Spodnje Podravje Ormož • Vrelišče okrog komunalnega prispevka
O Stran 5
Spodnje Podravje Ptuj • Mestni vrtovi še naprej brezplačni
O Stran 7
Ptuj, torek, 18. marca 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
V
2014	«	-J •
• Št. 22 1 1X	f
-o tai ers ki
nn id
RADIOPTUJ
89,8»98.e»l04!3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Goričani premočni
tudi v tretje
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Spodnje Podravje • Pomladno prebujanje
a vi |i	■ ■ ■ m m «vv
Oživeli parki in igrišča
Narava je znova presenetila, pomlad je prišla še pred uradnim nastopom.
Rokomet • Bezjak z 9-metrovke odločil derbi v zadnji sekundi
O Stran 12
Lepo vreme je pospešilo dela v vinogradih in sadovnjakih, na drugih kmetijskih površinah in na vrtu. Predčasno so letos cvetela tudi nekatera sadna drevesa. Marčevska rez trte naj bi napovedovala še en dober vinski letnik, čeprav je še vedno možen tudi mraz, ki lahko udari po marsikateri letini. Za tiste, ki teh skrbi nimajo, so zdajšnje temperature pravi imperativ za številne prostočasne aktivnosti na prostem. Še posebej živahno je na igriščih in v parkih. Za njihove upravljavce pa ni vse tako brezskrbno, saj je bilo treba igrala in druge športne objekte pravočasno pripraviti za varno uporabo. Ponekod, kot na primer v ČS Center, pa se o prioritetni obnovi igrišč šele pogovarjajo. Kot vse kaže, tudi letos ne bo dovolj denarja za temeljito obnovo igrišča za avtobusno postajo. Na razširitev čaka tudi skate park v Ljudskem vrtu, kjer pa bo najprej treba urediti lastništvo zemljišča. Na ograjeno površino za sprehode svojih ljubljenčkov čakajo tudi lastniki psov.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Remi na derbiju 2. lige zadovoljil obe ekipi
O Stran 13
Negovalke za triizmensko delo prejemajo 560 evrov neto
Ptui • Tudi po zadnji seji sveta zavoda ptujskega doma upokojencev ostajajo številne sporne zadeve; plače negovalk so sramotno nizke, Dom upokojencev je doslej zavodu Prizma nakazal že skoraj pol milijona evrov, cene oskrbe v enotah so različne...
O Stran 3
Kdo komu pripoveduje pravljice?
Ormož • Zaplet med vinogradniki, ormoško zadrugo in tamkajšnjo kletjo naj bi se poslej reševal z mediacijo. A je vprašanje, kako dolgo bo nekoč izjemno močna in bogata zadruga sploh še obstajala.
Z> Stran 7
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 11. marca 2014
Slovenija • O prihodnosti slovenske energetike
Podjetja proti razprodaji energetskega sistema
V Mariboru je nedavno potekala okrogla miza, na kateri so sogovorniki razpravljali o dejavnosti energetike. »Zanesljiva oskrba z električno energijo je osnova za razvoj in rast gospodarstva, pa tudi osnovna življenjska dobrina za potrošnike,« so bili enotni sindikalisti, podjetniki in stroka, ki so se strinjali, da mora obstoječa energetika ostati v domačih slovenskih rokah.
Foto: Črtomir Goznik in Mojca Zemljane
Direktor DEM Viljem Pozeb, predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik meni, da je v regiji, ki se otepa visoke brezposelnosti, na energetsko dejavnost treba gledati tudi v smislu pomembnega zaposlovalca. Podravje zelo potrebuje podjetja z visokimi pozitivnimi rezultati, ki so hkrati družbeno odgovorna in ljudem omogočajo določeno kakovost življenja. Od takšnih podjetij si obetajo tudi investicije, zato zelo podpirajo projekt Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak.
»Proizvodnja električne energije je verjetno ena redkih panog, ki zagotavlja Sloveniji precejšnjo samozadostnost. Razlog za to gre gotovo iskati v portfelju proizvodnih virov slovenske elektroenergetike. Ta kaže, da so ti zelo uravnovešeni, saj so skorajda enakomerno porazdeljeni med proizvajalce termo, nuklearne in hidro energije. Takšna sestava proizvodnih virov predstavlja izjemno konkurenčen produkt na zahtevnem energetskem trgu. Če k temu prištejemo še izjemen odstotek zanesljivosti sistema, za kar gre zasluga v veliki meri kompetentnim in strokovnim zaposlenim, je vrednost produkta še višja. Sistem zagotavlja zanesljivo, stabilno in varno oskrbo celotne Slovenije. Prodaja dela proizvodnega portfelja bi porušila ta razmerja in bi lahko pomenila težave pri zanesljivosti oskrbe slovenskih odjemalcev ter posledično uvozno odvisnost Slovenije. Po drugi strani pa bi brez dvoma bistveno zmanjšala konkurenčnost produkta na trgu in s tem njegovo ceno na mednarodnem tržišču. Prodaja vitalnih delov proizvodnje električne energije se iz naštetih vidikov zdi nerealna, zato tudi sam osebno ne vidim ekonomskih razlogov zanjo,« poudarja direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Viljem Pozeb.
V energetiki kakovostna delovna mesta
Predsednik uprave Elek-tra Maribor Boris Sovič svari pred hitenjem. »Vprašanje je predvsem, zakaj bi se česa lotili. Pri nas je več kot očitno, da bi bil razlog za privatizacijo predvsem finančne narave. Država potrebuje denar, saj trošimo več, kot ustvarimo. Energetika je zagotovo nekaj, kar bi se dalo prodati, a vendarle v vrsti za naša podjetja kupci ne stojijo. Čeprav uporabniki morda menijo drugače, je razlog predvsem v tem, da so cene energije pod evropskim povprečjem. Kakovostna oskrba odjemalcev z električno energijo je osnova za rast in razvoj gospodarstva. Upoštevati je potrebno, da Slovenija proizvede v povprečju dejansko le 90 odstotkov po-
-JU«-I
I
ŠCZ i^T'1 SGZ|
trebne električne energije. Pred morebitno odločitvijo države o spremembi svojih deležev je potrebno poleg vplivov na prilive v proračun pretehtati tudi možne posledice na kakovost in cene energetskih storitev, še posebej pa izkušnje drugih držav pri tem. Od obstoječih podjetij so proizvodna in prenosno podjetje praktično v 100-, distribucijska pa v 80 odstotni lasti države. Prodaja dravskih elektrarn, nuklearne elektrarne, prenosnega podjetja ali pa distribucijske infrastrukture strateško verjetno ne bi bila najboljša rešitev. V nedavni ledeni ujmi se je pokazalo, kako dragocena dobrina je električna energija, ki bi morala ostati dostopna po konkurenčnih cenah. Ker so cene električne energije in omrežnina v Sloveniji pod povprečjem Evropske unije, učinkovitost pa je med najvišjimi, je težko pričakovati, da morebitna prodaja državnih deležev v elektroenergetskih podjetjih ne bi imela pomembnega vpliva na cene. Zato je prav,
da se ob morebitnih premislekih o prodajah to tudi odkrito pove, kot tudi odgovori na vprašanje, ali bi privatizacija pripeljala do večje konkurence ali pa do večje koncentracije. Pomembna so tudi kakovostna delovna mesta, ki jih danes ni na pretek. Naša strategija je, da ohranjamo delovna mesta, ker naše monterje potrebujemo. Februarska ujma je pokazala, kako pomembno je, da imamo ljudi, ki dobro poznajo območje in so pripravljeni iti takoj na teren ter so visoko motivirani, da bi dosegli čim boljše rezultate,« je za Štajerski tednik poudaril prvi mož Elektra Maribor Boris Sovič.
Slovenija mora ostati energetsko samooskrbna
Za stališče o morebitni privatizaciji slovenske energetike smo zaprosili tudi Marka Drobniča, predsednika uprave Taluma. »Tako Talum kot tudi po moji oceni vsi drugi
industrijski odjemalci si želimo predvsem varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Najpomembnejše je, da se z njo lahko oskrbimo pod konkurenčnimi pogoji, torej pod pogoji, ki bodo primerljivi s tistimi, ki jih ima naša konkurenca v industrijskih panogah drugje po Evropi. Danes žal ni tako, saj industrijski odjemalci, še posebej energijsko intenzivna panoga (jeklarska, aluminijska, papirniška, opekarniška in kemijska), plačujemo za oskrbo z energijo višje cene kot naši konkurenti. Cena je obremenjena z bistveno višjimi davki in prispevki ter nadgrajena s stroški čezmej-nih zmogljivosti. Vseh teh dajatev naša konkurenca v energijsko intenzivni panogi nima. Naj poudarim, da predstavljajo te panoge strateško pomembno skupino slovenskih podjetij, saj ustvarimo 2,4 milijarde evrov prihodkov, od tega dve milijardi v izvozu. Zagotavljamo 11.000 delovnih mest in ustvarimo 454 milijonov evrov dodane vrednosti. Za energente letno
plačamo 300 milijonov evrov, saj skupaj porabimo 2,6 TWh elektrike ali kar 42 odstotkov celotne slovenske industrijske porabe. Prav zaradi vsega navedenega je ključno, da te strateško pomembne predelovalne panoge oskrbimo z energijo pod konkurenčnimi pogoji. V Sloveniji proizvedena energija bi morala za nas predstavljati konkurenčno prednost. Zato je nujno, da se tem predelovalnim panogam zaradi strateške pomembno-
sti zagotovi doma proizvedena energija pod zanesljivimi in konkurenčnimi pogoji. Dodatno je treba opozoriti, da ne smemo postajati energijsko uvozno odvisni, saj lahko to pomeni še višje cene električne energije in tveganje pri zanesljivosti oskrbe. Morebitna odvisnost bi še dodatno poslabšala položaj odjemalcev električne energije v Sloveniji,« je povedal Drobnič.
Mojca Zemljarič
Energetika v domačih rokah pomeni dolgoročno energetsko neodvisnost. Brezglava razprodaja premoženja bi lahko imela negativne posledice.
Uvodnik
Sp. Podravje, kdo je tvoj krvnik?
Razvoj spodnjepodravske regije sta-gnira. Iz rok so nam spolzele vse strateško pomembne naložbe. Izmuznila se nam je nekoč obljubljena hitra cesta Ptuj-Ormož, ki bi temu delu Slovenije lahko prinesla razvojni napredek. Kot dva osamelca sta se od predvidene hitre ceste na Ptuju in v Ormožu zgradila ormoška obvoznica in Puhov most. Vse kaže na to, da Ptuj in okolica izgubljata svoje lastno odlagališče odpadkov, čeprav si vodilni o tej problematiki še vedno, vsaj pred javnostjo, zatiskajo oči. Ormož se je regijskemu odlagališču odpovedal pred leti, dobila ga bo Slovenska Bistrica. Pri tem ji je sicer pomagal zdajšnji župan in nekdanji minister, ki naj bi kakor sam sebi podpisal neki dokument. Opozorimo še na ptujsko bolnišnico, zdravstveno ustanovo regijskega značaja. Finančni položaj bolnišnice je katastrofalen, utaplja se v dolgovih. Nadaljujemo lahko z gradnjo šole za otroke s posebnimi potrebami. Znova projekt regije in znova popolni polom. Gradnja seje začela brez vnaprej jasno znane finančne konstrukcije in soglasij ustanoviteljev. Pol leta... V pol leta se je gradbišče odprlo in zaprlo. In govorimo o še eni (pol)propadli regijski zgodbi. (Pol) propadli zato, ker morda, res morda, bo gradnja enkrat le stekla naprej. Kanalizacija. Pred leti, ko se je gradila prva faza megalomanskega projekta kanalizacije na območju Ptujskega polja, je skupaj s Cestnim podjetjem Maribor propadlo tudi nekaj ptujskih gradbincev. Za ptujsko čistilno napravo, ki je bila takrat zgrajena, še danes težko rečemo, ali deluje, kot bi morala, ali ne. Tri občine na območju Ptujskega polja so lani začele gradnjo druge faze kanalizacije, obljubljenega državnega in evropskega denarja pa od nikjer . Tisti, ki so odgovorni za področje oskrbe s pitno vodo, opozarjajo na slabo infrastrukturo tudi na tem področju. Stare cevovode bi bilo nujno zamenjati z novimi. Pa tudi o cenah vode in vrednosti omrežja se občine medsebojno nikakor ne uspejo dogovoriti. Samo ugibamo lahko, zakaj je tako. Ali zaradi samovolje na eni strani ali zaradi nezaupanja na drugi. Nekdo v mestu želi imeti glavno besedo in moč odločanja. Drugi na vasi pa okrog mej svojega vrtička ne želijo videti kaj dosti.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 11. marca 2014
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Ptuj • S seje sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj
Negovalke za triizmensko delo prejemajo 560 evrov neto
Kot smo že na kratko poročali v prejšnji številki našega časopisa, so minulo sredo v ptujskem Domu upokojencev zasedali člani sveta zavoda. Ti so se med drugim dotaknili nizkih osebnih dohodkov negovalk, katerih delo je specifično in odgovorno, zanj pa konec meseca prejmejo le okoli 560 evrov. Obravnavali so tudi predlog iniciativne skupine za dopolnitev in spremembo statuta, na podlagi katere bi v svet zavoda poleg predstavnikov ustanovitelja, delavcev, stanovalcev in lokalne skupnosti imenovali tudi predstavnika svojcev. Člani sveta so predlog ostro zavrnili.
Decembra lani je bila ustanovljena iniciativna skupina za urejanje odnosov v socialnem varstvu. Skupino, ki jo sestavljajo Melani Centrih, Nevenka Dobljekar, Lidija Ve-ber, Benka Pulko in Viktor Pi-linger, vodi Franc Kodela. Neformalno se je skupini pridružil tudi Janez Rožmarin, sicer tudi član sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj (DU Ptuj). Konec januarja se je skupina že sestala z direktorico DU Ptuj, odgovorov na vprašanja, ki so jih takrat zastavili, doslej še niso prejeli. Sicer pa so člani mnenja, da bi bilo treba v svet zavoda poleg predstavnikov ustanovitelja, delavcev, stanovalcev in lokalne skupnosti imenovati še predstavnika svojcev stanovalcev. Prepričani so namreč, da je prispevek svojcev k dobremu počutju varovancev v DU eden pomembnejših, hkrati pa svojci nimajo nobenega vpliva na delovanje DU Ptuj. Tako so na seji podali predlog za dopolnitev in spremembo statuta, na podlagi katerega bi v sestavo sveta zavoda dodali tudi predstavnika svojcev. Kljub dvema predstavljenima variantama niso naleteli na odobravanje svetnikov. Čeprav je v DU precej varovancev, ki jim oskrbnino (do)plačujejo svojci, ti na njegovo delovanje nimajo vpliva in tako naj bi po besedah članov sveta zavoda, vsaj za zdaj, tudi ostalo.
Člani sveta si kot oskrbovanci ne bi želeli, da o njih odločajo svojci
Namen ustanovitve iniciativne skupine je članom sveta predstavil njen član Viktor Pi-linger. Pojasnil jim je, da skupino v glavnem sestavljajo osebe, katerih starši so varovanci DU Ptuj. Poudaril je, da ne želijo odločati namesto njih, da pa si želijo več informacij o denarju, ne pa o tem, kdaj bodo njihovi starši šli na pedi-kuro ali k frizerju, kot je bilo slišati v očitkih članov sveta. »O tem lahko odločajo sami,« je prepričan. Kar člane skupine zanima, je delovanje DU
Ptuj, predvsem pa investicije v novogradnje enot po Sloveniji in posojanje denarja drugim zavodom. »Vedeti hočemo, kaj se dogaja z našim denarjem,« je bil jasen Pilinger.
Člani sveta so predlog o predstavniku svojcev zatrli že v kali. Po besedah direktorice naj bi bila v DU Ptuj le ena oseba opravilno nesposobna in o sebi ne more odločati sama. Takšen sklep ji je namreč izdalo sodišče, Center za socialno delo pa je določil zakonitega zastopnika. Sicer pa naj bi bili drugi stanovalci zase sposobni odločati sami, zato poleg predstavnika stanovalcev naj ne bi potrebovali še predstavnika svojcev. S pojasnilom, da je postopek spremembe statuta oziroma akta o ustanovitvi (pre)zapleten in da lahko traja celo leto dni ali več, pa je svoje neodobravanje predloga predstavila direktorica DU Ptuj Kristina Dokl. Poleg dolgotrajnosti postopka bi v primeru potrditve predloga eden izmed članov sveta najverjetneje izgubil svoj stolček. Stanovalci že imajo svojega predstavnika v svetu zavoda, zato so bili drugi člani mnenja, da dodatnega predstavnika ne potrebujejo. Večina je svoje neodobravanje pojasnila z izjavami, da tudi sami kot varovanci ne bi želeli, da o njih odločajo njihovi otroci, ne glede na to, kako radi jih imajo.
Kodela: »Svetniki niti slučajno ne razumejo svoje vloge v svetu zavoda DU Ptuj!«
Razočaran nad razpravo in odločitvijo članov sveta zavoda je predsednik iniciativne skupine Franc Kodela po seji dejal: »Skupina si, glede na vse nepravilnosti v Domu upokojencev, prizadeva za članstvo v svetu. Sredina diskusija članov sveta je pokazala, da ti niti slučajno ne razumejo svoje vloge v svetu DU. Svet je najvišji in hkrati tudi nadzorni organ, zato je razpravljanje o tem, da si člani sveta, če bi bili kdaj v domu, ne bi želeli, da svojci odločajo o njihovem življenju, kaže na to, da si statuta niti niso prebrali oziroma ne vedo, kakšne so njihove naloge. Res je, da je lahko problem akt o ustanovitvi, kjer pa bi DU z malo dobre volje lahko pristojnemu ministrstvu predlagal spremembo akta ali vsaj, da ministrstvo predlaga predstavnika svojcev kot enega svojih petih predstavnikov.
Seznam nakazil zavoda Prizma Ponikve Domu upokojencev Ptuj
Mesec	Nakazan znesek (v evrih)
September 2013	201,85
Oktober 2013	130.000,00
November 2013	60.000,00
December 2013	30.000,00
Skupaj	220.201,85
Vir: Supervizor	
Zavodu Ponikve doslej skoraj pol milijona evrov
Kot je znano, Kristina Dokl, direktorica ptujskega Doma upokojencev, od maja lani opravlja tudi funkcijo vršilke dolžnosti socialnovarstvenega zavoda za ljudi s posebnimi potrebami Prizma Ponikve, ki se je lani sredi leta znašel v finančnih težavah. Od julija do decembra lani je DU Ptuj omenjenemu zavodu, po podatkih Supervizorja, nakazal 365.548,61 evra. Na očitke in vprašanja javnosti pa Do-klova odgovarja, da zavod že nakazuje sredstva nazaj. Iz dostopnih podatkov je razvidno, da je Zavod Ponikve ptujskemu Domu od septembra do decembra nakazal nekaj več kot 220.000 evrov. Edina nejasnost ostaja dejstvo, da je Zavod Prizma do decembra lani izplačal omenjeni znesek, januarja letos pa mu je DU Ptuj nakazal še dodatnih 110.000 evrov. Skupno torej skoraj pol milijona, razlika, ki jo Zavod Prizma še dolguje, pa znaša 255.000 evrov.
Problematiko prenizkih plač negovalk je izpostavil Miroslav Luci, o smiselnosti sistema plač in socialnih podpor se je spraševal Marjan Kolarič.
Nič od tega, saj ni nikomur v interesu, da se dela po zakonu, pravilnikih in pošteno.«
Pobuda za spremembo članstva pa naj bi bila kljub majhnim možnostim za kakršno koli spremembo poslana na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kolobocije z določanjem novih cen, te (zaenkrat) ostajajo enake
Po tem, ko cene oskrbe že več let niso bile spremenjene, po mnenju mnogih pa so kljub temu še previsoke, so člani sveta na tokratni seji predse dobili pet predlogov izračuna novih cen. Ti se namreč nanašajo na vse enote, ki so del DU Ptuj, in sicer Muretinci, Kidričevo, Juršinci, Ptuj in Koper.
Miran Kerin, član sveta, hkrati pa direktor CSD Ptuj, je mnenja, da bi morale biti cene v enotah upravne enote Ptuj enake. Zaradi vsesplošnega stanja ljudje vse bolj gledajo na ceno kot na kakovost,
zato so po njegovih besedah najbolj zasedene enote, kjer je cena za oskrbni dan nižja kot drugod. Zato je predlagal, da cene v enotah Ptuj, Muretinci, Kidričevo in Juršinci ostanejo enotne, medtem ko naj bi bilo za Koper povsem jasno, da je cena višja. Ker nobena od pripravljenih in predlaganih variant ni bila predvidena na ta način, je računovodkinja zapustila sejno sobo, da bi v miru preračunala nove cene na način, kot je bil predlagan. Po novem izračunu so se zadeve obrnile na glavo. Nove cene bi namreč pomenile zvišanje za približno en evro na dan za ''ptujske'' enote in zmanjšanje cene oskrbnega dne za enoto Koper. S predlaganim se člani niso strinjali, zato so ponovno potrdili že obstoječe cene. Te za oskrbo I znašajo 15,88 evra in oskrbo IV 26,74 evra. Cene bodo sicer posredovane v potrditev na Ministrstvo za delo, a po besedah direktorice bodo enake cene pomenile manjši prihodek.
Negovalke za triizmensko delo, nedelje in praznike, prejemajo 560 evrov, na drugi strani nekdo prejema 400 evrov socialne pomoči
Miroslav Luci je pri obravnavi finančnega poročila za
leto 2013 spraševal o postavki 'osnovna sredstva', iz katere je bilo razvidno, da so v letu 2013 porabili 83.000 evrov za tako imenovano drugo opremo. Za kakšno opremo je šlo, vodstvo ni odgovorilo, vse, kar je izvedel, je bilo, da je šlo za drobni inventar, natančen popis nabavljenega materiala naj bi vsi člani sveta prejeli na naslednji seji. Luci je vprašal še po najnižjih plačah negovalk, ki po njegovem mnenju opravljajo zelo specifično in odgovorno delo, za katero je slišati, da niso prav visoko ovrednotene. To je potrdila tudi računovodkinja, ki je povedala, da jim po zakonu kljub triizmenskemu delu in delu ob nedeljah in praznikih pripada zgolj okoli 560 evrov neto, nekatere, a teh ni prav veliko, prejmejo še nekaj deset evrov dodatka za delovno dobo in napredovanje, ki pa je bilo doslej od države zamrznjeno. Vodstvo zavoda naj bi se sicer zavedalo, da so plače sramotno nizke, a da je zakonodaja tista, ki predpisuje njihovo višino.
Zgrožen nad zneskom se je Marjan Kolarič spraševal, kam to pelje. »Nekdo, ki hodi v službo, se mora urediti, primerno obleči in pripeljati v službo. Tu dela osem ur in konec meseca prejme 560 evrov. Nekdo drug je doma, prejema socialno pomoč v višini 400 evrov in se sladko smeje tistim, ki delajo.«
Patricija Kovačec
Seznam nakazil Doma upokojencev Ptuj zavodu Prizma Ponikve
Člani sveta so bili enotnega mnenja, da zvišanje cen v časih, kakršnih so, ne bi bilo smiselno.
Mesec	Nakazan znesek (v evrih)
Julij 2013	250.000,00
December 2013	115.548,61
Januar 2014	110.000,00
Skupaj	475.548,61
Vir: Supervizor	
Foto: PK
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 18. marca 2014
Ptuj • Igrišča v ČS Center
Prednost igrišču v Kvedrovi, kaj pa igrišče za avtobusno?
Igrišče za avtobusno postajo je že dolgo neurejeno, na podane pobude in predloge pa doslej ni bilo želenega odziva. Svojevrsten odziv pa je sprožila fotografija na facebooku o tem, da stanovalci bližnjih blokov sami čistijo to igrišče, četudi ga upravlja Zavod za šport, ki je tudi pozval, da naj jih v bodoče pokličejo, ko ga bodo čistili. Na neurejenost tega območja smo v zadnjih letih opozarjali tudi v uredništvu Štajerskega tednika, predvsem v zvezi s popivanjem in razgrajanjem mladih.
Na tem igrišču je bilo še do nedavnega zelo živahno, po več intervencijah odgovornih pa se je stanje normaliziralo, kar pa še ne pomeni, da je dovolj varno za igro otrok. Mlade družine, ki so doslej same skrbele za čiščenje, so se odločile za sestavo peticije, saj tudi njihovi otroci potrebujejo varne površine za igro, še posebej pa zato, ker je bilo igrišče pred leti urejeno prav za te namene. Sčasoma pa je nekdo opustil svojo dolžnost vzdrževanja in urejanja. Kot je povedal direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj, ki igrišče upravlja, naj bi bila ureditev odvisna od tega, kako se bodo glede prioritet obnove uskladili v ČS Center. Po njihovih podatkih naj se ne bi igrišče uporabljalo, „zato ni potrebno prenove". Zdaj pa naj bi si del prebivalcev tega območja prizadeval, da ga uredijo, so izvedeli.
Kot je povedala predsednica sveta ČS Center Branka Bezeljak, ČS Center ne upravlja z nobenim športnim igriščem oz. športno površino na svojem območju. Zavod za šport Ptuj jih je povabil k sodelovanju pri pripravi načrta prioritet obnov športnih igrišč. Vsako leto naj bi se obnovila igrišča v eni od če-trtnih skupnosti. Letos naj bi bila na vrsti ČS Center, kjer so ugotovili, da imajo na svojem območju dve igrišči, potrebni temeljite obnove, in sicer igrišče med Kvedrovo in Potrčevo ter igrišče za avtobusno postajo. V ČS Center so ustanovili komisijo, ki si je skupaj s predstavniki Zavoda za šport Ptuj in strokovnimi delavci MO Ptuj ogledala te površine. Na drugem igrišču za avtobusno postajo naj bi v prihodnje nastal lokalni športni park za vse generacije.
Foto: Črtomir Goznik
Kdaj bo urejeno tudi igrišče za avtobusno postajo? Vse dosedanje pobude oz. predlogi so bili bob ob steno.
Ker Zavod za šport nima dovolj sredstev za obnovo obeh igrišč, je komisija predlagala,
da naj da prednost pri ureditvi igrišču v Kvedrovi. »Ta predlog za ureditev smo sestavili do-
bronamerno v upanju, da denar bo,« poudarja predsednica sveta ČS Center Bezeljakova.
Na igrišču za avtobusno postajo pa naj bi letos izvedli najnujnejša vzdrževalna dela, vključno s popravilom košev. Vse skupaj pa je še zelo vprašljivo, ureditvena dela se bodo izvedla le, če bo denar, vprašanje pa je tudi, ali se bo lahko vse, kar načrtujejo, uredilo v enem letu. Po najboljših močeh se bodo potrudili, da bi pri urejanju bilo čimveč naredili sami občani, razpoložljiv denar pa v največji meri namenili za opremo, za igrala, za koše, za mrežo za tenis itd. Sicer pa je Beze-ljakova ob tem spomnila, da so ob novem letu na srečanje povabili predstavnike vseh generacij občanov z območja ČS Center, da bi izmenjali informacije in želje glede urejanja okolja: »Na svetu zelo pogrešamo njihove pobude, peticije se podpisujejo brez poprejšnje seznanitve sveta o takšnih ali drugačnih problemih.«
MG
Ptuj • Mestni odlok o rabi javnih površin prijaznejši
Menjave spornih senčnikov (še) ne bo
Med mestnimi gostinci, ki še kot eni redkih vztrajajo v starem mestnem jedru, je lani zaradi novega odloka o rabi javnih površin, zlasti še določila o ureditvi teras in barvi senčnikov, zavrelo. Na problemskem sestanku, ki so ga imeli oktobra lani, so ugotovili, da jih MO Ptuj ne podpira v njihovi dejavnosti.
Za oblikovanje iniciative gostincev mestnega jedra so se odločili, ker jih zdajšnja ekonomska situacija vse bolj uničuje, dodatno pa še držav-
ni ukrepi in ukrepi na lokalni ravni, kjer bi pričakovali večjo podporo glede na stanje v starem mestnem jedru, kjer kot redki še vztrajajo.
V svojem dopisu so mestni gostinci kot soustvarjalci mestnega jedra prosili za podporo, da bi v teh kriznih časih lahko preživeli in da bi tudi z nji-
Ptuj • Bolnišnica Ptuj ima novega direktorja
Soglasje k imenovanju Andreja Levaniča
Vlada RS je na 49. seji, ki je bila 14. marca, soglašala z imenovanjem Andreja Levaniča, dr. med., spec. ped., za novega direktorja ptujske bolnišnice.
Za direktorja ga je svet zavoda ptujske bolnišnice izbral že 29. januarja, za nastop funkcije pa je moral pridobiti še soglasje Vlade. Ob imenovanju za novega direktorja
je Andrej Levanič poudaril, da imamo vse argumente, resurse, znanje in energijo v bolnišnici in okolju, da jo ohranimo, da ostane osrednja zdravstvena ustanova v
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Levanič, dr. med., spec. ped., novi direktor ptujske bolnišnice, začenja svoj mandat.
regiji in da se podamo na pot razvoja. Ptujska bolnišnica je dobra ustanova.
Andrej Levanič je medicinsko fakulteto v Ljubljani končal leta 1994, v ptujski bolnišnici se je zaposlil leto kasneje. Specializacijo s področja pediatrije je končal leta 2001, od leta 2005 pa je neprekinjeno vodil otroški oddelek ptujske bolnišnice.
Kot zdravnik specialist bo Andrej Levanič tudi odgovoren za stroko, tako v njegovem mandatu bolnišnica glede na spremenjeni in dopolnjeni statut ne bo imela strokovnega vodje, kot direktor pa naj bi imel le enega pomočnika, in to za zaokroženo področje.
MG
hovo pomočjo mestno jedro imelo možnosti za oživitev. V svojem dopisu so gostinci mestno oblast opozorili, da zamenjava senčnikov v trenutnih razmerah predstavlja veliko finančno breme, saj so jih nekateri obnovili tik pred sprejemom novega odloka. Stanejo namreč več sto oz. tisoč evrov. Če pa že mesto vztraja pri uniformiranosti senčne podobe teras, naj ponudi subvencijo ali pa financira nabavo trenutno še predpisanih senčnikov, predlagajo gostinci ptujskega mestnega jedra. Prosili so tudi za dodatno pojasnilo oz. interpretacijo odloka o rabi javnih površin v delu, ki omejuje fiksiranje samih senčnikov, saj jim ni jasna tehnična izvedljivost postavitve senčnikov brez fiksacije ob dejstvu, da tudi v mestu občasno zapiha izjemno močan veter, ki bi nepritrjene senčnike z lahkoto odpihnil, s tem pa povzročil materialno škodo in ogrožal ljudi. Ne strinjajo pa se tudi z omejitvijo ograditve teras, saj ograditev nudi zaščito pred vetrom, hrupom ali vozili ter jasno omejuje območje, namenjeno gostinski dejavnosti.
Kot kaže, jim je mesto prisluhnilo, saj se uresničevanje 15. člena odloka glede senčnikov zadrži do 30. septembra 2016. Kot smo že poročali, bi po tem odloku namreč morali biti senčniki v historičnih de-
lih mesta v barvi naravnega platna. V nekaterih primerih je še tudi naprej dovoljena postavitev podestov.
V svojem dopisu MO Ptuj pa so opozorili tudi na nesmisle pri omejitvah delovnega časa v poletnih mesecih, saj tako turisti kot domačini v poletnih mesecih izražajo željo po daljših odpiralnih časih med tednom. Tudi rok za prijavo javnega dogodka ali prireditve naj se skrajša, s trenutnih 30 na 14 dni, kar bi omogočilo večjo fleksibilnost, hkrati pa razširilo ponudbo ter pestrost dogodkov v mestu. V prihodnje pa si mestni gostinci želijo več neposrednega dialoga
z mestno oblastjo, še posebej takrat, ko se bodo pripravljali mestni odloki oz. predpisi, ki zadevajo njihovo dejavnost in krojijo njihovo usodo, da bi prisluhnili njihovim željam, idejam ter zmožnostim. Marko Kolarič, predstavnik mestnih gostincev, je januarja v pogovoru za Štajerski tednik povedal, da verjamejo, da jim bo skupaj uspelo doseči dogovore ter vrniti življenje v mestno jedro, še toliko bolj, ker je že decembrski prvi sestanek oz. delovno srečanje v Mestni hiši na Ptuju vlilo upanje, da bo poslej gostinska beseda in pobuda v najstarejšem slovenskem mestu nekaj veljala, če si mesto v resnici želi več življenja v starem mestnem jedru in tudi siceršnji večji mestni razcvet.
Mestna oblast in gostinci bodo z omenjenimi spremembami tako pridobili dve leti in pol časa, da najdejo druge, ustreznejše rešitve.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mestni gostinci bodo vsaj dve leti in pol lažje dihali ...
torek • 11. marca 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Ormož • Vrelišče okrog komunalnega prispevka
Po novi odločbi bosta Balažiceva plačala polovico manj
O komunalnem prispevku (KP) za območje občine Ormož smo letos v našem časopisu že veliko pisali. Opozicija v občinskem svetu opozarja na vrsto domnevnih nepravilnosti, ki naj bi bile storjene med pripravo novega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. Odlok je bil potrjen januarja na 28. redni seji občinskega sveta.
Foto: MZ
Ormoški komunalni prispevek postaja zapleten gordijski vozel. Zdi se, da se fronta med županom in opozicijo iz dneva v dan bolj zaostruje.
Ker opozicija v občinskem svetu domneva, da so podatki v aktu nepravilni, je po sprejetju odloka na občinski svet podala predlog za razpis referenduma. »Odlok je pripravljen skrajno površno, v delu, ki se nanaša na skupne in obračunske stroške, pa nestrokovno. Zaradi tega je v nasprotju z veljavno zakonodajo in ga ni dopustno uveljaviti,« so v predlogu za razpis referenduma med drugim zapisali trije svetniki ormoške opozicije Vili Trofenik, Stanislav Podgorelec in Boštjan Štefan-čič. Na izredni seji, ki je bila 12. februarja, je občinski svet opozicijski predlog za razpis referenduma zavrnil. Občina je Odlok dan po izredni seji objavila v Uradnem vestniku in s tem je akt stopil v veljavo. 18. februarja so Trofenik, Podgorelec in Štefančič na Direktorat za prostor pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor naslovili predlog za nadzor nad zakonitostjo do-tičnega občinskega akta. Svoj predlog so podpisniki utemeljili na osmih straneh.
Kot črna senca na področju obračunavanja KP nad občino Ormož visijo tudi odločbe o odmeri prispevka za priključitev na novo zgrajen kanalizacijski sistem na območju KS Velika Nedelja in Podgorci. Znano je dejstvo, da sta Božena in Ignac Balažic iz Sodincev pred sodiščem uspela dokazati, da jima je občina Ormož KP za priključitev na kanalizacijsko omrežje zaračunala nezakonito. Na podlagi sodbe Upravnega sodišča se je njuna odločba o obračunu KP odpravila, postopek je bil vrnjen v ponovno odločanje organu prve stopnje, torej občini. Ta je 7. marca izdala novo odločbo, v kateri je znesek za plačilo prispevka skoraj enkrat nižji. Po prvotni odločbi iz leta 2012, ki jo je sodišče razveljavilo, bi morala Balaži-ceva plačati 790 evrov komunalnega prispevka. Po novi odločbi, izdani v začetku tega meseca, jima je občina obračunala prispevek v višini 426 evrov. Poleg zakoncev Balažic je tožbo sprožil še en zavezanec, čigar ime v javnosti sicer ni znano. Je pa s tožbo zoper občino, tako kot Balažiceva, prav tako uspel.
Opozicija za izredno sejo, župan proti
Da bi se v sodbah ugotovljene nezakonitosti odpravile, je pet svetnikov občine Ormož
(Stanislav Podgorelec, Dušan Cvetko, Nives Petek, Boštjan Štefančič in Vili Trofenik) na urad župana in Občino Ormož 6. marca naslovilo zahtevo za sklic izredne seje. Sklep, ki ga je v potrditev občinskemu svetu predlagalo pet svetnikov, definira, naj občina (na podlagi sodb Upravnega sodišča) nemudoma pristopi k obnovi postopka za izdajo odločb za odmero KP za priključitev na kanalizacijski sistem na območju KS Podgorci in KS Velika Nedelja. »Tožniki, ki jim bodo oziroma so jim bile izdane nove odločbe, bodo plačali skoraj polovico nižji KP od drugih zavezancev, ki zaradi nevednosti oziroma neobveščenosti niso sprožili upravnega spora. Ker prizadete stranke ne poznajo ne sodbe in ne možnosti, ki jim
Upravno sodišče je ugotovilo, d rega so se spisale odločbe o K Nedelja, nezakonit. Komentar ž sodišča požvižga: »Menim, da zakonitosti občinskih aktov, am
jih daje zakon, in ker občinska uprava in župan nista sprejela sklepa o obnovi postopka, je občinski svet dolžan pozvati župana in občinsko upravo, da nemudoma pristopita k obnovi postopka za odmero KP za vse primere, pri katerih je bila uporabljena nezakonita določba,« je med drugim zapisano v obrazložitvi sklepa, ki ga občinskemu svetu v sprejem predlaga skupina petih svetnikov.
Župan občine Ormož Alojz Sok je v minulem tednu na naše vprašanje, ali bo upošteval predlog petih svetnikov in sklical izredno sejo občinskega sveta, odgovoril: »Izredne seje ne bom sklical. Kot so me podučili pravniki, gre v teh primerih za upravne zadeve, ki ne morejo biti stvar politike, ki jo permanentno izvaja
Odlok o komunalnem prispev za priključitev na kanalizacijski ana Soka na izdano sodbo daje i Direktorat niti Upravno sodišč )k to lahko naredi le Ustavno so
ormoška opozicija. Tudi odločb na prvi stopnji ni izdal župan, ampak za to določena delavka v občinski upravi. Odlok, na podlagi katerega je bil obračunan KP, je za sprejem na občinskem svetu pripravila za to usposobljena institucija ZEU iz Murske Sobote. Kar pa se tiče izdaje odločbe na drugi stopnji, ki sem jo podpisal v primeru Balažicevih, pa trdim, da imata omenjena gospa in gospod hišo na dveh parcelah in ne na eni, kot sta se pritožila na Upravno sodišče. Za to mojo trditev obstajajo na občini tudi dokazi, ki sta jih omenjena sedaj dostavila občini. Sem pa kot župan tudi še vedno mnenja, da je Upravno sodišče zmotno odločilo o uporabi evropskih sredstev. Svojo odločitev je sicer vezalo na mnenje Direktorata za oko-
občine Ormož, na podlagi kate-mrežje v KS Podgorci in Velika ititi, kot da se le-ta na odločitev ni pristojno za presojo ustavne
lje in prostor, ki nam je v svojem dopisu sporočil, da bodo naš odlok poslali na Ustavno sodišče, a žal tega niso storili. Menim namreč, da niti Direktorat niti Upravno sodišče nista pristojna za presojo ustavne zakonitosti občinskih aktov, ampak to lahko naredi le Ustavno sodišče. V praksi odločitev Upravnega sodišča pomeni, da tisti, ki so bili deležni evropskih sredstev za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, ne plačajo nič ali zelo malo. Drugi, ki te sreče niso imeli, pa morajo do konca leta 2017 omenjeno izvesti na lastne stroške, da bodo zadostili evropski direktivi. Kje je tu enakost pred ustavo, se sprašujem jaz in najbrž mnogi, ki vedo, za kaj gre in so že ali pa bodo še morali zgraditi lastno čistilno napravo.«
Pet svetnikov vztraja pri sklicu seje
A ormoški pingpong se nadaljuje. Potem ko je župan sporočil, da seje ne bo sklical, se je vnovič oglasila skupina petih svetnikov in izredno sejo na temo odprave ugotovljenih nezakonitosti v zvezi z odmero komunalnih prispevkov sklicala sama. Seja je napovedana za jutri ob 18. uri. »Občinski svet mora pozvati župana in občinsko upravo k obnovi postopka ter odpravi nedopustnih neenakosti in nezakonitosti po uradni dolžnosti. Prizadeti občani namreč niso obveščeni o vsebini odločitev sodišča in ne morejo uveljaviti oziroma zavarovati svojih pravic v skladu z zakonom. Ker v petek, 21. marca, poteče 30-dnevni rok za začetek obnove postopka za odmero KP in mora občinska uprava izdati sklepe vsem prejemnikom odločb, izdanih na podlagi razveljavljene določbe, je nujno nemudoma sprejeti ukrep za popravo krivic in nepravilnosti,« razlog za sklic izredne seje utemeljuje pet ormoških svetnikov.
Mojca Zemljarič
!r/

Kaj pravi direktorica občinske uprave?
Pod obe odločbi (suspendirano iz leta 2012 in pod novo na datum 7. marec 2014) za odmero KP zavezancema Bo-ženi in Ignacu Balažicu iz Sodincev je podpisana direktorica uprave občine Ormož Mateja Zemljak. Na vprašanje, zakaj je obračun KP po drugi odločbi v primerjavi s prvo za zakonca Balažic skoraj enkrat nižji in zakaj občina pri obračunu KP ni upoštevala ugotovitvenega postopka, ki si ga je v Odloku sama definirala, je Zemljakova med drugim odgovorila: »Podatke o tlorisni površini objekta je občina pridobila iz uradnih evidenc, saj podatke o površini gradbene parcele vsebujejo novejše projektne dokumentacije, prav tako pa bi nastale velike razlike in neenakost med lastniki, ki projektno dokumentacijo imajo, in tistimi, ki lete nimajo ali pa jo imajo in teh podatkov ne vsebujejo. Tisti, ki bi dostavili projektno dokumentacijo, bi imeli odmerjen večji komunalni prispevek. Iz razloga enakosti med lastniki na istem obračunskem območju smo se odločili pri odmeri upoštevati podatke iz uradnih evidenc. Do razlike v odmeri med prvo in zdajšnjo odločbo (primer Balažicevih) je prišlo, ker je bil v konkretni zadevi odmerjen KP na podlagi spremembe odloka iz leta 2012. V ponovnem postopku je bil KP odmerjen na podlagi predpisa, ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji oziroma ob vložitvi upravnega spora, torej na podlagi odloka iz leta 2007, ko je bil določen nižji strošek opremljanja za odmero komunalnega prispevka za kanalizacijo na posameznem obračunskem območju (ni bila upoštevana nova investicija). Tako je bilo tudi navodilo sodišča,« je pojasnila Zemljakova in nadaljevala: »Treba pa je nekaj vedeti. Osnovni odlok je iz leta 2007, leta 2008 je bilo narejeno uradno prečiščeno besedilo. Odlok, na podlagi katerega so bile izdane odločbe po uradni dolžnosti (iz leta 2007 s spremembami), je veljal do 21. februarja 2014, ko je začel veljati novi odlok, ki je razveljavil prejšnjega. Odlok je torej veljal, določbe, ki so po mnenju ministrstva nezakonite, pa občina ni smela več uporabljati. Dejansko so to domneve o ugotovljenih nezakonitostih, ker nikdar ni bila poslana zahteva vlade za začetek postopka za oceno skladnosti odloka z ustavo in zakoni pred Ustavno sodišče, ki lahko edino odlok odpravi ali razveljavi. Upravno sodišče je v konkretni zadevi svojo odločitev v celoti oprlo na mnenje Ministrstva za infrastrukturo in prostor in zapisalo v sodbi, da je odlok po mnenju generalne direktorice Direk-torata za prostor v določeni točki nezakonit.«
Foto: MZ
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 18. marca 2014
Ptuj • Dan OŠ Ljudski vrt
Razstrelili ognjemet talentov
V petek so v OŠ Ljudski vrt z osrednjo prireditvijo končali sklop dogodkov, posvečenih dnevu šole. Ta je bil letos posvečen iskanju, razvijanju in predstavljanju talentov učencev in zaposlenih.
Potopisnemu predavanju, literarnemu večeru in odprtju razstave je konec minulega tedna sledila osrednja prireditev z naslovom Si.Talent@si, na kateri so svoje vsestranske talente predstavili učenci in učenke OŠ Ljudski vrt. Ognjemetu talentov učencev in učenk ter njihovih mentorjev, kot ga je poimenovala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, so piko na i dodali bivši talentirani učenci šole, danes uspešni vsak na svojem področju. Med njimi pevec Blaž Vidovič, finalist oddaje Slovenija ima talent, hip hop plesalka Dominika Černi Veršič, bobnarja Gregor Nestorov in Urban Gobec ter Gregor Krušič. S svojo prisotnostjo je prisotne počastil še vsestranski, priljubljeni igralec Tadej Toš, prav tako bivši učenec šole.
»Imeti talent in ga ne izkoristiti, je velika škoda. Vedeti za otrokov talent in ga ne razvijati, je zločin,« je v svojem nagovoru dejala ravnateljica in dodala, da v osnovni šoli ne gre le za petice, njena vloga je
Osrednje prireditve ob dnevu šole se je udeležil tudi Tadej Toš, nekdanji učenec OS Ljudski vrt, ki je z učenci delil nekaj anekdot iz osnovnošolskih časov.
namreč bistveno zahtevnejša. »Oblikovanje celovite osebnosti, prepoznavanje in razvijanje posameznikovih talentov, predanost delu in upoštevanje občečloveških vrednot zahteva strokovno in srčno delo
učiteljev, ki delajo z mladimi. S ponosom lahko trdim, da se naša šola ponaša s številnimi srčnimi in predanimi učiteljicami in učitelji, ki svoje znanje in izkušnje prenašajo na otroke na številnih področjih.« Pri
učencih želijo razvijati ustvarjalnost, komunikativnost, delavnost in strpnost ter pozitivno samopodobo, saj so to po besedah ravnateljice lastnosti, ki jim bodo v današnjem svetu prišle še kako prav.
Patricija Kovačec
Ivanjkovci • Slovesna prireditev vrtca
40 let malih prstkov
Minuli četrtek je Vrtec Ivanjkovci v prostorih telovadnice OŠ Ivanjkovci s slovesno prireditvijo proslavil 40. jubilej. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik šolskega ministrstva Živko Banjac in svetovalka za predšolsko vzgojo na zavodu za šolstvo Fanika Fras Berro.
Ravnateljica Nada Pignar je zbrane na prireditvi 40 let malih prstkov popeljala na kratek sprehod skozi 40-letno zgodovino vrtca. Kot je dejala, se je vse začelo 8. marca leta 1974, ko so kot poklon ženam odprli vrtec na Svetinjah, kjer je bilo vpisanih 50 otrok iz kmečkih in delavskih družin. A ker je bil vrtec na hribu in nekoliko odmaknjen od prometnih poti,
kar je pozimi povzročalo številne nevšečnosti, je tlela želja, da vrtec preselijo v dolino. In leta 1990 se je to tudi zgodilo. V Ivanjkovcih sta bila namreč zgrajena nova šola in vrtec. Pomembno prelomnico v zgodovini vrtca predstavlja še leto 1996, ko so zaradi premajhnih prostorov dozidali prizidek. Ravnateljica Pignarjeva je še ponosno povedala, da število
otrok v vrtcu vsako leto raste. Letos tako vrtec obiskuje 63 otrok v štirih oddelkih, za katere skrbi osem vzgojiteljic.
Na prireditvi je spregovoril tudi predstavnik šolskega ministrstva Živko Banjac, ki je izpostavil pomen lokalne skupnosti pri delovanju vrtca. Župan Alojz Sok je v govoru poudaril, da je Vrtec Ivanjkovci en izmed prvih vrtcev na
podeželju v Sloveniji, spregovorila pa je tudi svetovalka za predšolsko vzgojo na zavodu za šolstvo Fanika Fras Berro, ki je izpostavila pomen socialnega učenja. Slovesnosti so se udeležili še podžupana občine Ormož Branko Šumenjak in Zlatan Fafulič ter predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh.
Otroci so skupaj z vzgojitelji pripravili pester in zabaven
Pa brez zamere
Veliki Petek
Albertus Magnus 135
Pretekli petek je bil velik dan. Tega dne pred 135 leti se je namreč zgodil petek, veliki petek. Petek z veliko začetnico - Petek. Pa to ni bil eden izmed onih dni, ki se zgodijo vsako leto in ki trajajo od četrtka do nedelje in so za mnoge prav tako pojmovani kot veliki dnevi (ti nas imajo letos zadeti od 17. do 20. aprila). Ne. Ta Petek pred 135 leti je bil enkraten. Edinstven dogodek v zgodovini človeštva. Pravzaprav kar enkraten trenutek v zgodovini univerzuma, vesolja, kot ga poznamo.
Na ta Veliki Petek (in - če je morda kdo pomislil - 14. 3. 1879 je dejansko bil petek in ne katerikoli drugi dan v tednu) se je rodil eden največjih genijev človeštva. Človek, ki nam je pokazal, odkazal naše mesto v univerzu-mu. Ki nam je s svojimi odkritji pokazal, da se ne smemo imeti za središče vesolja, ampak moramo biti precej bolj skromni v naši samopodobi, kot je to brilijantno ubese-dil Douglas Adams v svoji mojstrovini Štoparski vodniku po galaksiji: »Tam zunaj v neraziskanih zaplotjih nekega popolnoma nemodernega predela Galaksije onkraj Zahodnega spiralnega rokava plava majhno neugledno sonce. Okrog njega kroži v razdalji kakih dvaindevet-deset milijonov milj skrajno nepomemben modrozelen planetič, katerega iz opic izvirajoče življenjske oblike so tako obupno zaostale, da se jim zdijo digitalne zapestne ure kar bistra pogruntavščina.« (Adams, D. Štoparski vodnik po Galaksiji. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1996. Prevod Alojz Kodre). A ta pozicija vesoljske pritlika-vosti za razliko od puhoglavega mišljenja daje ogromno; daje svobodo in prostost duha. Največ, kar lahko človek zadobi in postane.
Kdo je ta človek, ki je dokazal našo vesoljno majhnost in nepomembnost, a hkrati tudi ogromno veličino in potencial našega duha? Da, prav imate. Na petek, 13. 4. 1879, pred 135 leti, se je v Ulmu rodil Albert Einstein. Albertus Magnus, Veliki Albert.
A je tega velikana vesolja sploh treba posebej predstavljati? Ne in da. Vsi poznamo tisto »E = mc2« enačbo. Nekaj manj jih sicer točno ve, kaj črke in številka v tej enačbi predstavljajo (energija, masa, svetlobna hitrost, mimogrede), še manj pa, da te tri črke, ena številka ter en enačaj dejansko impliciraj prej omenjeno človeško majhnost in obstranskost, a hkrati veličino in prostost. Posebna in splošna teorija relativnosti, s katerima je šokiral svet med letoma 1905 in 1916, sta vrtoglavo spremenili človekov pogled na vesolje, Zemljo in sebe. Odprava absolutnih vrednosti, absolutnih pozicij, materializira-nje časa, ukrivljanje enotnega prostora-časa, končna in točno določena hitrost svetlobe in tako dalje - stvari, ki so tudi najpametnejše glave tistega časa udarile direkt v čelo.
Einstein je sicer govoril o stvareh, ki so jih pred njim nakazovale ali slutile tudi druge pametne glave, a jih je skupaj z lastnimi odkritji in teorijami zapakiral v tako znanstvenofantastično mojstrovino, o kateri lahko moderni popularni avtorji tega žanra zgolj sanjajo. In najboljši del pri tem je, da so njegove teorije do danes prestale prav vsa preverjanja; torej, da so jih praktična odkritja ter poskusi drug za drugim potrjevali. Še po sto letih drži, da je Einstein vesolje dejansko poimenoval spravim imenom. Skoraj bi lahko rekli, da je Einstein, en sam mož, stvaritev vesolja, le-tega ne zgolj pravilno poimenoval, ampak mu celo predpisal, kako se mora obnašati. In tukaj se pokaže vsa veličina Človeka.
Žal imamo dan danes vse preveč, ogromno primerov nizkosti človeka, ki veličino išče v povsem napačnih stvareh in prepričanjih - a imamo tudi Alberta, Velikega Alberta, Albertusa Magnusa in njemu podobne ljudi znanosti ter umetnosti, ki kažejo na pravo veličino človeškega duha. Na Človeka. In na vas je, da se odločite, ali vam bodo bližji oni prvi, ali pa ti drugi.
Gregor Alič
Na prireditvi se je s peko palačink oziroma s prepevanjem pesmi Recept za palačinke predstavil tudi oddelek Sončki Vrtca Ivanjkovci.
program. Na prireditvi so namreč prepevali, plesali, delali poizkuse in odigrali nastop v cirkusu. V dvorani je tako odmeval otroški glas s pesmimi, kot so Dere sen jaz mali bija, Recept za palačinke in Jaz pa grem na zeleno travco. Predstavile so vse skupine vrtca, in sicer Mavrice, Zvezdice, Sončki in Žogice. Na slovesni prireditvi pa so poleg otrok
iz vrtca nastopali še učenci osnovne šole, in sicer Otroški pevski zbor OŠ Ivanjkovci in Plesna skupina OŠ Ivanjkovci. Program sta povezovali vzgojiteljici Karmen Žula in Mihelca Vajda. V čast 40. jubileja pa so pripravili še razstavo in publikacijo z naslovom 40 let malih prstkov ter pojedino za vse prisotne.
Monika Levanič
Foto: ML
torek • 11. marca 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Ormož • Vinogradniški zaplet bodo reševali z mediacijo
Kdo komu pripoveduje pravljice
V petek, natanko teden dni po tem, ko je na novinarski konferenci svoje stališče o poslovnem sodelovanju predstavilo vodstvo ormoškega vinarja P&F Jeruzalem Ormož, so svoj pogled na zgodbo predstavili še predstavniki KZ Ormož. Povedali so, da so po zadnjih večurnih pogajanjih in usklajevanjih sprejeli odločitev, da bodo spor glede očitane povzročitve škode reševali po pravni poti. V prvi fazi naj bi šlo za mediacijo, saj naj bi ta najhitreje stekla. Vsakršna druga pravna pot bi po besedah vpletenih zagotovo trajala dlje. Prva srečanja naj bi se tako zgodila že ta teden.
Foto: arhiv
Kot rečeno, naj bi v tem tednu zadevo začeli reševati po pravni poti. Glede na to, da dela v vinogradih že potekajo, vinogradniki pa še nimajo nikakršnega zagotovila in jasnega dogovora, kam bodo čez pol leta prodali grozdje, protest še zmeraj ni izključen.
Komentiramo
Slika Ormoža je danes vse prej kot enaka tisti izpred dvajsetih let. Takrat je Tovarna sladkorja Ormož, z več kot 200 zaposlenimi, dajala kruh še številnim drugim kmetom in obrtnikom. V istem obdobju je cvetelo podjetje Jeruzalem Ormož kot vodilna slovenska vinska klet, prav tako ormoška zadruga, ki je imela takrat svoje izpostave v Tuzli in Reki. Zadruga je imela v svojih najboljših časih delnice v številnih slovenskih živilskopredelovalnih podjetjih, mlekarnah, v vinski kleti in drugod. Pred 10 leti je bila največji lastnik podjetja Jeruzalem Ormož, d. d., postavljala je vodilne kadre in odločala o strategiji podjetja. Danes se tako kmetje, vinogradniki kot tudi širša javnost sprašujejo, kam je izginilo premoženje, ki ga je ustvarjalo več generacij. Kljub zatrjevanju in upanju vpletenih v ormoško vinogradniško zgodbo, da se bodo zadeve uredile, so vse glasnejše govorice, da ormoška zadruga nima svetle prihodnosti, oziroma da prihodnosti sploh več nima.
Predstavniki Zadruge in vinogradnikov so sicer predlagali poplačilo odkupljenega grozdja letnika 2012, ko ni bilo odstopanje večje, kot so določeni okviri pogodbe, v celoti in reševanje očitane odškodnine za letnik 2013 po pravni poti, vendar predlog ni bil sprejet.
P&F plačal le del obveznosti in ne vse
Da je konec pravljice, je bilo na petkovi tiskovni konferenci slišati iz vrst ormoških vinogradnikov in zadružnikov. Vodstvo zadruge je namreč podalo pojasnilo, da je podjetje P&F Jeruzalem Ormož ormoški zadrugi plačalo le del obveznosti, zmanjšan za očitano odškodnino, in ne obveznosti v višini, za katero so za odkupljeno grozdje letnika 2012 in 2013 dejansko prejeli tudi fakture. Za ta neplačani del se bo iskala rešitev po pravni poti. Po besedah direktorja Zadruge Franca Kocipra je direktor ormoške kleti Mitja
Herga v izjavah za javnost enostransko opisoval izpolnjevanje pogodbenih obveznosti po pogodbi, sklenjeni leta 2009. Že ob sklenitvi pogodbe v tem letu naj bi bil dogovorjen pedetni rok za prehod na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj naj bi nova pogodba od pridelovalcev zahtevala izpolnjevanje omejitev, tako kakovostnih kakor tudi količinskih. Kot je še dodal, sta bili leti 2009 in 2010 izredno vremensko in zdravstveno neugodni, zato v teh letih, v dogovoru z vodstvom kleti, ni bilo dostavljenih pogodbeno dogovorjenih količin.
Zadruga najemala kredite za poplačilo vinogradnikom
»V letu 2011, ko je bila vremensko "normalna" letina, je Zadruga izpolnila svojo obveznost skoraj v celoti, saj ji je do pogodbenih količin zmanjkalo dobrih 50 ton. Na žalost so pri izplačilih grozdja, odkupljenega v letu 2011,
začeli zamujati, kar se je nadaljevalo kasneje pri pogodbeno dogovorjenih rokih izplačil za letnik 2012. To je bistveni razlog, da se je v letu 2013 zgodil izreden upad predaje grozdja v klet. Vinogradniki namreč niso imeli sredstev za pokrivanje osnovnih stroškov, kaj šele za stroške trgatve, ki
pri večjih vinogradnikih znašajo nekaj tisoč evrov. Tudi glede izplačil in zadrževanja denarja klet navaja neresnične podatke. Zadruga je vsako nakazilo od podjetja P&F Jeruzalem Ormož naslednji delovni dan v enakem deležu, kot je bilo nakazano Zadrugi, prenakazovala vinogradni-
kom. Se več, za obveznosti je Zadruga najemala tudi kredite in vinogradnikom omogočila za več kot 350.000 evrov zaščitnih sredstev in drugega reprodukcijskega materiala, da so sploh lahko pridelali kakovostno grozdje,« zatrjuje Franc Kociper.
Ceneno
preusmerjanje
pozornosti?
»Izpostavljanje blokiranih računov Zadruge, ki so blokirani zadnjih deset dni in v prejšnjem mesecu dober teden, kar je tudi posledica neplačevanja kupnine za grozdje, je ob dejstvu, da ima podjetje P&F neprekinjeno blokirane račune v povprečju več kot
90 dni, ceneno preusmerjanje pozornosti od dejanskih vzrokov težav,« menijo v Zadrugi. Vodstvi kleti in Zadruge sta se po njihovih besedah vsa leta do sedaj dogovarjali o načinu in terminih izvedbe odkupa grozdja in nikoli do lanskega decembra klet ni podala zahteve ali opozorila za neizpolnjevanje pogodbenih količin. »Vedno se je o vsem dogovarjalo, tako da je bila v letu 2013 predhodno napovedana izrazito manjša količina grozdja skupaj z vzroki za to. Z vso odgovornostjo si upamo trditi, da bi v primeru izpolnjevanja pogodbeno dogovorjenih rokov plačevanja Zadruga v letu 2013 izpolnila svoje pogodbene obveznosti.«
Patricija Kovačec
Ptuj • Urejanje vrtičkarstva v mestu
Mestni vrtovi še naprej brezplačni
Odlok o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup iz leta 2002 še ni spremenjen. Spremenili ga bodo, ko bodo pridobljeni zadostni podatki, da se zadeva celostno uredi. Trenutno se preverjajo in popisujejo vse obstoječe lokacije vrtov na terenu, pridobivajo podatki o uporabnikih vrtov in preverjajo tudi morebitne nove lokacije vrtov.
Za reševanje problematike vrtičkarstva je pristojen Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo Mestne občine Ptuj, ki mora tudi urediti vprašanje upravljanja vrtov, za katere četrtne skupnosti MO Ptuj niso usposobljene oz. nimajo niti osnovnih pogojev, da bi to opravljale. Četudi jim je to bilo naloženo, se v praksi to ni izvajalo.
ČS MO Ptuj so namreč že novembra leta 2012 v okviru razprave o umeščanju pobud in predlogov četrtnih skupnosti v proračun za leto 2013 predlagale spremembo upravljanja vrtov. V okviru celostne ureditve vrtičkarstva v MO Ptuj, ki je v tem trenutku zelo neurejeno, naj bi v prihodnje oddaja potekala preko razpisov, MO Ptuj pa bo ob tem morala tudi urediti površine (velikost), ki se bodo oddajale v najem oz. uporabljale za vrtove. Zdajšnja podoba vrtičkov v MO Ptuj je vse prej kot urejena, zato bo novi odlok moral vsebovati tudi podatke
o opremi teh površin, morebitnih lesenih lopah za hrambo orodja in druge opreme, ki jo bo dovoljeno postavljati na teh površinah.
Neuradno: 20 evrov najemnine za vrt
Po še neuradnih podatkih naj bi v povprečju najem vrtička stal letno 20 evrov. Najemnino bodo začeli pobirati predvidoma šele v letu 2015, ker je zbiranje podatkov o uporabnikih vrtov in vse, kar sodi zraven, izjemno težko, so povedali v oddelku za gospodarske javne službe, ki so jim na pobudo ČS naložili reševanje te problematike.
V MO Ptuj so strnjena vrtič-karska območja trenutno ob Osojnikovi cesti, med CMD in Gregorčičevim drevoredom ter med Gregorčičevim drevoredom in Tuševim blokom, na Bregu, med Mariborsko in Mlinsko cesto, ob vrtcu Zvonček in ob Dravi, pri Semenarni in Eurospinu, v Ljudskem vrtu in za starim mestnim pokopa-
liščem. Nekaj deset vrtov pa je tudi na zemljišču ob Mlinski cesti v lasti podjetja Agis Zavore, ki je v prodaji. Na to, da bodo morali svoje vrtičke po prodaji na tem območju opustiti, so vrtičkarje opozorili že ob koncu leta 2012, je povedal direktor Agisa Zavore Franc Ferčič. Po nepopolnih podatkih naj bi bilo vseh vrtov v ČS Center okrog 200, toliko naj bi jih bilo tudi v ČS Breg-Tur-nišče, okrog 150 pa v ČS Ljudski vrt. Podatki se nanašajo le na zemljišča, ki so v lasti MO Ptuj.
Prve pogodbe leta 2015
„Trenutno vse te lokacije pregledujemo, z izjemo lokacije pri starem mestnem pokopališču, kjer je MO Ptuj zgolj solastnica nepremičnin, na katerih so vrtovi, in bo treba predhodno urediti vprašanje solastnine. Ker so se pri pregledu obstoječih lokacij pojavile številne težave, povezane z ugotavljanjem
uporabnikov vrtov, čiščenjem površin ter nenehnim spreminjanjem velikosti vrtov, je pristojna komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem MO Ptuj sklenila, da se zadeva v letu 2014 celostno uredi, in
sicer tako glede izmer, morebitnih novih lokacij vrtov ter priprave natančnega popisa uporabnikov vrtov, pogodbe z uporabniki pa se bodo sklenile šele v letu 2015. Obstoječe lokacije vrtov imajo začasen
značaj, vse dokler MO Ptuj predmetnih stavbnih zemljišč ne bo potrebovala za gradnjo. V sklopu urejanja stanja pregledujemo tudi morebitne nove lokacije vrtov v prihodnosti, ki bi bile primerne za ta namen. Do sedaj pa pretiranega interesa za najem novih vrtov ni bilo izkazanega, zaradi česar se zapolnjujejo prazna mesta znotraj obstoječih lokacij vrtov," so še povedali na oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, ki ga vodi Andrej Trunk.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj pretiranega zanimanja za nove vrtove ni, obstoječe lokacije trenutno zadostujejo. Ponovno pa jim je na voljo tudi zemljišče ob Osojnikovi cesti, saj novega velikega ptujskega vrtca tam ne bodo gradili.
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 18. marca 2014
Ptuj • Po imenovanju Gorazda Žmavca za ministra brez resorja
Odločilo bo ministrovo ministrstvo
Vsako imenovanje lokalnega politika v visoko politiko tako ali drugače vpliva tudi na zasedbo v organih lokalne politike. Politik, ki ni čvrsto vpet v lokalno in državno politično bazo, na takšno imenovanje niti ne more računati.
Tako je tudi pri imenovanju Gorazda Žmavca za ministra brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, čeprav pri njem naj ne bi šlo za popolno nezdružljivost interesov, ugotavljajo v pravni službi MO Ptuj, kjer so podrobno pregledali zakona o vladi in lokalni samoupravi in kjer še čakajo na mnenje pristojnega ministrstva, kjer je trenutno zaposlen.
Po poizvedovanju na komisiji za preprečevanje korupcije in vladni službi za lokalno
samoupravo naj bi bilo za podajo mnenja o združljivosti oz. nezdružljivosti funkcij pristojno prav to ministrstvo. Po za zdaj še nepopolnih mnenjih bi Gorazd Žmavc lahko še naprej ostal mestni svetnik, predsednik odbora za gospodarstvo pri mestnem svetu, predsednik komisije za priznanja in odlikovanja, član odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo. Gorazd Žmavc predsednikuje tudi nadzornemu svetu podjetja Javne službe Ptuj. Prav
tako je prvi človek regijskega odbora Desusa, član izvršnega odbora stranke Desus in član akreditacijske komisije pri Sodu.
Več o tem, katere funkcije bo v lokalnem okolju obdržal, bo tako znano te dni, ko se bo sestal tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Po za zdaj neuradnih podatkih naj bi Gorazda Žmavca, če bo prišlo do razrešitve v primeru nezdružljivosti oz. če se bo sam odrekel funkciji mestnega svetnika, zamenjal Milan
Zupanc, ki bi zasedel tudi njegovo mesto v odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, vodenje odbora za gospodarstvo naj bi prevzel Stanislav Brodnjak, vodenje komisije za priznanja in odlikovanja pa Milan Krajnik.
Sicer pa se je tudi v tem primeru pokazalo, da je zakonodaja na tem področju precej nedorečena, nikjer ni namreč natančno opredeljena združljivost ali nezdružljivost v takšnih primerih.
MG
Slovenska Bistrica • Delovno srečanje in občinski praznik
Ivan Žagar: župan in ne pravljičar
Občani Slovenske Bistrice z županom Ivanom Žagarjem na čelu so minulo sredo, 12. marca, obeležili občinski praznik. Spomnili so se minulega leta, ki ga je zaznamovalo odprtje doma za starostnike ter trije kohezijski projekti, ki naj bi letos le dočakali svoj epilog. Zgolj nekaj ur pred slavnostno akademijo pa je v bistriškem gradu potekalo delovno srečanje župana s Klubom direktorjev Slovenska Bistrica, ki jim je Žagar predstavil dolgoročni načrt občine.
»Na sestanku so mi direktorji rekli, da sem pesimist. To ne drži, jaz zgolj zadeve realno ocenjujem, saj če ne bi, potem bi se lahko ponovila zgodba izpred štirih let, ko je občina skoraj bankrotirala. Jaz ne bom govoril pravljic,« je dejal župan. Ob tem ni želel potrditi ali zavreči kandidiranja na jesenskih lokalnih volitvah. »Z volitvami se še ne ukvarjam, saj imam ogromno drugih zadev. Odločitev bo že še prišla,« je pojasnil.
Tako naj ne bi imel volilnega programa, vendar pa mora biti program vseh županskih kandidatov usklajen z dolgoročnim načrtom občine, je prepričan Žagar. Tako je med prioritetami občine nudenje podpornega okolja gospodarstvu. »Če gospodarstvo kaj po-
trebuje, je to vsekakor urejena infrastruktura. Pomembni območji z vidika opremljanja komunalne in cestne infrastrukture in širitve sta poslovna cona ob avtocesti in cona Impol,« je dejal. In za širitev cone Impol je temelj zahodna obvoznica, ki jo je podprl sedaj že nekdanji minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Brez državne ali evropske pomoči je izgradnja te skorajda nemogoča. Prve ocene so bile, da naj bi stala približno deset milijonov evrov. »Tudi po zagotovilih odgovornih na državni ravni naj bi bila obvoznica uvrščena med prioritete. Glede na pomen Impola za gospodarstvo tudi na nacionalni ravni pa si ne znam predstavljati, da projekt
ne bi bil podprt,« je povedal. O datumih pa ni želel ugibati, saj so ti odvisni od države, več naj bi bilo znanega do konca leta, je dodal.
Ob tem pa je del občinskega načrta tudi spodbujanje ustanavljanja start-up podjetij. V okviru projekta Tehno potica so v Slovenski Bistrici že naredili prve korake k uresničevanju tega cilja. Občina namerava urediti tudi podjetniški inkubator v prostorih nekdanje tovarne Crouzet. Bistriški župan pa opozarja, da občina lahko zgolj pomaga in nudi podporo, ideje pa morajo prihajati od spodaj navzgor. »Prevečkrat programi na nacionalni ravni nastajajo izolirano, brez uvida v potrebe okolja. Pri pripravi strateških načrtov države pa upam,
Foto: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
Ob občinski slovesni akademiji, 12. marca, so bila v viteški dvorani Bistriškega gradu podeljena tudi občinska priznanja. Listino Občine Slovenska Bistrica je prejel: KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica za dolgoletno delovanje na področju kulture. Priznanji občine Slovenska Bistrica sta prejela: Atletsko društvo Slovenska Bistrica za posebne uspehe in delovanje na področju športa Vladimir Ačko s Šmartnega na Pohorju za dolgoletno požrtvovalno delo na športnem in gasilskem področju.
da bo znala izkoristiti panoge, ki so že pri nas, in razvojni potencial - lesno industrijo ter turizem,« je razmišljal Žagar.
Poudarek v občinskem proračunu na področju družbenih dejavnosti je predšolska vzgoja. Prioriteta izgradnje in obnove vrtcev je Slovenska Bistrica, kjer primanjkuje največ mest za vrtčevske otroke. »Načrtujemo izgradnjo v Ozki ulici, kjer so bila pridobljena zemljišča in obnovitev enote Ciciban. Sledijo še obnove in dograditve vrtcev na Zgornji Polskavi, Zgornji Ložnici, v Laporju in na Črešnjevcu.
Sicer pa je za investicije v tem letu namenjena več kot polovica proračuna oziroma približno 25,5 milijona evrov. Realizirani naj bi bili vsi zastavljeni projekti (okoli 50 projektov po oceni župana), med katerimi so tudi trije kohezij-ski, ki bi morali biti že pred leti končani. »Žal se je izkazalo, da so bili projekti nekako-vostno narejeni, nato pa smo imeli še težave z izvajalci. Center za ravnanje z odpadki naj bi bil končan v prvi polovici leta, izgradnjakanalizacijskega omrežja se je končno razvila, pogajanja za izgradnjo vodovodnega omrežja pa smo končali sedaj,« je našteval. Župan ne vidi težav v izvajanju projektov, razen če se kaj zalomi v sistemu javnega financiranja, je dodal. Ob tem pa je kritičen predvsem do državne ravni, s katerimi pogajanja potekajo predolgo, meni, in ki županov ne želi ali noče slišati.
»Vedno poskušam biti pozitiven realist. Opozorim na dejstva. Glede na karakter ljudi, ki se je v tej ujmi pokazal -prostovoljnost in medsebojna pomoč, pa je mogoče biti optimist,« je povedal župan.
Mojca Vtič
Svet je majhen
Erjavec in Ukrajina
Zunanji minister Karl Erjavec je pred dnevi predlagal pred televizijskimi kamerami, da bi lahko Slovenija delovala kot posrednik med Zahodom in Rusijo v Ukrajinski krizi. Kot smo že imeli možnost napisati v prejšnjih kolumnah, je kriza, ki je nastala v bivši sovjetski republiki, precej nevarna za stabilnost oziroma za ravnovesje moči v svetu in potencialno lahko pripelje do zelo resnih posledic. Evropska unija je s svojo neprimerno držo v preteklosti veliko prispevala k nastajanju krize in sedaj je verjetno edina možna rešitev, da Rusija dobi možnost normalnih pogovorov ter da se razmere v Ukrajini rešujejo na relaciji Bruselj-Washington-Moskva. Iz ure v uro si mednarodna skupnost zmanjšuje manevrski prostor za diplomacijo in vojske na terenu prevzemajo pobudo, ki bo še bolj očitna po Krimskem referendumu o neodvisnosti. Ampak, če bi v tem trenutku države, ki so posredno ali neposredno vpletene v nastalo situacijo, dejansko želele pomagati Ukrajini, bi morale nujno začeti pogovore o novi vladi in o novi ustavi. Integriteta Ukrajine je vedno manj verjetna, ampak če bi pravočasno nastopili s pobudo o preoblikovanju države v federacijo, bi mogoče lahko Vladimirju Putinu odvzeli nekatere argumente, s katerimi operira v zadnjih tednih. Iz tega vidika je bila pobuda našega zunanjega ministra popolnoma na mestu in primerna. Žal je nihče ni resno sprejel, ker - čeprav ima naša mala državica potencial za predlagano pobudo - resna ni bila. Načeloma dobra zamisel, v kateri Slovenija nastopa kot tesna zaveznica EU in NATA, istočasno pa slovanska prijateljska partnerica Rusije, bi bila verodostojna za vse igralce, če bi temeljila na natančnih in predhodnih analizah stanja, na oblikovanju slovenskih prednosti, izhajajočih iz naših zgodovinskih izkušenj ter gospo-darsko-kulturno-političnih povezav z Ukrajino in Rusijo, ter takojšni vzpostavitvi tihe diplomacije ob predhodni uskladitvi akcije med zunanjim ministrom, predsednico vlade in predsednikom države. Ker vsega tega ni bilo, je ponudba ministra Erjavca hitro izhlapela in pustila okus notranjepolitične propagande. Edina, ki bi imela moč pobudo oživiti in ji podariti verodostojnost, bi lahko bila ruska vlada ob primeru, da bi se zadeve na mednarodnem parketu popolnoma spremenile in bi Rusija ocenila, da ima Slovenija dejansko možnosti, da posreduje določena izhodišča drugim EU-članicam. Za nastalo situacijo, ki spominja na »malo hladno vojno«, je kriva Evropska unija zaradi svojega obnašanja do Ukrajine, ki ji je nespoštljivo želela vsiliti določene izbire, ne da bi upoštevala njeno dvojno kulturo, ne da bi upoštevala zgodovino in geografsko pozicijo med zahodom in vzhodom in ne da bi v pogovore vključila Rusko federacijo. Rusija pa je kriva za izredno poslabšanje situacije v zadnjih tednih. Če ima Putin v tem trenutku prednost na terenu, ki spominja na zamrznjene scenarije Nagorno Karabaka in Južne Osetije ter lahko izkorišča psihološko krivdo, ki jo nekatere prestolnice v Evropi čutijo zaradi slabo opravljenega dela, pa tudi zato, ker mu Turčija v tem trenutku zaradi notranjih težav Erdogana ne predstavlja prevelikega problema na šahovnici, bo vseeno zelo težko zdržal pritisk mednarodne skupnosti v primeru nadaljnjega angažiranja vojske. EU ne bo imela konkretnega in enotnega pristopa do krize, a to ne pomeni, da ne bodo njene članice v naslednjih dneh poskusile odigrati pomembne vloge v sodelovanju z ZDA, ki želijo vrniti uradni Moskvi ponižanje, ki so ga doživele pred mesci v Siriji. Če v naslednjih tednih ne bo prišlo do trezne rešitve in Rusiji Zahod ne bo ponudil primerne izhodne strategije, lahko pride do vojaškega posredovanja in takrat se bo veliko govorilo in primerjalo z jugoslovansko krizo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in številnim bo žal, da vsaj za trenutek niso prisluhnili izkušnjam našega zunanjega ministrstva.
Laris Gaiser
torek • 18. marca 2014
Kmetijstvo
Štajerski TEDNIK 9
Ptuj • Poslovanje Mlekarske zadruge v lanskem letu
Tovarna pod milim nebom
Leto 2013 je bilo za Mlekarsko zadrugo Ptuj in njene člane eno ugodnejših v zadnjih letih. Kljub ek-stremnim vremenskim razmeram v lanskem letu, ki so sicer pustile določene posledice, je količina odkupljenega mleka ostala približno na enaki ravni. Odkupili so več kot 36 milijonov litrov. Letos načrtujejo povečan odkup mleka, predvidoma v višini 50 milijonov litrov.
»Posledice suše in ekstre-mne vročine, ki sta v juliju in avgustu prizadeli naše območje, so bile občutne in vidne predvsem v travinju in koruzi, kar se je odražalo v velikem izpadu travne silaže, še močneje pa pri zmanjšanju pridelka koruze in koruzne silaže,« pojasnjuje Drago Zupanič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. Posledično je začela padati tudi prireja mleka, pa vendar je odkup ostal na isti ravni kot leto poprej, in sicer so odkupili več kot 36 milijonov litrov mleka. »V drugi polovici lanskega leta je začela naraščati odkupna cena mleka in je naraščala vse do konca leta, kar je bilo za proizvajalce mleka prav gotovo stimulativno.« Letos nameravajo odkup mleka znatno povečati, predvidoma v višini 50 milijonov litrov.
Leto 2013 prelomno za ptujske mlekarje
»Leto 2013 bo med dosežki Zadruge zapisano z veliko začetnico,« je prepričan Zu-panič, v tem letu so namreč zgradili nov zbirni center, ki za Zadrugo predstavlja veliko pridobitev, saj so s tem dobili ekonomsko moč, predvsem z ovalnim žigom, ki ga zadruga potrebuje za izvoz mleka v tujino. To je doslej za Zadrugo predstavljalo velik strošek po
litru prodanega mleka, ki ga po pridobitvi ovalnega žiga več nimajo. Prihodki v letu 2013 so bili v primerjavi z letom poprej višji za sedem odstotkov, v skupni vrednosti 16 milijonov evrov.
Mleko prodajali v dve slovenski in dve tuji mlekarni
V lanskem letu so odkupljeno mleko prodajali v štiri mlekarne, in sicer v Ljubljanske in Pomurske mlekarne, pa v Italijo ter proti koncu leta v manjšem deležu tudi na Hrvaško. »V Ljubljanske mlekarne smo v lanskem letu prodali manj kot leta poprej, in sicer dobrih 33 odstotkov celotnega odkupa, kar pomeni 12,3 milijona litrov,« pojasnjuje Zupanič, medtem ko so Pomurskim mlekarnam količino dobavljenega mleka povišali s 27 na 31 odstotkov in tako prodali 10 milijonov litrov mleka. Na očitek, zakaj ne dajo več mleka v Pomurske mlekarne, odgovarja, da so v lanskem letu dali daleč največ mleka od vseh drugih. »Treba pa se je zavedati, da mleko mora biti plačano! To se mi zdi pomembno, veliko odgovornost nosimo, a upam, da se bodo stvari razvile v pozitivno smer in da bodo Pomurske mlekarne obstale,« pa odgovarja na vprašanje o
stanju Pomurskih mlekarn. V Italijo so prodali 36 odstotkov, kar pomeni 13,4 milijona litrov mleka, ter nekaj več kot dva odstotka na Hrvaško. »Ta delež bomo v letu 2014 po vsej verjetnosti povečali.«
Količina mleka na kmetijo se je v dvajsetih letih podeseterila
Odkup je potekal na 223 zbirnih mestih, od tega je 70 skupinskih zbiralnic, katerih število sicer iz leta v leto pada, ter 153 individualnih, število teh pa narašča. Povprečna odkupna cena v lanskem letu je znašala 34,70 centa po litru, medtem ko je bila v letu poprej nižja za tri cente in je znašala 31,70 centa po litru. V
odkup je bilo vključenih 443 proizvajalcev mleka, povprečno prodanega mleka na kmetijo pa 82.630 litrov. Po besedah direktorja je bilo pred dvajsetimi leti, leta 1993, ko so na Ptuju ustanovili Mlekarsko zadrugo, 2.400 proizvajalcev, takrat so prodali 19 milijonov litrov mleka, povprečno prodanega na kmetijo pa le 8.200 litrov.
Pridelovalci mleka na ukinitev mlečnih kvot dobro pripravljeni
Letos mineva 30 let, odkar so bile v Evropski skupnosti uvedene mlečne kvote. Odprava slednjih je bila napovedana že v prejšnjem desetletju. Na vprašanje, kako potekajo priprave na odpravo mlečnih kvot, Drago Zupanič odgovarja, da se proizvajalci mleka intenzivno pripravljajo na spremembe. »Zgradili so nove hleve, optimizirali prehranjevanje mlečne črede, redno spremljajo in optimizirajo stroške, prav tako so pridobili veliko novega strokovnega znanja. Ti kmetje bodo zagotovo obstali na trgu, kjer bo bistveno večja konkurenca.« Kot pravi Zupanič, bodo po napovedih severovzhodne evropske države precej povečale količino mleka, povečanje je napovedala tudi Irska. »V teh državah so razmere za pridelavo mleka skorajda idealne. Ko zremo v prihodnost, pa vseeno ne smemo pozabiti, da svetovno prebivalstvo narašča, povečuje se poraba mleka na prebivalca. Mislim, da so naši kmetje pripravljeni, 80 odstotkov mleka se pri nas pridela na tržno usmerjenih kmetijah, zato ne vidim strahu pred ukinitvijo mlečnih kvot, ker bodo vzpostavljeni drugi instrumenti. Mlečne kvote bodo zamenjale pogodbe med pridelovalci in zadrugami, kar je pri nas že v glavnem uveljavljeno.«
Patricija Kovačec
Foto: PK
Predstavniki nagrajenih kmetij, ki so v lanskem letu oddali največje količine mleka
Nagradili mlekarje za največje oddane količine in kakovost mleka
Na nedavnem občnem zboru so podelili nagrade za največjo količino oddanega mleka ter nagrade trem zbiralcem mleka, ki so imeli v letu 2013 najboljše rezultate v kakovosti mleka (red in čistoča). Prvo nagrado za največjo količino mleka je prejela kmetija Šmigoc iz Repišč, v letu 2013 so oddali 820.430 litrov. Drugo mesto je pripadlo kmetiji Pintarič iz Zamušanov, ki so oddali 628.449 litrov ter tretje mesto kmetija Skledar iz Apač z oddanimi 619.068 litri mleka v lanskem letu. Nagrade za najboljše rezultate v kakovosti mleka so prejele Anica Kukovec iz zbiralnice Lasigovci, Ivanka Potrč, zbiralnica Ločič, ter Marija Trčko iz zbiralnice Šikole.
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ali bomo letos dočakali prebujenje?
Po starem gregorijanskem koledarju naj bi se po gregorjevem začela koledarska pomlad. Ta letni čas pa pomeni tudi prebujenje. Pa ne samo v naravi, temveč tudi v ljudeh. Naši predniki so znali to spoštovati in so se tudi ravnali po zakonu narave. Več svetlobe jim je dalo zagona, da so izkoristili daljše dneve za nujna opravila. Kmetovalci so začeli delati na poljih, vinogradniki in sadjarji v vinogradih in sadovnjakih. Gozdarji so do vegetacije očistili svoje gozdove. In tako je šlo to zaporedje iz leta v leto. Stoletja je vladal zakon narave. Nismo slišali velikih pritoževanj nad vremenom. A kaže, da se je v človeški naravi razbohotila ta želja po nadvladi. Vsaj letos je vse postavljeno na glavo. Nekateri vinogradniki se, namesto da bi bili v vinogradih in se ukvarjali z nego njihovih nasadov, že več tednov pogajajo za plačilo grozdja minulih let. Pri tem svojem početju ugotavljajo, kdo je komu „umazal" ime.
Kmetje in lastniki gozdov se ukvarjajo z davkom na nepremičnine in katastrskim dohodkom in v dolgih vrstah čakajo v raznih pisarnah. Namesto da bi se pogovarjali o sanaciji škode po žledolomu ali načrtovali kmetijsko proizvodnjo za večjo in kakovostnejšo samooskrbo. Zdaj bi bil tudi čas za gradnjo nujno potrebnih namakalnih sistemov in s tem, katere kulture bo treba zasaditi, da poleti ponovno ne bomo govorili o katastrofi po suši.
Bolniki več ur čakajo v ambulantah in si skoraj več ne upajo nič reči, ker so prestrašeni, kaj jim bo država še vzela, saj rešitev v zdravstvenem sistemu še zdaleč ni videti.
Zadnji zelo slikovit primer so rudarji, ki jih leta in leta ni nihče jemal resno pri uresničevanju njihovih osnovnih pravic. In so se iz svetlobe raje umaknili v temne in mrzle rove. Tam se počutijo varne in najbolj sprejete. Pa tudi njim grozi, da jim bo država vzela to varno zatočišče.
Sprašujem se, kako dolgo bomo ljudje to vzdržali? Kateri dogodek bo iz zimske zaspanosti in ležernosti prebudil naše politike? Kdaj bomo državljani začeli opozarjati, da je čas za zdravljenje njihovih narcisoidnih motenj? Pa nič, čeprav vemo, da ti narcisi od družbe zahtevajo izredno pozornost in veliko občudovanja, istočasno pa jim nikoli ne uspe ustvariti pristne in zdrave bližine. To pomeni, da v prihodnosti zaman od teh istih ljudi pričakujemo prebujenje in izboljšanje naše družbe. Mirno prenašamo, da oni s to svojo motnjo spravljajo državljane v velike stiske, brezup in v temo. Namesto da bi se odgovorni politiki ne glede na politično pripadnost lotili stvari na pravem mestu, ni nič od njih. Ko bi pričakovali, da bi določene zmote popravili, le še dodatno zapletajo stvari. Najprej se formalno opravičijo, potem pa nadaljujejo svoje delo. Ste že kdaj pomotoma pohodili kakšen cvet prelepe rože? Tudi če vam je bilo še tako hudo, prelepe rože ne morete spraviti v prejšnje stanje. Tako tudi ustanavljanja ekspertnih komisij, ki se v zadnjem času vrstijo na vseh področjih, ne bodo prinesla veliko koristi. Le čas in denar bodo vzela nam, davkoplačevalcem.
Ker tiste komisije v naši državi, ki se resno in odgovorno lotijo svojega dela, nimajo dolge življenjske dobe. To smo se ponovno lahko prepričali pri protikorupcijski komisiji. Ponovno se ukvarjamo z njenimi ljudmi, namesto da bi začela delati.
Le kdo bi vedel, koliko pomladi bo potrebovala naša država za lastno prebujenje ...
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 20. marca, med 16.00 in 17.00.
O štipendijah!
Voditeljica: Polona Ambrožič Bombek.
V Vroči liniji boste lahko s pobudami in vprašanji
sodelovali tudi vi!
Cene surovega mleka so bile v preteklem letu najvišje v zadnjih dvajsetih letih, v vseh državah članicah Evropske unije, ponekod je cena poskočila do 40 in več centov za liter. V Sloveniji je bilo v lanskem letu skupaj pridelanih 588 milijonov litrov mleka, od tega je bilo prodanih 320 milijonov v slovenske mlekarne, okrog 200 milijonov litrov pa se je prodalo v tujino. Ta trend še vedno narašča, povečuje se prodaja v Italijo, nekaj pa v Avstrijo in na Hrvaško.
10 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje
torek • 18. marca 2014
LJUDSKA univerza Ptu
Mi smo šola!
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • LU Ptuj v mednarodnih projektih
Oblikovali integracijski projekt
V mednarodnem projektu Fepid ali enake možnosti za vse, katerega koordinatorica je bila Polona Kosi Klemenšak, predstavnica Zavoda Bildungshaus Schlooss Retzhof iz Avstrije, je sodelovalo 10 organizacij, partnerjev iz devetih evropskih držav, dve iz Slovenije: LU Ptuj in Zavod Hrastovec-Trate.
V tem projektu so sodelovali strokovnjaki, ki delajo z ljudmi s posebnimi potrebami in strokovnjaki, ki delajo v izobraževanju odraslih, pa teh izkušenj nimajo. Temeljil je predvsem na izmenjavi izkušenj in znanja o tem, kako izobraževati odrasle, in o tem, kako ravnati z ljudmi s posebnimi potrebami. Nastala je publikacija, v kateri so zajete vse izkušnje, ki so jih v dveh letih pridobili v projektu. Sestavili so tudi navodila, kako pripraviti kreativne delavnice za ljudi s posebnimi potrebami. Dodana vrednost tega projekta je, da v bistvu še traja, so povedali v LU Ptuj. Večina partnerjev iz tega projekta se trudi, da vse izobraževalne vsebine iz projekta ponudijo ljudem, ki imajo posebne potrebe. „V končni fazi je imel projekt cilj zbrati neke izobraževalne programe oz. didaktične metodološke napotke za delo z ljudmi z motnjami v duševnem razvoju. Mislim, da smo zbrali nekaj dobrih primerov delavnic, ki se še izvajajo. Osebe z motnjami v duševnem razvoju smo skušali vključiti v kreativne delavnice, katerih rezultati so izjemni. Fepid je v Avstriji celo prejel državno priznanje, na kar smo ponosni tudi v LU Ptuj, da smo bili del tega integracijskega projekta, ki živi dalje in smo ga implementirali v svoje delo," je poudaril Petja Janžekovič.
Dušan Šilak je povedal, da mu je sodelovanje v projektu izjemno veliko pomenilo. Kot vodja središča za samostojno življenje se že 16 let srečuje z različnimi ljudmi, med njimi so tudi takšni, ki jim je treba malo bolj pomagati. Vključitev v projekt ga je naučila drugačnega gledanja na te
Dušan Šilak, Polona Kosi Klemenšak in Petja Janžekovič na prestavitvi rezultata projekta Fepid, vsem enake možnosti
ljudi. V Franciji in Italiji imajo prav posebna podjetja, v katerih so osebe s posebnimi potrebami zaposlene in za svoje delo prejmejo plačilo. „Takšnega ponosa, iskric v očeh, kot sem jih videl v teh ljudeh, ne srečaš nikjer drugje, delajo z velikim veseljem in so na svoje delo izjemno ponosni. LU se je tudi skozi ta projekt odprla do vseh ljudi in tudi izobražuje ljudi s posebnimi potrebami, po kapi, po težji bolezni, so na vozičkih ali imajo blažje oblike duševnih motenj. Institucije v Sloveniji za ljudi z duševnimi motnjami skrbijo do 18. leta, jim pomagajo, po 18. letu pa se njihovo izobraževanje nekako ustavi. Tu pa nastopimo mi, ki lahko tem ljudem ponudimo različne oblike izobraževanja, kot je računalniško opismenjevanje, veliko pa se ukvarjamo tudi motivacijo. Lahko povem, da so ti ljudje izredno navdušeni, da
lahko pridejo k nam. Sodelujemo z Zavodom dr. Marijana Borštnarja, Sončkom, Ozaro, Vitisom, društvom Kapnik, 90 % dela oz. učenja je odvisnega od tega, ali je človek motiviran ali ne, da se odloči, da sploh pride k nam. V projektu sem pridobil veliko znanja, zelo širok pogled na svet, ki ga prej nisem imel," je zadovoljen Šilak.
Projekt je sicer trajal od leta 2008 do leta 2010, v okviru prejšnje finančne perspektive EU programov vseživljenj-skega učenja.
V novem projektu o zgodovinskih kompetencah
Novi projekti 2014/2020 se že pripravljajo, roki so razpisani. Trenutno LU Ptuj sodeluje v projektu Key, v katerem gre za zgodovinske kompetence in kompetence identitete, kako bi jih pri lju-
deh lahko spodbudili, razvijali, jih okrepili. Za aktivnega državljana je ključnih šest družbeno političnih kompe-tenc. Izbrali so si ti dve, končni produkt naj bi bila zbirka inovativnih metod, ki te kom-petence krepijo pri ljudeh. Šilak je povedal, da ljudje preveč zanemarjamo zgodovino in je ne cenimo dovolj: »Navajeni smo, da je vse tuje boljše, lepše. Tujci, turisti, ki pridejo na Ptuj, so fascinira-ni nad Slovenijo, nad ljudmi, mesti, kraji, vasmi, zgodovino, tradicijo. Tega, kar imamo mi, ne najdete drugje. Če bi se Ptujčani malo bolj zavedali svoje zgodovine, kaj je nekoč pomenilo to mesto, bi vedeli, kaj so bili gospodje Ptujski za Ptuj. Srednjeveškega Ptuja ne bi bilo brez njih. Če človek ve, kdo je, od kod prihaja, ve, zakaj je tu, in ve, kam gre. To je tisto, česar bi se morali ljudje vedno bolj zavedati.«
MG
Maribor • Naložba v izobraževanje
Izumu za širitev 7,2 milijona evrov evropskega denarja
Institut informacijskih znanosti iz Maribora bo dozidavo in energetsko sanacijo objekta v centru Maribora izpeljal z evropskim denarjem. Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko je ta teden izdala odločbo o dodelitvi 7,2 milijona evrov s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupaj je projekt vreden slabih 9,5 milijona evrov.
Nadaljnji razvoj Instituta informacijskih znanosti v Mariboru (Izum) trenutno najbolj zavira prostorska stiska. Za določeno visokotehnološko opremo so namreč zahteve po prostorih zelo specifične, zaradi česar je nujno potrebna novogradnja.
Z dozidavo bodo zaposlenim zagotovili nove prostore, hkrati pa bodo še energetsko
sanirali dotrajani obstoječi objekt. Nov prizidek bo, skupaj z obstoječim prenovljenim objektom, na skoraj 14.000 kvadratnih metrih površin poleg varnejšega delovnega okolja omogočil tudi boljše in učinkovitejše pogoje za opravljanje raziskovalne ter izobraževalne dejavnosti.
Izum bo s projektom pridobil dodatne pisarne, sejne
sobe, predavalnice in laboratorije, ki bodo namenjeni tako zaposlenim kot ostalim udeležencem, ki institut obiskujejo iz izobraževalnih razlogov. Zaradi izboljšanih prostorskih pogojev bo mogoč tudi nakup nove raziskovalne opreme. Prav tako je zelo pomembna izgradnja novega računalniškega centra, ki bo dvignil konkurenčnost na področju
knjižničnih informacijskih sistemov.
Mariborski Izum je leta 2012 kot ena največjih slovenskih organizacij na področju IKT-tehnologij pridobil status Unescovega regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti.
(sta)
Tednikova knjigarnica
BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE 2014 IN ODA GUDEKI
Je minla jesen, vune zima zavija,
,je ratal problem, prazna je škrija.
Moram vam rečt, me je ornk skrbelo,
dokler ni k sreči eno nedelo
prišo k nam Janko, ko nosi nam mleko,
sn mu malo pojamral, pa tak mi je reko:
»Ne bodi no hecn, zaka sma kolega, boma zrihtala tak, da bo dosti vsega, sma z Mico sama, veš, fački so šli, svinjak pa tak pun, da se ti milo stori, pa vse je natur, se veš, kak je, domače, za pol delavst
Ni blo kaj za študirat, sn v roko mu sego, sma šla še v gostilno, da bi posl se vlego, po štirih gemištih sma ži vedla termin, konec novembra starim cajtom v spomin, pa še to sma pogruntala, da on, baba, pa jes smo za furežpremalo, zato ko prašič ni pes. Tak se jes spomnem na prjatle z Mi2, jim pošljem emajl, pa so odmah bli za.
Petnajst kitic nadaljevanja hvalnice prašičku in hkrati filmske etnografije, sociologije, psihologije kolin, najdete v dveh pesniških knjižnih izdajah, ki ju podpisujeta Tone Kregar in Jernej Dirnbek iz zasedbe Mi2 in ta dva izjemna glasbenika in pesnika bosta gostovala na otvoritvi bralne značke za odrasle 2014, ki bo ob 19. uri v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v četrtek, 20. marca, na predvečer svetovnega dne poezije.
Vabljeni, cenjeni bralci Štajerskega tednika, na večer poezije in med bralce, ki bodo letos izbirali med bolj »zemeljskim« branjem v okviru akcije pospeševanja branja in dvigovanja bralne kulture odraslih. Namreč, minulo bralno sezono je bralni seznam ponujal knjige, ki so tako, ali drugače povezane z angeli. Letos so angele zamenjale živali v knjižnem naslovu in seznam bralne značke za odrasle 2014 glasi:
Tine Germ: Simbolika živali. Maja Novak: Male živali iz velikih mest. Fran Erjavec: Domače in tuje živali v podobah. Irena Velikonja: Črna ovca, črni vran. Marjan Tomšič: Zgodbice o kačah. Jo Nesbo: Taščica.
Gerald Durrell: Moja družina in druge živali. Per Petterson: Konje krast.
Jerome K. Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Ivo Svetina: Pes in Perzijci.
- Garth Stein: Umetnost dirkanja v dežju. John Grogan: Marley & jaz. Tea Obreht: Tigrova žena. Michael Morpurgo: Grivasti vojak. Melvin Burgess: Škarnik. Akif Pirincci: Felidae. Richard Bach: Jonatan Livingston Galeb. Arto Paasilinna: Zajčje leto. Barbara Wersba: Walter: Zgodba o podgani. George Orwell: Živalska farma. Slovenske basni in živalske pravljice.
Vabljeni v knjižnico!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Ptujčanke prikazale najboljšo predstavo
Stran 12
Rokomet
Pomembna zmaga Ormožanov v Krškem Stran 12
Nogomet
Remi na derbiju zadovoljil obe ekipi
Stran 13
Odbojka
Za slovo od trenerke Loredane gladka zmaga Stran 13
Strelstvo
Ptujčani znova zmleli konkurenco
Stran 14
Tim Gajser
Sedemnajstletnik z jasnimi cilji želi na vrh Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 22. krog
Goričani premočni tudi v tretje
Zavrč - Gorica 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Coda (12.), 0:2 Boniperti (26.), 0:3 Lapadula (84.), 1:3 Kelenc (91.)
ZAVRČ: Bešenic, Kokol, Sam-bolec, Murko, Kurbus, Težak, Br-lečic (od 61. Smrekar), Šafaric, Matjašič (od 58. Fuček), Kelenc, Kresinger. Trener: Željko Oreho-vec.
GORICA: Cordaz, Širok, Vanin, Johnson (od 83. Finocchio), Mo-dolo, Jogan, Lapadula, Vicente, Coda (od 75. Danilevičius), Misu-raca, Boniperti (od 63. Bazzoffia). Trener: Luigi Apolloni.
Ena sprememba v začetni enajsterici
V petek se je v završkem športnem parku zbralo približno 700 gledalcev, ki so želeli v živo videti, kaj je sprememba na trenerski klopi prinesla na igrišču. Željko Orehovec je v začetni enajsterici naredil le eno spremembo glede na tekmo s Triglavom, vratarja Finka je posadil na klop, igral pa je Luka Bešenic. »Za drastične spremembe ni bilo nobenega vzroka, saj ekipa v 2. polčasu v Kranju ni igrala slabo, le zadetka ni dosegla,« je pojasnil trener. Manjkali so S. Čeh, Roškar (okrevanje po poškodbi) in Golubar (karton).
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 22. KROGA:
ZAVRČ - GORICA 1:3 (0:2); strelci: Kelenc 92.; Coda 12., Boniperti 25., Lapadula 83.; KRKA - DOMŽALE 0:2 (0:1); strelca: Parker 45., Živec 73.; OLIMPIJA - MARIBOR 2:0 (2:0); strelca: Rodič 2., Trifkovič 45.; rdeči karton: Bermanovič 81. (Olimpija);
RUDAR -TRIGLAV 6:1 (4:1); strelci: Krefl 8., Firer 20., Črnčič 24., Knezovič 38., Radujko 57., Eterovič 88.; Križaj 22.;
LUKA KOPER - CELJE 2:1 (0:0); strelca: Galešič 49. in 58.; Vrhovec 93.; rdeči karton: Centrih 57. (Celje).
1. MARIBOR	22	13	3	6	48:23	42
2. LUKA KOPER	22	12	4	6	28:23	40
3. GORICA	22	11	6	5	41:21	39
4. RUDAR	22	11	5	6	32:18	38
5. ZAVRČ	22	11	3	8	37:37	36
6. DOMŽALE	22	7	8	7	34:25	29
7. OLIMPIJA	22	9	2	11	28:34	29
8. CELJE	22	6	4	12	18:33	22
9. KRKA	22	5	3	14	16:40	18
10. TRIGLAV	22	4	4	14	21:48	16
Lestvica najboljših strelcev: 12. zadetkov: Mate Eterovič (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 9 zadetkov: Goran Galešič (Koper), Gianluca Lapadula (Gorica), Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale), Jean-Philippe Mendy, Marcos Morales Tavares (oba Maribor); 8 zadetkov: Nu-smir Fajič (Maribor), Slobodan Vuk (Domžale); 7 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Nik Omladič (Olimpija), Damjan Bohar (Maribor).
Zavrčani so začeli podjetno in si že v 4. minuti priigrali zelo lepo priložnost: po podaji Kokola s strani je s pomočjo Kresingerja do žoge prišel Kelenc, ki pa s približno 6 metrov ni uspel premagati Cordaza. Goričane je ta priložnost predramila in so začeli igrati bolj kombina-torno. V 12. minuti je Vanin iz obrambne vrste Gorice poslal dolgo podajo proti Codi, Šafarič in Murko s slabimi reakcijami žoge nista uspela prestreči, najboljši strelec lige pa jo je s približno 20 metrov poslal v mrežo slabo postavljenega Bešenica - 0:1. »V tem trenutku bi morali
Nogometaši Zavrča so srečanje pričeli podjetno in bi lahko že v 4. minuti prešli v vodstvo - Cordaz je ubranil strel Kelenca. Goričani so bili nekaj minut kasneje uspešnejši (zadel je Massimo Coda), s čimer so praktično odločili srečanje. Poskusi Zavrča v nadaljevanju tekme niso bili dovolj konkretni.
»Prelahko smo prejeli zadetke«
Luigi Apolloni, trener Gorice: »Bili smo dobro pripravljeni na igro Zavrča, natančno smo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Tekma se je za nas hitro obrnila v želeno smer, saj smo dosegli hitri zadetek. Celotno srečanje smo odigrali na visokem nivoju, delovali smo zelo kompaktno. Vsi moji igralci si zaslužijo čestitke, te pa veljajo tudi ekipi Zavrča.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Gostom iz Gorice čestitam za zasluženo zmago. V dneh, odkar sem prevzel trenersko mesto, smo se poskušali pripraviti na igro Gorice, predvsem na njihove nasprotne napade. Na žalost so se nam dogajale napake v postavljeni obrambi, ki ni bila najzanesljivejša. Prelahko smo prejeli zadetka, po katerih se je bilo težko vrniti v igro. Igrali smo sicer boljše, kot kaže končni rezultat: poskušali smo, a nismo uspeli zadeti. Če bi prej dosegli zadetek, bi morda še lahko kaj spremenili, a do tega ni prišlo. Čim bolj moramo zmanjšati število napak v igri.«
Mario Brlečic, Zavrč: »Tekmo je močno zaznamoval začetek, ko iz lepe priložnosti nismo dosegli zadetka, na drugi strani je Gorici to uspelo. Poskusili smo se pobrati in spremeniti potek tekme, a nam tokrat ni uspelo - igra Gorice nam nikakor ne ustreza. Sprememba trenerja seveda ima vpliv na dogajanje; nam je žal, da je do tega prišlo, še posebej, ker se tudi igralci čutimo krive za slab začetek.«
Premalo potrpežljivosti
Po odmoru je bila igra Za-vrča za odtenek boljša, tako da sta do zaključnih strelov prišla Kelenc v 53. in Murko v 54. minuti - oba sta bila neuspešna. Trener Orehovec je želel dodatno okrepiti napad, zato je v igro poslal Fučka in Smrekarja. »Ni pomembno, s koliko napadalci igraš, pomembno je, s koliko igralci pride ekipa pred gol tekmeca,« je povedal po tekmi, v kateri tudi te spremembe niso prinesle želenega učinka.
Predvsem je bilo v domači vrsti preveč napak pri podajah, obenem pa je treba pohvaliti tudi goste, ki so odlično nadzorovali srečanje. V 84. minuti so gostje s pravim evrogolom Lapadule - žogo je v mrežo pospravil s »škarjicami« s približno 13 metrov - povečali vodstvo - 0:3. V sodnikovem podaljšku je ka-petan Kelenc z golom omilil poraz svoje ekipe - 1:3.
Po drugem zaporednem porazu Zavrča ni bilo povišanih tonov, ekipa Gorice je v tem trenutku za Zavrč pač nerešljiva uganka.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Goričani so bili tudi v tretji medsebojni tekmi v tem prvenstvu uspešnejši od Zavrčanov. Na fotografiji sta Massimo Coda (Gorica) in Boris Sambolec (Zavrč).
Nogomet • 1. SNL
igrati mnogo bolj kombina-torno in z več potrpljenja, a tega nismo uspeli,« je po tekmi razlagal Orehovec. Kazen je prišla v 26. minuti, ko je Širok (eden od dveh Slovencev v ekipi Gorice) poslal predlo-žek v kazenski prostor, poleg neodločne obrambe je s strelom poskusil Boniperti. Be-šenic je prvi poskus ubranil, iz drugega pa je bil Boniperti nezgrešljiv - 0:2. Gorica je v nadaljevanju 1. polčasa brez težav branila prednost, poskusi domačih igralcev so bili jalovi. Še najbližje zadetku je bil Kokol, ki je v 33. minuti po podaji Šafarica žogo z glavo usmeril preko gola.
Zasledovalci pritiskajo na Maribor
Najpomembnejša novica 22. kroga je ta, da so se zasledovalci močno približali vodilni ekipi Maribora. Edina ekipa, ki je v obeh srečanjih nadaljevanja vknjižila zmagi, je Rudar, po dva poraza pa sta doživeli ekipi Celja in Zavrča. Na petih srečanjih je bilo v tem krogu doseženih kar 18 zadetkov ali povprečno več kot 3,5 zadetka na tekmo.
Aktualni državni prvaki so na drugem srečanju z Olimpijo v kratkem času pokazali drugačen obraz in tokrat zasluženo izgubili. Srečanje je bilo odigrano pred praznimi tribunami, saj je bila Olimpija kaznovana zaradi divjanja njihovih navijačev. Igranje brez pravega nogometnega vzdušja je slabše delovalo na vijoličaste, ki so se že zelo zgodaj znašli v zaostanku - zadel je povratnik na slovensko sceno Aleksander Rodič. Če bi sodniki priznali izenačujoči gol Tavaresa, potem bi se morda tekma obrnila v drugo smer, a tega niso storili in Trifkovič je tik pred odmorom povišal prednost. Na koncu se je izkazalo, da je bilo to tudi odločilna prednost.
Zato pa so bili uspešnejši trije zasledovalci: Koper, Gorica in Rudar. Koprčani so na svoji Bonifiki ugnali Celjane, oba zadetka zanje pa je dosegel Goran Galešič, kreator in najboljši igralec. Goričani so v derbiju kroga še tretjič v sezoni ugnali Zavrč in se vključili v borbo za vrh. Podobno velja tudi za Velenjčane, ki so tokrat Kranjčanom nasuli kar pol ducata zadetkov. V nedeljskem srečanju Novomeščanom ni uspelo presenetiti še drugič zapored; tokrat so bili od njih boljši Domžalčani.
Zavrč je nazadoval na 5. mesto, kljub temu pa je še naprej trdno zasidran v zgornji polovici tabele.
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 11. marca 2014
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Ptujčanke prikazale najboljšo predstavo
Tenzor DP Logik Ptuj - Naklo Peko Tržič 27:27 (16:12)
TENZOR DP LOGIK PTUJ: Pu"
šnik, Kac, Majcen, Čebular 3, Ivančič 2, Gavez 1, Požgan, Fran-gež 2, Grabrovec, Zorec, Borov-čak 10, Ambrož, Selinšek 9, Lah, Lazar. Trener: Marjan Valenko.
Na eni izmed odločilnih tekem za obstanek v 1. A-ligi za ženske je bilo skozi vseh šestdeset minut pri obeh ekipah čutiti poseben naboj. Otvoritev je bolje uspela Ptujčan-kam, ki so hitro povedle s 5:2. Ob tem so imele še kar nekaj priložnosti, da bi se še bolj odcepile, saj so zadele kar tri zaporedne vratnice. To so zelo motivirane igralke iz Tržiča znale izkoristiti in so dosegle nekaj prelahkih zadetkov iz protinapadov ter so v 14. minuti izid poravnale na 6:6. Za ponovno vodstvo domačih sta poskrbeli vratarka Pušnikova, ki je obranil dve 7-metrovki, in Borovčakova, ki je bila zelo učinkovita v napadu. Z borbeno igro v obrambni postavitvi 6-0 so ptujske rokometašice prišle najprej do prednosti treh zadetkov, po izjemni seriji treh zadetkov zelo razpoložene Selinškove in zadetku Borovčakove pa se je polčas
končal z rezultatom 16:12.
Po odmoru so sledile »črne minute« igralk ŽRK Tenzor DP Logik: v desetih minutah nadaljevanja so naredile veliko tehničnih napak v napadu in so prejele preveč lahkih zadetkov, ki sta jih dosegali predvsem Kodeletova in Va-ljavčeva, tako da so Tržičan-ke izid izenačile na 18:18. V športni dvorani Center se je takrat začela drama, ki si jo je ogledalo kar veliko število ljubiteljev rokometa. Za dodatno napetost sta s svojimi čudnimi odločitvami, ki so oškodovale predvsem domače rokome-tašice, poskrbela še sodnika. Gostje so v 45. minuti drugič na tekmi povedle (20:21), do konca tekme pa se je igralo v glavnem gol za gol. Napetost se je stopnjevala in po nekaj dobrih obrambah Pušnikove so Ptujčanke ponovno pove-
dle. Odgovornost v napadu je v zaključku z nekaj zadetki prevzela Selinškova, ki je tudi svojo ekipo v zadnji minuti pripeljala v vodstvo 27:26. V toku zadnjega napada je v kritičnih trenutkih gostujoči trener Leskovec vzel minuto odmora, medtem ko sta sodnika naknadno - neuradno zaradi ugovarjanja - izključila Selinškovo in s tem oškodovala domačo ekipo. Ta je z igralko manj prejela zadetek za izenačenje na 27:27, ki ga je dosegla Fuchsova. Sledil je še zadnji napad Ptujčank, ki ga je s strelom tik mimo vratnice z devetih metrov zaključila odlična Borovčakova, ki je bila tudi najboljša strelka tekme z doseženimi desetimi zadetki.
Tako se je tekma končala z neodločenim rezultatom in grenkim priokusom domače vrste, ki je bila tokrat boljši
tekmec in je pokazala tudi najboljšo predstavo v tekmovalni sezoni 2013/14. Po tem remiju ostajata ekipi iz Ptuja in Tržiča v »mrtvem teku« za obstanek v prvi ligi: o obstanku bo tako najverjetneje odločala njuna medsebojna tekma v Tržiču.
David Breznik
Krško - Jeruzalem 26:29 (17:14)
KRŠKO: Žitnik, Polutnik; Mi-klavčič 3, Dimc, Jazbec 6, Dular 1, Cerjak, Sobotič 1, Kučič 4, Si-košek Pelko, Kastelic, Majerle 2, Čanžar 3 (2), Koprivc 4, Zoran, Omerzel 2. Trener: Sandi Markl.
JERUZALEM: Žuran, Belec, T. Cvetko; Poznič, Putarek, Bogadi 1, Radujkovic 4, Čudič 10 (4), Gregorc 4, Mavrič, Mesaric 5, Raj-šp 5, Peček, Kirič. Trener: Saša Prapotnik.
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož)
IZKLJUČITVE: Krško 4; Jeruzalem 10 minut. SEDEMMETROV-
KE: Krško 2/2; Jeruzalem 4/4. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Po štirih zaporednih porazih in izgubi Lige za prvaka so Ormožani na neugodnem gostovanju v Krškem zabeležili pomembno zmago in prevzeli vodstvo v Ligi za obstanek.
V 1. polčasu ekipi Jeruzalema ni šlo vse po načrtih. Obramba je prejela kar 17 zadetkov, v napadu pa so zapravili precejšnje število čistih strelov. V golu Krškega je blestel vratar Andraž Polutnik, ki je bil najzaslužnejši za vodstvo Krškega ob odhodu na odmor s tremi goli prednosti (17:14). Tudi prve minute 2. polčasa so pripadle gostiteljem, ki so v več primerih povedli za štiri zadetke, nazadnje pri izidu 20:16 v 34. minuti. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih osmih minutah tekme. V 52. minuti so Krčani povedli s 25:22, nato pa je sledila serija petih zaporednih golov Or-možanov za prevzem vodstva s 25:27 v 58. minuti. Obramba Ormožanov je bila v 2. polčasu na visokem nivoju in je prejela le 9 zadetkov. Ob tem so domačini proti golu Sandija Žurana in Boštjana Belca sprožili kar deset metov manj in tudi ta podatek nazorno kaže o odlični igri Jeruzalema v obrambi. Izkušeni gostje so v
zaključku tekme obdržali mirne živce in tekmo pripeljali k srečnemu koncu.
Prednost Jeruzalema pred enajstouvrščenim Krškim sedaj znaša 10, pred zadnjim Svi-šem pa že 12 točk. V 2. krogu Lige za obstanek na Hardek prihaja Izola, ki je v tem krogu gladko slavila proti Krki. Izolčani so velik dolžnik Jeruzalema, zato motiva za tekmo najbrž ne bo manjkalo.
uk
1. A SRL (m), od 1. do 6. mesta
REZULTATI 1. KROGA: Maribor Branik - Sevnica 33:24 (19:14), Celje Pivovarna Laško - Ribnica Riko hiše 36:30 (20:15), Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 21:26 (10:10)
1.	GORENJE	1 1 0 0 45
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 1 1 0 0 40
3.	MARIBOR BRANIK 1 1 0 0 37
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 1 0 0 1 29
5.	TRIMO TREBNJE 1 0 0 1 24
6.	SEVNICA	1 0 0 1 17
Od 7. do 12. mesta
REZULTATI 1. KROGA: Krško -Jeruzalem Ormož 26:29 (17:14), Slovan - Sviš 28:26 (13:16), Krka - Istrabenz plini Izola 23:30 (9:17)
1.	J ERUZALEM ORMOŽ 1 1 0 0 18
2.	SLOVAN	1 1 0 0 17
3.	KRKA	1 0 0 1 16
4.	ISTRABENZ P. IZOLA 1 1 0 0 15
5.	KRŠKO	1 0 0 1 10
6.	SVIŠ	1 0 0 1 8
1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
REZULTATI 3. KROGA: Ten-zor DP Logik - Naklo Peko Tržič 27:27 (16:12), ŽURD FIKON Koper - Mlinotest Ajdovščina 26:26 (13:13). Piran je bil prost.
1.	PIRAN	2 2 0 0 20
2.	MLIN. AJDOVŠČINA 2 0 1 1 18
3.	ŽURD FIKON KOPER 3 1 1 1 11
4.	NAKLO PEKO TRŽIČ 3 1 1 1 4
5.	TENZOR DP LOGIK 2 0 1 1 4
Rokomet • 1. B SRL (m)
Bezjak odločil derbi v zadnji sekundi
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice in Drave so odigrali izenačeno in kakovostno srečanje, na koncu pa so bili s kančnkom sreče uspešnejši gostje iz Ptuja.
Moškanjci Gori-šnica - Drava Ptuj 26:27 (14:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Bratuša, Petek 5 (1), Zorli 2 (1), Kovač 3, Bedrač 6, Valenko 1, Balas, Marušič 4 (1), Kramer, Lu-kaček, Horvat, Tement, Škorc, Fir-bas 3, Preac 2. Trener: Sebastjan Oblak.
DRAVA PTUJ: Lukežič, Janžeko-vič 3 (1), Toš 2, Reisman, Maroh 3, Požar 2, Bračič, Fridrih 2, Sabo 1, Pukšič 7, Grm, Jurenec 2, Lesjak 2, Šalamun, Bezjak 3, Gerčar. Trener: Uroš Šerbec.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 2(2), Drava 2(1); IZKLJUČITVE: Gorišnica 8 minut, Drava 4 minute.
Ptujski rokometaši so še v drugo v sezoni premagali ro-kometaše iz Gorišnice, tokrat na njihovem parketu. Srečanje je bilo zanimivo, tako da so številni gledalci lahko videli zanimivo rokometno predstavo. Domači rokometaši niso pozabili poraza v prvem delu prvenstva na Ptuju, ki je bil kar precej boleč, zato so želeli gostom vrniti z enako mero.
Gostitelji so si v prvih minutah igre priigrali tri zadetke prednosti, gostje pa so se uspeli v 10. minuti približati na gol zaostanka (5:4). Borbeni domačini so si v drugo priborili štiri zadetke prednosti,
a je goste v igro vrnil vratar Gerčar, ki je bil z odličnimi obrambami »glavni krivec« za izenačenje na 11:11 v 23. minuti. Gostje so se v tem trenutku branili le s štirimi rokome-taši, kar so Ptujčani izkoristili
za prvo vodstvo.
V nadaljevanju so gostitelji ponovno prevzeli pobudo in z zadetkom ali dvema vodili vse do 56. minute, ko so igralci Drave izenačili na 26:26. Zadnje minute so minile v
dolgih napadih ene in druge ekipe, vsi poskusi pa so bili neuspešni. 26 sekund pred koncem srečanja so domačini storili prekršek za devet-metrovko; ker sodniki niso ustavili ur, se je igralni čas iztekel. Ostal je le še zaključni strel, ki ga je mimo »živega zidu« spretno in srečno izvedel Robert Bezjak in prinesel svoji ekipi zmago. Gledalci so na koncu za prikazano igro z glasnim aplavzom nagradili obe ekipi.
anc
Velika Nedelja Carrera Optyl -Slovenj Gradec 25:31 (10:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Klemenčič, Zorec 4, Ka-učič, Bombek 3, Hanželič 3, Bez-jak, Veselko 3, Prapotnik, Štefičar 7, Tadej Preac, Špindler 2, Dogša, Lorenčič, Cimerman 2, Šerod 1. Trener: Bojan Munda.
V Veliki Nedelji so se jasno zavedali, da jim tokrat v goste prihaja vodeče moštvo lige in da so možnosti za pozitiven rezultat majhne. Pričakovanja zato niso bila velika, saj rokometaši iz Slovenj Gradca veljajo za kakovostno in čvrsto ekipo. Gostje so takoj na začetku pokazali, da jih v Ve-
liki Nedelji zanima le zmaga. Hitro so povedli 0:3 in tudi v nadaljevanju držali vajeti igre čvrsto v svojih rokah. Prednost gostov je do odhoda na odmor narasla na sedem zadetkov, domačini so dosegli le 10 zadetkov.
V drugem polčasu je prednost gostov znašala že več kot deset zadetkov. V končnici je gostujoči trener ponudil priložnost mladincem, zato so domačini zadihali nekoliko lažje. Z boljšo igro so na koncu uspeli zmanjšati visoko vodstvo Slovenj Gradca.
Danilo Klajnšek
1. B SRL (m)
REZULTATI 16. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 25:31, Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj 26:27, Dol TKI Hrastnik - Šmartno 27:24, Damahaus Cerklje - Radeče MIK Celje 32:24, Dobova - Grosuplje 35:21, Mokerc Ig - Loka 2012 13:33.
1. SLOVENJ GRADEC 16	14	1	1	29
2. LOKA 16	13	0	3	26
3. DOBOVA 16	11	0	5	22
4. DAMAH. CERKLJE 16	9	2	5	20
5. ŠMARTNO 16	9	1	6	19
6. DOL TKI HRASTNIK 16	9	1	6	19
7. DRAVA PTUJ 16	7	2	7	16
8. RADEČE MIK CELJE 16	6	1	9	13
9. MOŠKANJCI - GOR. 16	6	1	9	13
10. MOKERC IG 16	4	0	12	8
11. GROSUPLJE 16	2	1	13	5
12. V. NEDELJA C. O. 16	1	0	15	2
torek • 18. marca 2014
Šport
Štajerski	13
Namizni tenis • 12. SNTL
Nogomet • 2. SNL, 16. krog
Cirkovcani utrdili vodstvo
1. SNTL (m)
REZULTATI 16. KROGA: Tempo - Ptuj 5:0, Mengeš - Ilirija 1:5, Kema I. - Zavarovalnica Maribor 2:5, Olimpija - Kema II. 3:5. Tekma Krka - Letrika bo odigrano naknadno.
1.	ZAVAROVAL. MARIBOR 16 14 2 28
2.	KRKA I.	15 13 2 26
3.	KEMA PUCONCI I 16 13 3 26
4.	LEKTRIKA	15 10 5 20
5.	TEMPO	16 8 8 16
6.	I LIRIJA	16 8 8 16
7.	KEMA II.	16 6 10 12
8.	MENGEŠ	16 5 11 10
9.	OLIMPIJA	16 2 14 4
10.	PTUJ	16 0 16 0 Derbi kroga je bil odigran
v Puconcih, kjer sta se merili najboljši ekipi zadnjih let v Sloveniji. Tokrat so bili uspešnejši gostje iz Maribora, za katere je s tremi zmagami blestel Gregor Zafoštnik. Dve je dodal še Zvon-ko Plohl, Matic Slodej pa tokrat ni imel svojega dne in je obe srečanji izgubil. S tem so Mariborčani storili nov korak k ubra-nitvi naslova državnih prvakov, njihov najresnejši konkurent pa bo Krka.
TEMPO - PTUJ 5:0
Kljajič - Masten Toplak 3:0, Rosc - Cvetič 3:0, Golob - Ma-lovič 3:1, Rosc - Masten Toplak 3:0, Kljajič - Malovič 3:0.
2. SNTL (m)
V tekmovanju 2. lige gre vo-dečim igralcem Šternmatika Cirkovce vse po načrtih. Tokrat so si na dveh gostovanjih pribo-
rili pomembni zmagi pred samim zaključkom lige. V prvem dvoboju so brez težav premagali Melamin, v drugem pa jim je druga ekipa Krke odščipnila dve posamični točki. Cirkovčani tako mirno čakajo sam konec tekmovanja, saj jim lahko prvo mesto ekipa Arrigonija odvzame le še teoretično.
REZULTATI 9. KROGA: Melamin - Šternmatik Cirkovce 0:5, Rakek - Križe 5:2, Arrigoni
-	Sobota, Gorica - Muta, Krka II. - Kajuh Slovan 3:5, Krka II.
-	Šternmatik Cirkovce 2:5, Arri-goni - Muta, Gorica - Sobota, Melamin - Kajuh Slovan 5:3
1.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 15	14	1	28
2.	ARRIGONI	14	11	3	22
3.	SOBOTA	14	10	4	20
4.	KAJUH SLOVAN	15	8	7	16
5.	MUTA	14	8	6	16
6.	KRKA	15	7	8	14
7.	RAKEK	16 6	9	12
8.	MELAMIN	17	5	12	10
9.	KRIŽE	16 4	12	8
10.	GORICA	14 1 13 2
MELAMIN - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 0:5
Zajec - Koban 1:3, Lesar -Krušič 0:3, Ožanič - Piljak 0:3, Lesar - Koban 1:3, Vidmar - Pi-ljak 1:3.
KRKA II. - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 2:5
Hren - Koban 0:3, Šmaljcelj
-	Krušič 3:0, Hribar - Piljak 0:3, Šmaljcelj - Koban 3:2, Hren -Piljak 0:3, Hribar - Krušič 1:3, Šmaljcelj - Piljak 0:3.
Danilo Klajnšek
Remi na derbiju zadovoljil obe ekipi
Roltek Dob -Aluminij 0:0
ROLTEK DOB: Vezirovič, Mir-tič, Mohar, Češnjevar, Leskovar, M. Klopčič, Lunder, U. Klopčič, Račič, Kukavica, Kunstelj. Trener: Damijan Romih.
ALUMINIJ: Murko, Rešek, A. Medved, Topolovec, Bingo, Drevenšek, Letonja, Panikvar, Petek (od 59. Podbrežnik), Vrba-nec (od 65. K. Medved), Grezda (od 89. Lonzarič). Trener: Robert Pevnik.
RDEČI KARTON: Bingo (Aluminij, 88.)
Kidričani so v zimskem premoru doživeli številne spremembe, a so v pripravljalnem obdobju odigrali nekaj zelo dobrih tekem. Prav na tem so gradili optimizem pred derbi obračunom z vodilno ekipo 2. lige. Trener Robert Pevnik ni mogel računati na poškodovana Pečovnika in Jovanoviča, Kurež pa trenutno ni v kadru za ekipo. V napadu sta tako začela mlada igralca, 18-letni Grezda in 17-letni Vrbanec. Prijetno spomladansko vreme je na tribune zvabilo kakšnih 300 gledalcev, med njimi je bil tudi Izet Rastoder, predsednik Olimpije.
Kidričani so začeli podjetno in so imeli žogo več v svoji posesti. Zaradi številnih prekrškov domačinov (nekateri so bili na meji kartona) so imeli precej priložnosti za podajo v kazenski prostor, a so to poče-
■ a v ■ _
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Aluminija Denis Topolovec se je izkazal z igro na mestu centralnega branilca.
li zelo slabo. Po 25. minuti so pobudo prevzeli domačini in si hitro priigrali nekaj polpri-ložnosti - najlepši sta zapravila Račič in M. Klopčič. Slednji je bil najbolj aktiven igralec Doba in je bil pobudnik večine akcij svoje ekipe.
Igralci Doba so v 2. polčasu nadaljevali tam, kjer so v prvem končali. Tekmecem so vsilili svoj način igre, ki temelji na visokih podajah in na igri ena na ena. To je bilo na precej neravnem igrišču v Dobu tudi edino mogoče, saj je bilo težko kontrolirati natančnost nizkih podaj.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Za slovo od trenerke Loredane gladka zmaga
ZOK AC Prstec Ptuj - Murska Sobota 3:0 (14, 20, 12)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pukla-vec, Cvirn, Intihar, Radivoj, Miliče-vic M., Seničar, Horvat, Miličevic T., Emeršič, Vodopivec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana
Zadnjo tekmo v letošnji sezoni 2. lige vzhod so ptujske odbojkarice dobile gladko -po približno uri igre. V večini mlada ekipa iz Murske Sobote je bila skorajda ves čas tekme v sila podrejenem položaju, njihova glavna težava je bila sprejem. Članice domačega kluba so večino časa odlično servirale, tako da so dosegle veliko točk že s svojim začetnim udarcem. Večino akcij gostij je poskušala organizirati Potočnikova, ki pa se ni razigrala. V domači vrsti sta daleč največ napadalnih akcij po dobro nastavljenih žogah podajalke Maruše Miličevič zaključili Tina Miličevič in Anja Cvirn. Ptujčanke so si v prvem nizu kmalu priigrale visoko prednost, ki so jo samo povečevale in ta del dobile s 25:14. Drugi niz je bil nekoliko bolj izenačen, a so v odločilnih trenutkih izkušenejše domače igralke nanizale nekaj zaporednih točk in zmagale s 25:20. Točkovno gledano so bile Prekmurke najslabše v zadnjem nizu, saj je bil končni rezultat 25:12.
Trenerka Cristea Voichita Loredana se je z zmago poslovila od vodenja ptujske ekipe.
Ptujčanke so prišle do pričakovane zmage s 3:0 v nizih, potem ko so zares dobro servirale, napadale in igrale v obrambi, medtem ko je na mestu libera zelo solidno nastopila Katja Vodopivec. ŽOK
AC Prstec je sezono 2013/14 končal na 3. mestu v 2. ligi vzhod, kar je zagotovo uspeh. Na 18 tekmah so zabeležile kar 15 zmag in le tri poraze. V prihodnji sezoni na ptujski odbojkarski klopi ne bo več
sedela Cristea Voichita Loredana, ki se je po zadnji tekmi poslovila z mesta trenerke. Igralke so ji v zahvalo za trud ter njeno delo z njimi poklonile simboličen šopek cvetja.
Cristea Voichita Loredana, trenerka: »Naš osnovni cilj v klubu je bil, da se ekipa uvrsti med prve štiri v 2. ligi vzhod. To smo z dobrimi igrami in serijo zmag tudi dosegle, saj smo na koncu osvojile tretje mesto. S kakšnim treningom več pa mislim, da bi lahko bila naša ekipa čisto na vrhu. S puncami smo tvorile dober kolektiv in mislim, da so pod mojim vodstvom v zadnjem času dobro napredovale in imajo še kar nekaj možnosti za napredovanje tudi v prihodnosti.«
David Breznik
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 18. KROGA: AC
Prstec Ptuj - Murska Sobota 3:0, Mislinja - Benedikt 2:3, Swatycomet Zreče - Kajuh Šoštanj 3:0, Kostman Slovenj Gradec - Mozirje 3:0, Prevalje - Celje 3:0
1.	PREVALJE	18 16
2.	KOSTMAN SL. GRADEC 18 16
3.	PTUJ	18 15
4.	KAJUH ŠOŠTANJ 18 10
5.	BENEDIKT
6.	CELJE
7.	SWATYCOMET ZREČE
8.	MOZIRJE
9.	MURSKA SOBOTA
10.	MISLINJA
18 18 18 18 18 18
2	47
2	47
3	42 8	31
8 10	26
8 10	24
6 12	19
6 12	17
4 14	12
1 17	5
Damijan Romih, trener Rolteka Doba: »Naš osnovni cilj je bil ostati neporažen in to nam je uspelo. V prestopnem roku smo izgubili nekatere nosilce igre (Prašnikarja in Simiča, manjkal je tudi Goropečnik, op. a.), a so drugi igralci uspešno zapolnili vrzeli. Tekma je bila trda, na grbastem igrišču smo se borili za vsak meter igrišča. Bili smo bližje zmagi, imeli smo več strelov za gol, a je tudi remi za nas sprejemljiv, saj smo ohranili visoko vodstvo.«
Robert Pevnik, trener Aluminija: »Tekmo smo začeli nesproščeni, zato nismo prišli do naše prepoznavne igre s podajami po tleh. Na zelo neravni igralni površini so nam domačini vsilili svojo igro, v kateri se najbolje znajdejo. Za nas je najbolj pomembno, da smo uspeli nadaljevati pozitivn niz nepora-ženosti in da smo v igro uvrstili nekaj mladeničev, na katere bomo v bodočnosti še močneje računali.«
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Igrali smo proti vodilni ekipi lige, zato smo vedeli, da nas čaka težka tekma. Domačini so imeli za odtenek več od igre, a mislim, da je remi najpravičnejši. Naša prva naloga je bila ohraniti mrežo nedotaknjeno in to nam je uspelo. V napadu smo bili premalo odločni, premalo konkretni - to moramo popraviti na naslednjih tekmah.«
Zvezni igralci Aluminija niso uspeli povezati niti igre, zato sta bila napadalca praktično brez uporabnih žog. Te so se jima ponudile le po napakah obrambe Doba, a Grezda v 51. minuti in Vrbanec v 58. minuti nista izkoristila redkih polpriložnosti. Trener Pevnik je v tem delu igre na igrišče poslal Podbrežnika in K. Medveda, ki pa nista uspela kaj bistvenega dodati k igri Aluminija. Varovanci Damijana Romiha so bili na drugi strani podjetnejši in so se vsaj trikrat znašli v dobrih položajih za dosego zadetka. Najbližje temu so bili v 60. minuti, ko je po podaji Kun-stlja s strani Mirtičev strel z glavo oplazil vratnico. V kazenskem prostoru Aluminija je bilo vroče tudi v 81. minuti, a so bili domači napadalci v zaključku nenatančni. V 88. minuti je Klemen Bingo (ob Topolovcu najboljši v gostujoči vrsti) storil napako pri sprejemu žoge, M. Klopič mu jo je ukradel in si jo potisnil daleč proti vratom Murka. Bingu ni preostalo drugega, kot da s prekrškom ustavi domačega igralca, sodnik Vin-čič pa ga je kaznoval z rdečim kartonom. Do konca srečanja so gostje uspeli ohraniti mrežo nedotaknjeno.
Z remijem so bili na koncu zadovoljni oboji, še posebej Kidričani, ki so tokrat prikazali manj kot na vseh prijateljskih srečanjih. Delno je k temu pripomoglo neravno
igrišče, delno pa tudi nespro-ščenost zaradi pritiska derbija.
Jože Mohorič
2. SNL
REZULTATI 16. KROGA: Roltek Dob - Aluminij 0:0, AH Mas Tech - Kalcer Radomlje 0:0, Farmtech Veržej-Šenčur 2:0 (0:0), Šmartno 1928 - Šampi-on Celje 1:0 (1:0), Bela krajina - Krško 0:1 (0:1)
1.	ROLTEK DOB 16 13 2 1 31:12 41
2.	KAL. RADOMLJE 16 9 3 4 37:18 30
3.	ALUMINIJ 16 8 6 2 25:12 30
4.	FARM. VERŽEJ 16 8 1 7 30:33 25
5.	ŠMARTNO 1928 16 6 6 4 21:19 24
6.	KRŠKO 16 6 4 6 23:23 22
7.	ŠENČUR 16 6 3 7 32:28 21
8.	AH MAS TECH 16 5 4 7 24:28 19
9.	ŠAMPION CELJE 15 2 2 11 21:43 8
10.	BELA KRAJINA 16 0 4 12 5:23 4
FARMTECH VERŽEJ -ŠENČUR 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Pavlin (52. -avtogol), 2:0 Lukač (57.)
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Lukač, Polajžer, Živko, Pelcl, Ho-tic, Kouter, M. Vinkovič, Kaučič (od 70. Kavaš), Ropoša (od 85. Rola), D. Vinkovič (od 77. Mau-ko). Trener: Zlatko Gabor.
Na otvoritveni tekmi spomladanskega dela prvenstva so Pr-leki zabeležili pomembno zmago. Po slabem in nezanimivem prvem polčasu, v katerem ni bilo pravih priložnosti za zadetek, je bilo v nadaljevanju veliko bolje. Gostitelji so se razigrali in v obdobju petih minut dosegli dva zadetka, kar je zadostovalo za celoten izkupiček.
NŠ
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 1S. marca 2Q14
Strelstvo • G. turnir Pokala SZS - Kidričevo
Ptujcani znova zmleli konkurenco in bili le za las ob skupno zmago
Minuli konec tedna je v športni dvorani Kidričevo, v organizaciji Mestne strelske zveze Ljubljana, potekal zaključek ligaškega tekmovanja za Pokal Strelske zveze Slovenije. V soboto je potekal zanimiv zaključek sezone v 1. A in 1. B DL, v nedeljo pa je na svoj račun prišel še strelski podmladek. V konkurenci najboljših strelcev v Sloveniji so nas vnovič z dobrimi nastopi in kakovostnim streljanjem razveseljevali spodnjepodra-vski strelci, ki so v zaključku sezone, slab mesec dni pred letošnjim vrhuncem v sezoni - nastopu na DP z zračnim orožjem v Laškem - v odlični formi.
Majda Raušl in Sašo Stojak do dvojne zmage
V 1. A DL s pištolo je na po-dravskem strelišču zelo uspešno nastopila prva ekipa SK Ptuj, ki je z drugo zaporedno zmago v sezoni in z letošnjim rekordnim dosežkom ll43 krogov poskrbela za dramatični zaključek sezone. Ptuj-čani so na zadnjem turnirju proti miklavški ekipi Jožeta Kerenčiča, ki je osvojila 4. mesto, nadoknadili velikih 6 točk zaostanka in se z 69 točkami z njimi izenačili na vrhu. Zaradi boljšega seštevka vseh krogov med sezono (6768:6760) pa je naslov pr-voligaških prvakov slavila ekipa iz Miklavža za pičlih 6 krogov. Drugačen razplet skupnega seštevka pa bi se zgodil, če bi bili strelce iz Miklavža, ki so na zadnjem turnirju zaradi izostanka svojega standardnega člana ekipe Simona Simoniča dosegli najslabši rezultat v sezoni, premagali tudi ekipi z Gro-suplja in Železnikov (ki sta zaostali le za 1 krog!), v tem primeru pa bi se Ptujčani s točko prednosti veselili naslova ligaških prvakov. Ptuj-čani so bili v sezoni 2011/12 še četrti, v lanski sezoni 2012/13 tretji, letos pa drugi, kar predstavlja velik uspeh za ekipo, ki je bila ob tem še pomlajena in ima velik potencial za naprej.
Med posamezniki sta se izjemne dvojne zmage veselila Ptujčana Majda Raušl, sicer prvoligaška prvakinja v sezoni 2009/10, in mladinec Sašo Stojak s 383 oziroma 382 krogi. Slednja sta se v finalu najboljše osmerice pomerila v zadnjem desetem strelu skoraj povsem poravnana, saj je imela Raušlova po devetem strelu le še 0,1 kroga prednosti, ko je Stojak skorajda že nadoknadil majhen zaostanek iz kvalifikacij. Izkušena Ptujčanka pa se v odločilnem trenutku ni pustila ukaniti mlajšemu kolegu iz ekipe in z zadnjim strelom z 10,5 proti 9,9 slavila prvo posamično zmago v sezoni. V skupnem seštevku se je Raušlova uvrstila na 14. mesto, najboljšo uvrstitev med Ptujčani pa je z 8. mestom
Foto: Simeon Gönc
Ptujčani so na 6. turnirju 1. A DL s pištolo znova slavili bleščečo zmago, drugo zapored z rekordnim dosežkom 1143 krogov, in se v skupnem seštevku veselili 2. mesta, kar je njihova najvišja uvrstitev v zadnjem obdobju. Za ptujsko ekipo so med sezono zelo uspešno nastopali, z leve tekmovalec rezervist in trener Zlatko Kosta-njevec, Matija Potočnik, Majda Raušl in mladinec Sašo Stojak.
dosegel njihov najmlajši strelec in udeleženec letošnjega EP v Moskvi Sašo Stojak, ki se je kar 4x v sezoni uvrstil v finale, najboljši rezultat in uvrstitev pa je dosegel prav v zaključku sezone. Med finaliste se je čez šivankino uho, s 378 krogi, uvrstil tudi miklavški strelec Aleksander Ciglarič, na koncu 6., kar pa je bilo v skupnem seštevku dovolj za naslov posamičnega podprvaka v 1. A DL. Veliko smole pa je imel tretji Ptujčan, Matija Potočnik, ki se mu kljub dobremu nastopu s 378 krogi ni uspelo uvrstiti v izločilne boje, saj je osvojil 9. mesto. V zaključku sezone je razočaral zmagovalec skupnega
1.A liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1.	PTUJ	1143	69
2.	DUŠAN POŽENEL REČICA	1123	64
3.	MAROK SEVNICA	1122	52
4.	JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ	1119	69
5.	GROSUPLJE	1118	44
6.	ŽELEZNIKI	1118	58
7.	BREŽICE	1112	24
8.	ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE	1108	26
9.	KAMNIK	1105	29
10.	JURŠINCI	1100	31
11.	OLIMPIJA	1097	20
12.	SLOVENSKE KONJICE	1059	6 Posamični rezultati strelcev:
I	Majda Raušl, Ptuj	(383)	69 (14.)
2.	Sašo Stojak, Ptuj	(382)	92 (8.)
3.	Rožle Repič, Kamnik	(380)	116 (4.)
6.	Aleksander Ciglarič, J. K. M.	(378)	118 (2.)
7.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica,	(378)	117 (3.) 9. Matija Potočnik, Ptuj	(378)	65 (16.)
II	Klemen Tomaševič, Železniki (376)	121 (1.)
13.	Boštjan Simonič, J. K. M.	(376)	104 (5.)
14.	Peter Tkalec, D. Poženel R.	(375)	103 (7.) 19. Ludvik Pšajd, Juršinci	(370)	71 (11.)
26.	Mirko Moleh, Juršinci	(366)	11 (31.)
27.	Miran Miholič, J. K. M.	(365)	0 (43.) 30. Rok Pučko, Juršinci	(364)	2 (37.)
1.A	liga puška
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1 OLIMPIJA	1170	77
2.	FRANC LEŠNIK VUK H.VAS	1163	47
3.	ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE	1160	61
4.	KOVINAR ORMOŽ	1159	60
5.	GROSUPLJE	1158	53
6.	I. POHORSKI BATALJON RUŠE	1155	40
7.	DUŠAN POŽENEL REČICA	1154	35
8.	KOLOMAN FLISAR TIŠINA	1153	30
seštevka med posamezniki Klemen Tomaševič iz Železnikov, ki se je s 376 krogi uvrstil šele na 11. mesto. Nič bolje pa se ni godilo tudi mi-klavškemu strelcu Boštjanu Simoniču, ki je prav tako s 376 krogi ostal brez finala in v skupnem seštevku po dobrih ligaških nastopih v sezoni osvojil 5. mesto. Med jur-šinskimi strelci se je najvišje, na 19. mesto, uvrstil Ludvik Pšajd s 370 krogi, slednji pa je v skupnem seštevku osvojil 11. mesto in svoji ekipi trikratnih prvakov izdatno pomagal do končnega 7. mesta v skupnem seštevku. Iz skupine najboljših ekip se morata posloviti Olimpija in Slovenske Konjice.
9.	KAMNIK
10.	1956 TRBOVLJE 11 ČRENŠOVCI
12. TRIGLAV JAVORNIK KB
1150 1150 1147 114e
Posamični rezultati strelcev:
1.	Robert Markoja, Štefan Kovač (394)
2.	Gregor Gotovina, Olimpija	(392)
3.	Benjamin Jodl, I. PB Ruše	(391)
4.	Klavdija Pufič, FLV Hotinja vas (393)
6.	Teja Razboršek, FLV Hot. vas	(392)
7.	Petra Vernik, Kovinar Ormož	(389) 11 Nina Juvan, Olimpija	(389)
13.	Tadej Horvat, Kovinar Ormož (388)
25.	Jan Šumak, Kovinar Ormož	(382)
1.B liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi
1.	MROŽ VELENJE	1114
2.	KOVINAR ORMOŽ	1114
3.	VREMŠČICA	1097
4.	ŠKOFJA LOKA	1084
5.	KOPAČEVINA Š.LOKA	1084
6.	TRZIN	1083
7.	KIDRIČEVO	1067
8.	GORENJA VAS	1062
9.	ELEKTRO MARIBOR	1061
10.	TRIGLAV JAVORNIK	1051
11.	DOMŽALE	1035
12.	LIBOJE	945 Posamični rezultati strelcev:
1.	Kevin Venta, Kovinar Ormož	(380)
2.	Jure Banovšek, Mrož Velenje	(376)
3.	Renato Šterman, Mrož Velenje (374)
4.	Peter Jenko, Kopačevina	(374) 7. Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (373)
14.	Mateja Levanič, Kov. Ormož	(361) 17. Uroš Mohorko, Kidričevo	(359) 22. Matevž Mohorko, Kidričevo	(356)
26.	Jurček Lamot, Kidričevo	(352)
31
1g 20 17
124 (1.) 103 (3.)
11g (2.) 82 (8.) e0 (18.)
e7 (14.) g3 (4.) g2 (5.) e7 (1e.)
točke
70 78 40 53 70 43
30
31 28 14 28
0
14e (1.) 108 (4.) 10g (3.) 121 (2.) 101 (5.) 50 (17.) e1 (14.) 28 (24.) g (34.)
Kovinar Ormož do stopničk s puško
V	1. A DL s puško je novo zmago in skupni naslov liga-ških prvakov osvojila ekipa Olimpije, zelo dober dosežek pa je znova uspel tudi ormoškim strelcem Kovinarja, ki so v zaključku s 1159 krogi osvojili 4. mesto, v skupnem seštevku pa so se s tretjim mestom veselili prvih stopničk v 1. A DL. Velikemu uspehu pa še večjo veljavo daje podatek, da ormoška ekipa spada med tri najmlajše v ligi. Med posamezniki je, z zmagama na zaključnih dveh turnirjih, naslov ligaškega prvaka ujel turniški strelec Robert Markoja. Zelo dobro v sezoni je nastopal tudi prvi in najizkušenejši strelec Ko-vinarjeve ekipe Tadej Horvat, ki je po uvodnih, zelo suverenih nastopih v sezoni v zaključku nekoliko padel v formi in se je moral na koncu zadovoljiti s 5. mestom, kar pa je še vedno odlična uvrstitev. Po nastopu na EP v Moskvi se je med finaliste zadnjega turnirja znova vrnila najmlajša ormoška strelka Petra Vernik in s 389 krogi osvojila 7. mesto, v skupnem seštevku pa 14. Jan Šumak je na zadnjem turnirju osvojil 25. mesto.
Kovinar Ormož se je uvrstil v 1. A DL s pištolo
V	1. B DL s pištolo si je ekipa Kovinarja na zadnjem turnirju z Velenjčani delila najboljši rezultat s 1114 krogi, zaradi slabšega seštevka zadnjih serij pa je osvojila 2. mesto, kar pa ni pokvarilo velikega veselja ob uvrstitvi v 1. A DL. Ormoški strelci so slavili trikrat v sezoni, ob tem pa osvojili še dve drugi mesti in si z veliko prednostjo zagotovili napredovanje.
Med posamezniki je na zadnjem turnirju novo, že četrto zmago v sezoni, s 380 krogi slavil prvi Kovinarjev strelec Kevin Venta in se tako med posamezniki še drugič zapored veselil posamične lovorike najboljšega strelca v sezoni. Za ormoško ekipo Kovinarja je odlično nastopal tudi Pirančan Emerik Hodžic, ki je kot močna ormoška okrepitev pred sezono osvojil 5. mesto v skupnem seštevku in povsem upravičil visoke ambicije Kovinarja. Tretja Kovinarjeva strelka Mateja Levanič je na zadnjem turnirju osvojila 14. mesto ter si v skupnem seštevku priborila 17. mesto. Kidričevska ekipa je na domačem strelišču s 1067 krogi osvojila 7. mesto in bila v skupnem seštevku osma. Med kidričevskimi strelci se je najvišje v skupnem seštevku uvrstil najmlajši Uroš Mohorko in z 61 točkami osvojil 14. mesto.
Simeon Gonc
Nogomet • Prijateljski tekmi
HAJDINA - NS DRAVA PTUJ 0:4 (0:2)
HAJDINA: Ž. Zupanič, Robar, Mlinaric, Vrabl, Črnko, Ficko, Sarkičevič, Veličkovič, Cebek, Flajsinger, Štumberger. Igrali so še: J. Zupanič, Travnikar, Gajser, Strelec, Metličar. Trener: Sandi Verlak
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Kaj-zer, Krajnc De., Droždek, An-tolič, Kirič, Tomažič - Šeruga, Krajnc Da., Ljubec, Lavrinc, Wagner. Igrali so še: Letonja, Arsič, Kočar, Strelec, Nikollaj, Horvat, Lugonjič. Trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so generalko pred spomladanskim delom prvenstva v 3. ligi vzhod opravili v gosteh, na tekmi s Hajdino. Ptujčani so srečanje odigrali na želenem nivoju in so opravili pravi test pred prvenstvenim gostovanjem v Šentjurju pri ekipi Fosiluma. Kljub nepopolni postavi so igralci trenerja Franca Fridla igrali dobro, prav tako pa so se zelo trudili tudi nogometaši Hajdine, ki jih je dodobra motiviral njihov trener Sandi Verlak. Članska ekipa Drave je tri zadetke dosegla iz prekinitve in enega po izdelani akciji. Prvi zadetek so si dali domačini sami, nato sta za Ptujčane zadela Kirič in Kajzer, medtem ko je po podaji Lugonjiča s strani za končni re-
zultat tekme s strelom z glavo poskrbel Letonja.
David Breznik
AVTO RAJH LJUTOMER -PODVINCI 3:2
STRELCI: 1:0 Buzeti (7.), 2:0 Buzeti (16.), 3:0 Panič (25), 3:1 Murat (55.), 3:2 Topolovec (70.).
AR LJUTOMER: Fajfar, Žinko, Piberčnik, Munda, Bertalanič, Podgorelec, Kocuvan, Slana, Ciglarič, Panič, Buzeti (igrali so še: Majerič, Kristl, Rakovec). Trener: Boštjan Zemljič.
PODVINCI: Vesenjak, K. Brumen, Toplak, Marinič, Lah, Kuserbanj, Belšak, Frangež, Leben, Požegar, Murat (igrali so še: Kocen, Rumež, D. Brumen, Pal, Topolovec, Šendel). Trener: Miran Ljubec.
Ljutomerčani (3. SNL ) so uspešno prestali najpomembnejšo pripravljalno tekmo pred začetkom spomladanskega dela prvenstva (22. 3.). Igralci trenerja Boštjana Zemljiča so dvoboj začeli na vso moč in že po petindvajsetih minutah igre trikrat zadeli v polno. Gostje (super liga MNZ Ptuj) so se predstavili kot solidna ekipa, še zlasti dobro so igrali v drugem polčasu, ko so tudi dvakrat zatresli domačo mrežo.
NŠ
Futsal • U-18, četrtfinale
Dvakrat pet je deset: Tomaž Pizzeria Ozmec - Dobovec 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Školiber (9.), 2:0 Magdič (10.), 3:0 Matjašič (11.), 4:0 Kamenšek (28.), 5:0 Zlatnik (39.).
TOMAŽ PIZZERIA OZMEC: Starčevič, Ketiš; Magdič, Školiber, Goričan, Gašparič, Kamenšek, Plavec, Rajh, Zlatnik, Matjašič, Belšak. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser.
Tudi na povratni tekmi so
mladi Petelini ekipi Dobovca podarili petico in se zanesljivo, z izidom 10:0, uvrstili med štiri najboljše ekipe v državi v konkurenci U-18. Odločitev o zmagovalcu je padla v pičlih treh minutah, ko so mrežo Dobovca zatresli Školiber, Magdič in Matjašič. V 2. polčasu sta se med strelce vpisala še Kamenšek in Zlatnik. Ekipa Tomaža na obeh tekmah četrtfinala ni prejela niti enega zadetka in če bo obramba ostala tako čvrsta, potem se lahko nadejamo uvrstitve v veliki finale. V polfinalu bo nasprotnik Tomaža najbrž ekipa Stripyja iz Škofje Loke.
uk
Tenis • Turnir Tennis Europe
Maruša Plank največje presenečenje turnirja
V Košicah na Slovaškem je prejšnji teden potekal turnir serije Tennis Europe v konkurenci U-14. Turnir je imel oznako visoke 2. kategorije, na njem pa je nastopalo močno slovensko zastopstvo.
Maruša Plank (TK Terme Ptuj) je svojo pot začela v kvalifikacijah in jih uspešno opravila. S tem se je prebila med 48 najboljših, ki so se merili na glavnem turnirju. Maruša (288. na lestvici TE U-14) je v 1. krogu gladko ugnala Belorusinjo Char-nenkovo, veliko zahtevnejša preizkušnja pa jo je čakala v 2. krogu. Njena tekmica je bila namreč 5. nosilka, domačinka P i lTE U-14, Košice, Slovaška:
1.	krog: Maruša Plank - Volha Charnenka (Belorusija) 6:1, 6:0;
2.	krog: Maruša Plank -Alexandra Pillarova (Slovaška, 5.) 6:3, 6:2
3.	krog: Maruša Plank - An-dra Ilinca Babata (Romunija) 2:6, 6:4, 4:6.
larova, ki na lestvici TE U-14 zaseda 77. mesto. A Maruše to ni zmedlo, nastopila je odločno in Slovakinji prepustila le pet iger! Za uvrstitev v četrtfinale se je nato merila z Romunko Babato-vo (150.), še naslednje presenečenje pa ji ni uspelo. Romunka je bila boljša v treh nizih.
Kljub temu je Maruša z uvrstitvijo med najboljših 16 presegla načrt in se iz kvalifikacij prebila najvišje med vsemi Slovenkami; na isti stopnji so svoje nastope končale tri slovenske nosilke: Anja Gal (11.), Kristina Novak (13.) in Nika Radišič (16.).
TUrnir U-14
Na igriščih ŠRD Max Ljubljana je potekal finalni B-turnir, na katerega so se uvrstili tekmovalci iz serije round robin. Urban Gnilšek (TK Ptuj) se je z dvema zmagama prebil do polfinala, kjer ga je premagal kasnejši zmagovalec Nik Jurjev-čič (LTC).
JM
torek • 11. marca 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Šah • EP v Armeniji
Od Ptujčanov najboljši Jurij Krivoručko
V Armeniji se je končalo absolutno člansko evropsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 257 šahistov in ša-histk. Slovenijo je zastopal član ŠD Ptuj VM Aleksander Beljavski, ob njem pa sta nastopila še dva člana ptujskega društva,VM Jurij Krivoručko in Andrej Volokitin.
VM Aleksander Beljavski ni ponovil uspeha iz lanskega leta, ko si je delil 1. do 4. mesto. Tokrat je že sam začetek napovedoval, da ni v najboljši formi, saj je po dveh remijih in enem porazu šele v četrtem kolu dosegel prvo zmago. Z 2643 ra-tinškimi točkami je na začetku zasedal 45. mesto, ob koncu pa je z osvojenimi 6,5 točke iz enajstih partij pristal na 75. mestu. Najboljši od trojice članov ŠD Ptuj je bil Jurij Krivoručko, ki je ob štirih zmagah in šestih remijih le enkrat podpisal poraz in z osvojenimi 7 točkami pristal na 28. mestu, kar je bilo 14
mest za začetno pozicijo. Sicer pa so tokrat vsi favoriti več ali manj zaostali daleč od njihovih zmožnosti. Nosilec prvenstva Francoz Etienne Bacrot je zasedel šele 57. mesto, veliko manj od pričakovanj je dosegla tudi naj boljša svetovna šahistka Judit Polgar iz Madžarske, ki je morala kar dvakrat zapored podpisati poraz.
Končni vrstni red: 1. VM Aleksander Motylev (Rusija, 2656, 33.) 9 točk, 2. VM David Anton Guijarro (Španija, 2559, 99.) 8 točk, 3. Vladimir Fedossev (Rusija, 2641, 48.) ... 28. VM Jurij Krivoručko (Ukrajina, 2706, 12.) 7 točk ... 78. VM Aleksander Beljavski (Slovenija, 2643, 45.) 6,5 točke ... 128. Andrei Volokitin (Ukrajina, 2674, 28.) 5,5 točke . (zadnji trije so člani ŠD Ptuj) ... (številke v oklepajih pomenijo uvrstitve po začetnem ratingu).
Silva Razlag
V petek, 21. marca, začetek ptujske šahovske lige
Šahovsko društvo Ptuj drugo leto zapored organizira ekipno šahovsko ligo. Štiričlanske ekipe in največ 8 rezerv se bodo pomerile v sedmih krogih. V posameznem krogu bo vsak igralec iz ekipe igral proti vsakemu iz nasprotne ekipe. Ekipe so lahko mešane, ime si lahko izberejo same.
Prvo kolo bo v petek, 21. marca, z začetkom ob 16,30 v hotelu Roškar Skorba, ki mu bo sledilo še drugo. Naslednji dve koli bosta v petek, 28. marca, sledita dve v soboto, 14. aprila, ter zadnje, sedmo kolo v soboto, 10. maja 2014.
Vabi Šahovsko društvo Ptuj!
Tenis • Mladinski ITF-turnir
Konec v četrtfinalu
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je pretekli teden nastopala na mladinskem ITF-turnirju v Trnavi na Slovaškem. Tamara ima za sabo zalo uspešen začetek sezone, saj se je na turnirju 4. ranga na Otočcu uvrstila v finale, v Cadolzburgu v Nemčiji pa je celo slavila.
Uspešno je začela tudi nastope na Slovaškem, saj je v prvih dveh krogih zanesljivo slavila. Najprej je ugnala mlado, 14-letno domačinko, nato pa še Poljakinjo Wysoczan-sko (ta je le en dan starejša od Tamare). V četrtfinalu se je merila z Romunko Knutsno-vo, ki na mladinski ITF-lestvi-ci zaseda 314. mesto (Tamara 236.). Po dobljenem prvem
nizu je kazalo na nov uspeh, a je Romunka v nadaljevanju igrala bolje in tako Zidanško-vi preprečila uvrstitev v polfinale.
Trenutno je razmerje letošnjih zmag in porazov Tamare Zidanšek pri številki 11:2.
JM
Mladinski ITF-turnir, Empire cup, Trnava:
1.	krog: Zidanšek (2.) - Ti-mea Pavlickova (Slovaška) 6:2, 6:3;
2.	krog: Zidanšek (2.) - Ka-tarzyna Wysoczanska (Poljska) 6:3, 6:1;
četrtfinale: Zidanšek (2.) -Gabriela Andrea Knutsen (Češka, 6.) 6:4, 3:6, 4:6.
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Motokros • Tim Gajser
Sedemnajstletnik z jasnimi cilji želi na vrh
Ob prihodu je ravno pomagal očetu in bratu pri delu okrog hiše. Ko sem svetovnega mladinskega prvaka v kategoriji s 125-kubičnim motorjem Tima Gajserja vprašala, ali mu ni odveč, ko mora le dva dneva pred odhodom v Katar ure preživeti ob delu, je odvrnil: »Če sem doma in lahko pomagam, zakaj ne bi.« To je Tim. Preprost sedem-najstletnik, ki tekmuje v MX2 v t. i. najmočnejšem motokrosističnem razredu za novince.
Visokorasel temnolasec je sedel nasproti, sklenil roke ter uperil vame sivo-modre oči. Pozorno je poslušal vprašanja, se sem ter tja nasmehnil, odgovore pa podajal premišljeno, pa vendar brez olepševanja ter predvsem odkrito. In medtem ko njegovi vrstniki ta teden uživajo počitnice, jih menda tudi on. »Uživam na motorju, to je nekaj najboljšega,« pove in se nasmehne ter pokaže vrsto belih zob. »Pa se ne naveličaš napornih treningov, blata, vratolomnih skokov?« ga vprašam. Odgovori mi z zamahom roke: »Saj tega se ne moreš naveličati.«
Mladinski prvak s 400 pokali
Tim je prvič sedel na motor, ko je štel šele dve leti in pol. Pri treh je že stal na prvih stopničkah. Zmag ne šteje, ima pa zagotovo več kot 400 pokalov, pove. Največ pa mu pomeni najpomembnejši: pokal, ki ga je zapisal v zgodovino motokrosa - za mladinskega prvaka. Posledično je bil po izboru mednarodne motociklistične zveze FIM imenovan tudi za novinca leta in so ga povabili v Monte Carlo na sprejem, kjer je sedel v dvorani z velikaši motocik-lizma in motokrosa. »Fajn je bilo, ko vidiš tam vse zvezde moto športa. Veliko mi pomeni, da sem del tega,« je povedal. Zanimalo me je, ali se je s katerim svetovnim športnim zvezdnikom tudi pogovarjal. »Z Lorenzom sva se pogovarjala in fotografirala. V redu je, preprost, saj taki morajo biti
Tim Gajser: »Vedno moram biti 100-odstotno osredotočen na progo, mislim dva, tri ovinke vnaprej.«
športniki. Ne smeš leteti po zraku, ker te hitro dol sklatijo,« se zasmeji. Ta zadnja poved tudi veliko pove o Timu. Predan je športu, niza uspehe za uspehom, a vendar ostaja na trdnih tleh. Ob tem pa gleda in razmišlja tudi širše.
Sosedi mu ne dovolijo trenirati doma
Je eden izmed tistih športnikov, ki se zavedajo tudi pomena izobrazbe. Obiskuje srednjo šolo v Slovenski Bistrici, ekonomski program. »Večina športnikov v profesionalni kategoriji nima niti srednje šole, vendar je izobrazba pomembna. Večno ne moreš biti na motorju,« razmišlja Tim. Lani mu je le nekaj petic zmanjkalo do odličnega uspeha. Ob tem je poudaril, da ga tudi zaposleni na srednji šoli podpirajo, saj so mu omogočili, da pridobi zgolj minimalno število ocen, ves izostanek pa je opravičen. Tim je namreč večino leta na poti. Januarja je bil mesec dni na Sardiniji na pripravah, zdaj gre za tri tedne v Katar in na Tajsko. »Ko je sezona, so tekme vsak vikend, tako da sem približno tri dni na teden doma,« je pojasnil. In kako usklajuje oboje, šolo in treninge? »Vse imam razporejeno. Točno vem, kako bo dan potekal.
Grem v šolo, se najem, pol urice, da se poleže, nato dve uri treninga. Sledi učenje, domača naloga in kakšna računalniška igra, potem pa spanje. Od novembra do priprav na Sardiniji januarja sem imel suhe treninge, to so kondi-cijski in fizični. Tako da sem dvakrat na dan treniral, zjutraj pred šolo in potem še ob prihodu domov,« je razložil. Z motorjem se doma skorajda ne vozi, čeprav ima urejeno progo, saj sosedi zelo radi zavrtijo številko 113. A kljub napornemu tempu in delu ni nikoli pomislil, da bi odnehal. »Mi niti na kraj pameti ne pade,« reče smeje in zamahne z roko, na kateri ima zapestnico z napisom »Never give up« (Nikoli ne obupaj). Prostih dni praktično nima. Le dan po tekmi ne dela ničesar, da si telo opomore. Nazadnje je bil v kinu novembra, ali kot je Tim dejal: »Ravno zadnjič.« Zrna peska v njegovi peščeni uri očitno padajo hitreje. »Mislim, da smo gledali Hitre in drzne. Takrat sem imel 14 dni počitka med staro sezono in pripravami na novo. Potem pa ni bilo več časa,« je brez obžalovanj dejal.
Zmaguje s številko 243
Poleg vztrajnosti in predanosti pa je za motokrosi-sta ključno še, »da imaš vse 'pošlihtano' v glavi, da si na
Tim Gajser med vožnjo
tekmah osredotočen«, je še povedal Tim in nadaljeval: »Na startu pa je potrebna osredotočenost na rampo. Enako med tekmo, saj če malo pomisliš na kaj drugega, te lahko to takoj kaznuje. Vedno moram biti 100-odsto-tno osredotočen na progo, na linije, na prehitevanje, mislim dva, tri ovinke vnaprej.« K temu je še dodal, da so potrebne lastnosti tudi vzdržljivost in fizična pripravljenost, ravnotežje, koordinacija.
Timov trener je oče Bogomir Gajser, izkušeni mo-tokrosist, ki se bo tudi letos udeležil svetovnega prvenstva za veterane. In kaj meni Tim o tem sodelovanju? »Rezultati so dobri, tako da se dobro obnese. Dobro pozna, česa sem zmožen in kako lahko odpeljem določeno linijo. Seveda me bolj ostro skrega, če naredim napako, tako da pride včasih tudi do kakega konflikta, vendar to ni nič slabega,« sklene smeje.
Vozi na 250-kubičnem motorju Honda s štiritaktnim motorjem. Njegova številka je 243 in ta bo tudi vedno ostala njegova. »Sprva sem imel v tujini tekmovalno številko 116, na Slovenskem pa je bila že zasedena, zato so mi dodelili 243. Sprva sva jo z očetom zavračala, saj so se nalepke in ves promocijski material navezovali na staro številko. Nato pa je nekega večera oče razmišljal o pomenu številke 243 in ugotovil, da števila pravzaprav pomenijo datum rojstva mojega žal že pokojnega brata. Zato sva se odločila, da bom sprejel to številko, ki me zdaj predstavlja na vseh tekmah,« je pojasnil.
In vsaj glede na cilje se bo ta številka odločnega sedem-najstletnika še velikokrat pojavila na vrhu razpredelnic. »Moj cilj je postati svetovni prvak v razredu 250, potem pa še v MX1. V okviru moto-krosa pa želim nastopiti še v Ameriki, kjer je motokros doma, da tam pokažem, kdo sem in od kod sem,« je dejal Tim, ki brez bencina v zraku ne zna in noče dihati.
Poslovil se je z močnim stiskom roke in se vrnil pomagat očetu in bratu.
Mojca Vtič
16 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 18. marca 2014
Ptuj • S posveta o slepi in slabovidni ženski
Država bi morala čim prej spregledati
V Narodnem domu na Ptuju je bil marca javni posvet z naslovom Slepa in slabovidna ženska ter sodobna elektronika, ki sta ga organizirala Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Ptuj in Zveza društev slepih in slabovidnih (ZDSS) Slovenije pod pokroviteljstvom ptujskega župana Štefana Čelana.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Teme posveta so predstavile Aleksandra Surla, Polona Perger, Nina Merc in Silva Pregl, na fotografiji Posvet je spremljala priložnostna razstava tehničnih pripomočkov
z moderatorko posveta Marijo Slodnjak.
ter ročnih del slepih in slabovidnih žensk.
Po uvodnih pozdravih Janeza Soline, predsednika MDSS Ptuj, Tomaža Wraberja, predsednika ZDSS Slovenije, ter ptujskega župana Štefana Čelana so članice MDSS Ptuj in predstavnica ZDSS Slovenije predstavile teme posveta, posamezne tehnične pripomočke ter svoje izkušnje pri njihovi uporabi.
Predsednik MDSS Ptuj Janez Solina je zadovoljen, da je komunikacija z lokalnim okoljem vedno boljša, da se po zaslugi MO Ptuj njihovi člani, slepi in slabovidni, vse pogosteje vključujejo v dejavnosti, ki jih organizirajo najrazličnejši organizatorji. Pri tem je še posebej izpostavil partnersko sodelovanje z Lions klubom Ptuj.
Slepe in slabovidne ženske so v slovenski družbi de-previligirane, kljub svojim nalogam in odgovornosti. Vse težave pa je ne glede na to, od kod izvirajo in kakšne so, lažje skupaj reševati, je prepričan Tomaž Wraber, predsednik ZDSS Slovenije. Trenutne razmere za vse, ne samo za invalide, ptujski župan Čelan ocenjuje kot slepo in slabovidno družbo pri polnovidnosti. Razmere so že tako kritične, da človek ni več
Na prvi marčevski in obenem predzadnji v tej sezoni pred zaključnim večerom v aprilu sta se s svojimi vinskimi prvaki predstavila Bogdan Makovec, vinogradnik in vinar iz Brij na Vipavskem (dežele vina in sonca), ki je eno večjih vinorodnih območij v tem delu Slovenije, ter Danilo Steyer, vinogradnik in vinar iz Plitvic pri Gornji Radgoni. Predstavila sta svoji vinski zgodbi s posebneži, ki so na vinskem trgu še kako dobro-
sposoben biti človeku človek, to pa še predvsem velja za socialne strukture, kot so invalidi, ko gre samo za ženske, pa je zgodba še slabša. Posvet naj bi zato javnost opozoril predvsem na to družbeno slepoto in da bi se vsi skupaj zavzeli za to, da bi zdajšnji ekonomski sistem čim prej zamenjali s človeku prijaznejšo družbe-no-ekonomsko ureditvijo. Velik problem je, da je družba še
došli.
V uvodu večera so postregli z dišečo popolnoma suho pe-nino iz traminca, ki je značilna sorta za Radgonsko-Kapelske gorice. Prvič so na teh vinskih večerih, ki skupaj z vinogradniki in vinarji skrbijo za dvig vinske kulture in vedenja o slovenskih vinih, postregli s takšno penino, pridelano po klasični metodi, na katero so v družini Steyer izjemno ponosni, kjer so sicer znani po svežih sadnih vinih, liniji Ste-
vedno mačehovska pri nabavi pripomočkov za slepe; če je belo palico mogoče dobiti na vsaki dve leti, tega ni mogoče pri drugih pripomočkih, ki jih slepi in slabovidnih prav tako vsakodnevno nujno potrebujejo v komunikaciji z okoljem. Četudi veliko govorimo o enakih možnostih za vse, se v praksi še prepogosto dogaja, da nekatere skupine ljudi, predvsem invalidi, nimajo možno-
yer mark, vinih, ki zorijo v hra-strovih sodih, in skupini pre-dikatov in penin. Z največjo oz. najstarejšo pridelavo stare vinske sorte klarnice pa se lahko pohvali Bogdan Makovec. S to pridelavo, ki upošteva tudi staro tehnologijo, nadaljujejo Makovčevi tradicijo svojih očetov in dedov, saj sicer ne bi mogli poudariti sortnosti klarnice, ki je suho vino in po okusu čisto drugačno od drugih vin, kot so sovinjoni, šar-doneji, pinoji, traminci. Gre za sorto, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja skoraj izginila z vinorodnih pobočij Vipavske doline, četudi je bila v 19. stoletju še ena vodilnih sort, tudi z ekonomskega vidika, saj je ljudem omogočala preživetje. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa so jo ponovno začeli saditi.
Za glasbene utrinke so na prvi marčevski Primusovi vinski zgodbi skrbeli Žanet Vido-vič na klavirju, Peter Cep na trobenti, Gal Žirovnik na rogu ob klavirski spremljavi Žive Horvat.
MG
sti polnega uveljavljanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvodničarke na posvetu so dokazale, da za njih ni omejitev, kljub slepoti in slabovidnosti sledijo svojim ciljem in skušajo živeti čim bolj kakovostno, pri tem pa jim je sodobna tehnologija neprecenljiv pripomoček, četudi so morale, preden so jo osvojile, streti marsikateri trd oreh. Slepi in slabovidni so najbolj zapostavljeni na področju izobraževanja in zaposlovanja.
Silva Pregl je svojih najbolj rosnih letih še videla. Šolala se je v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Tablico je začela uporabljati že zelo zgodaj, pozneje pisalni stroj, nato pa računalnik, ki je njeno okno v svet, brez katerega ne bi mogla. Čeprav si je želela delati, se je morala upokojiti, ko je izgubila službo v Majšperku, kjer je skoraj 19 let delala kot telefonistka. Človek, ki je doma, je socialno izključen, nihče te ne potrebuje. S pomočjo računalnika bere knjige, ki ji veliko pome-
nijo, se izobražuje, izmenjuje elektronska sporočila. Brez sodobnih tehničnih pripomočkov bi bila družbeno in socialno izolirana. Veliko ji tudi pomeni delo z osnovnošolci, ki z njeno pomočjo spoznavajo svet slepih in slabovidnih.
Polona Perger, ki zaključuje študij delovne terapije, v veliko pomoč ji je komunikacijska tehnologija z govorno sintezo, priznava, da je kar nekaj časa trajalo, preden jo je začela uporabljati. Pisanje diplomske naloge ni problem, bolj je problem pridobivanje literature zanjo. V vsem skuša biti kar se da samostojna. Seveda pa je tudi tako kot vsi, ki se srečujejo s takšnim ali drugačnim hendikepom, razmišljala o tem, kako bo s službo, kako s funkcioniranjem v okolju, prej s slabovidnostjo, sedaj s slepoto.
Tudi Nina Merc, ki živi sama, se nekako znajde, skuša živeti kar se da normalno. Kot mati in ženska gospodinja iz izkušenj pove, da so bolj kot pripomočki na dotik priporo-
čljivi pripomočki z gumbi oz. pripomočki na zvok.
Aleksandra Surla je na ptujski posvet prišla iz Ljubljane, spremljala jo je psička vodnica Atena, je zaposlena, pripravlja magisterij iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Knjige so njena stalna spremljevalka, nasploh je knjižnica za slepe in slabovidne izjemno pomembna. Z evropskim projektom nove knjižnice slepih in slabovidnih, večino sredstev zanjo bo prispeval evropski socialni sklad, in projektom bo ta še dostopnejša.
Človek lahko največ naredi sam, če se odloči, da se bo aktivno in dejavno vključil v družbo, je sporočilo, ki ga je ptujski posvet o slepih in slabovidnih ženskah ter sodobni elektroniki poslal v javnost, ne glede na vse probleme, s katerimi se kdo sooča, in mačehovski odnos družbe do hendikepiranih, ki na mnogih področjih še ne prepoznava njihovih problemov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marčevsko Primusovo vinsko omizje sta sestavljala vinogradnika in vinarja iz Brij na Vipavskem in Radgonsko-kapelskih goric, Bogdan Makovec in Danilo Steyer. Pogovor je vodil Janez Vrečer.
Foto: Črtomir Goznik
Uvodničarji posveta ptujski župan Štefan Čelan, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Janez Solina in predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber
Ptuj • Primusove vinske zgodbe z vipavskimi in radgonsko-kapelskimi vini
Nove zgodbe slovenskih vin
Deseta sezona Primusovih vinskih zgodb se počasi izteka.
torek • 11. marca 2014
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (10. del)
Katalonija
Povsem razumna nedeljska množica avtomobilov na pretirano ocenjeni avtocesti in nerazsodno dolgo uživanje sončnih žarkov na prekrasni peščeni plaži v bližini Tarrago-ne, botruje živčnosti in v končni posledici zamudi trajekta na bližnji otok Malorca. Pretirano zvezdnato nebo je precej neprijazno osvetlilo zadnji del trajekta daleč izven barcelonskega zaliva ob najinem prihodu v pristanišče. »Naslednji odpelje šele čez dva dni,« utrujeno za-pove pristaniški delavec, ki se mu ure trdega dela že precej poznajo na očeh.
Barcelona naju ne privlači, predvsem preštevilni turisti zevajoče odkrivajo Gaudijeve stvaritve, tako se precej ne-voljna podava na Costo Bravo, preprosto preveč posuto s »popotniki vse vključeno«. Pozna večerna ura prihoda zagotavlja nepozabne prizore posledic pretiranega uživanja alkoholnih substanc, tako pri puncah kot fantih. Prevladujejo mladci iz Anglije in Rusije. Pretepi, seksualni užitki na, plaži, ob njej ..., bojni vzkliki testosteronskih pobalinov, ki v imenu ponosa pretepajo manjštevilčne vrstnike. Znamenit Lloret de Mar vsekakor ni zame, vsekakor pa spoznavam zamujeno v mnogo mlajših letih. Nadaljujem po Co-sti Brava. Precej ovinkasta cesta po bližnjih hribih pogosto odkrije neodkrite bisere majhnih vasic, ki jih mednarodni pi-jančevski turizem še ni uničil. Kmalu se vrnemo na morje in v preveliki utrujenosti predava kreditne kartice majhnemu ho-telčku v turističnem mestecu Tossa de Mar. Kratek sprehod po starem mestnem jedru, ki daje prvi vtis krasnosti.
Jutranji pogled iz hotelske sobe me ne navdaja z optimizmom, saj mogočen in predvsem delujoč žerjav onemogoča pogled na bližnji borov gozdiček. Zajtrk na privlačni terasi ob neprivlačni cesti. Nejevolja počasi premaguje počitniško
Pogled na srednjeveški del Tossa de Mar
Foto: Uroš Zajdela
razdudanost. Sprehod do lokalne plaže s pomočjo lokalnega pamfleta. Kmalu me ulice, polne mogočnih »sovjetskih« struktur, pripeljejo do prelepega mestnega zaliva mesteca Tossa de Mar, iznad katere se blesketa mogočno srednjeveško mestno jedro z bohotnim zidom in številnimi stebri. Neprivlačne ulice betonske džungle s številnimi neprijetnimi restavracijami počasi izginjajo izza majhnih, pravljičnih in vsekakor sredozemskih uličic, ki s svojo raznovrstno ponudbo kar vabijo v svojo notranjost. Sveže stisnjen pomarančni sok in sadna solata nepopisno prijata. Sonce počasi zavzame dobršen del neba, turisti sprehajajoče odkrivajo majhno vasico, starejši domačini pa v nerazumnem jeziku klepetajo. Povzpnem se na Mont Guardi z obzidjem in stolpi izvirajočimi iz obdobja med dvanajstim in štirinajstim stoletjem, na koncu katerega se lesketa svetilnik Far de Tossa. Odpre se pogled na celotno mestno plažo, imenovano Pla-tja Gran in hkrati na dotej nepoznano, a vsekakor famozno obmorsko pot do Sant Feliu de Guixlos. Gre za 23 kilometrov božanskega užitka vožnje z avtomobilom po izjemno ovinkasti cesti sprva ob morju, spet
drugič v hribovitem ozadju in nato spet na morju. Menda je na tej cesti 365 zavojev, torej vsak za dan v letu. V sončni pripeki in z vetrom v laseh ob pomoči odprtih oken najinega najetega malčka premišljujem o prestopnem letu in kje dobimo tisti dodaten zavoj. Cesta je res izjemna in tudi vozniki se obnašajo lepoti primerno. Verjetno bi utrpel hude nevrotične težave in bolezni, če bi vsak dan uporabljal to cesto na poti v službo, nenazdanje se prav po polžje premikajo številni avtomobili, zato domačini te cestne povezave praviloma že leta ne uporabljajo. Turisti pa smo tako ali tako na dopustu in se nam prav nikamor ne mudi. Kar predstavljam si užitek na kolesu. Obmorska cesta sicer nadaljuje preko vasice Platja d Aro do mesteca Palamos, vendar je začetni del izrazito zanimivejši. Ponovno nazaj na v Tossa de Mar in sadni koktajl v baru s prekrasnim pogledom na morje.
Sicer je torek, a številni domačini, sicer s ciničnim nasmehom, kakor tudi mednarodni vodniki opevajo nočno življenje v mestu Girona. Znamenitosti imava za sedaj dovolj in prav z velikim veseljem se podava po ležernem dnevu do uro vožnje oddaljenega mesta. »Številni
bari, diskoteke in restavracije vabijo turiste vse leto,« se glasi oglas na mizi lokalne restavracije. Primerno pričakovanju se opremiva, zaženeva avtomobilček in hribovska pot naju že pelje v domnevno žurerski kraj, od koder naslednji dan tudi po-letiva na Palmo, saj so letalske vozovnice smešno ugodne.
Kar nekaj časa sva krožila po osrednjem delu mesta Girona, preden sva ugotovila, da sva dejansko v središču tega žurerske-ga mesta. Ura je odbila enajsto zvečer, dobršen del zelo skromne barske ponudbe je zaprt ali zapira svoja vrata. Le peščica enako razočaranih turistov išče možnost zabave, ki je ni. Srečno najdeva slaščičarno, ki gosti stranke do polnoči. Vsaj trebuščka si napolniva s sladkobnimi pregrehi. Nazaj na ulici, le še nekaj prostituk čaka na svoje »prince na belem konju«, sicer pa povsem mrtvo mesto. Kje je žurerska prestolnica, premišljujem ob turobni poti v smeri hotela. Na vsem lepem naju pozdravi še močan dežni naliv in izniči nekaj desetminutno delo v kopalnici. Vsaj spanec je bil dolg. Kratka vožnja do letališča, posloviva se od najinega malčka in za dobrih dvajset EUR po osebi hitiva na Mallorco.
Nadaljevanje prihodnjič
Srednjeveški stolp v Tossa de Mar
Foto: Uroš Zajdela
Obala pri Sant Feliu de Guixols
Foto: Uroš Zajdela
Torek, 18. marec) Danes goduje Edvard.
1786 se je rodil angleški amaterski optik Joseph Jackson Uster, ki je izpopolnil leče v objektivu mikroskopa in ta instrument povzdignil v resno znanstveno orodje.
1798 se je rodil ameriški politični filozof in pravnik Francis Lieber, najbolj znan po »vojnih zakonih«, na podlagi katerih so pozneje nastale konvencije o bojevanju.
1844 se je rodil ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov. 1858 se je rodil nemški inženir in izumitelj Rudolf Diesel.
1903	je francoska vlada razpustila vse cerkvene redove.
Sreda, 19. marec Danes goduje Jožef.
1314 so kot heretika sežgali na grmadi Jacquesa de Molayja, zadnjega velikega mojstra viteškega meniškega reda templjarjev. 1534 se je rodil na Kanarskih otokih portugalski jezuit Jose de Anchie-ta, ki so ga občudovali kot pesnika, dramatika in učenjaka. 1601 se je rodil španski slikar, kipar in arhitekt Alonso Cano, ki ga pogosto imenujejo tudi Španski Michelangelo.
1628 so Britanci ustanovili v Severni Ameriki kolonijo Massachusetts, ki je danes ena od 50 ameriških zveznih držav.
1813	se je rodil eden najbolj znanih raziskovalcev južne Afrike, škotski zdravnik in misijonar David Livingstone. Mrtvega so našli 1. maja 1873.
1815 je Dunajski kongres sprejel osnovna določila o diplomaciji, ki z nekaterimi popravki veljajo še danes.
Četrtek, 20. marec
Danes goduje Srečko. Danes ob 17. uri in 32 minut se začne pomlad.
146 p.n.š., točen datum ni znan, se je začel zadnji rimski napad na Kartagino.
1809 se je rodil ukrajinski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Njegovo delo predstavlja postopen prehod iz romantike in realizem.
1814	se je rodil škotski anatom in raziskovalec celične fiziologije in patologije John Goodsir, ki je poudaril pomen celice kot prehranjevalnega središča.
1815	je cesar Napoleon I. vkorakal v Pariz. Iz pregnanstva na otoku Elba se je 1. marca izkrcal blizu Cannesa s 1.000 privrženci in 4 topovi. Kraljev dvor je pobegnil v Gent.
1828 se je rodil norveški dramatik Henrik Ibsen, ki velja za enega največjih dramatikov svetovne literature. 1956 je Francija priznala neodvisnost Tunizije. 2003 se je začel ameriško-britanski napad na Irak in s tem druga zalivska vojna.
Petek, 21. marec Danes goduje Benedikt.
1685 se je rodil nemški skladatelj Johan Sebastian Bach.
1763 se je rodil nemški pisatelj Jean Paul, s pravim imenom Johann
Paul Friedrich Richter.
1839 se je rodil ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgski. 1919 je bila razglašena Madžarska sovjetska republika. 1990 je postala Namibija neodvisna država.
Sobota, 22. marec
Danes goduje Vasilij. Danes je svetovni dan voda.
1213 se je rodil perzijski pesnik Nuskih al-Din Sadi, ki ga primerjajo s Horacem in La Fontainom.
1312 je francoski kralj Filip IV. prisilil papeža Klementa, da je razpustil templarski red.
1599 se je rodil flamski slikar Anthonis van Dyck. 1933 so pripeljali v Dachau prve jetnike.
1945 je bila ustanovljena Arabska liga ali Liga arabskih držav, ki naj bi povezala arabske država, da bi utrdila njihovo suverenost. 1947 je predsednik ZDA Harry Truman imel govor, ki je omogočil senatorju Mc Carthyju »lov na čarovnice« oziroma iskanje komunistov v ZDA.
Nedelja, 23. marec
Danes goduje Jože. Danes je dan meteorologov in dan artilerijskih enot Slovenske vojske.
1391 je umrl bosanski kralj Tvrdko I. Kotromanic. Pod njegovo vladavino je dosegla bosanska fevdalna država največji razcvet. 1849 je feldmaršal Radetzky pri Novari odločilno premagal sardinskega kralja Karla Alberta, ki je v noči na 23. marec abdiciral v korist sina Viktorja Emanuela II.
1900 se je rodil ameriški posihoanalitik nemškega rodu Erich Fromm.
1904	se je rodila ameriška filmska igralka Joan Crawford.
1912 se je rodil ameriški fizik nemškega rodu Wehrner von Braun. 1918 je začel nemški top Debela Berta obstreljevati Pariz z razdalje 120 km.
1918 je 1. svetovna ponudila priložnost, da je Litva razglasila neodvisno republiko. Njenemu vzgledu sta sledili 9. aprila tudi Latvija in 23. maja Gruzija.
Ponedeljek, 24. marec
Danes goduje Gabrijel. Danes je svetovni dan tuberkuloze.
809 je umrl peti abasidski kalif Harun Al Rašid. Njegov dvor in prestolnica sta prizorišče zgodb iz Tisoč in ene noči. 1603 je po 45 letih vladanja umrla angleška kraljica Elizabeta I. 1822 se je rodil francoski pripovednik in pesnik Henri Murger. Njegovo delo, zasnovano na njegovem življenju, je bila osnova za Puccinijevo opero La Boheme.
1869 je bil po več kot pol stoletja po izdaji Karadžicevega Srbskega riječnika v Srbiji uradno sprejet njegov pravopis in s tem načelo: Piši kot govoriš.
1874 se je rodil ameriški iluzionist Harry Houdini, znan predvsem po senzacionalnih pobegih, potem ko se je dal zvezati in zapreti na različne načine.
1944 so Nemci ustrelili v Ardeatinskih jamah blizu Rima kot talce 335 Italijanov.
1976 je bila v nekrvavem državnem udaru odstavljena argentinska predsednica Isabela Peron.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 18. marca 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Delo na vrtovih je v polnem teku
Letošnja pomlad nam je po nekaj letih ponovno podarila lepe sončne dneve. Izkoristimo jih tudi tako, da se dela na vrtu lotimo počasneje kakor v prejšnjih letih. Tako bomo naredili veliko koristnega, ne da bi škodili svojemu zdravju.
I 1 1 ...........I i ti* lilliliMm ■	K, Sf^V-um.".	MM
Foto: Miša Pušenjak	Foto: Miša Pušenjak
Čebula in korenček sta znana prijatelja, rumeno cvetoč koper pa	Med majhne sadike paradižnika spomladi posadite sadike solate,
naj cveti po vsem vrtu.	bazilika pa naj mu dela družbo vse poletje.
Zelenjavni vrtovi so že obdelani, marsikaj je že posejano. Ker me mnogi sprašujejo, kako kombinirati rastline na vrtu, kaj so dobri prijatelji, sem se odločila, da bom na kratko opisala tudi to, kako se lotiti pridelovanja vrtnin v mešanih posevkih.
Kaj so mešani posevki
Če se ozremo okoli sebe v nedotaknjeno naravo, vidimo, da nikjer ne najdemo večjih površin, kjer bi rasla samo ena rastlina. Rastline vedno rastejo v družbi številnih rastlin. Na tak način je narava preprečila, da bi se bolezni hitro širile in uničile posamezne rastlinske vrste. Tudi škodljivci, posebej tisti, ki se le malo premikajo, ki ne letijo na dolge razdalje, se morajo zaradi tega precej potruditi, da pridejo iz enega gostitelja na drugega. Če pa rastline iste vrste rastejo tako blizu skupaj, da se listi in /ali vejice dotikajo med seboj, z vsako kapljico vode na drugo pridejo tudi trosi ali celo delčki glivic, virusov - in seveda škodljivci. Mešani posevki so torej močno orodje narave, da prepreči pretirano razmnoževanje vsega, kar škodi rastlinam. Kako deluje ta princip? Rastline ob sprejemu hranil v tla oddajo različne kemične snovi. V prvi meri te potem v nadaljevanju vplivajo neugodno na njihove sorodnice, posebej če jih ponovno sadimo
na isto mesto. Prav tako pa te snovi sosednji rastlini lahko močno koristijo, jo spodbujajo k rasti, ji dvignejo odpornost, lahko pa ji seveda tudi škodijo. To je osnovni, naravni princip kombiniranja posevkov. Poleg tega pa je še nekaj dodatnih koristi. Če sadimo skupaj rastline, ki rastejo hitreje, s tistim, ki rastejo počasneje, je zemlja vedno pokrita, to pa je tudi eno izmed osnovnih pravil ekološke pridelave, da je zemlja čim krajši čas gola, brez zelene odeje. Nekatere rastline lahko zagotovijo tudi sosednji nekaj hranil, to lastnost imajo predvsem stročnice. Torej razlogov za mešane posevke je veliko.
Edini razlog, ki mnoge odvrača od takega načina pridelovanja vrtnin (razen tradicije seveda), je
ta, da tak način vendarle zahteva več planiranja, kombiniranja in prilagajanja. Običajno je tudi dobro, da si stvari vendarle tudi narišemo, napišemo na papir.
Kako se lotiti dela
Najprej se je treba odločiti, kako bomo delali. Tudi tukaj namreč najdemo več različnih načinov. Najpravilnejši je tak, kakor ga najpogosteje praktici-rajo v Angliji, kjer na vrtu nič ne raste skupaj, vse je pomešano kakor lep, cvetoč travnik. Torej na vrtu ves čas sadimo, sejemo, puščamo celo divje rastoče rastline (beri plevele, ki pa to v tem primeru niso). Tak način je, kolikor sem v teh letih spoznala Slovence, za nas nesprejemljiv, saj daje tak vrt na videz sicer vtis neurejenosti, celo zapleve-
ljenosti. V tem primeru vrt sicer razdelimo na gredice, da vse skupaj lažje obvladamo, vendar potem na njem sadimo samo res manjše skupine vrtnin skupaj kar povsod. Ob sajenju ali setvi tla vedno rahlo prerahljamo, ne prekopavamo, obogatimo s povsem preperelim kompostom, posejemo ali posadimo, kar smo si zamislili in delo končamo do takrat, ko pobiramo pridelek. Tak vrt je resnično lep, pisan travnik v nekaj letih.
Drug način je, da imamo vrt še vedno razdeljen na klasične gredice s trajnimi potmi. Na te gredice še vedno sadimo, sejemo tako, kot smo navajeni, v vrstice, postopoma, vsaka zelenjadnica ima določeno svojo gredico, le da na gredici ne raste samo ena zelenjadnica, ampak sadimo, sejemo skupaj dobre prijatelje. Ob planiranju se sama lotim dela tako kakor prej. Za vrtnine, ki rastejo bolj ali manj vse poletje na gredici, določim ustrezno gredico, pri tem upoštevam tudi pravila kolobarja. Potem pa vsaki vrtnini poiščem ustrezne, vendar tudi meni potrebne partnerje, prijatelje. Pri teh parterjih običajno na kolobar ne gledamo, ker ne bo šlo. Paziti je treba tudi, da pri tem ne posejemo katere vrtnine preveč, na kakšno pa pozabimo. Vendar je takšen plan po navadi treba narediti leto, dve ali tri zapored, potem najdemo svoj ritem, kombinacije na gredicah, nato pa samo s temi kombinacijami krožimo po vrtu. Vedno
tudi vsako pospravljeno rastlino nadomestimo z drugo, gredica naj ne bo nikoli prazna. Proti koncu poletja si potem pomagamo tudi s setvijo rastlin za zeleni podor. Kako poiskati ustrezne kombinacije? V številnih revijah, nekaterih katalogih, pa tudi knjigah jih najdemo, v času svetovnega spleta to ni več težko. Knjige najdete tudi v knjižnici, kopiranje pa danes tudi ni več težavno.
Kako daleč sega vpliv takega kombiniranja
To se mnogi sprašujejo in si delajo nepotrebne težave s tem, da jih je strah, kaj lahko ali česa ne smejo saditi na sosednje gredice. Vpliv dobrega ali slabega kombiniranja rastlin sega samo tako daleč, kolikor razvejan je koreninski sistem posamezne rastline, kjer se korenine med seboj dotikajo. Torej pri čebuli in česnu ne sega daleč, mogoče 20 cm v krogu okoli posamezne rastline, pri zelju, paradižniku pa seveda tudi v krogu 50 cm okoli vsake rastline.
Za konec pa naj odgovorim še na eno zelo pogosto zastavljeno vprašanje: kaj pa sosednja greda? Ali lahko tam raste to pa to. Če je vmes prava, trajna potka, lahko na sosednji gredici raste karkoli. Če pa je samo deska, razmislite, kako daleč sežejo korenine posamezne vrtnine, tako daleč sega njen vpliv, naj bo pozitiven ali negativen. Paziti pa je vsekakor treba tudi, da večje ra-
stline s sosednje gredice ne bodo senčile manjših. Najlepši primer sta pogosto paradižnik in paprika. Pogosto pa naredimo ravno obratno, solato in cvetačo, na primer, v poletni vročini skrijemo v senco visokega fižola, motovilec v avgustovski vročini pa posejemo med paradižnik. Rastline lahko druga drugi pomagajo, lahko si tudi škodijo. Dobro je izkoristiti pozitivne kombinacije in se izogibati slabim.
Nekaj enostavnih kombinacij, ki jih priporočam na vsakem vrtu
Zdaj spomladi imate vsi radi mesečno redkvico, sejte, sadite pa tudi veliko solate in korenčka. Solato sadimo ali sejemo v vrstice, ki morajo biti vsaj 30 cm narazen. Vmes, med te vrstice, posejte mesečno redkvico. Pospravili jo boste prej, kot bo solata ta prostor zasedla s svojimi listi, ob spravilu pa boste še prerahljali zemljo za korenine solate. Ob setvi korenčka pa naredimo drugače. Tudi korenček seveda sejemo v vrstice. Najprej posejemo seme korenčka, nato pa v isto vrstico precej redko posejemo tudi mesečno redkvico. Redkvica spodbuja kaljenje korenčka, mu rahlja zemljo, ob spravilu redkvice, ki jo sicer pulimo nekoliko previdneje, to je res, pa zemljo spet zrahljamo in pomagamo korenini korenčka, da se bolje razvije.
Med vrste posajenega zgodnjega krompirja posejte grah in/ali bob. Obe stročnici poskrbita za nekaj dodatnega dušika za krompir, bob s svojim vonjem tudi odganja voluharja.
Še nekaj enostavnih kombinacij, ki jih priporočam na vsakem vrtu. Prva je zagotovo sajenje bazilike ob rastline paradižnika. Dobro bi bilo, da bi vsaka rastlina paradižnika imela tudi svojo baziliko. Tudi paprika, jajčevec, kumare in bučke bodo veseli bližine bazilike.
Kombinacijo čebule in korenčka poznate vsi. Sama pa bolj priporočam, da med korenje, ki bo posejano za jesensko spravilo, posadite sadike pora, spet na redko. Tako bo jesenski napad porove zavrtalke manj agresiven in škodljiv.
Poleg tega naj bodo povsod na zelenjavnem vrtu, vsaj ob robovih gredic, žametnice (tagetes, smrdljivke), ognjič in ka-pucinke. Čim več naj po vsem vrtu, razen med korenčkom in peteršiljem, cveti kopra ali janeža. V vsakem primeru pa naj bodo gredice obkrožene tudi z zelišči in drugimi cvetočimi rastlinami. Močne vonjave zelišč bodo preprečile škodljivcem, da najdejo svoje gostiteljske rastline, barve cvetlic pa bodo na vrt privabile koristne žuželke.
Prihaja tudi čas, ko bo začela svoj škodljivi ženitveni ples čebulna muha. Letošnje vreme je kakor nalašč zanjo, zato čebulo čim prej pokrijte.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Prehlad in gripa (2. del)
sta nalezljivi virusni obolenji, ki prizadeneta zgornja dihala. Širita se kapljično- okužimo se v bližini bolnikov, ki kašljajo in kihajo. Lahko pa se okužimo tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženimi predmeti. Prehlad in gripa sta značilna za zimske mesece.
Naj opozorim, reklame govorijo o zdravilu za gripo ali prehlad. Gre za kombinirano zdravilo, ki je primerno samo takrat, ko ima oseba vse znake gripe ali prehlada - bolečina in/ali vročina, izcedek iz nosu in kašelj. Omenjena zdravila se razlikujejo po učinkovini za blaženje kašlja, in sicer vsebuje eno zdravilo učinkovino, ki blaži suh in dražeč kašelj in drugo vsebuje učinkovino, ki olajša izkašljevanje. Ta zdravila niso primerna za bolnike, ki imajo povišan krvni tlak, bolezni ščitnice, za otroke, nosečnice in doječe mamice. Zato se vedno glede uporabe kombiniranih zdravila za lajšanje težav pri gripi in prehladu posvetujte s farmacevtom! Če oseba nima vseh naštetih znakov, naj uporablja samo tisto zdravilo, ki bo lajšalo moteč simptom.
Druga takšna kombinacija je zdravilo, ki vsebuje paracetamol ali acetilsalicilno kislino v kombinaciji z učinkovino, ki blokira izcedek iz nosu. Tudi to zdravilo ni primerno za vse prej naštete skupine bolnikov, prav tako pa
se ne sme uporabljati skupaj s kapljicami za nos. Sicer pa za-mašen nos najpogosteje zdravimo s kapljicami ali razpršili za nos, ki vsebujejo dekongestive. Ne glede na reklame, kapljice za nos lahko uporabljate največ trikrat dnevno in najdlje 5 do 7 dni. V nasprotnem primeru preveč izsušijo in stanjšajo nosno sluznico, ki postane zato še bolj dovzetna za okužbe. Neomejeno pa se lahko uporablja fiziološka raztopina za izpiranje nosu. Fiziološka raztopina je primerna za prav vse osebe, od novorojenčkov do starejših. Na voljo so v obliki kapljic (te so precej nerodne za uporabo, saj mora oseba ležati) in v obliki pršila, ki so veliko bolj uporabna, saj jih lahko uporabimo tako, da oseba sedi. Pršilo tudi bolj pokrije celotno sluznico nosu. Za majhne otroke so nastavki posebej prilagojeni. Majhne ampulice s sterilno fiziološko raztopino lahko uporabimo tako za izpiranje nosu kot tudi za izpiranje oči. Sorazmerna novost je hipertonična raztopina, ki je v priročnem spreju. Uporablja se omejen čas in praviloma 3-do 4-krat dnevno. Hipertonična raztopina mehča zgoščeno sluz v nosu in olajša njeno iztekanje. Ugotavljamo, da z uporabo hiper-tonične raztopine pri občutljivih osebah preprečimo zaplete na-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
hoda - vnetje sinusov in vnetje srednjega ušesa. Najraje svetujemo fiziološko ali hipertonično raztopino, ki je prečiščena in sterilizirana morska voda. Ta vsebuje tudi mikroelemente, ki so pomembni za zdravo sluznico in za delovanje migetalk, ki iz dihal odstranjujejo tujke in sluzi. Fiziološko raztopino svetujemo tudi vsem, ki imajo alergični rinitis -za redno čiščenje nosne sluznice pred vsakim nanosom zdravila v obliki nosnega spreja. Hkrati s tem ohranjajo primerno vlažnost v nosu. Enako kot pri sinuzitisu lahko tudi pri gripi in prehladu uporabljate inhalacije.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Drobnolistna bazilika je lep okras, pa še koristna ob papriki.
torek • 11. marca 2Q14
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 1S
S svetovne glasbene scene
To je to
Ameriška glasbena revija Billboard je objavila lestvico najbolje plačanih glasbenih izvajalcev v letu 2013. Na
prvem mestu je daleč pred vsemi mlada ameriška country pop pevka Taylor Swift. Taylor Swift, ki je bila na prvem mestu tudi leta 2011, je v lanskem letu s prodajo svojih albumov, glasbeno turnejo in reklamami zaslužila neverjetnih 39,7 milijona ameriških dolarjev (28,6 mio €). Večji del od tega zneska ji je navrgla njena šestmesečna turneja po ZDA, imenovana Red. Na drugem mestu med največjimi zaslužkarji je nekoliko presenetljivo pevec Kenny Chesney (32,90 mio USD), prvo trojko pa zaključuje Justin Timberla-ke (31,5 mio USD). Med skupinami sta najvišje uvrščeni legendarni zasedbi Bon Jovi in
Rolling Stones.
®®®
Deset največjih glasbenih zaslužkarjev v letu 2013 (v dolarjih)
1.	Taylor Swift - 39,7 milijona
2.	Kenny Chesney - 32,9 milijona
3.	Justin Timberlake - 31,5 milijona
4.	Bon Jovi - 29,4 milijona
5.	Rolling Stones - 26,2 milijona
6.	Beyonce - 24,4 milijona
7.	Maroon 5 - 22,3 milijona
8.	Luke Bryan - 22,1 milijona


Taylor Swift
Foto: musiclipse.com
9.	Pink - 20 milijonov
10.	Fleetwood Mac - 19 milijonov
Na javni držabi, ki bo 24.
marca v Liverpoolu, se bodo zbiratelji potegovali tudi za znameniti klavir znamke 1907 Bechstein concert grand. Zadeva niti ne bi bila tako zanimiva, če ne bi na omenjenem klavirju nastale nekatere največje uspešnice legendarne britanske zasedbe The beatles. John Lennon in Paul McCartney sta na njem komponirala naslovno temo za filma Help iz leta 1965 kot tudi enega izmed njihovih največjih hitov Yesterday. Začetna cena instrumenta, ki ga prodaja režiser že prej omenjenega filma Help Richard Lester, bo impresivnih 50.000 britanskih funtov.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
3.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT. 2 CHAINZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	MY LOVE - ROUTE 94 FT JESS GLYNNE
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FT JESS GLYNNE
NEMČIJA
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	WAVES - MR. PROBZ
3.	AM I WRONG - NICO & VINZ
®®®
Ameriška pošta bo v naslednjih dveh letih predstavila nove linije poštnih znamk z liki znanih oseb. Svojo znamko bodo tako letos dobili ustanovitelj podjetja Apple Steve Jobs ter legendarna Janis Joplin in Jimi Hendrix ter naslednje leto James Brown. Leta 2015 bodo ponovno izdali znamko z likom Elvisa Presleya, ki je prvič izšla leta 1993 in postala najbolje prodajana znamka v zgodovini ameriške pošte. V bližnji prihodnosti pa se bodo na poštnih znamkah znašle še naslednje glasbene ikone: John Lennon, Jim Morrison, Sam Cooke, Roy Orbinson in Sarah Vaughan. Filiatelisti, uživajte!
®@®
Skladba Believe slavne ameriške pop pevke Cher je najbolje prodajan singel ženskih izvajalk v zgodovini britanskih glasbenih lestvic. Omenjena skladba je bila leta 1998 kar sedem tednov na prvem mestu uradne britanske lestvice. Pohvali pa se lahko tudi z odlično prodajo, saj so do danes samo v Veliki Britaniji prodali kar 1,78 mi-ljona kopij. Na drugom mje-stu je skladba pokojne dive
Whitney Houston I will always love you iz filma Telesni stražar (The bodyguard). Od objave leta 1992 pa do dna-es so v Veliki Britaniji prodali 1,58 milijona izvodov. Sledi Britney Spears s svojo debi-
tantsko skladbo Baby one more time (1,53 mio). Celine Dion in My heart will go on ter Adele s Someone like you najdemo na četrtem in petem mestu. Na seznamu 10 najbolje prodajanih singlov v Veliki Britaniji so še Jennifer Rush The power of love, Wannabe skupine Spice girls, Think twice Celine Dion, We found love Rihanne in Calvina Harrisa ter Never ever grupe All saints.
®®®
Ob 25-letnici lestvice Billboard hot rap songs je ta kultni glasbeni časopis objavil seznam, na katerega so uvrstili 100 največjih hitov v zgodovini rap glasbe. Ob tem so na svoji spletni strani zapisali -"rap je že od samega začetka zmagovalni žanr, ki je svojo zgodovino zgradil na skladbah, ki so rušile meje in izstopale iz socialnih, kulturnih, političnih in tudi umetniških okvirjev časa, v katerem so nastajale. In prav to je tisto, kar je ta žanr popeljalo iz majhnih mestnih četrti do samega srca
moderne "pop kulture". ®@®
10 največjih rap uspešnic v zgodovini po izporu časopisa Billboard:
1.	Macklemore & Ryan Lewis feat. Wanz - Thrift shop
2.	69 Boyz - Tootsee roll
3.	Missy "Misdemeanor" Elliott feat. Nas, Eve & Q-Tip - Hot boyz
4.	Macklemore & Ryan Lewis feat. Ray Dalton - Can't hold us
5.	Salt-N-Pepa - Expression
6.	Coolio feat. L.V. - Gang-sta's paradise
7.	Craig MAck - Flava in ya ear
8.	The Notorious B.I.G. - Big poppa/warning
9.	Waka flocka flame feat. Roscoe Dash & Wale - No hands
10.	Digital underground - The humpty dance
Janko Bezjak
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Cena cene
V zadnjih letih, morda desetletjih, ko svet vključno s Slovenijo postaja vse bolj globalen, se je spremenilo marsikaj. Med drugim tudi to, da je veliko stvari postalo bolj dostopnih, veliko cenejših, poleg tega pa se je izbira neizmerno povečala. Vse to je v redu in nadvse sem srečen, da lahko živim v teh časih. Vendar to ne pomeni, da moram zamižati na eno oko in se delati, da realnost ni, kakršna je. Ni se mi potrebno sprijazniti z njo, zato se mi zdi, da je prav, da zapišem kaj tudi o drugi plati sodobnega blišča.
O tistih ljudeh, ki do ust stojijo v govnu in držijo naše prestole na čistini svežega zraka ter prijetnega razgleda. Ne morem in ne smem si dovoliti, da bi jih spregledal. Tudi kadar se mi zazdi, da so njihove tegobe daleč stran, da so njihov problem in da so si sami krivi zanje, se moram uščipniti ter se spomniti, da smo še zmeraj vsi samo ljudje. Pišem namreč o tistih, ki na daljnem vzhodu za nas dneve in noči pod ceno šivajo tone oblačil, sestavljajo raznorazne električne pripomočke ter še vse drugo, česar se lahko domislimo. Ne zato, ker bi sami tako hoteli, pač pa zato, ker morajo. Predvsem zato, ker ljudje na tem koncu sveta zahtevamo vsak dan cenejše izdelke, če pa ne to, pa vsaj proizvodnjo v enormnih količinah, saj je nekako prevladalo mnenje, da je treba na primer garderobo menjavati kar mesečno. Seveda tudi internacionalne korporacije z roko v roki s politiko prispevajo svoj delež, a te konec koncev le izpolnjujejo naše zahteve; razumljivo z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
A kljub vsemu ... Vedeti moramo, da smo v pri vrsti odgovorni mi. Vsak dan, z vsakim nakupom namreč glasujemo na volitvah. Kaj želimo? Kaj nam odgovarja? Kaj nam je všeč? Če kupimo hlače za pet evrov, to na "blagajniških volitvah" preprosto pomeni, da nekoga za izdelavo hlač pač nismo pripravljeni plačati več kot kak cent. Četudi o tem morebiti ne razmišljamo, je temu na žalost dejansko tako. Krivda je torej v veliki meri na nas in če želimo kaj spremeniti, bi bilo dobro, da bi začeli na tem mestu. Za začetek se je dobro vprašati, ali sploh potrebujemo vse, kar kupimo? In če že kupimo, mar ne bi bilo bolje kupiti nekaj kvalitetnega, nekaj kar bo trajalo in nekaj, za kar je človek dobil pošteno plačilo? Če si nečesa pač ne moremo privoščiti, ali je res najbolje da posredno nekoga prisilimo, da nam to izdela? Četudi za ceno njihovega zdravja?
Nekdo namreč zmeraj plača polno ceno. Če ne končen kupec, pač nekdo drug. Bodisi prodajalec, proizvajalec, delavec ali okolje. Posledično kot družba konec koncev nastradamo vsi, saj smo hočeš nočeš del zaključenega cikla. Vseeno je, če nekdo živi na drugem koncu sveta. Ali je zaradi tega kaj manj človek? Mu zaradi lokacije pripada kaj manj dostojanstva in je tako plačilo 10 dolarjev na teden naenkrat sprejemljivo? Vsi smo ljudje in prepričan sem, da nihče izmed nas ne bi hotel, da bi njegov otrok ali znanec moral delati pod takšnimi pogoji za takšno plačilo. Enostavno je govoriti z distanco, ko smo prepričani, kako samoumevno je, da gredo dvanajstletniki v šolo, namesto v tovarno in enostavno je biti visok, kadar sediš na ramenih drugega.
Ne domišljam si, da bo to pisarjenje karkoli spremenilo, a verjetno tudi kakšne škode ne bo. Na koncu je tako ali tako zmeraj nekako takole: kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen ... Prvi se zgane in kamenje se usuje.
Matic Hriberšek
t v
°a
i
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DPY - PHARREL WILLIAMS
J'T REMEMEBER TO FORGET YOU -SHAKIRA ft. RIHANNA
3.	ADDICTED TO YOU - AVICCI
4.	XO - BEYONCE
5.	DEMONS - IMAGINE DRAGONS
6.	INVISIBLE - U2
7.	FREE - RUDIMENTAL& EMELI SAN
8.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
9.	TEAM - LORDE
10.	LIFE'S FOR THE LIVING - PASSENGER
11.	BURNING BRIDGES - ONE REPUBLIC fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
1G Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 11. marca 2Q14
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
špageti z mesno polivko, rdeča pesa, snežni vložki v čokoladni
kremi*
SREDA
testenine s tuno, motovilec, sladica (pijana nevesta) ČETRTEK
korenčkova kremna juha, sojini polpeti, endivija, puding s
smetano
PETEK
gobova juha, pražen krompir, rulada z breskovim nadevom SOBOTA
špinačna kremna juha, pita s šunko**, solata, sadje NEDEUA
kokošja juha z zdrobovimi cmoki, ocvrt piščanec, riž, solata,
sadna solata
PONEDEUEK
želodčkovajuha, pire krompir, jabolčna pita
*Snežni vložki v čokoladni kremi
Sestavine: 4 beljaki, 14 dag sladkorja, 1 vaniljin sladkor; 1/21 mleka; krema: 4 rumenjaki, 6 dag sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 2-3 žlice nastrgane čokolade.
Napravimo trd sneg iz 4 beljakov in mu med stepanjem primešamo sladkor z vaniljo. V široki, nizki kožici zavremo malo več kot pol litra mleka in polagamo vanj jajčasto oblikovane snežne vložke -žličnike. Pokrito kuhamo. (Mleko ne sme vreti, sicer postane sneg
sirast!) Čez 3-4 minute vložke poberemo z luknjičasto lopatico. V vrelo mleko vmešamo čokolado (lahko tudi kakav). V 4 rumenjake vmešamo 6 dag sladkorja in vaniljo ter jih ob mešanju zgostimo v vrelem mleku. Plitvo stekleno skledo napolnimo z mrzlo kremo in naložimo nanjo snežne vložke. Postrežemo močno ohlajeno. Če želimo gostejšo kremo, skuhamo prej z mlekom žlico krompirjevega ali riževega škroba.
**Pita s šunko
Sestavine: 200 g kuhane šunke, 3 jajca, 2 dl sladke smetane, 2 ščepca mletega popra, 3 ščepci soli; slano krhko testo: 250 g moke, 150 g hladnega masla, 1 ščepec soli, 3 žlice hladne vode.
Iz sestavin po receptu pripravimo slano krhko testo, ga oblikujemo v hlebček, sploščimo, preganemo na štiri dele in za pol ure spravimo v hladilnik. Šunko narežemo na 0,5 cm debele rezine, te pa razrežemo na manjše koščke. V skledo ubijemo jajca. Dodamo smetano, sol in poper ter vse skupaj z ročno metlico dobro razžvr-kljamo. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Krhko testo na po-mokani delovni površini razgrnemo, razvaljamo približno 0,5 cm na debelo in z njim obložimo dobro namaščen in rahlo pomokan okrogel model za pite. Testo naj sega malo čez rob. Testo s prsti rahlo pritisnemo ob dno in obod modela, nato pa ga z vilicami na več mestih prebodemo. Z valjarjem krepko pritisnemo čez obod modela, da porežemo odvečno testo in naredimo lep rob. Po dnu testa enakomerno razporedimo koščke šunke in jih prelijemo z mešanico jajc in smetane. Pito pečemo v ogreti pečici približno 45 minut, da se zlatorumeno zapeče. Pečeno pito vzamemo iz pečice, nekoliko ohladimo in razrežemo na poljubno velike kose.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
JpaQgnDkB
MORSKI GLAVONOŽEC
SESTAVIL
EDI KLASINC
OPLODITEV, OPLODBA
NAZOR, PREPRIČANJE
UGLAŠEVALO
PESNIK, AŠKERC
EVA NOVŠAK
OSMINA KROGA
ZADNJE ŽGANJE, NAJGA, PLAVIŠ
SKLADBA V POČASNEM RITMU
DVORANA ZA KONCERTE
NAŠA ALPSKA SMUČARKA (BOJANA)
KUHANJE
»Znate kuhati?« je gospodarica vprašala kandidatko za gospodinjsko pomočnico. »Seveda, na oba načina!« je ponosno dejala kandidatka. »Kako, na oba načina?« se je začudila gospodarica. »Glede na to ali želite, da gostje še pridejo ali nikoli več!«
TEMNA VEST
»Veš kaj sinko moj, mislim, da se nikoli ne bova srečala v nebesih« je rekel župnik vaški barabici.
»Ja, no, župnik, kaj imate pa na vesti?«
ZNAMKE
Zakaj na znamke ne dajejo podob politikov?
»Ker potem ljudje ne bi vedeli, na katero stran morajo pljuvati.«
RAŽENJ
»Če bi oče vedel, kakšni barabi sta,« je rekla kokoš svojima piščancema, »bi se na ražnju obrnil.«
DELITEV
»Mihec, povej mi, kako bi mama lahko svojim desetim otrokom lahko razdelila šest jabolk!« je rekla učiteljica. »Preprosto! Naredila bi jabolčno čežano!«
OČE ZA ZGLED
»Nemogoč si! Da imaš vedenje manj primerno! To je nezaslišano!« se jezi mama. »Zgledovati bi se moral po očetu, ki so ga zaradi lepega vedenja predčasno spustili iz zapora!«
PRANJE PERILA Mujo in Fata sta bila povabljena na zabavo. Dogovorila sta se, da, če si bo kdo od njiju zaželel seksa bo drugemu rekel: »Pojdiva domov oprati perilo!« Sredi zabave se je oglasila Fata:
»Mujo, greva domov oprati perilo!«
In sta odšla. Naslednji večer sta bila spet povabljena na zabavo. Sredi zabave se je oglasil Mujo in rekel Fati: »Fata, pojdiva domov oprati perilo!«, Fata pa mu je odgovorila:
»Če ga je tako malo, kot včeraj zvečer, pojdi kar sam domov in ga operi na roke!«
NASAD MALIN
STROKOVNI POMOČNIK
VRSTA TISKARSKIH ČRK
EMA BURSAČ
MASA ELEMENTA V GRAMIH
PUSTNA ŠEMA
POLNJEN KOŠČEK TESTENIN
ZAMAH S SEKIRO
ENO KOLO TENISA
MIZARSKO LEPILO
GEOMETRIUJ-SKA KRIVULJA
TANJA JERMAN
DOBAVA
MERA ZA TEKOČINO
IVAN LEVAR
STARA SORTA JABOLK
PESNIK (ERIK)
PEŠČENA SIPINA
RIBA UMBRA
JED
KRAJ NA OTOKU CRESU
NAŠA SMUČARKA PRETNAR
TEKOČINA V ŽILAH
HRVAŠKI PISATELJ ANDRIC
OVČJE OGLAŠANJE
LOVILEC KRTOV
INDUSTRIJSKA RASTLINA
RIMSKI HIŠNI BOG
SIVE BARVE
INDIJSKI FIŽOL
MODA ZGORAJ BREZ
KOZAŠKI POVELJNIK
ZELENO ZLATO
KALCIJ
MODEL FORDA
KDOR KAJ IŠČE
LONEC ZA KUHANJE PODSIRJENCA
ATEK
STAREC
PLETILNA IGLA
INDIJSKI HRAST, TIK
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AVILA = špansko mesto, znano po božji poti, BENTONIT = glinena usedlina, GRAMATOM = masa elementa v gramih, JESAUL = kozaški poveljnik, MOT = indijski fižol, ODEON = dvorana za koncerte, PRUNČ = slovenski pesnik (Erik), PRUNT = zadnje žganje, najga, plaviš, TUNER = uglaševalo.
'VIV31 'WI0VA» 'VNIdVIS 'V>130 ">!INdlS '031VV1SI TI3IAIH 'inVS3r
'saidoi 'N\n 'dvidi 'i3»39 'oai 'ihvi '\ri3ds 'oiar 'vdvd '11 'iNid 'vaavismd 'n 'vimoAa 'i/\m loiAVd 'iaioiviaiv^d 'inbisisv 'UNOiNaa 'noinv 'd3Nni 'oaadvi 'aoidcf uuabjopoa imnvzihm ai Aausaa
torek • 18. marca 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da si ptujski redarji sposojajo radar za dan in pol, hitrost pa merijo kar dva dni. Vprašanje je, ali si obetajo preboj v politiko ali pa bodo postali pravi miličniki...
... da predsedniku Športne zveze Hajdina grozi odstavitev: najštevilčnejši šport (nogomet) je na prireditvi Športnik leta namreč dobil le drobtinice. Mogoč je »upor na ladje Bounty«...
...da je eden izmed razlogov za uspešno delovanje ptujskega doma upokojencev tudi ta, da direktorica kljub uradno potrjenim 35 dnem dopusta izkoristi le malo od tega. Je pač treba delat in ne okol' ga srat!
...da naj bi bili člani sveta zavoda ptujskega doma upokojencev tudi prvi
kandidati za vselitev v varovana stanovanja. Vprašanje je le, ali jih bodo dočakali ...
... da so se ženske že zdavnaj prebile iz oklepa zapostavljenosti, celo bolj ambiciozne so od moških, saj smo po marburški mestni občini kandidatko za županjo dobili tudi v MO poetovionski. Da ne govorimo o naši medijski hiši,
kjer sta že lep čas na čelu obeh medijev ženski .
Vidi se ...
... da smo brez posebnega pompa dobili novo mestno občino Kidričevo; to smo izvedeli šele z velike table pred dvorcem Štern-tal, ki ga obnavljajo, saj naj bi vanj še letos preselili tudi sedež občine. V Mar-kovcih pa v jok .
OPERACIJO DELNO FINANCIRA MESTNA OBČINA KIDRIČEVO
LOV OPERACIJE:
KONSTRUKCIJA IN SPREMEMBA NAMEMBN STOJEČEGA OBJEKTA DVORCA STERNTHA
iBENO DOVOLJENJE: 351 -1084/2012-3 (04068)
¡TITOR:	EU EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI Rt
OBČINA KIDRIČEVO, Ul. Borisa Kraigherja;
EKTANT:	MODULAR arhitektid.o.o., Grudnovo nabr.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Gal Štumperger, Ptuj.
Iskrice
Foto: Darko Vidovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Na fotografiji je naš čuvaj Don, ki uživa med letošnjimi trobenticami v Trdobojcih,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal avtor Darko Vidovič.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		9	8				6	
5		2					4	7
3	1						5	
	4				6		7	9
		3			2			
	9		5		1			
			2	4		8		
		1						
8								3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	GGG
Bik	VV	©©©	€€	G
Dvojčka	V	©©	€	GGG
Rai	VVV	©	€	GG
Lev	VV	©©©	€€	G
Devica	VVV	©©	€	GGG
Tehtnica	V	©	€€€	G
Škorpijon	VVV	©©	€	GGG
Strelec	VV	©©©	€€	GGG
Kozorog	VVV	©©	€	G
Vodnar	VV	©©©	€€€	G
Ribi	VVV	©©	€€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)

»Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temveč iz besed.« Karel Čapek
»Puščica rani telo, jezik pa dušo.« Perzijski pregovor
»Umetnost ugajati... je preprosto v dveh rečeh: ne govoriti o sebi drugim in govoriti jim vedno o njih samih.« Edmond Goncourt
•k**
»So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo.«
Jean de La Bruyere
»Kdor govori, kar hoče, mora poslušati, česar noče.« Nemški pregovor
»Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže.« Friedrich Martin von Bodenstedt
»Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika.« Lord Avebury
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. marca do 24. marca 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: STOPNJEVANJE
M ji ji ji 3
gjgjgjggg
gjgjwjgjg
www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, Tednik obvešča
torek • 18. marca 2014
Maribor • Novost v podjetju Energija plus
Odprtje prodajnega mesta s svetovalno pisarno
V Energiji plus so z ureditvijo novega prodajnega mesta s svetovalno informacijsko pisarno poskrbeli za boljše delovne pogoje. Novi, sodobno in funkcionalno opremljeni prostori nudijo strankam popolno energetsko storitev na enem mestu.
Prostori se nahajajo v neposredni bližini dosedanjega sedeža na Vetrinjski ulici 2. Novo prodajno mesto bo omogočilo hitrejšo obravnavo strank in s tem nedvomno vplivalo na njihovo boljše počutje. V Energiji plus so prepričani, da so bližina, usposobljeni sodelavci, svetovanje in učinkovita pomoč ob težavah tiste, ki so konkurenčna prednost, saj so razlike v cenah energentov med različnimi ponudniki iz dneva v dan manjše. Neposreden stik in individualna obravnava sta tisti prednosti, ki jih njihovi kupci najbolj cenijo. Zaradi več prodajnih mest/linic bo zagotovljeno hitrejše urejanje zadev, vzpostavljeno bo tudi hitro okence za oddajo števčnih stanj. Tudi plačevanje položnic brez provizij bo potekalo hitre-
je, saj bodo na voljo kar trije POS-terminali. V novi sveto-valno-informacijski pisarni bo zagotovljena večja zasebnost pri obravnavi kupcev, na voljo pa bo tudi poseben prostor za individualne obravnave. V prihodnje, če bodo takšne potre-
be kupcev, načrtujejo tudi podaljšanje delovnega časa. Kot prvi korak k temu je podaljšan delovni čas ob sredah (od 8:30
do 16:30), ki velja že od otvoritvenega dne nove svetovalno-informacijske pisarne. Posebno pozornost v Ener-
giji plus namenjajo promociji raznovrstnih paketov energen-tov in razvoju novih produktov in storitev. V preteklem letu so poleg elektrike začeli tržiti tudi zemeljski plin, lesne pelete in toploto. Na ta način uspešno uresničujejo poslanstvo v
smislu celovite in učinkovite energetske oskrbe po meri kupcev.
»Delovno okolje, v katerem delamo in sprejemamo stranke, je naša podoba, zato nenehno skrbimo za dober izgled in funkcionalnost. Zavedamo se, da delovno okolje vpliva na človekovo zbranost, učinkovitost, zagnanost in zadovoljstvo. Z novimi prostori v Mariboru bomo zaposlenim omogočili boljše delovne pogoje, strankam večjo dostopnost in hitrejšo ureditev vseh zadev, hkrati pa prispevali tudi k večji urejenosti starega mestnega jedra,« dodaja direktor Energije plus Bojan Horvat.
Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, d. d., je ob tej priložnosti dejal: »Energija plus, hčerinska družba
Elektra Maribor in eden najpomembnejših dobaviteljev energije v Sloveniji, si ves čas prizadeva, da bi bila čim bližje svojim kupcem. Od danes naprej posluje v novih, kupcem še prijaznejših in modernemu načinu poslovanja prilagojenih prostorih.«
Kot poudarjajo, je osnovno vodilo Energije plus vedno skrb za kupce, njihovo zadovoljstvo in utrjevanje medsebojnih povezav ter zaupanja. Vse to je ključnega pomena pri oblikovanju novih, kupcu in okolju prijaznih produktov in storitev. Tudi v prihodnje bodo še intenzivneje raziskovali želje in potrebe kupcev, nagrajevali njihovo zvestobo in širili ponudbo.
Valentina Sabol Prapotnik, Energija plus, d. o. o.
Markovci • S snemanja televizijske oddaje
Katera bo Zlata točajka
Marca se je na televiziji Planet TV začela nova sezona oddaje Raketa na Planetu. V sklopu oddaje bodo v tej sezoni izbirali Zlato točajko Rakete.
Za ta naziv se poteguje osem tekmovalk iz vseh koncev Slovenije: Petra Plesec iz Velenja, Maja Vodopivec iz Tolmina, Jasmina Hren iz Podnarta, Nataša Jurčec iz Borovnice, Nina Klemenčič iz Ljutomera, Simona Kosmač z Vira pri Domžalah, Kristina Maršič iz Kopra ter Maja Zemljarič iz Nove vasi pri Markovcih. Ker imajo tekmovalke za nalogo predstaviti svoj domači kraj, se je pred dnevi snemalna ekipa oddaje Raketa na Planetu mudila tudi v Markovcih in Novi vasi pri tekmovalki Maji Zemlja-rič. Vasi markovske občine so prepoznavne po ohranjanju tradicije in obujanju starih običajev. Zato se je Maja odločila, da svoj kraj in sokraja-ne predstavi kot doživljajsko izkušnjo - skozi dogodke, ki spremljajo življenje v Novi
vasi. Snemanje so začeli dopoldan v marketu Špic v Mar-kovcih, kjer sta Maja in njena tekmica Kristina nakupili sestavine za peko ocvirkovke. Le-to sta morali kasneje speči v krušni peči. Skozi Markovce in Novo vas so tekmovalki s konjsko vprego peljali člani Konjeniškega društva Nova vas, ki so ves čas pri snemanju in pripravi reportaže tudi vneto sodelovali. V prvem delu televizijske reportaže o svoji vasi bo Maja predstavila etnografsko pustno skupino picekov. Prikazali bodo izdelavo lika in njegov nastop. V nadaljevanju sledi predstavitev članske gasilske desetine, s katero je Maja nekoč sodelovala v medobčinski gasilski ligi. Dekleta so takrat v ligi osvojila zlato lovoriko. V zadnjem delu reportaže bo prikazana košnja na star na-
čin. Gre za etnografsko prireditev, ki jo krajani Nove vasi priredijo v poletnih mesecih. Prikazu košnje sledi nastop koscev z BCS-kosilnicami, v oddaji bodo nastopili tudi ko-pjaši in ansambel Sorodniki.
Pekli ocvirkovko in podirali keglje
Obe tekmovalki, Maja Ze-mljarič in Kristina Maršič, sta se pomerili v peki ocvirkov-ke in v tekmovanju v visečem balinanju. Pri peki sta tekmovalkama pomagali Marija in Metka Kekec iz Nove vasi. Pri snemanju reportaže so sodelovali tudi markovski župan Milan Gabrovec, farni župnik Janez Maučec, voditelj Radia Ptuj Marjan Nahberger, Ma-jini sorodniki, prijatelji in znanci ter številni sokrajani. »Da je bilo dogajanje kar se da veselo, nas je večino dne-
Navijači in del ekipe nastopajočih v reportaži
va spremljal harmonikar. Za posebno presenečenje so poskrbele še moje prijateljice in sestrične, ki so pripravile navijaške transparente. Vsem, ki so sodelovali, bodisi kot nastopajoči bodisi kot del ekipe, ki je poskrbela za pogostitev in druženje, se iskreno zahvaljujem. Desetčlanska snemalna ekipa je našo vas zapustila z izjemno lepimi vtisi. Vsi, ki smo se ta dan družili in sodelovali pri organizaciji dogajanja ter snemanja, smo bili ob koncu dneva zadovoljni. Reportaža, ki smo jo posneli v Novi vasi, bo v oddaji Raketa na Planetu predvajana v soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca,« je pojasnila 23-letna Novovaščanka Maja Zemljarič, ki se poteguje za naziv Zlata točajka Rakete. Maja, ki je po poklicu medijski tehnik, kot natakarica dela v domačem gostinskem lokalu. Delo v lokalu jo izjemno veseli, saj je družabna, klepetava in vesele narave.
Snemanje zaključne oddaje Raketa na Planetu, v kateri bodo izbrali zmagovalko natečaja, bo 6. junija v dvorani Tivoli v Ljubljani. Zmagovalka bo v trajno last prejela osebni avtomobil Volkswagen polo, nagrajena bo tudi s službo promotorke pri Pivovarni Union. »Zlata točajka Rakete ne bo le dekle, ki zna odpreti steklenico ali na-točiti vrček piva. Iščemo ka-rizmatično, zgovorno, bistro in pripravno osebo, ki bo
Pri pripravi ocvirkovke je Maji »pomagal« humorist Sašo.
znala pokramljati z gosti, jih spraviti v dobro voljo, morda zaplesati ali zapeti, povedati kaj o sebi in svojem kraju,« so
povedali ustvarjalci najbolj gledane slovenske zabavno-glasbene oddaje.
MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
torek • 18. marca 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 18. marec
17:00
18:00
Ptuj, Gimnazija: 55. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet ... 2014 1. del
Ormož, grajska dvorana: srečanje s pesnico in pisateljico Patricijo Peršolja, nominiranko za Veronikino nagrado za pesniški prvenec Gospodinjski blues, glasbeni del Vesna Zornik iz zasedbe Katalena in Marko Brdnik - harmonika
Sreda, 19. marec
17:00 Ptuj, Gimnazija: 55. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet ... 2014 2. del
Četrtek, 20. marec
18:00 Videm, telovadnica OŠ: osrednja prireditev ob 20-letnici šolske
zgradbe OŠ Videm, ob 17.00 ogled Kulturno zgodovinske učne poti po Vidmu
19:00 Ptuj, CID: odprtje likovne razstave ptujskih ustvarjalcev Blutkind
Antizoloft, Niko Koderman, do 2. aprila 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: literarno glasbeni večer v počastitev svetovnega dne poezije, gosta Tone Kregar in Jernej Dirnbek iz zasedbe Mi2, začetek bralne značke za odrasle 2014 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Ali ima novinarska radovednost meje, vodi Alen Salihovic, gostje: Majda Juvan, Damjana Žist, Anemari Kekec, Franci Trstenjak, Aleš Maver
Petek, 21. marec
16:00
Slovenska Bistrica, grad: Človek je, kar je, kuharski tečaj - prekmurska gibanica
Slovenska Bistrica, Dom svobode: 17. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Pušlšank, etnološka skupina Ložniške ufarce, TD Zg. Ložnica, JSKD
Cirkulane, gostišče Krona: redni letni zbor članov Društva za oživitev gradu Borl
Sveti Tomaž, kulturna dvorana: premiera predstave Franca Streicherja Kam iz zadrege, gledališke skupine KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž
Skorba, Dom krajanov: predstava Punči, gledališke skupine KD Skorba
20:00 Maribor, galerija Kavarne Betnava v Hotelu Betnava: odprtje skupinske likovne razstave Barbi na kvadrat in Srečko Rajko team. 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Oranžna vina, Janez Vrečer, Uroš Valcl, direktor in enolog Kleti Marof in vinarja Danilo Steyer in Konrad Janžekovič, glasba -violinistka Lana Kunčič 21:00 Ptuj, CID: jazz v CID-u, koncert Denise King - vokal, Olivier Temime
-	saksofon, Olivier Hutman - klavir, Luka Gaiser - bas, Bernd Reiter
-	bobni
18:00
19:00
19:00
19:30
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 20. marec: 19:00 Otožna Jasmine.
Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. marec: 16:00 Zeleno kolo; 18:00 Panika; 20:00 Otožna Jasmine.
08:00 Mesečna kronika iz občine Destrnik 09:10 Utrip Iz Ormoža 10:20 Ljudski pevci se predstavijo 12:20 Video strani
18:00 Oddaja iz občine Destrnik - arhiv 20:00 Komedija - Staje rc v Ljubljani 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več rta TTX straneh SIPTV
08:00 Za mame na OŠ Hajdina 10:00 Ob vaškem periš£u 2014 12:00 Video strani 18:00 Oddaja I z občine Starše 20:00 Hajdina - Športnik leta 2013 21:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Prinčeva nedelja
10:00 Ljudski pevci se predstavijo
12:00 Video strani
18:00 Seja sveta Dornava - V ŽIVO
20:00 Koncert okteta Dornava z gosti
21:30 Domava - iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
OSMRTNICA
Utrujen od bolezni je v 58. letu zaspal naš dragi
Milan Burina
IZ JANEŽOVCEV 10
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 19. marca 2014, ob 15. uri izpred mrliške veže na pokopališču na Destrniku. Žara bo položena v mrliško vežo na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PRODAM prašiča od 150 do 170 kg, domače reje. Tel. 031 254 511. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
SENO v balah (kocke) in tri svinje od 150 kg dalje, prodam. Tel. 040 21 7
485._
PRODAM semenski krompir, prva množitev (rdeči, beli in rumeni). Tel.
040 451 613._
KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursos, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno. Tel.
051 639 777._
PRODAM Creino, 1 700 l. Tel. 02 757
0311._
PRODAM odojke. Tel. 031 542 318.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM okrogle silažne bale in razne kmetijske priključke. Tel. 051 233
521._
PRODAMO bukova in gabrova drva (tudi v hlodih), ugodno, z dostavo.
Tel. 041 279 187._
PRODAM 600 kg suhe luščene koruze, v vrečah po 50 kg. Tel. 031 797 943.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
RAZNO
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041
823 921._
POZDRAVLJENE! Je kje kako dekle, staro 40 do 50 let, lahko je tudi mamica? Sem srednjih let z otrokoma. Želim, da me dodobra spoznaš, se preseliš k meni in prineseš obilo dobre volje v hišo. Potrudil se bom, da ti ne bo v življenju nikdar žal, saj znam dobro ceniti žensko roko v hiši, ko si sam. Zaradi preobremenitve s službo in vse drugo se javite s kratkim SMS na 070 554 001.
ZAHVALA
Janez Tomažič
9. 5. 1929 t 4. 3. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornikom in vsem za opravljene molitve.
Žalujoči: njegovi najdražji
SPOMIN
Mineva 5 let, odkar se je poslovil od nas naš dragi
Anton Štumberger
IZ CIRKULAN
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo nanj ustavijo ob njegovem grobu ali mu prižgejo svečko v spomin.
Vsi njegovi
V SPOMIN Marjan Vidovič
2004-2014
Franc Krajnc
2007-2014
Že mnogo let v grobu spita, a v naših srcih še živita, ni dneva, ne noči, da vaju z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spita, kjer tihi dom le rože krasijo in sveče v spomin gorijo. Najlepša hvala za vsako svečko.
Žalujoči: Vidovič - Krajnc
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
Danes mineva pet let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat, svak in stric
Janez Flor
IZ PODVINCEV 119 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Majšperk • Z regijske slovesnosti ob dnevu civilne zaščite
Osebna kronika

Prihodnost je v krepitvi učinkovitega mehanizma
Na osrednjeregijski slovesnosti ob mednarodnem dnevu civilne zaščite, ki je bila v sredo, 12. marca, v Majšperku, so venije izročili devetim posameznikom in PGD Polenšak, kjer letos praznujejo 80-letnico humanega delovanja.
Foto: M. Ozmec
Prejemniki bronastih in srebrnega znaka CZ Slovenije, v družbi z generalnim direktorjem uprave za zaščito in reševanje Darkom Butom (levo) in poveljnikom regijskega štaba SC Dragomirjem Murkom (desno).
V imenu občine gostiteljice je vsem zbranim v dvorani Kulturno-poslovnega centra Majšperk zaželela dobrodošlico županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki je poudarila, da postajamo tudi na našem območju iz leta v leto bolj ranljivi, zato si brez prostovoljnih gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite (CZ) že skoraj ne moremo zamišljati normalnega funkcioniranja lokalnih skupnosti.
Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But pa je v slavnostnem nagovoru poudaril, da celoten sistem zaščite in reševanja v državi temelji na preprostem, a izjemno pomembnem poslanstvu: pomagaj sočloveku, pomagaj ljudem, ki so v stiski in so ogroženi: »Varnost posameznika ali skupnosti je vselej bila in bo temeljna človeška vrednota. Odrezanost od sveta, elektrike in od dobrin, za katere smo vajeni, da so nam na dosegu roke, je bila za mnoge neprijetna izkušnja. Zato se vsem, ki vas je prizadela ujma, zahvaljujem za potrpljenje in zaupanje v sistem zaščite, reševanja in pomoči; vsem udeleženim pri odpra-
vljanju posledic pa hvala za pripravljenost, motiviranost in srčnost pri izvajanju intervencij, v kar ste vložili vse svoje znanje, izkušnje, predvsem pa vaše veliko srce.«
Med drugim pa je But ugotovil, da je prav neprevidno delovanje človeka tudi pogost vzrok nastanka novih virov ogrožanja, ki si jih prepočasi prizadevamo identificirati, jih obvladovati in odpravljati, zato je v tem smislu preventiva še premalo neučinkovita.
»To bomo poskušali doseči z izdelavo nacionalne ocene tveganja in načrtov za obvladovanje tveganj, ki jih prinaša novi mehanizem CZ evropske skupnosti.«
Vendar, kot je opozoril But, so na operativnem področju za učinkovit sistem ključni le organizirani, usposobljeni in učinkovito opremljeni pripadniki vseh struktur zaščite in reševanja: »Pomembni ste tako poklicni kot prostovoljni gasilci, gorski in jamarski reševalci, vodniki reševalnih psov, potapljači, radioamaterji, pripadniki organov enot in služb Civilne zaščite, aktivisti Rdečega križa in Karitasa, zaposleni v upravi za zaščito in reševanje, operaterji v centrih
za obveščanje ali logistiki v logističnih centrih. V sistem zaščite in reševanja se načrtno vključujeta tudi Policija in Slovenska vojska, kar omogoča učinkovito in racionalno uporabo tudi najzahtevnejše tehnike in vojaške opreme. Visoka stopnja povezanosti in usklajenosti vseh naštetih v enotno delujoč sistem je pomembna prednost, ki se vsak dan znova potrjuje v realnih razmerah.V širšem smislu pa je prihodnost za večjo varnost predvsem v krepitvi učinkovitega mehanizma civilne zaščite v okviru EU. To se je izkazalo ob že omenjeni ujmi z žledom, ko smo iz 11 držav dobili v pomoč 172 težjih agregatov in 640 reševalcev.«
priznanja Civilne zaščite Slo-
Za izstopajoče zasluge na področju zaščite in reševanja so na slovesnosti v Majšperku izročili tudi priznanja Civilne zaščite Slovenije. Bronaste znake CZ Slovenije so prejeli Adolf Kopše, večletni predsednik PGD Stoperce, Vinko Kokol, poveljnik GZ občine Dornava, Boštjan Jelovica iz PGD Središče ob Dravi, Nataša Žižek, operaterka v Regijskem centru za obveščanje Ptuj, Janez Potočnik, član in vodja ekipe prve pomoči KO RKS Majšperk in član občinske ekipe prve pomoči CZ občine Majšperk, Dejan Jur-kovič, ki je več let med odgovornimi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine Ormož in PGD Miklavž pri Ormožu, Rudi Topolovec, ki že desetletja deluje na področju gasilske dejavnosti in opravlja vrsto funkcij v PGD Ptuj, Ludvik Hriberšek, ki je odigral pomembno vlogo v novembrskih poplavah 2012 kot poveljnik Civilne zaščite občine Ormož, ter PGD Po-lenšak, ki v občini Dornava uspešno deluje že 80 let in je pomemben člen zaščite in reševanja.
Na državni slovesnosti ob dnevu CZ je 28. februarja v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju bronasti znak CZ že prejela Andrejka Mislo-vič iz občine Markovci. Srebrni znak CZ pa je prejel Slavko
Rojstva: Maja Nadelsber-ger, Kungota pri Ptuju 116, Kidričevo - deček; Renata Viher, Lešnica 21, Ormož -deček Luka; Sabina Pravdič, Mihovci pri Veliki Nedelji 60, Velika Nedelja - deklica Sofija; Tadeja Škrlec, Kog 74, Kog
-	deček; Simona Turnšek, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj -deklica Nika; Vanja Leva, Zg. Ložnica 77, Zg. Ložnica - deček Gal; Silvija Perhavec, Peč-ke 14, Makole - deček Lan; Darinka Bele, Zg. Sečovo 14 a, Rogaška Slatina - deklica Žana; Lidija Šuen, Korenska c. 4 a, Sp. Duplek - deček Nejc; Maja Bombek, Potrčeva 55 a, Ptuj - deklica Kaja; Andreja Hameršak, Gabrnik 13, Juršinci - deček Liam; Martina Žunko, Osojnikova cesta
9,	Ptuj - deklica Zala. Umrli so: Marija Kralj, roj.
Domanjko, Vuzmetinci 28, roj. 1934 - umrla 8. marca 2014; Marija Kristovič, Paradiž 83, roj. 1929 - umrla 8. marca 2014; Marijana Mo-ravec, roj. Moravec, Strmec pri Ormožu 8, rojena 1940
-	umrla 10. marca 2014; Marija Kramberger, roj. Kuri, Dolič 43, roj. 1933 - umrla 1. marca 2014; Vladimir Repič, Kicar 1, Ptuj, rojen 1932 -umrl 10. marca 2014; Janez Šegula, Groharjeva pot 1, Ptuj, rojen 1932 - umrl 12. marca 2014; Marjeta Petrovič, roj. Kukovec, Na Tratah
10,	Ptuj, rojena 1921 - umrla
11,	marca 2014.
Tkalec, ki aktivno deluje kot poveljnik Gasilske zveze Središče ob Dravi. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Majšperk ter mlada pevka Ana Karneža.
M. Ozmec
Lani so v centrih za obveščanje sprejeli več kot 500.000 klicev, da je bilo opravljenih dobrih 13.000 intervencij, povprečno 36 intervencij dnevno, v katerih je sodelovalo povprečno sedem pripadnikov. Pri intervencijah sta na prvem mestu gašenje požarov in reševanje ob nesrečah v cestnem prometu.
Slovenija • Začenja se motoristična sezona
Policisti napovedujejo poostren nadzor
Policisti pred začetkom sezone vse motoriste in druge udeležence v cestnem prometu pozivajo k previdnosti.
»Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo izjemno previdni, hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram na cesti. To velja zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Zaradi zime je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg vsega naštetega zave-
dajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta,« je v sporočilu za javnost zapisal Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor.
Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujejo, naj pred vožnjo preverijo zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejejo. Med vožnjo je treba dosledno
uporabljati ustrezna zaščitna oblačila in zaščitno motoristično čelado. »Motorno kolo je ozko, zato vas lahko pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi
vi njih. Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči in nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) ter čelado svetle barve. Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča,
sicer bo vaša glava izpostavljena na smernem vozišču za nasprotni promet,« motoriste opozarjajo policisti, ki za obdobje od 17. do 28. marca nad vozniki enoslednih vozil napovedujejo prve poostrene nadzore. »Izvajali bomo tako preventivne kot represivne ukrepe. Na področju preventive bomo sodelovali z motorističnimi klubi in društvi. Kar se tiče poostrenih nadzorov, pa bomo dali poudarek meritvam hitrosti.«
Mojca Zemijarič
£tàj&afca, budl&ca,
89,8 98,2 104,3 Mía
£ í ~
^oáíulajte naá tudi na ápíetu.: www. raAio-ptuj.&i
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Sušeč preveč gorak, mali traven naopak -1/16
Policisti pred začetkom sezone voznike motornih koles in koles z motorjem pozivajo k varni in previdni vožnji.
Danes bo pretežno jasno. Ponekod bo pihal zahodni ali jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, najvišje dnevne od 16 do 24 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan se bodo predvsem na zahodu pojavljale krajevne plohe. V četrtek bo precej jasno.
Vremenska slika
Nad zahodno, južno in deloma srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda k nam priteka topel in suh zrak.
Foto: arhiv