Z gospodarskega polja. = Zirljensko zararoranje s\ odpira zmagonosno pot v vse sloje, v katere je prodrl resničai napredek in inteligencija, ker je ono najprimernejše nalaganje prihraDkor in obenem najvarnejše zagotovljenje rodovin. Posojilnice in denarni zavodi nudijo mogoče razmerno večje obresti, toda v slučaju prezgodnje nalagateljeve smrti dobijo njegovi dediči od dotičnega zaroda le naloženo vsoto in obresti, vrednosti izgubljeoega življenja ne nadomestijo nikakor. — Eer pa izplačajo zavarovalni zavodi e e 1 i zavarovani žnesek, tudi če umre zavarovanec takoj potera, ko je bil vplačal morda samo eno zavarovalnino, je splošno priznano, da je koristnejše nalagati prihranke t zavarovalne zavode. Tisti zavarovanci, ki nečejo imeti rizike za eventualne izgube, si izberejo za svoje življensko zavarovanje le delniški zavod, ki sprejema zararoranja za stalno določene zavarovalnine. — Previdni trgovci, ki se zavarujejo za visoke vsote, se izogibljejo vzajemnih zavodov, ker bi morali nositi pri njih kot zavarovanci in člani velik in nevaren riziko. Najboljši dokaz temu ,je ravnokar izdano poročilo iiajvažaejšega društva obrtnikov (za 1. 1907), kjer se glasi dobesedno: Navidemo bi biio najprimernejše skleniti to zavarovanje na temelju vzajemnega jamstva ter določiti potrebno premijo šele naknadno, tako da bi bilo mogoče prej spoznati razmerje, v katerem bi bll •> potrebno nadomestiti mogoče izgube. Toda navesti moramo, da dajejo zavarovanci p r e dnost zayarovanjuzasta1no zavarovalnino (delniškem z a v o d u) pred vzajemnim zavarovanjem, prikateremso stroški zavarovanjapodvrženimogočnim izpremerabam in smo smatrali zaraditega za koristno, pogajati se za omenjeno zavarovanje z raznimi zavarovalnimi družbami. — Med češkimi in slovanskimi zavodi, ki sklepajo zavarovanja v naprej določenih kapitalor za stalno premijo, je edino Prva češka splošna delniška družba za zavarovauje na življenje v Pragi. Omenjena družba je sprejela v prvih šestih meseeih 1908. 1. 1517 ponudb na kron 6 070.000 in je izstavila 1187 zayaro?alnih listin na E 4,620.000. = Pomanjkanje krme. Poljedelsko ministrstvo je uvedlo veliko pomožno akci.jo z ozirum na pomanjkanje krme v Kranjski, Štajerski, Istri, Dalmaciji, Primorski in Eoroški. Pogaja se z železniškim ministrstvom o znižanju tarifov za dovoz krme. Doyoli se tudi primerna vsota za nakup krme. Sodi se, da bo rabilo poljedelsko ministrstvo približno 4,000.000 E. = Meso r Ameriki se podraži. Či- kaški mesarji in lastniki velikauskih klavnic naznanjajo, da bodo zaradi pomanjkanja goveje žiyine prisiljeni goyeje meso zopet podražiti, kar velja tudi o govejskih konservah. Meso se sicer mnogo ne podraži, vendar pa bo podražitev trajala toliko časa, da se nabavi potrebno žtevilo goveje živine. Meso se draži, ker ga v vedno yečih količinah pošiljajo y Evropo. — Dolenjska železnica je imela lani nad poldrugi milijon transportnih dohodkov, to je, za 33.000 več nego leta 1906., tega dohodka je bilo 571.000 E, kipaješel večinoma za obresti. Izplačala se je dividenda 4 krone za delnico. — Bogatstro FrancozoT se vidi tudi y tem, da je v DJihovih hranilnicah vloženih velikih vsot, na katere so vlagatelji enostavno pozabili. Nedavno jo objavil nJournal Officiel" zopet dolgo listo zapadlih vložkov. to je onih, ki že 30 let niso bili dvignjeni ne zahtevani. Na ta način je propadlo 27.829 vlog, ki so državnemu fondu donesle 619.134 frankov in 1500 frankov rente. = Slaba letina za tobak. Letos bo zaradi silne suše v Dalmaciji slaba letina za tobak. Mnogo ga niso niti sadili, ker so zastonj čakali dežja. Dočim se je druga leta dobivalo za tobak 4 mil. kroo, se ne dobi letos niti četrti del.