—   211    —
Novičar iz mnogih krajev.
Ker se je od več strani popraševalo: ali tista postava, po kteri je odkupljenje  od  vojaškega  stanu   ustavljeno, tudi za take velja, ki še niso dosto  stari,   pa  se že naprej odkupiti žele, je vis. vojno poveljništvo sklenilo : da tudi tako odkupljenje  ni pripašeno,   dokler  una   postava velja. — Dunajski časniki oznanjajo,   da bo vlada za ustanovitev prave veljavšiue našega dnarja in za po-plačanje mogočih primanjkav prihodnjih let spet 350 mil. gold.   oa   posodo   vzela   in   ta zajem že te dni razpisala; nihče ne bo prisiljen,   da   bi   se  moral   vdeležiti tega zajema, vendar se bo  obernila na   domoljubje vsih ljudstev,   da ji bo vsak   po  svoji   moči   večji  ali manjši znesek posodil;  če  pride   več kakor 350 milionov sku-pej, bo povišala zajem   na 500   milionov;   za 95 fl. bo dala obligacijo za 100 fl.;   činže   bo plačevala po 5 od sto,  in  v  srebru;   poglavitni  namen  tega zajema  je, dolg pri banki   poplačati   noter do pervotnih 80 milionov in tako  napraviti,   da  bojo   banknoti   spet   ravno tisto ceno imeli, kakor srebro in da bo po tem takem nehal že  več   let  terpeči  nadavek   (^ažio)   na   papirnati dnar; drugi namen je primanjkavo poravnati, če bi utegnili prihodnje leta deržavni stroški večji biti od dohodkov. — Dunajska  banka je razglasila stan svojega premoženja poslednjih kvatrov in jeskazala,  da zadnji dan preteklega mesca  je  imela  gotovine  v  srebru   za 44 milionov in 454.357 fl.,  — banknotov pa je bilo med ljudstvom  za  305   mil.   214.841 fl.    Če tedaj   deržava poplača  svoje  dolgove   pri   banki,  se   bo   razmera   med srebrom in popirjem poravnala, in če bojo banknoti   založeni s  srebrom,  bojo kot znamnja gotovega dnarja, spet ravno toliko vredni kakor srebro in zlato, in nadavek   bo   jenjal.   —   Železnica    čez   goro   Semering ([med Estrajhom in Štajarskem) se bo nek tudi za vožnjo ljudi med 15. in  17. tega mesca  odperla. — Višji  poveljnik 3. in 4. armade fzm.  Hess  se je 1. dan t. m. podal v Pest   —  29. junia je bila   v Benetkah   že nova pšenica na prodaj,  lepa je; povsod   po Laškem se nadjajo dobre letine,  tudi   v  Furlanii,   kjer so pa malo svile pridelali in se  tertja   bolezen   zlo razširja;   tudi  v Toskani je taka.   —   V  Kološu  je znajdel umetnik Hajka pri tumskih  urah  tako napravo,   da  kazalo   od minute do minute poskakuje,   med tem pa mirno stoji; ker navadne ure dostikrat prav ne kažejo, če veter kazala žene ali jih na njih sedeči tiči ustavljajo, misli Hajka s to napravo  vse  te napake  odverniti.   —   Juter pričakujejo na Dunaji odgovor  rusovskega  čara, ki ga ima knez Gorčakov ([pa ne vojskovodja) prinesti. — Zmiraj več rusovske armade se nabira v Mol d a vi, kjer se bo nek z naj večjo silo ustavila; v Jas je došel 26. p. m. kurir s poveljem,   da vsi polki Kozakov, ki so v Besarabii, imajo v Moldavo  marširati,  kamor nek tudi   carevič   Aleksander   Nikolajevič   pride.   — Na meji proti Bukovi ni je  že veliko rusovskih   taborov, polnih vojakov, ravno tako polegSereta proti er-deljski meji; kmalo se bo pokazalo:   kaj to zbiranje rusovske armade blizo mej austrianskih pomeni.   — Od višjega rusovskega vojskovodja se kmalo govori, da je hudo bolan, „Terž. čas.acelo pravi, da je že umeri, kmalo pa, da bo ob kratkem zdrav; leto je gotovo, da je knez Gorčakov za njegovega namestnika izvoljen. — Ple-menitniki moskovskega poglavarstva so svoje domoljubje slavno s tem  skazali,  da  hočejo,  dokler  vojska  terpi, desetino svojih dohodkov čaru  darovati za   vojskjne potrebe ; to znese na leto 300.000 sr. rubljev. — V Š u m 1 i
ee bojo spet vsi vojskovodji francoske in angleške armade snidili z Omer-pašom v posvet prihodnjega  vojskovanja.
—  Austrianska armada ne bo nek pred posedla Vala h i je in Moldave, dokler ne pride odgovor od čara rusovskega. — Ker se samo od morske strani zedi-njene armade ne upajo napasti rusovskih bark v Seba-sto polu, se Angleži in Francozi namerjajo v Kri-meo; huda bo na vsako vižo, ker luko Sebastopolsko krije nek 60.000 Rusov. — 21. p. m. so angleške barke napadle terdnjavo Bomarsund na naj večjem aland-ekem otoku; 7 ur je terpel strel z bombami, kteremu je odgovarjalo 80 rusovskih topov in dvoje baterij; ko jo terdnjava z žitnicami vred goreti začela, so odrinile sovražne barke preč. Večidel zedinjenih bark je le še 15 morskih milj od Kronstadt-a, blizo otoka Seskaer.
—  Po ,jTerž. čas." se je 2. dan t. m. v Madridu punt vnel, kterega je pa armada zadušila; puntarjev je večidel padlo; cela španjska dežela je v stan  vojske djana.
—   212   —