! Prokleto! bolj, bolj in huje še je zagrizen na to smrkavo srovedko kakor na onega fanteta! In v tej hudej togoti se mu uže sili ta misel, da bi kar domov obrnil, pa pri miru pustil vso to šmentano ženite v in te babe, ki so mu denes — če si hoče odkritosrčen biti, na vso njegovo izvoljeno priljudnost skazovule peklenski malo ljubeznji-vosti! Uže vstavi korak in postoji, uže se tudi obrne na stranski pot, da bi kar pri tej priči uresničil svojo zdanjo misel, ki se mu v tem resnem in osodepolnem tre-notji zdi stokrat pametnega, kakor vse to slepo vertarenja in suubenje po tem pasjem sveti — kar v duhu zagleda županovo, ro-gajočo, se prikazen pred soboj, in bliskoma mu je ta najnovuji namen iz glave in spomina. Ko zdaj celo pomisli na nasledke ta-cega otročjega in malostnega počenjanja: da tolika, da se je bati domače vojske. Obe stranki sta pri volitvah izredna sredstva rabili. V K»i»ui bode konec tega ali početkom onega meseca v vatikanu konzistorij, v katerem bode več novih kardinalov imenovanih Ant/li>±i imajo v srednjem morji na vojnih ladijah uže 147 kanonov in okolo 8700 mož. Ladije Francoske, Italije, Rusije in Grške imajo skupaj 250 strelb in 9800 mož. Se pet angleških ladij, ki imajo 189 strelb, pride iz azijskih voda od Kine sem. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel vtorek sejo. Na vrsti posvetovanja je bilo novo numeriranje hiš in imenovanje ulic. Nemška veČina predlaga naj se to izvrši po izgledu dunajskem in vseh večjih mest. Ker pa bi to stalo ljubljansko mesto in meščane okolo GOOO gld., a so zdaj slabe denarne razmere v Ljubljani; nasvetovali so slovenski narodni zastopniki (dr. Bleivveis, Goršič, Ilorak, .Jurčič, Regali) naj se stvar na boljše čase odloži, ker so mali meščanje uže tako preveč z davki obloženi, za zdaj naj se pa z malim denarjem napišejo hišem številke in ulicam imena, kjer jih nij. Pri glasovanji je njih predlog, to se ve da, od nemške večine zavržen bil. Potem šo, po kpnčanej generalnej debati odšli slovenski zastopniki. Nemških je bilo samo 14 navzočnih, zato nijso mogli vsled izhoda narodnih dalje postavno sklepati. Zarad tega je denes zvečer ob petih druga seja, pri katerej se stvar nadaljuje. Obširneje bodemo poročali. — („Slovenske knjižnice") petega zvezka je stavljena četrta pola. — („Sokol") se bode letos udeležil Janežičeve svečanosti na slovenskem Koroškem. Razen tega naredi v tem poletji izlet v Šmarje pod Ljubljano in jedno nedeljo veselico v Kozlerjevej pivarni. — (Birma) bode denes v Mengšu. — (Bra nd stett erj ev a pravda.) Kakor se iz Celja poroča, je deželne sodnije svetovalec Jordan, kateri je vodil preiskavo proti nekdanjemu nemško-ustavernemu vodju in državnemu poslancu za spodnji Štajer in ponarejevalcu menjic, Brandstetterju, oddal preiskovalni akt državnemu pravdništvu. Zatožba se bode glasila na hudodelstvo goljufije. Obravnava bode menda tri tedne trajala, in jo bode vodil tamošji predsednik okrožne sodnije Heinricher. Zatožbo zastopa dr. pl. Pfltigel. Zagovornik Brandstetterjev je advokat iz bi on zlasti zavoljo jedne smrkave kujal se, ter svoj ponos, svoje možtvo in svojo prihodnjo srečo obošal na kol, tistemu prevzetnemu županu pa, ko bi res obveljala njegova, izdajal se premagan in ponižan v zobe, pa tako popolnem ostal na sramoti —: ko vse to do dobrega popreudari, obida ga volja, da pa vendar ne odjenja od ženitve, če je le na božjem sveti še katera, ki bi hotela njega! Ne, ne odjenja pa ne, magari, če prav ima s trdo pestjo primahati in pritepsti si jo: imeti jo pa mora, mora? Da bi torej iz nova ne obšla ga kaka kujava misel, peseže hitro naprej, oglasit se naravnost v kanceliji. Kmalu dohiti v mesto in tudi do cesarske uradnišnice, v katero je žalibog nosil in znosil uže marsikak krvavi krajcarček davka, pa, bog mu je priča, da še denes ta dan ne ve, zakaj je prav za prav nosil ga V (Daljo prih.) Gradca dr. Ilolzinger, in je prišel uže v Celje, kjer zidajo lepo sobano za porotniške obravnave. — (Knjiga za kranjsko domovi-noslovje.) Iz kranjskega deželnega šolskega sveta poizve „S1. U.tt, da se je spisovanje učne knjige za domovinoslovje izročilo glavnemu učitelju (brez dvombe Gariboldi-ju. Ur. „S1. Uč.u) ljublj. učiteljišča. Ali bo ta knjiga nemška ali slovenska, tega ne pove porodilo. Ali bode ta knjiga tako izvrstna, kakor je Gariboldi „izvrstni" (?) kritikar slovenskih knjig?! — (Razširjanje tržaškega pome-rija.) „Soči" se piše: Pred nekim časom smo brali v „Slov. Narodu" dopis iz tržaške okolice, v katerem je dopisnik svojo misel razodel, da jo po nekakem prav čudno, kako da je mogel tudi vladni komisar zadnjikrat, ko se je v deželnem zboru o tem razširjenji govo-vorilo, in to tudi predlagalo, svoje mnenje objavljati, da bi bilo takšno razširjenje — koristno ali potrebno. Pisatelj teh vrstic se pa nič ne čudi takej objavi, čeravno se je vlada po dotičnem svojem komisarju jednacemu predlogu poprej uže dvakrat protivila. — Pa zakaj bi se to ne moralo čudno zdevati? Vlada je imela uže zdavnaj namen, vpeljati redno tudi v Trstu in njegovej okolici postavo zdaj veljavno le za druge avstrijske dežele zastran užitnino. Potem, ko je moseca februarja t. 1. g. Na-bergoj predlagal, naj se v okolici plačuje ta užitnina po III. razredu (katerega pa sedanja, le za Trst in za okolico veljavna postava ne poznava) je šel, kakor uže vemo, voditelj Polonio na Dunaj in je tam razlagal stvar, kakoršna je prav za prav. Povedal je sicer tam ob jednem tudi, da, če se misli res vpeljati omenjena postava, je on uže v tem vladi pomagal — da jej je linijo ali črto uže napravil. Bila bi pa gotovo ta črta ravno le tista, do katere se ima razširiti mesto! Razne vesti. * (Po vodenj) je veliko škode naredila 18. in 10. t. m. v Galciji in Sedmograškem. Po nekaterih krajih železnica ne more vsaj jeden teden voziti, tako je voda vse izpod-jehi. Več hiš stoji pod vodo, ali je odplavlje-nih. Škode dozdaj še preračuniti nijso mogli. * (Iz ljubezni os trupi j en) je bil v mestu Jassv apotekar Zfass. Imel je z neko deklico ljubezensko razmero. Ta pa je zvedela, da hoče drugo v zakon vzeti in njo zapustiti. Povabila je več prijateljic in njega nek večer k sebi domov na vino. Prišel je. Ko so užo več pili, otide ona in se vrne lepo v ponočnej obleki oblečena, z razvezanimi lasmi in dvema čašema, iztnej katerih jedno njemu ponudi in drugo sama pije. Sili ga, da naj pije ker jo te posebno dobro vino. On izpije pol svojega kozarca, ona svojega celega in mu reče: Sedaj ne bodeš druzega dekleta za ženo jemal, ker jaz sem tebe in sebe ostru-pila. Prestrašen on plane po konci, ker je bila pijača grenka in leti domov. Tam so ga zdravniki oteli smrti, dekle pa je na strupu umrlo. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 1'.). junija. Na večer 20. aprila t. 1. okolo pol desetih so šli Jože Petje, Janez Petje, Franc Medved, Marija Mandel in Janez Mandel iz vinograda Petjevega, kjer so delali, proti domu. Ko so prišli k hiši Franca Medveda, po domače Monavski, zaukal je Janez Mandel in začel peti. Posvarila ga je njegova žena, naj miruje, ker se je bala, da ne bi prišli fantini Moravski, znani razsajalci nad nje. Kmalu na to je bilo čuti žvižganje in tek. Jože Petje je ostal zadaj in pet fantinov je prišlo proti njemu; voščil jim je dober večer, pa nij dobil odgovora. Leteli so ti fantini za dolalei. Pozval jih je k miru, pa brez vspeha. Najprvo so vrgli Janeza Petja na tla in potem je jeden Franc Medveda na tla podrl, in slednjič je Franc Medved Moravski, Janeza Mandela tako sunil, da je na tla padel. Ko je vstal, ga je še jedenkrat na tla pahnil in v tem hipu ga je jeden z matiko, katero je z obema rokama zgrabil, da mu je iz rok ušla, tako po glavi počil, da je hipoma zavednost izgubil in obležal. Nesli so ga v bližnjo hišo, kjer je zjutraj ob pol šestih umrl. Izvedenci so izrekli, da je smrt Janeza Mandla vsled otrpnenja možjan nastala, kar je bilo prouzročeno s tem, da so bili možjani pretreseni in je izstopivša kri pritisnila na nje. Slednje je bilo prizadejano s krepkim udarcom s tumpastim orodjem. Ako se preudari, da so Janez Mandla fantini napali, ako se pomisli, da je storilec orodje, namreč matiko, z obema rokama poprijel in z njo mahnil in da je po izreku izvedencev udarec z močjo bil prizadejan, da je mogel take hude nasledke imeti, razvidi se jasno hudobni namen učiniti tako dejanje in uzroči to objektivno hudodelstvo uboja po 140. — pravi državni pravilnik, in sklepa, da je tega hudodelstva zelo sumljiv Jože Zidar na podlogi izpovedbe prič Marije Mandel in Jožeta Petje, in na podlogi lastnega obstajenja, da je Mandla po glavi udaril tako, da se je hipoma na tla zgrudil. Porotnikom (prvomestnik dr. Mencinger) je bilo stavljeno jedno vprašanje — katero so jednoglasno pritrdili, vsled tega je toženi na 4 leta teške joče, poostrene vsak mesec z jednim postom in 20. aprila vsacega leta se samotnim zaporom na deskah obsojen. Obto ženec, 19 letni fante Jože Zidar je namreč svoje hudodelstvo obstal in se je le s tem izgovarjal, da nij mislil tako močno »pritisniti". Žena ubitega zahtevo za ranjcega moža 1000 gld. „odškodovanja" in sicer 500 za otroke, in 500 za svojo osobo. — Sodnija jej nij nič iz-poznala, ampak jo na pravno pot zavrnila. 1*om1uiio. Kakor „Slovenski Narod" in „Lnibaeher Zeitung44 v svojej 189; številki poročata, je politična oblast dovolila, da se nova strelska hiša zida na podnožji „Rožnika44, in sicer to brez ozira na telesno varnost mnozih obiskovalcev tega kraja, in še posebno onih, kateri so se ob nedeljskih in prazniških po polu dnevih na cesti, kiy pelje okolo Rožnika Črez Kosezjo v zgornjo Šiško in tik katere se ima novo strelišče zidati na sprehod vozili; brez ozira na posestnike restavracij na spodnjem in gorenjem Rožniku in Drenikovem vrhu, katerim se bode po slabem obiskovanji njih restavracij gotovo velika škoda godila, končno brez ozira na to, da se bode se zidanjem strelišča na tem kraji n a j 1 e p š i sprehod v bližnjej ljubljanskoj okolici popolnem pokvaril. Ali se bode vsled jednoglasnoga utemeljenega protesta domačih časnikov, zoper tako počenjanje, s katerim protestom se razen malo peščice gotovo vsi prebivalci ljubljanskega mesta zlagajo, to brezmiselno dovoljenje preklicalo ali ne, tega ne vemo. Dolžnost vsacega, kateremu je še kaj za to mar, da so Ljubljani najlepši sprehod v bližnjej okolici ohrani, da ker se imajo novci za zidanje novo strelske hiše po prostovoljnem nabiranji in po loteriji pridobiti, to podvzetje niti direktno niti iudirektno ne podpira? Več meščanov. TmJti. 20. junija: Vidma. — Leban I« Trsta. — Sehamlngar iz Pri ^lom.: Banaria ll Brna. — Dnbrila iz Vipave. Pri tl.MIoi: Bruner iz Trsta, — Stalovskv iz Dunaja. — Priui"žč iz Gradca. — lian z) ugor " Kočevja. — Baron iz Kaniže. — (Joslet i/. llr.srnika — Hoacntlial iz Dunaja — Sehneuier iz Gradiške. — Oser iz Dunaja. — Tri.it iz Loko. — Just, Polak iz Dunaja — Volk iz Hrastnika. — Nfttanikl i/. Dunaja. — Kalina i: Gradca. — Lusing iz Dunaja. — VVintor i/. Sevnico. — tlanipel iz Dunaja. Pri Zamor«!: Rozman iz Gorenjskega. — Podobi.ik iz (Ir.idca. — Trobec iz Trsta. — Spelak iz Gradca. Javna zahvala. Na 5. o. m. mor.-uloh »bog jodne pogibeljne va'ede, zadobiva" • u Skofjoj Loci iBiscInHiuk*, u ljubljanskoj bolnici ljeka tražiti, u kojoj ga. zbilja i nadjob, pošu) snu so n kratko vriemu od 7. dana, svojoj kin:i po-vrat.ti mogao, s oga neumen inu, veo da gospodinu primaru Fuchs-U zbog njegovog revnog nastojanja i požrt vovnosfi; tako isto liiilo.icnlnim spstricaiu radi neuiimrilOg biben a i čistoće, koliko pako i gospođini Dr. Lisjaku, koji BIO J Ci t uz najveću pažnju kuei dopratio; s'oviin najtopliju zahvalnost i ui< znanje izrazim Perine kraj Kieke, dno 16 jun. 1876. (188) G. G. BaČiĆ-BelaC, brodograditelj. Vsem bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni ' Revalesciere ii Batt; 30 lirt iie j« nij bolezni, ki bi Jo ne bila oidra vila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih oLrocih brei medicin in stroškov; zdravi vse bolozri v Želodcu, na živcib, dalju prsne, i mi jetrah; žlezi i nadubo, bolečino v ledvicah, jetiko, kaSelj, Odpre bavljenje, zaprtje, preblajetije, neipanje, slabosti, 7.iat» lilo, vodenico, mrziico, vrtoglavje, silcnjo krvi v glavo inmonje v u&esih, slabosti in blevanje pn DOSOotH OtoiOOlt, diahet, trganje, Hhujšanjo, bledici™ in pre hlajenje; posebno bo priporoča za dojeneo in je bolj* nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnih, brez vsake "medicino, mej njimi spri ć<'.valu profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bene k a, pra vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelands, Mr. Canipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofiuje Castlo ■cuart, Murkize de Brehan a mnogo tlmzih imenitni! os.d), Be razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki likat U 80.000 h priče valov. Na Dunaj i, 13. sprila 1872. Freslo je vio sedem mescev, odlar sem bil v breinpncm stanji. Trpel sem vsled prsnia i i čir. ničnih bolečinah, in sioer tako, bi s m od dne do dne ' idno g nil, in to zaprečilo je dolgo Čj.s i moje Itr.dlje. Cul leni od Vase čudapolne Revalesciere prirel snu jo rabiti in cagotovim Vas, da se čutim t)o mesečnem i žitku V: še tečne in okusno lio a eiciere popo n< m zdrav, tako, da brez najmanjega tres nja morem zopet pisati. Za adi tega priporočam vBein bolnim to primerno prav coi 6 tn okusno hrano, kot i.ajho'jši pripom ček, ter ostanem Vaš udani Gabriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih » ceni, ko pri zdravilih. V pluhatuh puaioah po pol funta 1 gold. 60 kr , 1 9 gold. 50 kr., 2 fnnfj« 4 gold. 60 kr., 6 ton tov tO Rolo., 12 iuutov 20 gold., 24 fantov Sti golo, K»vale»cier*-PJsonitOQ v pnšioah in Revalesciere-Chocolatee v prahu 12 im I e!rt. 50 kr., 24 ca*. 2 gl • ju., 4* tua •» gi. 6)kr., s ;ir&ho ta 120 ta* Iv r.MHUio putocno.; Enotni Uri. uoig v bai.k ovcth . 66 gld. 75 kr. Enotni drž. doig v ferebiu 70 20 1850 dri. poeojiio.....110 \ 80 Akcije nArodno baukb . . 848 . — Kreditne akcije .... 149 * 30 London ,.......120 l 90 Napol.........8 , 62 C. k. cekini.......5 . 79 . 8rebro . . . ._,__102 60 Izdate^' in urednik Josip Jurčič. I riii«» v Ljubljani 21. junija f. 1. Pšenica lektoliter 8 gld. 80 kr.; — rož B gld. 80 kr.; — ječmen 4 gld. — kr.; — oves 4 gld. — kr.; — ajda 5 gld. 40 kr.; — proso 4 gld. 80 kr.; — koruza 5 gold. 88 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 20 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 98 kr.; — uaast — gld. 75 kr.; — spob frišen — gld. 70 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po r-';s kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 ki.; — telutniuo 44 kr.; • svinjsko meso 66 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld 85 kr.; — slamo 3 gold. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 triil. — kr. Paicliel stanuje poleg MMrattvrhiJvvvfin nntsta t- .Vf«/#. Jvti'J tii i i v I. nadstropji in ordinira od 9. do 19. in od 2. do 8. ure. Njegova vst'Ht'a ustno t?orf«', stekenica po 1 gld., in snhnt /n-tih, škatljica 60 kr. dobiva se razen v njegovem Btauov nji tudi pri gospodu lekarju Majorju in gospodu Karingerjn in Kašu. '.176—3) Lofcriju«1 »rećke. V Trstu 17. junija: 24. 62. 5H. 53. 70. Fou ni irski Žagar se sprejme pri (187) Heilenstein pri Celji. Eliksir iz Kino i Koke, najboljši do sedaj znani ~cl<>fltni lika: Posposuje cirkulacijo in probavijonje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. I steklenica 80 kr. Dobiva se jedino le pri (53—12) <3-afbxiel IFiccoli, lekarjut na iJtiunjukej cc.sti v Ljubljani. 99 Prava Franck - kaya" najbolji, najfinejši pridalek k indijskoj kavi Henrik Francka sinov v Ludwig>sburgu. Ht'Mlnlk |M't«»rili fnbrik v ll.jaiii. I^iiliiium-oveJ liiši. Zunanja naročila oskrbe se prod poštnem povzetku in nepristojno izmenja se brez ugovora. (178-3; Lastnina in tisk .Narodne tiskarne4 13