M* Itk Jas r*W5B sobot, nedelj pr»»niko*. PROSVETA • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnfriki in upravoilki prontori: 2657 South Uwn Njihov argument da bi letalske operacije gibanje francoskega voli na Londonu ho še sedaj u veriga bi masni letalski naval [ italijanska mesta porazno na vojno razpoloženje v U' Tako razpoloženje bo k »e bodo napadi nada- vanje Amerike Cez milijon mož pod-Vrženih konskripciji Washington, D. C., 15. avg. Amerika ne bo mogla postaviti popolnoma opremljene armade pol milijona mož na polje pred majem prihodnjega leta, so izjavili uradniki federalnega vojnega department*. Oni so poročali, da naročila vojnega ma-eriala, oddana preteklo leto, ko je kongres odobril proračun, se isdaj dnevno dostavljajo. V pri-lodnjem maju bo dovolj orožja' na rokah, da bo armada omenjenega obsega lahko oprem-jena. icozi Motorne kolone dveh vojaških divizij bodo tudi opremljene v omenjenem času. Prihodnji maj bo nudil prvo priliko za napad z evropske strani, če bo sploh prišel, po izjavi vojaških veščakov. Takrat bodo izginili ledeniki, ki ovirajo plovbo po severnih pomorskih črtah,! Uradniki vojnega departmen-ta ap izjavili, da bo 700,000 mož pod orožjem v prihodnjem decembru, ako bodo državne gar de vpoklicane v federalno službo na podlagi zakonskega na črta, ki je bil že sprejet v nižji kongresni zbornici. Od tega števila bo regularna armada uključevala 375,000 mož. Ako bo zakonski načrt glede konskripcije sprejet, bo vojni department lahko pozval k o-rožju 1,400,000 mož. To šteVi lo uključuje tudi člane narodnih gard. Koliko od tega števila se lahko oboroži do prihodnjega poletja* zdaj še ni znano. O tem sejah ko le ugiba. MSŠkm 8. KinrtJsenrŠef produkcijskega oddelka narodne o brambne komisije, ni mogel dati aenatnemu finančnemu odseku definitivnega odgovora na vprašanje, koliko mesecev bo vzelo za popolno opremitev in oborožitev armade 750,000 mož. On je dejal, da bo temeljito proučil to vprašanje in potem dal odgovor. Program glede o-rožitve armade dva milijona mož pride na vrsto pozneje. BOMBNIKOV NAPADLO ANGLIJO v* Londonsko letališč* in pomoli Bombardirani ITALIJANI TEPE-NI V AFRIKI LONDON, 16. avg. — Angleži ao danes zjutraj pričeli vlačiti mrliče in ranjence izpod razve lin poslopij, ki ao jih porušile nemške bombe v največjem letalskem navalu v zgodovini. Cea tiaoč bombnikov se je udeležilo napadov na angleške pokrajine od Walesa do Škotske. Tarča bomb so bili londonski pomoli In letališče. Angleži trdijo, da so sestrelili 144 nemških bombnikov, sami pa so hvuMli 27 letal. Koliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih, | še ni znanp. I London, 15. avg. — Nemške bombe so danes ponovno padale Nov grob v Jolietu Joliet. — Tu je umrl rojak Anton Sraj, doma it Gradišča pri Prinskovem, ki zapušča ženo. tri | sinove in hčer. Novice is Penim} Ivani je JStrabane, Pa. — Walter V^ [ček, Man društva Poetojnska jama št. 138 SNPJ, ee je moral podvreči operaciji na pretrga* nju. Zdravi se v General Hospi-talu v Canonsburgu.—V Her-minieju, Pa.f je pred dnevi umrl Peter Stanovnlk, star 52 let in rojen v Zmincih pri &ko>f j i Loki na Gorenjskem. v '«>*•• v la Clevelanda Cleveland. — Dne 13*. t. m. je umrla Ana Jančar, foj. Mesojedec, stara 79 let in doma iz Male vasi pri Dobrem polju na Dolenjskem. V Ameriki je bila 50 let in tu zapušča moža, sina, tri hčere in sestro. FRANCIJA ODPRAV''™*; mM RHUNUA SE ZV1 | ■■■JA V KLEŠČAH P0-ORGANIZACIJEl fiSsf- LITICNE MA$INE Anglija bo pojasnila svo je cil je * Gandhi ne nupt Churchillov! vladi ___________________________ London, 15. avg. - 'Vlada bo na južno in severnozapadno an- pojaanila svoje mirovne cilje ob gleško obrežje. V včerajšnjih pravem času \ je izjavil Olement navalih, ao Nemci bombardi- Attlee, laborit in član Churchil-rali priBUniščna mesta Dover, Novega kabineta, v parlamentu Southhampton in Hastings. Le- na stavljeno vprOanje. Kdaj talski minister je naznanil, da je «« bo to vodilo, ni povedal, bilo 26 nemških bombnikov ae- V Angliji ae je pojavila agl-strel jenih v letalskih bitkah, An- taci j a, da vlada pojasni svoje gleii pa so izgubili štiri letali, mirovne cilje, d**tabb#vet jasno sliko, kakšno Evropo ai zamišlja Velika Britanija, če bo zmagala v tej vojni. Evropa, kakršno želi Anglija, se mora rasli-kovati popolnoma od one, ki ai jo zamišlja o«išče Rim-Berlin. Zvonovi v. angleških cerkvah ao se včeraj oglasili, kar je bil znak, da so nemška prevozna letala apuatlla padalce na angleško ozemlje. Petdeset padalcev »oa politična v Mehiki lico City, 15. avg. — Ne-j«' bila ubita in se-je bilo ranjenih v po-[tki, ki se je razvnela v »"pripravami nasprotnih "ttčnih frakcij za prelimi-laManje kongresa, ki 1 »eptembra. Bitka, ko počili streli, se je Je ve<» tinoč kmetov, PV . generala Camacha, j4 karididHU za prc?dsed- 1 ■•hike, dospelo »upadli Nacijska propaganda v Chicagu Nemci morajo / častiti Hitlerja ; -------—' T ■. ' ■ • ' - Chicago. 15. avg. — Cikaški Nemci, ki ao, ko so dobili ameriško državljanstvo, prisegli, da bodo branili ameriško ustavo in ustanove, ao bili opozorjeni, da morajo častiti Hitlerja kot vojaka v prvih vrstah na fronti, voditelja in načelnika Nemčije. A-meriški državljani nemškega porekla morajo biti ponosni na Hitlerja in Nemčijo. Oni, ki ga nočejo braniti pred klevetniki, ao aebičneži in strahopetci. Tak značaj je zavzela propaganda Hitlerjevih agentov v Chicagu. Posamezniki so bili celo posvarjeni, da je prostor za one, ki nočejo biti oinačeni kot Nemci In odklanjajo dedščino ----- " • , ju Mliiiiag* »H. so zasačili v vaseh v Midlandsu Atlee je dejal, da nr podcenju-in na Skotakem. * je važnosti vprašanja o preure- Avtoritete so takoj odredile ditvi Evrope, toda definitlven akcijo, da onemogočijo invazijo odgovor v tem momentu ni mo-angleškega ozemlja. PoveljatvoUoč. domobrancev in policije je na- Na predvečer debate o Indiji v znanilo, da ae je pričel lov na Parlamentu Prih«Jajo poročila iz nemške invaderje. Ves promet te dežele, da ndijakl nacionalisti je bil ustavljen v krajih, iz ka- n so ""lovoljni a »dojim pro-terlh so prišla, poročila, da so se britske vlade, da Indija padalci spustili na tla. vaestransko podpira britske voj- , ne napore. Mahandas K. Gand- Admiraliteta je sinoči nazna- h, jn drugj Voditšlji Vseindij-nila, da je nemška podmornica L^g* narodnega kongreaa pra-torpedirala in potopila trgovsko v,j0( da vlada ni posta- križarko Transylvanijo na A- vil|| njti p^j^ge ^ pogajanja, tlantiku.' Kdaj se je to zgodilo, Gandhj je w\0 rekel, da ne mo-naznanilo ne omenja. Admifali- w ^up^tj Churchillovl vladi, da teta Rravi, da se je 300 častni- w obljube glede pode- kov in članov posadke rešilo, LJtve popoj^ neodvianostl Indi-Med rešenci je tudi komandant h j F. N. Niles. Vai so ae izkrcali jnubet predsednik, je bila ločitev cerkve od države. V enajstih kabinetih ao imeli prostozidarji večino mini strskih pozicij. Prostozidarji eo bili predaedniki francoskih vlad. Nasprotniki trdijo, da ao imeli prostozidarji preveliko število visokih pozicij v vladi, armadi in parlamentu. To nI odgovarjalo moči In obsegu prostozidarskih lož. Kampanjo za odpravo tajnih organizacij vodijo deenl čarski nacionaliatl. Vlada je naznanila program rekonstrukcije. Iskala bo posojila za financiranje ošlvljenja poljedenstva, javnonapravne In dustrije in gradnjo novih poslopij, mostov in drugih projektov. General Ma*lm* Weyaand, obrambni minister v Petainovl Vladi, je odredil demobilizacljo vaeh vojakov, ki prihajajo iz Akacije in Lorene, kakor tudi mesarjev, pekov, orožnikov in telesni Čarjev. Nemci so prepovedali demobllizirancem povratek domov, zato Jim Je Weygalnd pre-akrbel začasna dela na kmetijah, železnicah in v gozdovih. z obljubami," pravi Ga^Jhl v telegramu, katerfcga je poelal listu News Chronlcle.^Obljube tola- kem obrežju. Berlin, 15. avg. — Tu trdijo, da so letalski navali na angleška --------------. mesta, ki trajajo že šeat dni, u- žlJo, toda ne odpravljajo sum- spešni. V tem času so nemški ničenja in nezaupanja. Bojim letalci vrgli na tiaoče bomb, ki se, da ne bodo Izpolnjene Veli ka Britanija ne more trditi, da se bori za pravico, če pa noče bi ti pravična napram Indiji. Ml zahtevamo akcijo, kajti samih o-bljub amo te siti/' so povzročile ogromno škodo Najbolj vroča letalska bitka ne je včeraj vršila nad južno-vzhodnim angleškim obrežjem. V Berlinu trdijo, da so Angleži izgubili 385 bojnih letal od pri-i a ... . četka velike nemške letalske ~ fenzive. V tem čaau ao Nemci | olajšata blokade izgubili 88 bombnikov. ■v mesto. ■h pristaši ge- r Almazans, predaedni- ^tltr™^* kot "sinovi nemške domovine, Hu d, Tu 111 tam, kjer vUda mir. Vsi so Iz- C rma,fMla pn d.j»lc! Nemčije. To pff»pagando širi med Nem ci Kinheitsfront, nacijska orga-»na Luk$em- nizacija. Vsebovali so jo leUki, izginila - katere eo razpečevali med udr ■ lelence nemškega piknika, ki se E?7 K avg.imeni je pred nekaj tedni vršil v parku n* ''O^semburška** In Riverview. Za nacijsko prope ■ U k wm bu rlka" morata gando ao ae začele zanimati fe it uradne kores- deralne avtoritete in uradniki ■ \ b"dfjCno«ti. Tako se detektivnega biroja. Kal1'*1?0 ' Svarilo Nemcem je objavil tu L^n. načelnik civilne dl Hpt / Frontksme/sd. glssllo mr»ije v l.ukaemburški. j Društva nemških vojnih veter« m ^ jt nera- nov. ns prvi strani. Predsedni- k^ i *uk v ka te organizacije sU bile Frn.t * Z |Tm.Ulm d€l Ten Eicken in Otto 8chwerk ^ Hitlerjeve čfte o-jPrvI je bil nedavno premeščen v New York. London, 15. avg. — Predstav nik vlade Je Izjavil, da se bo blo-kade Nemčije in držav, katere Je zasedla Hitlerjeva armada, na daljevala, čeprav ta onemogoča dovoz živeta 18,000.000 prebivalcem v državah, ki so prišle pod dominacijo nacljske Nemčije. Predstavnik Je dalj" reW, da I-ma Nemčija dovolj *ivll -iua naai-čevanje prebivalcev v okupiranih krajih. Pravijo, da niso komunisti lios Angeles, Cal., 15. avg, — Več prominentnih filmskih 1-gralcev in igralk je bilo obdol-tenih v zvezi s preiskavo okrajne veleporote komunističnih aktivnosti v okraju lrugo poročilo c« glasi, da so y okupiranih deielah bile Italijanske čete vržene ns-| ,ft _ Hln- taj v bitki, ki J* vršUe pri dfwlnjk Zvw n,mikih prelazu Jurgarganb Ta k(jltlirnlh organizarlj. je dejal. I milj Jutnovzhodno od Iierberr ^ M n#,m4k<) ^ij)^ ir. Angleži dalje poročajo, da so made prebile prlhr>dnjo zimo v bile italijanske čete poražene v podjarmij»nlh detelah. Oeemde-Mtkah ob meji Egipta in Ubije.1 «et gledališčnlh drutb potuje po italijanske kolonije, kakor tudi teb deželah in zabava nemške v eeiptsko-briUkem Sudanu. Arf-; vojake Hlnkel je rekel, da ^4ke tmU so prodrle M milj da- do nadaljnje grupe formirane in leč v L Ijo v nekem kraju in po- skrbele, da bodo Imeli vojski mmfimit lUlijaaake čete. dovolj zebe v«. Kostarika nastopila proti nacijem Hitlerjev afent aretiran v Urugvaju San Jose, KosUrlka, 15. avg — Vlada je naznanila, da je u veljavila ukrepe gle4e izključe-nja Nemcev, ki bi alcušall priti v deželo v avrho širjenja prop« gande v prilog nacljski Nemčiji ali kot špioni. Koetariškl kon zuli in poslaniki v tujih dfta-veh so bili informirani o akci ji vlade. Montevldeo, Urugvaj, 15. avg ~ Policija Je sinoči aretirala Karla Arnolda, ki je pobegnil ix Argentine v to državo potem, ko so argentinske oblasti odkri le, da je agent Hitlerjeve tajne policije. Odredile so deporlacijo, toda Arnold je pobegnil in se tako izognil aretaciji. Urugvajeke avtoritete so ga sedaj aretiral« na obtožba kršenja imigracij skih regulacij. Mealro Clty, 15. avg. — Ju stični miniater Je |wdvoJII število članov tajne policije v avo JI kumpanji proti elemenUim, ki so osumljeni subvrrz|vnlh aktivnosti. Tajni |K»lic#jl ao bih poslani v vsa važna prlstanlščna mesta In kraje ob meji Združenih držav In Guatemsle, kjer bodo strogo pazili ns vse tujce |n Hitlerjeve ter Mussolinljeve e gente. 11 . • I Družba zahteva odškodnino od unije Zadeva ponovno pred »odiičem I Philadelphlja. Pa., 15. avg. — A|>ex Hosiery Co, Je vložila novo tožIki proti uniji nogavlčar-skih delavcev, včlanjeni v Kongresu Industrijskih organizacij, v kateri zahteve odškodnino H, 171,957 za škodo, katero Je utr-pela zaradi sedeče stavke, kaU-ro Je unija okllcala v njeni tovarni I. 1987. Kompanija Je zmagala v prav di proti uniji v aprilu |>reteklega leta.- Federalno dlstriktno sodiš«« Je takrat obsodilo tekstil no unijo v plačltev odškodnine kompanljl v vsoti 1711;m na podlagi obtožbe, da.Jessdeča stavka ovirala meddržavno trgovino in da je unija kršila 8her-, manov protltrustnl zakon. Federalno prlzivno sodišče Je na a-pel unije zavrglo odlok dlatrikt-liga sodišča, nakar Je kompanija tirala zadevo pred federalno vrhovno sodišče, ki pa je iiodpr-lo odlok pri zi v nega sodišča. Slednje je svetovalo kompanljl, naj Išče zadoščenja pri državnih sodiščih. Bukarešta, Kumunlja, 15. avg. < — Kralj Karol je dal raaumetl opoziciji, da bo storil vse, da bo nova totalitarska politična maši-na učinkovito /unkcionlrala, A-ko apeli in priKovarjanja ne bodo zalegla, bodo podvaetl koraki proti vsem, ki ogražajo narodno enotnoat. Avtoritete naglašajo, da aploh nI motnoati glede izbruha notranje oborošene revdte v sveži a agitacijo v Bolgariji In na Ograkem, l trajala tri ure, Je bilo na-mignjeno, da se bo Grčija postavila po robu Uallji i orotjem, če bo U storila vojaški aunek proti Grčiji z albanake strani. Fe-šlatttni tisk srdito napada Grčijo te več dni. Kampanja sllčl oni, ki Jo je vodilo nacljako ča-sopisje pred Hitlerjevo invazijo Avstrije, Cehoslovakije in Poljake. Vojna zadriala parnike v argentinskih lukah Buenos Alres, Argentina^ 15 avg. — V petih argentinskih lukah se nahaja 29 tujih pernlkov kar je posledice vojne v Evropi Med temi Je 16 Itslijsnsklh, štirje so nemški, trije frenčoski, pet danskih in eden švedski. Odstavljeni sovjetski komisarji dobili nove pozicije Moskva, 15. avg. — Kivšl politični komisarji v rdeči armadi, katerih službe sa *b!le odpravljene * včeraj objavljenim dekretom, "da se ojači disciplina v vrstah oborožene sile," se ne bodo pridruttll armadi brez-fioefinih. Ksmen Tlmošenko, komisar za obrambo, Je dal vaem bivšim Mitičnim komi-c ar jem nove (tozicije, U>da prejemali bodo stnro plačo. Ti so i edaj podrejeni poveljnikom ar-made. Prej so Imeli pršv tako i. . H- I oblast kot vojaški poveljniki. Bruselj, Belgija, 15. avg. — '_^ Kralj l#*>iM, ki Je ujetnik Nemcev v svojem la««t»Mm gra- Konahripcija prvi du, Je včeraj pozdravil korak v fašizem otroke, ki so se vrnili k nJemu p„ vrč tadnih ločitve, On še.Ch^ago, 15. ^avg. ~ Dr. Kdno čaka na povratek ^vojlh ^Harlee C. Morrlson. ur^nik rojakov, ki so pobegnili v Fran-1 publikacije Chrt^ Ceit^ c i Jo, ko -o Mitlevjevr čet. Inva- j Jr "1*1 ** 'dirale Belgijo Ko je Francija! kon.kriprije, k je zdaj | Otroci belgijskega kralja $e vrnili sklenile premirje s N«mčlJo, se je nahejelo Um okrog 1,500,0(10 belgijskih begune*v. U nekaj tisočev od tega ŠUvlU ee Je pred kongr«M»m, prvi korak v fašizem. "Ameriki preti nevarnost od domačih fašistov, ns od sune njih," je rekel Morri- vrnilo domov v indnjlh tednih, eon. P R O 8 V E T X TU / PROSVETA THE BNklGHTENMENT , GLASILO M LASTNINA »l-OVENBK* MAJKM»N« r0W0KXK JBOMOni w rfNl nMM »r drla*. y whoo U4 y ta, kar I* •«* • »" PROSVETA Mtr-M »O. Untol Aoa^ CM«p* Glasovi ......... Datum » aa - i-Ma aa a*tom aoa»oal, 4a vaa to • poMito aa- 22L rsaariU >• naMiMM, «a •• f*a S* •• »tort 1M — ■ naselbin JCriiee pot delavcev v Franciji Br;x>Javke «o »poročile, da »e bliža konec mogočnim delavskim unijam v Franciji. Zgoditi m mora, kakor ae Je ie zgodilo v ItaOlji* Nemčiji, Cehoslovakiji, Poljaki, Norveški*, Danski, Holandski in Belgiji: svobodne in demokratične delavske unije morajo umreti in narediti prostor novi organizaciji pokorrtJh hlapcev! Francoski fašisti, ki ao zdaj na čdu neoku-piranega dela Francije, ao »i izbrali Mussolinijev »istem atanovake ali korporativne države, v kateri ao delavci in delodajalci organizirani skupaj v "korporacijahVTe institucije, ki ao a lilo, na ukaz od zgoraj skupaj zgnetene, ao podobne piramidi, kakor ruski aovjetl; »podaj je najšifta plaat, obstoječa iz delavcev, nad njo je manjta plast političnih priganjal v, na konici na vrhu je pa diktator. Vsa oblast izvira s ko-nioe oa vrhu. Hitlerjev sistem v Nemčiji je malo drugačen v formi — nscijska delavska institucija aa imenuj« "delaveka fronta'! — toda v Uet v u j« isti: vaa oblast izvira od diktatorja na vrhu in delavci ao v obvezni .službi nacijake države, delodajalci so le poaredovalci med diktaturo in Mapčujočimi delavci. Svobodna francoaka republika je imela mogočno Splošno delavsko zvezo, ki je še lani štela , pat milijonov članov; poteg te je bilo še nekaj manjših neodvianih strokovnih unij z različnimi ideologijami ki cilji, Splošna delavska zveza Je bila atrogo demokratična organizacija, ki j« črpala avojo notranjo oblast it široke mase Članstva, kakor socialistična stranka, ki Je se-stojala iz Utega Članstva. Njen tajnik Leon Joahauz, zmeren socialist, ki Je tajnikoval dolgo vrato lat, J« bil eden najboljših voditeljev francoskega delavstva. Joahaux Je zdaj seve-da odšel v pokoj in najbrie postane mučenik za ^ avoje demokratično prepričanje, (kakor je poeta) Matteotti v Italiji Ht dolga vrste socialnih demokratov v Nemčiji in drugje. Zanimiva Je vest, ki nam pove, da namerava-jo frtneoski apostoli stanovske države pobarvati novi francoski sistem z nekim elndikalizmom, - ki ga Je Kari Marka pobijal ie pred 70 leti. Prl-bllšne vrste anarho-olndfkalkt je bil Mussolhii v svojih mladih letih, Kasneje Je Mussollnl sklonil kompromis s socialisti, ampak v srcu je a talno gojtfl avoje sindikalistične ideje, katere Je deloma začel Uvajati v stotemu svojih faši-stlftfA "korporacij". Zdaj ga bodo francoski fašisti Icopirali. francoski delavci, organizirani v mogočni in svobodni 8plošnl delavaki zvezi, katera nora biti zdaj raspuščona, bodo šele sdaj *i>osns-II — kaj ao izgubili. Ta zakletev ae menda na splošno drii vseh svobodnih ljudi na svetu, ki niso nikdar prej okusili politične služnosti: ko ao politično svobodni, nimsjo pojma, da so avobodni in spo-znajo to šele potem, ko svobodo izgube! Ns enaki ignoranci trpe ameriški delavci, ki •• sicer trioma zavedajo, da jim manjka Ekonomske In socialne evafcode In demokracij« — ' nimajo pa nobenega pojma o dragocenoati avoje politične avobode in demokracije, brez katere ne morejo i mati ekonomske niti socialffr svobode In demokracij«! Le majhna peščica ameriških delavcev dobro pojmuje neprecenljivo vrednoat politične svobode in demokracije — toda večina bo to spoznala šele potem, če to svobodo in demokracijo izgubi. Ta atrašna i trn orane a ae navadno tel ko malt čuj« in zdaj s« bo mašč«vala nad delavci v FVan-ciji — Zlasti nad onimi, ki ao ae tlali upijaniti na pameti od demagoških komuniatov, ki ao ob napovedi vojne Nemčiji lanako Jasen peli francoskim delavcem najoetudfiejšo lai, da med francoskimi "tmpedalJeti" in Hitlerjevimi naci-ji ni nolarne razlike, da franconko delavstvo ne bo ničesar izgubilo. če vojno bojkotira in sahte-va mir a Hitlerjem ... Mnogo francoskih delavcev je verjelo hudodelskemu gobeadsnju francoskih komunistov In nagajali ao demokratični vladi franci, tako da jih je še pogostila. Z maj- šskHHHM da je šia'v banko in dvignila $820. Ta denar so potem zave- avgustj K boju Mi ! m slišljivo, nas skoraj uverja 7 ' te. Naročili so ji, naj pošaka, Ali. če atvar presojamo ta»alWi.\ie U vedeli nam, da so spomlad obhajali 60-letnico te katastro-U, mrg. Kolih povedala moji pri- jateljici, da me ne bo pustila teden dni domov in tako se je moja prijateljica morala vrniti ma domov.- Bilo je žalostno in veselo svidenje po 27 letih z mojo sošolko Mary Boštjančič, prej" Lju bin, iz rodne vasi Zarečje pr Illirski Bistrici. Sedaj živi prijazno družino v Veroni. Mar sikaj omo si povedali in tako nam je čas hitro tekel, obžalu jem, ker še nisem dovolj moč ua in sem morala gledati, ko so druffi balinali. Srčno se zahva lini Murv in njeni družini sa prijazno postrežbo in upam, da ne bo več poteklo 27 let do naj i nega prihodnjega svidenja. Hva la tudi mojemu vozniku mr. Slo-aarju in njegovi prijazni ženi da gredo v Steubenville in da bodo takoj nazaj. Ko pa jih le ni bilo, soseda pogleda in razveže rdečo rute, kjer sta bija sa mo dva dolarja, zavita v "fua ny" papir. T Takoj Je videla, kaj se i« zgodilo in naznanila poUciji, ki je na vse kraje po radiu naznanila številko avtne Ueense. Bi^i sta dva moška in Ženska. Neke o-sumljence so prijeli v Clevelan du. Po sosedo je prišel šerif in Jo vzel V Cleveland- Ce so pri-jeli prave tičke ali ne, ne vem ker sosede še ni nazaj. Enako se je zgodilo nekemu Italijanu v liartins Ferryju, ki je bil potegnjen za $3000. Bil Je žrtev neke ženske, ki mu Je hotela "srečo povedati." Rekla mu je, naj da dolar v rdečo tu-to, ven pa je prišlo $12. To sta ponavljala toliko časa, da Je vse odnesla. Sodi se, da je to ena ia ista družba. Oblasti jigd seveda *ri je, da se ljudje še dane» pustijo tako za nos vleči. Torej varujte se nepoznanih "prijateljev". — Pozdrav vsem čitate- ga roda so da so ti pojavi le lični" St^TS ragvoja in socialnega položaja r ^ in kulturni poljt Tjffifc stadij preporoda. Rotaebnega ureDl^ .ahtevajo socialne krivice * To a I^L * so si v načelih diametralno Z^ *je sile zagovarjajo demokracijo, dr^S ritativnosL Gre pa obema vedno nalizem, za absolutno oblast, ki naj bi !2i!^,ft04P?dtrake.m duhu branila u" nedotakljivost gospoilarskega sistema.^] A vtoritativnoet, to je, osebna diktaturi čsoueštvom, je velika zmota, ki iivo nikdar ne more obvladati s avojo idenJT Vsak človek misli, dela, hoče aoodl^l posamezna oseba ne more nikdar nadomes množic ljudi, vsaj ae za daljšo dobo nekaj drugega j« demokracija, ki pflP biti lažidemokracija, ki je imamo dan* več. Ce bi imeli pivavo demokracijo, ki biti vedno vezana s socialnostjo človeike dri be, potem bi danes ne imeli avtoritativnih «j perimentov, ker bi prava demokracija ral nala s socialnimi razmerami in potrebami I mokracija bi morala biti socialna, lojalno i cialna, ki ščiti in brani pravice vseh ljudi < Je mogoče samo v zdravi pravi demokraciji prav v nobenem drugem sistemu, ki ima nu osebnih ali drugačnih diktatur. 1'OV«, spominu. Paula Gloooviek, . ^ , Naravnost čuditi se moramo moderni u ljem in hvala vsem skupaj. O- hozi skoraj po vseh državah, ki direktno bisk v Pittsburgbu mi bo ostal | indirektno goije psihozo dikUtur in avtort tivnosti. Pametni politiki in pametni go«| darstveniki bi morali poznati logiko razvo Vedeti bi morali, da je človeštvo živ eleme Za spremembo I ki živi in ne prenese ne duhovnih in n«? teli Beilingham, Wash. — Odkar nih nasHetev za daljšo dobo, pač pa prinak zopet Jontez prispeva povesti v taka naslistva reakcijo, fa se izraža tem izr Prosveto, jo je vredno plačati, zitejše in učinkovitejše, čim hujie in daljše bilo. ' A - Saj drugo J« itak že vsakdanje, tudi dopisi, ki eo le šesos^bni in I društveni. Kar me zanima, Je | sprememba uredniških člankov. Nič več o izrabljanju delavcev za profit. Nič več o izrabljanju demokracije in tudi nič več o žrtvah rajsmer, ker so se poeluŽUi demokracije in bili preveč glasni. Tudi o| embargu proti ljudski vladi na Španskem je vee tiho. Razume ae, da v tem času se take stv#ri I ne smejo obujati, Zdaj se mora ] le poveličevati to in zmerjati ono. _ _ _ Včasih so "učeni" vsaj v na-1 Louis je odstopil posteljo, da prednih časopisih razpravljali 0 Vsi "pametni" in "nespametni" ljudje, I streme za tem, da ustvarijo iz človeka toj mrtvo snov, so grobokopi človeškega rad Človeštvo se mora razvijati sporedno, vse i delovati, da uveljavi svoje življenjske sik prid sebi in duhu skupnosti, tako udejm vanje je pozitivno in odgovarja napredku n šega rodu. Tako udejstvovanje je pa den kratično. , ' ^ TJ i i -O . .. •• " i Zato smo mi z vsem svojim srcem za prt demokracijo.—D. P. sva kramljali do 4. zjutraj. Torej želim, Louis, i «>i ifci teV.............. .....JIm I II. S«•«*«••. Vta. 0 (««11«. Samičk. 4tmt\ SUtrtklnl M4»r«U.4»lk...........IMV W. ItU St., CW«LbA OHU m* suhma. «MUi i»................»m at. niiii. »a S*w«r4 Tom.U. 4*trtl Si.trlkt«! i»4|.r*4.«4nik I« Cal f. a. VMMI Piketi oblegajo restavracijo Herman v Atlantic Cltyju, N. J. oklicu atavka. > po ZoiAt iomii Kemmerer, Wyo. — Pravijo, da vse pride in vae mine. Tako se je tudi meni pripetilo. Od meseca maja aem bil nad delovodjem, naj mi da počitnice in bil sem uslišan 1. avgusta. Po par dnevih sem odš?) na oddih v La- Glasovi iz naselbin „ nam je sedaj pokazal, je r le majhen izrezek iz njego-i življenjskega dela, a že ta ituje, da se zamislimo nje tega od narave bogato knep umetnika, kar spada med one. red- t____rjajoče talente, ki jim [dana sposobnost risanja brez \z Primofja irtdne uporabe modela. CT<> - tival in mrtvo prirodo zna Omejena uporaba olja in masti iti v vseh mogočih varian-| Gorica, junija 1940. — Radi e več: vdihniti jim zna oni pravilne razdelitve in varčevanja 4 v kretnji in fiziognomiji, ki g hranili so oblasti omejile, od-i je trenutno potreben. Vse to n0gno prepovedale prosto proda-5pa le izrazno sredstvo za jo namiznega olja, masti in dru- ^ wyj yj|c ^ net njegove neizčrpne fan- gih maščob ter bo prebivalstvo Reciril0 ^ bi znižali delavcem I pri podajanju "tiričnih. odslej dobivalo navedena hrani- _ w kmalu čutila aknih, pravljičnih, komič- ha \e na karte. Olivno olje je bi- J trgovintt in tudi newyorška I sentimentalnih, romantič- h0 preCej časa redko in drago hujBkanje Droti vla- i, a tudi sila resnih snovi. in se je dobivalo mesto njega bu- DWW4' UJ F "literaturo" zmerjajo take J ^ 0jj€f Navedena nadaljna o-i slikarsko in risarsko delo mej!tev je ljudi seveda težko rini ocenjevalci likovne j prizadela vendar ne presenetila, nosti, pri tem pa pozablja-] ker se zavedajo sedanjega resnega stfinja. Merodajni trdijo, da se hi bati kakega pomanjka-J nja, vendar se bo prehrana ure-dano, da s ^iU potrebam in času primerno, ojimi sredstvi izražajo tndf sladkorjem in kavo je to se* tli in »e ne omejujejo zgolj | moral zaradi avojega Kidanja na umetnost, .daleč od ^snemanja tujih >n modnih (»oaebnosti, po-»'ti marsikatero grenko. Poltem je moral spoznati, da se f* ne ceni risarska umet-* ('ista grafika. Ne rečem, ^animsnje za likovno ""»t bi gotovo pokazala krt* P. 'tatiatiki nakupov. A m^kupujejo 'itnšo olja in tu PJ« kak akvarel. Ali amatra-ta nevredno, da bi kra-^ stanovanja? Drugje je ljubiteljev grafike, r»«b, radirank, leao-' eMibrlsov itd. - pri nas J*** umetnost še pa-^"»rsm si to z neraz-m"čnim vplivom, impre-ki ao bili val % ^jim Istrski prefekt je izdal odred bo, s katero določuje, da mora biti ves smrekov les, ki bo posekan od 1. julija dalje v gozdo- vilo Slovencev skupaj. Tamkaj smo se imenitno sabavali in ime li smo s seboj tudi naše žene, ki niso samo sa v kuhinjo, marveč znajo tudi one kaj stvarnega hi zabavnega povedati. Brez šensk bi res ne bilo človeške družbe avg. — "Sedanja trgovina med Rueijo in Nemčijo je več nego začasna kupčija/1 je dejal Aleksander Skvareev, sovjetski poslanik pred diplomati, nacijskl mi voditelji in . industrije! na prostoru razstave v tem mestu, Vsem, ki smo bili skupaj v La-I na katerem Ima tudi Rusija ivo) va Hot Springsu, ftelim, da bi so oddelek. "Upam, da se bodo pri-še prihodnje leto sestali tamkaj Jateljski odnošaji med državama in se tako lepo zabavali kakor | še bolj poglobili v bodočnosti." di radi bornega relifa, ni samo nehumani ter no, marveč je tudi skrajno bedasto, ker vsa^ dolar delavskem žepu pridobi na vrednosti ali ceni dobrin. Čemu vendar farmar pridelu je za trg? Cemu prodajalne plačujejo davek in druge stroške* Komu razni agentje prodajaj razno robo? Ali milijonarje« i delavcem? Kdo kupuje gaso-lin? Od kod ima reverend svoje dohodke^ Kdo kupuje visko, pivo in cigarete in s tem plačuje visok davek? Kdo je tiatl, ki da največ bram^ovcev deželi? Torej denar, ki ga dobi delavec, je kakor atudenčnica, ki o* življa, dočim denar, ki leži nakupu, ie mrtev in rilma življenja v sAi. Torej več kot delavec prejme, več potroši in vsi imajo koristi. Vsi bi torej morali podpirati socialne izdatke, ker ti niso izgubljeni, marveč le pomenijo izboljšanje za vse, tako za malega obrtnika in duševnega delavca kakor aa veleindustriaka. Torej, "da so delavci pridobili," ni pravilno povedano. Pridobila je v resnici vsa dežela, Delavec ima le delo in zelo malo je onih, ki Imajo še kaj razvedrila poleg dela — in če je sploh kaj delal George Gornik. 493. Rimi prevzeli litovsko poslaništvo v Berlinu roUrKSDSKDNIStl • .i.................... .TM nwl A»*.. MRIIM*. e*- ................IISS A. W. W*a.t St. MMfr.tft««. ml w.t* Si- <*» oosroDAaaai opasat ............................»M >a jua st, Oj^UM. ^ a. vsa.««.....................................Mit s. u<*ai* na»*4e Vh^Mi i.....................,.i.Nlf !• uw»l«ta An., Cmmi^DIrSi M* 0119 ,.....,««>,..i.«• ..,«<>.«•>..,< a iseis in, cfeNSS^iMk aa ..................................i......."SL^vsti-sst-aas st Juti mm .«..•>..«. • ••»..,»•%»...«».• i..... f, ■> i u. roaoTNi______. J«fen GmIS, pnSmSuSi...................................414 W~. Iv St, ____ . ftMli SlSU .••......«...,........,,.......«.,,.... .1M1I Moktki An«, CkviiftA AmIvm Mmter ,.......,,.»«,»•.,.,..«..««,.»•••«,........>lN M, AHM, Bumm rnuk VnUthA>...,..........................................I M» VfMU .IM HM HMvMMli imiii* V' 11 NAUloaNi ouaiKi INI a UvMrii An, l«HIIIMIIIXIIM _ _ w _____ An, t*r,M M W«Mu An, raoi , Fraacoakl a«.erai Charta. *iTbila posvečena I eeaAMga nagneta odbora v l^adone, ki ae je Izrekel za nadalje kritike, ki je po-j vanje borbe proti Ne^lji- smo se letos. Torej bodite zdra vi in do svidenja.. Počitnice so za nami in priče ti bo treba zopet garati in ae mu čiti za to borno življenje In ni-1 Berlin, 15. avg. — Litovsk kdar sitega kapitalista. In tudi poalanlk Kays Sklrpa ae je jo-drugo delo na društvenem polju kal, ko je bil Informiran, da mo-in za našo delavske publikacije rH odstopiti poslaniško posjop bo treba nadaljevati in zamudo poravnati, ker naše delo za take stvari mora zmeraj naprej. In kar je delavskega, morajo tudi delavci sami izvršiti v korist se bi fn vsemu človeštvu, to je za boljšo Človeško družbo. Pazno sem tudi čital pričkanje v naših listih radi združenja SNPJlifSSTfc. Br. Antonu Za j cu vse priznanje, ker je opisal, kdo je kdo in da članatvo zveze spozna glavne uradnike, ki drugače delajo kakor govore in mislijo. Članstvo SSPZ zdaj ve, kakšne gl. odbornike ima in od njega je odvisno, kakšno sodbo bo napravilo. Vse pričkanje js brez pomena za javnost. ' Kadi bi se umili, a •e še bolj mažejo. Hmešno se mi tudi vidi od br. GrMaj urednika Napredka, glasila S#PZ, ki se zaletava v našega urednika br. Molka. Menda se lovi za zadnjo bilko in se poslužuje sredstva starih ženic na vasi. Zapomnite si vsi, da so odborhikl SNJ'J vam dali poštene in bratske i* goje za združitev, za kar jim čast, ker so pokazali, kaj ao in za koga delujejo Kakor razvidim, gl. odbornikom flfiPZ gre največ za kravjo kupčijo In pa za stolčke pri or ganizaciji. Oni se boje, da bi jih ne izgubili z združenjem. Toda s tako združitvijo ne bo nič, lu-r članstvo H NI'J je tudi na stra ži in ae popolnoma strinja s delom naših glavnih odbornikov, kakor tudi z urednikom Prosvete br. Molkom, ki pošteno in m<> ško pove resnico v eptt dokazal, da ni «emp 4f*»r aotinik plavalec, ampak tudi I-menlten tekač; pustil Je svoje zasledovalce tako daleč aa seboj, da so hočeš nočgft odnehali. tttvsr ja kajpak prišla m u- "Zakaj neki?" gaje tajnik za-, ho tudi atalnl instanci nogqojjt-Čuden vprašal. i "No, za znamko, ki bi Jo mon rall kupiti, Če ne bi sam pr.šel,"^ aveaa, U grahom je prišla kasen: pq1 lata pepolae sapore igrišča. ^^Povečajte vaio prod^jo-Povidignitevtl dobiček i Moderno električno Uad3iiko • Mesarji 0 Croceristi m Peharji • Rsstavraterji • Gostilničarji • Delikatesarji i trgovci nadrobna tkaienju nevarnih jestvinf • Zrnati j taji« pokvarf«iitt*l to— jtreprrdite izredno krčrnje. Staromodni blazini e I s t e m I vam kratijo pnslajo in dobiček.^ Instalirajte moderno danar-hra-nllno Izboljšano i»rodaJrw) opravo sedajf i f Novi razvoj v trgovskih električnih hladilnicah Jamči celo temi>eraturo, kontrolirajo vlažnost in cirkulacijo zraka—tako tudi znižajo obratne stroške, > •T, 44 modeloT—sUfMft izdelka bo f as m icUm Carrier Norge Kelvinaior Seeger e Nizki pogoji aamo $10 tako) Le nekaj centov na dan na . naš Meter-šlatk kupni načrt. • •• Xn pojasnilo ta mi HludUtil problem • -telefonirajte RANdolph COMFAMT W\ t— VEOSVEfA PETEK. 16 HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilaebauer. Prevedel Ivan Jontez "Najbrž kuka neznana novinke, ketere ae ni »plačalo imenovati." Stuart Cheers je zamišljeno prikimal. "To je mogoče, ampak ... Ali ste si zapomnili smrtni prizor T" "Da, precej točno." "Ali si lahko prikličete v spomin trenutek, ko Kloe nastavi gada na Kieopatrine grudi T "Zelo natančno." . "Ali niste opazili nič izrednega?" "Ne." "Nobenega giba s palcem, ki ga vloga ne bi predpisavala?" "Nič takega nisem videl, Stuat Cheers." "Potem se pa nemara jaz motim." In s temi besedami se je Stuart Cheers vse- — del v svoj avtpmobil, ga pognal v tek ter izginil preeenečemu CooiyJu izpred oči. - Sedmo poglavje Minulo je več tednov po premijeri v "Svet-\ lobni palači" v New Yorku. Film "Kleopatri-na smrt" je bil medtem nastopil svojo triumfalno pot po svetu. Melbourne Stearns in Drcamiy sta imela polne roke dela. Doktor Fielding je postal vsled Astorine smrti znana osebnost in pri njem so ze začeli oglašati privatni klijenti, kar je zelo povečalo njegove dohodke. Na drugi strani je bil pa Stc-phenson neznansko vesel, da mu ta zoprna zadeva ni povzročala nobenih nadaljnjih sitnosti in da je lahko pustil dokumente, ki so se tikali Astorinega slučaja, mirno počivati v pozabljenem predalu policijskega arhiva. Nazadnje se je zdelo, da sta ostala v vsej A-meri k i samo dva mola, ki sta še kdaj mislila na nesrečni dogodek ob priliki snemanja zadnjega prizora iz filma "Kieopatrine smrt", dasi so oba - vodili pri tem povsem različni nagfoi.: Kakor se čudno slW, ni bil nobeden njiju iz Kalifornije, temveč sta oba živela v New Yor-ku. Prvi je bil impresarijo Bili Tome, kateremu je naročil Franc is Powers, ravnatelj družbe Bio-scope, da mu najde novih talentov in ki si je zaman trapil možgane z uganko, kdo je ženska, ki je očividno zamašila vrzel, ki jo je bila u-stvarlla Astorina smrt; drugi pa slavni detektiv Stuart Cheers, ki se je mučil, ne da bi vedel zakaj, s problemom, ki ga je bil nehote omenil : policijskemu predstavniku CoolyJu in ki se nikakor ni hotel Izkristalizirati v njegovih možganih. . ' 4 Mož je pri predvajanju Astorinega zadnjega filma opazi) nekaj, česar ni opazil nihče drugi, neko na videz malenkostno podrobnost: V trenutku, ko je Mabel Moon v vlogi zveste Kloe t desnico nastavila gada na Kieopatrine gole grudi, ki jih je privzdignila z levico, se Je palec njene desnice premaknil na način, ki se je sdel Cheersu nerazumljiv ln obenem izredno sumljiv. Detektivu se Je zdelo, kakor da Je bil s palcem izveden pritisk na nekaj nevidnega. Zdaj si Je detektiv trapil možgane z vprašanjem, kaj naj bi pomenil U nenavadni gibljaj Kloinega palca: ali se Je bil nehote premaknil,, ali z nekim določenim namenom? Izprve je Cheers dopuščal dvom, da se je bil nemara on sam motil. To bi ne bilo nič čudnega, kajti film se Je odvijal naglo in del prizora, ki Je razburil jijegovo domišljijo, je trajal samo en hip — toliko da so ga oči ujele in že je minul: Prav zato Je mož potem še neštetokrat obiskal - "Svetlobno palačo", da Je zopet in zopet prou- čeval to neznatno podrobnost in se dokončno prepričal, da ga prvič oči niso varale. Vzlic temu pa je stvar slej ko prej ostala zagonetna uganka, kateri niti površine ni mogel načeti, kje šele Ji priti do dna. In ljudje, kate-rim je stvsr omenil, so se mu smehljali, kakor bi jim pravil pravljico brez pomena. Cheers se je medtem seznanil e slučajem A-storine smrti s pomočjo časopisov in dopisovsr nja s Stephensonom. Tako je zvedel, da je bilo igrafcino truplo izkopano in kemično analizirano, kar pa ni prineslo nobenih posebnih rezultatov, vsled Česar je bila preiskava opuščena. Vzlic temu pa si je detektiv zabil v glavo, da gre za nenavaden Slučaj, ki zasluži njegovo pozornost in ki mu je treba priti do dna. : Toda kako? Ce hoče priti iz alepe ulice, v kateri je tičal, mora dobiti vsaj košček tega filma, da bo mogel natančno proučiti sumljivi gibljaj Kloinega palca. Do tega pa ni bilo tako lahko priti. Nekega dne mu je prižel na pomoč srečen slučaj. Cheers se je sprehajal po Dva in trideseti u-llci in zavil na Peto avenijo, kjer je stala "Svetlobna palača" Kalifornijske filmske družbe. Tam je na evoje veliko presenečenje ugotovil, da se /Um "Kleopatrina smrt" ne predvaja več, kajti oglasne table so oglašale dva drug« filma- Cheers se je napotil k blagajni. Ženska, ki je sedela pri blagajni, pa mu je bila popolnoma * neznana, zato je sklenil; da bo nemara najbolje, ako se ji ne razodene. Talko jo je nagovoril: "Gospa, meni je bilo povedano, da se v vašem gledališču predvaja film 'Kleopatrina smrt'. Ali je .to morda pomota? Jaz namreč prihajam iz Baltimora in bi rad videl uprizoritev tega filma." Ženska se mu je nasmehljala. Potem mu je vse eno pojasnila: "Iz Baltimora ste, gospod? Film zdaj predvajajo Um." T Detektiv, ki je ustvarjal videz neokretnega podeželskega človeka, je napravil razočaran o-braz. "Ampak tedaj, ko eem odhajal v New York, ga niso še predvajali. Kakžna Žkoda, da sem ga zamudil", je žalostno dodal. Blagajničarka ga je skušala potolažiti. "Prepričana sžm, da boste lahko videli ta film v Baltimoru. Sicer pa tudi danes ne kažemo slabih filmov." Stuart Cheers je molčal na njeno sugestijo. VpraAaljoje: "Ampak kako to, da ste tu prenehali s predvajanjem 'Kieopatrine emrtr? Ali se je je new-yoržka publika že naveličala?" Blagajničarka se je naivnemu možu, kakršen se ji je Cheers videl, eočutno nasmehljala, rekoč: "Kaj pa še I Ampak film je bil toliko krat rabljen — po žtlri do pet krat na dan — da materija!, Iz katerega je bil narejen, nazadnje ni več vzdržal." -' bodo odrasli, bod<» nemara tekmovali v svojih laatnih, pravih avtomobilih znamke «>p*l ali Chevrolet. Nb. zdaj se pač Ae v niče mer takšnem ne razlikujejo od drugih otrok. ki jih privedejo mame v pofn»ldaf«akih urah. Ms-m* |NMedejo po klopeh, vzamejo v roke veživo in pletenje za hlžo in dom in se zraven pogovarjajo o gospodinjskih rečeh, o čemerkoli te, pa seveda o otrocih. — Tak tale je vaš? Močno velik Je že. Saj prtvim, zmerom sem al želela, da bo moj otrok fant. Z dekleti je večji križ dandanes. ' In prav "tale" štiriletni fantek koraca k mami in kaže z roko na ranjeno, krvaveče koleno. — Spet je padel! Saj pravim, človek ga ne sme niti za minuto izgubiti i oči! Podi se vam tja v dan pade. Pade na vsak korak. 1, Toda fantek ni padel kar tako. Fantek prav nič ne Joka. S ponosom kaže na rano. kajti padel Je testno, v bitki I Zdaj veste, kako je to bilo. Otroci so se šli vojake, kajti to so otipci našega časa. Svoje dni so se tudi šli Vojake, ampak takrat eo samo korakali drug za drugim, nosili so papirnat«* čaks in prirejali parade t mimohodi pred poveljnikom, ki mu Je bik> nemara že deset let ln Je prt mogel najtršo pest. Da-hes je drugače, danes gre Zares. Da bi jih zdaj videli! Parade so te davno%.»fiuatili. Dejanja, de-janja terja naš Čas) Hitro ae ftadrie v dve nasprotni etranki. ki so jim dali imena dveh vojskujočih se evropskih držav. I- mena so pobrali od očetov, ki po obedu s časopisom v roki debatirajo o dogodkih zunaj v svetu. In potlej se prične bojni me tež. Prerivajo se sem in tja, i drže "fronto", udarjajo s pestmi po glavah in hrbtih, podstavljajo drug drugemu nogo in žrtve padajo. Kri se cedi iz odrtih kolen, toda nihče ne joka in ne kliče mame na pomoč. Kajti te rane so častno prizadejane na boj-, nem polju. Bum, bum, se spet oglasijo topovi iz otroških ust. Fantku je mama obvezala koleno, pa se je spet zapodil proti sovražniku. Mora mu vrniti milo za drago. Znova se vname boj in to je boj maščevanja. Leto dni staro otroče v vozičku je prestalo z obligatnim jokom, sedlo je v vozičku in pričelo navdušeno u-darjati z ročkami. K*kžen mogočen prizor! Mali junaki ne odnehajo in že prične frčati pesek in kamenčki. Borba na fronti se nadaljuje z nezmanjšano silo, dokler ne prihitijo mame in vzgojiteljice ter spravijo otročad veak sebi. Pa £e potlej, ko jih mame za roko odvedejo h ki o* pem, si še zmerom žugajo s prosto roko, čež, le počakajte! Še se bomo srečali pri Filipih! Potlej pridejo spet na vrsto žoge in kupi peska. Le s to razliko, da so svoje dni gradili otroci iz peska hižice, ki naj bi bili v njihovi bogati domišljiji ljubki, mirni domovi z zelenimi oknica-ml, sredi gradov, takšni iz pravljice o,Rdeči kapici. Danes vam grade trdnjave, ki jih obdajajo z jarki, v katere potlej spustijo vodo. Nihče ne sme čez jarek, kvečjemu kakšni pogumni mravlji se še posreči prelesti postavljene ovire. Cut lastninske posesti je pri otrocih močno razvit. Kar je moje, je moje in nikogar drugega. Petrček ima žogo, ki se je Je pa naveličal in jo pustil pod klopjo, da jo kdaj pozneje spet vzame v roke. Janezek s sosednje klopi se polakomni žoge in si jo kratko in malo prisvoji. Da ste ga videli zdaj, Petrčka, s kak-Ano uporno, bojevito vnemo gre v boj za svojo posest. Ne dam žoge in je ne dam! Tudi posodim je ne! Žoga je moja! Takoj se vname prepir in dvoboj i === za meje življenjskega prostora, ki ga morajo spet matere razsoditi s svojo nezmotljivo roko. Drugače pa moramo reči, da nekateri naši najmlajši zemljani prav prijetno in udobno žive svojo prvo pomlad. V globokih, mehko nastlanih vozičkih, ki se gibljejo same lepe reči. Ne, danes še prav nič ne slutijo, kakšne preiskušnje jih nemara še čakajo, preden bodo dorasli in živeli leta življenjskega boja. Dosti več tega že vedo njihovi starejši vrstniki, otroci, ki zunaj v mestu, na uličnih vogalih ponujajo rože... Naj bo že tako aH tako, ljudje se imajo pa že radi in to je od vsega lepega najlepše. V Tivoli še zmerom držijo pota mladih zaljubljencev, da se. tam na sa--f: motnih klopicah pogovarjajo o Vseh teh skrivnostih srca, si z vlažnimi očmi izpovedujejo besede ljubezni, takole lepo objeti krog pasu — srce zraven srca, lice ob licu. In ko se na večer raz-pne zvezdnato nebo čez in čez, Štejejo zvezde in ižčejo svojo med njimi. Zvezde namreč spadajo k ljubezni, prav kakor tudi petje čričkov, junijske kresnice in tisti pritajeni šepet ln vabljivi vonj noči. Tbda vpra-žem vas, kdo pa še danes razen zaljubljencev šteje zvezde na nebu? V prav zaradi tega pa postajajo danes v suhi, goli stvarnoeti življenja takšne-le ljubezenske ure še posebno dragocene, ki si jih človek tako sam pri sebi tolikokrat še zaželi. Na tivolskih klopeh se dostikrat pričenjejo ganljive zgodbice mladih, ljubezni mladih ljudi. Srečno naključje združi pre-nekaterikrat dva mlada samotarja, fanta in dekle v ljubezenski par. Greš mimo njiju — zdaj še sedita vsak na svojem koncu, na videz čisto brezbrižna, kakor zatopljena vsak v svoje misli. Dekle bere knjigo, ampak zmerom na isti strani, kar bi moral njen sosed opaziti. Toda ta se sam ukvarja s časopisom, na pogled pazlj ivor zaverovan v novice iz dalj njega sveta. Ko se Čez čas spet vrača* mimo njiju, se že pogovarjata, malce nerodno še, v zadregi, diskretno, od daleč. Poleg zaprte knjige pa že leži preganjen časopis. In če te čez uro ali dve korak še enkrat zanese tod mimo, ju utegneš že videti, kako sedita drug ob drugem lit si zaupno razkrivata vsak svoje življenje. Cez dva, tri dni jih boš že srečal, ko bosta hodila z roko okrog pasu, zadeta od Amorjeve puščice. "Ampak tenkočutni pa niso tile današnji zaljuH^enci prav nič'", mi je zadnjič šegavo pripovedoval starejši gospod. "Postavijo pe ti kar na sredo poti, tesno objeti in si gledajo v oči, no, to je že lepo in prav. Ampak zdaj ne veš, kako bi se pretolkel mimo, da ne bi prekršil meje stroge nevtralnosti. Da bi za- avgusta kaAljal. se ti ne zdi Pr.v to je prekiniti takšnoll no idilo. Da bi M kar ^L tudi ne bi bilo prav bi ^ in se še Ln^H vame, češ, kaj t* ie uii^? bilo! Ne kaie 1 da se tiho, takoiekoč i«, spet ^ oddaljiš nazaj, nT gNBa. - --- ........ .......... - Penzionistom v Monte C pa ugajajo pipe v neskončnih govorih o pisanih in burnih »odkih tega sveta. Celo na te pozabijo včasih in prei&j, igralnih kart na eno aamo strano karto evropskega zen vida. To so vam debate, vr generalštabnih posvetov, l, potlej ob razmotrivanju vojr položaja na frontah spet spi^ jo tokovi spominov na vojna ta 1914. do 1918., pa fc naz tja do okupacije Bosne. To so v seli in pa bridki spomini, Icako koli se je pač dogodilo veli) ga in nepozabnega v življenju "Ali, zdaj pa spet pričnimoi . prekine zdaj ta, zdaj oni , to in porazdeli karte. "Si . adut! Bomo videli, ali bo zma naša ali ne bo!" L. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA izdaja svoje publikacije posebno Ust Prosveta za ko ter potrebno agitacijo svoj društev in članstva in u gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsaka ganizacija ima običajno si glasilo. Torej agitatorični dopk in naznanila drugih podpor«! organizacij in njih društev se ne pošiljajo listu Prosveta. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI tISKARNI Vm pojasnila daje vodstvo tiskarne "7 Cone »merne, unijsko delo prve vrste _ V ■" 1 „ .—-»t- Pilite po informacije na naslov: s.n.p.j. printery 2067-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rocksrell 4904 CHICAGO, ILL. Tam ae dobo na željo tudi vaa ustmena poJa»nils *n Nautical Vacationland < ^Bf^ V m V' A 'j'J* * ** 4 * 3 a. mK j1' rjrk k**' t y a k j , j fj' I if jel ».j r BLb- A K naroČite si dnevnik prosveio Pa oklepa 11. redae konvencije sa lahka neroa ne H-t Pr-^U ta prišteje eden. dva. trt, fttlrt ali pat llaaov Is ene drailae k nini. Liat Praaveta etane aa vsa enaka, ta Mane ali ne^Un* H JJ -eno letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri " u todalk, oo ji« to priAtejo k aarolalal. Taraj soda j ni »»roka. - ----- Ust Prooreta je vsše Ustei* » je liat predrag sa člane BNPJ.--------. gotovo jo v vsaki družini nekdo, ki U rad čltal list »sak Sss. Usta Proeveta Je: Za Zdraš. driave in Kanado.|f.M 1 tednik la.............4.*f 2 tednika In............ t M t tednike in...... .....2 4# 4 tednike la.....'....... 1.ZS 5 tednikov in........... wU Zs Cicero in Cklesfe Je., 1 tednik is...,...... t tednika la.......... S tednike In ......... 4 tednike la... 5 tednikov la . Cest it* . s i« . ij» n* . Za Evropo Jo............ Ispotnit« spodnji kapon. priMite potrebno vsoto Order v pisarn in si naročite Proaveto. liat. ki Je »eia Isetaiea ^ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh členov prcncKs brti ^ SNPJ, ali ..........Čl d"*" * o/■............ a*-*"* , Drlsvo ........ . Um < <4rte, a mlatit/ MasoreU. ono « a tWH hi tare taMHt« aad brar«« m« tar ttaU Vnrotianlnd pMaro t ko flatr. •......, Noe naročnik, ►aaaaooaaoaooeoi