NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 52 - LETO 53 - CELJE, 29.12.1998 - CENA 280 SIT
BOŽIČNA NOČ s CEUSKIMI KLATEŽI
V svetu brezdomcev veljajo drugačni zakoni in se porajajo drugačne želje. Reportaža na strani 12.
Neka druga
Desa Muck
s priljubljeno pisateljico, urednico, scenaristko,
igralko in humoristko o slavi, življenju, pisanju,
upanju in strahovih, intervju na strani 9.
Če bi ujeli
ziato ribico
Kaj ši želijo novi župani iz devetih občin na
Celjskem, stran 5.
z GATAMI
DO VILE
Kronika s Celjskega na strani 24.
Obiio sreče, veselja, zdravja, razumevanja, potrpežljivosti,
odločnosti in strpnosti vam želimo. Srečno novo leto.
Uredništvo
Anno domini 1998
Kronika leta poplav,
volitev in drugih
naravnih
nesreč na strani ao.
SILVESTRSKI NASVETI
Moda: Popoldne pred polnočjo; izvolite k praznični mizi;
Po prazničnih pretiravanjih; Pripravimo se za najdaljšo noč;
Silvestrska večerja... Strani 27-39.
Priloga:
Koledar za leto 1999
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
KOMENTIRAMO
Praznik? Praznik!
v soboto, 26. decembra, je
minilo 8 let, kar smo se držav-
ljani takratne jugoslovanske
republike Slovenije na plebis-
citu skoraj soglasno odločili za
samostojnost države. Državni
praznik, dan samostojnosti, je
šel mimo nas tako bolj mimo-
grede; kakor zadnjih sedem let
ga zvečine nismo počastili niti
s tem, da bi izobesili zastave,
ljudje pa so se nanj še najpogo-
steje spomnili takrat, ko so
ostali pred zaprtimi vrati trgo-
vin. Saj res, državni praznik...
Čez dobrega pol leta, 25. ju-
nija 1999, bomo praznovali 8.
obletnico, kar je država posta-
la samostojna, kar se je plebis-
citna odločitev uresničila in
zaradi česar bomo že osmič
praznovali dan državnosti. Pa
tudi za ta državni praznik ni
pričakovati, da bodo junijske-
ga dne sirom države plapolale
zastave.
Čemu ne? Ali nenazadnje,
čemu tudi bi?
Če lahko rezultate ankete, ki
jo je prejšnjo nedeljo na vzorcu
561 vprašanih objavil časopis
Nedelo, posplošimo na vse Slo-
vence, potem državljani Re-
publike Slovenije obeh držav-
nih praznikov, ki naj bi ju praz-
novali v spomin na našo osa-
mosvojitev, sploh ne poznamo.
Kar 38 odstotkov vprašanih ni
vedelo, kaj praznujemo 26. de-
cembra, da gre za dan samo-
stojnosti je pravilno odgovorilo
slabih 30 odstotkov, v to, da
praznujemo dan državnosti
oziroma Štefanovo, pa je bila
prepričana po več kot desetina
vprašanih. Še slabše se je odre-
zal dan državnosti oziroma 25.
junij. Skoraj 52 odstotkov vpra-
šanih sploh ni vedelo, kaj ta-
krat praznujemo, da gre za dan
državnosti je pravilno odgovo-
rila slaba četrtina vprašanih, v
to, da je konec junija čas, ko
praznujemo dan samostojno-
sti, pa je prepričanih več kot 15
odstotkov vprašanih.
Kako torej praznovati, če oba
praznika - ob predpostavki, da
lahko rezultate ankete posplo-
šimo na vse državljane - pozna
manj kot tretjina Slovencev?
Čeprav gre za najbolj državo-
tvorna praznika, se mati drža-
va prvih 8 let zanju ni kaj dosti
potrudila. Obletnica plebiscita
gre mimo skorajda neopazno -
Slovenci smo konec decembra
pač preveč v evforičnem priča-
kovanju vsega tistega, kar bo
prineslo novo leto, in če že v
kateri od občin pripravijo'slove-
snost ob prazniku, jo kvečjemu
združijo z novoletnim spreje-
mom! Dan državnosti konec
junija pa imamo vsaj zadnja
leta bolj kot po odmevni držav-
ni slovesnosti v spominu po
tem, da se dva pola v državi
prepirata, čigava slovesnost je
bolj osrednja...
Razlogov za praznovanje je
bolj premalo, kakor preveč. Če
pa k temu dodamo še vse tiste
neizpolnjene upe za svojo drža-
vo, ki smo jih Slovenci imeli
pred plebiscitom decembra
1990, je slika, zakaj ne praznu-
jemo bolj vidno in veselo, še
toliko bolj očitna. Tisti, ki so
verjeli v bolj poceni, socialno
varno in pravno urejeno drža-
vo, bodo zastave razobesili šele
takrat, ko bo Slovenija takšna
tudi resnično postala. Zdaj pa
se do obeh praznikov obnašajo
tako, kot se - kljub vse bolj
očitnemu delavskemu brez-
pravju in prevladi kapitala nad
pravicami dela - obnašamo do
delavskega praznika, 1. maja.
Zato; razmislimo - v kopici
decembrskih prazničnih dni je
za državljane Slovenije tudi
26. december, dan samostoj-
nosti, državni praznik, ki ga
ne bi smeli prezreti.
IVANA STAMEJČIČ
Želja po samo lepih stvareh
Velika dvorana celjskega Narodnega
doma je bila minuli ponedeljek prete-
sna za vse, ki so se zbrali na novolet-
nem sprejemu pri županu.
Tokratnega, pred prihajajočim letom
1999, na katerem so za kulturni program
poskrbeli člani Mladinskega simfoničnega
orkestra Glasbene šole Celje pod vods-
tvom Matjaža Breznika, sta sklicala kar
dva župana; Jože Zimšek je namreč prav
v ponedeljek predajal mandat novoizvo-
ljenemu Bojanu Šrotu. Zimšek je v svo-
jem nagovoru orisal pretekli 4-letni man-
dat, v katerem je bilo kljub težavam zaradi
tranzicije vendarle postorj enega tudi pre-
cej dobrega, zahvalil se je za tvorno sode-
lovanje in se zavzel, da bi Celju v prid tudi
v prihodnje delali in znali živeti drug z
drugim. S tem se je strinjal tudi Šrot, ki je
želji, da bi se Celju in Celjanom v letu 1999
dogajale samo lepe stvari dodal še nove
izzive in naloge, ki so pred vrati. »A naj
konkretne naloge ostanejo za januar, zdaj
želim voščiti vse lepo in dobro^« je nagovo-_^
ril dosedanjega župana Zimska, vse svet
nike Mestnega sveta Mestne občine Celje
gospodarstvenike, ustvarjalce ter seved«
vse Celjane in mesto ob Savinji.
Sprejem za vse, ki bodo v dežurnil
službah delovno preživeli novoletne
praznike, pripravlja celjski župan Bojai
Šrot danes, v torek, vsem Celjankam ir
Celjanom pa bo sreče in lepih stvari v leti
1999 voščil na Glavnem trgu, saj Celj(
tudi letos pripravlja silvestrovanje na pro
stem. IVANA STAMEJČIČ
Prelomno leto za vojsko
Na prireditvi v Narodnem
domu, ki jo je ob zaključku
leta pripravilo 3. Operativno
poveljstvo SV, je namestnik
poveljnika brigadir Alojz
Šteiner podelil priznanja SV.
Srebrno medaljo sta prejela
Viljem Šeruga in Igor Iskrač,
bronasto medaljo generala
Maistra pa Bogdan Avbar.
Devetnajstim dobitnikom je
izročil bronaste medalje SV,
številni podčastniki in častniki
pa so prejeli višje čine.
Ob tej priložnosti je brigadir
Alojz Šteiner, ki se mu te dni
izteka mandat, spomnil, da je
iztekajoče leto predstavljalo
pomembno prelomnico v raz-
voju Slovenske vojske. Junija
je bila vzpostavljena nova
struktura poveljstev in s tem
je bilo zaokroženo sedemlet-
no obdobje v razvoju vojske in
zaključena prva faza v njeni
reorganizaciji. Spremembe, ki
so bile opravljene, so globoke
in kompleksne, je menil. Ob
tem so se mnogi spraševali, če
niso pozabili na ljudi. Z pre-
razporeditvami so ' nekateri
namreč izgubili del plače in
bili prikrajšani še za marsikaj.
Sam je pri izpolnjevanju svo-
jih nalog dajal prednost cilju,
da naj bi bili predvsem uspe-
šna vojska in šele nato vojska
zadovoljnih ljudi. Ni pa ostal
ravnodušen ob nekaterih pri-
pombah, da je bilo v preteklo-
sti lepše in boljše, čeprav smo
govorili, da je slabo in da je
treba izvesti spremembe.
Na območju 3. Operativne-
ga poveljstva so letos usposo-
bili 2900 vojakov. V šestih me-
secih, kar delujejo nova po-
veljstva, ni bilo med vojaki na
služenju nobenega smrtnega
primera, kar je po besedah
brigadirja Šteinerja posebej
razveseljivo.
TC, Foto: GK
Zapleti že na
samem
začetku
Občinski svet v Podčetrt
ku, ki se je prejšnji tedei
sestal na drugi redni seji, j(
po nekaterih zapletih zi
predsednika komisije za pri
pravo novega občinskega
statuta potrdil Antona Poči
vavška (LDS).
Komisija za mandatna vpra
sanja, volitve in imenovanja j(
za predsednika najprej pred
lagala Marjana Šviglin;
(LDS), ki je funkcijo zarad
prezasedenosti odklonil, ven
dar želi ostati član komisije
Po krajši prekinitvi seje se ji
sestala komisija za mandatni
vprašanja, volitve in imenova
nja ter je za predsednika na
mesto Šviglina predlagala An
tona Počivavška, ki je funkcij'
sprejel. Ker ima lahko komis
ja za pripravo statuta le 5 čk
nov, Počivavšek pa ni bil me
predlaganimi člani, se je Goj
ko Lončarič (Svobodna list
krajanov KS Pristava pri Me
stinju) odpovedal članstvu '
komisiji. .       B. J
Vrtec bodo širili
Z občinskim samoprispevkom na Ljubnem že dve leti
financirajo razširitev in posodobitev osnovne šole in
vrtca. Letos so na podstrešju starega dela poslopja uredili
tri učilnice in knjižnico, s čimer je končno zagotovljen
enoizmenski pouk.
Zdaj je za zagotavljanje pogojev za devetletko na vrsti
nadgradnja novejšega dela šole, velik problem pa še naprej
ostaja vrtec. Nakupu stanovanjske hiše v središču Ljubnega
so se zaradi ocen o neprimernosti objekta odpovedali in nova
možna rešitev je širitev vrtca poleg obstoječih prostorov v
osnovni šoh. Ž.Z.
Božiček je prišel z dvigalom
Na predbožični dan so imeli na otroškem oddelku celjske bolnišnice kar nekaj razlogov za
veselje. Po tridesetih letih upanja in moledovanja so končno dobili dvigalo, v vseh sobah je
pričela delati kabelska televizija, dvigalo pa je na svoji prvi uradni vožnji pripeljalo k otrokom
tudi božička z veUkim kupom daril, ki so jih zbrali člani Lions kluba Celje. Božička so do
otroškega oddelka pospremili predstojnica oddelka Ana Meštrovič, dr. med., glavna sestra Duška
Drev in strokovni vodja celjske bolnišnice Štefan Tisel, dr. med. JI, Foto: GK
V graščino
sredi
januarja
Republiški stanovanjski
sklad je letos poskrbel za
obnovo šoštanjske graščine,
ki jo je lani pred božičem
uničil požar. Vrednost na-
ložbe bo znašala več kot 300
milijonov tolarjev. Obnovili
so 33 stanovanj na približno
4 tisoč kvadratnih metrih
površin v treh etažah in
podstrešju ter uredili toplo-
vod.
V sredo, 23. decembra, so
opravili tehnični prevzem, v
roku 14 dni pa pričakujejo
uporabno dovoljenje. Kvalitet-
ni pregled stanovanj, ki ga bo
opravilo Stanovanjsko podjet-
je Velenje kot upravitelj sku-
paj z izvajalcem del, bo 12.
januarja. Družine, ki jim je
lanski požar uničil domove, se
bodo v nova stanovanja v graš-
čini preselile predvidoma 15.
januarja. Najemnine bodo
znašale od 17.000 do 26.000
tolarjev. K. L.
NA KRATKO
Predsednik je Zdravko Pocivaivšek
OLIMJE - V novi KS Olimje, ki se je ločila od Podčetrtka, se j
sestal svet KS na ustanovitveni seji. Za predsednika so izvolil
Zdravka Počivavška ter za podpredsednika Martina Hohnje
ca. Počivavšek je sicer znan kot direktor mlekarne v Arji vasi
Hohnjec pa kot poslovnež v podjetju Halcom ter pivovarr
Haler. [B. J.)
Tehnični pregledi tudi v Nizki
BOČNA - Ministrstvo za notranje zadeve je pred kratkir
zasebniku Antonu Miklavcu iz zaselka Nizka napisalo dovolje
nje za ureditev tehnično-pregledne baze. Po večletnih prizade
vanjih bosta tako Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina v prver
četrtletju naslednjega leta dobili prvi objekt za tehnične pregle
de motornih vozil, ki so jih doslej opravljali v Velenju ali Celji
(Ž.Z.)
Milijoni za plazove
LJUBNO - Že spomladi je ljubenska občina na razpis prijavil
sanacijo petih plazov, odobrena pa sta bila le dva projekta,
petimi milijoni tolarjev so odpravili težave na cesti pro
Smrekovcu in rešiU stanovanjsko hišo v bližini Ljubnega, ki jo j
močno ogrožal plaz. (Ž.Z.)
Za otroke in invalide
LJUBNO - V naslednjih dveh mesecih bodo v Zdravstvene:
domu Ljubno prostore nekdanjega laboratorija preuredili
otroško zobno ambulanto, ki bo zadoščala tudi za potrebe obči
Luče in Gornji Grad. Ambulanta bo namenjena tudi invaliden
saj so v zdravstvenih domovih zgornjesavinjske doline arhitel
tonske ovire odpravljene samo na Ljubnem. (Ž.Z.)
Predsednik ostaja Karel Zidanšek
SLOVENSKE KONJICE - Na volitvah v organe območn
obrtne zbornice so za predsednika ponovno izbrali Kari
Zidanška, ki je hkrati predsednik izvršilnega odbora zbornici
Za podpredsednika sta bila izvoljena Borut Fijavž in Raj k
Rutar. Predsednik nadzornega odbora je postal Jože Kuzmai
sekretar pa ostaja Branko Punčuh. (A.Mr.)
NOVI TEDNIK
DOGODKI
3;
Polni tovornjaki dobrili želja
če se vam zdi, da imajo v teh
dneh polne roke dela le trgov-
ci, se pošteno motite. Ziadnja
dva tedna imajo pravo izredno
stanje na slovenskih poštah in
nihče od poštnih uslužbencev
si že od 15. decembra naprej
ne sme privoščiti dopusta.
Samo na Celjskem, kjer ima-
mo 70 pošt, skrbi za pravočasni
sprejem in oddajo voščilnic in
paketov 540 pismonoš in poštnih
uslužbencev, poštne pošiljke pa
se merijo le še v tonah in tovor-
njakih. V ponedeljek pred boži-
čem so poštarji pobrali iz nabiral-
nikov 61 tisoč pisem, v noči iz
torka na sredo pa je na Kosovo
ulico, kjer skrbijo za posredova-
nje pisemskih pošiljk, prispelo
več kot 100 tisoč voščilnic. Zara-
di obilice dela in ker želijo, da bi
vsako pismo pravočasno prišlo
na svoj naslov, so morali za raz-
vrščanje in žigosanje pisem
okrepiti stalno ekipo delavcev.
Včeraj in danes naj bi se torbe
pismonoš nekoliko stanjšale, pa
tudi poti, ki jih morajo prehoditi
ali pa prevoziti vsak dan (zaradi
poledice so si trije pismonoše
zlomili noge) naj bi se nekoliko
skrajšale. Jutri bo spet več dela,
saj bodo upokojenci dobili zad-
nje letošnje pokojnine,   v
JI, Foto: GK
.v
v pošti na Kosovi ulici v Celju delajo podnevi in ponoči.
Napovedujejo upravni spor
Na prvi seji novega občinskega sveta v Laškem se je
zapletlo že na začetku seje, ko je Robert Štern v imenu
svetnikov SLS in SKD opozoril, da dnevni red ni zakonit, in
predlagal, naj svet imenovanje podžupana prestavi na eno
od naslednjih sej.
Ker svetniki iz ostalih strank takšnega predloga niso podprli,
so svetniki SLS in SKD sejo demonstrativno zapustili in napove-
dali, da bodo sprožili upravni spor. Robert Štern pravi, da je
bilo kršeno procesno pravo, ker svetniki niso v roku, to je
sedem dni pred sejo, dobili vabil, seja po njegovem tudi ni
potekala v skladu spremenjeno lokalno zakonodajo, zato bodo
v stranki spodbijali njeno verodostojnost. Štern nasprotuje tudi
imenovanju nove komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ker v njej ni nobenega predstavnika SLS.
Kljub predčasnemu odhodu svetnikov SLS in SKD, so prvo
sejo občinskega sveta v Laškem izpeljali do konca in za
podžupana imenovali Dušana Klinarja, svetnika LDS.        JI
Z OBČINSKIH SVETOV
Podžupan je Gorazd Korošec
ZREČE - Na svoji drugi seji so svetniki za podžupana
imenovali Gorazda Korošca. Potrdili so mandat svetniku Mar-
janu Kosu (LDS), ki je zapolnil izpraznjeno mesto (za župana
izvoljenega Jožeta Koširja), in ga izvolili za predsednika komisi-
je za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik
statutarno pravne komisije je postal Drago Klima (ZLSD).
Imenovali so tudi vsa ostala delovna telesa in razglasili kulturne
in zgodovinske spomenike v občini. (VM)
o proračunu januarja?
PODČETRTEK - Občinski svet je prejšnji teden sprejel pred-
log sklepa o začasnem financiranju javne porabe v letu 1999.
Prihodki in odhodki občinskega proračuna iz obdobja začasne-
ga financiranja bodo sestavni del proračuna za prihodnje leto.
Sicer pa naj bi obravnaval občinski svet delovno gradivo
občinskega proračuna za leto 1999 že na prihodnji seji, ki bo
predvidoma 15. januarja. Do takrat naj bi bilo pripravljeno tudi
poročilo o odprtih terjatvah občine, ki so ga zahtevali svetniki.
(B. J.) .
Pridružil se je Pungartnik
ŠENTJUR - Na prvi seji občinskega sveta, v prejšnjem tednu,
so sprejeli odločitev o 6-članski začasni mandatno-imunitetni
komisiji. V njej je 5 dosedanjih članov iz različnih političnih
strank, ki se jim je pridružil Oto Pungartnik (iz nove Neodvi-
sne liste za razvoj šentjurske občine). Politične stranke se
morajo do prihodnje seje odločiti ali jih bodo v komisiji vnaprej
zastopali dosedanji člani ali pa se bodo odločili za nova imena.
(B. J.)
V Kozjem so se pogovorili
KOZJE - Nov občinski svet se je sestal že drugič, saj se na prvi
seji niso mogli sporazumeti o enem od treh članov komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prejšnji teden so
komisijo izvolili ter se odločili, da ji bo predsedoval Veljko
Kolar, član LDS. (B. J.)
Jubilej skupnosti borcev
v celjskem Narodnem domu so člani Skupnosti borcev
brigad in enot NOVJ za Slovenijo, ustanovljenih v ZSSR, v
torek proslavili 55. obletnico ustanovitve 1. samostojnega
jugoslovanskega odreda, kasnejše 1. brigade NOVJ, usta-
novljene v ZSSR.
Srečanja v Celju se je udeležil veleposlanik Ruske federaci-
je v Sloveniji Tigran Karahanov, na slovesnosti pa so se
spomnili časov ustanavljanja 1. samostojnega jugoslovan-
skega odreda, ki so mu sledile še tankovska in 2. brigada,
letalska enota in enota za zveze. V teh enotah je sodelovalo
preko 1.500 slovenskih prostovoljcev, ki so bili med približ-
no 45 tisoč prisilno mobiliziranimi v nemško vojsko razpore-
jeni na vzhodno fronto, tam pa so jih zajeli v ujetništvo ali pa
so prebegnili v partizanske enote Rdeče armade. V bojih teh
enot na jugoslovanskih tleh, zlasti pri Čačku in na sremski
fronti, je padlo 353 slovenskih borcev, več kot 700 pa jih je
bilo ranjenih. IS
Župani o skupnih
zadevah
Minuli konec tedna je na-
čelnik Upravne enote Žalec
Marjan Žohar s sodelavci
sklical sestanek z župani no-
vo nastalih občin na območ-
ju bivše občine Žalec. Na-
men sestanka je bil sprejem
soglasij, mnenj in potrdil, ki
jih izdajajo lokalne skupno-
sti v upravnih postopkih,
predlog poslovnika o delu
sosveta načelnika upravne
enote in drugo.
Dogovorili so se, da nove
občine na osnovi svojega sta-
tutarnega sklepa prevzamejo
vse planske in prostorske ak-
te, prav tako vse obstoječe od-
loke in pravilnike in druge
predpise sprejete v občini Ža-
lec do 31. 12. 1998. Tiste, ki
sklepov ne bodo sprejele, bo-
do na določenih področjih
onemogočile občanom uve-
ljavljanje dela pravic v uprav-
nih postopkih, dokler jih nove
občine ne bodo sprejele oziro-
ma prilagodile svojim zahte-
vam. Do zagotovitve vseh po-
gojev za odprtje lastnih žiro
računov bodo na žiro računu
občine Žalec odprte podparti-
je, na katere se bodo stekala
občinam pripadajoča sredstva.
Predloge za reševanje začetih
zadev na posameznih področ-
jih pripravi upravna enota, na
seji sosveta pa bodo odločah,
ali je predlog sprejemljiv za vse
občine. Dogovorili so se še o
reševanju zadev pri prometu s
kmetijskimi zemljišči, prostor-
skih načrtih, shranjenih na
Upravni enoti Žalec, o stano-
vanjskem registru, o denacio-
nalizacijskih postopkih, o
društvih, o delitveni bilanci in
drugem. T. TAVČAR
Proti Lesnikovemu prehodu
Slovenija je uradno zavrni-
la predlog avstrijske države,
da bi dogovorjeno gradnjo
mednarodnega mejnega pre-
hoda s Pavličevega sedla pre-
stavili na bolj odmaknjeno
in višje ležečo Lesnikovo
sedlo.
Ministrstvi za okolje in pro-
stor ter promet in zveze sta
odgovor argumentirali z dvema
pomislekoma. Prvi je okolje-
varstveni razlog, saj bi nova
cesta in mejni prehod pomenila
ogromen poseg v naravno oko-
lje Matkovega kota, drugi pa je
finančne narave. Nova lokacija
bi celoten projekt podražila za
370 milijonov tolarjev, kar je
večkratni znesek, ki bi ga Av-
strija moralo plačati kmetu Pa-
vlicu za odškodnino.       Ž.Z.
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Slovenija korak
bližje EU
Pridružitveni sporazum
med Slovenijo in Evropsko
unijo bo začel veljati L fe-
bruarja 1999. Svet EU in
Evropska komisija sta na-
mreč sprejeli sklep, da so vsi
postopki za uveljavitev spo-
razuma končani. Tega so po-
leg Evropskega in sloven-
skega parlamenta morali ra-
tificirati tudi parlamenti
vseh držav članic unije in
kot zadnja je to oktobra sto-
rila Grčija.
Pridružitveni sporazum
med Slovenijo in petnajsteri-
co bo začel veljati kot zadnji;
sporazumi vseh ostalih kandi-
datk že veljajo. Razlog za to je
spor z Italijo glede nakupa
nepremičnin tujcev v Sloveni-
ji. Zdaj bo ta nesporazum re-
ševal t.i. španski kompromis.
Ta predvideva, da bo od 1.
februarja naprej vsem tistim
državljanom EU, ki so tri leta
imeli stalno prebivaHšče pri
nas, po načelu vzajemnosti
zagotovljena pravica do naku-
pa nepremičnin. Štiri leta po
uveljavitvi pridružitvenega
sporazuma pa bodo to pravi-
co imeli vsi državljani petnaj-
sterice. Pridružitveni spora-
zum Sloveniji tudi nalaga po-
stopno liberahzacijo storitev,
postopno uveljavitev prostotr-
govinskega območja, z dolo-
čenimi izjemami pa tujim
družbam daje pravico do ena-
kega položaja, kot ga imajo
domače.
CIaesu tri leta
pogojno
v Bruslju se je po treh
mesecih in pol končalo za
Belgijce »sojenje stoletja«
proti 12 nekdanjim visokim
državnim uradnikom, vple-
tenim v afero s podkupnina-
mi. Med njimi je bil tudi
Willy Claes, nekdaj šef Nata,
ki je leta 1995 odstopil s tega
položaja. Sodišče ga je obso-
dilo na tri leta pogojne za-
porne kazni in mu za pet let
prepovedalo opravljati poli-
tične funkcije.
Claes je bil v 80. letih, ko se
je dogajala afera Agusta, mi-
nister za gospodarstvo. Kot je
zapisano v obrazložitvi raz-
sodbe sodišča, naj bi vedel, da
je italijanski izdelovalec heli-
kopterjev Agusta belgijski
vojski prodal 46 helikopter-
jev, pri tem pa za samo iz-
vedbo posla nekaterim viso-
kim politikom izplačal pod-
kupnine v skupni vrednosti
1,3 milijona dolarjev. Claes
naj bi tudi vedel za afero Des-
sault - vodja francoske druž-
be za letalsko vojaško opremo
Serge Dassault je ob sklenitvi
pogodbe za obnovo elektroni-
ke v belgijskih F-16 politikom
iz vladajoče socialistične
stranke nakazal 1,7 milijona
dolarjev podkupnin. Francoz
je dobil dve leti pogojne za-
porne kazni.
Afera Krapež po
britansko
Stanovanjska afera je
spodnesla tudi britanskega
ministra za trgovino in in-
dustrijo Petra Mandelsona.
Leta 1996 si je od strankar-
skega kolega in glavnega
državnega blagajnika Ro-
binsona izposodil 373 tisoč
funtov (ali 627 tisoč dolar-
jev) za nakup hiše. Ko je bil
letos imenovan za ministra,
ni izročil popolnega poroči-
la o svojem finančnem sta-
nju.
Zato je dan za tem, ko je
časnik The Guardian objavil
zgodbo o posojilu, odstopil.
Po pisanju Guardiana je pre-
miera Blaira o posojilu obve-
stil šele prejšnji teden. 45 -
letni Mandelson je bil Blairov
tesen sodelavec in svetovalec.
Je eden od najmočnejših čla-
nov, vodilnih strategov laburi-
stične stranke in po mnenju
mnogih arhitekt zmage labu-
ristov na lanskih volitvah. Tu-
di George Robinson, milijo-
nar, ki je ministru posodil de-
nar, je odstopil z mesta glav-
nega državnega blagajnika.
Po kratkih 150 dneh v Blairo-
vem kabinetu je Mandelson
že drugi minister, ki je odsto-
pil. Prvi je to novembra storil
Ron Davies, minister za Wa-
les, potem ko ga je policija
aretirala v delu Londona, zna-
nem po zbiranju homosek-
sualcev.
Kneset za
predčasne volitve
Izraelci bodo prihodnje le-
to odšli na predčasne parla-
mentarne volitve. Izraelski
parlament, bolj znan kot
kneset, je namreč na seji-, ki
Je bila sprva namenjena gla-
sovanju o nezaupnici vladi,
sprejel zakon o razpustitvi
parlamenta in sklicu pred-
časnih volitev.
Predčasne volitve je predla-
gala opozicija, vendar pa je
zanje glasoval tudi premier
Netanjahu in poslanci vlada-
joče stranke Likud. Volitve
naj bi izvedli v treh do šestih
mesecih. Kot možen datum se
omenja 27. april, kar je nepo-
sredno pred 4. majem, ko naj
bi Palestinci razglasili svojo
državo. To bo v predvolilni
kampanji še posebej godilo
desničarskim kandidatom na
čelu z Netanjahujem. Prve
javnomnenjske raziskave so
pokazale, da Netanjahu v tem
trenutku ne bi gladko zmagal,
temveč bi prišlo do drugega
kroga. V njem bi, tako razi-
skave, Netanjahu izgubil pro-
ti vodji opozicije Ehudu Bara-
ku ali pa proti Amnonu Lipki-
nu Shahaku, nekdanjemu še-
fu vojske. Kot možen kandi-
dat za premierski stolček se
omenja tudi Ariel Sharon, voj-
ni junak, eden vodilnih izrael-
skih jastrebov, ki ni hotel Ara-
fatu stisniti roke. Ali pa
obrambni minister Mordec-
hal. Koncept palestinske dr-
žave sprejema samo Ehud Ba-
rak.
4
TEMA TEDNA
NOVI TEDNIK
Bele smučine vabijo
Kje in po koliko bomo letos smučali?
Na smučiščih nas že ne-
strpno pričakujejo. Na obisk
smučarjev so se dobro pri-
pravili, med prazniki in bliž-
njimi zimskimi počitnicami
pa je ponudba še posebej bo-
gata. Ker je letos, vsaj zaen-
krat, dovolj snega, so poleg
velikih smučarskih centrov
zaživela tudi manjša smu-
čišča. Izbirate lahko med
bolj ali manj zahtevnimi in
urejenimi smučišči, odloči-
tev pa bo seveda odvisna tudi
tega, koliko ste pripravljeni
za užitke na snegu odšteti.
Prijetno smuko vam želimo
in naj se ne konča v mavcu!
Rogla
Rogla je v naši bližini naj-
večje smučišče. Na 80 hekta-
rih smučišč imajo enajst smu-
čarskih prog, dve sedežnici in
8.400 m vlečnic. Vse naprave
obratujejo vsak dan od 9. do
16. ure. Tekaške proge so ure-
jene in so na 3, 5 in 10 km,
imajo tudi sankaško progo in
half pipe za boarderje.
Dnevne cene smučarskih
vozovnic: za odrasle 3.400,
otroke 2.400 in upokojence,
vaditelje, študente, trenerje
3.000 tolarjev. Dopoldanska
karta je za odrasle 2.100, otro-
ke 1.400 in za upokojence,
študente... 1.900 SIT. Popol-
danska karta stane za vsako-
gar po 300 tolarjev več od
dopoldanske. Prav tako je mo-
goče dobiti večdnevne vozov-
nice (od 3 do 15 dni) za odra-
sle aU otroke. Za tedensko za
odrasle boste odšteh 16.000,
za otroke 11.200, za 3-dnevno
za odrasle 8.100, za otroke pa
5.700 tolarjev
Po potrebi organizirajo tudi
smučarsko in snowboard šolo,
poskrbijo za vrtec na snegu in
nudijo servis in kvalitetno iz-
posojevalnico opreme.
Celjska koča
Na Celjski koči imajo letos
dovolj snega. Smučišče je med
tednom odprto od 12. do 16.
ure, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 10. do 16. ure.
Posebno ugodnost imajo ta te-
den, do 31. decembra, ko
vsak dan ob 9. uri izpred hale
Golovec odpelje na Celjsko
kočo avtobus. Dnevna cena
smučanja vključno s prevo-
zom je 1.000 tolarjev. Povra-
tek nazaj v Celje je ob 15.30. V
času počitnic bodo organizira-
li tudi tečaj smučanja in tečaj
boardanja, za oboje bo treba
na dan odšteti 400 tolarjev.
Sicer so cene dnevnih smu-
čarskih vozovnic za odrasle
1.000, za otroke 900, dopol-
danske oz. popoldanske pa
stanejo za odrasle 800, za
otroke pa 700 tolarjev.
Lisca
Priljubljeno in lahko do-
stopno smučišče je tudi na
Lisci, kamor je do vrha spelja-
na asfaltirana in redno pluže-
na cesta. Imajo smučarsko
progo in sankaško progo. Žič-
nica obratuje vsak dan od 9.
do 16. ure. Za praznike, če bo
zanimanje (to pomeni vsaj pet
smučarjev), bodo organizirali
tudi nočno smuko. Cena ce-
lodnevne smučarske vozovni-
ce je 1.500 in je za vse enaka,
popoldanska oz. dopoldanska
pa je 1.000 tolarjev.
Janina - Rogaška
Slatina
Smučišče je odprto od 9. do
20. ure, saj je mogoče smučati
tudi po osvetljeni progi. Karte
za odrasle in otroke so po isti
ceni, tudi med cenami za smu-
čanje ob delavnikih ter ob vi-
kendih in praznikih, ni razlike.
Smučarska karta stane dopol-
dan (od 9. do 13.) ali popoldan
(od 13. do 17. ure) 700 tolarjev,
za nočno smuko od 17. do 20.
ure je cena 1.200 tolarjev. Sla-
tinčani pripravljajo na Janini
tudi različna tekmovanja in te-
čaje, saj imajo dovolj usposob-
ljenih učiteljev smučanja.
Golte
Smučišča nad Mozirjem se
razprostirajo na površini 60
ha, obratujejo pa gondolska
žičnica, dve sedežnici in pet
vlečnic. Organizirajo smučar-
sko in snowboard šolo, ureje-
ne imajo tekaške proge (v
skupni dolžini 25 km), drsa-
lišče, organizirajo turno smu-
ko z vodnikom, vrtec na sne-
gu, servis in izposojevalnico
opreme ter polete z jadralnim
padalom v tandemu.
Cena dnevne smučarske
karte za odrasle je 2.600, za
dijake in študente 2.250 in za
otroke 1.900 tolarjev, dopol-
danska ali popoldanska karta
za odrasle je 1.900 in za otro-
ke 1.300 tolarjev. Za tedensko
boste odšteli odrasli 14.400,
otroci pa 10.500 tolarjev.
Logarska dolina
Smučišče je na višini od 770
do 1.125 m nadmorske višine,
ima dve vlečnici in skakalnico
ter 14 km urejene tekaške pro-
ge. Možna je šola teka na smu-
čeh in izposoja opreme, ureje-
ne pa imajo tudi kar tri san-
kaške proge, pohode z vodni-
kom, naravno drsališče in nu-
dijo izposojo opreme. Cena
dnevne smučarske karte za
odrasle je 1.500, za otroke
1.200 tolarjev, tedenska za
odrasle 8.000 in za otroke
6.000 tolarjev
Mariborsko
Pohorje
Tu so največja slovenska
smučišča, ki ležijo med 1.327
in 336 metri nadmorske viši-
ne, zavzemajo pa skupaj 220
hektarjev površine. Alpskih
prog je 50 km, povezovalnih
poti med smučišči pa 30 km.
Imajo urejenih 25 km tekaš-
kih prog, od tega je ena dolga
10 km med Bellevuem in Are-
hom, druga pa je v dolžini 15
km pri Arehu. Odprto je od 9.
do 16. ure neprekinjeno, vseh
žičniških naprav je 20: 1 krož-
na žičnica, 2 dvosedežnici, 14
vlečnic in 3 montažne vlečni-
ce.
Cene dnevnih vozovnic za
gondolsko žičnico so: dnevna
za odrasle 3.700, za mladino
3.100 in za otroke 2.500; po-
poldanska za odrasle 3.200,
za mladino 2.700 in za otroke
2.200 tolarjev. Imajo tudi noč-
no smuko (od 17. do 21. ure),
ki je za odrasle in mladino po
2.800, za otroke pa 1.900 to-
larjev. V času nočne smuke
obratujeta sedežnici Radvanje
in Poštela ter vlečnica Mojca.
Na voljo so tudi večdnevne
vozovnice (od 2 do 10 dni), za
katere je potrebno predložiti
tudi fotografijo. 3-dnevna vo-
zovnica stane za odrasle
10.000, tedenska 18.200, 3-
dnevna za mladino 8.200, te-
denska 15.500 in 3-dnevna za
otroke 6.300 in tedenska
12.700 tolarjev
Kope
Tudi Kope nad Slovenj
Gradcem so eno zelo zanimi-
vih, velikih in ne tako oddalje-
nih smučišč. Smučišča se raz-
prostirajo na 60 ha nad Mi-
slinjsko dolino, na 1.380 m
nadmorske višine. Imajo se-
dem vlečnic, organizirano
smučarsko šolo, vrtec na sne-
gu in izposojevalnico opreme.
Cene smučarskih vozovnic so:
dnevna za odrasle 2.300, za
otroke 1.800 tolarjev, za te-
densko za odrasle pa boste
odšteli 11.500 in. za otroke
9.000 tolarjev.
Libeje
Na smučišču v Libojah obra-
tujeta 2 vlečnici in sicer vsak
dan ob delavnikih od 15. do
20. ure, kar pomeni, da je
smučišče osvetljeno in lahko
imajo tudi nočno smuko. Ob
sobotah, nedeljah in prazni-
kih je mogoče smučati od 9.
do 20. ure. Cene imajo določe-
ne po točkah, za lažjo razum-
ljivost pa naj povemo, da bo-
ste za'10 voženj plačali 600, za
20 voženj pa 1.000 tolarjev.
Dnevna karta je 1.500 tolarjev.
Med počitnicami bodo organi-
zirali tudi tečaj smučanja.
Zabukovica - Pod
Gozdnikom
Smučanje je mogoče samo
ob sobotah in nedeljah od 10.
do 16. ure, razen v času novo-
letnih praznikov in počitnic,
ko bodo imeli smučišče odpr-
to tudi že v četrtek in petek.
Imajo eno vlečnico za odrasle
in eno za otroke. Smučišče je
poteptano, cesta do njih je
prevozna z zimsko opremo in
plužena, tudi če preseneti no-
vo zapadli sneg. Cena karte
za celodnevno smučanje je
1.000 za odrasle in 800 tolar-
jev za otroke. Tečajev med'
počitnicami ne bodo organi-
zirali.
■MOJCA MAROT
Foto: MATEJ NAREKS
Minulo sredo so v Uniorjevem smučarskem centru na Rogli pognali novo štirisedežnico na]
smučišču Jurgovo, ki so ga že lani opremili z napravami za umetno zasneževanje. Zal
postavitev štirisedežnice je bilo potrebnih 350 milijonov tolarjev. Na uro lahko prepelje 2 tisoč'
smučarjev, vseh 13 vlečnih naprav pa skupno kar 14.500 smučarjev, tako da čakanja v vrstah]
ne bi več smelo biti. j
EHO d.o.o. LAŠKO
Brezno 7 a, 3270 U\ŠKO
objavlja prosto delovno mesto:
vodje proizvodnje 2
Pogoji:
-višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali strojni
tehnik in 8 let delovnih izkušenj
-delo je za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite
v 10. dneh na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh.
PO DRŽAVI
Slaba
organizacija
LJUBUANA, 21. decem-
bra (Delo) - Ministrstvo za
zdravstvo je predstavilo ugo-
tovitve izrednega strokovnega
nadzora, ki so ga v mariborski
bolnišnici uvedli pred nekaj
meseci. Nadzorna komisija je
odkrila številne napake, ki pa
po njenem mnenju niso stro-
kovne, ampak organizacijske
narave. V Mariboru bodo mo-
rali zato čim prej opraviti ne-
kaj kadrovskih zamenjav in
odpraviti vse pomanjkljivosti.
Ministrstvo je napovedalo, da
se bodo pod nadzornim drob-
nogledom v naslednjem letu
znašle tudi vse druge bolni-
šnice v Sloveniji.
Višje poslanske
plače
LJUBLJANA, 21. decem-
bra (Delo) - Masa za plače
poslancev in drugih usluž-
bencev v državnem zboru
bo v letu 1999 znašala 1,619
milijarde tolarjev, kar je za
osem odstotkov več kot v
letošnjem letu. V državnem
proračunu za prihodnje leto
je dodanih tudi 45,5 milijo-
na tolarjev za povišanje
funkcionarskih dodatkov.
Enajst pogojev
LJUBLJANA, 22. decem-
bra (Delo) - Slovenska poga-
jalska skupina je pripravila
enajst pogojev za solastništvo
v JE Krško, ki jih bodo morali
izpolniti Hrvati. Slovenija in
Hrvaška naj bi o elektrarni
sklenili meddržavno in druž-
beno pogodbo. Prva naj bi
urejala statusno preoblikova-
nje JE Krško, lastništvo,
upravljanje in poslovanje, ce-
no elektrike, razgradnjo elek-
trarne in odlaganje odpadkov,
zaposlovanje in morebitno
mednarodno arbitražo.
Naši dobijo vec
LJUBLJANA, 22. decem-
bra (Delo) - Minister za
kmetijstvo Ciril Smrkolj je
zavrnil vse očitke, češ da so
proračunski denar za sub-
vencije v kmetijstvu v glav-
nem in to v zelo visokih
zneskih dobivali člani SLS.
Izjave kmetov z vseh koncev
Slovenije in dogajanja v
praksi kažejo, da v ministrs-
tvu ne govorijo po pravici.
Še dva meseca
LJUBLJANA, 23. decem-
bra (Delo) - Vlada je upravi
Darsa za dva meseca podalj-
šala mandat, ki bi se ji s tem
letom sicer iztekel. Predsed-
nik uprave Jože Brodnik bo
svojo funkcijo do konca fe-
bruarja prihodnjega leta
opravljal kot vršilec dolžnosti.
Zamorjeni
Slovenci
LJUBLJANA 24. decem-
bra (STA) - Ljubljanski
nadškof in slovenski metro-
polit Franc Rode je v božični
poslanici opozoril na potre-
bo po volji do življenja in o
nezaupljivem odnosu Slo-
vencev do njega. O Sloven-
cih je še dejal, da »smo vča-
sih tudi malce zamorjeni in
vase zaprti, brez vere in upa-
nja v prihodnost.«
NOVOLETNE ZEUE
5
te bi ujeli zlato ribico...
Za leto 1999 objavljamo po tri želje županov devetih občin na Celjskem
Koledarsko leto se izteka -
bolj v urah kot v dneh meri-
mo čas, ki nas še loči do
zadnje devetice v tem tisoč-
letju - in v uredništvu Nove-
ga tednika verjamemo, da so
ti zadnji dnevi prepolni že-
Ija.
Glede na to, da so bile lo-
kalne volitve šele pred krat-
kim, da je na Celjskem zaži-
velo kar nekaj novih občin in
da tudi v »starih« občinah še
vse dotlej, ko bo znana razde-
litev denarja za lokalno sa-
moupravo in bodo sprejeti
občinski proračuni, bolj kot o
konkretnih načrtih lahko raz-
mišljajo le o željah, smo se na
vseh 30 županov in 2 županji
obrnili s prošnjo, da nam te
svoje želje zaupajo.
»V dneh, ko večina med va-
mi šele dobro začenja delo, bi
bilo preuranjeno govoriti o
načrtih, čas obljub pa je mi-
mo. Zato ostanimo pri željah.
Naj bosta dve želji namenjeni
občini, ki jo vodite, njenemu
razvoju in možnostim, ki se
odpirajo za prihodnost, ena
pa naj ostane povsem vaša,
osebna,« smo podrezali v žu-
pane in županji. Kljub temu,
da jim zlatih ribic, ki bi te želje
lahko izpolnile, nismo obljub-
ljali, so nam svoje želje ven-
darle zaupali. Prvih 9 odgovo-
rov objavljamo danes, pre-
ostale pa bomo v prvi številki
Novega tednika v letu 1999.
Beno Podergajs, župan
Občine Vojnik:
»Verjel sem v prijateljstvo, v
skupno delo, v sožitje in po-
štenost. Verjel sem, da to v
naši občini še obstaja, pa tudi
Vas, ki ste v to verjeli, je veh-
ko. To ste povedali ob voli-
tvah s svojim neverjetnim
zaupanjem v vero in prihod-
nost. Prepričan sem, da je vse
dobro delo naše občine, ki ste
ga opazili v teh štirih letih,
zasluga vseh, in prav nič si ne
domišljam, da je to delo le
enega posameznika. To je re-
zultat skupnih naporov večih
strank, ki so delale v sožitju,
mnogih posameznikov, mno-
gih skritih pomočnikov in
simpatizerjev; zato smo delali
skupaj in bili uspešni.
Z vso močjo svojega duha
si želim, da bi bili taki tudi
naprej. Vem, da bo težko,
Vendar ohrabren z mislijo, da
bomo delali vsi za iste cilje,
mi je lažje. Spet bomo hodili
in reševali probleme od Čreš-
njic, preko Frankolovega do
Socke in se vračali preko No-
ve Cerkve do Vojnika. Naši
skupni napori bodo osredo-
točeni v prizadevanja, da
zgradimo dom oskrbovan-
cev, dogradimo in saniramo
šole ter prizidamo telovadnici
v Vojniku in Novi Cerkvi, ure-
dimo center Nove Cerkve in
pozidamo manjši poslovni
objekt v Frankolovem. S pro-
storskim planom se nam od-
pirajo možnosti za začetek
gradnje obrtne cone, možno-
sti za gradnjo nove bencinske
črpalke nekje ob cesti Celje-
Maribor in novi prostori za
individualno gradnjo.
V okviru naših možnosti
bomo poskrbeli za razvoj
gospodarstva, obrti in podjet-
ništva, kmetijstva in turizma.
Prizadevali si bomo, da bodo
naša društva, organizacije in
družine delale v takih mate-
rialnih pogojih kot doslej, in
namenjali del sredstev tudi za
zaščito in reševanje, saj se je
ravno v zadnjem letu obre-
stovala dobra pripravljenost
naših gasilskih društev in ci-
vilne zaščite. Po zadnji popla-
vi bo potrebno še več vložiti v
komunalno infrastrukturo in
misliti tudi na dejavnosti in
objekte, ki bodo ohranjali na-
šo občino zeleno in privlačno
za gosta, ki bo prišel k nam
poiskat trenutke miru in pri-
jaznosti ter gostoljubnost na-
ših ljudi. Moje dobre želje so
namenjene vsem vojniškim
občanom, še posebej jih poši-
ljam vsem bolnim in ostare-
lim, pošiljam pa jih tudi vsem
v občini Dobrna, saj se mno-
gih rad spominjam.«
Martin Brecl, župan Obči-
ne Dobrna:
»Kljub temu, da naj bi bile
dve želji namenjeni občini in
občanom, ena pa naj bi bila
povsem osebna, človek ne
more ravnodušno in brez ob-
čutkov mimo dogajanj v sve-
tu. Le-ta je danes s pomočjo
moderne tehnologije in ko-
munikacijskih možnosti vse
>manjši<, dogodki, dobri in sla-
bi, čeprav daleč od nas, so
nam vse bliže. Tako človeka
ob prizorih lakote, vojn in
drugih tegob tega sveta sti-
sne, obide ga želja, porodi se
misel, kako vsem ljudem za-
gotoviti dostojanstvo, osnov-
ne človekove pravice in mir.
Takšne so tudi moje želje.
Za Občino Dobrna želim,
da bi v prvem letu delovanja
uspeli zagotoviti osnovne po-
goje za organizirano delova-
nje občine, da bi sprejeli pro-
račun, na osnovi katerega bo-
mo v okviru danih možnosti
lahko začeli uresničevati po-
stavljene cilje; razvoj turistič-
ne občine, turizma in obrti,
razvoj podeželja, postopno
izenačevanje komunalnega
standarda, razvoj športnih
aktivnosti... Moja želja je, da
bi se občani v novi občini
dobro počutili in v njej aktiv-
no sodelovali, da bi v interesu
skupnih ciljev in v dobrobit
občanov uspeli preiti različna
ideološka in politična gleda-
nja na čas, ki ga skupaj živi-
mo.
Osebno si želim predvsem
zdravja, v okviru družbenega
življenja v občini pa strpnosti
med ljudmi in sprejemanja
drugačnosti. Vsem občanom
Dobrne želim srečno in po-
slovno uspešno novo leto
1999.«
Anka Rakun, županja Ob-
čine Ljubno:
»V Občini Ljubno se že kar
delovno in resno pripravlja-
mo za vstop na prag novega
stoletja in drugega tisočletja,
v leto 1999.
V teh prazničnih dneh pa v
vseh nas kar mrgoli različnih
želja. Želim, da bi bile občan-
ke in občani v naslednjem
letu zdravi, zadovoljni, srečni,
potrpežljivi, ljubeznivi, us-
tvarjalni in delovni. Da bi bili
priča izpolnitvi njihovih tudi
najbolj skritih, osebnih želja.
Moja največja osebna želja pa
je, da se mi izpolnita zgornji
dve.«
Franc Salobir, župan Ob-
čine Dobje:
»Letošnji božični in novo-
letni prazniki so nam prinesli
tudi novorojeno Občino Dob-
je. V roke Dobjanov je izroče-
na kot nebogljen dojenček. A
prišla je v roke poštenih, de-
lovnih ljudi, v roke dobrih
gospodarjev. Zato je moja srč-
na želja, da tudi mladi pože-
nejo korenine v domači obči-
ni. Naj v letu 1999 dobjanski
podjetniki dobro poslujejo in
naj njihovemu zgledu sledijo
novi. Naj jih v njihovih odloči-
tvah spremljata sreča in po-
slovni uspeh.
Smo občina kmetijstva,
znani pa tudi po bogatem kul-
turnem življenju. Tudi na tem
področju naj mladi z veseljem
in kvalitetno poprimejo za
delo. Zato želim vsem obča-
nom Dobja, naj leto 1999 pri-
nese obilen blagoslov in do-
bro letino na obeh področjih.
Na njivah in v kulturnem živ-
ljenju naj bo dobra letina, da
bo vse leto 1999 obilo zdrave
telesne in duševne hrane.
Zase si želim dobrega med-
sebojnega razumevanja v ož-
jem in širšem okolju. Tudi
stari občini Šentjur vse dobro
v letu 1999, da bi se razšli kot
prijatelji in dobri sodelavci ta-
ko v delitveni bilanci kot sicer.
Sebi in vsem želim veliko do-
bre volje in pozitivne narav-
nanosti do reševanja vseh,
malih in velikih problemov, ki
nam jih bo prineslo novo leto
1999. Moja največja osebna
želja pa je prijazno sožitje
med ljudmi.«
Ivan Rakun, župan Obči-
ne Šmartno ob Paki:
»Moja največja želja ob no-
vem mandatu je, da bom z
novoizvoljenim svetom obči-
ne kar najbolje sodeloval in
bomo skupaj tvorno delali za
dobrobit občanov in občine,
da bomo skupaj skušali izvr-
šiti obljube in rešiti najbolj
pereča vprašanja že v prihod-
njem letu ter nato polni volje
in elana vkorakati v novo ti-
sočletje.
Želim si, da dokončamo
varne poti za naše šolarje, da
pridobimo nov vir zdrave pit-
ne vode iz globin, da naredi-
mo nekaj na brežinah reke
Pake za zaščito krajanov pred
poplavami, da nadaljujemo
delo na kolektorju in čistilni
napravi ter da dobro delamo
v naši šoli, v vrtcu in društvih.
Moja osebna želja pa je, da
bi mi služilo zdravje, kot tudi
ostalim v družini, da bi se
med seboj razumeli in se s
prijatelji večkrat srečali pri
moji zidanici, da bi se skupaj
veselili uspehov in da bi bili
občani zadovoljni z mojim
delom.«
Franc Sušnik, župan Obči-
ne Vransko:
»Vsem občanom nove Ob-
čine Vransko želim v prihaja-
jočem letu obilo zdravja,
medsebojnega razumevanja,
sreče in osebnega zadovoljs-
tva. Želim si iskrenega sode-
lovanja z občinsko upravo in
z vsemi člani občinskega sve-
ta ter z vsemi občani, kar je
pogoj, da v novi občini ustva-
rimo vse potrebne prostorske
in druge pogoje za njeno ne-
moteno delovanje. Moja želja
je, da vse postopke konstitui-
ranja in oblikovanja ljudem
prijazne občine zaključimo v
prvi polovici leta, ki prihaja,
da bi se potem lahko v celoti
posvetili vsem drugim zah-
tevnim nalogam, ki nas čaka-
jo.
Posebej močno si želim, da
bi pristojne vladne službe v
Ljubljani spoznale in dojele
obseg škode, ki je nastala na
območju naše občine zaradi
močnega deževja in poplav v
začetku novembra. Sanacija
poškodovanega in uničenega
cestnega omrežja, ureditev
prevoznosti dovoznih poti do
vseh gospodinjstev, ureditev
vodotokov, zavarovanje sta-
novanjskih in drugih objek-
tov pred grozečimi zemeljski-
mi plazovi so za našo občino
in ljudi, ki živijo na prizadetih
območjih, življenjskega po-
mena. Zaradi izjemnega ob-
sega nastale škode, sanacija
brez izdatne in takojšnje po-
moči države ni možna. Želim,
da to spoznajo tudi odgovor-
ne in pristojne vladne službe.
Osebno si želim predvsem
zdravja ter dobrega počutja
in razumevanja v družini. Že-
lim si, da bi lahko več časa
posvetil ženi in sinovoma.
Prav tako si žehm, da bi imel
več časa za sebe in za stvari,
ki so mi v veselje.
Pri pomembnih odločitvah,
ki so povezane z mojim župa-
novanjem, pa si želim tudi
obilo sreče, ki jo bom še kako
potreboval.«
Ludvik Sotlar, župan Obči-
ne Radeče:
»Ena mojih največjih želja
je primerna delitvena bilanca
med občinama Laško in Ra-
deče; ob spoštovanju medse-
bojnih vezi in tako ustvarja-
nje pogojev za nadaljnji raz-
voj in delo radeške občine z
okolico.
Želim si družbeno prizna-
nje ustrezne rente zaradi
sprememb v kraju in njegovi
okolici, v življenjskem pa tudi
ekološkem smislu, s strani dr-
žave Slovenije in tako mož-
nost revitalizacije kraja.
Osebno pa - zdravja, sreče
ter uspeh pri delu ob razume-
vanju občanov.«
Martin Mikolič, župan Ob-
čine Rogatec:
»Želim poudariti, da bo
sprememba zakonodaje o lo-
kalni samoupravi predvsem
na področju financiranja občin
prinesla nam, manjšim obči-
nam, bistveno težje pogoje za
uresničevanje nalog, ki so v
pristojnosti lokalnih skupno-
sti. To pa še ne pomeni, da v
leto 1999 ne gledam z optimiz-
mom; nasprotno, prepričan
sem, da bomo kos novim na-
logam in izzivom ter da bodo
naša prizadevanja prinesla
uresničitev želja vseh nas.
Želim, da bi tako kot v pre-
teklem obdobju znali tudi v
novem letu uresničiti čim več
želja, ki se nanašajo na kvaU-
tetnejše in boljše pogoje življe-
nja na območju naše občine.
Osebno si želim tudi v pri-
hodnje veliko dobrega sode-
lovanja in medsebojnega ra-
zumevanja z našimi občani,
ter da bi tudi v novem letu
znali prisluhniti drug druge-
mu.«
Jože Kramer, župan Obči-
ne Mozirje:
»Moja prva želja je, da bi
uspeli z odgovornimi v mini-
strstvu za okolje in prostor,
Podjetju za urejanje voda in
ostalimi doseči dogovore, da
izdelajo projekte, zagotovijo
sredstva in začnemo urejati
naše vodotoke, da ne bomo
ob vsakem nalivu trepetali
pred poplavami.
Druga želja je, da bi nam
uspelo dokončati osnovno
šolo na Rečici ob Savinji in s
tem rešiti prostorsko stisko
naših otrok in učiteljev.
In tretja želja - da bi bil
srečen in zadovoljen v krogu
svoje družine tako, kot sem
bil doslej.«
IVANA STAMEJČIČ
6^
GOSPODARSTVO
Klasje vlaga v razvoj
Do leta 2003 nameravajo izvoz povečati na 25 odstotkov - Letos trideset novih izdelkov
Celjsko mlinsko predeloval-
no podjetje Klasje je pred dne-
vi uradno pričelo graditi nov
poslovni in skladiščno-proi-
zvodni objekt na Hudinji. Na-
ložba je vredna 650 milijonov
tolarjev in je trenutno največ-
ja v celjskem gospodarstvu.
Stavba naj bi bila zgrajena do
konca junija prihodnje leto,
zanjo pa so se v Klasju odločili
kljub izgubi. Prepričani so na-
mreč, da se bodo le s takšnim
razvojem lahko postavili ob
bok domači in vse bolj močni
tuji konkurenci.
Proizvodno-skladiščni ob-
jekt, ki bo meril 2 tisoč kvadrat-
nih metrov, bo namenjen iz-
ključno izvozno naravnamm
proizvodnim programom. Če-
prav se je Klasje vpisalo med
izvoznike šele lani s skromni-
ma dvema odstotkoma celot-
ne proizvodnje, so letos izvoz
povečali na pet odstotkov, pri-
hodnje leto ga nameravajo
podvojiti, do leta 2003 pa želijo
na zahtevna evropska tržišča
izvoziti kar 25 odstotkov proi-
zvodnje. »Dosedanje izkušnje
so nam pokazale, da evropski
trgi dobro sprejemajo AS pro-
gram z biskvitnim pecivom in
ekstrudiranimi izdelki, zato
menim, da naši načrti niso pre-
več smeli in da se nam bo
nekajletno vlaganje v razvoj
občutno obrestovalo,« je pre-
pričan direktor Klasja Edvard
Stepišnik. Vodstvo podjetja si
obeta, da se bo z novim objek-
tom produktivnost povečala za
polovico, za prav toliko naj bi
se zmanjšali stroški dela, in kar
je najpomembneje, nov proi-
zvodni program bo zagotovil
dvajset novih delovnih mest.
Poslovni del nove stavbe, na
katerega čakajo v podjetju že
trideset let, bo meril 1.800 kva-
dratnih metrov. »Vsa leta smo
gradili le proizvodnjo in čeprav
vlaganje v poslovne prostore ni
ravno priljubljeno,« je povedal
Stepišnik, »smo se zaradi raz-
vojnih načrtov morali odločiti
tudi za takšen korak. Proizvod-
nja in uprava ne moreta biti več
ločeni.« Klasje ima namreč se-
daj pisarne v najetih prostorih
v središču mesta in plačuje za-
nje dokaj visoko najemnino.
Klasje je v prvem polletju
zabeležilo 80 milijonov tolarjev
izgube, ki pa so jo v naslednjih
mesecih uspešno zmanjšali in
jo bodo do konca leta pokrili z
rezervami. Vzrok za izgubo je
draga pšenica iz blagovnih re-
zerv, katere cena je bila občut-
no višja kot na svetovnem trgu.
V podjetju so prepričani, da
bodo novo leto pričeli s tekoče
pozitivnimi poslovni rezultati.
Zelo so zadovoljni, ker so letos
razvili kar 30 vrst novih izdel-
kov, v zadnjih dveh mesecih pa
jim je uspelo ohraniti količin-
sko proizvodnjo kruha in peci-
va, ki je v preteklih letih zaradi
močne konkurence beležila
kar 15-odstotni padec.
Edvard Stepišnik je napove-
dal tudi pripojitev konjiške pe-
karne Rogla, ki zaposluje 75
delavcev in ustvarja 30 milijo-
nov tolarjev mesečne realizaci-
je. Čeprav bosta skupščini
obeh družb dokončno odločali
o pripojitvi šele maja prihodnje
leto, bo Rogla že od januarja
naprej delovala kot sedemnaj-
sti profitni center Klasja. Le-ta
ima v konjiškem podjetju 40-
odstotni lastniški delež, ki pa
ga ne namerava povečevati.
Denar bodo raje namenili za
razvoj, saj je tehnološka
opremljenost Rogle zelo slaba.
Kot je povedal Edvard Stepi-
šnik, so v Klasju pripravljeni na
povezovanje tudi z drugimi do-
mačimi in tujimi podjetji, ven-
dar pri tem tujcem, ki so že
sedaj, pripravljeni sodelovati
pri njihovih naložbah, ne bodo
dovolili odkupiti večinskega
deleža. »Klasje bo ostalo slo-
vensko podjetje,« je poudaril
Stepišnik.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Projekte novih objektov na Hudinji, ki bodo povezani s starim kompleksom, je naredil
Ingradov projektni biro in inženiring, izvajalec del pa je Ingrad VNG Celje. Za naložbo, ki je
vredna 650 milijonov tolarjev, so v Klasju namenili dve tretjini lastnih sredstev, tretjino
denarja pa bodo zagotovili z bančnimi posojili.
Premije ne bodo v evrih
z uvedbo nove evropske valute se v prehodnem
obdobju do 1. januarja 2002, ko bo evro veljal le kot
knjižni denar, ne bo prav nič spremenilo na področju
zavarovalništva.
V Zavarovalnici Maribor, s katero je življenjsko zavaro-
vanje sklenilo blizu 150 tisoč ljudi, poudarjajo, da je vsaka
bojazen odveč in da se zaradi evra pogoji varčevanja ne
bodo spremenili. Zavarovanci bodo še naprej dobivali
položnice za plačilo premij v tolarjih in markah (oziroma
šilingih), o izpiskih v evrih pa za sedaj v zavarovalnici še
ne razmišljajo. »Denar naših zavarovancev je na varnem
in zaradi uvedbe skupne evropske valute se z njihovimi
doslej privarčevanimi vsotami ne bo prav nič spremeni-
lo,« je povedal vodja odseka za sklepanje življenjskih
zavarovanj Tomislav Čatič in poudaril, da bo zavarovalni-
ca vsem tistim, ki so zaradi sprememb na evropskem
monetarnem trgu zelo zaskrbljeni, poslala posebno poja-
snilo. JI
Nihče noče polovice
Prva dražba šempetrske-
ga podjetja Hmezad-Duri
ni bila uspešna. Stečajni
upravitelj Zvonimir Mirt
meni, da je za neuspeh kri-
va občina Žalec, ki je so-
lastnica podjetja, vendar
svojega deleža ni hotela
prodati.
Zato je bila na dražbi po-
nujena v odkup le polovica
poslovnih in proizvodnih
prostorov, kar pa se more-
bitnim kupcem kljub ugodni
izklicni ceni - znašala je 71,5
milijona tolarjev, očitno ni
zdelo poslovno zanimivo.
Zvonimir Mirt je prepričan,
da bi v primeru, če bi podjet-
je prodajal v celoti, dražba
zagotovo uspela. Kar nekaj
mesecev se je pogajal z nek-
danjimi žalskimi svetniki,
naj vendarle dajo soglasje k
prodaji občinskega deleža,
vendar mu niso hoteli ugo-
diti, čeprav naj bi jim ponu-
jal sprejemljiv ključ za deli-
tev kupnine. Mirt upa, da bo
nov občinski svet imel več
posluha za rešitev tega ste-
čajnega postopka. Še zlasti
zato, ker je zaradi neuspe-|
šne dražbe negotova tudi
usoda osemindvajsetih de-
lavcev, zaposlenih v podjet-
ju Simex Talion, ki ima v
najemu del proizvodnih pro-
storov podjetja Duri. Najem-
na pogodba namreč poteče
konec januarja, o podaljša-
nju pa bosta prihodnji me-
sec odločala upniški odbor
in stečajni senat. Jll
Drugo polletje brez izgub
Kovinotehna uspešno zaustavila negativno poslovanje - Pogovori z domačimi in
tujimi partnerji o poslovnem povezovanju
Po težavah, ki so se pričele
že lani in so se nadaljevale
še v leto 1998, so v celjski
Kovinotehni v drugem letoš-
njem polletju uspešno zau-
stavili negativne trende. V
tem času so v podjetju teko-
če poslovali brez izgub, ob
tem pa jim je uspelo tudi
realno znižati stroške poslo-
vanja in ohraniti vsa delov-
na mesta.
Kljub dobremu sanacijske^
mu programu, ki ga je sredi
leta sprejelo novo vodstvo
družbe, pa vseh zastavljenih
ciljev niso mogli doseči, so
sporočili iz Kovinotehne. Za-
radi nepredvidene ruske kri-
ze, ki so se ji s pravočasno
zaustavitvijo poslov na teh tr-
gih deloma sicer izognili, sta
celotna prodaja in višina do-
hodka manjša od načrtova-
nega, na slabši rezultat pa je
vplival tudi padec dolarja in s
tem povezane negativne te-
čajne razlike. Zaradi rentabil-
nega poslovanja in tekoče lik-
vidnosti je Kovinotehna v
drugem polletju lahko v roku
vračala posojila, ki so jih naje-
li za poravnavanje obveznosti
do dobaviteljev, posebno po-
zornost pa podjetje ves čas
namenja tudi obvladovanju
terjatev in zalog.
V Kovinotehni pravijo, da
bodo v svojem osnovnem po-
slanstvu še naprej ostali spe-
cializirana trgovina s tehnič-
nim blagom, vendar se bodo
zaradi sprememb in večjega
tržnega reda, ki jih bo prine-
sla uvedba davka na dodano
vrednost, še bolj tesno pove-
zali z industrijo in gradbeniš-
tvom. Čeprav bodo v Kovino-
tehni še naprej delovali tudi
na tujih trgih, ki jih obvladuje-
jo s pomočjo svojih hčerin-
skih firm, so se v podjetju na
osnovi natančno izdelanih
analiz poslovanja odločili, da
se bodo še bolj kot doslej
usmerili na slovenski trg. Te-
mu so prilagodili tudi obstoje-
čo organiziranost in dali po-
seben poudarek srednjemu
vodstvenemu kadru, ki so ga
izbrali iz lastnih vrst in pred-
stavlja jedro bodočega razvo-
ja družbe.
Kovinotehna je z nedavno
otvoritvijo prodajnega centra
na Ptuju povečala lastne pro-
dajne površine v Sloveniji na
več kot 30.000 kvadratnih
metrov. Kljub izredno močni
konkurenci na področju pro-
daje tehničnega blaga so z
obiskom v svojih maloprodaj-
nih enotah in centrih zado-
voljni, saj prvi podatki kažejo,
da so decembra presegli lan-
sko prodajo v enakem mese-
cu, ki je bila zelo uspešna.
Prihodnje leto želijo v Kovi-
notehni zlasti izboljšati svoj
ekonomski položaj, pri tem
pa so se pripravljeni poslovno
povezovati tudi z drugimi
družbami, če bi s tem poveča-
li obseg poslovanja in utrdili
ekonomsko moč. Tovrstni
pogovori že tečejo z nekateri-
mi domačimi in tujimi poslov-
nimi partnerji.
JANJA INTIHAR
GOSPODARSTVO
7
Sneženi upi
Kljub težavam v RTC Golte upajo na uspešno sezono in novega lastnika
»če bo res takšna zima, kot
se kaže, so Golte rešene,« je
začel pogovor direktor RTC
Golte Marjan Prelog in upajoče
gledal snežinke, ki so prejšnji
ponedeljek belo barvale nebo
in zemljo.
mm
Golte že kar nekaj let umirajo
na obroke - zadnjo pošteno zi-
mo, s tem pa sezono in zaslu-
žek, so imeli leta 1987. Dolga
leta so se odgovorni v centru
bojevali za dodatno zasneževa-
nje prog, saj je jasno, da brez
tega center ne more živeti. Poleg
tega so se ukvarjali z likvidnost-
nimi težavami, pojasnjevali sta-
nje v vseh petih zgornjesavinj-
skih občinah in iskali možne
partneije.
V začetku letošnjega decem-
bra so končali postopek lastni-
njenja, v katerem so delavci s
certifikati postali lastniki 3,1 od-
stotka centra, 1,6 odstotka je v
lasti države, s petino razpolagata
kapitalski ter pokoj ninsko-odš-
kodninski sklad, večinski last-
nik, ki razpolaga s 75,3-odsot-
nim lastniškim deležem, pa je
Slovenska razvojna družba. SRD
je svoj delež,v paketu z drugimi
podjetji, pretekli teden prodajala
na javni dražbi, ki pa po mnenju
Marjana Preloga zaradi previso-
ke cene ni uspela. Dražbo bodo
ponovili februarja prihodnje le-
to.
Kaj za RTC Golte pomeni
neuspela dražba?
Za nas je najpomembneje, da
dobimo znanega lastnika, verjet-
no bo to sklop družb, kajti šele
potem bomo laliko kandidirali
za državna sredstva. Zato se mi
zdi škoda, ker dražba ni uspela -
potem bi bila ena zgodba konča-
na. Predstavnikom skladov smo
pred kratkim predstavili načrte
in razvoj ter jim omogočili vpo-
gled v dokumentacijo, da vidijo,
kje je naša perspektiva. Z njiho-
vim zanimanjem in odzivom
sem zadovoljen, kaj dosti več pa
itak ne vem, saj se vse odvija v
SRD. Dobro bi bilo, ko bi imeli
znanega lastnika vsaj do konca
aprila, da bi lahko potem skupaj
začrtali razvoj - ali takšnega, kot
smo si ga zamislili na Golteh, ali
pa popolnoma drugačnega.
Znano je, da veliko pozorno-
sti namenjate tudi letni sezoni.
Kaj torej načrtujete za zimo in
prihodnje poletje?
Za zimo imamo urejeno vse,
kar v osnovi center nudi. Naša
želja je, da bi prešli slabe številke
zadnjih sezon in izboljšali fi-
nančno stanje. Potem bomo lah-
ko pripravili vse potrebno za
letno sezono. Po teh načrtih bi
spomladi dokončno odprli Alp-
ski vrt, kjer imamo preko javnih
del že zaposlenega delavca. Po-
skušali bi uresničiti ostalo po-
nudbo, ki bo poleti pomenila
pravo presenečenje in pritegnila
večje število dnevnih obiskoval-
cev. Med drugim načrtujemo
kolesarsko pot po Golteh, drčo
za dričanje in še marsikaj, ven-
darle pa počakaj mo na dokonč-
nega lastnika centra. Z njim bo-
mo prihodnje leto poskušali do-
biti sredstva za pospeševanje tu-
rizma, s katerimi nameravamo
preurediti hotel in dokončno
omogočiti dodatno zasneževa-
nje prog.
Povsod, na vseh smučiščih,
sploh pa po »nesreči« nihalke
na Veliki planini, se v ospredje
postavlja vprašanje varnosti?
Za nas to ni vprašanje, saj je
varnost za nas prvotnega pome-
na. Če bi obstajal najmanjši sum
o možni nezgodi, potem ne bi
obratovali. Dogaja se, da ljudje
ne razumejo, zakaj včasih katera
od naprav obstane ali zakaj ne
začnemo obratovati. Vse to se
dogaja izključno zaradi kontrole
varnosti, sicer pa je itak vse dolo-
čeno s pravilniki in zakonom.
Imamo dovoljenje za obratova-
nje, ki se obnavlja vsaki dve leti,
opravljeni so tehnični pregledi,
kontrolo dvakrat mesečno izvaja
republiški inšpektor za žičnice...
Torej je varno obratovanje v os-
predju, za nihalko pa itak skrbi-
mo kot za punčico v očesu. Vsi
zaposleni so opravili ustrezne
izpite, žičničarji vse predpisane
preglede, in sedaj imamo dovo-
ljenje za obratovanje do leta
2000. V zadnjih dveh desetletjih
nismo imeli nesreče in prepri-
čan sem, da bo tako tudi v pri-
hodnje.
Umetno zasneževanje prog,
česar na Golteh še ni, je verjet-
no eden izmed problemov, ki
kar kriči po rešitvi?
Prvi v Sloveniji smo imeli plan
in odobrena sredstva, vendar za-
radi občinske politike (stvar se je
namreč preveč spolitizirala) in
tudi zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine nismo us-
peli zgraditi sistema umetnega
zasneževanja. Z načrti smo pro-
padli dvakrat in to po tem, ko
smo imeli odobrena sredstva v
ministrstvu za malo gospodars-
tvo. Sedaj, ko se je izkazalo, da
zasneževanje ni škodljivo, sem
prepričan, da bodo smučarji na
Golteh kmalu smučali na umet-
no zasneženih progah.
Poleg teh, recimo temu krat-
koročnih načrtov, obstajajo tu-
di bolj ambiciozne zamisli?
Temu mi rečemo druga faza
razvoja, ki pa je seveda še bolj
odvisna od sredstev in bodočega
lastnika. Lahko bi namreč zgra-
dili štirisedežnico do kmetije
Ročnik, ki je na 1050 metrih
nadmorske višine. Nanjo bi na-
vezali 3 žičničarske proge, s tem
pa pridobili še enkrat toliko po-
vršine za smučanje. Potem bi
lahko v centru brez čakanja
smučalo 2 tisoč smučarjev dnev-
no. Nadaljnji razvoj pa je odvi-
sen od stacionarja in zavzetosti
vseh zgornjesavinjskih občin,
seveda pa tudi od zagnanosti
posameznikov. Hotel na Golteh,
ki ga ima sedaj v najemu CSA
Šport inženiring iz Velenja, je
namreč že sedaj polno zaseden.
URŠKA SELIŠNIK
»Zadnji dve zimi sta bili na Golteh praktično zeleni, kar je
prava muka za delo: ni denarja, ni gostov, ničesar ni, stroški
pa so večji, kot če bi obratovali,« pravi Marjan Prelog.
Poplava odnesla dobiček
Fotolik bo leto 1998 končal z izgubo - Prihodnje leto reorganizacija proizvodnje
Prejšnji teden so se prvič
sestali lastniki celjskega Fo-
tolika. Na skupščini so izvo-
lili 3-članski nadzorni svet,
ki mu predseduje Mateja
Vidnar iz pooblaščene inve-
sticijske družbe Zvon 2, in
sklenili, da bodo izgubo iz
let 1994 do 1996, ki znaša 38
milijonov tolarjev, pokrili z
dobičkom iz let 1993 in 1997
ter iz sklada rezerv.
Fotolik bo z izgubo končal
tudi letošnje poslovno leto, če-
prav je še septembra, ko so
praznovali 50-letnico delova-
nja, kazalo, da se je podjetje
končno izvilo iz dolgoletnih
finančnih težav, ki so jih pesti-
le zaradi izgube jugoslovan-
skega trga. Novembrska po-
plava je namreč v Fotoliku na-
redila kar za 93 milijonov to-
larjev škode, saj jim je uničila
kar 40 odstotkov celotne proi-
zvodnje. »Poplava je prišla v
najbolj neprimernem času,«
pravi direktor Fotolika Janko
Zorin. »Letos smo se še pose-
bej pripravili za prednovolet-
no prodajo koledarjev in voš-
čilnic, potem pa je voda zalila
naša skladišča in uničila vseh
50 tisoč koledarjev. Izgubo
smo sicer nadomestiU, saj smo
vse naročene izdelke ob po-
moči nekaterih tiskarn, s kate-
rimi tudi sicer dobro sodeluje-
mo, na novo natisnili in pravo-
časno predali našim kupcem,
vendar bomo finančne posle-
dice čutili še nekaj časa. Naj-
huje bo v januarju. Pričakovali
smo, da nam bosta država ozi-
roma občina vsaj delno povr-
nili škodo, vendar je za sedaj
ostalo le pri obljubah.«
Kljub težavam so v Fotoliku
prepričani, da bodo naslednje
leto zopet dobro poslovali.
Nadzorni svet, ki se bo prvič
sestal v začetku januarja, naj bi
med drugim sprejel tudi pred-
log za nekatere organizacijske
ukrepe v podjetju. Vodstvo na-
mreč predlaga, da bi ukinili del
programa za neskončni tisk, ki
ni rentabilen. Brez dela bi osta-
lo sedem aU osem ljudi. Nekaj
bi jih prerazporedili na nova
delovna mesta, ostali bodo mo-
rali na zavod za zaposlovanje.
»Odločili smo se, da bomo od-
slej razvijali le tiste programe,
ki prinašajo dobiček,« napove-
duje Zorin. »To pomeni, da
bomo bodočnost podjetja gra-
dili predvsem na klasičnih ti-
skovinah ter izdelovanju voš-
čilnic, pri katerih smo v letu
1998 povečali prodajo kar za
30 odstotkov. Pripravljamo tu-
di nekaj novih programov in s
kakovostjo, ki jo dosegamo,
bomo lahko konkurenčni tako
doma kot v tujini.«
Poleg pida Zvon 2, ki ima v
lasti petino podjetja, so delni-
čarji Fotolika še odškodninski
in pokojninski sklad, vsak z
10-odstotnim deležem. Slo-
venska razvojna družba, ki
ima 8 odstotkov delnic, ter
zaposleni in bivši zaposleni,
ki so s certifikati in gotovino
pridobili 28-odstotni delež
podjetja. Za notranji odkup je
na voljo še 24 odstotkov del-
nic, ki naj bi jih zaposleni
kupili v naslednjih treh letih,
vendar je vprašanje, ali bo to
tudi storili. Sredi decembra
jim je bilo namreč ponujeno v
odkup 8 odstotkov delnic,
vendar zanje ni bilo nobenega
zanimanja, zato so prešle v
last razvojne družbe.
JANJA INTIHAR
Rekordne številke ob
koncu leta
V velenjskem Gorenju so v 49 letih izdelali več kot 43
milijonov velikih gospodinjskih aparatov, od tega letos
2.014.218 aparatov, ki so jih tudi prodali. V kroniko Gorenja
se bo minulo poslovno leto zapisalo po rekordni proizvodnji.
Še posebej slovesno so leto zaključili v programu Hladilno-
zamrzovalni aparati, v katerem so doslej izdelali 18 milijonov
hladilno-zamrzovalnih aparatov. Proizvodnja teh aparatov je
skokovito naraščala in po 30 letih dosegla rekordne številke.
Letos so proizvedli kar 941.410 hladilno-zamrzovalnih apara-
tov. V programu kuhalni aparati so proizvedli 568.445 aparatov,
v programu pralno pomivalni aparati pa so s 504.363 izdelki
prvič presegli letno količino več kot pol milijona pralnih in
sušilnih strojev. HINKO JERČIČ
V Gorenju so 21. decembra v programu pralno-pomivalni
aparati izdelali letošnji polmilijonti izdelek - pralni stroj,
namenjen nemškemu tržišču.
Uspešni doma in v
tujini
V Cinkarni Celje ocenjuje-
jo, da bodo poslovno leto
1998 zaključili uspešneje
kot lani. K boljšim rezulta-
tom sta znatno pripomogla
tudi večje povpraševanje in
cene pri prodaji titanovega
dioksida, ki predstavlja kar
57 odstotkov celotne prodaje
podjetja.
Obseg proizvodnje je bil v
enajstih letošnjih mesecih za
16,5 odstotka večji kot v ena-
kem lanskem obdobju in za 8
odstotkov večji od načrtova-
nega. Cinkarna je v enajstih
mesecih prodala za 17,7 mili-
jarde tolarjev izdelkov, kar je
za 13 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Skoraj
80 odstotkov prodaje so ustva-
rili na tujih trgih, vrednost iz-
voza pa znaša 14,2 milijarde
tolarjev (143,3 milijona mark)
in je za 16 odstotkov višja kot
lani. Prodaja na domačem tr-
gu, ki se je v primerjavi z
lanskimi enajstimi meseci po-
večala za 4 odstotke, je znaša-
la 3,5 milijarde tolarjev. Po
pričakovanju uprave bo pod-
jetje poslovno leto zaključilo z
dobičkom.
V Cinkarni so letos posodo-
biU in prestavili proizvodnjo
gradbenih mas, lepil in ome-
tov na novo lokacijo, tako da
jim je na prostoru stare proi-
zvodnje ostal le še en meta-
lurški obrat, ki pa ga namera-
vajo prestaviti do sredine pri-
hodnjega leta. S tem se bo
celotno proizvodnja dokonč-
no preselila iz starega v novi
del Cinkarne. JI
Bosio dela za Comet
Podjetje Bosio iz Štor je z
zreškim Cometom podpisalo
pogodbo za izdelavo linije za
termično obdelavo izdelkov
iz bakelitne vezi. Posel je
vreden 90 milijonov tolarjev
in je največji v dosedanjem
desetletnem sodelovanju
med podjetjema.
Kot je povedal Hugo Bosio,
lastnik in direktor podjetja Bo-
sio, gre za prvo tovrstno proi-
zvodno linijo pri nas in tudi v
svetu, tehnologija pa je plod
sodelovanja med strokovnjaki
obeh podjetij. Linija bo omo-
gočala popolno avtomatizaci-
jo proizvodnega postopka in
bo računalniško podprta. V
Štorah morajo napravo do-
končati do sredine julija pri-
hodnjega leta, v pogon pa naj
bi jo predvidoma spustili še
pred septembrom. Hugo Bo-
sio je s sklenjenim poslom
izredno zadovoljen, saj bo
podjetje, ki ustvari na leto
okrog 300 milijonov tolarjev
prometa, zaradi tako velikega
naročila nekoliko »lažje diha-
lo«, poleg tega pa si od izdela-
ve takšne prototipne linije
obetajo novih naročil doma in
v tujini.
Zadovoljni so tudi v Come-
tu, kjer pravijo, da z linijo za
termično obdelavo izdelkov iz
bakelitne vezi pravzaprav že
izpolnjujejo zahteve novega
tisočletja. Direktor družbe
Marjan Lorger je povedal, da
bodo z novo napravo občutno
povečali zmogljivosti in
zmanjšali stroške, proizvod-
nja pa bo zaradi zamenjave
energije - elektriko bo namreč
nadomestil plin, ekološko ve-
liko bolj čista. JI
8
KULTURA
Znamenje tokrat
o religijah
Kdo je bila v resnici Marija Magdalena?
Zadnja letošnja številka
Znamenja, revije za teološka,
družbena in kulturna vpraša-
nja, ki jo izdaja istoimenska
založba v Petrovčah, se tokrat
v večini člankov ukvarja z
vprašanji religije. Uvodni čla-
nek, ki ga je napisal Vekoslav
Grmič, pa govori o 130-letnici
tabora v Ljutomeru.
Andrea Riccardi je napisal
članek Religije dvajsetega sto-
letja med nasiljem in dialo-
gom. Avtor je redni profesor za
cerkveno zgodovino v Rimu,
njegov članek pa je iz Conciliu-
ma prevedel A. Lah. Zoran Mi-
loševič tokrat piše o verskih
sektah in liberalni demokraciji.
Sledijo pesmi Draga Medveda:
Prispodoba, Tudi prispodoba
in Grmade. Vekoslav Grmič je
avtor članka Tehnicizem in
evangeljsko sporočilo, ki ga
sklene z mislijo: »Krščanstvo
ali krščanski panteizem - Bog
je povsod in v vsem ne zago-
varja nobene divinizacije sve-
ta, zato ne zavrača tehnike.
Vendar prav tako velja, da ni
vse dovoljeno, kar je mogoče«.
Hermanu Haring, profesor
za dogmatično teologijo na ka-
toUški univerzi v Nijmengenu,
piše o dediščini nasilja v isla-
mu in krščanstvu. Njegov čla-
nek je iz Conciliuma prevedel
Roman Štus. Primož Vresnik je
avtor članka Krščanski mistici-
zem, v katerem govori o prozi
Ksaverja Meška. Cvetka Toth,
profesorica filozofije na Filo-
zofski fakulteti Univerze v
Ljubljani, je tokrat prispevala
članek Paul Tilich in njegova
filozofija religije (objavljen je
prvi del), Ivone Gebara, profe-
sorica teologije in filozofije v
Sao Paulu pa Kateri spisi imajo
božjo avtoriteto. Njen članek je
iz Conciliuma prevedel A. Lah.
Mehičanka Elsa Tamez, dokto-
rica teologije z licenciatom iz
književnosti in jezikoslovja in
profesorica za biblično teologi-
jo, je avtorica članka Življenje
žensk kot sveto besedilo. Njen
članek je iz Conciliuma preve-
del Roman Štus. Karen L. King,
profesorica novozavezne ekse-
geze in zgodovine zgodnjega
krščanstva na teološki fakulteti
harvardske univerze, je v Con-
cilumu objavila članek Marija
Magdalena - kdo je bila v resni-
ci in kakšen je njen pomen. Za
Znamenje ga je prevedel Peter
Požavko. Leon Horvatič objav-
lja intervju z Vekoslavom Gr-
mičem z naslovom Odrešenje
za Slovence je edino v odpuš-
čanju in medsebojni ljubezni.
Angelca Šuster objavlja dve pe-
smi: Besede in Sanje. V Rubriki
Zapisi objavlja Jože Lodrant
potopisno razmišljanje z na-
slovom Na Zahodu nič novega.
Iz knjige Jorga Miillerja Don
Camillo spricht mit Jesus je
Janko Cigala prevedel kratek
odlomek iz poglavja Camillo in
ponovna poroka ločenih.
Rubrika Med knjigami pri-
naša dve novosti: Grmičev
Moj čredo s predstavitve nje-
govega zbornika, Primož Vre-
snik pa predstavlja knjigo
Cvetke Toth Metafizika čutno-
sti, ki je izšla letos v založbi
Znanstveno in publicistično
središče.
■■■■■■■■■■■■■ii D. M.
Prva konfiška baletna
predstava
Mladi baletniki konjiške glasbene šole so se prejšnji teden
v skoraj polni dvorani konjiškega kulturnega doma predsta-
vili z glasbeno pravljico Peter in volk.
Mentorja Alagaja Falcieri in Slavčo Stoleski sta z izborom
primerne vsebine poskrbela, da so se lahko na sceni s svojimi
prvimi baletnimi koraki predstavili tako mlajši kot starejši otroci. V
glavnih vlogah pa so nastopile Katja Pavlic kot Peter, Tina Marguč
kot ptička, Klementina Dolinšek kot muca, Anja Potnik kot račka,
Urša Kocbek kot volk in Boža Gorenjak kot lovec. Nekatere mlade
baletnice so pokazale že zanimive baletne figure in korake in če
bodo s svojim delom nadaljevale, se konjiškemu kulturnemu odru
obeta zanimiva dodatna kulturna ponudba. TS
PRIREDITVE
eiEDALISCE
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo da-
nes ob 19.30 uprizorili Mini-
stra v škripcih, v četrtek ob 19.
uri pa bodo imeli silvestrsko
predstavo in sicer Vaja zbora,
v režiji D. Mlakarja. V torek, 5.
januarja, ob 15.30 bodo za
abonma 1. šolski in izven ter v
sredo, 6. januarja, ob 10. uri
uprizorili predstavo Zasledo-
vanje in usmrtitev Jean-Paula
Marata, v režiji Matjaža Zu-
pančiča.
KONCERTI   ^
V Narodnem domu v Celju
bo drevi ob 19.30 novoletni
koncert Orkestra Akord iz Ce-
lja, pod vodstvom dirigenta
Matjaža Breznika, s solistka-
ma - sopranistko Lidijo Hor-
vat-Dunjko in mezzosopra-
nistko Renato Pokupič.
Na tržnici v Šentjurju bo
danes ob 17. uri božično-no-
voletni koncert Mešanega ko-
mornega zbora Ponikva.
V cerkvi sv. Lovrenca v
Kompolah nad Štorami  bo
danes ob 17.30 božični kon-
cert Moškega pevskega druš-
tva Pod gradom Celje.
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo jutri ob 17.30
in 20.15 novoletni koncert or-
kestra Akord iz Celja, s solisti -
sopranistko Lidijo Horvat-
Dunjko in mezzosopranistko
Renato Pokupič.
V Zdraviliškem domu na
Dobrni bo 1. januarja ob 16.
uri novoletni koncert orkestra
Akord.
V večnamenski dvorani v
Zrečah bo 1. januarja ob 19.
uri novoletni koncert z orke-
strom Akord, ob 20. uri pa bo
novoletni ples z ansamblom
After eight.
V cerkvi sv. Cecilije v Celju
bo v nedeljo, 3. januarja, ob
17. uri novoletni koncert Pev-
skega društva upokojencev
Celje.
V cerkvi sv. Jožefa v Celju
bo v nedeljo, 3. januarja, ob
10. uri koncert nabožnih pe-
smi med mašo in po njej, pev-
skih zborov KUD Ljubečna -
ženskega in moškega pevske-
ga zbora ter mešanega kvarte-
ta Shalom. V sredo, 6. januar-
ja, ob 18.30 pa bo novoletni
koncert Pevskega društva
upokojencev Celje.
RAZSTAVE
V galeriji Keleia - Muzeja
novejše zgodovine je do 20.
januarja na ogled razstava slik
Andreja Jemca.
V mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah je raz-
stava umetniških del znanih
slovenskih ilustratorjev in gra-
fikov: Marijana Mančka, Da-
niela Demšarja, Silvana Omer-
zuja, Mojce Cerjak, Ančke Go-
šnik Godec, Jelke in Matjaža
Schmidta, Dunje Župančič in
Karla ter Nine Zelenko.
V avli Splošne bolnišnice
Celje je do 15. januarja na og-
led razstava z naslovom Likov-
ni izdelki dijakov 1. letnikov
Srednje zdravstvene šole Celje.
V galeriji Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje do
10. januarja razstavlja Milan
Todič.
OSTALO
V Zdravilišču Laško bo ob
20. uri folklorni večer.
Gregor Deleja in Mišela Mavric na odru velike dvorane Narodnega doma.
Koncert gimnazijcev ob jubileju
v veliki dvorani Narodnega doma so v sredo zvečer pripravili tradicionalni novoletni
koncert dijakov oziroma bivših dijakov I. Gimnazije v Celju, ki so ga letos posvetili tudi
praznovanju 190-letnice šole.
Gimnazijci in bivši dijaki I. Gimnazije v Celju so se predstavili z mojstrovinami velikanov
klasične glasbe, med drugim so igrali dela Rossinija, Liszta, Schuberta, Vivaldija in Brahmsa,
občinstvu pa so se predstavili: pianista Simon Dvoršak in Gregor Deleja, člani mladinskega
orkestra I. Gimnazije v Celju, flavtistka Mišela Mavric, pianistka Sara Chuuya ter sopranistke
Valerija Šoster. Nataša Kranjc in Kristina Šuster. IS, Foto: SHERPA
ZAPISOVANJA
Nagrade po pošti
Piše: TADEJ ČATER
Pravzaprav niti sam ne
vem, ali je to dobro ali ni, da
so tako eminentne in tako
zelo pomembne prireditve,
kot so podelitve priznanj naj-
boljšim športnikom leta, naj-
boljšim ustvarjalcem s po-
dročja kulture in umetnosti,
pa znanosti itd., organizira-
ne tako zelo pavšalno in tako
zelo šlampasto. Ne vem. Živi-
mo pač v času, ko se tovrst-
nih prireditev več ne udeležu-
jemo, ko zadostuje klik na
pravo mesto in že so rezultati
na ekranu našega računalni-
ka v delovni sobi. V našem
stanovanju.
Podelitev oziroma razglasi-
tev športnika leta se je tako-
rekoč zgodila v našem stano-
vanju. Medtem ko smo sreba-
li kavo, vanjo namakali kek-
se, se je tam nekakšen funk-
cionar za vse nas potrudil in
športniku izročil priznanje.
Lansko leto v Cankarjevem
domu, še prej v dvorani Tivo-
li, letos pa kar v avli ene od
slovenskih bank. Ja, če je to-
vrstna in tako organizirana
razglasitev res le stvar for-
malnosti, potem v redu. To-
da že zaradi samih športni-
kov bi se spodobilo, da Druš-
tvo športnih novinarjev Slo-
venije pripravi vsaj nekoliko
bolj glamurozno, če že ne
spektakularno prireditev.
In, hja, dragi moji, kamere
so manjkale. Kamere. Brez
kamer pa ni ničesar Brez ka-
mer ni dogodka. Če ne bi bilo
kamer CNN v Bagdadu, se
vojna v Iraku sploh ne bi
zgodila. Bili Clinton je ustre-
gel programskim direktorjem
CNN in Irak napadel v času,
ko je svetloba najlepša. Ko se
stemni. Ko je vsaka raketa
videti lepša. Bolj spektaku-
larna. Bolj uničujoča. Novi-
narji so se trudili in komenti-
rali, kot da bi šlo za streljanje
enajstmetrovk v finalu sve-
tovnega nogometnega pr-
venstva.
Pri nas pa nič. Športnike
smo zgolj razglasili. Dobe-
sedno. Razglasili. Ne pa pro-
glasili. Si lahko predstavljate
podelitev Prešernovih nagrad
nekje v fojerju ene od obeh
večjih slovenskih pivovarn?
Težko. In nesmiselno. Pa
med športniki in umetniki ni
nobene razlike. Oboje spoštu-
jemo. In za oboje navijamo.
In početje obojih bi bilo ne-
smiselno, če ob njihovih re-
zultatih ne bi brnele kamere.
Dobro, Prešernove nagra-
jence bomo imeli priložnost
neposredno spremljati, se
pretvarjati, kot da smo vsi
nervozni in neučakani, kdo
za vraga bo že prejel to laska-
vo priznanje, ker nam je od-
bor za nagrade pri Ministrs-
tvu za kulturo že vnaprej po-
vedal, koga bo tokrat dolete-
la ta visoka čast, da si bo na
prsi lahko pripel »značko« in
bolj mirno dočakal čas, ko bo
treba v pokoj. Pri športnikih
pa nič. Nobene napetosti.
Brez vsakega dramaturškega
loka. Kot da so njihovi nasto-
pi že dovolj spektakularni. Še
več, ko izbiramo športnike
leta, pozabljamo, da sodi
med športe tudi nogomet. Pa
košarka. Da šport na Sloven-
skem ni le plavanje, strelja-
nje, smučanje, rafting, biat-
lon... Med prvo, drugo in
tretjeuvrščenimi športniki
imamo tako smučarja, biat-
lonko, telovadca, strelca pla-
valko in še priznanje za fair
play smo poslali med raftar-
je. Saj ne rečem. Primož Pe-
terka si je priznanje zaslužil,
toda disciplina, v kateri na-
stopa, je vrhunsko zelo zože-
na. V skokih tekmuje tistih
petdeset do sto tekmovalcev.
In še to v petih šestih drža-
vah. Nogomet pa igra ves
svet. Samo na igrišču je
dvaindvajset vrhunskih no-
gometašev. In če se med nji-
mi znajde Slovenec, to pri
nas nikogar ne briga. Za nje-
govih sedem golov v ligi prva-
kov se nam »fučka«. Športni
novinarji bolj cenijo športe,
kot je streljanje. Nogomet naj
igrajo južnjaki in podobno.
Toda ne. Če se že gremo gove-
jo prireditev, potem tudi izbe-
rimo nekoga, ki pripada go-
vejemu športu. Pri čemer
sploh ne mislim, da je Pri-
mož Peterka kakorkoli zago-
veden. Obratno. In vsaka
čast Moravčanu! Toda,
hmm, ko smo že mislili, da
se je v slovenskem športu ne-
kaj začelo obračati na bolje,
smo spet doživeli razočara-
nje. Zlatka Zahoviča, Raše
Nesteroviča, Romana Pun-
gartnika, med izbranci, kaj
med izbranci, med kandidati
sploh ni bilo. Kot da je za
njih dovolj, da igrajo za ne-
kaj večje denarje, kot jih dobi
strelec Rajmond Debevc. Pa
koga to briga, lepo prosim!
Napaka! Ravno to zanima
slovenske podeljevalce odličij.
Kar je zelo zagovedeno. Topa
je pomanjkljivost slovenskega
športa. Kot med izbrance, ki
sedijo v Društvu slovenskih
pisateljev, ne sodi Marinka
Fritz Kune, ker menda piše
preveč komercialno literatu-
ro. Dvomim, da bi bil med
njih sprejet kakšen Georg Lu-
cas, da o Stephenu Kingu
sploh ne izgubljamo besed.
Sedijo na prevelikem kupu de-
narja. Kar nas spet navaja na
tisto zgodbo o Angležu in Slo-
vencu, ki srečata bogatega
človeka in vzklikne Anglež,
češ, nekoč bom tudi jaz imel
tako zelo polno denarnico,
Slovenec pa se le namrdne in
izusti: »Lopov!«

9
Neka druga Desa Muck
S priljubljeno pisateljico, urednico, scenaristko, igralko in humoristko o slavi, življenju, pisonju, upanju in strahovih - »Odrasli smo samo otroci z izkušnjami!« je prepričona
o ljudeh, kakršna je Desa Muck, imamo navadno zelo
nenavadne predstave. Vse, kar počenja, daje vtis vesele in
vedre osebe, polne idej in novih domislic. Osebe, ki se v
življenju nikoli ne dolgočasi in ki ji nikoli ni težko. Ko v
nedeljo pred božičem potrkam na vrata hiše v Trzinu, v
kateri živi zadnjih nekaj mesecev, še ne vem, da je pred
kratkim ostala sama s svojimi tremi hčerkami. Odkar se je
ločila od moža, je boj za preživetje tisto glavno, s čemer se
Desa, ena najbolj priljubljenih avtoric slovenske mladinske
literature, v zadnjem času ukvarja večino vsakega dne.
Ko nekaj ur pozneje gledam
norčije, ki jih zganja z Mariom
in drugimi gosti v Zoomu, de-
luje popolnoma drugače. Vsa
nasmejana sedi v naročju de-
žurnemu božičku in smejijo
se ji tisoči Slovencev. Doma jo
čakajo trije otroci in kup te-
žav. Da bi jih preživela, je
pripravljena narediti zelo, ze-
lo veliko. Prav gotovo ji bo
uspelo - zaradi njene izjemne
notranje moči, iz katere črpa
svojo neizmerno življenjsko
in ustvarjalno energijo.
Vaša zadnja knjiga ima na-
slov Blazno resno slavni. Sto-
pi slava človeku hitro v gla-
vo?
Nekaterim stopi. Predvsem,
če postaneš slaven, ko si zelo
mlad in še nisi dovolj izobliko-
vana osebnost, ti vse to malce
popači podobo sveta. Meni se
je to zgodilo, ko sem bila stara
že skoraj trideset let, tako da
name ni prav posebej vpliva-
lo. Doživela sem sicer začetne
šoke, ki so bili marsikdaj bolj
negativni, kot bi pričakovala
prej. Nenadoma so me povsod
opazili, česar v mladosti ni-
sem bila navajena, ampak po-
tem sem se na to počasi nava-
dila in sprejela kot del življe-
nja, čeprav je včasih vse sku-
paj lahko zelo neprijetno.
Kakšne želje ste imeli kot
mlado dekle? Ste si želeli biti
slavni?
Kot mlada deklica sem si
zelo želela biti slavna. Obču-
dovala sem slavne ljudi, želela
sem si jih poznati osebno.
Zdelo se mi je, da so slavni
ljudje popolnoma drugačni od
ostalih, da so nekaj več... V
resnici pa so popolnoma enaki
kot drugi; le način življenja, ki
ga živijo, je nekoliko druga-
čen. Bolj nor.
Prvi spomin na vas je strip
o Desovili - prvem sloven-
skem supermenu - ženski.
Še verjamete v supermene?
To je bilo moje prvo objav-
ljeno besedilo. V supermene,
kakršni nastopajo v filmih, ne
verjamem, verjamem pa, da
obstajajo ljudje, ki so na nek
način močnejši od drugih. To
pa smo danes, ob koncu dvaj-
setega stoletja, verjetno vsi,
saj je življenje postalo zelo
zapleteno in najbrž ne bi mo-
gli preživeti, če ne bi imeli
kakšne nadnaravne sposobno-
sti. Vsaj sama zase imam mo-
čan občutek, da sem večkrat
na več različnih mestih ob is-
tem času in včasih se zgodi, da
zares ne vem, kako sploh
zmorem...
Veliko je vlog, ki jih v življe-
nju prevzemate. Ste mama,
pisateljica, voditeljica, ured-
nica, igralka... Kaj je tisto, kar
vam je najbolj pri srcu?
Najprej moram povedati, da
mama ni nobena vloga. Mama
je vse, kar sem si v življenju
želela biti. In to zdaj sem.
Mama preprosto si, dokler te
otroci potrebujejo. Upam, da
me bodo moji otroci potrebo-
vali še dolgo in na voljo jim
bom dokler bom živa. Vse os-
talo so lahko vloge ali pa tudi
ne. Tudi pisateljica ni vloga,
saj to preprosto sem, čeprav
sem se začela svoje potrebe po
pisanju zavedati relativno
pozno, še pozneje pa sem
spoznala, da je to nekaj, kar bi
zares lahko počela in zraven
še kaj zaslužila. Edina vloga,
ki z mano osebno nima opra-
viti zares popolnoma nič, ra-
zen, da si jo izmišljujem, je
gospa Desa v oddaji Zoom.
Osebno nimam z njo namreč
popolnoma nič skupnega in
včasih imam težave, ker me
ljudje tako, kakršna sem na
televiziji, jemljejo tudi v za-
sebnem življenju. Od mene
pričakujejo, da bom zabavna,
humoristična, trapasta, da
bom počela neumnosti... in so
potem dostikrat razočarani,
ker spoznajo, da sem v resnici
zelo običajna.
Kakšna je Desa v resnici?
Ne tako zelo vesela, kot si
ljudje ponavadi mislijo. Pred-
vsem sem človek obdobij. Ne
vem natančno, od česa so ta
obdobja odvisna, saj živim ze-
lo na hitro in nimam ravno
dosti časa za to, da bi razmiš-
ljala o sebi. So obdobja, ko mi
gre vse lahko od rok in sem
dobre volje, pogosto pa imam
tudi obdobja, ki so pesimistič-
na, depresivna, polna tesnobe
in strahu, ko se sprašujem, ali
bom zmogla vse, kar sem si
naložila. Ponavadi si namreč
naložim preveč predvsem za-
to, ker skoraj nikoli ne znam
reči ne. Zato tudi zdajle sediva
tu in se pogovarjava, medtem
ko moram napisati še pol sce-
narija za nocojšnji Zoom. Ven-
dar zelo rada ustrežem, saj
imam zelo močno razvit obču-
tek odgovornosti do ljudi.
Kar ljudem prav gotovo ve-
liko pomeni.
Najbrž jim res. Mislim, da je
to tudi razlog, da imam veliko
zelo dobrih prijateljev, pred-
vsem zato, ker človeka zlepa
ne izdam.
Na račun vsega tega pa ver-
jetno najbolj trpi prav vaša
družina.
Moja družina je sedaj na
robu katastrofe. Natančneje,
pred nekaj meseci je razpadla.
V zadnjih dveh letih je bila
moja družina za marsikaj zelo
prikrajšana, saj se je pojavil
nekakšen začarani krog. Pre-
den sem začela delati v Zoo-
mu, sem sebe in otroke pre-
življala samo s pisanjem in
pogosto nam je šlo zelo težko,
zaradi česar sem se odločila za
sodelovanje v tej oddaji. Po-
tem pa se je zgodila druga
zoprna stvar - nenadoma ni-
smo bili več v finančni stiski,
pojavile pa so se nenehne ča-
sovne stiske. Zdaj sem padla v
krog boja za preživetje, ko se
ne znam več ustaviti in razmi-
sliti, kaj je boljše. Ali naj si
vzamem več časa zase in za
otroke ter tvegam, da nam bo-
do odklopili elektriko, ali naj
delam naprej zato, da bodo
moji mladiči dobro preskrblje-
ni, meni pa zanje ne bo ostalo
prav nič časa? Težko se je od-
ločiti še posebej zato, ker sem
tudi takrat, ko smo imeli malo
denarja, ogromno delala, saj
je navsezadnje vse, s čemer se
ukvarjam, zelo slabo plačano
delo.
Bi se lahko odločili, nena-
doma pustili večino tistega,
kar počenjate sedaj, si našli
redno službo in začeli skrbe-
ti za družino kot večina kla-
sičnih mam?
Prav gotovo ne. Tudi zato,
ker moje hčerke, ki so danes
stare pet, osem in enajst let,
niso več tako zelo majhne.
Zelo veliko mi pomaga moja
mama, in ko je pri nas, lahko
vehko pišem. Res pa je tudi,
da vse, kar počnem, tako pisa-
nje kot igranje, delam zelo
rada in težko si predstavljam,
da bi kar koli lahko opustila. V
zadnjem času sem dala dosti-
krat na tehtnico, s čim bi pre-
nehala, vendar se nisem mo-
gla odločiti za nič. Morda je
zaradi vsega, kar se je v zad-
njem letu dogajalo, še največ
škode utrpel otroški časopis
Firbec, katerega urednica sem
in tudi to je delo, ki ga prav
tako zelo rada opravljam.
Kljub vsemu razmišljam, da
bom morala opustiti prav ure-
janje tega časopisa, zato, da
bom več z otroki.
Kako na vse skupaj gleda-
jo vaši otroci?
Ker nisem v redni službi,
sem celo več doma kot druge
mame, ki hodijo v službo vsak
dan in prihajajo domov pozno
popoldne. Odhajam sicer na
snemanja oddaj, vendar sem
ves dan zdoma največ trikrat
na mesec. Prav toliko časa mi
vzame priprava Firbca, sicer
pa sem večinoma doma, kjer
pišem in pripravljam scenarije
za Zoom. Sicer sem svojim
otrokom vedno na razpolago.
Kot gospodinja pa sem v zad-
njem času zares popolnoma
propadla.
Gospodinjska stranka
vseeno še deluje...
Mora delovati že zaradi lju-
di, ki gledajo Zoom. Ne sme-
mo pustiti, da propade. Ko se
zgodi kakšen aktualni pohtič-
ni dogodek, stranko vključim
v oddajo. Ljudje pa imajo gos-
podinjsko stranko očitno zelo
radi in kakor pravijo, bi imela
ta stranka, če bi v resnici ob-
stajala, kar vehko članov ozi-
roma članic.
Vaše knjige sodijo na po-
dročje mladinske literature,
vendar jih pogosto jemljejo v
roke tudi odrasli.
To me preseneča, saj so mo-
je dosedanje knjige namenje-
ne mladostnikom. Res pa je,
da nisem knjig nikoli pisala s
podcenjevalnim odnosom do
otrok, češ, da jim je potrebno
besedila prilagoditi, ker jih si-
cer ne bodo razumeli. Prepri-
čanje, da so otroci na nižji
ravni kot odrasli, je popolno-
ma zmotno. Le manj izkušenj
imajo. Sama mislim, da smo
odrasli samo otroci z več iz-
kušnjami - torej ni nobenega
razloga, da moje knjige ne bi
bile všeč tudi odraslim.
Se vam zdi, da globoko v
sebi nikoli zares ne odraste-
mo?
Izraz »otrok v meni« mi je
zelo zoprn. »Otrok v meni mi-
sli to in to«, »otrok v meni
zahteva, da naredim to in
to...« so trditve, s katerimi
odrasli vse prevečkrat opravi-
čujemo marsikatero neumno
dejanje. Dejstvo je, da človek
ohrani iz otroštva večino že-
lja, čustev in strahov... Zdi se
mi, da se potem, ko odraste-
mo, v nas sploh ne spremeni
tako zelo veliko. Naučimo se
skrbeti sami zase in za druge,
čustvujemo pa zelo podobno.
Zdaj je božič in vedno znova
se zalotim, da še vedno sanja-
rim, kot sem takrat, ko sem
bila otrok. Kako bi bilo lepo,
če bi božiček res bil, prišel k
meni, me vprašal, kaj si želim
in namesto mene pomil poso-
do, na primer.
Občutek imam, da ste
kljub trem otrokom in ne-
nehni množici ljudi okoli
vas v bistvu zelo osamljeni.
Včasih se res počutim osam-
ljeno, v resnici pa nisem. Otro-
ci niso družba za odraslega,
zanje skrbimo in oni nas raz-
veseljujejo. Njim ne morem
govoriti o svojih težavah, jim
povedati, zakaj sem žalost-
na... Imam tudi nekaj zares
dobrih prijateljev, s katerimi
si pomagam v najbolj težkih
trenutkih, so pa tudi trenutki,
ko ti ne more pomagati nihče.
Kaj vas v življenju najbolj
razveseljuje?
Poleg otrok? V trenutkih, ko
sem najbolj utrujena in razsu-
ta, so vselej otroci tisti, ki mi
pomagajo. Razen tega pa... ko
se česa lotim s težavo, s stra-
hom, ah mi bo uspelo, in ko se
vse skupaj dobro izteče, sem
najbolj zadovoljna.
Veliko omenjate pesimi-
stične občutke, strahove in
depresije. Verjetno pa so
prav to stanja, iz katerih po-
gosto izvira prava človekova
ustvarjalnost?
Ko človek piše, ob tem tudi
čustvuje in brska po sebi. Zato
me ustvarjalno delo zares zelo
izčrpa in tako sem vedno ne-
kako utrujena ali osamljena...
Pri ustvarjanju, vsaj pri meni,
ves čas obstaja močan strah
potrjevanja. Zame je pomem-
bno, da sem dobra, zavedam
pa se, da bo enkrat prišel čas,
ko ne bom več dovolj dobra in
me ljudje ne bodo več gledali,
se mi smejali, ne bodo več
brali mojih knjig... Kaj bom
počela potem? V službo ne
morem že zato, ker nimam
nobenega pravega poklica. To
je moj največji strah. Po drugi
strani pa imam občutek, da se
človek rodi z nekakšno ustvar-
jalno substanco v sebi, ki se
ne izrabi kar tako. Ko se lotim
česa novega, vedno padem v
krizo in si mislim, da sem
čisto vse, kar sem imela, že
povedala. Vendar potem ved-
no nastane še kaj novega in
izvirnega, čeprav pogosto niti
sama ne vem, kako in od kje...
Torej je strah tudi vir nav-
diha?
Navdih ni v resnici nič tako
zelo mističnega, kot misli ve-
čina ljudi. Nikoli se ne zgodi,
da bi te obsijalo nekaj nadna-
ravnega in bi delo nastalo sa-
mo po sebi. Pomembneje je,
da znaš najti pravo temo. Te-
me pa so povsod okoli nas,
nekaterih se lotimo, drugih
ne.
Je kaj, kar bi v svojem živ-
ljenju spremenili, če bi se še
enkrat rodili?
Če bi se še enkrat rodila kot
jaz? Spremenila bi... ne, spre-
menila ne bi čisto ničesar, niti
ene same stvari. Vse slabo, kar
se mi dogaja, vse neumnosti,
ki sem jih naredila in strahovi,
ki sem jih občutila... vse to se
je na koncu izkazalo kot po-
polnoma nepotrebno. Ampak
to me je gradilo in iz vsega,
kar se je dogajalo, sem nasta-
jala jaz, tista prava Desa. Zato
ne bi spremenila prav niče-
sar... niti eni sami solzi med
vsemi, ki sem jih v življenju
potočila, se ne bi odrekla.
Desa Muck se je rodila leta
1955 v Ljubljani. Zaposlena je
bila kot negovalka duševno
prizadetih otrok, tehnična ri-
sarka, varuhinja in model, po-
tem pa je postala obetavna
filmska igralka, scenaristka in
voditeljica mladinskih oddaj.
Po rojstvu prve hčerke je ostala
doma in se začela preživljati s
pisanjem. Leta 1989 je izšla
njena prva mladinska knjiga
Pod milim nebom, ki so ji sle-
dih romani Kremplin, Hči lu-
ne. Blazno resno o seksu. Blaz-
no resno zadeti, Bonfon in zad-
nji roman Blazno resno popol-
ni, ki ga je posvetila Petru Zob-
cu. Redno piše za razne mla-
dinske časopise, zadnji dve leti
je urednica brezplačnega
otroškega časopisa Firbec, v
zadnjem času pa objavlja tudi
v Sobotni prilogi Dela. Letos že
drugo sezono sodeluje pri tele-
vizijski oddaji Zoom, skrbi za
svoje tri hčerke, obiskuje
učence po šolah in vodi prire-
ditve po vsej Sloveniji. Za svojo
zadnjo knjigo Blazno resno
slavni je pred mesecem dni
prejela nagrado Večernica, že
dvakrat pa se ji je za las izmuz-
nil naslov Slovenke leta.
Čemu boste posvetili pri-
hodnje leto?
Do konca bom izpeljala še to
sezono Zooma, potem pa si
želim spet napisati kakšno
knjigo, saj sta minili že dve leti,
odkar sem napisala zadnjo. Že-
lim si tudi, da bi se lahko malo
ustavila in o vsem skupaj raz-
mislila bolj podrobno. Ampak
navsezadnje vem, da je vse, za
kar se bom odločila, odvisno
samo od mene. Najpomem-
bnejše je, da moje hčerke raste-
jo in da preživljajo dokaj nor-
malno otroštvo. Sploh pa jim,
kot sem opazila, v zadnjem
času vse bolj rastejo tudi jeziki.
Dokler bodo one odraščale
srečno, bo tudi njihova mama
ustvarjala. Takšna bom, kot
moram biti, in takšna, kot sem
lahko. Navsezadnje pa ob misli
na moje hčerke izginja tudi
tisti blazno resni strah, saj
vem, da je najpomembneje v
življenju to, da ga živimo in da
izpolnjujemo poslanstvo, ki ga
imamo v njem. Zame sta skrb
za otroke in ustvarjalnost tisti
področji, ki dajeta mojemu živ-
ljenju največji smisel. Tako ve-
lik, da je zanju vredno marsi-
kaj tudi potrpeti.
NINA M. SEDLAR

REPORTAŽA
Šostan jski Tanjug
Viktorja Kojca dolgotrajna bolezen ni prikrajšala za odličen spomin - Bil je učitelj, slikar in kipar, planinec,
upravnik kina Kajuh in dopisnik
Na Gregorčičevo 1 v Šošta-
nju, kjer je nizka pritlična
hiša pod staro Vošnjakovo
graščino, poštar še vedno
prinaša veliko pisem. Čeprav
znani Šoštanjčan Viktor
Kojc večino časa preleži v
postelji in ne hodi nikamor,
dobiva vabila na znanstvene
simpozije, likovne razstave
in prireditve. Obkrožajo ga
umetnine, polne omare
knjig, stare razglednice in fo-
tografije, predalček tablet pa
ga vsak dan opominja na bo-
lezen in telesno nemoč.
Možganska kap ga je opla-
zila pred osmimi leti in rekli so
mu, da ne bo nikoli več hodil.
»Hoteli so me dati v dom osta-
relih, vendar bi me tam do-
končno zlomilo,« je dejal. Po
dolgotrajni rehabilitaciji je
vendarle shodil in si po malem
opomogel. Prejel je še prizna-
nje velenjske občine za živ-
ljenjsko delo, potem pa ga je
bolezen privezala na posteljo.
Na vrtu pred hišo ni bil že več
let. Dnevi minevajo počasi,
skorajda enaki drug druge-
mu. Spomini na preteklost Šo-
štanja in življenje znanih ljudi,
ki so zaznamovali zgodovino
in umetnost, so ostali neokr-
njeni. Rad se spominja rojst-
nega mesta v svetlejši luči, kot
jo razširja danes.
Nabiralec bick
v njegovih mladih letih so
se mulci kopali v Kurjih lokah,
kjer je bila ob naravni kamniti
ploščadi, v kateri so bile kota-
nje, tudi tovarna Agraria, da-
nes pa je prav na tem mestu
termoelektrarna. Njegov oče
Alojz Kojc je bil vrtnar pri to-
varnarju Vošnjaku. Vrtnarsko
znanje je poglabljal tudi v
Gradcu, nakar so mu zaupali
urejanje vrtov v Vili Široko, ki
je bila ravno tako v Vošnjakovi
lasti. »Oče je v Stari Jugoslaviji
vzgojil dalijo in zaprosil, da bi
dobila ime po blagopokojnem
kralju Aleksandru. Imena si-
cer ni dobila po njem, vendar
je Dravska Banovina v Ljublja-
ni očetova prizadevanja na-
gradila z mikroskopom, ne
prav pogostim pripomočkom
za tisti čas,« je povedal gospod
Kojc, ki je kot mlad fante pri-
skočil na pomoč v vrtovih, naj-
večkrat pri sajenju. Leže na
trebuhu so pazljivo »pikirali«
sadike v tople grede. Njegova
mama Marija, bila je šivilja, se
je preživljala z delom od hiše
do hiše. »Ko sem potreboval
prirodopisno knjigo. Botanika
je bil njen naslov, je morala
zanjo odšteti 60 dinarjev. Za
eno samo šolsko knjigo je ši-
vala ves teden. To je bilo v
času moje meščanske šole, ko
smo za pol dinarja - 50 para -
dobili majhno žemljico ali
presto.« Otroci so zaslužili
kak dinar več z zbiranjem sta-
rega železja in steklovine, ki
so ju iskali v gozdu. Steklenič-
ke so za silo umili in nosili
prodajat v krajevno lekarno.
Nabiral je tudi smrekove in
borove storže, po domače so
jim rekli bicke, ki so potem
dajali toploto v domačem
gašperiu.
Ljubitelj lepega
Mladenič je kazal nadarje-
nost za risanje in poslali so ga
v uk Milanu Horvatu, ki je imel
umetnostno lesno obrt v Šo-
štanju. V Horvatovi delavnici,
kjer so izdelovali značilne spo-
minke in igrače, so mladega
Vikija učili dekorativnega sli-
karstva. V obrtni šoli v Celju
ga je poučeval znani akadem-
ski slikar Cvetko Ščuka. Hor-
vatovo delavnico so med voj-
no zaprli in Kojc je ostal brez
dela: »Po vrnitvi od vojakov,
vojsko sem služil v Nišu in
Zaječarju, sem postal prvi taj-
nik krajevne skupnosti v Šo-
štanju. Ob tem me je vseskozi
zanimala umetnost in v takrat-
nem Kajuhovem domu sem
organiziral številne likovne
razstave takoj po koncu vojne.
Že tistikrat smo imeli Prešer-
nov teden.« Prvič po osvobo-
ditvi so razstavljali Viktor
Kojc, Majda Kurnik, Janez
Ravljen in Mišo Skornšek.
V osebnem življenju, ugo-
tavlja gospod Kojc, ni imel
sreče. Zaljubil se je v slikarko
Pepco Novak, temnolaso brh-
ko dekle, ki je prav tako slika-
la pri Milanu Horvatu, in
kmalu sta stopila pred mati-
čarja. Rodila sta se jima otro-
ka, Slavica in Vlado, vendar si
žena po porodih ni nikoli več
prav opomogla. Potrebovala
je bergle in dolgotrajno reha-
bilitacijo. »Hči Slavica je pri
trinajstih zbolela za sklerozo
multipleks, hudo in redko bo-
leznijo. Zanjo doma nismo
mogli skrbeti in deset let je
vegetirala v bolnišnici v No-
vem Celju. Neko popoldne so
nam sporočili, da je z njo vse
slabše, pripeljali so jo domov
in umrla je ponoči v mojem
naročju,« se spominja njen
oče. Kmalu za hčerko je nena-
doma umrla še žena. Težave
doma in nesreča, ki je bila
prisotna v družini, so Viktorja
Kojca gnale v delo, z enega na
drugo področje, rdeča nit pa
je bila umetnost.
Poročevalec
»Ustanovil sem Napotniko-
vo galerijo in zanjo zbral prib-
ližno 200 umetnin,« pravi
dvainsedemdesetletnik, ki je
bil upravnik galerije vse do
upokojitve. Leta 1958 je ob Na-
potnikovi 70-letnici priredil ve-
liko razstavo v šoštanjskem
sindikalnem domu in že na-
slednje leto so jo premestili v
ljubljansko Narodno galerijo.
Kot umetnik je napredoval
prav ob pomoči Ivana Napotni-
ka, pri katerem je opravil izpit
iz slikarstva. Ob neki priložno-
sti je skupaj z Jakcem slikal
notranjost elektrarne, turbine
in drugo opremo. »Kako dolo-
čite ceno svojim slikam,« je
vprašal znanega slovenskega
slikarja. »Upoštevam dve uri
slikanja in štirideset let prak-
se,« mu je le-ta odvrnil. Viktor
Kojc je bil tudi učitelj likovnega
pouka, najprej v velenjski os-
novni šoli, nato v Šoštanju. Ob
delu je študiral likovno peda-
gogiko v Ljubljani in se potrje-
val z odličnimi ocenami. Njego-
vi profesorji so bili Božo Pen-
gov, France Uršič, Zoran Didek,
Nikola[ Omerza, Bogo Kalaš,
Jelica Čopič in Stane Mikuš, ki
je tudi avtor Napotnikove mo-
nografije.
Kojc je kot učitelj opravil te-
čaj za filmsko vzgojo in po
smrti Kajuhove mame so ga v
društvu Svoboda prosili, naj
prevzame kino Kajuh. Tako je
postal še upravnik kina v šest-
desetih letih in ga je vodil deset
let. Delo je vzel resno in vsak
večer, razen ob ponedeljkih, so
bile na sporedu filmske pred-
stave. Na teden je predvajal kar
štiri različne filme, navkljub
skromni filmski produkciji. Bit-
ko na Neretvi je predvajal celo
desetkrat in vedno je bila dvo-
rana polna. Dokazal je, da tudi
dobro piše. Vrsto let je poročal
o dogodkih iz Šoštanja za slo-
venske časopise in radijske po-
staje. Pregled je imel nad vsemi
dogodki in poimenovali so ga
kar »Šoštanjski Tanjug«. Po-
vsod je bil zraven in zanimalo
ga je vse. Dejaven je bil pri
Rdečem križu in v turističnem
društvu. Po dolgem in počez je
večkrat' prepotoval vso Jugo-
slavijo, obiskal številne galerije
in samostane in vanje vodil
izletnike. Znan je tudi po tem,
da je Šoštanju vrnil Marijin kip,
ki ga je postavila družina Voš-
njak. Po vojni so namreč kip s
šoštanjskega glavnega trga od-
stranili in izginil je neznano
kam, dokler ga ni Kojc po na-
ključju odkril v Laškem in ga
pripeljal nazaj. Kip so slovesno
odkrili kar dvakrat, enkrat kra-
jevna skupnost, drugič župnij-
ski urad. Ob 175-letnici šoštanj-
ske tovarne usnja je napisal
knjižico, ob 775-letnici Šoštanja
je izdal spominsko ovojnico z
grbom in žigom, je tudi ured-
nik in avtor knjige o Mestu
Šoštanj.
Zadnja leta, odkar je bolan,
mu niso prizanesla, a podatke
ima natančno urejene. O umet-
nikih, razstavah, zgodovinskih
dogodkih, pomembnih Šo-
štanjčanih, o družini Vošnjak...
»O Vošnjakih ne veste kaj dosti,
kajne?« se je pozanimal. »Franc
Vošnjak, lastnik šoštanjske to-
varne usnja, je imel tri brate.
Sin tovarnarjevega brata Mi-
haela, Bogomil Vošnjak, je po-
stal po očetovi zaslugi tajnik
ljudske skupščine v Beogradu.
Bil je velik panslavist in edini
Slovenec, ki je bil v ruski Jasni
Poljani pri grofu Tolstoju...
Poznate zgodbo o dr. Josipu
Vošnjaku in bratu Mihaelu, ki
sta bila oba poslanca v dunaj-
skem parlamentu? Zaslužna
sta za...« Podatki vrejo brez
konca.
KSENIJA LEKIČ
Viktor Kojc na podelitvi priznanja velenjske občine pred
osmimi leti. Odkar je odvisen od tuje pomoči, se ne pusti
fotografirati.
Kronika iz šalešicili Icra jev
v orgelski dvorani glasbene šole v Velenju, kjer je bila v
soboto, 26. decembra, osrednja občinska slovesnost ob
dnevu samostojnosti, so predstavili Almanah 1998. Že
šestič zapored sta ga pripravila Radio Velenje in Naš čas.
Na 350 straneh almanaha, ki ga je uredil Boris Zakošek, je
predstavl[eno življenje in delo v mestni občini Velenje ter
občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Kronološko so zabele-
ženi vsi pomembnejši dogodki v šaleških krajih, obsežno
delo pa vsebuje tudi poglavja s področja politike, kuhure,
izobraževanja, sociale, religije in ostalega dogajanja, ki je
zaznamovalo leto 1998. Opisan je tudi gospodarski utrip v
večjih podjetjih iz Šaleške dohne. Uredniki posameznih
rubrik v almanahu, ki ga je domiselno oblikoval Peter
Rihterič, so Mira Zakošek, Barbara Pokorni, Peter Groznik -
Peč, Matjaž Šalej in Aleš Ojsteršek. K.L.
STANOVANJSKI SKLAD
OBČINE CELJE
Komisija za nadzor nad poslovnimi prostori
Mestne občine Celje
RAZPISUJE
Na podlagi 13. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v na-
jem (Ur. list RS 1/93 in 21/94)
JAVNI NATEČAJ
brez licitacije najemnine
za oddajo v najem naslednjih poslovnih prostorov:
I. Kocbekova ul. 3 v Celju, velikost 48,85 m^, dvorišče,
2 pisarni; informativna mesečna najemnina je 50.170,00 SIT.
II. Glavni trg 12 v Celju, velikost 31,29 m^, dvorišče, za
storitveno dejavnost; informativna mesečna najemnina je
25.904,00 SIT.
III. Glavni trg 16 v Celju, velikost 30,20 m^, dvorišče, za
storitveno dejavnost ali skladišče; informativna mesečna
najemnina je 18.532,00 SIT.
IV. Glavni trg 18 v Celju, velikost 65,95 m^, dvorišče, za
storitveno dejavnost ali skladišče; informativna mesečna
najemnina je 97.878,00 SIT.
V. Gledališka 4 v Celju, velikost 83,00 m^, pritličje, prednost pri
najemu bo imela zdravstvena ali sorodna dejavnost;
informativna mesečna najemnina je 56.554,00 SIT.
VI. Gosposka 32 v Celju, velikost 26,77 m^, pritličje, za
storitveno dejavnost; informativna mesečna najemnina je
18.703,00SIT.
VII. Kidričeva 6 v Celju, velikost 450 m^, 1. nadstropje, za
trgovsko ali storitveno dejavnost; informativna mesečna
najemnina je 428.458,00 SIT.
VIII. Kocbekova 3 v Celju, velikost 226 m^, dvorišče, za trgovsko
ali storitveno dejavnost; informativna mesečna najemnina je
222.261,00 SIT.
IX. Levstikova 5 v Celju, velikost 90,98 m^, pritličje, za trgovsko
dejavnost; informativna mesečna najemnina je 166.678,00 SIT.
X. Unhartova 18 v Celju, velikost 53 m^, 1. nadstropje, pisarne;
informativna mesečna najemnina je 79.003,00 SIT.
XI. Ljubljanska 6 v Celju, velikost 50,30 m^, pritličje, za trgovsko
dejavnost; informativna mesečna najemnina je
87.751,00 SIT.
XII. Na okopih 2/d v Celju, velikost 35,22 m^ pritličje, za
trgovsko dejavnost; informativna mesečna najemnina je
37.244,00 SIT.
XIII. Razlagova 6 v Celju, velikost 160,75 m^ klet, skladišče;
informativna mesečna najemnina je 59.009,00 SIT.
XIV. Slomškov trg 3 v Celju, velikost 137 m^, pritličje, za storitveno
dejavnost. Poslovni prostor je potrebno adaptirati. Informativ-
na mesečna najemnina je 85.862,00 SIT.
XV. Slomškov trg 4 v Celju, velikost 37,42 m^, pritličje, za
storitveno dejavnost ali trgovino z neživilskim blagom. Poslovni
prostor je izdelan do IV. gradbene faze in si ga mora najemnik
urediti sam. Informativna mesečna najemnina je
33.906,00 SIT.
XVI. Vodnikova 11 v Celju, velikost 8 m^ 8 m^, 9 m^, 9 m^
1. nadstropje, 4 pisarne; informativna mesečna najemnina je
23.659,00 SIT.
Navedena najemnina je izračunana po občinskem Pravilniku za
določanje najemnin za poslovne prostore za mesec
december 1998.
1. Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas.
2. Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
a) dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti:
-za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra
samostojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik uk-
varja z umetniško dejavnostjo;
-za pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme
biti starejši od 60 dni.
b) dokazilo o plačilni sposobnosti:
-za fizične osebe dokazilo o plačanih davčnih dajatvah in
dokazilo o stanju na žiro računu za zadnje 3 mesece;
-za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti
za zadnjih šest mesecev
c) dosedanje reference kandidata za najem
d) program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostonj
3. Poslovni prostor si za potrebe svoje dejavnosti priredi najemnik
sam na svoje stroške.
4. Najemnnik mora na svoje stroške pridobiti ev. potrebno
dokumentacijo in upravna dovoljenja.
5. Prijave na javni natečaj sprejema Stanovanjski sklad občine
Celje, Trg celjskih knezov 8.
6. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa.
7. Kandidatom bo sklep o izbiri vročen v 15. dneh po seji komisije
za oddajo poslovnih prostorov.
8. Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh po pravnomočnosti
sklepa o izbiri najemnika.
9. Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo
podrobne informacije po predhodnem dogovoru na telefon:
483-018 int. 207, 441-833 int. 207.
NASI KRAJI IN UUDJE
Zlato plaketo sprejema, iz rok predsednika zveze Janka
Melanška, Janez Meglic iz Žalca. Dve mandatni dobi je bil
predsednik občinske zveze športnih društev. S prostovoljnim
in organizacijskim delom je sodeloval tudi pri izgradnji
planinskega doma na Bukovici in Šentjungertu, kjer je
opravil blizu 20 tisoč ur prostovoljnega dela.
Priznanja zasJužnim
Zveza športnih društev ob-
čine Žalec se je razdelila na
več športnih zvez, tako kot se
je občina Žalec, kjer je nasta-
lo šest novih občin. Ob kon-
cu svojega skupnega delova-
nja so v Žalcu pripravili slav-
nostno sejo, na kateri so
športnim delavcem v druš-
tvih in uspešnim športnikom
podelili bronaste, srebrne in
zlate plakete Zveze športnih
društev občine Žalec.
Pred podelitvijo je bil krajši
kulturni program, zbranim pa
je spregovoril predsednik
zveze Janko Melanšek. Bro-
naste plakete so prejeli: Mla-
dinski odsek PD Zabukovica,
Vanja Dolar, Sergeja Kline, Ro-
man Kvartič, Lučka Klovar,
Goran Črnika, Ivan Šuler, Dar-
ko Karažija, Mirko Meh, To-
maž Vok, Ferdinand Glavnik,
Vlado Žuža, Branko Divjak,
Zvone Romih, Zoran Štok, Fa-
nika Mavric, Bojan Klinar, De-
nis Divjak in Iztok Izlakar;
srebrne: Tina Randl, Andrej
Trifunovič, Stojan Zabukov-
nik, Marjan Plavčak, Janez
Godler, Marjan Golavšek, Pe-
ter Huš, Janko Veligošek, Loj-
ze Kampuš in Mladen Melan-
šek; zlate plakete pa: Damir
Vrbanič, Franc Romih, Bog-
dan Kučar, Franc J^žovnik,
Matjaž Kralj, Janez Meglic,
Rudi Sedovšek in Franc Kralj.
Sedanjemu županu Lojzetu
Posedelu so izročili v varstvo
spominsko baklo, ki so jo v
Žalcu prejeli leta 1984, ko je
olimpijski ogenj potoval tudi
skozi to mlado mesto.
T. TAVČAR
Najstarejši v Stari vasi
v krajevni skupnosti Stara vas je bilo srečanje krajanov,
starih 70 let in več. Zapele so jim pevke zbora Vrtca Velenje,
ki ga vodi Janko Kolarič, obiskala sta jih tudi božiček in
dedek Mraz, za dobro voljo pa je poskrbel še harmonikar
Edo Blažič. Srečanje je ponudilo priložnost za obujanje
spominov najstarejših Starovaščanov in Starovaščank. Med
njimi je bila tudi 86-letna Marta Trampuš, tretja najstarejša
krajanka tega mestnega predela Velenja. M.L.
PLANINSKI KOTIČEK
JanuarsJci poJiodi
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja 16. januarja
tradicionalni, 17. pohod Zdravju naproti.
Odhod bs v soboto, 16. januarja ob 8.35, z izrednim vl&kom
s celjske železniške postaje.
Ker morajo organizatorji do 11. januarja sporočiti na železni-
co natančno število udeležencev, prosijo vse, tudi planinska
društva, da se jim čimprej prijavite po telefonu 452-927.
24. januarja pripravljajo zimski poht)d na Tolsti Vrh in Kriško
goro. Na zimsko turo se bodo odpravili ob 6. uri zjutraj s
posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
30. januarja bo zimski pohod na Boč. Odhod bo ob 7.16 z
železniške postaje v Celju.
Že zdaj pa vabijo tudi na tradicionalni 12. prvomajski izlet na
Slovaško, ki bo od 23. aprila do 1. maja. Odhod bo 23. aprila ob 23.
uri s parkirišča ob železniški postaji. Prijave zbirajo do 15. januarja.
Na GovšJco brdo
Planinsko društvo Laško, planinska skupina TIM Laško,
vabi na 8. tradicionalni novoletni pohod na Govško brdo.
Pohod bo v nedeljo, 3. januarja, iz smeri Laško, preko
Šmihela, Kuretna, Trnovega hriba in G ovc do Govškega
brda, kar je za približno 3 ure hoda. Pri lovski koči bodo
potrjevali izkaznice, ob 14. uri pa bo tudi krajši kulturni
program.
Potrebna je zimska oprema za sredogorje, pri lovski koči
v Govcah bo mogoče dobiti tople in hladne napitke.
21. poJiod po poteli PoliorsJcega
batajjona
Planinsko društvo Zreče je vsako leto organizator tra-
dicionalnega pohoda po poteh Pohorskega bataljona od
Peska do Osankarice in Kota oz. Lukanje (odvisno od
vremena), ki bo v soboto, 9. januarja.
Odhod avtobusov iz Zreč (pri Bazarju) bo ob 7.30, 7.45 in
ob 8. uri zjutraj, za povratek s Kota oz. Lukanje pa bo bodo
odhodi od 13.30 ure naprej (glede na polnost avtobusov).
Hoje od koče na Pesku, od koder bo start ob 9. in 10. uri,
bo skupno za približno 4 do 5 ur.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu 75-75-230 ali
760-627, 761-127.
MOJCA MAROT
12
REPORTAŽA
Božična noc s cel jsicimi klateži
V svetu brezdomcev veljajo drugačni zakoni in se porajajo drugačne želje
že nekaj dni pred božičnim večerom se pripravljam na
obisk. Razmišljam, kaj naj petnajsterici ljudi, brezdomcev, ki
jim je Celje decembra lani ponudilo zavetišče, v katerem
lahko živijo in spijo, podarim. V zavetišče ne smejo nositi
alkohola; ampak dežurni varnostnik Ivan Korenak, ki skupaj
z dvema kolegoma skrbi za red, zagotovi, da lahko ob
praznikih, kot je božič, naredijo izjemo. V darilno vrečko
zložim nekaj pločevink piva, steklenico penine in cinkarniš-
ki koledar z za večino samskih moških zelo dobro znanimi
motivi. Darilo hvaležno sprejmejo, lučke na novoletni jelki v
dnevnem prostoru, kjer se ponavadi zadržujejo ob večerih,
pa enakomerno gorijo in oznanjajo poseben večer. Praznik,
namenjen domu, družini in rojstvu.
Prebivalci tega zavetišča so
svoje domove in družine izgu-
bili že zdavnaj. Dolga leta so
jim dom predstavljale hišne
veže, mestne klopi ali park,
kjer je skoraj vsako zimo kdo
zmrznil. Zdaj jim je dom celj-
sko zavetišče, prijatelja pa
imajo ponavadi dva. Prvi je
alkohol, drugi pa njihovi kla-
teški bratje. V njihovem svetu
veljajo prav posebni zakoni.
Radi se imajo in skrbijo drug
za drugega. Delijo si vse oseb-
ne skrivnosti, doživetja, ciga-
rete, denar in alkohol. Ko ima-
jo (to je ponavadi enkrat na
mesec, ko dobijo podporo),
imajo vsi, in ko jim čez nekaj
dni zmanjka, nima nihče. Kar
imajo, si razdelijo. Tako lepe
stvari in veselje kot tudi prepi-
ranja in tu in tam, kadar se
maligani zazrejo pregloboko
in razum dokončno utone na
dnu steklenice, kakšen pretep.
V glavnem pa so miroljubni,
prijazni, samosvoji, družijo se
s svojimi prijatelji in nikomur
nočejo nič zalega. Ko prosijo,
prosijo ponavadi nevsiljivo,
kriminalu pa se poizkušajo
izogibati. Odkar imajo mož-
nost bivanja v zavetišču, se jim
je življenje v marsičem spre-
menilo.
Zanje ob socialni delavki iz
centra za socialno delo ter lo-
kalnih cerkvenih in humani-
tarnih organizacijah skrbijo
trije varnostniki, v zavetišču
zaposleni preko javnih del.
Prebivalci prostorov nad ki-
nom Dom so razen za posteljo
hvaležni že za to skrb. »Prvič v
življenju nas obravnavajo kot
ljudi in ne kot živali,« reče Korl
tisti dan, ko si grem njihov
dom ogledat prvič. Nekaj dni
pozneje, prav na božični ve-
čer, me pričakujejo ob igranju
iger, številnih zgodbah, kate-
rih glavni igralci so ponavadi
sami, in pogostitvijo, ki jo za-
nje ob vsakem prazniku pri-
pravijo v podjetju Ingrad, od
koder jim enkrat na dan vozijo
tudi topel obrok hrane.
Za prijatelfa
Ko pridem, jih je v dnevni
sobi zbranih kakšnih deset, se-
dijo na foteljih, za mizo in na
kavču. Eden, povedo mi, da
mu je ime Janez, ne reagira na
nič; s krožnika, ki ga je Ivan
nekaj trenutkov prej postavil
na mizo, mehanično jemlje do-
brote in jih nosi v usta. »Janez,
vi ste pa danes zelo lačni,« mu
reče Ivan v smehu, on pa nič.
»Dober tek,« pripomnim sama,
pa me njegovi prijatelji hitro
opomnijo, da je Janez zelo bo-
lan. »Zastrupil se je z alkoho-
lom in pred nekaj meseci so ga
odpeljali v bolnišnico, od koder
je prišel v zelo slabem stanju.
Od takrat se ne zaveda ničesar,
sam ne more skrbeti zase in
popolnoma je izgubil občutek
za lakoto,« razloži Ivan in poh-
vali Korla in Pavla, ker za Jane-
za ves čas skrbita. »Takšne os-
krbe bi bil težko deležen celo
od družine, saj ga redno umi-
vajo, mu dajejo hrano, ga
preoblačijo in vodijo spat,« pri-
poveduje Ivan. Kljub temu, da
se med seboj včasih sprejo,
pustijo Janeza popolnoma pri
miru. Le vsake toliko časa ga
kdo vpraša, kako se počuti in
ali bi šel spat. On pa ves čas
molči; le, ko je krožnik pred
njim popolnoma prazen^ se v
prazno zazre tudi sam. Takrat
ga Ivan in Pavel nežno primeta
pod roko in odpeljeta v poste-
ljo. Zanj je dan končan in nje-
govi prijatelji upajo, da bo
kmalu dobil mesto v domu,
kjer bo deležen strokovne os-
krbe in pogojev, ki jih bolnik,
kot je on, nujno potrebuje.
Moja želja? Da mi
odrežejo nogi!
Tik ob meni sedi starejši,
bradati mož z rdečo kapo in
berglama, ob kateri se seveda
takoj spotaknem. Vidim, da
ena od obeh, pred njim izteg-
njenih nog, ni njegova. Ime mu ■
je Dušan, nogo pa je izgubil v
začetku devetdesetih, potem,
ko je sredi zime, namesto da bi
sedel na avtobus, prespal kar
na kozolcu v Vojniku. »Ležal
sem v senu in bilo mi je toplo.
Da noge molijo ven, pa nisem
niti čutil,« pravi. »Ko sem se
zjutraj zbudil, sem bil popolno-
ma trd, tako da sem se komaj
premaknil in močno me je ske-
lelo v križu. Vseeno sem neka-
ko vstal in šel v center Vojnika,
kjer me je opazil zdravnik in
me poklical v ambulanto. Ne-
kaj minut potem so me z rešil-
cem odpeljali v celjsko bolni-
šnico, kjer sem ostal nekaj me-
secev. V tem času so me tri-
najstkrat operirali, ostal sem
brez desne noge pod kolenom
in brez prstov na levi nogi. Zdaj
sem dobil še gangreno in ves
čas čutim take bolečine, da je
edino, kar si želim, da bi mi
obe nogi odrezali nad kole-
nom. Zdravniki so mi povedali,
da bodo to tudi storili, vendar
ne morejo, dokler zame ne naj-
dejo primernega prebivališča
ali doma, kamor bom lahko šel
potem, ko se bom brez nog
vrnil iz bolnišnice. Kljub temu,
da se socialna delavka trudi,
zame v nobenem domu ne
morejo najti primerne postelje,
zato sem še vedno tukaj in
čakam. Nič hudega mi ni, in če
ne bi čutil tako groznih bolečin,
bi lahko vedno ostal tukaj. Ta-
ko pa je moja edina želja, da mi
noge čimprej odrežejo in da se
te grozne bolečine končajo,« je
kratek Dušan. Potem si prižge
cigareto in molči. Posluša (ali
pa tudi ne) in se v pogovore
drugih nikoli ne vmeša.
Osebni rekord
Zato pa se toliko raje vmeša-
va Pavle. Izmed vseh prebival-
cev zavetišča nad nekdanjim
kinom Dom je najbolj glasen in
živahen. Kolikor se spomi-
njam, je prav on tisti, ki mimoi-
doče najraje ustavi na cesti.'
Vljudno, mirno in z besedami:
»Oprostite, gospa, lahko malo
zmotim? Sem bivši zapornik in
nimam dela, denarja in hrane.
A bi mi lahko dali sto tolarjev,
da si bom kupil cigarete?« Tak-
šne prošnje pri meni vsekakor
naletijo na večji odziv, kadar so
iskrene, in ker je on to bil, mi je
bil njegov način (brez laganja)
pred leti na nek način celo všeč.
Zdaj pa je, se pohvali, iznašel
novega, in tako pred nekaj
dnevi v dobrih petinštiridesetih
minutah zaslužil okoli deset ti-
sočakov. Vprašam ga, kako mu
je sredi Celja to uspelo, on pa
potrdi, da je tudi pri tovrstni
ekonomiji najbolj pomembna
izvirna ideja. »Pred leti, ko sem
bil še zapornik na Dobu in sem
se domov na dopust vozil z
vlakom, sem večkrat videl
Romkinje, ki so si v ruto okoli
telesa privezale dojenčka in
prosile potnike za denar, češ da
je njihov otrok lačen. Tako mi
je zadnjič prijateljica posodila
svojo petletno hčerko. Šla sva
na sprehod po mestu, ustavljal
sem ljudi in rekel, da potrebu-
jem za mleko. CVenk je kar
padal in v nekaj minutah sva
nabrala dovolj!« se pohvali. »In
mleko?« vprašam, ponosna na-
se, ker so me življenjske izkuš-
nje zadnjih let odvadile kak-
šnega pretiranega moralizira-
nja. »Mleko!? Gospa, če vam
po pravici povem, denar ni šel
za mleko, ampak za vino! S
punčko sva se ustavila v prvi
gostilni in vino je teklo v poto-
kih. Punčka, ki mi je pomagala,
pa je bila zraven in veselo jedla
čokolado in bonbone.« »In kaj
je ob tem rekla njena mama?«
»Ona je sedela zraven mene ter
pila vodko in stock!« se nad
svojimi delovnimi uspehi po-
nosno nasmehne Pavle, med-
tem ko se znova opomnim, da
je božični fečer, prav poseben
čas torej in da sem vdrla v čisto
poseben svet, v katerem lahko
kar lepo pozabim na vse vred-
note in znanje, pridobljeno
med Študijem pedagogike...
Veselo se torej nasmehnem in
spremenim temo pogovora.
Vendar v svetu klatežev velja
naslednje pravilo. Če področja,
ki jih obravnavajo med pogo-
vori, niso smešna in vesela (pri
čemer gre ponavadi za obnav-
ljanje pivskih in klateških doži-
vetij), so prav gotovo žalostna
in tragična. Ampak oboje, tako
žalost kot veselje, že davno
sprejemajo kot del svojega živ-
ljenja, takšnega, kot je. Zato so
veseli vsake drobne pozorno-
sti, prijazne besede, nasmeha
ali podarjene cigarete. Veseli so
vsake sledi človečnosti. Prej je
večinoma namreč niso okusili
prav veliko. Prav to jih je sčaso-
ma pripeljalo v svet, v kakr-
šnem živijo sedaj. To je bila za
marsikoga od njih prva prilož-
nost za občutenje prijateljstva,
razumevanja, tovarištva in lju-
bezni. Zato je to razlog, da se
toliko tistih, ki vstopijo v svet
brezdomstva, steklenice, spa-
nja na klopeh in življenja od
danes do jutri, nikoli več ne
vrne v »urejeno« življenje. Mar-
sikdaj bi to lahko storili, pa ne.
Ne zato, ker ne bi mogli, tem-
več zato, ker nočejo.
Zvita noga za liter
vina
Pavle je iz zapora v Dobu
prvič prišel leta 1986, drugič v
začetku devetdesetih. »Oče me
je zabodel in ostal sem brez
ledvice, z bratom pa sva se kar
naprej prepirala. Pustil sem mu
hišo in šel med klošarje, kjer
sem dosti bolj srečen, kot sem
bil prej,« pripoveduje Pavle, po
poklicu mesar, ki je bil nekoč
zaposlen v klavnici v Laškem.
»Ko mi je šef klavnice nekoč
dejal, da sem zelo labilna oseb-
nost, dolgo nisem vedel, kaj to
pomeni, ampak veliko sem
razmišljal o tem. Potem, ko
sem moral zaradi raznih krimi-
nalnih dejanj in tatvin v zapor,
sem končno ugotovil, kaj po-
meni labilnost. To pomeni, da
enkrat si, drugič pa te ni,« defi-
nira eno od osebnostnih, last-
nosti. »J^, to pomeni to,« se z
njim strinja dolgolasec Rudi, ki
sicer v glavnem molči. Pove le,
da sta s Pavletom stara kame-
rada iz zapora v Dobu. »Odkar
sva bila skupaj v zaporu, sva
prijatelja,« reče in objame ži-
vahnega brkača, potem pa se
prime za svojo, že mesec dni
razbolelo nogo. Nerodno mu
je povedati, na kakšen način si
jo je poškodoval; reče, da si jo
je, ko je skušal uloviti svojo .
punco. »Raje kar po pravici po-
vej, zvil si si jo zaradi litra vina,«
se mu prijateljsko nasmehne
Ivan. »Ja, zaradi litra vina,« ga
soglasno dopolnita Marjan in
Kori. »Ker je v zavetišče prepo-
vedano nositi alkohol, ga je
hotel pretihotapiti tako, da je
skušal vanj splezati skozi ok-
no. Ob tem mu je spodrsnilo,
padel je in zdaj je že mesec dni
na berglah,« ga malce izdajo
prijatelji, in se veselo nasmeje-
jo. Ampak, zgodba je že anek-
dota, na račun katere se bodo
stanovalci zavetišča na Ljub-
ljanski ulici prav gotovo smejali
vsaj še nekaj let.
Božične želje
Odrešitvena želja Dušana,
ki si želi le, da bi mu čimprej
odrezali obe nogi, me navdih-
ne, da uro pred polnočjo svoje
gostitelje povprašam, kakšne
so njihove božične in novolet-
ne želje. Preproste in skromne
so. Prvi se oglasi Pavle: »Samo
eno željo imam. Želim si, da bi
k meni prišel moj ata, tisti, ki
me je naredil, in da bi mi stisnil
roko, voščil srečno novo leto
in mi rekel, da me ima rad,«
reče in utihne. Molčijo tudi vsi
ostali in ko tišina postane ne-
koliko neprijetna, še doda:
»Drugače pa... nekoč si spet
želim videti svojega sina, ki je
danes star osem let, nazadnje
pa sem ga videl, ko je bil star
dve leti, mene pa so k njemu
vozili pazniki iz zapora. Po-
tem so mi odvzeli starševske
pravice in svojega otroka bom
spet lahko videl, ko bo polno-
leten. Upam, da me bo priznal
za svojega očeta, čeprav sem
klošar, bivši zapornik in pija-
nec. Svojo hišo v Košnici v
celoti prepuščam svojemu
bratu, s katerim se nisva nikoli
tako razumela, kot se razu-
mem s svojimi prijatelji tukaj.
Vem, da tu dobivam večjo lju-
bezen, kot sem jo dobival od
lastnega brata,« še reče in v
njegovem očesu je opaziti ne-
kaj, kar spominja na solzo.
»Amen,« še doda in to je potr-
ditev, ki jo vsi njegovi sostano-
valci v istem trenutku ponovi-
jo za njim. Amen.
Brata Damir in Bojan, ki sta
potem, ko so ju starši vrgli iz
stanovanja, pet let -živela na
podstrešju nekega bloka na
Brodarjevi ulici, si želita samo,
da bi se zanju nekje našla
majhna sobica, v kateri bi lah-
ko zaživela sama.
Glasbenik zavetišča, Mar-
jan, tisti s kitaro in baretko, je
naslednji. »V tem našem do-
mu živimo, tepemo se ne, te-
pli so me samo, ko sem bil še
otrok, tukaj pa drug za dru-
gega lepo skrbimo. Prijatelje
imam, moj najboljši prijatelj
je Pavle, s katerim sva bila
sošolca že v osnovni šoli in
vem, da če mi bo kdo kdaj še
kaj hotel... me bo Pavle bra-
nil, saj je močnejši od mene...
in rad ga imam. Vse vas imam
rad,« potihem reče in njegova
modra baretka se obrne za
cel krog, medtem ko Marjan
vsakega od svojih sostanoval-
cev v sobi pogleda v oči. »Za
novo leto pa si želim samo,
da bi še naprej imeli veliko
hrane, pijače in denarja in da
bi se lahko še velikokrat po-
veselili in skupaj kaj zapeli in
zapili,« reče in v roke spet
vzame staro, rdečo, rockov-
sko kitaro. »Darilo, ki sem ga
danes dobil od bratove druži-
ne, pa bom prinesel ^sem, na
mizo, in skupaj bomo vse to
pojedU in popili z mojimi pri-
jatelji, ki jih imam najraje,«
pove Marjan. »Sam nikoli ne
klošarim, temveč prosim,« še
odločneje opredeli svoj sta-
tus. »Kradel nisem nikoli, pa
tudi kadim ne, in če dobim
kdaj kakšno cigareto, jo pri-
nesem sem in dam prijate-
ljem,« pravi in jih še enkrat
pogleda. »Ja, fantje, rad vas
imam. Ivan, tudi tebe imam
rad,« reče dežurnemu var-
nostniku, »saj si dober z nami
in vem, da si mi z bioenergijo
pozdravil poškodovano roko.
Pavle, .tebe poznam še od
otroštva in si moj najboljši
prijatelj. Janez in Dušan, našli
vama bodo prostor v domu,
drugače bom šel jaz osebno
na vrhovno sodišče in se pri-
tožil!« se razjezi in spet, nekaj
minut pred polnočjo, vzame v
roko kitaro in tokrat zaigra
Sveto noč. Prijatelji mu poma-
gajo pri petju in ko do ure, ko
se je rodil Odrešenik, manjka
le še nekaj minut, jih v imim-
nosti njihovega praznovanja
nočem več motiti.
Ko sedem v avto in se pe-
ljem domov, med vožnjo ves
čas poslušam odmev Svete
noči. Eno iz sveta, ki sem ga
pred nekaj minutami zapusti-
la, druga prihaja iz zvočnikov
radijskega sprejemnika v av-
tomobilu, ki me bo čez nekaj
minut pripeljal v toplo okrilje
mojega lastnega doma. Prvič
v življenju sem zares vesela,
da ga imam in prvič v življe-
nju se zavem, koliko mi v
resnici pomeni. Natanko v
treiiutku, ko ustavim avto, iz
bližnje cerkve zazvoni pol-
noč. Nebo nad mojim me-
stom je razsvetljeno in Odre-
šenik je rojen. »Lahko poma-
ga tudi tistim, ki so ga zapu-
stili?« se sprašujem še hip,
preden zaspim.
NINA M. SEDLAR
Zavetišče za brezdomce, božični večer. S prijatelji ob novoletni jelki.
Št. 53.-29. december 1998
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Blagoslovljeni konji
Žegnanje konj na Štefanovo je bilo v Laškem
v laški občini so letos med
)življene šege in opravila, ki
}0 povezane s tradicijo kra-
a, znova obudili dve šegi, na
iretjo pa javno opozorili.
Ročno postavljanje mlaja na
Šmohorju, rudarska šega na
god sv. Barbare v Sedražu in
^egnanje konj na Štefanovo
v Laškem so šege, ki so letos
popestrile in dopolnile pro-
gram prireditev.
Zanimivo je, da so ideje o
pživitvi vzklile med ljudmi sa-
bimi, kar v občinskem Odbo-
ru za oživljanje, ohranjanje in
prikazovanje starih ljudskih
šeg in delovnih opravil oce-
njujejo kot lep prispevek k
njihovemu 15 letnemu delu
na tem področju. Ker gre za
izvirni šegi, ki sta v teh krajih
že bili in temeljita na dokaz-
nih virih, bodo v odboru naj-
brž te šege vključiU v redni
program odbora.
Prvo žegnanje konj je mi-
nulo soboto na Aškerčev trg
privabilo številne obiskovalce
od blizu in daleč, rejci so pri-
peljali dvajset konj, tudi iz
nekoliko oddaljenejših kra-
jev. Pobudo za oživitev žeg-
nanja konj je dal Jože Kovač
iz Marija Gradca s še nekate-
rimi rejci, ki se je tudi potru-
dil, da je žegnanje lepo uspe-
lo. Soproga Saša je napekla
pecivo, Anica Aškerc, gostil-
ničarka iz Laškega pa je sku-
hala dobro dekanovo vino in
vse so brezplačno porazdelih
med rejce in obiskovalce.
Po maši je laški dekan in
nadžupnik Jože Horvat naj-
prej nagovoril rejce konj in
obiskovalce, spregovoril o še-
gi blagoslavljanja konj na Šte-
fanovo v Laškem in ob za-
ključku med blagoslovom rej-
cem konj naročil, da. naj skr-
bijo za konje in z njimi lepo
ravnajo. Po blagoslovu je rej-
ce konj in obiskovalce poz-
dravil še župan občine Laško
Jože Rajh in jim zaželel veli-
ko uspehov pri reji, vsem pa
voščil ob prihajajočem no-
vem letu.
VLADO MAROT
Drsališče spet vabi
Drsališče v celjskem mestnem parku je od
minulega ponedeljka, 21. decembra, spet
Bdprto za rekreativne drsalce. Po novembr-
ski poplavi, ki je drsališče močno poškodo-
i^ala, so namreč zdaj največje okvare sanira-
ne in ledena ploskev spet vabi.
Poplava je najbolj poškodovala kotlarno in
strojnico, ki sta bih, mimogrede, zaliti že pred
3smimi leti. Zlasti poškodbe na elektromotor-
ih so bile takšne, da se jih ni dalo več odpravi-
ti, v ledeni dvorani pa so zgradili tudi novo
plinsko kotlarno ter zamenjali elektromotorje
m krmilni mehanizem. Naložba v prenovo -
?;aenkrat le strojni del - drsališča je veljala 21
milijonov tolarjev, v Komunalni direkciji Mest-
ne občine Celje pa računajo, da bodo nujno
Potrebna obrtna in gradbena dela prišla na
/rsto spomladi, saj je drsahšče zaenkrat le
unkcionalno usposobljeno.
Po besedah predsednika Drsalnega kluba
-elje Ivana Pfeiferja so v klubu za čas božič-
lo-novoletnih praznikov (do 3. januarja) pri-
pravili rekreativno drsanje vsak dan, drsališče
3a je odprto ob 10. in 15. uri. Posebno vzdušje
30 na drsališču ob petkih zvečer, saj za re-
kreativno drsanje ob 20. uri pripravljajo pose-
ben program. Drsanje bodo popestrili z glas-
bo in svetlobnimi efekti, drsalci bodo zbirah
iiaj pesem večera, prav tako pa tudi 2 naj
irsalki. Ob koncu sezone bodo izmed le-teh
zbrali miss drsališča.
Vstopnice na drsališče so za odrasle po 350,
^ otroke po 300 tolarjev, obiskovalci, ki želijo
ekreativno drsanje spremljati s tribun, pa za
5gled odštejejo 200 tolarjev. Po praznikih bo
ekreativno drsanje ob petkih ob 20. uri, ob
iobotah in nedeljah pa si bodo rekreativci
Poldrugo uro užitkov na ledu lahko privoščiU
ob 10. ali 15. uri. V ledeni dvorani je pod
tribunami odprt bife, z okrepčili pa obiskoval-
cem postrežejo tudi v bifeju pri vstopu na
tenis igrišča. IS, Foto: GK
Blagoslovitev tudi v Gotovi jah
v soboto so tudi v Gotovljah obnovili starodavni običaj blagoslova konj. Pod stoletnimi lipami
se je po drugi maši zbralo veliko ljudi, in kar petdeset konjerejcev Savinjske konjenice, ki so
svoje plemenite živali pripeljali k blagoslovu. Najprej je zbrane pozdravil kapetan Savinjske
konjenice Milan Krajšek, potem jim je spregovoril predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc,
ki je poudaril pomen Dneva samostojnosti in pomen oživljanja tradicije. Obred je opravil dekan
Branko Zemljak, program sta popestrila godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold in domače
Prosvetno kuhurno društvo. (Foto: T. TAVČAR)
Z razvezom dvojnega zastavnega vozla je celjski župan Bojan Šrot, tudi sam jadralec in
član društva, v sredo slovesno odprl društvene prostore na Teharski 2a v Celju.
Pomorci v Celju
V Celju je decembra zaživelo Pomorsko
društvo Yacht club Celje, ki združuje preko
80 ljubiteljev navtike. Po ustanovitvi druš-
tva v začetku meseca, so v sredo na Teharski
2a odprli še društvene prostore, kjer se bodo
poslej srečevali ob četrtkih zvečer.
Po besedah predsednika društva Marjana
Beleja je v Celju kar precej ljubiteljev navti-
ke, ki pa se doslej niso poznaH med seboj.
Eni so bili usmerjeni bolj v tekmovanja, drugi
v turistična križarjenja, v društvu pa bi radi
združili oboje. Tako bodo precej pozornosti
namenili organizaciji tečajev in izobraževalni
dejavnosti, v društvu bodo članom na voljo
strokovne revije in literatura, skrbeli bodo za
obveščanje, posredovali pa tudi pri nakupu,
prodaji in izposoji plovil. Pomorsko društvo
Yacht club Celje se bo prihodnje leto včlanilo
v Jadralno zvezo Slovenije, že za februar pa
pripravljajo tečaja za voditelje čolnov in ra-
diofonije. IS
Po sledeh grajske
pravljice
V soboto, 2. januarja ob 18. uri, se bo
pričel pohod na Lindek, ki ga organizirata
turistično in športno društvo Frankolovo.
Vsi, ki se želijo pohoda udeležiti, naj se
zberejo ob 18. uri na graščinskem dvorišču
na Frankolovem. Pohodnike bo pot vodila
ob Briškem potoku, proti Razgorju, mimo
Visoke vode do gradu Lindek, kjer bodo
ob soju bakel podoživljali grajske pravlji-
ce. Pot se bo nadaljevala proti Lipi, pri
Goroškovih pa bodo udeleženci prejeU
priznanja ter se pogreli ob toplem obroku
in domači glasbi. NMS
Starostniki potrebujejo dnevni center
Velenjski župan Srečko Meh in dedek Mraz sta obiskala Dom za varstvo odraslih v
Velenju, kjer živi 192 oskrbovancev, starih od 48 do 98 let. Za njihovo dobro počutje skrbi
73 zaposlenih, ki jim pomagajo tudi javni delavci, prostovoljci in fantje, ki so izbrali civilno
služenje vojaškega roka.
Tako kot v večini slovenskih domov za varstvo odraslih se tudi v velenjskem srečujejo s
prostorsko stisko in ne morejo ugoditi vsem prošnjam za sprejem. Čakalna doba je približno
pet mesecev, trenutno pa čaka na sprejem v dom približno 50 prosilcev. Do leta 2003 naj bi
zgradili prizidek in tako ponudili 50 dodatnih mest. Naslednje leto bodo tudi preizkusih,
kako se bo obnesel projekt dnevnega centra. Starejšim krajanom, ki bivajo v domačem
okolju, bodo omogočili vsakodnevno vključevanje v program in oskrbo doma za varstvo
odraslih. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Srečni v svoji
drugačnosti
v Centru za vzgojo, izo-
braževanje in usposabljanje
Velenje, kjer se že lep čas
spopadajo s prostorsko sti-
sko, so odločeni, da bodo
pridobili nove, sodobnejše
zmogljivosti za delo z učen-
ci po posebnih programih
vzgoje, izobraževanja in us-
posabljanja.
Letošnje leto so zato za-
ključili s predstavitvijo naj-
boljših dosežkov na kultur-
no-glasbenem področju. Ge-
slo njihovega kulturnega dne
je bilo Združimo srca v eno
srce naše ustanove. Nastopil
je pevski zbor, ki je bil zlata
nit celotnega dogajanja. V
prijetnem božično-novolet-
nem vzdušju so zaplesali in
zapeli mladi člani gibalno
plesnega krožka. V program
so se vključili domala vsi
učenci centra, s karaokami,
skeči, recitacijami, basnimi,
igranjem na instrumente...
Mladi kuharji so jim postregli
s piškoti iz njihove praznične
pekarne.
Viktorija Meh, predstavni-
ca Društva šaleških likovni-
kov, je odprla prodajno raz-
stavo likovnih del, ki so jih
podarili člani društva. Izku-
piček bodo v celoti namenili
v korist pričetku gradnje no-
vega velenjskega varstveno
delovnega centra, ki sedaj
deluje v izjemno utesnjenih
pogojih in z bistveno manj-
šimi zmogljivostmi, kot to
narekujejo potrebe na ob-
močjih občin Šmartno ob
Paki, Šoštanj in Mestne obči-
ne Velenje. Ob zaključku ču-
dovite predstave so pevci
zapeli še novoletne pesmi,
prižgali kresničke in sreča
na obrazih več kot sto učen-
cev in učiteljev je napolnila
prostor, tokrat ravno prav
velik, da je bilo vsem toplo
pri srcu.
JOŽE MIKLAVC
Varovanci varstveno delovnega centra so igrali in peli. Združimo srca v eno srce naše ustanove
- je bilo geslo praznične prireditve, na kateri so šaleški likovniki odprli prodajno razstavo del
v korist novih prostorov velenjskega VDC.
Otroke so med čakanjem na božička zabavale tudi vzgojiteljice iz vrtca, tokrat preoble-
čene v klovne.
Božiček na mozirskem trgu j
Zadnji prihod božička na mozirski trg bo otrokom in tudi staršem zagotovo ostal v lepemi
spominu. Potem, ko je v začetku tedna božiček obdaroval otroke v KS Rečica in Mozirje, so
ga v sredo povabili še na trg.
Božiček se je pripeljal s številnim spremstvom, na trgu pa se je zbralo precej ljudi dobre volje,
ki sta jih privabila Turistično društvo in Društvo prijateljev mladine Mozirje. Vsem obiskoval-
cem so v času prireditve v organizaciji MVM servisa omogočih številne degustacije, ki so jihi
prispevah razhčni dobrotniki, premrle roke pa je grelo kuhano vino, ki so ga točih mozirski|
pustnaki. Poskrbljeno je bilo za brezplačno hrano in pijačo, otroci pa so se lahko po mili voljii
posladkali in zaplesali. Prihod božička so popestrili šolarji, ki so pripravili različne igrice ini
plese, zbrane pa je pozdravil tudi župan Jože Kramer. Za konec so v Mozirju pripravili šei
ognjemet, s katerim so dostojno zaključili izjemno dobro pripravljeno prireditev. USl
Humanitarna akcija ceijskili iionistov
Novoletnemu razpoloženju na celjskih ulicah se je letos pridružil Lions klub Celje, ki na
stojnici pred hotelom Evropa že od 21. decembra vsak dan od 12. do 19. ure prodaja kuhano
vino v posebnih lončkih z znakom kluba.
Gre za humanitarno akcijo, v katero so se s prodajo doma narejenega peciva vključile še
članice nedavno ustanovljenega kluba Lioness. Ker pri prodaji sodelujejo člani obeh klubov,
znane Celjanke in Celjani, je stojnica ves čas zelo dobro obiskana, temu primeren pa bo
upajo lionisti, tudi končni izkupiček. Članice kluba Lioness bodo denar namenile zč
zdravljenje deklice z rakavim obolenjem, Lions klub Celje pa bo z izkupičkom pomagal pr
glasbenem izpopolnjevanju 10-letne Petre Rom, ki se kljub slepoti že nekaj let izobražuje \
-celjski glasbeni šoli. JI
Ronaldov
čarobni svet
Za posebno predbožično
veselje so poskrbeli tudi v
restavraciji McDonald's Ce-
lje, kjer je otroke vse dni
pozdravljal božiček, v sredo
pa se mu je pridružil še
klovn Ronald McDonald.
Ta vedno vesela maskota
McDonald'sovih restavracij,
ki smo jo v Sloveniji spoznali
šele letos, je vehko več kot
klovn, saj ni samo zabaven in
prijazen, ampak je tudi rado-
daren in zna pričarati celo vr-
sto čudovitih reči. V sredo je
Ronald McDonald obiskal tu-
di otroke, ki se zdravijo v
celjski bolnišnici. Poleg vese-
lja in smeha jim je podaril še
McDonald'sove igrače, balo-
ne in zastavice. JI
ŠPORT
15
Še par točk do etapnega cilja
Samo zmaga nad Kovopelrolom bi celjske rokometaše pred zadnjim krogom ustoličila na vrhu skupine
v nedeljo (3.1.) si Celjani
ahko dokončno zagotovijo
lačrtovano prvo mesto v
ikupini D Lige prvakov, ki v
ladaljevanju (četrtfinalu)
)rinaša troje: izognejo se
lemškemu Kielu, povratno
ekmo z danskim Gudmejem
n ali ruskim Volgogradom,
)i igrali pred domačimi gle-
lalci, katerih tudi v obraču-
lu s češkimi prvaki ne bi
imelo manjkati, v Pamploni
)a bi lahko na nek način
zbirali drugega četrtfinal-
lega potnika.
Če sklepamo po do sedaj
)rikazani igri čeških prvakov,
)i za dosego cilja zadostoval
;ilovit drugi polčas. Kovope-
rol je vseskozi igral na moč
)odobno. Polovico tekme je
lasprotnikom dihal za vrat,
iničil pa jih je drugi del. Kot bi
meli premalo moči. A ne ve-
ja se zanašati zgolj na ta po-
iatek, čeprav bi utegnilo od-
očati prav slednje.
Rokometna evforija je v češ-
i pivovarniški prestolnici po
:aletavem startu v evropsko
'lito malce usahnila. Več kot
ietrt stoletja so v Plznu čakali
etošnje nastope svojih Ijub-
iencev, ki so v domačem pr-
enstvu še vedno zelo preprič-^
iivi; Bundesligaški okrepitvi«
Martin Šetlik (krožni, 29 let,
96 cm) in Michal Tonar (desni
;unanji, 29, 193) še nista poro-
;a za vidnejši evropski zalet,
ploh pa sama niti približno ne
;moreta vsega bremena -
)reostalih 5 članskih in 3 mla-
linski reprezentantje pač ne
lajejo dovolj »logistične pod-
)ore«. Temu primeren je izku-
)iček po štirih krogih - brez
isvojene točke. Sprva zastav-
ljene načrte so v Plznu že dav-
naj morali modificirati - vsaka
osvojena točka v zadnjih dveh
krogih bo priložnost za po-
drobnejšo analizo napak. Ce-
ljani so s Kovopetrolom pri-
merjali moči v uvodnem kro-
gu. V ne preveč dopadljivi igri
je prevladovala nervoza - prvi
resen preizkus lastne priprav-
ljenosti. Izpit so naši prvaki
prestali, četudi so jih domači
Preostali pari 5. kroga -
skupina A: Badel Zagreb-
Prato, Fotex-Montpellier.
Skupina B: Barcelona-SKA
Minsk, Winterthur-Zapo-
rožje. Skupina C: Kiel-Gud-
me, Volgograd-Viking. Sku-
pina D: Portland San Anto-
nio-Redbergslids Goteborg,
Celje Pivovarna Laško-Ko-
vopetrol.
kar dolgo držali v negotovosti.
Šediku so v drugem polčasu le
stopili na prste, kljub temu pa
je zabil 8 golov (6 iz igre) in se
na koncu »pritoževal« nad Peri-
čevimi obrambami. Kapetan
Kovopetrola Pavel Pauza in tre-
ner Vladimir Haber sta po tek-
mi brez pomislekov priznavala
premoč gostov, a napovedova-
la 2. mesto. Trn v peti sta Če-
hom bila tudi Pepi Manaskov
in Rastko Stefanovič. In če je od
češke ostrine še kaj ostalo, bo-
do v Golovcu najbrž trdno
»zgrabili« Makedonca, jugoslo-
vanskega organizatorja igre pa
verjetno skušali zadržati čim
dlje od gola. Ali Haber torej
pripravlja obrambno inačico 4-
2 oziroma poglobljeno 3-2-1 z
možnostjo hitrega prehoda v
nasprotni napad, kar je lepo
uspevalo Špancem? V tem pri-
meru se bosta »razkomotila«
Škrbič in Tomšič, ki bi v sodelo-
vanju obeh kril utegnila pripra-
viti pravo avtocesto do čeških
vratarjev Jana in Petra Stochla.
Pivovarji so se po mini po-
čitnicah odpravili v Veszprem
in se v prijateljskih tekmah
pomerili s Fotexom in kuban-
sko reprezentanco. Tekme so
bile bolj ogrevalnega značaja
- s ščepcem vohunske soli.
Pari četrtfinala pokala RS:
CPL-Termo, Gorenje-Treb-
nje, Prule 67-Vel. Nedelja in
Ribnica-Prevent. Preve tek-
me bodo 20.L, povratne pa
tri dni kasneje.
Fotexa bi Celjani še lahko
»potegnili« v polfinalu, čeprav
skrivnosti med kluboma sko-
raj ni. Sploh pa je madžarski
rokomet dokaj navezan na
kubanskega (pri Fotexu igra-
ta dva Kubanca), njihova re-
prezentanca pa je pogosto
tam. Vrste Celjanov se bodo
do obračuna s Čehi najbrž
spet popolnile z rehabilitira-
nima Pucem (prve treninge
po praznikih je zaradi starih
težav izpustil) in Jelčičem.
Sead Hasanefendič, tre-
ner RK CPL: »Čehi iz štirih
tekem še nimajo točke, ven-
dar to ni pomembno. Liga
prvakov je specifično tekmo-
vanje, kjer lahko vsakdo pre-
seneti vsakogar. Tekma je ta-
koj po praznikih, kar je za-
nje, ki bodo morali premaga-
ti še dolgo pot, večji minus.
Njihova prednost je neobre-
menjenost - niso več v igri za
četrtfinale, mi pa igramo za
prvo mesto, kar bi moral biti
zadosten motiv. V januarju
načrtujemo dnevno stopnje-
vanje forme, ki mora konec
meseca biti že optimalna, saj
jo bomo v četrtfinalu še kako
potrebovali.«
Rastko Stefanovič, CPL:
»Kovopetrol bomo premagali
in osvojili 1. mesto. Upam, da
bo dvorana dobra in pričakuje-
mo lahko zelo dobro tekmo.«
Vrstni red skupina D po 4.
krogu: CPL 7. Redbergslids
Goteborg 5, Portland San
Antonio 4, Kovopetrol 0.
Vladimir Jelčič, CPL: »To
je za nas zelo pomembna tek-
ma, kajti z zmago si odpira-
mo lažjo pot do polfinala.«
Beno Lapajne, CPL: »Tek-
ma takoj po praznikih bo tež-
ka. Upam, da bo gledalcev
več kot na prejšnjih tekmah,
pričakujem pa dobro igro in
našo zmago.«
mmmm      primož škerl
■■iFoto: GREGOR KATIC
Vroči Koniina
predal finale
žalski karateisti so bili
na 3. mednarodnem božič-
nem turnirju kadetskih in
mladinskih reprezentanc
ponovno med najboljšimi.
Gregor Jančič in Blaž Skok
sta člana zmagovalne mla-
dinske reprezentance, na-
juspešnejši pa je bil Matjaž
Končina.
Žal je moral finalno borbo
(do 75 kg) zaradi visoke
temperature predati. Beno
Lazar je pri kadetih do 60 kg
prispel do bronastega odlič-
ja, enako velja za Blaža Sko-
ka med mladinci do 70 kg.
Na turnirju so nastopile re-
prezentance Avstrije, Slo-
vaške, Nemčije, Italije, Hr-
vaške, BiH, ZRJ in Slovenije,
preizkušnja pa je bila ena
zadnjih pred mladinskim EP
v španskem Oviedu, kamor
zagotovo potujejo Matjaž
Končina, Gregor Jančič in
Rok Pader, preostale potni-
ke pa bo selektor določil v
naslednjih dneh, PŠ
Puc in Jelčič se vračata.
Silvestrskega teka letos ne bo!
Prvi silvestrski celjski tek bo prihodnje leto v čast novemu
letu 2000 ter novemu tisočletju. Takšen je zaključek
dogovarjanja in usklajevanja med organizatorjem MG
Company ter ustreznimi službami Mestne občine Celje.
Kljub temu bo organizator MG Company v Restavraciji
Ambient na Teharski 4 (v bivših Toprovih prostorih) v
soboto, 2. januarja novega leta 1999 ob 23. uri pripravil
posebno zabavno glasbeno prireditev s podelitvijo Zlatega
MG prstana zvestobe, ki naj bi bil neke vrste predhodnica
prihodnjega tradicionalnega Zlatega prstana zvestobe
knežjemu mestu Celju ter povezan s silvestrskim tekom.
V MG Company so se odločili, da bodo dobitnika letošnjega
prstana izžrebali izmed obiskovalcev Restavracije in kluba
Ambient na prvo soboto novega leta. Gre za lep in vreden
zlatarski izdelek izpod rok zlatarja in juvelirja Edija Tanjška iz
Rogaške Slatine z velikim dragim kamnom turmalinom in
dvema briljantoma. Prav tako so za obiskovalce pripravili 30
praktičnih nagrad. Tudi zanje bodo dobitnike izžrebali izmed
obiskovalcev, saj bodo vstopnice oštevilčene.
Prvi celjski silvestrski tek po ulicah
knežjega mesta Celja bo torej
prihodnje leto. Vsem, ki so nanj
računali že letos, velja opravičilo
organizatorja ter voščilo za srečno in
zdravo novo leto 1999. In že zdaj: na
svidenje na silvestrskem teku 1999!
Time out tudi v ligi?
Pri ŽRK Celje Time out so
kmalu zatem, ko so se iz
društva prelevili v klub, še
bolj poprijeli za delo. Z
najmlajšimi selekcijami
igrajo eno najvidnejših vlog
v tem prostoru in se počasi
pripravljajo na trenutek, ko
bodo vstopili v državno li-
gaško tekmovanje.
Čeprav o tem v klubu nera-
di govorijo, pa je omenjeni
korak vendarle neizogiben in
prvo soočenje s članskim tek-
movanjem naj bi bilo čim
manj boleče. Največje uspehe
žanjejo prav najmlajše (let.
1987), ki so v ligi nazadnje
ugnale Branika (11:2) in Za-
gorje (15:7). Nedavno so se
neporažene vrnile iz Božične-
ga turnirja v minirokometu
na Reki. Po vrsti so premaga-
le Jadran Rijeko (7:2), Rovinj
(7:5),Sesvete (12:1) in v finalu
še Opatijo (13:11). Kot je na
Hrvaškem že običaj, so se
varovanke trenerja Martina
Goršiča morale boriti še proti
sodnikom: »Finale je bilo ena
najlepših predstav mojih de-
klet. Zaigrale so enotno in
ubrano ter pokazale vse zna-
nje. Ne morem jih prehvaliti
in zaradi takšnih tekem osta-
jam v rokometu. Na koncu so
tudi Hrvati navijali za nas!«, je
bil vzhičen prvi celjski trener.
Najboljša strelka pri Time ou-
tu je postala kapetanka Nia
Majcen (11 golov).
Rezultati ostalih selekcij v
ligaškem tekmovanju - ml.
deklice let. 86: Sevnica-Celje
10:18, Celje-Zagorje 23:8, Ce-
Ije-Kočevje 25:14. St. deklice
let. 84: Celje-Škocjan 25:10,
Sevnica-Celje 20:20, Celje-Za-
gorje 20:25, Šentjernej-Celje
4:27, Celje-Novo Mesto 23:7,
Celje-Kočevje 32:13. Kadeti-
nje, let 82: Velenje-Celje
23:10, Zagorje-Celje 21:17.
PRIMOŽ ŠKERL
ŠPORTNI
KOLEDARl
~  TOREK, 29.12.
Košarka
Liga Kolinska, 18. krog -
Polzela: Savinjski Hopsi-Po-
stojna (19,30), Laško: Pivova-
na Laško-Helios (18).
NEDEUA,3.1.
Rokomet
Liga prvakov, 5. krog - Ce-
lje: Celje Pivovarna Laško-
Kovopetrol (18).
Roševi šprinterski
zaključek
Plavalci so s šprinterskim DP zaključili letošnja tekmova-
nja. Marines Neptun se je po zaslugi Urške Roš in Ajde Valcl
iz Kranja vrnil z osmimi odličji.
Od tega je kar 7 srebrnih. Edino zmago je Roševa dosegla v
članski konkurenci na 100 mešano in k temu dodala 5 srebrnih
medalj (članska na 50 prosto in 50 delfin ter absolutna na 50
prosto, 100 mešano in 50 delfin), ki ju je Valclova »obogatila« z
drugima mestoma na 50 hrbtno v članski in absolutni katego-
riji, medaljo pa je s 4. mestom za las zgrešila na 50 prosto in
100 mešano. V finale so se prebili še kadet Nejc Zupanec (7.
mesto na 50 delfin), v družbi članic pa Maja Cunjak (5. mesto
na 50 hrbtno), Urška Bagari (6. mesto na 50 delfin), Monika
Cilenšek (7. mesto na 50 prosto) ter štafetama 4x50 prosto (4.
mesto) in 4^50 mešano (5.mesto). PRIMOŽ ŠKERL
PANORAMA
KOŠARKA
Liga Kolinska
16. krog: Pivovarna Laško-
Union Olimpija 87:83 (75:75,
38:39) Goljovič 34, Bečirovič
20, Dragšič 12, Lisica 9, Kune
in Dončič 5, Jurak 2. Slovan-
Savinjski Hopsi 96:92 (51:33).
17. krog: Triglav-Pivovarna
Laško 67:85 (36:49). Pošta MB
Branik-Savinjski Hopsi 68:96
(36:44). Vrstni red: Pivovarna
Laško 32. Union Olimpija (-1)
31, Savinjski Hopsi 29, Krka
(-1) 28, ZM Lumar MB 24.
Slovan, Loka kava (-1) in He-
hos 23, Pošta MB Branik 22,
Triglav (-1) 21, Kraški Zidar (-
1) in Postojna (-1) 20.
1.B SKL
12. krog: Krško-Banex
109:106 (88:88. 45:43). Vrstni
red: Zagorje 22. Kemoplast in
Rogla Atras 21, Radenska 19,
Ilirija 18. Krško in GD Hrast-
nik 17, Elektra (-1), Banex,
Union Olimpija ml. in Gradbi-
nec Radovljica 16, Nova Gori-
ca (-1) 14.
16
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Medo žalil zmajcke
Košarkarji Pivovarne Laško so veličastno zaključili najuspešnejše leto doslej   ^
Pivovarni Laško je leto
1998 prineslo tako rekoč sa-
me uspehe. V finalu minule-
ga pokala so imeli Union
Olimpijo na kolenih, a je
zmanjkalo tudi poguma. Tre-
nutno so vsaj drugo najboljše
slovensko moštvo, čeprav so
za slovo razbili AEK v pokalu
Saporta, v domačem prvens-
tvu pa še Union Olimpijo.
Tri lilije so bile končno pol-
ne, kot se spodobi za derbi
DP. Razbremenjeni Laščani so
po visoki zmagi nad Grki svoje
za letos že opravili. Proti Ljub-
ljančanom je šlo seveda tudi
za pivovarniški prestiž, toda
zmage za vsako ceno ni nihče
izpostavljal. To bi bilo nesmi-
selno, če vemo, s kakšnimi
težavami se ubadajo v Laš-
kem, medtem ko imajo prvaki
na razpolago 10-12 vrhunskih
igralcev. Bolj kot se je srečanje
bližalo koncu, več je bilo upa-
nja za »zlatoroge«. Ti so na
igrišču spet pustili srce. Jurak
in Kune sta bila trd boj pod
obročema. Lisica je bil, kot
vselej, pravi kapetan, Bečiro-
vič je nekajkrat poskrbel za
delirij navijačev, Dončič je bil
najbolj zbran, ko je bilo naj-
bolj potrebno, Dragšič je pre-
strašil nasprotnika že na za-
četku, Goljovič je bil najboljši
strelec s 34 točkami, zanj ni
bilo obrambe. Trener Aleš Pi-
pan je spretno vodil sedmeri-
co »veličastnih«, ki je še dru-
gič v tednu dni pripravila sen-
zacijo. Slavje ob koncu po-
daljška je bilo pristno, žoga je
spet končala med navijači, na
drugi strani poraženci nikakor
niso doumeli, da jih je spet
zalilo laško pivo. »Goljovič je
bil zaščiten kot medved,« je
pred novinarji spregovoril
strateg Uniona Olimpije Zma-
go Sagadin in izjavo pojasnil:
»Izvajal je kar 20 prostih me-
tov, kar se nam še ni primeri-
lo.« Kljub vsemu je priznal, da
je slavje domačih zasluženo.
Veliki zmagovalec Aleš Pipan
ponovno ni pokazal čustev,
ampak je umirjeno zdiktiral:
»Znova nam je uspelo vsiliti
svojo igro, kar je bilo odločil-
no, saj nam to pogosto prinaša
uspehe. Izjemno sem zadovo-
ljen zaradi kakovostne in po-
žrtvovalne igre vsakega posa-
meznika, še posebej dobro pa
smo skakali in nasprotnika
prisilili v večje število izgub-
ljenih žog (13:16).« Seveda je
bilo po obračunu potrebno
poiskati še »medveda« Milja-
na-Miho Goljoviča. »Verjetno
gostujoči strateg ni videl, kaj
vse so njegovi varovanci poče-
li z menoj. Pa saj niti ni po-
membno,« je skozi širok na-
smeh pojasnil ljubljenec
Green bottlesov. Medtem so
navijači skupaj slavili v bifeju
dvorane, ki po tekmi ni bil še
nikoli tako dolgo nabito poln.
Vroče glave so sanjale celo o
osvojitvi prvenstvene lovori-
ke, predsednik kluba Jože Sa-
dar pa hitro ni bil več pod
vplivom pomembne zmage in
je pripovedoval: »Spet smo do-
kazali, da srce lahko premaga
denar. Uspeh je pomemben
predvsem zaradi boja pokro-
viteljev. Tudi v bodoče bomo
seveda skušali presenečati, za
resnično velik met pa verjetno
še nismo sposobni, čeprav bo-
mo vselej, ko se srečamo z
Ljubljančani, igrali izključno
na zmago.« Do tja pa je seveda
še daleč. Čez dva tedna sledi
nadaljevanje tekmovanja v
evropskem pokalu Saporta,
kjer bo potrebno najprej v
Wroclav k Slasku, zaključne
tekme doma pridejo na vrsto
spomladi.
TOMAŽ LUKAČ
V Esotechu nezadovoljni?
V premoru med obema de-
loma državnega prvenstva
za drugoligaše je iz Šmartna
ob Paki prišla presenetljiva
vest: »Nov trener Esotecha je
Drago Kostanjšek.« Podob-
ne novice sicer pri nas niso
redkost niti med prvens-
tvom, a v taboru vijoličastih
ni bilo nobene potrebe po
spremembah.
Esotech Šmartno je imel le-
tos težavo s trenerjem na za-
četku sezone, ko je Toni To-
mažič sprejel ponudbo Koro-
tana. Ostali so brez trenerja
in   zavoljo   katastrofalnega
starta tudi brez točk. Ukrepa-
li so hitro in na svojo klop
pripeljali Janka Benčino, če-
prav so ključni možje v klubu
želeli drugače. Nekateri so na
trenerskem mestu videli Bo-
ruta Jarca, ki pa ga vasi ne
zanimajo, izmed vseh kandi-
datov je nekdanji Šentjurčan
dobil priložnost in jo povsem
izkoristil. V pokalnem tekmo-
vanju je Esotech izločil prvo-
ligaša Primorje in nato še tret-
jeligaša Palomo Šego ter se
znašel celo v polfinalu, kjer
se bo dvakrat pomeril z Olim-
pijo. Trener Bencina si je po
zmagi v četrtfinalu želel prav
Ljubljančane in želja se mu je
uresničila, a Šmarčani bodo
igrali pod taktirko njegovega
naslednika. Vodilni možje
Esotecha najbrž že vedo kaj
delajo, če so odslovili trener-
ja, ki je izmed vseh tistih, ki
so zadnji dve leti in pol sedeli
na »vijolični« klopi, osvojil
daleč največ točk (v odstot-
kih). Janka Benčino bojda ni
nihče obvestil, da je izgubil
delo. Drago Kostanjšek na
drugi strani je bil najbrž sez-
nanjen, da se vrača v Šmartno
ob Paki, kjer je ekipo pred leti
pripeljal do kvalifikacij za
vstop v I. ligo. Tokrat takšen
podvig ni mogoč, saj je zao-
stanek za vodilnimi prevelik,
verjetno želijo v Esotechu
presenetiti v pokalnem tek-
movanju. Morda se bo izšlo,
toda zamenjava uspešnega
trenerja je čudna. Spomnimo
se dogodkov na Skalni kleti
pred letom in pol: Milovan
Tarbuk se je po solidnih re-
zultatih moral posloviti in
mesto prepustiti »boljšemu«
Stanku Poklepoviču, ki je bil
nastavljen za »prave« podvi-
ge. S podvigi je povezan tudi
Drago Kostanjšek, saj je v
zadnjem pokalnem tekmova-
nju z velenjskim Rudarjem
prišel do konca, uresničitev
ambicioznih ciljev Šmarča-
nov pa je v novem letu malo
verjetna. T.L.
ŠPORTNIK LETA
Rokomet v ospredju
Tudi tokrat ste poslali precej kuponov in v uredništvu upamo,
da bo tako vse do konca naše akcije. Največ glasov so dobili
športniki, ki so bili v ospredju že po prvem krogu. RK Celje
Pivovarna Laško očitno nima konkurence. Tokrat ste mu name-
nih kar 29 glasov, čeprav jih je Judo klub Sankaku dobil celo 16.
Pri športnicah se bosta za naslov najboljše po vašem mnenju
vse do konca potegovali Urška Žolnir in Katarina Srebotnik.
Judoistka je tokrat zaostala za glas (20), tako da je teniška
igralka povečala prednost, plavalka Urška Roš pa preveč zaosta-
ja. Najbolj zanimivo bo očitno pri športnikih, saj ste tokrat po
14 glasov namenili Gregorju Cankarju in Iztoku Pucu, 13 pa
Romanu Pungartniku. Tudi v prihodnjih dneh bomo še čakali
na vaše kupone, rezultate pa bomo najbrž objavili v drugi
številki novega leta, tako, da bomo lahko upoštevali vse glaso-
ve. Pokrovitelj akcije Top fit - fitness studio iz Celja bo
izžrebancu omeogočil brezplačni enomesečni obisk studia.
NA KRATKO
Polzela: ŠD Mozirje je zma-
govalec Savinjske košarkarske
lige AS Polzela 98. V finalu so
Mozirjani s 54:51 ugnali ekipo
Prebolda in prvenstvo končali
brez poraza. Ostali izidi - za 3.
mesto: Vet. Laško-M. Griže
49:47. Za 5. mesto: TEŠ Šo-
štanj-Norma Soft 44:55. Za 7.
mesto: ZT Celje-Tris Vrbovec
0:20 (b.b.). Najboljši strelci:
Blaž Weiss (Tris Vrbovec, 150
točk), Jože Goltnik (ŠD Mozir-
je, 19 trojk) in Sašo Govc (Pre-
bold, 88,9% prosti meti).
Šoštanj: Novoletni šahovski
turnir je pripadel Velenjčanu
Milanu Matku pred Žalčanom
Dušanom Brinovcem in do-
mačinom Ivanom Kovačem.
Med veterani je slavil Stane
Skok (Savinjčan), pri mladin-
cih Matej Švent (Žalec), med
pionirji pa Suzana Matko (Ve-
lenje).
Rečica: Na novoletnem tur-
nirju v streljanju s pištolo veli-
kega kalibra je nastopilo 13
ekip. Rezultati: 1. Celje 560
krogov, 2. D. Poženel 555, 3.
Kranj 540. Posamezno: 1.
Slavko Frece 94 (Celje), 2.
Franc Peternel ml. 93 (Kranj),
3. Andrej Brunšek 90 (D. Po-
ženel).
Ljubljana: Reprezentanca
Slovenije je s 1679 krogi (drž.
V uspešnejše(?)
leto z Ilievskim
Nogometni klub Publikum
je na zadnji letošnji novinar-
ski konferenci ocenil leto
1998 in izdal ime »skrivnost-
nega tujca«, ki se je pojavlja-
lo v medijih. Gre za 44-letne-
ga Makedonca Nikolo Hlev-
skega, ki bo odslej novi tre-
ner prvega moštva.
Ihevski ima Jugo in grške
izkušnje. Po prejetih podatkih
gre za enega vodilnih make-
donskih strokovnjakov, čeprav
v sam vrh ne sodi. Publikum je
z njim navezal stike preko po-
slovnih vezi, na celjski klopi
naj bi ostal do konca sezone,
na Skalni kleti pa so se ogreli
tudi za daljše sodelovanje.
»Prepričan sem, da smo se od-
ločili pravilno,« je poudaril
predsednik NK Publikum Mar-
jan Vengust, ki se zavzema za
dolgoročnejše sodelovanje s
trenerji, saj ga pogoste zame-
njave ne navdušujejo. Publi-
kum sicer ne moremo šteti
med moštva, ki sodijo v vrh
tistih, ki najpogosteje menjajo
stratege, saj ne želijo spre-
memb za vsako ceno. Morda
so prav zato dvakrat (Poklepo-
vič, Osmanovič) predolgo od-
rek.) prepričljivo dobila strel-
ski dvoboj s standardnim
zračnim orožjem proti Hrvaš-
ki. Od strelcev naše regije so
nastopili Pauli Knez, Ksenja
Maček in Maja Dular.
Kranj: V 4. krogu državne
pionirske strelske lige je D.
Poženel med pionirkami osvo-
jil 2. mesto. Slov. Konjice pa
lašali z zamenjavo. Ali je tuje
primeren? To je vprašanje, I
se samo po sebi postavlja o'
angažiranju tujca, odgovo
nanj pa bomo zagotovo dobi!
že konec marca. »Trener mla
dincev Kasim Kokot in pomoi
nik Hlevskega Stane Bevc bost
zadolžena za obveščanje Ma
kedonca, da bo le-ta podrobni
spoznal slovenske nogometn
razmere,« so pojasnili pri Pub
likumu, ki je v letošnji sezon
nase opozarjal z neuspehi ii
naravnimi katastrofami. V pri
hodnjem letu si na Skalni klel
želijo vse ostalo. Bolj glasni
razmišljajo o novem stadioni
ki naj bi ga začeli graditi pr
hodnje leto, v začetku noveg
tisočletja pa naj bi na njem ž
bila odigrana prva tekma. '
bhžnji prihodnosti so na p
vem mestu tekmovalni uspel
prvega moštva in vzgoja mla
dih nogometašev. Članska eki
pa se bo zbrala med 6. in IC
januarjem, ko bo začela s pri
pravami na nadaljevanje p
venstva. Pomlad nikakor ne bj
prijetna, osnovni cilj pa je jt
sen: izogniti se boju za obsti
nek v elitni konkurenci.   TI
so pri pionirjih končale na
mestu. Posamezno, pionirke
2. Katja Dodič 180. Pionirji: i
Uroš Zorko 181 (oba Slov. Kc
njice).
Celje: Na državnem kegljai
kem prvenstvu za dečke i
deklice je slavila Nada Savi
(do 12 let), srebro je pripadli
Radi Savič in Jasni Pajič, bro
pa Anji Kozmos in Barbari F
delj (vse Miroteks). V tekme
vanju parov sta zmagali sesti
Nada in Rada Savič (do 12 lel
ter Jasna Pajič in Barbara P
delj (do 15 let), Natalija Šešk
m Anja Kozmus sta bili dru{
(do 12 let).
Nova Gorica: Na kegljai
kem turnirju ob 45-letni(
tamkajšnjega kluba je zmag^
la Biserka Petak, Marika Ka
dinar (obe Miroteks) je bil
tretja. Pri moških je Zdravk
Salobir (CP Celje) zasedel ^
mesto. Kardinarjeva, Petakov
in Grobelnikova so se uvrstil
tudi v finale turnirja v Kranji
JP Komunala Laško
obvešča vse prebivalce občine Laško, ki so vključeni v sistem
rednega odvoza odpadkov, da začne s ponedeljkom, 4. januarja
1999, veljati nov, nekoliko spremenjen razpored odvoza
odpadkov. Vrstni red odvoza za posamezna naselja si oglejte v
nadaljevanju, dodatna pojasnila pa lahko dobite na sedežu JPKL ali'
po telefonu 731-234.
Za razumevanje in vašo pomoč se vam zahvaljujemo.
JP Komunala Laško
Seznam razporeda odvoza odpadkov - po naseljih
Ponedeljek: Debro. Harje-Gračner*, Huda Jama, Lahomšek, Mari-
ja Gradec-Salobir, Slivno*, Sp. Rečica, Zg. Rečica.
Torek: Gozdec*, Jagoče, Kladje*, Laška vas*. Laško, Leskovca*,
Selo*, V. Gorelce* in Žigon*.
Sreda: Blatni Vrh*, Brodnice, Brstovnica*, Bukovca*, Jurklošter,
Kuretno*, Lahomno, Lahov graben*, Lipni Dol*, Lokavec*, Lože *,
Male Grahovše*, Marija Gradec, Marijina vas*. Mrzlo Polje*, Pane-
če*, Sevce*, Šentrupert*, Škofce*, Šmihel*, Tevče, Trnovo*, Trobni
Dol*, Velike Grahovše*, Vodiško* in Vrh.
Četrtek: Belovo, Brstnik*, Dol pri Laškem, Globoko, Gračnica,,
Ojstro*, Padež*, Reka*, Rifengozd*, Rimske Toplice, Senožete*,'
Suhadol, Širje, Tovsto*, Udmat*, Veliko Širje in Zidani Most.
Petek: Gabrno*, Harje-Mestinšek*, Laško-mestno jedro, Stopce*,
Strmca, Trojno* in Lahomno-Železnik*.
Opomba: za naselja, ki so označena z zvezdico * pomeni, da se
odvoz odpadkov izvaja na 14 dni!

NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
17
ODMEVI
V Dobrni
dovoljena vsa
sredstva
Pod tem naslovom sta v NT
pisala Franc in Marija Voršnik.
V članku z ničemer ne negirata
sovražnosti in nizkega nivoja
letakov, ki so bili predmet na-
gega odgovora in naš protest
zoper način, žaljiv odnos in
laži, s katerimi se je zavajalo
volivce. Pričakovali smo, da jih
|e pred volitvami kak posa-
pieznik zavedel. Žal smo se
potili.
I Pisca ne moti stil, način in
pivo, ki ga vnaša omenjeni le-
^ak. Početje ni vredno civilizaci-
je tega desetletja. Pričakovali bi
opravičilo za tako početje v
kraju, kjer velik obisk turistov
prinaša tudi primeren kulturni
nivo, ki ga je treba občanom
Dobrne priznati. Žal so izjeme
tudi v tem kraju. Pisca se lote-
vata državnega nivoja in napr-
tita DeSUS izjemne pokojnine,
ki izvirajo še iz skupne države.
I^e ločita pokojnin po zakonu
'in tistih posameznikov, ki so
bili upokojeni po osamosvoji-
tvi. Po posebnih predpisih so
upokojeni nekateri samostojni
kulturni delavci. Demokratična
stranka upokojencev Slovenije
ne piše odločb o pokojninah.
DeSUS je zapisal v svojem pro-
gramu, da je proti izjemnim
pokojninam in to načelo po
svojih močeh tudi uveljavlja.
Politiko na državnem nivo-
ju in tudi politiko upokojeva-
nja vodijo v državnem zboru.
Pisca očitno nista poučena, da
je za glasovanje zakona po-
trebna polovica navzočih po-
slancev, DeSUS jih ima samo
pet. V DeSUS, območnem od-
boru Celje, se trudimo za do-
bre odnose med vsemi ljudmi
in nam je netenje prepirov
tuje. Ker je vsako nadaljnje
dopisovanje z gluhimi odveč,
s tem dopisom zaključujemo
polemiko, ki zadeva proble-
matiko našega območja.
JOŽE BEVC,
predsednik DeSUS, 00 Celje
Temna stran
meseca
v NT je 3. decembra 1998
Tadej Čater »kramljal« o raz-
stavi Temna stran meseca. Ko
Sem prebral to »kramljanje«,
km bil presenečen in zgrožen,
Ida lahko o tem najbolj žalost-
Inem delu slovenske preteklo-
sti nekdo piše tako lahkotno v
fetilu: no ja, hja, hja - dragi moji,
hej... Kaj si je ta pisec prej
razstavo sploh ogledal?
Razstave ni pripravil Muzej
novejše-zgodovine v Ljubljani,
muzej je pri postavitvi samo
sodeloval - s sodelavci, gradi-
vom in prostori. Od 1996. leta je
v muzeju na ogled stalna raz-
stava Slovenci v 20. stoletju -
Vsega po malem. Temna stran
meseca ali Kratka zgodovina
btalitarizma v Sloveniji 1945-
% hoče osvetliti samo eno te-
hio - totalitarno oblast komuni-
stov v tem obdobju. Nesmisel-
bo je čvekanje o tem, da bi bila
Razstava »uradno stališče vseh
Slovencev, vseh davkoplače-
valcev...« Kot da bi bila stalna
razstava Slovenci v 20. stoletju
Uradno stališče vseh Sloven-
cev?! Kdo pa jih je vprašal za
mnenje? Poleg tega zgodovina
ne pozna uradnih stališč, razen
v totalitarizmu, kjer je stališče
zaukazano. Če bi bila stalna
razstava o Slovencih v 20. sto-
letju popolna, celovita, potem
Temne strani meseca seveda
ne bi bilo. Tako pa je in je še
kako potrebna, saj poskuša os-
vetliti do sedaj zamolčani del
naše preteklosti.
Na Slovenskem po letu 1945
seveda ni šlo za to, da »naj bi
zapirali nedolžne«, ampak so
jih ne samo zapirali, tudi obso-
jali in pobijali. Ni šlo samo za
vrnjene domobrance, tudi
mnoge druge je po jugoslovan-
skem sistemu »uzela magla« in
so enostavno izginili - v smrt in
neznani grob. Seveda ni šlo za
nekaj nedolžnih žrtev. Če že
zgodovinarji niso v teh 50 letih
ugotovili, koliko je to »nekaj«,
naj to povedo njihovi morilci,
saj so mnogi še živi. Sicer pa bi
bila krivda velika, tudi če bi
nedolžne smrti umri samo en
človek. Kakršna je potem kriv-
da ob nedolžni smrti tisočev?
Neprestano pogrevanje teme o
»okupatorjevih sodelavcih, ki
so prisegli Hitlerju« je za neka-
tere še vedno konjukturno, če-
prav je to vprašanje obdelal
zgodovinar Boris Mlakar. Sa-
mo brati je treba, čeprav za
nekatere še vedno veljajo dva
tisoč let stare besede: Oči ima-
jo, jia ne vidijo...
Človek je lahko presenečen,
kako Angleži ravnajo z nekda-
njim čilskim diktatorjem A. Pi-
nochetom. Kaj bi sploh radi
Španci? Koga pa danes sploh še
zanima nek starček in njegovih
nekaj tisoč mrtvih? Človekove
pravice očividno veljajo samo
za naprej, ne pa tudi za nazaj;
kar je bilo, je bilo, spremeniti se
ne da nič. Vendar nič nismo
slišali o tem, da je angleška ali
španska mladina premlada, da
bi o njegovih zločinih lahko
sodila in da je to vprašanje ne
bi zanimalo. Tudi nisem niti
malo prepričan, da današnjo
mladino pri nas zanimajo sa-
mo »informacije o prihodnosti,
o gospodarski rasti...« To je
lumpenproletariatska filozofi-
ja, ljudi, ki prisegajo samo na
staro rimsko geslo: Ubi bene -
ibi patria.
Razstava ni »le za tiste, ki še
vedno živijo v prejšnjih petde-
setih letih...«; je za vse Sloven-
ce, če nič drugega zato, »da se
to nikoli ne bi več ponovilo«.
Če svoje preteklosti ne bomo
poznali in se je zavedali, potem
jo bomo ponavljali. Sicer pa
tudi za nas velja: Narod brez
preteklosti je tudi narod brez
bodočnosti. Zlasti Celjani bi
morali biti do teh vprašanj bolj
občutljivi, saj je »Celje tlakova-
no z našo krvjo«. Kje v okolici
Celja pa lahko še kopljemo te-
melje, ne da bi naleteli na mno-
žične grobove? In nekdanji ob-
lastniki?: »Wir sind nicht
schuld!«
ALOJZ MUNDA,
Celje
POHVALE-
ZAHVALE
Mali ljudje
Slovenije
Društvo Mali ljudje Slovenije
je bilo ustanovljeno na pobudo
LPA (Little people of America).
Njihove letne konvencije v Los
Angelesu od 4. do 10. julija se je
udeležila družina Korent. Na
konvenciji smo si pridobili us-
trezne smernice za ustanovitev
društva v Sloveniji. Društvo
malih ljudi Slovenije je imelo
svoj ustanovni zbor 26. sep-
tembra v Termah Zreče. Smer-
nice delovanja društva so na-
slednje: povezovanje malih lju-
di Slovenije, povezovanje ma-
lih ljudi po Hrvaški, Bosni, Srbi-
ji in Makedoniji, pomoč ljudem
manjše rasti, organizacija
zdravniškega odbora društva,
pomoč pri trženju in promociji
proizvodnje izdelkov ljudi
manjše rasti oz. podjetij in us-
tanov, ki pomagajo malim lju-
dem, organiziranje kulturnega
in zabavnega življenja z name-
nom »povezovanja« malih ljudi
med seboj in z drugimi ljudmi.
Naše društvo je »mlado«,
vendar je imelo že pred svojim
nastankom »ugodno« klimo.
Naše delo na konvenciji je pod-
prl častni konzul RS v Los An-
gelesu gospod Mark E. Ryavec.
Ob tej priliki bi se mu še pose-
bej radi zahvalili, da nam je s
svojo prisotnostjo pomagal pri-
dobiti »naklonjenost« LPA. Ve-
likemu »posluhu« novega celj-
skega župana gospoda Bojana
Šrota se je zahvaliti, da društvo
že ima svoje društvene prosto-
re. Društveni prostori v Celju
se urejajo s pomočjo naših
sponzorjev in donatorjev. Po-
sebna zahvala ob tej priliki gre
podjetju Kovinotehna Celje, ki
je spoznala, da bi lahko tudi
naši člani z njihovo pomočjo
laže dosegli njihov slogan: Ne-
mogoče je mogoče.
Mobilnost naših članov je
eden »največjih« problemov
našega društva. Zaradi »nemo-
bilnosti« naših članov nam je
podjetje Revoz d. d. obljubilo
pomoč pri mobilnosti naših
članov. Ob novem letu so se
izkazala podjetja Klasje Celje,
Cetis Celje, Jurmes Šentjur, ki
so za naše člane pripravila pri-
ložnostna darila. Hvala. Eden
od poglavitnih ciljev našega
društva je širitev našega druš-
tva na ozemlje Hrvaške, Bo-
sne, ZRJ in Makedonije. S to
idejo smo seznanili tudi ame-
riško veleposlanico v RS gospo
Nancy Ely Raphel, ki nam je
obljubila pomoč pri izpeljavi
»najpomembnejše« naloge v
letu 1999.
Pričujoči sestavek je le sez-
nanitev ljudi z delom društva
Malih ljudi Slovenije in zahvala
vsem tistim, ki nam pomagajo
pri našem delu. Posebno zah-
valo je potrebno nameniti ted-
niku, ki ga ravnokar prebirate,
saj nam vseskozi pomaga in-
formirati ljudi o naših prizade-
vanjih za lepše življenje vseh
nas. Srečno v letu 1999.
BERNARDA KORENT,
predsednica Društva MLS
PRITOŽNA
KNJIGA
Balkanska
poslovnost
z ženo sva leta 1994 skle-
nila 15-letno življenjsko za-
varovanje v izbrani valuti,
avstrijskem šilingu. Za to
varčevanje sva se odločila,
ker je Avstrija imela zadnjih
10 let najmanjšo inflacijo in
stabilno valuto. Leta 1999 bo
šiling združen v euro in ker
gospodarsko ter politično
Avstrija več ne bo samostoj-
na, saj se bo morala prilaga-
jati skupni evropski zakono-
daji; to se bo krepko pozna-
lo na vrednosti šilinga. Sam
spremljam potratno zaprav-
ljanje Bruslja in me vsa stvar
spominja na minule čase na-
še nesrečne skupnosti - Ju-
goslavije.
In kako naj še dalje zau-
pam v šiling, ki bo po novem
euro in bo služil celi Evropi
za pokrivanje želja in nena-
sitnih potrat evropskega
parlamenta? Leta 1999 bo
nastala drugačna gospodar-
ska in politična podoba no-
ve Avstrije. S tem je tudi
upravičen dvom, ali je še pa-
metno varčevati v omenjeni
valuti. Zaradi nastale situaci-
je so se tudi pogoji za varče-
vanje in njenega pomena
korenito spremenili. Samo
še norec lahko po mojem
mnenju vztraja in plačuje za
nezanesljivo zavarovanje,
za katero se še danes ne ve,
v kateri valuti bo obračuna-
no, da vrednosti naložbe ne
omenjam. Zato je zame po-
godba iz leta 1994 pravno
nična in upravičen moj zah-
tevek, da mi plačani znesek
v celoti povrnejo.
Kaj je do sedaj storila Za-
varovalnica Maribor? Zakaj
ni zavarovancem ponudila v
podpis nove pogodbe, v ka-
teri bi sanirali novo nastali
položaj ali vsaj ponudili al-
ternativno izbiro? Predvsem
za zavarovance 15-20 in 25
let zavarovalne dobe. Če
sem podpisal pogodbo za
določeno valuto, ki bo še
pred iztekom zavarovalne
dobe prenehala obstajati, je
za mene vprašljiva pravna
stran take pogodbe. Zavaro-
valnica si ne more dovoliti,
da mi plačani znesek ovred-
noti v valuti, ki ji bo na voljo,
niti za katerega se bo sama
odločila brez moje privoli-
tve.
Zakaj mi zavarovalnica ni v
celoti odgovorila na mojo pi-
sno zahtevo? Zakaj mi je po-
slala samo ponudbo odkupne
vrednosti plačanega zneska, s
katerim ni pokrito niti polovi-
co že vplačane vsote z dobič-
kom? Zato sem se 16. 12. obr-
nil na zavarovalnico in glej ga
zlomka! Ti, ki bi bili zadolže-
ni to zadevo pojasniti, so bili
odsotni, vsi z direktorjem
vred. Poslovnost pa taka! Ko
sem želel zavarovalno vsoto
zvišati, me je še istega dne
obiskal na domu agent zava-
rovalnice. Ko pa od njih zah-
tevaš pojasnilo, naenkrat ni
nikogar. Rečeno mi je bilo sa-
mo, da če ne plačam zavaro-
vanja, ostane v mirovanju.
Kako dolgo in kakšne ugod-
nosti bom imel od tega, mi
niso znali pojasniti.
Verjetno zavarovalnica
misli, da bom na svoj denar
čakal tako dolgo, da bo ši-
ling ponovno v obtoku. Se-
veda se prekleto moti. Zato
pozivam vse zavarovance
Zavarovalnice. Maribor, ki
imajo sklenjeno zavarova-
nje za daljšo dobo. da se mi
javijo, še posebej če so za-
skrbljeni in nezadovoljni. V
tem primeru naj mi pošljejo
napisano zahtevo o povrni-
tvi plačanih zneskov s kopi-
jo zavarovalne police. Vse
zahtevke bom združil v
enotni sodni spor, saj je
upravičenost našega zahtev-
ka nesporna. V ta namen
pripisujem celotni naslov s
telefonsko številko.
MIRKO NIKOLIČ,
Grobelno 33, 3231 Grobelno
Tel.: (063) 794-340
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE
na podlagi 100. in 101.člena stanovanjskega zakona ( Ur.l. RS,
št. 18/91, 21/94 in 23/96), določil 6. člena Pravilnika o nor-
mativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do so-
cialnega stanovanja v najem ( Ur.l.RS, št 18/92 in 31/96) in
sklepa Upravnega odobora Stanovanjskega sklada občine Celje
z dne 22.12.1998
objavlja
RAZPIS ZA DODELITEV
SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
i. Razpisuje se oddaja socialnih stanovanj v najem, ki bodo v
času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pri-
dobljena.
Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana po prednostni
listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa.
Veljavnost prednostne liste po tem razpisu je 2 leti od obja-
ve razpisa.
Z dnem objave tega razpisa preneha veljati prednostna lista,
sprejeta 14.1.1993.
II. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVANJA
Upravičenci do dodelitve stanovanj za socialne upravičence
v najem so državljani Republike Slovenije, katerih skupni me-
sečni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za
upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem do-
loča 2. odstavek 26. člena Zakona o socialnem varstvu
(Ur.l.RS, št. 54/92) in znaša :
-za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti 29% povprečne
plače v državi ali 29.106,00 SIT;
-za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34%
povprečne plače v državi ali 34.124,00 SIT;
-za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja
42% povprečne plače v državi ali 42.153,00 SIT;
-za odrasle osebe 52% povprečne plače v državi ali
52.190,00 SIT;
Povprečna plača v državi je v mesecu oktobru 1998 znašala
100.365,00 SIT.
Opomba :
V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlaga-
telji in njihovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih
pred vložitvijo vloge oz. v trimesečju avgust, september in
oktober 1998.
Ostali splošni pogoji,
ki jih mora izpolnjevati upravičenec:
1. da ima prosilec oz. državljan RS stalno prebivališče na
območju Mestne občine Celje In na naslovu resnično biva;
2. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki
z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanova-
nja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
3. da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim
stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega
stanovanja, oziroma druge nepremičnine;
4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni
lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega sta-
novanja;
5. da prosilec ali za delo sposoben član ni neupravičeno
nezaposlen, kar potrdi Zavod za zaposlovanje;
6. do dodelitve socialnega stanovanja ni upravičen prosilec, če
je on ali kateri izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno
prebivajo, kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik od-
kupil stanovanje po pogojih stanovanjskega zakona in ga je
odtujil.
III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
Pri merilih za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih
stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o
normativih in standardih ter postoku za uveljavljanje pravice
do socialnega stanovanja v najem (Ur.l. RS, št. 18/92 in št.
31/96) in merila, ki jih je sprejel upravni odbor Stano-
vanjskega sklada občine Celje in sicer:
-uvrščenost na prednostno listo po prejšnjem razpisu,
-čas bivanja v Mestni občini Celje,
.  -čas bivanja v sedanjih stanovanjskih ramerah ( velja za na-
jemnike Stanovanjskega sklada)
IV. VLOGE IN DOKAZILA
Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanje za socialne upravičen-
ce v najem po razpisnih pogojih, lahko dvignejo obrazec, s
katerim se bodo prijavili na razpis, od 4.1.1999 do vključno
29.1.1999 v tajništvu Stanovanjskega sklada občine Celje,
Trg celjskih knezov 8, vsak delovni dan od 8.do 11. ure, v
sredo pa tudi od 14. do 16. ure. Obrazec je brezplačen.
Samo popolne vloge bo sprejemal Stanovanjski sklad občine
Celje vsak delovni dan od 4.1.1999 do vključno 2.2.1999
od 8. do 11. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 16. ure. Vloge
morajo prosilci oddati osebno v sobi št. 10 Stanovanjskega
sklada občine Celje, v roku 30 dni po objavi razpisa.
K vlogi za pridobitev stanovanja za socialne upravičence v
najem morajo prosilci priložiti naslednje listine:
1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno zdravstve-
nih razmer;
2. potrdilo o državljanstvu;
3. potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov, ki ne
sme biti starejše kot en mesec od dneva objave razpisa in iz
katerega je natančno razvidna skupna doba bivanja na ob-
močju Mestne občine Celje;
4. drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje gmotne razmere
(potrdila o premoženjskem stanju prosilca in družinskih čla-
nov) in socialno zdravstvene razmere prosilca in njegovih dru-
žinskih članov (izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu
za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če prosilec uveljavlja
dodatno število točk zaradi trajnih obolenj zase ali za družin-
ske člane; odločbo o invalidnosti...) in
5. najemno oziroma podnajemno pogodbo.
Prednostna lista upravičencev do socialnih stanovanj v najem bo
objavljena na enak način kot razpis.
St. 52. - 29. december 1998
18
RADIO - ROMAN
Za silvestrovo z
Radiom Celje
Nagradne igre, glasba po željah poslušalcev in pogovori z njimi
Radio Celje vas bo tudi le-
tos v novo leto pospremil s
programom, ki bo trajal do
pol enih zjutraj na novega
leta dan. Nato ga bomo za
nekaj ur prekinili in ga nada-
ljevali kot običajno, od petih
zjutraj dalje.
Tudi tokrat bo naš silvestrski
program takšen, kakršnega od
nas pričakujete vsako leto. To-
rej veliko glasbe po vaših željah,
pogovori s poslušalci in poslu-
šalkami, nagradne igre, kakšno
terensko javljanje, predvsem pa
čim bolj sproščen in poslušal-
cem prijazen silvestrski pro-
gram. Lahko vam obljubimo,
da bo tudi letos takšen.
z glasbenimi
željami že v
silvesirsko jutro
Na silvestrovo bomo že od
petih zjutraj izpolnjevali glas-
bene želje poslušalcev. Glasbe-
ni opremljevalec Simon Šketa
se je odločil, da vam bo za to na
voljo vso jutro, ves dan in še
pozno v noč. V silvestrskem
jutru vas bo prebujal Tone
Vrabl, priljubljeni novinar in
voditelj Radia Celje. Jutro z
njim bo za poslušalce gotovo
sila prijetno, saj je Tone znan
po tem, da zna prijetno kram-
ljati s poslušalci in poslušalka-
mi, poln je domislic, zato bo
ravno pravšnji, da bo poskrbel
za to, da nihče, ki bo Radio Celje
poslušal v silvestrskem jutru,
ne bo slabe volje. Tudi kakšno
nagrado si boste poslušalci že
lahko prislužili navsezgodaj, če
boste poslušali Radio Celje!
Radijska ruleta
Dopoldne bom s poslušalci
in poslušalkami Radia Celje
Nataša Gerkeš. Tudi sama
bom skušala dobro razpolože-
nje, ki ga bo na radiu ustvaril
Tone, zapeljati še skozi do-
poldne. Pri tem mi bodo po
deseti uri v pomoč člani humo-
ristične skupine Alkotest, ki
bodo zvečer silvestrovali na
Glavnem trgu in zabavali Celja-
ne ter Celjanke, dopoldne pa
bodo za zabavo poskrbeli na
našem radiu. Po enajsti uri se
bo pričela silvestrska Radijska
ruleta, ki jo bo vodila Nada
Kumer. Ruleta se je vrtela ves
december, silvestrska pa bo še
posebej privlačna. Na njej bo
17 nagrad, vrtela pa se bo vse
do 13. ure. Nada Kumer bo
gotovo zopet sestavila zanimi-
va in šaljivo zavita vprašanja,
kakršna je sestavljala in zastav-
ljala že ves december. Ob neka-
terih zelo enostavnih ste se po-
slušalci popolnoma zmedh, pa
je bilo takoj veliko smeha, kaj-
ne? No, tudi na silvestrovo ga
gotovo ne bo manjkalo.
V znamenju želja
in nagradnih iger
Ob 14.uri, ko se vsak dan
zamenjata dopoldanska in po-
poldanska ekipa Radia Celje,
bo pred radijski mikrofon sed-
la Simona Brglez. Do 18. ure bo
z vami klepetala, delila med
vas nagrade in izpolnjevala va-
še glasbene želje. Pričakuje-
mo, da bo kontakta s poslušal-
ci in poslušalkami veliko, če
gre soditi po izkušnjah minule-
ga silvestrovega. Ob 18. uri jo
bo pred mikrofonom zame-
njala še Mateja Podjed, ki vas
bo tokrat popeljala v novo le-
to. Zvečer se bo naša terenska
ekipa v postavi tehnik Sašo
Matelič  in   novinar  Primož
Škerl odpravila na Glavni trg,
na silvestrovanje na prostem.
Po 21. uri se bosta nekajkrat
oglasila v naš program, ob pol-
noči vam bo vse lepo zaželela
iz studia Mateja, nato pa se
bomo z mikrofoni vključili še
enkrat na Glavni trg in prena-
šali županovo novoletno po-
slanico. Okoli pol enih bomo
naš silvestrski spored zaključi-
li. Ker bomo Celjani letos prvič
lahko silvestrovali tudi v SLG
Celje, kjer bodo ob 19. uri pri-
pravili silvestrsko predstavo,
se bo naša terenska ekipa us-
tavila za hipec ali dva na silve-
strski večer tudi tam.
In kaj vam že
danes voščimo?
Ker vas bo verjetno kar ne-
kaj, ki boste silvestrovali kje,
kjer nas ne boste poslušali,
vam že sedaj izrekamo lepe
želje in voščila, ki naj veljajo v
prihajajočem letu. Zahvalila bi
se rada vsem tistim, ki ste nam
bili vse leto zelo zvesti, pa tudi
tistim, ki ste nas poslušaU le
občasno. Da bi se vam izpolni-
lo čimveč želja, da bi bili zdravi
in da bi ostali naši poslušalci, si
želimo vsi tisti, ki ustvarjamo
program Radia Celje. Dobro se
zavedamo, da delamo pred-
vsem za vas in zaradi vas. Zato
se vedno trudimo kaj novega
dodajati, kaj malega spremi-
njati in odvzeti tisto, kar se
nam zdi, da je v breme ušesom
poslušalcev. V novem letu vam
lahko obljubimo, da revolucio-
narnih sprememb na Radiu Ce-
lje ne bo, ker vemo, da jih ne
marate. A te dni že razmišlja-
mo, da bi ponovno uvedli
predstavitev znanih in manj
znanih, a zelo zanimivih ljudi iz
krajev, kjer nas poslušate. Ali
bomo te oddaje umestili v ne-
deljo dopoldne ali bomo za to
izbrali kakšen drug dan, bomo
te dni še razmislili, vsekakor pa
lahko s to oddajo računate.
Seveda bomo ohranili vse pri-
ljubljene glasbene oddaje Ra-
dia Celje, pa sredine dopoldne-
ve z Ivico Burnik, ki so se med
poslušalkami in tudi nekateri-
mi poslušalci dobro prijeli. Tu-
di študentje bodo svojo oddajo
ohranili, napoveduje pa se še
ena zanimiva oddaja, kontakt-
na, ki jo bosta vodila zunanja
sodelavca. Ob vašem sodelo-
vanju bi utegnila oddaja postati
zelo udarna.
V letu 1999 bomo
praznovali 45-let
Radia Celje
Sicer pa je pred nami jubilej-
no leto, v katerem se bomo
trudili, da bi pripravili čimveč
stvari, ki bodo med poslušalci
zelo odmevale. Kakšno dobro
zabavo, s katero bi dostojno
proslavili 45. rojstni dan Radia
Celje smo takorekoč dolžni pri-
praviti. Datuma in kraja še ni-
smo določili, a bomo gotovo to
storili kmalu. V jubilejnem letu
si želimo tudi popolnoma po-
sodobiti studijske prostore re-
žije A, od koder poteka naš
program. Snemalni studio smo
posodobih pred nekaj meseci,
sedaj pa nas čaka še mnogo
večja naložba, ki je sami, brez
pomoči pokroviteljev, ne bo-
mo zmogli. Upamo, da nam jih
bo uspelo pridobiti za sodelo-
vanje. Kakor hitro bomo režijo
A posodobili, bomo prešli tudi
na 24-urno oddajanje, kar nam
bodo omogočale nove apara-
ture. In potem bomo lahko
razmišljali tudi o občasno vo-
denem nočnem programu in
podobno. Ker nekomercialne
radijske postaje oddajamo in
poslujemo v skladu z veljavno
zakonodajo, so vsi ti postopki
dolgotrajnejši. Preprosto si ne
moremo privoščiti aparatur za
malo denarja, ker je z njimi
tudi malo muzike. Lahko pri-
haja do prekinitev med oddaja-
njem programa ponoči in po-
dobno. Zato vsako naložbo te-
meljito premislimo. Ker redno
zaposlujemo samo na radiu
enajst novinarjev in tonskih
tehnikov in ker redno izplaču-
jemo honorarje še kakšnim tri-
desetim honorarnim sodelav-
cem, je denar za vehke naložbe
zelo težko zagotoviti. In zato
tudi ne moremo čez noč zago-
toviti 24-urnega oddajanja,
prav tako ne moremo čez noč
zagotoviti odlične slišnosti
tam, kjer bi nas radi poslušaH,
ker si ilegalnih oddajnikov Ra-
dio Celje ne privošči... Ker torej
delamo pošteno, po pravilih
fair playa in na dolgi rok, smo
prepričani, da se bo ravno v
slednjem izkazalo, da se naš
način dela vendarle obrestuje.
Zato bi bili veseli, če bi nam
pisali in povedali kaj si od nas
želite, kaj vas v našem progra-
mu moti, saj bomo le tako
lahko postali še bolj vaši in
vam všečni. Dojemljivi smo za
nove predloge in če bo le v naši
moči, jih bomo izpolnili. Sicer
pa tudi v letu 1999 ostaja naše
osnovno vodilo čim bolj vero-
dostojno poročati o vsem, kar
se dogaja v celjski regiji.
. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
»Pravi božji blagoslov je prišel s temi pridnimi ljudmi!« so
govorili po vasi in marsikomu se je zdelo, da letos pšenica
lepše kaže in valovi kot morje preko Dolgega polja. Bilo bi
najlepše, da se naša zgodba tukaj konča, kot se končajo lepe
pravljice s svojim srečnim koncem. A življenje ni pravljica in
srečni konci čudovitih, nikoli razumljenih poti usode so v
resničnem življenju redki, tako redki, kot je praprotno seme v
škornjih srečnih pastirjev v kresni noči.
Prebujanje
Dolga pot se veje iz Doljne vasi, preko slikovitih gričev, po '■
sončnih legah posejanih z vinsko trto, v osojah pa so zeleni i
travniki med kostanjevimi gaji. Preden se pot strmo in zavito;
spusti proti trgu šmihelske fare, prečka majhen gozdič dreno- j
vega drevja, katero je od pomladi s svojim zlatim cvetjem do
jeseni, ko dozore krvavo rdeče drnulje, tako trpkega okusa,"
kot je velikokrat trpko življenje samo, po teh bregeh; v ponos'
vsem faram tega bregovitega raja.
Prav po tej poti je sleherni dan stopala mala Anka nabirat'
učenosti v šolo, ki se je stiskala v kotu trga, pod hribom, na|
katerem je v davnih časih stal mogočni Belostenski grad.l
Prvega dne je pospremil Anko na poti do šole sam oče Ivo, ki j
je spotoma stopil še do nadučitelja in farnega gospoda župni-^
ka, da so uredili vse potrebno za vpis priseljene družine v-
šolske in cerkvene bukve. ;
»Vsaj ne boš več sam hodil po dolgi poti sem iz Doljne vasi,
Peter, ko si dobil novo sošolko v soseščino!« je prijazno^
ogovoril pegastega Dolinarjevega fantiča nadučitelj, ko je;
predstavljal Anko njenim sošolcem. 1
Otročaji pa so se ob teh besedah zahihitali in od nekod iz^
zadnjih klopi je priletela otroška zbadljivka: »Peterček in:^
Ankica, ljubček in ljubica!« ^
Petra je od srama naenkrat pognalo vso kri v glavo, da jej
postal rdeč do ušes in še čez, Anka pa je v zadregi sklonila^
glavico in gledala v tla. Nadučitelj je strogo pogledal proti|
zadnjim klopem in ob tem malo trše prijel ročaj palice, s:i
katero je mnogokrat zabijal učenost v trde betice vaških-i
otrok. V hipu je utihnilo hihitanje in samo brenčanje muhe, ki'
si je želela na svobodo skozi okensko šipo, se je slišalo poi;
učilnici. V nastalo tišino so ostro padle nadučiteljeve besede:^
»Lepo je od vas, paglavci nevzgojeni, da če prvi dan pokažete*
svoji novi sošolki, kako ste nevzgojeni in kako grdo se
obnašate!«
Zdaj je pogledal Anko, ki je še kar stala pred tablo in se
preplašeno ozirala po razredu. »Tja, k oknu sedi na prazno
mesto!« ji je pokazal stol v tretji klopi. »Če bo pa kaj narobe,
me kar poišči in vej, da bo potlej tale,« je pogladil palico v
svojih rokah, »pregnala muhe iz preveč nagajivih glav!«
Anka še ni prišla do svojega mesta, ko je zunaj hišnik s
svojim zvoncem naznanil, da je za ta dan pouk v šoli končan.
Vsi otroci so vstali in v en glas pozdravili nadučitelja, ki je samo
nekaj zamrmral v odgovor in dostojanstveno odšel iz razreda.
Nekaj hipov je bilo v razredu še vse tiho in mirno. Anka je
izkoristila ta čas in hitro zbežala ven iz razreda, v katerem se je
zdaj začel pravi direndaj!
Dolinarjevega Petra se je vsak fantič bal, saj je že prenekate-
rega trdo prebutal. Danes pa je ostal sam proti vsem, zato so
se ga upali pošteno privoščiti!
»Ne boš stekel za svojo Hrvatico?!« se je prvi zadri debelušni
Janezek, katerega so bila vedno samo velika usta.
»Izpulim ti tvoj umazani jezik, ti debeluh zavaljeni!« se je
zakadil vanj razjarjeni Peter.
Drugi fantiči so samo čakali na to in se zdaj družno vrgli na
Petra, preden je mogel zgrabiti jezikavega Janezka. Nekdo mu
je spretno podstavil nogo, da je telebnil, koliko je bil dolg in
širok, med klopi. Od vsepovsod so zdaj deževali po Petru
udarci in čeravno so bili to udarci slabotnih rok šolskih
fantičev, se je na Petrovem obrazu poznalo dosti modrih bušk,
katere si je ogledoval v tolmunu pri vaškem vodnjaku, pri
katerem si je med potjo domov gasil žejo in hladil jezo.
»Vsakemu posebej bom povrnil z dvojno mero!« je grozil
vso pot do doma in jezno brisal v rokav svoj smrkavi nos.
Veliko časa je že preteklo od tedaj in davno je že pozabil
Dolinarjev Peter na prejete buške in tisti frkolinski pretep.
Otroci so že rasli pod vrh in fantičem je že poganjal prvi puh
pod nosom. Sramežljiva dekleta pa tudi niso več mogla
skrivati nežnih prsi, ki so, kot valeče breskvice, vsak dan bolj
privzdigovale njihove bluzice.
Med vsemi dekleti v razredu je bila največje in že zares
pravo dekle prav Osojnikova Anka, kateri so otročji pobalini
radi nagajali. Naj se je Peter navzven delal še tako brezbrižne-
ga do Anke in se je v šoli raje izogibal, ga je vedno zbodlo v
prsih, kadar se je kateri smukal preblizu nje ali jo celo nagajivo
požgečkal po bujno brstečih prsih.
Čisto drugače se je obnašal do Anke doma, kadar so se
skupaj igrali okrog pastirskega ognja. Takrat ni nikoli pozabil
dati v žerjavico krompirja ali jabolko še zanjo in ji tako
pokazal svojo naklonjenost, katere je bil le redkokdo dele-j
žen. :
Kazalo je v teh letih pri Petru, kako prav ima tisti pregovor,
ki pravi, da zrastejo iz divjih žrebet najboljši konji. Fant se je
umiril od svojih deških nagajivosti in zadnje leto se je tudi
precej potegnil v višino, da je oče Marko ponosno govoril po
vasi, kako je Peter že prerasel otroške hlače. Oče in mati sta ga
že počasi uvajala v lažja kmečka dela, zato so postajale
njegove roke vsak dan močnejše in spretnejše.
»Samo še teh nekaj mesecev moram potrpeti med temi
otročjimi vrstniki v šoli, potem bom pa mogel bolj zares
poprijeti za delo na kmetiji, da ne bo treba toliko trpeti materi
in očetu!« je razmišljal tistega dne Peter v šoli in bolj malo
poslušal, kaj razlaga učiteljica pred šolsko tablo. Zaničljivo je
ob tem gledal zavaljenega Janezka, ki si je skrivaj tlačil
sladkarije v zamaščena usta.
Bil je ravno god sv. Miklavža, dan, ko so si vsako leto otroci
izmenjali skromna darila in s tem počastili spomin na dobro-
delnega svetnika. Kot vsako leto, se je tudi letos šolski hišnik
zadnjo uro našemil v Miklavža in skupaj z našemljenimi
parkeljni rogovilil iz razreda v razred. V velikem košu je imel
darila, katera je delil med vesele otroke.
»Zakaj pa jaz nisem ničesar dobila?« se je vprašujoče zazrla v
prazen Miklavžev koš rdečelična Metka, hči trškega trgovca, ki
je vselej prinesla najbogatejši paket.
Postalo je mučno in tiho v razredu. Miklavž se je v zadregi
popraskal po sivi bradi. Petru pa se je hitro posvetilo, od kod
Janezku sladkarije, katere si je prej basal v usta! Skrivaj se je
ozrl proti njemu in takoj uganil, da je prav on izmaknil eno
darilo, ker je zdaj ves zardel gledal v tla. Učiteljica je pogledala
po razredu in strogo rekla: »Vem, da ste zjutraj vsi oddali
darila, le kako bi moglo sedaj eno darilo manjkati?« S pogle-
dom se je sprehodila od učenca do učenca in tudi njej se je
zazdel sumljiv zardel Janezkov obraz, zato ga je vprašala: »Bi
nam ti, Janezek, lahko povedal, kdo se je kar sam obdaroval,
še preden je prišel Miklavž?«
V silni zadregi je Janezek vstal in v želji, da prikrije svojo
sramoto, pokazal s prstom proti Anki rekoč: »Ona bi lahko
vzela, ker je Hrvatica in...,« ni mogel dokončati svoje laži, prej
mu je priletela preko ust trda Petrova pest! Peter je v navalu
silne jeze popolnoma pozabil, kje je in kaj se z njim godi. Samo
udarjal je po krvavem Janezkovem nosu s tako ihto, da so
morali na koncu poklicati samega nadučitelja in še on je le s
težavo umiril pobesnelega fanta.
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
19
NOVI TEDNIK
MALI OGUSi - INFORMACIJE
20
NOVI TEDNIK
MALI OGUSI - INFORMACIJE
21
KRONIKA
23
NOČNE
C¥E1KE
• Gabrijela je prijavila, da jo
je 22. decembra ob pol deve-
tih pred vrati njenega stanova-
nja fizično napadel Stanko Š.
Napadalec bo moral k sodniku
za prekrške in še na sodišče.
• V stanovanju na Brodarje-
vi sta se 22. decembra popold-
ne sporekla Simona M. in
Branko O. V navalu besa je
Branko zgrabil gumijasto cev
in z njo udaril Simono.
• V Bovšah je bil spet pretep
v družini. V sredo, 23. decem-
bra popoldne, je Martin B.
pretepel svojega očeta soime-
njaka in odšel od doma še
pred prihodom pohcijske pa-
trulje.
• Miran G. je 23. decembra
zvečer prijavil, da ga je v se-
strinem stanovanju Pod kosta-
nji pretepel Darko P. Patrulja
je potem ugotovila, da Darko
P. ni dovolil Miranu vstopa v
stanovanje, ker pa je kljub
prepovedi vstopil, ga je Miran
prebutal.
• Pred hišo v Vinski Gorici
sta se 24. decembra prepirala
bivša zakonca Maks in Pavlina
V. Maksu pa prepir še ni bil
dovolj, zato je svojo bivšo
udaril in jo porinil v sneg.
• V četrtek, 24. decembra
popoldne je šla patrulja inter-
venirat v bistro Akvarij. Tam
se je hršil Nedim T. in od
natakarice zahteval, da mu
predvaja glasbo njegove mla-
dosti. Ker mu z bosanskim
melosom ni hotela postreči, je
bil Nedim tako zelo hud, da je
treščil pepelnik po tleh.
• Božično jutro se je v stano-
vanju na Cinkarniški poti od-
vijalo tako, da je Drago K. vpil
in družinskim članom grozil,
da jih bo vse po vrsti pobil.
Ker ga navzočnost policistov
ni niti malo ganila, so nasilni-
ka odpeljali v prostore za pri-
držanje. M.A.
S hipnozo ne bo nič
Senat se še vedno ni izrekel o predlogu Kamenikovih zagovornikov za vključitev
švicarskih strokovnjakov - Zavrnjeni skoraj vsi protesti obrambe
Minuli četrtek se je na
celjskem okrožnem sodišču
nadaljevalo sojenje Kristija-
nu Kameniku, obtoženemu
štirikratnega umora v Teka-
čevem pri Rogaški Slatini.
Kamenika, ki v celjskih za-
porih gladovno stavka že
več kot štirideset dni in je
shujšal za okoli dvajset kilo-
gramov, je pred obravnavo
pregledal zdravnik in oce-
nil, da je sposoben sodelo-
vati.
Na prejšnji glavni obravna-
vi je Kamenik dal novinarjem
razdeliti prošnjo, s katero se
je obrnil na sodni senat, da
mu dovoli zaslišanje pod hip-
nozo, ki bi ga opravil izvede-
nec psihiatrične stroke. Na
tak način naj bi javnost pre-
pričal, da ima sodišče opraviti
z nedolžnim človekom, ki mu
je bil edini materialni dokaz -
športni copati, katerih sledi
so našli na kraju zločina, pod-
taknjen. Senat mu je to proš-
njo zavrnil z obrazložitvijo,
da je takšna izvedba dokaza
po ustavi in zakonu o kazen-
skem postopku nedovoljena.
To pot je (ponovno) nasto-
pil Marjan Peci, delavec cen-
tra za kriminalistično-tehnič-
ne preiskave v MNZ in izve-
denec balistične stroke, ki je
izdelal analizo sledov strelja-
nja in ugotovil, da je storilec
streljal s pištolo kalibra 7,65
mm, predelano iz samokresa
znamke Makarov. Sicer pa se
je njegovemu zaslišanju uprl
zagovornik mag. Drago Dem-
šar z navedbo, da ga sodišče
na to obravnavo ni vabilo s
sodno odredbo in tako se
obramba ni mogla pripraviti.
Demšar je izvedencu namera-
val postaviti vprašanja v zvezi
z njegovo zaposlitvijo, pa je
temu nasprotoval okrožni dr-
žavni tožilec Milan Birsa. Za-
govornik je s temi vprašanji
hotel sodišče ponovno opo-
zoriti na kršitev odločbe us-
tavnega sodišča, po kateri us-
lužbenci centra za kriminali-
stično-tehnične preiskave, to-
rej organov pregona, na so-
dišču ne morejo nastopati kot
izvedenci.
Zagovornika Kristijana Ka-
menika sta nasprotovala tudi
zaslišanju izvedenca za orož-
je, z enakim očitkom, da je bil
vabljen brez sodne odredbe
in da je bila s tem grobo krše-
na pravica obrambe, ki se na
to zaslišanje ni mogla pripra-
viti, saj sploh ni vedela, da bo
sodišče zaslišalo tudi Antona
Anclja. Senat je po krajšem
posvetu ocenil, da ni nobenih
zadržkov za zaslišanje tega
izvedenca, ki je potem opisal
lastnosti posameznih delov
laserske naprave, ki naj bi jo
pri zločinu uporabil storilec.
Zagovornik Daniel Planinšec
je sodišču očital, da je ponov-
no povabilo k sodelovanju in
na zaslišanje nepravega stro-
kovnjaka, saj Ancelj kot stro-
kovnjak za puškarstvo ne mo-
re biti izvedenec za balistiko.
Prvič naj bi se to zgodilo z
izvedencem Marjanom Stani-
slavom Pucem, ki je izdelal
analizo sledov obuval, kar pa
bi kot izvedenec za daktilo-
skopijo ne smel. Ker je torej
dokazno gradivo (analiza sle-
dov športnih copat) sporno,
sta zagovornika poudarila, da
je vsakršno nadaljnje dokazo-
vanje zaman. Kamenik se je
odločil za gladovno stavko
prav zaradi domnevne ne-
strokovnosti izvedenca Puca,
senat pa se tudi tokrat ni od-
ločil glede vključitve izveden-
cev švicarskega kriminalistič-
nega inštituta, specialistov za
analize sledi obuval. To bo
storil šele takrat, ko bodo
opravljeni vsi dokazi, predvi-
deni v tem kazenskem po-
stopku. Sojenje se danes na-
daljuje.
MARJELA AGREŽ
MINI KRIMIČI
V hišo po
denarnico
v času od 15. do 21. decem-
bra se je v stanovanjski hiši
Alojza S. na Ljubečni mudil
neznani storilec, ki se je zagle-
dal v denarnico in jo odnesel s
seboj. Ko je pregledal njeno
vsebino, je bil zadovoljen, saj
je naštel za okoli 185 tisoč
tolarjev denarja, v glavnem
deviz.
Poprasical f orda
v času od nedelje, 20. de-
cembra zjutraj, do torka, 22.
decembra, se je na parkirišču
pri hotelu Dobrava v Zrečah
zadrževal neznani storilec, ki
je z ostrim predmetom namer-
no poškodoval osebni avto-
mobil Ford Escort. S tem je
lastniku Jožetu P. povzročil za
pribhžno 200 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Kaznovana
neprevidnost
Danica J. je v torek, 22. de-
cembra popoldne, samo za
dobrih deset minut zapustila
svoj osebni avtomobil. Da ga
ni zaklenila, je opazil neznani
zmikavt, ki je iz vozila ukradel
denarnico z denarjem in oseb-
nimi dokumenti, pozlačeno
ročno uro in sončna očala. Ne-
previdna lastnica je oškodova-
na za okoli 100 tisoč tolarjev.
Izginil renault
v času od ponedeljka, 21.
decembra zvečer, do srede,
24. decembra, je neznani sto-
rilec neznano kam odpeljal
osebni avtomobil znamke Re-
nault 19 GTS, last Zdenke M.,
ki je stal na parkirišču na Čo-
povi ulici v Žalcu. Ukradeno
vozilo je kovinsko zelene bar-
ve, z registrsko oznako CE 64-
14L. M.A.
PROMETNE NEZGODE
Na nasprotni pas
Na magistralni cesti zunaj
naselja Ivenca se je v pone-
deljek, 21- decembra popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe.
Marjan Š. (47) s Frankolove-
ga je vozil osebni avtomobil iz
Vojnika proti Frankolovem.
Zunaj naselja Ivenca je prehi-
tel tovorni avtomobil, ki ga je
vozil 39-letni Vlado P. iz Slo-
venske Bistrice, in takoj za
tem zmanjšal hitrost vožnje.
Da bi voznik Vlado P. prepre-
čil trčenje, je zavil v levo na
nasprotni vozni pas, v tem tre-
nutku pa mu je nasproti pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 25-letni Zvonko K. iz Ce-
lja. Ta se je umikal desno in
zapeljal v obcestni jarek, kjer
je vozilo trčilo v betonski pro-
pust. V nesreči je voznik
Zvonko K. utrpel hude telesne
poškodbe.
Na poledenelem
VOZIŠČU
Na priključni cesti na avto-
cesto, zunaj naselja Vran-
sko, se je v ponedeljek, 21.
decembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena.
Rudolf H. (29), državljan
Madžarske je vozil tovorni av-
tomobil s polpriklopnikom iz
smeri Trojan proti Šempetru.
V neposredni bližini križišča z
magistralno cesto ga je na mo-
krem in poledenelem vozišču
zaneslo levo, kjer je vozilo
trčilo v nasproti vozeči osebni
avtomobil 56-letnega Edvarda
K. iz Ljubljane. Po tem trčenju
je vlečno vozilo trčilo še v
varovalno drsno ograjo. Voz-
nik Edvard K. je utrpel hude
telesne poškodbe.
Trčenje v Prožinski
vasi
Na magistralni cesti v Pro-
žinski vasi se je v torek, 22.
decembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe.
Dušanka F. (23) iz Štor je
vozila osebni avtomobil iz
Štor proti Šentjurju. V Prožin-
ski vasi se je, zaradi vozila, ki
je pred njo zavijalo v levo,
ustavila, za njo pa je pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
24-letni Cvetko Z. iz Kostrivni-
ce pri Šentjurju, ki je kljub
zaviranju trčil v vozilo Dušan-
ke, ki je v nesreči utrpela hude
telesne poškodbe.
Trije hudo ranjeni
Na magistralni cesti zunaj
naselja Teharje se je v sredo,
23. decembra ponoči, pripe-
tila nezgoda, v kateri so trije
udeleženci utrpeli hude tele-
sne poškodbe.
Marjan P. (43) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Štor proti Celju. Med vožnjo
po klancu navzgor je iz nezna-
nega vzroka zapeljal na nas-
protni vozni pas, po katerem
se je takrat pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 45-letni
Anton M. iz Štor. Med vozilo-
ma je prišlo do silovitega trče-
nja, v katerem sta hude tele-
sne poškodbe utrpela oba voz-
nika, hudo ranjen pa je bil
tudi sopotnik v vozilu Antona
M., 44-letni Franc G. iz Štor.
Smrtno trčenje
Nesreča s tragičnimi posle-
dicami se je pripetila v sre-
do, 23. decembra popoldne,
na magistralni cesti v Medlo-
gu v Celju.
Branivoj K. (64) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Levca proti Celju. Ko je v Med-
logu pripeljal v bližino semafo-
riziranega križišča, je iz nezna-
nega vzroka zapeljal levo pre-
ko nasprotnega smernega vo-
zišča na travnik, kjer je trčil v
reklamni pano. Voznik je umrl
na kraju nesreče. M.A.
Foto: SHERPA
Odvzeli 22 vozniških dovoljenj
v noči z 18. na 19. decem-
ber je bila na območju UNZ
Celje akcija, v kateri je 55
policistov nadziralo promet.
Pri tem so največ pozornosti
posvečali voznikom, ki so
sedli za volan, pred tem pa
segali po alkoholnih napit-
kih.
Med akcijo so ustavili 780
voznikov, ki so storili 171 raz-
ličnih prekrškov, kar pomeni,
da je bil kršitelj skoraj vsak
peti voznik, ki ga je doletela
kontrola. Zaradi hujših pre-
krškov bo moralo sodnika za
prekrške obiskati 83 vozni-
kov, med temi pa je bilo 79
takih, ki so jim policisti prepo-
vedali nadaljnjo vožnjo. Na
kraju prekrška je moralo v de-
narnico seči 53 kršiteljev.
Preizkus, alkoholiziranosti
so pohcisti odredili za 287
»sumljivih« voznikov ali sko-
raj vsakemu tretjemu. Pod
vplivom alkohola (nad 0,5 g/
kg alkohola v organizmu) je
bilo 68 voznikov ali 9 odstot-
kov ustavljenih. Poleg teh bo-
do morali k sodniku za prekrš-
ke tudi trije, ki so zavrnih
strokovni pregled z odvze-
mom krvi in urina, ter še pet
voznikov, ki so preizkus z al-
kotestom odklonili.
Zaradi vo'Žnje pod vplivom
alkohola so policisti začasnp
odvzeli 55 vozniških dovo-
ljenj, med kršitelji pa je bilo to
noč tudi 22 voznikov, ki jim
bo po obisku sodnika za pre-
krške vozniško dovoljenje
prenehalo veljati. K sodniku
za prekrške bo moralo tudi 9
voznikov začetnikov, ki so vo-
zili pod vplivom alkohola, pa
bi bili morali biti, kot določa
zakon, alkoholno povsem »ne-
dolžni«.
Najvišjo stopnjo alkoholizi-
ranosti so ugotovili na območ-
ju Žalca, kjer je voznik oseb-
nega avtomobila Darko S. »na-
pihal« kar 2,72 g/kg maligan-
skega izdiha. Med hujšimi kr-
šitelji je bil tudi voznik začet-
nik, ki je imel 1,57 g/kg alko-
hola v organizmu. Zlasti pa je
zaskrbljujoče, da po naših ce-
stah vozijo avtomobile tudi
mladoletniki. Pohcisti PP Laš-
ko so namreč v tej nočni akciji
kar dvakrat zapored ustavili
komaj petnajstletnega vozni-
ka. M.A.
Stroj mu je odrezal prste
v ponedeljek, 21. decembra, so bili policisti obveščeni, da
se je IZ decembra dopoldne v ključavničarski delavnici
Erjavec s.p. v Celju pripetila delovna nesreča.
Delavec Franc L. (45) iz Celja je delal na starejšem mehan-
skem stroju za razrez pločevine in ga vklapljal z nožno stopal-
ko. Med razrezovanjem je potiskal pločevino v škarje in z roko
segel v to delovno območje. Takrat se je stroj vklopil in Francu
L. odrezal štiri prste na levici. Hudo telesno poškodovani
delavec se zdravi v ljubljanskem kliničnem centru.        M.A.
Nesreča na gradbišču
Na gradbišču poslovnega centra Keros v Tržišču pri Rogaš-
ki Slatini se je 21. decembra dopoldne pripetila delovna
nezgoda.
Delavec Duško H. (25) je na tem gradbišču opravljal dela na
dnu jaška dvigala. Nenadoma mu je z gradbenega odra na glavo
padla objemka za spajanje cevnega odra in mu povzročila hudo
telesno poškodbo. M.A.
Voznik je umrl na kraju nesreče.
24
KRONIKA S CEUSKEGA
NOVI TEDNIK
Z gatami do vile
Jure Cekuta iskal Arturjevega brata, predsednik lionsev ima raje konje - Hokejski vratar doktor znanosti, rotarijec za
Narodni dom - Gabrčan izsušuje vodo, predstojnica dočakala dvigalo
Božič in Štefanovo smo pre-
živeli, na vrsti so silvestrova-
nja. Dočakati novo leto na pro-
stem tudi pri nas ni več nič
posebnega, toda vseeno je veli-
ko znanih Celjanov napoveda-
lo, da bo v noči s četrtka na
petek na Glavnem trgu.
Zadnjih deset silvestrovanj je
slikar Jure Cekuta doživel v
Združenih državah Amerike, s
četrtka na petek pa bo končno
spet doma. V Celju, saj zaradi
spremljevalke Marine Vrečar,
ki v SKB nepremičninah skrbi za
stike z javnostjo, ne misli postati
ljubljanska srajca, kot so mu
nekateri že pripisali. Med dobro-
delnim prodajanjem kuhanega
vina je imel okrog vratu pasji
povodec, mastif Askar (brat Dr-
novškovega Arturja) pa se je
medtem izgubil in po neuspe-
šnem iskanju je bil spet v Beli
galeriji na Prekorjih šele s po-
močjo prijateljev.
Jure Gekuta je bil do junija
predsednik Lions kluba Celje
(prvi je bil njegov bivši svak
Ernest Zvar, sicer direktor po-
družnice Nove Ljubljanske ban-
ke in pred tem slovenski konzul
v Južnoafriški reDubliki,iiasl^d-
nji pa bo polzelski prodajalec
avtomobilov in nedolgo tega go-
stilničar Jure Matjaž), zdaj pa
najstarejše humanitarno-dobro-
delno društvo v knežjem mestu
vodi Uroš Godec. Diplomirani
strojnik se je pred slabim dese-
letjem preusmeril v svet kozme-
tike (žena Alenka ima v središ-
ču mesta parfumerijo) in prvo
pogodbo o zastopstvu podpisal s
slovitim Yves Saint Laurentom.
Nato je osebno spoznal tudi
Jean Paul Guerlaina ter velemoj-
stra konjakov Jean Paul Camu-
sa, njegovo podjetje s kozmetiko
in pijačami oskrbuje tudi okrog
30 brezcarinskih prodajaln, di-
rektorja Uroša pa prav tako vese-
lijo ure ježe s svojim konjem.
Lions klubu Celje se je predla-
ni pridružil Lion's klub Keleia-
Celje. Predsednik je dr.Radko
Komadina, eden štirih doktor-
jev znanosti v celjski bolnišnici,
kjer med drugim tudi vodi služ-
bo za znanstveno-raziskovalno
dejavnost. Kot gimnazijec se je
navduševal nad kemijo, vendar
je nadaljeval družinsko tradicijo
(oče dr. Rado je bil internist in
mu je pred tremi leti za doktorat
podaril sod renskega rizlinga) in
se specializiral za kirurga inter-
nista. Komadina je bil svojčas
hokejski vratar, soigralec legen-
darnega Albina »Rineta« Felca
(žena Vlasta je novinarka Dela,
hči Sabina pa košarkarica Jezi-
ce), zdaj pa je tudi prvi tenor in
predsednik Celjskega pevskega
društva, kjer žena Saša (lani sta
okrogli rojstni dan praznovala
kar v Celjskem domu) poje prvi
sopran.
Lani je nastal še Rotary klub,
ki mu predseduje direktor ob-
močne gospodarske zbornice''
Franc Knafelc. V časih bivše
države je bil med drugim direk-
tor republiškega SDK, lani pa je
bil poleg Jožeta Smodile edini
celjski svetnik, ki je z osebnim
denarnim prispevkom podpri
obnovo Narodnega doma.
Na tradicionalnem novolet-
nem sprejemu celjskega župana
še nikoli ni bilo toliko ljudi in
med množico se je za gospoda
par excellence izkazal Roman
Šumak z Ljubečne (še vedno se
ima za pristnega Gabrčana), ko
se je spretno izognil škandalu.
Direktor in lastnik Molliera se
edini v državi ukvarja z dezin-
fekcijo infektivnih odpadkov in
je tudi vodilni na področju iz-
vedbenega inženiringa medicin-
ske opreme, podjetniški vzpon
pa je začel ob poplavi leta 1990 z
izsuševanjem objektov. Po letoš-
nji ujmi je zaposlene za več-
dnevno garanje peljal na izlet na
Češko, naložb še loteva brez
posojil (pod Golovcem je kupil
več kot 10.000 kvadratnih me-
trov zemlje in na njej gradi po-
slovno-proizvodno stavbo), z
znakom njegovega podjetja pa
so v Zlatem griču letos napolnili
kar 20.000 steklenic vrhunskega
vina.
Že skoraj tri desetletja na pe-
diatričnem oddelku celjske bol-
nišnice (še nekoliko dlje so čaka-
li na dvigalo) službuje dr.Ana
Meštrovič, ki je bila že leta 1981
z najdaljšim stažem in zato iz-
brana za predstojnico. Dolgo je
bila prepričana, da bo učiteljica,
a se je v zadnjem letniku gimna-
zije v Kamniku odločila za medi-
cino. Zdravnik je tudi mož
dr,Vladimir (dela na oddelku
plastične kirurgije) in tako sta
poklicno pot začela v ambulanti
v Vojniku ter nadaljevala v bolni-
šnici. Obema so v veliko veselje
izleti v naravo, predstojnici pa še
vrt ob hiši na Prekorju.
Ogromna hiša v Globočah
(600 kvadratnih metrov, 37 no-
tranjih vrat), na ravnini med
Ivenco in Frankolovim, ima no-
vega lastnika. Postavil jo je Go-
razd Sopar (polbrat televizij ca
Janka), ki ima v Vojniku podjet-
je za pripomočke v zobozdravs-
tvu, pred časom pa sta s selitvijo
začela Roman in Mirjana Gra-
cer, ki z Miroteksovimi spodnji-
cami oblačita že vsakega druge-
ga Slovenca. Miran je bil dolgo
komercialist v I.aneni industriji
Dsijek in vodja predstavništva
Domiteksa za Slovenijo, pred
skoraj dvajsetimi leti pa je začel
z obrtništvom. Šival je rjuhe in
posteljno perilo, nato so začeli
izdelovati še spodnje perilo, nje-
gova skrb pa je še zdaj priprava
dela in krojenje vseh izdelkov.
Gracerja imata podjetje tudi v
Angliji in sta posebej pokrovi-
teljska do kulture, v Globočah
pa bo Roman najbolj pogrešal
celjsko tržnico, kjer se je vsak
vikend oskrbel z zelenjavo in v
bližnji pekarni s svežimi žemlji-
cami.
Novo hišo je kupil tudi konjiš-
ki velepodjetnik Franc Riemer.
Njegova vila s 1000 kvadratnimi
metri ni postala pretesna (včasih
je bila le nekaj metrov stran
kurja farma, na drugi stran pa se
zdaj razteza vadbišče za golf),
pač pa je oskrbel ženo Edito, ki
je po rodu iz Celja in je nekaj
časa delala v Tkanini. Z njo živi-
ta najmlajša otroka, najstarejši
Primož pa je že vključen v očeto-
ve posle z bagerji.
Jure Cekuta Uroš Godec dr.Rado Komadina
Ernest Zvar in Jure Matjaž
Božiček in dr.Ana Meštrovič
Roman Šumak
Franc Knafelc
Franc Riemer
Mirjana in Roman Gracer
Opekarna Pragersko d.d.
2331 Pragersko, Slovenija
Ptujska cesta 37
Tel.: 062 839 10, 839 10 21
839 10 22, 839 10 22
Fax: 062 837 217, 837 410
GRAFIT TEDNA
Osrednja knjižnica Celje, oddelek za študij. Muzejski trg la.
Foto: GREGOR KATIC
wm
Sihresterska
večeija
Pripravimo senu
najdaljšo noč
Brez strahu pred
odvečno težo
Po prazničnih
pretiravanjih
Velika dvorana Mestne hiše v Oslu, kjer vsako leto podelijo Nobelovo nagrado za mir.
Mesto v znamenju miru
Norveška prestolnica Oslo je majhno in prikupno mesto z mogočno Mestno hišo
Oslo je nastalo na temeljih
vikinške naselbine v začetku
10. stoletja in zacvetelo s trgo-
vino, gradnjo ladij in kmetijs-
tvom. Strašna kuga sredi 14.
stoletja je več kot prepolovila
njegovo prebivalstvo in imela
za politično posledico priklju-
čitev Norveške Danski. Dan-
ski kralj Kristian IV. je v 17.
stoletju mesto preimenoval v
Christianio in novo središče
mesta zasnoval na obali Oslo
fjorda.
Začetek 19. stoletja je za
Christianio predstavljal velik
porast ekonomske in politične
moči v okviru unije s Švedsko.
Toda Norveška je morala na
svojo neodvisnost počakati do
1. 1905. In šele 1. 1925, po 300
letih, je mesto spet dobilo svoje
staro ime Oslo.
Oslo je s svojimi 480.000 pre-
bivalci majhno in prikupno me-
sto, kjer se prepletata stara in
nova arhitektura, nikakor pa ni
mondena prestolnica. Pa ni zara-
di tega na njegovih ulicah prav
nič dolgočasno. Mi smo samo za
sprehod po ulici Karla Johana
porabili ves dan. Glej, tam stoji
katedrala, vsa potemnela, strogo
pročelje Stortingeta, norveškega
parlamenta, na levi in mogočna
Univerza na desni strani, vse do
Kraljeve palače, ki privablja po-
glede s svojo belino sredi zele-
nja. Medtem nam iz izložb ki-
majo Troli, navihani škrati iz
žgane gline, o katerih kroži toli-
ko legend, in silhuete losov,
vtisnjene na spominke; med
prodajne police vabijo ročno
pleteni volneni izdelki s tradi-
cionalnim norveškim vzorcem
in izdelki s pečatom modernega
skandinavskega designa.
Stopimo tja do pristanišča. V
kiosku, korak stran od Mestne
hiše, lahko kupimo karto za
turistično ladjico, ki vsakih 20
minut pelje do muzejev na po-
lotoku Bygdoy.
Mesinalliša
Pa smo ostali kar tam. V senci
rdeče opečnate zgradbe s 63
metri visokima stolpoma, kjer
usodo mesta krojijo politiki in
administracija. Učinek na obi-
skovalca je veličasten.
Mestno hišo so gradili skoraj
20 let, od 1. 1931, ko so bili
končno sprejeti načrti arhitek-
tov, sad petnajstletnega dela, do
uradne otvoritve 1.1950. V
zgradbi se prepletajo narodna
romantika, klasika in funkcio-
nalnost, enkraten izraz norveš-
ke zgodovine pa ji je vdahnilo
18 slikarjev in kiparjev! Detajli
očarajo že na dvorišču: barvni
lesorezi z neustrašnimi konje-
niki iz mitologije pod betonski-
mi arkadami, laboda z razprti-
mi krili na vrhu fontane in as-
tronomska ura, ki že 48 let kaže
čas, dan, položaj sonca in lune.
Mogočnost Mestne hiše obi-
skovalec začuti šele, ko vstopi v
Veliko dvorano. Kukanje izza
pulta s spominki in časopisi
proti fantastični notranjosti je
zastonj; za ogled pa je treba
odšteti 20 norveških kron. To je
cena, ki jo plačate za občutek
»majhnosti«. Verjemite, da se v
prostoru, ki meri 31 metrov v
širino in 49 metrov v dolžino, v
višino pa kar 21 metrov, počuti-
te prav majhne! Tako velike
površine tudi z balkona, na vr-
hu širokega stopnišča iz belega
marmorja, ne vidimo v celoti!
Lahko pa se skoraj dotaknemo
živobarvnih stenskih podob, ki
oživljajo čas II. svetovne vojne.
življenje na podeželju in legen-
do o sv. Hallvardu. Hallvard je v
obračunu z možmi, ki so na-
padli nosečo podeželanko, iz-
gubil življenje. Njegovo truplo
so obtežili z miljnim kamnom
in ga vrgli v morje. Ker pa ni
potonilo, so Hallvarda razglasi-
li za svetnika in danes kot zavet-
nik mesta krasi mestni grb.
Mestna hiša je tudi prizorišče
številnih prireditev, proslav in
poročnih slovesnosti. V galeri-
jah so sprejemi tujih državni-
kov, v Veliki dvorani pa je vsako
leto decembra podelitev Nobe-
love nagrade za mir.
Oslo pozimi?
Odeto je v debelo snežno ode-
jo, seveda. Praznične lučke pri-
jazno mežikajo v mrak, ki ga
pozimi le za kratek čas prežene-
jo sončni žarki. Meščani hitijo v
Aker Brygge, nakupovalcem
najljubši del mesta, kjer so po-
leg trgovin tudi kinematografi,
gledališča, klubi in vsaj še 35
restavracij. Ribiške ladjice v
pristanišču čakajo novega dne,
tiste vikinške, z zavitimi krma-
mi, pa poletno turistično sezo-
no...
■MAKSIMA PIŽORN
Foto: BRANE.KRAINC
26
REPORTAŽA
Sredi zimsice divjine
z motornimi sanmi po Pohorju - Sankačev je vse več
ste naveličani smučarije,
vlečnic in čakanja v vrsti ali
skomercializiranih strmin,
katerih kuclje poznate na
pamet? Saj je vseeno, pozimi
nas mati narava tako in tako
pozablja. Dolinci dobivamo
snega za vzorec, pa še tega
hitro umažemo. Pristne zim-
ske idile, divjine s snegom
obloženimi smrekami, sve-
žine hladne sape in bleščice
sončnih žarkov, odbitih od
včeraj zapadlih snežnih kri-
stalov, mirno spečih na ne-
dotaknjeni planjavi sredi ja-
snega zimskega dne, nam
smučišča s snegom, ki pada
iz topov namesto neba, ne
znajo ponuditi.
Je še sploh kakšen dober
razlog, da se z avtomobili
gnetemo na bližnja smučišča,
kjer nas čaka vsem dobro
znan ritual neskončnega pre-
važanja gor in dol? Če imaš
srečo in denar, si privoščiš
eksotične smučarske kraje,
kjer 2000 metrov nadmorske
višine ne pomeni ničesar. Ali
doma res ni moč najti neokr-
njene zimske idile? Kdor zna
tekati na smučeh, bo še odkril
neokrnjeno zimsko naravo lu-
čaj stran od markirane in ure-
jene tekaške poti.
Nedaleč od turobnega
vsakdanjika nas čaka malo
drugačno Pohorje. Ne tisto
zimsko turistično s hoteli in
šanki. Ampak tisto pravo
zimsko Pohorje, s katerim še
živijo redke samotne kmeti-
je, ki pozimi samevajo odre-'
zane od sveta. Od skrajnega
zahodnega konca (Kope) do
Pohorske vzpenjače nad Ma-
riborom je dva dni hoje. Zim-
ski pohodi so samo za najtr-
še korenjake. Gozdne ceste
niso splužene. Kako potem
stopiti v osrčje Pohorja in po-
kukati v njegovo zimsko po-
dobo? Poskusimo z motorni-
mi sanmi.
Skandinavcein, Kanadča-
nom in Islandcem pomenijo
sani toliko kot Slovencem av-
to. So sani primerne za naše
okolje? Odgovor na vpraša-
nje sem našel v skupini san-
kačev, ki se je odpravila od
Rogle proti Arehu. Sedem sa-
ni, deset korenjakov in ena
korenjakinja. Sončen zimski
opoldan brez nadležnega ve-
tra ni nikogar prevaral. Naj-
debelejša bunda, rokavice in
najtoplejši škornji so nuja.
Najtoplejša rešitev je motori-
stična oprema in čelada z vi-
zirjem, ki pa se ne sme rositi.
Komu naj bom sopotnik? Po-
tovalne sani so boljša izbira.
Ogrevane ročice, držaji,
mehkejši sedeži in udobnejše
vzmetenje. Športne sani so
hitrejše, stabilnejše, a manj
udobne.
Od koče na Pesku (pod Ro-
glo) zapustimo turistični di-
rendaj. Kakšna razlika! Nik-
jer človeške stopinje. Edini
hrupneži smo mi. Postanek
na cesti za Klopni vrh. Pre-
gled žive vsebine. Vsi ceh?
Obdajajo nas beli velikani,
spoštljive pohorske smreke,
obložene s snegom. Gremo
naprej po sledeh, ki so jih
naredili sankači pred nami.
Cesta, ki mi je poleti dobro
poznana, mi v zasneženem
stanju prav nič ne pomaga
pri orientaciji. Aha, tabla Po-
horski pragozd, slap Šumik
in pot proti Trem žebljem.
Nekdo je poskušal plužiti ce-
sto. Utrjena podlaga je kot
nalašč za hitrejše in vešče
sankače. Kot sopotnik enega
izmed njih se spopadem s
strahom. Sani drvijo 100 in
več kilometrov na uro. Raje
ne razmišljam, kdo je trši,
smreka ali midva na saneh.
Nahrbtnik s fotografsko kra-
mo mi poplesava po hrbtu.
Ne, na takem popotovanju
ne maram hitrosti. Kaj če se
za ovinkom prikaže med-
ved? Dovolj grozno bi bilo, če
ugledava traktor, ki prevaža
krmo za divjad. Sani so hitre,
zavore pa, hm, na snegu ni-
koli ne zacvilijo. Na srečo ne
uzreva nič drugega kot kade-
čo se meglico izpod sani vo-
zečih pred nama. Kako hitro
smo na Arehu! Prekrasen
razgled na Dravsko kotlino.
Postavljeni v vrsto smo kot
nalašč za prodajanje zijal. A
koga zebe? Obvezen čaj z
limono na zgornji postaji ne-
koč tako slavne mariborske
vzpenjače.
Gremo nazaj, decembrski
mrak je hitro tu. Vračamo se
po drugi poti. Mimo Osanka-
rice do spodnje postaje se-
dežnice Jurgovo. Sonce je niz-
ko, sence vse bolj strašljive.
Divjine res ni potrebno iskati
daleč od doma. Ah sani kdaj
odpovejo? Pet je novih. V ga-
ranciji. Kaj pa bencin? Za na-
mi je osemdeset kilometrov.
Poraba pa se giblje med 10 do
20 litri. V najslabšem primeru
bi poiskali zavetje v starih
gozdarskih brunaricah. V oz-
ki soteski srečamo par sanka-
čev. Fanta počivata in uživata
v tišini. Zavidam jima. Naša
karavana gre dalje. Malo na-
prej je ovira na cesti, bo treba
v gozd naokoli. Sani niso na-
rejene za mehak pršeč, se
prehitro ugrezajo in zakoplje-
jo. Potiskanje je hkrati razgi-
bavanje in ogrevanje. Toplote
primanjkuje. Civilizacija je
pred nami, saj se proti nam
pelje avto! Upam, da bo voz-
nik pravočasno ohladil adre-
nalin in se vrnil tja, kamor
sodi, na spluženo in posipano
cesto. Na Rogh je smučarjev
še samo za vzorec. Rdečkasto
obzorje daleč za Savinjskimi
vršaci govori, da je dneva ko-
nec.
Je bilo lepo? Razidemo se z
nasmeški na rdečih licih, s
toplim srcem in s premraže-
nimi udi. Vidimo se nasled-
njič. Pa fantje, bolj počasi! Da
nam zimsko Pohorje prihod-
njič ne bo pokazalo zob,
tm*mM,m'^-     . TEODOR JESIH
Pohorske smreke, odete v snežni puh, so občudovanja vreden spomenik narave. Vračajmo
naravi s spoštljivostjo in uporabljajmo sani samo na zasneženih gozdnih cestah.
Čudovit pogled na Dravsko kotlino in avstrijske Koralpe.
A koga zebe? Na motorne sani sodijo najboljša zimska oblačila in motoristična čelada.
Alkohol za ogrevanje? Ne, hvala.
Nekai
nasvetov
• Gremo se sankat! Topla
nepremočljiva obleka in
motoristična čelada sta pr-
vo, kar nam mora pasti na
pamet. Čokolada, termovka
s čajem, dodaten pulover ali
rokavice, baterijska svetilka
in dober zemljevid tudi niso
odveč.
• Sani so na motorni pogon
in odpovejo tam, kjer je to
najmanj potrebno. Vožnja v
paru je varnejša od solira-
nja. Poln rezervoar in teh-
nična izpravnost sani je sa-
moumevna. Za najnujnejše
orodje in vlečno vrv je ved-
no dovolj prostora.
• Ne uničujmo gozdne po-
drasti! Vozimo se po nes-
pluženih gozdnih cestah. Na
cesto, kjer se odvija promet
z ostalimi vozili, sani ne so-
dijo. Bodimo previdni, ko
prečkamo del smučišča ali
tekaške proge. Smučišča so
namenjena smučarjem!
• Motornih sankačev je iz
dneva v dan več. Mogoče
vas nekje bogu za hrbtom
izza ovinka čaka sankač, ki
je tako kot vi prepričan, da
je edini, ki se pelje po ozki
stezi.
• Kdor si je kupil sani, jih
naj uporablja kot- pripomo-
ček za odkrivanje zimske
plati narave. Hitrost naj
preizkuša na tekmovanjih!
Srečno s štampil jko
Zadnje dni pred prazniki
ste se res izkazali. Poslali ste
vrsto domiselnih voščilnic,
nekateri so se lotili dela kar
v družinskem krogu, dru-
god so se potrudili malčki v
vrtcih in šolah. Dobili smo
tudi izdelke, ki bi jim težko
rekli klasična voščilnica
(štampiljka, s katero si sam
odtisneš voščilo), ki jih bo-
mo morali posebej oceniti.
Po novem letu se bo sesta-
la naša redakcijska komisija
skupaj z Jožefom Žlausom,
slikarjem iz Globoč pri Vojni-
ku, ki bo najboljšim izdelal
tudi posebna priznanja. Iz-
brali bomo nagrajence in jih
obdarili na posebni slove-
snosti.
V krog za izbor bomo
sprejeli tudi kakšnega za-
mudnika, ki bo svoj izdelek
poslal te dni in bo prispel
šele kakšen dan po novem
letu, sicer pa mislimo, da je
večina, ki je želela sodelova-
ti, to že storila.
TC
PETICA
V MODNEM VRTINCU
27
Popoldne pred
zadnjo polnočjo
Z mali čarovnijami do atraktivnega silvestrskega oblačila
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Naše zadnje vrtinčenje skozi modne novo-
sti (in norosti) v letošnjem letu je tole. Morda
bi vam zato morala za popotnico ob vstopu v
zadnjih dvanajst mesecev pred nevim tisoč-
letjem natrositi kaj bistroumnega. Vendar ne
morem mimo svojega življenjskega načela,
ki pravi: Nisem tako neumna, da bi se delala
pametno...
Namreč, niti dobra niti srečna ne bi bila v
prepričevanju, da je moda, ta nečimrna gospo-
dična, ki spada med vizualne pop kulture, ena
izmed področij v vašem življenju, ki jih morate
obravnavati skrajno resno. In strokovno. Ali pa
se pustiti strokovno voditi, če ste sami tako
»out«. Kaj je kultura oblačenja, je strašansko
raztegljiv in relativen pojem. Vsekakor moda
ni nikakršen teror, zato v svojem besednem
zakladu ne pozna ( oz. naj ne bi) izrazov
»morate« in »ne smete«.
Dobro je pri vsem tem vedeti, da je moda
dandanašnji le del agresivnega marketinga, ter
to pri kupovanju garderobe oziroma ustvarja-
nju svoje vizualne podobe, tudi upoštevati.
Pa še nekaj - dobro je, če je moda duhovita,
ni pa dobro, če ste v njej videti smešne.
Tako. Zdaj pa od besed k dejanjem - hitro
škarje in šivanko v roke, pa si še v zadnjem
popoldnevu pred zadnjo polnočjo v letu ustva-
rite prisrčno silvestrsko garderobo.
Mala črna obleka bo zasijala v povsem novi
luči, če ji na ovratnik ali ovratni izrez prišijete
drobcene bleščice oziroma steklasto kamenje.
Ali pa običajen pulover spremenite v večerne-
ga s pošitimi bleščicami, ki sledijo linijam
vzorca.
Vas ima, da bi bile to noč nagajive in drzne?
Dekolte ni nikoli dovolj globok, da ga ne bi bilo
mogoče s škarjami še poglobiti, pravi letošnja
moda...
In še ena »zviteška« ideja za mlade frklje -
rebrasto pleten pulover lahko v zavidanja krat-
kem času postane - atraktivna večerna bluza.
Odrežete ga nad prsmi, vključno z rokavi, puli
ovratnik pa obdržite in ga na-
vlečete na golo kožo. Morda
še elastičen sukanec v obrobo,
da ne bo kakšne škandalozne
situacije, zraven navlecite
svetleče vroče hlačke ali us-
njeno mini krilce, pa ste na-
redi
Lepo praznujte in srečno
1999!
Je lanska srebrna obleka preveč dolgočasna?
Kaj pravite na asimetrično odprtino, ki raz-
kriva vašo lepo kožo okrog pasu?
Z bleščicami do slovesnejše-
ga videza starega oblačila.
Ali ni bil tole nekoč moj pulover? S škarjami in domišljijo do
atraktivne večerne majčke.
Dekolteji do »čisto joj«.
Silvestrska
pričeska
Za vse, ki bodo najdaljšo
noč v letu preživeli na kak-
šni zabavi, je seveda po-
membno, da se primerno
uredijo.
K večerni obleki, čevljem,
make-upu in nakitu sodi seve-
da tudi primerna pričeska. Pri
vsem tem je najbolj pomem-
bna stllska usklajenost, kar
pomeni skladnost vseh detaj-
lov.
Gospe in gospodične v ve-
černi obleki z dekoltejem, ki
imajo dolge lase, naj te ob-
vezno nosijo spete, kajti las-
je nikakor ne smejo padati
na kožo. Pri spetih pričeskah
je dovoljeno stilsko poigra-
vanje od visokega glamourja
do trendnih štrlečih kombi-
nacij.
Striženje in barvanje je ved-
no potrebno opraviti nekaj dni
prej, ravno tako pri kratkola-
skah, ki si potem silvestrsko
pričesko stilsko uredijo zadnji
hip.
Za moške je osnova dobro
striženje in tudi barvanje, ki
prevladuje v moški modi. Sil-
vestrska pričeska moških pa
naj vsekakor gre v korak s
trendom, kar pomeni, da je
tudi tu dovoljeno skoraj vse,
od razmršenih videzov do ele-
gantnih wet-look pričesk.
KRISTIJAN PETEK
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje meseca de-
cembra je: pižama hlače se imenujejo po filmski igralki in
pevki šansonov Marlene Dietrich.
Nagrada: darilni bon v vrednosti 6.000 tolarjev tovarne
TOKO LINE iz Domžal prejme Marinka Knez, Cesta v
Teharje 2, 3211 Škofja vas. Nagrajenka ga lahko unovči v
trgovini Toko na Glavnem trgu v Celju.
Nagradno vprašanje
KAJ POMENI IZRAZ »CUL DE PARIS«?a) Marlyn Monroe;
a) pariški zadek - opora iz žice, ki je v 19. stoletju služila kot
osnova, na kateri se je drapiralo krinolinasto krilo;
b) modni časopis, ki je izšel v Parizu, namenjen le aristokrat-
ski meščanski smetani.
28
GLASBA
GLASBENI EX-PRESS
1998
JANUAR
UK No.l: Ali Around The World - OASIS (na sliki)
USA No.l: Truly Madly Deeply - SAVAGE GARDEN
V arhivih medijskega giganta
BBC so našh 23 do sedaj še
neobjavljenih posnetkov sku-
pine THE ROLLING STONES.
Zaradi padca s smučmi je
umrl 62-letni ameriški kon-
gresnik in bivši pop zvezdnik
SONNY BONO.
Igralec in rap zvezdnik
WILL SMITH se je poročil s
svojo dolgoletno prijateljico
Jado Pickett.
Na trgovinskih policah se je
znašel dolgo pričakovani sin-
gle »Without You« heavy-me-.
tal atrakcije VAN HALEN.
Skoraj poldrugo desetletje
po razpadu so se na koncertne
odre spet vrnili BOW WOW.
Razšel se je popularen britan-
ski kvartet SLEEPER, neohipi-
jem THE BLACK CROWES pa
se je namesto odpadlega basista
Johnnya Colta pridružil Sven
Pipen.
DR. MUSIC je objavil rezulta-
te velikega referenduma, na ka-
terem so bralci te revije izbrali
naj domače in tuje glasbenike
preteklega leta. Daleč največ gla-
sov so letos zbrali SANK ROČK.
Novinarji glasbenega tedni-
ka NEW MUSICAL EXPRESS
so za naj album leta 1997 iz-
brali LP »Ladies And Gentle-
man...We Are Floating In Spa-
ce« skupine SPIRITUALIZED.
V Los Angelesu so že 25.
zapovrstjo podeljevali nagra-
de American Music Awards.
Največ nagrad so prejele
SPICE GIRLS.
Na glasbeno prizorišče se je
svojim 49. albumom »A Rose
Is A Rose« spet vrnila legen-
darna soul in R&B pevka
ARETHA FRANKLIN.
Skoraj deset let po razpadu
so se spet zbrali originalni čla-
ni zasedbe CULTURE BEAT.
THE PRESIDENTS OF USA
so v Seattlu odigrali svoj po-
slovilni koncert.
V oddaji »Izštekani na Radiu
Slovenija«, ki se je iz Radia
Študen preselila na 2. pro-
gram nacionalnega radia, je s
svojimi spremljevalci Pismej-
kers v živo godel MAGNI-
FICO (na sliki).
24. januarja so v celjskem
klubu Kljub rogovilili celjski
rockerji NOXIRE.
V starosti 65. let je umrl
CARL PERKINS, legendarni
pevec, kitarist in avtor.
Izšel je že sedemnajsti al-
bum »The Blue Cafe« pevca in
kitarista CHRISA REAE.
Ljubljanska Nika je objavila
prvi album odličnega ljub-
ljanskega ročk benda ME-
TROPOLIS.
Kultna slovenska ekperi-
rneptalna jazz ročk skupina
QUATEBRIGA se je poslovila
s kompaktno ploščo »Post
mortem dump«.
ALENKA KOLMAN je pri
založbi Megaton izdala svojo
prvo kompaktno ploščo »Ti si
zvezda mojih sanj«.
30. januarja je v velenjskem
klubu MKC nastopila udarna
hrvaška ročk zasedba
OWERFLOW.
FEBRUAR
UK No. 1: My Heart Win Go
On - CELINE DION
USA No.l: Nice&Slow - US-
HER
3. februarja je le izšel težko
pričakovani peti album »Yield«
seatlleških PEARL JAM.
V oddaji Super Pop je nasto-
pila singapurska lepotica in
violinistka VANESA MAE.
9. februarja so v Londonu
podeljevali glasbene nagrade
BRIT AWARDS.
V Hollywoodu so premier-
no prikazali film »Spice
World« pop atrakcije SPICE
GIRLS.
U2 so se po krajšem premo-
ru vrnili na zadnji, četrti del
svetovne turneje PopMart.
V newyorški dvorani Radio
City Hali so že 40. zapovrstjo
podeljevali v svetu glasbe naj-
bolj cenjene nagrade
Grammy.
Kultno ameriško založbo
Death Row je zapustil SNOOP
DOGGV DOGG.
Slovensko garažno sceno so
z LP-jem »I Whistle-You Dan-
ce« obogatili DICKY B.-
HARDY.
V Festivalni dvorani je s
spremljevalci nastopil odlični
ameriški bobnar SIMON
PHILLIPS.
Glasbeno znanje, izkušnje
in ideje so na debitantskem LP
izdelku »Livin' On Planet
Earth« združili PLANET
GROOVE.
Po osemnajstih letih sta se
na velike ekrane s filmom
»Blues Brothers 2000« spet vr-
nila legendarna THE BLUES
BROTHERS.
Celjski STRELNIKOFF (na sliki) so s CD singlom »Bitch-
craft, ki so ga poleg šokantnega ovitka krasili še štirje remixi,
razbesneli nadškofa in njegove ovčice.
S single ploščo »Frozen« je
MADONNA (na sliki) začela
zmagovit pohod po svetovnih
lestvicah.
15. februarja je v hali Tivoli
nastopila najpopularnejša
punk zasedba GREEN DAY.
Umrl je CARL WILSON, us-
tanovni član in gonilna sila
surf-rockerjev Beach Boys.
V prometni nesreči je pre-
minul najpopularnejši avstrij-
ski pevec FALCO, na podoben
način pa je ta svet zapustil tudi
Tim Kelly, kitarist SLA-
UGHTER.
21. februarja sta v Zagrebu
nastopila JIMMY PAGE in
ROBERT PLANT.
Znano btit-pop zasedbo
D0DGY je zapustil pevec Ni-
gel Clark.
MICHAEL BOLTON se je s
ploščo »My Secret Passion«
zavihtel na prvo mesto ame-
riške lestvice albumov s kla-
sično glasbo.
Založba Helidon je na CD
fomatu ponatisnila legendarni
dvoji live album »Ako ste slo-
bodni večeras« skupine
BULDOŽER.
MAREC
UK No.l: Frozen - MA-
DONNA
USA No.l: My Heart Will
Go On - CELINE DION
Po dveh letih so se na velike
odre spet vrnili seattleški
grungerji PEARL JAM.
2. marca je izšel izvrstni
album »Ray Of Light« kraljice
popa Madonne.
GREGG ALLMAN je posnel
odhčni blues album »Searc-
hing For Simphcity«.
5. marca se je v ljubljanski
Festivalni dvorani zgodil mini
ročk festival VOLVOPALOOZA.
Odštekani funk-punk-trash-
metalci PRIMUS so svoje fane
presenetih z EP-jem, zapol-
njenim s predelavami manj
znanih skladb znanih ročk
zvezdnikov.
Na znameniti hollywoodski
ulici Walk Of Fame se je konč-
no le zasvetila tudi zvezda jazz
velikana MILESA DAVISA.
Za zidovi celjskega Barflyja
je izzvenel tretji BARFLY
ROČK FEST.
Ameriške alter-poperje
VERUCA SALT je zapustila
30-letna kitaristka in pevka
Nina Gordon.
Izšel je debitanski album
»International Velvet« vse po-
puiarnejše britanske zasedbe
CATATONIA, z novim albu-
mom »Pilgrim« pa je presene-
til ERIC CLAPTON.
Pri založbi Nika je izšel no-
vi album »Povej mi, zakaj«-
MARTE ZORE.
Na VHS formatu je izšla
zbirka video spotov »Seven
Televison Commercials« po-
pularne britanske zasedbe
RADIOHEAD.
Pod okriljem založbe Dallas
je izšel novi album prsate pop
dive HELENE BLAGNE.
Dallas je založil tudi četrti
studijski izdelek »Shizopho-
nik« ljubljanske zasedbe
MILADOJKA VOUNEED.
V Dominikanski republiki
se je ločil »sanjski par« - pop
diva MARIAH CAREY (na
26. marca so v celjskem klubu Zlatorog nastopili novogoriški
AVTOMOBILI, v Teatru pa so na isti dan godh LETEČI
POTEPUHI (na sliki).
sliki) in šef založbe Sony
TONY MOTTOLA.
Pisana druščina KONTRA-
BANT je na ploščo »Regrat u
salat« je zgostila 12 žanrsko
pisanih skladb.
Na hrvaškem izboru popev-
ke za Eurosong je s skladbo
Petra Graše »Neka mi ne sva-
ne« zmagala DANIJELA.
V Ljubljani je novo ploščo
»Brez provokacij« predstavil
legendarni belokranjski punk
bend INDUST BAG.
Kot predhodnico novemu
albumu »Virtual X« so IRON
MAIDEN na trg lansirali sin-
gle s pobesnelo kreacijo »The
Angel And The Gambler«.
Umrl je znani angleški reg-
gae glasbenik in poet JUDGE
DREAD.
Na lestvice se je s ploščo
»Neapolis« spet vrnila škotska
zasedba SIMPLE MINDS.
APRIL
UK No.l: Ifs Like That -
RUN DMC   /
USA No.l:?'4ll Mf Life - K-
Ci&JOJO   / '   v
Ljubljanska NIKA je založi-
la »LP« najpopularnejše jugo-
pop   zasedbe''  PLAVi 0R-.
KESTAR, y ■
Tn p0-''a]biHn^ *Deep
True Love« je^^izšel album
»Neovangelij« DEMOLITION
GROUP.
Na glasbeno sceno se je z
LP-jem »Slow Down« spet vr-
nila SIMONA VODOPIVEC.
Neo-hippy LENNY KRAVITZ
je objavil svoj peti album »5« in
single »If You Can't Say No«.
Britansko-indijski duo
CORNESHOP se je z No.l
singlom »Brimfull of Asha« in
četrtim albumom od »indie-
loserjev« končno prebil med
najpopularnejše angleške
bende.
Sir GEORGE MARTIN   je
dokončni odhod z glasbene
scene obeležil s ploščo »In My
Life«,
- Na policah tfgovin se je zna-
šel prvi album »Destiny« slo-
.. venske dance zasedbe FINAL.
Pod okriljem založbe Me-
nart je izšel album edinega
slovenskega »boy-benda«
NAPOLEON.
Po dolgotrajni bolezni je v
stara 55 let umrla popularna
country pevka TAMMY
WYNETTE.
V hotelu v Frankfurtu so
našli mrtvega Roba Pilatusa,
pevca dua MILLI VANILLI.
V avtomobilski nesreči je v
Angliji umrl legendarni bob-
nar Colin »Cozy« POWELL.
Brit-pop zasedba PULP se je
z LP-jem »This Is Hardcore«
zavihtela na vrh angleške les-
tvice.
Na sceno se je nadvse uspešno vrnil nemški duo MODERN
TALKING (na sliki).
MICHAEL JACKSON je že
drugič postal očka - Debbie
Rowe je rodila hčerko Pariš
Micheal Katherine.
Kitarist Dave Navarro je za-
pustil funky metalce RED
HOT CHILLI PEPPERS.
17. aprila se je odvila za-
ključna prireditev četrte po-
delitve glasbenih nagrad
ZLATI PETELIN. Večino iz-
med tridesetih »petelinov« so
domov odnesli že uveljavljeni
domači estradniki.
V ročk klubu KLjUB so 18.
aprila razgrajali brezbožni
celjski popevkarji STRELNI-
KOFF.
Z odličnim albumom »Big
Calm« je spet presenetil tudi
britanski trio MORCHEEBA,
z LP-jem »Fusion« pa je ljubi-
telje tehno godbe navdušil
SVEN VATH.
S strelom v glavo je svoje
življenje končala Wendy O.
Williams, pevka razvpitih
PLASMATICS.
Prikupni Norvežan Espen
UND je evropske najstnice
obnorel z LP-jem »Red« in
singlom »When Susanah
Cries«.
Izšel je dolgo napovedovani
in pričakovani album »Mezza-
nine« prvakov trip-hop scene
MASSIVE ATTACK.
V klubu K4 so 23. aprila
koncertirah nemški tehno te-
roristi ATARI TEENAGE
RIOT.
Izšel je novi novi album
»Trenutki« DARJE ŠVAJGER
(na sliki).
Po triletnem boju z rakom
je v Kaliforniji v starosti 56 let
umria LINDA McCARTNEV.
Razpadla je kalifornijska
funk-metal zasedba FAITH
NO MORE.
Skupino PEARL JAM je za-
pustil bobnar Jack Irons.
V klubu Central V Ljubljani
se je zgodila promocija prvega
albuma skupine RITEM
PLANET.
Založba Vinilmanija je na
CD formatu ponatisnila dva
albuma »Nočni šansoni« in
»Dajdamski portreti« SVET-
LANE MAKAROVIČ.
PETICA
GLASBA
29
MAJ
UK No.l: Under The Bridge - ALL SAINTS (na sliki)
USA No.l: My Ali - MARIAH CAREY
2. junija je izšel eden izmed
najbolj pričakovanih albu-
mov letošnjega leta - LP »Ado-
re« skupine SMASHING
PUMPKINS.
Z albumom »Family Affair«
se je na sceno neuspešno poiz-
kušal vrniti MC HAMMER.
V ljubljanski diskoteki Pla-
net Life je nastopila »najboljša
ročk zasedba THE CRAMPS.
Pri založbi Zlati zvoki je
izšel LP prvenec »Pokliči me
nocoj« dance zasedbe FREE
STYLE.
V angleškem Birminghamu
se je odvil 43. izbor za popev-
ko Evrovizije - EUROSONG.
Resnik si je pripel 18. mesto,
zmagal (a) pa je Izraelčan(ka)
Dana International s popevko
»Diva«.
Poldrugo desetletje po raz-
padu so se spet zbrali original-
ni člani pop zasedbe BLON-
DIE.
Kultne ameriške kvazi-pun-
kerje MELVINS je zapustil an-
gleški bobnar Mark Deutron.
Soundtrack »Titanic« je bil
tri mesece po izidu še vedno
na vrhu ameriške lestvice naj-
bolje prodajanih LP-jev.
Izšel je četrti LP »From The
Choirgirl Hotel« pevke in pia-
nistke TORT AMOS.
NATALIA IMBRUGUA je
na trg lansirala še tretji single
»Wishing I Was There« s svoje-
ga LP prvenca »Left Of The
Middle«.
V okviru 4. festivala raču-
nalniških umetnosti je v Mari-
boru nastopila skupina LAI-
BACH.
TOMAŽA DOMICEUA je
obisk abrahama tako pretre-
sel, da je ponatisnil svoj legen-
darni album »48«.
Star 56-let je za posledicami
raka na pljučih umrl ameriški
country zvezdnik EDDIE
RABBIT.
GARBAGE so navdušili s
svojim drugim albumom »Ver-
sion 2.0«.
Nekoč zelo popularno ame-
riško pop-metal skupino
JOURNEV j^ zapustil pevec
Steve Perry.
Nemška hard trance kralji-
ca MARUSHE je objavila al-
bum »No Hide, No Run«.
V Zlatorog clubu je nastopil
velikokrat slišani in zelo red-
ko videni IZTOK MLAKAR.
Ljubljanska založba Dallas
je objavila prvenec slovenske-
ga tehno pop dua SOUND
ATTACK.
V Velenju je potekal že osmi
festival mladinske kulture,
imenovan DNEVI MLADIH.
Na koncertne odre se je po
nekaj letnem premoru spet vr-
nila zasedba JETHRO TULL.
Izšla je nova plošča »Blue«
skupine SIMPLV RED.
Metalci SLAVBR so svoje
podanike razveselili z novim
albumom »Diabolos In Musi-
ca«.
Glasbena mladina Slovenije
je že štirinajstič organizirala
mednarodni festival »Druga
godba«.
V diskoteki Vucatan so POWER DANCERS (na sliki) prvič
predstavile album CD »Če si upaš«.
JUNIJ
UK No.l: Carnaval De Pariš
DARIO G
USA No.l: The Boy Is Mine
- BRANDV & MONICA
5. junija se je v kranjski
dvorani na Primskovem zgo-
dil 5. METAL FESTIVAL.
Najpopularnejšo angleško
dekliško zasedbo SPICE
GIRLS je zapustila Geri Halli-
well.
Umrl je 82-letni pevec in
igralec FRANK SINATRA.
Luč sveta je le ugledal dolgo
pričakovani LP »Hello Nasty«
tria BEASTIE BOYS.
PoUce trgovin z nosilci zvo-
ka je zapolnil LP prvenec »He-
re I Am« nemškega najstniške-
ga idola GILA.
Po petnajstih letih se je na
sceno zmagoslavno vrnil kult-
ni britanski bend BAOHAUS.
ROD STEWART je objavil
album »When We Were The
New Boys« s priredbami že
uveljavljenih skladb.
Sladkornim bolnikom ne-
varni D J BOBO je objavil svoj
tretji album »Magic«.
Velenjčanka SANJA MUNAR
je zgoščenko »Pokaži ji pot« za-
polnila s prijetno mešanico ba-
lad in plesnih poskočnic.
V petek, 19. junija, je na
parkirišču za Mestnim gra-
dom na prvi ročk smotri
CRKNU 98 (Celjski Ročk No-
če Umret) rogovililo petnajst
celjskih garažnih bendov.
20. junija je bil na ljubljan-
skem gradu finale spet oživlje-
ne SLOVENSKE POPEVKE.
DES'REE se je po štiriletni
studijski abstinenci z albu-
mom »Supernatural« uvrstila
v sam vrh evropskih lestvic.
Na trgovinskih policah se je
znašel nov PRINCEOV album
»New Power Soul«
Na lestvice se je z novim
albumom »Gloria!« vrnila
GLORIA ESTEFAN.
Založba Helidon je izdala
prvi LP »Ko vse utihne« igralke
in pevke TANJE RIBIČ (na
sliki).
V Ljubljani je star 61 let
umrl JOŽE PRIVŠEK.
Prvo mesto prestižne Bill-
boardove lestvice albumov je
zasedel že odpisani raper
MASTER P.
V VVashingtonu se je zgodil
dobrodelen open-air spekta-
kel TIBETAN FREEDOM
CONCERT.
James Hetfield, 35-letni
frontman METALLICE, je po-
stal »mladi« očka.l
Matej Oset in Franc Podgor-
šek, ustanovna člana kreativne
celjske instrumentalne zased-
be VERONICA, sta objavila
zgoščenko »Natura Naturans«.
Na športnem igrišču v Tr-
novljah so na mini festivalu
»Street ročk« nastopili tudi
NOXIRE.
Najstniški trio CLEOPATRA (na sliki) je objavil debitantski
album »Comin' Atcha!«. (se nadaljuje)
STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
30
FILM - TELEVIZIJA
NOVI TEDNIK
Popoln načrt za umor
Michael Douglas kot bogataš, ki snuje načrt za umor svoje žene
Indutrialec in multimilijo-
nar Steven Taylor (Michael
Douglas) je človek, ki ima v
življenju vsega na pretek-
Vseeno pa mu nekaj manjka;
Tisto, kar si obenem najbolj
želi - ljubečo in zvesto ženo. Ko
se v visokih newyorških kro-
gih seznani z Emily Bradford
(Gwyneth Paltrovv) njegovi
sreči ni konca. Okolje, v kate-
rem se giblje on, zahteva čvr-
sto držo in trden značaj, zato si
bogataš ne more privoščiti, da
bi svoji ljubki ženi kazal, kako
zelo jo potrebuje.
Emily pa si želi še kaj več kot
le moža, ki je nenehno odsoten
in se z njo postavlja na razko-
šnih sprejemih. Izobražena in
uglajena Emily, ki dela kot pre-
vajalka in pomočnica ameriške-
ga ambasadorja pri Združenih
narodih, se nehote zaplete v raz-
merje z Davidom Shawjem
(Viggo Morttensen), umetni-
kom, ki sicer premore veliko
talenta, a malo denarja in ki
Emily nudi vse tisto, česar ji njen
mož zaradi poslovnih obvezno-
sti ali zaradi družbenega položa-
ja ne more.
Zveza med Emily in Davidom
se v njunem skronmem gnezde-
cu iz dneva v dan poglablja.
David vse bolj odkrito pričakuje,
da se bo Emily ločila od Stevena
Taylorja in se poročila z njim. Le
vprašanje časa je, kdaj bo tudi
Taylor spoznal, da ga žena, ki do
njega postaja vse bolj hladna,
vara. Ko Steven odkrije resnico,
ga ljubosumje, užaljenost in
pohlep pripravita do tega, da
skuje peklenski načrt, ki še naj-
bolj spominja na smrtonosno
družabno igro z enim samim
ciljem. Popolni umor. In žrtev?
Jasno, njegova žena Emily. To-
da, popolni umor je nekaj take-
ga kot popolna ljubezen - lahko
ga je načrtovati, težko pa uresni-
čiti. Ko se podla igra mačke in
miši začne, se vanjo Vključijo
tudi igralci, na katere lii nihče
niti približno računal in tok do-
godkov usodno zasukaj v po-
vsem nepredvidljivo smer.
Popolni umor je eleganten in
napet psihološki triler, ki ga je
navdahnil klasični scenarij Fre-
dericka Knotta Kliči M za umor,
po katerem je Alfred Hitchcock
posnel svojo istoimeno mojstro-
vino. Filmska ekipa, ki je med
drugim ustvarila tudi Begunca,
je v omenjenem scenariju našla
iztočnico za povsem novo, nad-
grajeno in razdelajio zgodbo, ki
jo poleg številnih nepredvidenih
obratov odlikuje tudi klasičen
šarm izvirnika. Gre za film, ki ne
pripoveduje zgolj tem, kdo je
zagrešil umor, temveč predvsem
o tem, kako se je to- zgodilo.
Popoln umor še po vijugavi poti
prebija do vrhunca, ki ga pov-
zroči splet neuslišane Ijubezni,-
zatrtih strasti, bolečih pjevar in
strupenega ljubosumja. Film je
režiral Andrew Daviš, ki se je
doslej že večkrat izkazal kot us-
tvarjalec inteligentnih, finančno
uspešnih akcijskih hilerjev (Be-
gunec, Oblegani, Paket, Nad za-
konom in Verižna reakcija). V
filmu vsekakor najbolj blesti
Michael Douglas, ki je leta 1987
prejel oskarja za najboljšega
igralca v filmu Wall Stteet. Med
njegovimi najvidnejšimi vloga-
mi so Lov na zeleni diamant.
Dragulj z Nila, Prvinski nagon.
Prosti pad. Ameriški predsednik
in drugi.
Njegova filmska žena
Gwyneth Paltrow pa je pozor-
nost gledalcev in kritikov prvič
pritegnila v drami Flesh and Bo-
ne, zatem pa je igrala v trilerju
Sedem, v Emmi, ter v filmih
Sliding Doors, Velika pričakova-
nja in Shakespeare in Love.
NMS
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: 29. 12. ob 16. in 18.
celovečerna risanka Mulan,
ob 20. akcijski triler Pogaja-
lec; 30. 12. ob 16. celovečerna
risanka Mulan, ob 18. in 20.
psihološki triler Popoln
umor; 31. 12. ob 16. celove-
černa risanka Mulan, ob 18.
psihološki triler Popoln
umor, ob 20.30 silvestrska
predpremiera španskega filma
(Pedro Almodovar) Meseno
poželenje, od 1. 1. do 6. 1. ob
16. celovečerna risamka Mu-
lan, ob 18. in 20. psihološki
triler Popoln umor, 2.1. sobo-
ta predstava za ponočnjake -
ob 22. psihološki triler Popoln
umor.
Mali Union: 29 12. ob 19
erotična drama Vroče noči;
30. 12. ob 18.30 in 21. akcijski
triler Pogajalec; 31. 12. ob
17.30 akcijski triler Pogajalec;
odi. 1. do 3. l.ob 18.30 in 21.
akcijski triler Pogajalec; od 4.
1. do 6. 1. ob 19. akcijski triler
Pogajalec.
Metropol 29. 12. ob 16.,
18.15 in 20.30 romantična me-
lodrama Pepelkina ljubezen-
ska zgodba; 30. 12. ob 16. in
18.15 romanrična melodrama
Pepelkina ljubezenska zgod-
ba, ob 20.30 ljubezenska dra-
ma Šepetati konjem; 31. 12.
ob 16. romanrična melodrama
Pepelkina ljubezenska zgod-
ba, ob 18.15 ljubezenska dra-
ma Šepetati konjem; od 1. 1.
do 6. 1. ob 16. in 18.15 roman-
tična melodrama Pepelkina
ljubezenska zgodba, ob
20.30 ljubezenska drama Še-
petati konjem; 2. 1. ob 10.
sobotna matineja risanega fil-
ma Mulan.
Gremo v kino!
Tokrat objavljamo izžrebance 50. številke, v kateri smo
spraševali o črnem pevcu v zaključni skladbi risanega filma
Mulan. To je Stevie Wonder.
Pravilno so odgovorili tudi trije nagrajenci: Urška Šketa, Orla
vas 26a, 3314 Petrovče, Franci Jerman ml. Dobrljevo 15, 1413
Čemšenik in Miha Centrih, Loke 39, 3304 Tabor. Prejeli bodo
vstopnico za ogled predstave Celjskih kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo: Michael Ddouglas je sin prav tako
uspešnega filmskega igralca. Katerega?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 4. januarja.
V DRUŽBI S KANALOM A
Odklop: Jakobovo
rojstvo
Tokratna oddaja v doku-
mentarni seriji Odklop, ki bo
na sporedu v torek, 29. de-
cembra, ob 20. uri bo nekaj
posebnega, saj bodo gledalci
spremljali življenje Borutove-
ga gosta še v maminem tre-
buščku, pa vse do njegovega
prihoda na svet. Po srečanju z
Ireno in predstavitvijo gibanja
Naravni začetki, za katerega
se zavzema, Boruta prešine
misel, da bi ljudem lahko
predstavil še nerojeno bitjece.
Bonnie in Clycle
v torek, 29. decembra, bo
ob 21. uri na sporedu ameriš-
ki akcijski film o slavnem
gangstrskem paru Bonnie in
Clydeu. Režija: Arthur Penn,
igrajo: Warren Beatty, Faye
Dunaway, Michael J. Pol-
lard, Gene Hackman.
Poln nasilja, prelivanja krvi,
humorja, satire, drame in tra-
gedije je bil ta film nominiran
za devet oskarjev, prejel dva,
in s tem povzdignil Faye Du-
naway in Warrena Beattyja
med filmske zvezde.
Operacija slon
v seriji filmskih uspešnic
bo sreda, 30. decembra, ob
20. uri minila v znamenju
ameriške komedije iz časa
vietnamske vojne.
Pet predstavnikov zelenih
baretk v Vietnamu leta 1968
prevzame edinstveno nalogo -
skrivno morajo prepeljati ne-
skončno težkega slona preko
okoli tristo kilometrov razpre-
dajoče se krute divjine. Kapi-
tan Sam Cahill obljubi vašča-
nom Dak Nheja, da bo slon
tam, kjer mora biti, pravoča-
sno, torej do prihajajoče slove-
snosti.
Režija: Simon Wincer, igra-
jo: Danny Glover, Ray Liotta,
Denis Leary, Doug E. Doug.
Risani film Skrbi medvedki bo na sporedu v soboto, 2. januarja, ob 14. uri, Babejini otročaji
(na sliki) pa v nedeljo, 3. januarja ob 14. uri.
SKRITA
KAMERA
Pod božičnim dreveščkom
simpatične voditeljice 24 ur
Nataše Pire je bilo letos toliko
darov, da jih sama ne bo mogla
pojesti. Za tiste darove, ki jih
ne bi mogla spiti, pa je inter^ *
že pokazal njen voditeljski ko-
lega Matjaž Tanko.
Daril se je zelo razveselil .
tudi Mario Galunič. Najbolj '
mu je menda bila všeč knjiga,
ki jo je napisala njegova kolegi-
ca iz oddaje Zoom, gospa De-
sa, njen naslov in vsebina pa
sta na moč poučna, saj govori
»Blazno resno o seksu«.
Televizijski voditelj, čigar
ime in starost naj ostaneta
skrivnost, je pod dreveščkom
našel čudežne modre tabletke.
Ko si je opomogel od šoka, se
je božičku sicer zahvalil, a s
pripombo, da viagre pri ljubici
ne potrebuje, za uporabo do-
ma pa da je predraga.
Vsem znanim televizijcem,
ki jim božiček ni uresničil želja
(Marjanu Lahu še vedno raste
kožica med prsti, pa tudi Iva
Milovanoviča v Celju še na-
prej zmerjajo z »močvirni-
kom«), pa še vedno ostaja upa-
nje in dobri, stari dedek Mraz,
ki je bolj pravičen, saj ne dela
razlik med pridnimi in manj
pridnimi. Iz strogo zaupnih
virov pa je redakcija Skrite ka-
mere izvedela, da tudi dedek
Mraz ni vsemogočen, saj so
nekatere želje pač neuresnič-
Ijive. Tako se utegne zgoditi,
da bo modre NKše Molk, ki ga
je nastavila božičku, ostal pra-
zen tudi po obisku dedka Mra-
za. Praznik rok bo ostal tudi
Stojan Auer, ki je zadnjo letoš-
njo nedeljo z oddajo Super
POP na »kom.ercialki« zaključil
svojo kariero. Vpliv dedka
Mraza na Janeza Čadeža, ki
verjame le v božične čudeže,
pa je premajhen, da bi direktor
Auerja vzel nazaj na »nacio-
nalko«.
Lado Ambrožič, vsemogoč-
ni šef informativnega progra-
ma, je od božička v dar sicer
dobil zagotovilo, da bo zanj
lobiral pri političnih veljakih,
željo po televizijskem direk-
torskem stolčku pa je v uresni-
čitev vendarle prepustil kon-
kurenčnemu dedku Mrazu.
Nanj sta se obrnila tudi Na-
taša Briški in Rok Tamše, ki
nikakor ne razumeta, s čim
sta se zamerila svojim kole-
gom, športnim novinarjem.
Prireditveni odbor za izbiro
športnika leta 98 se namreč ni
strinjal, da bi popularna POP
TV-jevca vodila prireditev.
Komercialka pa je na to nestri-
njanje odgovorila tako, da je s
prireditelji razdrla pogodbo in
T V gledalce prikrajšala za ne-
posredni prenos. Popularna
voditelja zato dedka Mraza
prosita, naj posreduje za na-
klonjenost pri njunem šefu
Tomažu Peroviču, da se jima
ne bi zgodilo to, kar se je Anji
Rupel, ki je na POP TV v
novem letu ostala brez oddaje
Pop party.
Najbolj goreč privrženec
dedka Mraza pa slej ko prej
ostaja Vlado Krejač. Prvi mož
TV Dnevnika je dedku Mrazu
napisal dolgo pismo, v kate-
rem ga prosi, naj ga obdaruje z
vsem tistim, kar je božiček
prinesel konkurenci na POP
TV
PETICA
TY VODIC
31
32
TY VODIC
NOVI TEDNIK
PETICA
TV VODIC
33
34
TV VODIC
NOVI TEDNIK
PETICA
IZ OTROŠKEGA SVETA
35
V modrini sanj
stopam po pesku, po pe-
iku na obali. Nikjer ni niko-
[ar. Čisto sama sem in vse je
lekako skrivnostno. Ob mor-
u je le dolgočasna obala, nik-
er nobenih rastlin. Sploh ne
^em, kod hodim. Vse je tako
uje. Niti sapica ne zapiha.
Ščem nekaj, kar bi me zani-
nalo, kar bi mi bilo všeč. Ko
)i videla vsaj ptico, ki bi pela,
abi jo lahko opazovala. Moje
adovedno iskanje in pogle-
lovanje je neuresničeno.
3bupana sem.
Kar naenkrat pa v to enolič-
lost poseže sila, ki me poteg-
le v morske valove. Voda ni-
na dna ali pa je le meni ne-
/idno. Kar spuščam se, vse
liže in globlje.
Okoli sebe vidim eno samo
leskončno modrino. Krasne
Hrve se prelivajo med trava-
mi, ki prosto lebdijo. Tudi te
:rave so modre, le nekoliko
nanj. In se ustavim. Obsta-
[lem sredi teh lepot, ki jih
noje oko začne brez strahu
Dpazovati. Hvaležna posta-
nem tisti sih, ki me je, iz meni
neznanega razloga, potegnila
sem dol. Ničesar več se ne
bojim. Pustega obalnega pe-
ska niti malo ne pogrešam in
ne zanima me, zakaj sem bila
adtrgana od njega. Zavedam
se le tega, da sem srečna.
Srečna, ker me je vsa ta mo-
drina tako lepo sprejela. Po-
polnoma se predam opazo-
vanju. Zraka ne potrebujem.
Zdi se mi, da sva se s podvod-
nim svetom prijela za roke in
sedaj skupaj sanjava. Vidim,
da so barve v višjih delih ved-
no temnejše, kar malo zastra-
šujoče. A tu, v najglobjem in
hkrati naj mirnejšem kotičku
mojega sveta, je vse svetlejše.
Vse je skoraj prozorno kot
najtanjše steklo.
Naenkrat pa me zmoti čud-
na riba. Le kod se je vzela?
Mar ni bilo še trenutek prej
vse prazno? Gledava se. Zrem
ji v prekrasne oči. Tudi ona
strmi vame, niti premakne se
ne. Jo moti, da se je v njeno
kraljestvo prikradel tujec?
Nato se ves moj strah pred to
čudovito neznanko razblini v
nič. Prežemajo me občutki, ki
se skoraj ne razlikujejo od
tistih, ki so me obhajali ob
prihodu v to modrino. Poglo-
bim se v ribine oči. Zdi se, kot
da bi mi nekaj govorile. Še
bolj se trudim najti bistvo, ki
pa je mojim očem skrito. Mo-
rala bom začeti spoznavati s
srcem. Vrata, skozi katera ži-
val pošilja svoja sporočila, so
njene oči. Tudi jaz odprem
srce in pustim, da najin pogo-
vor mirno steče. Poskušam jo
razumeti. Mislim, da govori o
miru ter izničenju strahu. Či-
sto se prepustim temu preto-
ku misli in čustev. Mogoče bo
.ribi uspelo napolniti mene,
tujko, z neizmernim mirom?
Potem pa kar naenkrat ne
morem več slediti. Najbrž se
vrača sila, ki me hoče vrniti na
obalo. Oprimem se modre ri-
be, a mi zdrvi iz rok.
- Spet potujem skozi preču-
dovite odtenke barv. Ne je-
zim se, ker se vračam. Ne,
prav mirno se prepuščam sili
in ni me strah.
Spokojno stopim na pesek,
ki'se mi ne zdi vpč tako zo-
prn. Opazim njegovo zlato
rumeno barvo in od nekod
celo zaslišim ptičje petje. O,
kako srečna sem! Riba me je
očistila. Vse začnem gledati s
svetlejše strani.
Ponovno zaslišim glas. To-
krat to ni ptičje žvrgolenje.
Nekdo izgovarja moje ime.
Ta glas preglasi ptičje petje. In
takrat... O, ne! So bile to res
neuresničljive sanje?
No, treba se bo vrniti v re-
sničnost. A nekaj sledi bo ta
noč le pustila. Pustila mi bo
veselje in mir v notranjosti,
tisti mir, ki mi ga je dala riba.
Riba, ki mi je že čisto zaupala,
potem pa sem odšla. Njene
božanske oči mi bodo za ved-
no ostale v spominu.
BARBARA KOMADINA,
IIL OŠ Celje
Mavrična pot življenja
Oblije me. Dotakne se me
kapljica barv in mi deluje kot
balzam za oči. Čista nebesna
modrina mi poboža dušo in
se mi v vsem svojem razcvetu
zdi še prav posebej čudovita.
Hodim, še sama ne vem, po
čem. Vse je tako skrivnostno
in nenadoma se pred mano v
vsej svoji mogočnosti razpro-
stre petpasovnica barv. Da,
mavrica nastane. Rahel dež,
ki noče nehati rositi, poda ro-
ko tankemu zlatemu lasku
sonca in združita se kot dva
velika zaljubljenca. Njun
otrok ljubezni je ta prekrasen
pojav, po katerem nevede ho-
di vsak prebivalec našega pla-
neta.
Nagrajena prispevka na
IL Roševih dnevih na temo
Sanje sanjave.
Poti so nam različno začr-
tane: eni smo rdeči in potuje-
mo po poti v znamenju lju-
bezni; drugi kar sijejo in gle-
dajo le na svetlo plat; tretjim
je najljubša barva modra, ker
jim njihova modrost ne priz-
nava nobene druge barve; če-
trti so spet zeleni in ekološko
zavedni.
Vsem je skupna ta gigant-
ska petpasovnica z glavnimi
in stranskimi cestami. Glavne
so seveda najlepše, stranskih
pa že ne maramo preveč, saj
so polne grenkobe, razočara-
nja in nesreče.Vedeti je treba,
da so tudi stranske ceste se-
stavni del prav vsake življenj-
ske niti in nesmiselno bi bilo v
depresijah in krizah iskati re-
šitve v neumnostih.
Na poti srečamo še na mili-
jone in milijone drugih ljudi, ki
čakajo v vrsti, pomikajoč se s
hitrostjo, ki jim jo narekuje
življenje, in čakajoč na dogod-
ke, ki se bodo zgodili v nasled-
nji minuti. Prehitevati se ne da
zlepa, ker je gneča prevelika.
Če pa se komu uspe prebiti
najprej, ga tam čaka vse prej
kot tisto, kar je pričakoval. So
dnevi, ko si želimo s poti, ki
smo si jo izbrali, vendar si kaj
kmalu premislimo.
Premnogi pa z začrtane po-
ti zaidejo in se znajdejo v
drugem življenju, drugi na
stranski poti. Nesrečni so in
krivijo sami sebe, da so odšh
na drug tir, ker si tam le uni-
čujejo dar svojih staršev - živ-
ljenje.
Pred mano je še dolga pot.
Prehoditi bo treba še kar pre-
cejšen del mavrice, preden bo
pred mano le še brezno.
V glavi sem si že ustvarila
svoje cilje in odločila sem se,
da ljudi ne bom prehitevala,
da bom ostala na svojem me-
stu in sproti, z razumnostjo in
potrpežljivosti uresničila svo-
je želje.
SANDRA FEKETIJA,
OŠ Frana Roša,
To hočem tudi jaz
Bližalo se je miklavževanje.
Z bratom Blažem sva ga že
nestrpno pričakovala. Deset
dni prej sva mu že pisala, kaj
si želiva imeti. Potem sva pi-
smo postavila na okno in vsa-
ko jutro pogledala, če ga je
Miklaž že vzel. Vendar sva
morala čakati še en teden, da
je končno izginilo.
Bil je večer pred nočjo, v
kateri Miklavž pridnim otro-
kom prinese, kar so si zažele-
li. Zvečer sva nastavila svoji
skledi in v pričakovanju ko-
maj zaspala. Upala sva, da
bova slišala Miklavžev pri-
hod, a naju je prej zmanjkalo.
Zjutraj se kot po navadi pr-
vi zbudi Blaž. Kmalu slišim
njegovo vriskanje. Planem iz
postelje, saj me muči rado-
vednost, kaj bom zagledal v
svoji skledi. Z Blažem se zale-
tiva na hodniku, ko se ogle-
duje v svoji novi bundi. Ni mi
jasno, kako da jo je dobil, saj
zanjo Miklavža nisva prosila.
V moji skledi se poleg obihce
sladkarij šopiri še kupček no-
gavic iz polzelske tovarne. Pre-
sneta reč, saj ga tudi zanje ni-
sem prosil. Sprva sem bil kar
vesel, potem pa sem začel pre-
mišljevati, da nogavice niso po-
sebno drage, Blaževa bunda, ki
je tudi mene mikala, pa najbrž
ni bila poceni. Ali to pomeni, da
Miklavž ni pravičen?
Mamica in ati sta nestrpno
čakala moj odziv, a sem ju
rahlo razočaral s pripombo:
»Zakaj pa Miklavž meni ni
prinesel bunde?«
»Zato, ker je ne potrebuješ.
Prav ti je še lanska.«
»Pa ni tako lepa kot ta. Pa
tudi nova ni.«
Nekaj časa sem pasel mulo in
jezno pogledoval mulca, ki se je
še posebej veliko sukal okoli
mene, oblečen v novo bundo.
Starša sta se usedla k meni in
dejala: »Primož, zapomni si, da
kdor z malim ni zadovoljen,
večjega ni vreden. Miklavž si
nehvaležneže aapomni in jih
najbrž drugič ne obišče rad.
Bundo pa ti bova kupila midva,
ko jo boš zares potreboval«
Čeprav nerad priznam, mo-
ram reči, da sta imela starša
prav.
PRIMOŽ KRONOVŠEK, 7. b
OŠ Polzela
Vsak nekoga
polrebuje
Včasih življenje
težko je.
Včasih ne razume
te nihče.
Včasih se ti zazdi,
da sam na svetu si.
Vendar to so le
sence tega dne.
Ob sebi imaš prijatelje,
morda še nenajdene.
Vsak nekoga potrebuje,
namesto da sam obupuje!
TAMARA PEVEC, 4. a
OŠ Polzela
Božiček in dedelc Mraz
Zima je prišla
božiček in dedek Mraz
sta vsak na svoje sani odšla.
Na saneh darila sta vozila,
z njimi otroke sta razveselila.
Domov se prazna vračata,
a v srcu vesela
in srečna sta,
saj otroke vsega sveta
obdarila sta.
KAJA PEVCIN, 3. a
OŠ Štore
Pesmice z akrosKhom učencev
4. a razreda OŠ Štore
Staro leto se poslavlja,
Le kam se mu tako mudi?
Ostali bodo le spomini
Veselih razigranih dni.
Oh, zakaj ta čas tako hiti?
BARBARA RAMŠAK
Snežinke padajo.
Lase nam močijo,
Otroci vriskajo.
Veseli so zelo.
Oh, kako je to lepo.
PETRA MRAZ
Silvester prinaša srečo, veselje in lepe želje.
Lovi zadnje sekunde starega leta.
Obeta zdravje za fante in dekleta.
Veselo rajamo Zemljam ob praznični hrani.
Ob polnoči pa en dva tri Silvester brž zbeži,
novo leto prihiti.
AUAŽ LIPAR
Sprejem prvošolcev
v petek, 4. decembra, smo v našo Skupnost učencev šole sprejeli
prvošolce. Seznanili smo jih z življenjem in delom v naši šoli; učenci
šole so predstavili interesne dejavnosti: ob ponedeljkih zjutraj nas
vabi v telovadnico gospod Unuk k telovadbi za dober začetek tedna,
gospa Bratec in njeni mali tečajniki so nam dokazali, da so ure
nemščine in angleščine zares prijetne, v svojo družbo vabijo vesele
lutke pri gospe Jutršek, na vedenje na cesti je opozoril prometni
krožek pod vodstvom gospe Zupančič, v knjižnico pa nas vabijo
»prepirljive« knjige pod vodstvom gospe Suhodolčan.
Naši novi prijatelji - prvošolci so se udeležili kviza o
splošnem znanju, ki so ga brezhibno dokazali, saj za te
bodoče učenjake vprašanja niso bila težka.
Prvošolci so bili nad našim programom navdušeni, še bolj
pa mi - poslušalci, gledalci, ko so se nam na koncu prvošolci
zahvahli s prisrčnimi pesmicami.
JANJA SPEVAN, 8. a
OŠ Antona Aškerca, Rimske Toplice
36
ZAAVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Ofenziva nemškega Opla
Nemški Opel, ki Je znotraj
ameriške avtomobilske sku-
pine General Motors, bo pri-
hodnje leto na trg pripeljal
kar nekaj novih avtomobi-
lov. Tako je v teh dneh tudi
pri nas stekla prodaja ob-
novljene terenske frontere.
To je bil nekdaj najbolje
prodajani terenec na evrop-
skih trgih, potem pa ga je
konkurenca temeljito prehi-
tela. Tovarna je vozilo letos
obnovila, tudi slovenskim
kupcem sta na voljo dve iz-
vedenki (s tremi in s petimi
vrati), s tremi različnimi mo-
torji (dva bencinska, od tega
3,2-litrski šestvaljnik z močjo
205 KM, in turbodizel z moč-
jo 115 KM). Prihodnje leto bo
na trge pripeljala tudi zafira,
enoprostorska varianta nove
astre. Avtomobil je bil doslej
že nekajkrat postavljen na
ogled, je pa očitno, da pri
njegovem tržnem predstav-
ljanju ni šlo vse tako, kot bi
želeli. V začetku leta oziro-
ma tja proti spomladi pa bo
Opel predstavil tudi obnov-
ljeno vectro. Ta bo imela dru-
gačne odbijače, drugačno
masko, avto bo imel v notra-
njosti nekaj več prostora, te-
žo so zmanjšali, seznam se-
rijsko vgrajene opreme je
daljši. Ponudba motorjev bo
seveda pestra oziroma nič
manjša kot pri sedanji vectri.
Osnovni bo še vedno 1,6-litr-
ski šestvaljnik z močjo 75
KM, pomembno dopolnilo
sta dva nova turbodizelska
motorja z močj'o 82 in 115 KM
ipd. Za sedaj še ni znano,
kdaj bo obnovljena vectra
naprodaj na slovenskem tr-
gu.
Na sliki: obnovljena fronte-
ra in prav tako obnovljena
vectra.
Toyota in
njene težave
Japonska Toyota je po ob-
segu izdelave tretja tovarna
na obli. Vse od leta 1937, ko
je bila ustanovljena, pa do
pred nekaj let ta velika avto-
mobilska tovarna praktično
ni poznala posebno velikih
težav. Zadnji dve leti pa se
srečuje s hudo recesijo in
to še predvsem doma, torej
na Japonskem.
Prvič v vsej zgodovini tovar-
ne se je tudi zgodilo (oziroma
se bo), da bodo na Japon-
skem zaprli tovarno. Skupni
dobiček velike korporacije bo
v poslovnem letu 1998/99 2,3
milijarde dolarjev, kar pa je za
26 odstotkov manj kot v prejš-
njem poslovnem letu. Vse ka-
že, da bodo letos izdelali 3,5
milijona avtomobilov, med-
tem ko je bila še predlani ta
številka 4,2 milijona. Pred ne-
davnim je japonska tovarna
dobila dovoljenje za izgradnjo
tovarne v Franciji, kar naj bi
pripomoglo k temu, da bi se-
danji triodstotni tržni delež
povečali na pet odstotkov. Si-
cer pa bo leta 2000 prenehal
veljati poseben sporazum
med EU in Japonsko, ki je
določal letne kvote za japon-
ske avtomobile, kar bo Toyoti
morda olajšalo dosego ome-
njenega cilja.
Škoda bo gradila v Rusiji
češka Škoda je že nekaj let sestavni del velikega nemške-
ga avtomobilskega koncema Volksvvagen in po splošnem
mnenju je uspešnost te tovarne več kot jasna oziroma
očitna. Škoda pa ni uspešna zgolj doma ali v vzhodni in
srednji Evropi, pač pa tudi na zahodnoevropskih trgih, ki so
vendarle nekaj bolj zahtevni kot drugi.
Nekdaj je bila ta tovarna zelo uspešna tudi v Rusiji oziroma v
Sovjetski zvezi, po padcu berlinskega zidu pa se je od tam
skoraj umaknila. Sedaj pa vse kaže, da se Čehi znova obračajo
na vzhod, saj menda načrtujejo graditev tovarne v Rusiji. V tej
tovarni naj bi letno naredili od 80 do 170 tisoč avtomobilov,
invesricija pa naj bi bila vredna 300 milijonov dolarjev. Proi-
zvodnja naj bi po teh napovedih stekla v začetku prihodnjega
leta (kar se zdi zelo optimistično), v tovarni pa na},bi izdelovali
felicio, ki jo bodo kmalu zamenjaU z drugim modelom.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 25
avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil. Organizatorji so izdali tudi 3
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev.
Evropa zanje uspehe
Zanimivo je, da so v Za-
hodni Evropi skozi vse letoš-
nje leto napovedovali velik
ali vsaj občuten padec pro-
daje novih avtomobilov.
Zgodilo se je ravno obratno,
kajti v letošnjih enajstih me-
secih so namreč na teh trgih
prodali 13,3 milijona oseb-
nih avtomobilov ali za 6,8
odstotka več.
Še posebej uspešen je bil v
tem pogledu november, ko se
je prodaja novih vozil glede
ne enak lanski mesec poveča-
la celo za 12 odstotkov. Sicer
pa so letos največ avtomobi-
lov prodaU v Nemčiji (3,4 mili-
jona oziroma za 5,6 odstotka
več), v Italiji so prodali 2,2
milijona avtomobilov (minus
1,1 odstotka), medtem ko so
v Veliki Britaniji v tem času
prodali 2,15 milijona avtomo-
bilov. Zgolj novembrske šte-
vilke o prodaji po posamez-
nih avtomobilskih tovarnah
pa kažejo, da je šlo najbolje
Volkswagnu, Mercedes Ben-
zu in Renaultu. Tako je no-
vembra Mercedes v primerja-
vi z lanskim novembrom v
Evropi prodaPkar za 39 od-
stotkov več, Volksvvagen je
prodajo povečal za 31 odstot-
kov, Renault pa za 28 odsto
kov. Nasploh pa je po proda
v ospredju skupina Volkswi
gen, ki ima v svojih rokah 17,
odstotka trga. Sledi korpon
cija General Motors, katei
tržni delež je 11,4 odstotki
na tretjem mestu je skupin
PSA (Peugeot in Citroen)
prav tako 11,4-odstotnim tri
nim deležem, četrti je italijar
ski Fiata (11 odstotkov trga
peti pa Renault, ki »drži« 10,
odstotka trga. V letošnjem h
tu je na omenjenih trgih dele
japonskih avtomobilskih tc
varn 11,9 odstotka, korejski
pa 2,6 odstotka.
BMW kupe serije 3 in X5
Že sedaj je jasno, da v letu 1999 novosti na avtomobilskem trgu sploh ne bo manjkalo - pa
čeprav veliko avtomobilskih tovarn pričakuje zastoj pri prodaji.
Nemški BMW se bo postavljal vsaj z dvema: tako naj bi tam nekje spomladi trgu ponudiU
kupejevsko izvedenko nove serije 3. Avto bo seveda povzel karoserijske linije nove trojke (še
posebej so očitne enake oziroma podobne luči). Najprej bosta na voljo različici 323Ci (170 KM)
in 328 Ci (193 KM), kasneje pa prideta na vrsto še 318 CI (118 KM) in 320 Ci (150 KM). Ta avto bo
uradni predstavnik tovarne BMW pri nas, ljubljanski Tehnounion Avto, prvič predstavil na
aprilskem avtomobilskem salonu, medtem ko naj bi prodaja stekla v začetku maja. Druga
novost pa je X5 ali sports activity vehicle, avto, ki bo namenjen različnim vožnjam. Gre za
kombijevsko izvedenko, ki si je osnovo sicer sposodila pri seriji 5, nekaj oblikovnih potez pa pri
manjši seriji tri. Avto bo bolj dvignjen od tal, kolesa bodo posamično vpeta, na voljo pa bo tudi
stalen štirikolesni pogon (zato črka X). Kot kaže sedaj, naj bi avto na trg pripeljal tik pred
koncem 1999. Na sliki: novi kupe serije 3.
Renault
dokončno
prevzema
Dacio?
Tudi marsikateri sloven
ski voznik se utegne še
spomniti romunskih dacij
avtomobilov, ki so bili nare
jeni po licenci renaulta 12
Pred časom smo tudi pisali
da se omenjena francoske
avtomobilska tovarna zani
ma za večinski prevzem ro
munske tovarne Dacia
Pred dnevi naj bi se to tudi \
resnici zgodilo, saj naj bi
Renault prevzel 51 odstot
kov lastništva Dacie.
Ta tovarna je v lasti ro
munskega državnega skla-
da, Renault pa je bil pravza-
prav edini resni konkureni
za nakup. Vendar so Fran-
cozi pred tem postavili ro-
munski vladi nekaj pogojev
Najprej so zahtevali, da vla
da prepove uvoz rabljenil"
avtomobilov do leta 2005 ir
za pet let odloži plačilo dav-
ka na dodano vrednost. Vs€
kaže, da bodo Romuni te
zahteve sprejeli, kajti same
lani naj bi v državo uvozil
kar 60 risoč rabljenih avto
mobilov. Slednji seveda bis
tveno znižujejo prodajo no
vih vozil. Dacia pa ta hip š€
vedno izdeluje avtomobil, k
je v bistvu kopija že davne
upokojenega renaulta 12
maloprodajna cena pa je ne
kako 3500 dolarjev. Približ
no 95 odstotkov vseh daci;
prodajo doma, v letošnjih
devetih mesecih pa so tarr
prodali pribUžno 62 tisoč av
tomobilov.
PETICA
ZAAVTOMOBILISTE
37
Po limuzini še wagon
Na naših avtomobilskih
straneh smo letos kar po-
jgosto pisali o švedskem
Saabu, tovarni, ki se ji ne-
kako ne posreči izplavati iz
težav.
Delni lastnik te švedske to-
varne je veliki ameriški kon-
cem General Motors, vendar
to očitno ni dovolj, da bi bilo
vse v redu. Vse pa kaže, da
bodo letos dosegli rekord, saj
naj bi izdelali več kot 100 tisoč
avtomobilov, vendar, tako
pravijo v tovarni sami, to še
ne reši vseh problemov. Kljub
Itemu je tovarna te dni posta-
vila na ogled oziroma na ce-
ste kombijevsko izvedenko
svojega modela 9-5. Ta seve-
da povzema osnovne obli-
kovne hnije hmuzinske va-
riante, drugačen pa je seveda
zadek. Saab 9-5 wagon (tako
se uradno-imenuje) je eden
tistih karavanov, ki naj bi bil
namenjen bolj uglednim to-
vorom, kajti tudi njegovo po-
reklo naj bi bilo dovolj ugled-
no. Zato prtljažnik v osnovi ni
izjemno velik, pravzaprav je
svojimi 416 litri kar precej
majhen. Je pa seveda možno
podreti zadnjo sedežno klop
in nato se prtljažni prostor
poveča na povsem znosnih
1490 litrov. V notranjosti se
wagon od limuzinske izve-
denke tako rekoč nič ne razh-
kuje. Na voljo so trije motorji,
dva štirivaljnika in šestvalj-
nik, medtem ko bodo morah
vsi tisti, ki se navdušujejo na
dizelskimi pogonskimi agre-
gati, še počakati. Osnovni je
2,0-litrski motor, ki razvije
150 KM pri 5500 vrtljajih v
minuti. Nato pride na vrsto še
en štirivaljnik, in sicer z gibno
prostornino 2,3 litra ter močjo
170 KM. Povsem zgoraj je
bencinski šestvaljnik, -ki po-
nuja pri gibni prostornini 3,0
litra 200 KM pri 5000 vrtljajih
v minuti. Kot pravijo pri Scan-
dicarju, ki je uradni predstav-
nik Saaba pri nas, bo saab 9-5
wagon uradno na slovenski
trg pripeljal aprila, torej v ča-
su slovenskega avtomobil-
skega salona - tedaj naj bi tudi
uradno stekla prodaja. Kljub
temu, da je do spomladi še
daleč, pa lahko zapišemo ce-
ne za posamezne izvedenke
saaba 9-5 wagoon. Tako bo
stala prva razhčica 5,8, druga
6,2 in tretja 7,2 milijona tolar-
jev. Na sliki: saab 9-5 wagon.
Audi prenavlja svojega A4
'   Nemški Audi je tik pred
i tem, da trgu pokaže nekoli-
ko obnovljenega audija A4,
svoj   avtomobil   srednjega
\ razreda in zadnji, ki je prišel
na vrsto za obnovo. Ta je
bila, roko na srce, že skoraj
[ nujna, kajti skoraj vsi ali
■ vsaj večina njegovih tekme-
: cev se je v zadnjem letu do-
, kazovala z vsaj manjšimi
1 spremembami ali posodobi-
li tvami.
L   Novi ali prenovljeni A4 bo
■ tako imel drugačne odbijače,
: v katerih bodo odslej vgraje-
ne meglenke, nove bodo tudi
kljuke na vratih, spremenili
so stranski ogledali, dodelali
prtljažnik ipd. Ob tem so se
dodatno ukvarjali s karoseri-
jo, ki bo po novem nekaj čvr-
stejša, zadnji plinski blažilniki
so dobili nekaj drugačen »po-
ložaj« in tako naprej. Veliko
so se ukvarjali s tako imeno-
vano pasivno varnostjo, kajti
audi A4 je dobil sistem stran-
skih zračnih blazin, ki bolj
temeljito varujejo glavo in
zgornji del telesa. Voznika bo
v   notranjosti   razveseljeval
nov sredinski del armature,
seveda pa bo avto na voljo z
nekaterimi novimi barvami.
Po napovedih Porscheja Slo-
venija, ki je uradni predstav-
nik Audija pri nas, bo obnov-
ljeni A4 slovenskim kupcem
na voljo prav kmalu. Na sliki:
prenovljeni A4.
Prihodnje leto aHa romeo
156 karavan
Italijanska avtomobilska tovarna Alfa Romeo sedaj v
svojem programu nima karavanske izvedenke, čeprav je v
zadnjih letih povsem prenovila svojo ponudbo.
V nižjem razredu se poskušata alfa 145/146, v srednjem alfa
156 (tudi evropski avtomobil leta 1998), sedaj na cesto vozi
povsem nova alfa 166 - toda niti en avtomobil ni na voljo v
karavanski varianti. Ampak tako utegne ostati do konca
prihodnjega leta, ko naj bi ponudili karavansko izvedenko alfe
156. Pri tem bodo veliko ali kar izjemno veliko pozornosti
namenili obliki, saj naj bi bil tudi karavan 156 avto, ki bi zbujal
po tej strani dovolj pozornosti. Očitno je, da bodo alfa romeo
156 karavan poganjali enaki motorji kot limuzinsko različico.
Ferrari zanje uspehe in denar
Slovita italijanska avtomobilska tovarna Ferrari, ki je v lastništvu velikega Fiata, si lahko
mane roke. Letošnji prodajni rezultati so namreč skoraj izjemno dobri, tako da je že
povsem pozabljen čas, ko je bila mala tovarna iz Modene tako rekoč na robu preživetja. Vse
namreč kaže, da bodo letos prodali 3600 avtomobilov, kar bi bil rekord.
Najbolje gredo ti avtomobili v promet v ZDA (kjer so jih letos prodali 850), sledi Nemčija (650
vozil), pa Vehka Britanija (470 ), Italija (400), Japonska (350) ipd. Vse tudi kaže, da bo letošnji
promet tovarne približno 1,3 bilijona lir, medtem ko ga je bilo lani za malenkost več kot bilijon.
Pri vsem tem v Ferrariju pravijo, da so se letos bolj množično pojavili tudi na tistih trgih, kjer jih
doslej skoraj ni bilo, v mislih pa imajo predvsem Rusijo in tudi Egipt, kjer je očitno dovolj
denarja za nakup teh izjemnih športnih vozil. Zanimivo ob tem je, da je letos Ferrari postal
solastnik Maseratija, prav tako slovite italijanske hiše športnih avtomobilov, medtem ko je
delni lastnik Fiat - sicer lastnik Ferrarija. Na sliki: ferrari 355.
Rover se utaplja v težavah
Ko je nemški BMW leta
1994 kupil britansko avto-
mobilsko tovarno Rover, ki
je bila v skoraj 80-odstotni
lasti japonske Honde, so go-
vorili o izjemnem poslu. Se-
daj pa vse kaže, da si je BMW
s tem nakupom za vrat pri-
vezal mlinski kamen, kajti v
vsem tem času Rover ni po-
kazal pozitivnega rezultata.
Še več, pri BMW menijo,
da se utegnejo boljši časi po-
kazati šele po letu 2002 - če
sploh. Pred nedavnim sta se
zaradi naraščajočih proble-
mov oziroma vse skromnej-
ših poslovnih rezultatov, za
katere pri Roverju pravijo, da
se predvsem posledica iz-
jemno močnega funta, sindi-
kati in vodstvo dogovorila o
odpustu približno 2500 de-
lavcev, zaposlenih v tovarni v
Longbridgeu. Poleg tega naj
bi v prihodnje imeli le štirid-
nevni delovni teden, kar naj
pripomoglo k prihranku 150
milijonov funtov v času do
leta 2000. Kljub vsem tem
dogovorom pa je dosedanji
direktor Roverja Walter Has-
selkus (nekdanji prvi človek
izdelave motociklov pri
BMW) ponudil odstop, ki pa
ga je vodstvo grupacije
BMW-Rover tudi sprejelo.
Njegovo delovno mesto naj
bi prevzel Werner Samann,
ki je bil v zadnjih šestih letih
na dokaj pomembnem me-
stu v BMW. Na sliki: rover
serije 200.
Najprej Mitsubishi,
nato Honda in Toyota
o tem, katera avtomobilska tovarna ali obrat je najučinko-
vitejši (izdelava največ avtomobilov v najkrajšem času in z
najmanj stroški na zaposlenega), je bilo že veliko napisane-
ga. Po zadnjih raziskavah neodvisne britanske institucije
EIU so najbolj učinkoviti v Mitsubishijevi tovarni v Mizuši-
mi, kjer so lani naredili na delavca 147 avtomobilov.
Druga je po tej raziskavi
Hondina tovarna v Suzuki,
kjer so naredili 123 hond,
tretja pa neka Toyotina to-
varna z izdelavo 122 avtomo-
bilov na zaposlenega. EIU
ugotavlja, da je kar 22 naju-
činkovitejših obratov v lasti
japonskih in južnokorejskih
tovarn, vendar imajo japon-
ske vse te obrate doma,
medtem ko so južnokorejski
obrati tudi v ZDA in v Evropi.
Zanimivo je, da je po tej stati-
stiki najučinkovitejša evrop-
ska oziroma ameriška tovar-
na šele na 23." mestu. To je
Fordova tovarna Wayne v
ZDA, kjer naredijo 79 avto-
mobilov na zaposlenega,
medtem ko so na stari celini
najučinkovitejši v Nissanovi
tovarni v Veliki Britaniji z 98
izdelanimi avtomobili na za-
poslenega.
38

NOVI TEDNIK
Izvolite k praznični mizi!
če ste za silvestrovo pova-
bili goste, ste gotovo v pri-
pravah, da bi povabljene čim
bolje pogostili in se izkazali
z izbiro jedi, postrežbo in
drugimi pozornostmi, ki se
spodobijo ob obisku prijate-
ljev, znancev, sorodnikov,
včasih tudi poslovnih part-
nerjev.
Ko sestavljate jedilnik, raz-
mišljajte, kaj boste kupili že
prej in kaj lahko nabavite v
zadnjem trenutku. Nato pre-
mislite o jedilniku in jedilnem
priboru. Člani družine si naj
pravočasno razdele naloge.
Gostov ni treba na vsak način
klicati na pomoč, čeprav je
verjetno, da se bodo nekateri
kar sami ponudili. Od gosta v
svečani obleki ne morete pri-
čakovat, da reže pečenko ali
pomiva posodo. Manjša dela
kljub temu lahko opravijo
gostje: pobrali bodo krožnike
ah prinesli pladenj... Za vas to
pomeni eno opravilo manj!
Pripravimo najlepše krož-
nike, skodeHce in kozarce. Če
že ne pripadajo istemu servi-
su, naj bodo vsaj čim bolj
podobni. Če nimate dovolj
porcelanskih skodelic, jih lah-
ko dopolnite s steklenimi. So
zelo priročne za solato, miza
pa ne bo videti preveč pisana.
Število krožnikov naj ustre-
za številu jedi na jedilniku. S
kakšno hitrostjo jih boste me-
njavali, je seveda odvisno od
jedilnika. Za predjed položite
manjši plitvi krožnik na veli-
kega. Če je predjed že pri-
pravljena v skledicah ali ko-
zarcih, potrebujete samo veH-
ke plitve krožnike. Po predje-
di razdelite globoke krožnike
za juho. Segrejte jih, da se
juha v dotiku s hladnim por-
celanom ne bo prehitro ohla-
dila. Če predjedi ne bo, globo-
ke krožnike takoj položite na
plitve. Za vsako novo glavno
jed boste krožnike menjavali;
naenkrat naj bo na mizi samo
po en plitev krožnik za vsake-
ga gosta. Zraven njega naj bo
manjši krožnik za solato,
kruh ali pecivo.
Jedilni pribor mora biti us-
klajen z jedilnikom. Če boste
ponudili ribe, pripravite po-
sebne nože. Jedilni pribor po-
lagamo po določenem vrst-
nem redu: tik ob krožniku bo
pribor, s katerim boste jedli
zadnjo jed, na zunanji strani
pa pribor za predjed. Žlice
položimo na desno stran, za
nožem za predjed. Če ni
predviden desert, žlico za ju-
ho postavimo nad krožnik, v
nasprotnem primeru tja polo-
žite žličko ali majhni desertni
jedilni pribor. Žlica za juho
tedaj pride na desno stran
takoj za nožem za predjed.
Če ni predjedi, je žlica prva na
desni strani. V višini nožev
desno nad krožnikom posta-
vite kozarce za belo, črno in
rose vino ter za vodo in šam-
panjec (če ga mislite postre-
či).
Krožnike okrasite z daril-
cem ali majhnim aranžma-
jem, še bolj praktično pa je,
če na vizitko napišete ime
gosta ah vsaj njegov mono-
gram. Tako se boste izognili
negotovosti, kdo se bo kam
usedel r
Kako naj gostje sedijo? Tudi
tu veljajo enostavna pravila;
na čelu dolge mize z veliko
gosti ponavadi sedi gostitelji-
ca, na nasprotnem koncu pa
gostitelj. Zakonci naj sedijo
drug poleg drugega ali drug
nasproti drugemu. Skupaj naj
sedijo ljudje, ki se dobro ra-
zumejo ah imajo skupne te-
me za pogovor, četudi se ne
poznajo od prej.
Navadno je gostiteljica tudi
kuharica, ki tudi sama postre-
že gostom, zato je treba vse
vnaprej pripraviti. Prav vam
bo prišla mizica na kolesih,
na kateri boste pripeljali vse
naenkrat. Le izjemoma bo
gospodinja sama delila hra-
no. Bolj verjetno je, da si bo-
do gostje sami izmenjavali
sklede. Nalivanje vina je go-
stiteljeva dolžnost. Pijače naj
bodo ustrezno zložene v ob-
vezno posodo za led. Črno
vino naj bo na sobni tempera-
turi; belih vin ne smete tako
zelo ohladiti, da bi uničili nji-
hov okus in vonj. Led dodaja-
mo slabšim vinom, če jih me-
šamo s kislo vodo aH sodo.
Kakovostnemu črnemu vinu
ali roseju nikoU ne dodajamo
ledu. Peneča se vina morajo
biti mrzla, zanje pa obstajajo
posebne posode, ki jih napol-
nimo z ledom, da se šampa-
njec na mizi ne bi segrel.
Za ves potrebni pribor je
dobro imeti pomožno mizico.
Na njej so lahko košarica s
kruhom, olje, kis in ostalo. Če
je nimate, si lahko pomagate
z nižjo omarico aU podobnimi
kosom pohištva, ki ga prekri-
jete s prtom in okrasite."
■■■■H MAJDA KLANŠEK
Brez strahu
pred odvečno težo
Težave s prekomerno tele-
sno težo lahko nekaterim
pokvarijo pričakovanje in
praznovanje božičnih in no-
voletnih praznikov. Slastni
zalogaji na različnih in šte-
vilnih zabavah so preveč mi-
kavni, da bi se jim odrekli.
Povrhu vsega pa moramo tu-
di sami pripraviti jedi za za-
bave, ki jih prirejamo.
Hrana je ena izmed »slabih«
točk večine ljudi. Veliko se jih
že prehranjuje na zdrav in
uravnotežen način. Redka od-
stopanja od tega ne naredijo
nobene trajne škode. Seveda
pa ti prekrški tudi ob praznič-
nih dneh niso nujni. Obstaja
veliko enostavnih načinov, s
katerim zmanjšamo kalorično
vrednost hrane - z manj maš-
čobe, sladkorja... (Ig maščobe
ima 9 kcal, 1 g sladkorja ali pa
1 g beljakovin pa ima 4 kcal).
Takšna hrana je lahko prav
tako okusna in je bolj zdrava,
ker ne vsebuje veliko maščo-
be, holesterola, nasičene maš-
čobe, soli in sladkorja.
Kako to dosežemo?
Meso: izognimo se sala-
mam, hrenovkam, klobasam.
paštetam, ker vsebujejo precej
skritih maščob. Vzemimo raje
puste šunke, zajčje meso, ribe,
puranova in piščančja prsa.
Mesa ne cvrite, ker se preveč
napije maščobe, ampak ga du-
šite, kuhajte, pecite v foliji ali
pa z malo maščobe v pečici,
po možnosti ga pripravite na
žaru. Mesu predhodno od-
stranite vso vidno maščobo.
Izognite se omakam in po-
livkam - še posebno tovarniš-
ko pripravljenim v konzervah,
ker vsebujejo veliko maščob.
Namesto živalske maščobe
uporabite rastlinsko (npr. oliv-
no olje).
Izognite se tudi mastnim
kremnim sirom, polnomast-
nim skutnim namazom, majo-
nezi (namesto nje vzemite jo-
gurtov preliv), maslenim rog-
Ijičkom slanim ocvrtim pri-
grizkom, sirovim pitam, bure-
kom, ipd.
Uporabite mlečne izdelke iz
posnetega mleka (polmastni
siri, skuta iz posnetega mle-
ka...) Namesto kisle smetane
vzemite delno posnet navadni
jogurt (pri kuhanju dodajte 2
dl jogurta, 1 jedilno žlico mo-
ke, zmešajte hladno, da se m
skepi).
Beli kruh nadomestite s čr
nim, graham, polnozrnatim
Namesto pečenega in otvrte
ga krompirja pripravite kuha
nega, dušenega, pire ali riž.
Pripravite veliko sadja in ze
lenjave, pijte nesladkan narav
ni sok ter limonado, vodo ii
ne preveč alkohola. Alkohol ji
skrita kalorijska bomba. Da b
ga spili manj, vino včasih raz
redčite z vodo, ali pa pijte iz
menično en kozarec vode ii
en kozarec vina. Privoščite s
tudi do 2 kozarca šampanjca
ker pomirja, če ga pijemo '
majhnih količinah.
Če boste vseeno pretiraval
s hrano, se zjutraj, ko se pre
budite, odpravite na jogging
plavanje ali hojo, saj je to naj
boljši način, da se znebite od
večnih kalorij, ki si jih bost
nabrali med novoletno zaba
vo. Telo bo rezervo porabilo.
NATAŠA JAN
dipl. bioi
Po prazničnih
pretiravanjih
Po praznikih je večina ne-
srečna zaradi težav, ki sledijo
pojedinam in popivanju. Po-
javljajo se bolečine v želodcu,
slabosti, glavobol, napihnje-
nost, lahko tudi bruhanje, ob-
čutek teže, prebavne motnje.
Najboljše zdravilo za odprav-
ljanje teh težav je, da naslednji
dan jemo zelo lahko hrano v
manjših količinah. Najboljši je
riž, ki absorbira del kisline, ki so
izloča vzdražena želodčna sluz-
nica. Blagodejni so tudi nemast-
ni jogurti, lahke zelenjavne ju-
he, čežane iz kuhanih jabolk,
kuhano korenje. Lahko si pri-
voščite tudi testenine, vendar
brez težkih, mastnih omak.
Priporočljivo je pitje zeliščnih
čajev kamilice, janeža, timijana,
rožmarina in mete. Najbolje jih
je piti po jedi, zaslajenega z
malo meda. Dan po zabavi se
moramo izogibati alkoholu, če
nočemo imeti še več težav. Po-
sebno so obremenjena jetra, ki
jim zaradi zaužitega alkohola
ne uspeva vsega predelati.
Proti močnim glavobol po-
navadi ne pomaga drugega
kot tableta analgetika, ter pitje
večjih koUčin tekočine - čajev.
Poleg rekreacije naslednji
dan je dobro oditi tudi v sav-
no, ki bo uspešno prečistila in
sprostila telo. Med savna-
njem morate piti veliko na-
vadne vode. Ob upoštevanju
teh nasvetov se boste počutiU
bolje'se isti dan po praznikih.
NATAŠA JAN, dipl. biol.
PETICA

39
Soliranje v
najboljši družbi
Ste sami in nimate radi ve-
likih slavij? Nudimo vam de-
set nasvetov, kako se lahko
imate kljub temu za silve-
strovo lepo.
Moja štiridesetletna prijate-
ljica živi sama. V času, ki ga
družine preživljajo skupaj, je
ona žalostna in sama, nesreč-
na brez moža in otrok. Njena
petdesetletna prijateljica je lo-
čena in otroci so že veliki.
Njeni starši živijo nedaleč od
njenega stanovanja, vendar
čez praznike ne prihaja k
njim. Njihovi sosedje so stra-
hotno radovedni, ona pa ne
želi, da izvejo za njeno ločitev.
Otroci gredo na smučanje in
tako ostane sama. Nekajkrat
se je pustila pregovoriti dobro-
hotnim prijateljem in je z nji-
mi pričakala novo leto. V
družbi je bilo mnogo ljudi, ki
jih ni poznala in vsi so bih v
parih. Počutila se je zelo ne-
prijetno.
Spet neka druga prijatelji-
ca je mnenja, da so prazniki
neprijetnost, ki se ji lahko
izognejo samo samski ljudje.
Ji vsaj ni treba za vsako ceno
igrati veselja, ki ga ne občuti,
kot nekateri sorodniki, ki os-
tali del leta preživijo v med-
sebojni jezi in nestrpnosti.
Za praznike odide na potova-
nja, obišče najlepša mesta na
svetu in se zabava v družbi
neznancev z upanjem na
boljše in srečnejše novo leto
v srcu.
Pri nas so samski ljudje še
vedno predmet predsodkov.
Mnogokrat jih družba jemlje
kot osebe, ki niso uspeh osmi-
sliti svojega življenja, ker niso
našli partnerja ali partneric^
ali pa ga več nimajo. Razen
tega se na samske ljudi gleda
kot na grožnjo tradicionalni
družini. Tukaj je deset nasve-
tov za tiste, ki praznike pre-
življajo sami.
1. Ne pozabite, da ima živ-
ljenje samskih ljudi druge
prednosti: manj obveznosti
do drugih in več časa za za-
dovoljevanje lastnih želja.
Ne dopustite, da vas kritike
okolice spravijo v slabo vo-
ljo, ampak glejte na svoje
samsko življenje kot na pred-
nost.
2. Naštejte vse pozitivne in
negativne plati svojega življe-
nja in ga primerjajte s pred-
nostmi in slabostmi oseb, ki
živijo v paru ah družini.
3. Ne dopustite, da vas od-
vlečejo na zabave, na katerih
bi se lahko počutili neugodno,
na primer, če bi tam utegnili
srečati bivšega moža ali rado-
vedne sorodnike, ki bi vam
lahko pokvarili razpoloženje.
4. Ne pozabite, da so praz-
niki čas počitka in zabave, za-
to jih ne koristite, da bi si
odpirali stare rane ali pa po
možnosti krivili osebo, ki vas
je zapustila.
5. Pripravite novoletrio za-
bavo pri vas doma in povabite
prijatelje. Tako se boste izog-
nili neprijetnemu občutku, da
vas sorodniki vabijo iz sočut-
ja, ker se čutijo obvezne ali pa
mislijo, da vam s tem naredijo
uslugo.
6. Potrudite se družbo orga-
nizirati tako, da ne boste imeli
občutka praznine, ker nimate
partnerja, ker takšno duševno
stanje ne bo niti malo pripo-
moglo k vašemu samospošto-
vanju.
7. Če se bojite ostati sami,
pojdite na organizirano poto-
vanje. Spoznavanje novih
mest in oseb je spodbudno in
povzroča ugodno počutje.
8. Proste dni izkoristite za
priljubljene aktivnosti, na pri-
mer branje, obisk muzejev,
koncertov, izlete in dolge
sprehode.
9. Praznike izkoristite za
popolno sproščanje.
10. Malo pozornosti in časa
posvetite tudi najbolj nesreč-
nim, na primer osamljenim ali
bolnim sosedom in jim poma-
gajte, da bodo tudi oni občuti-
li toplino praznikov.
LIDIJA SENIČAR
Silvestrska večerja
Aperitiv: peneči refošk 1997
Pošimna jajca z jurčki
Močna juha s šenjem
Puranje prsi na sladkokisli način
Riž
Svinjska pečenka z zelenjavo in krompirjem
Drobno pecivo
Pijača: mlado bizeljsko belo in rdeče vino letnik
1998, chradonnay pozna trgatev letnik 1997, sokovi,
polsuha zlata penina.
Poširana jajca z
jurcki
Potrebujemo: 1/2 kg jurč-
kov ali tudi drugih gob, 60 g
masla, 50 g sesekljane čebule,
1 strok česna, 40 g moke, 1/41
kisle smetane, sesekljan peter-
šilj, nastrgan sir zbrinc ali par-
mezan, 6 velikih svežih jajc.
Priprava: jajca previdno
ubijemo v posodo in jih počasi
spustimo v slano in okisano
vrelo vodo in jih v njej pošira-
mo 20 minut. Nato jih položi-
mo v toplo slano vodo. Gobe
očistimo in jih drobno sese-
kljamo. V ponvi razpustimo
maslo in na njem zarumeni-
mo čebulo, dodamo gobe, so-
limo in pustimo, da se dušijo v
lastnem soku 15 minut. Med
tem gladko zmešamo moko in
kislo smetano in s to mešanico
vežemo gobe, dodamo stis-
njen strok česna, malo sese-
kljanega peteršilja ter sohmo.
Jurčke stresemo v nepregor-
no posodo, jih lepo poravna-
mo ter nanje položimo dobro
odcejena jajca, potresemo z
nastrganim parmezanom in
spečemo v pečici.
Močna julia s
šerijem
Potrebujemo: 250 g surovega
zmletega govejega mesa, 2 belja-
ka, nekaj žlic mrzle vode, 100 g
sesekljanega korenja, pol pope-
čene čebule, 1 1 hladne goveje
juhe brez maščobe, 10 cl serija.
Priprava: meso dobro pre-
mešamo z vodo, beljakom in
korenjem. Vse skupaj damo v
lonec in počasi dolivamo ohla-
jeno govejo juho ter počasi se-
grevamo do vrelišča. Dodamo
popečeno čebulo, začinimo in
pustimo na topli plošči, da se
vse prepoji, toliko, da ne zavre.
Nato precedimo juho skozi go-
sto tkanino. Močna juha mora
biti čista in zlato rumena. Juho
še dosolimo, še enkrat segreje-
mo in jo dopolnimo s šerijem.
Postrežemo vroče.
Puranje prsi na
sladlcokisli način
Potrebujemo: 1,2 kg pura-
njih prsi, 2 stroka česna, 1 limo-
no, 1-2 čih paprike, 1 jedilno
žlico celega popra, 1/41 suhega
belega vina, 1/4 1 kisa, 2 jedilni
žlici olja, 200 g shiitake gob, sol,
poper, 750 g mladega korenja,
152 g bambusovih vršičkov, je-
dilno žlico škrobne moke, jedil-
no žlico masla ali margarine,
kavno žličko sladkorja, 2-3 je-
dilne žlice sojine omake, 3-4
jedilne žlice paradižnikovega
kečupa, limono za okrasitev.
Priprava: meso operemo. Če-
sen olupimo in ga stisnemo.
Limono olupimo in jo^ nareže-
mo na tanke ploščice. Čil prere-
žemo po dolgem in ga drobno
sesekljamo. Vse zmešamo z po-
prom v zrnju, behm vinom,
kisom in 1/41 vode. Prsi damo v
posodo, ki se da pokriti. Prelije-
mo jih z marinado, pokrijemo
in pustimo stati čez noč v hlad-
nem prostoru. Medtem prsi ob-
časno obračamo. Naslednji dan
jih odcedimo. Marinado prece-
dimo in jo shranimo. Olje raz-
grejemo v ponvi. Prsi na obeh
straneh pečemo 15 min, da so
zlatorumena. Gobe obrišemo z
papirnatim prtičkom, odreže-
mo bete, jih drobno seseklja-
mo, prepražimo ter začinimo s
soljo in poprom. Zalijemo z ma-
rinado in pokrito dušimo prib-
ližno 50 min. Po približno 30
min. prilijemo 1/4 1 vode. Med
tem časom korenje olupimo in
kuhamo v slanem kropu 15 min
in ga dodamo soku od pečenja.
Vršičke operemo. Pečenko vza-
memo iz posode ter jo damo v
kožico, kjer jo ohranjamo to-
plo. Škrobno moko zmešamo z
nekaj žlicami vode in vlijemo v
tekočino od pečenja zavremo,
da se omaka zgosti. Gobje klo-
buke pečemo na vroči maščobi
približno 10 min. Vršičke in
gobe zmešamo z omako, zači-
nimo z soljo, poprom, sladkor-
jem, sojino omako in kečapom.
Vse naložimo na ploščo in okra-
simo z limono. Zraven p'onudi-
mo riž.
Svinjsica pečenica z
zelenjavo in
krompirjem
Potrebujemo: 1 kg svinjske
pečenke brez kosti, 2 stroka
česna, 1 žlico olja, 2 veliki
čebuli, eno glavo zelene, pe-
teršiljevo korenino, tri kore-
nje, 4 vehke šampinjone, 1 par
hrenovk, majhen zavojček
graha, 500 g drobnega krom-
pirja, pol žličke mlete kumine,
sol in sveže mleti poper.
Priprava: svinjino natremo s
soljo, poprom, strtim česnom
in kumino. V veliki ponvi se-
grejemo olje in meso z vseh
strani dobro popečemo, da do-
bi lepo rjavo barvo. Med tem
narežemo čebulo na rezine. V
globok pekač položimo meso
in čebulo, zalijemo z malo vo-
de in pečemo eno uro pri 180
stopinjah. Vmes večkrat polije-
mo pečenko z lastnim sokom
ali vodo. Na polovici pečenja
dodamo olupljen surov krom-
pir in pečemo dalje. Med tem
zrežemo jušno zelenjavo na
trakove, hrenovki na kolobarč-
ke in gobe na lepe rezine. V
ponvi segrejemo olje in na
njem prepražimo zelenjavo,
gobe in hrenovke, zalijemo z
malo vode in dušimo 10 minut.
Na koncu dodamo grah in do-
bro začinimo.
...BORIS JAGODIC
Pripravimo se na najdaljšo noč
če boste najdaljšo noč pre-
živeli v družbi ali kje na ple-
su, vam svetujem, da se na-
njo pripravite že nekaj dni
prej, pred ogledalom, in pov-
prašajte prijateljico za mne-
nje. Vedeti morate le, v kak-
šni barvi in stilu bosta naša
obleka in pričeska. Dobro
premislite barvne kombina-
cije, saj po vsej verjetnosti
želite to noč navdušiti okoli-
co.
Dan ali dva. prej si naredite
peeling obraza, vratu in dekol-
teja. Potreben je zato, da bo
zgornja plast kože enakomer-
no gladka. Le tako bomo lažje
in enakomerneje razmazale
tekoči puder ter rdečilo za li-
ca. Tudi obrvi si populite kak-
šen dan prej. Vsekakor ne pre-
tiravajte, ker niso lepe ne
preozke (tanke), še manj pa
neenakomerno populjene. Če
se nagibate k podočnjakom,
bo dobro, da uro pred Uče-
njem na veke položite hladne
obloge, navlažene s kamilič-
nim čajem ali hladno vodo in
jih nekajkrat zamenjate. Sicer
pa obstajajo različni geli za
odpravo nabreklih podočnja-
kov. Pred pričetkom ličenja ne
pozabite uporabiti čistilnega
mleka in tonika z dodatkom
hamamelisa. Nato si lahko os-
vežite obraz z uporabo maska
v obliki pene. Pustite jo delo-
vati 15 minut. Ostanek pre-
prosto nežno vmasirajte v
obraz, vrat, dekolte. Videle
boste - vaša koža bo voljnejša
.in vsekakor bolje pripravljena
za ličenje. Tik preden z njim
pričnete, nanesite lahko - hi-
dratantno kremo (daje vlago).
Pa še en koristen napotek: vsa-
kodnevni stres se najbolje od-
pravlja v topli kopeli z dodat-
kom odgovarjajočega ekstrak-
ta. Vendar pa pazite na priče-
sko, da se ne pokvari.
Postopek ličenja
1. korak - najpomembnejša
je osnovna podlaga: svoj ten
poudarite s pomočjo tekočega
pudra glede na tip kože. Na
koncu svetujem uporabo
transparentnega pudra v pra-
hu, da bo preprečil masten,
svetlikajoč videz po nekaj od-
plesanih plesih. Nanaša se z
velikim čopičem in previdno
zabriše proti lasem.
Po uporabi tekočega pudra
(nanaša se z navlaženo gobico
ali z vlažnimi vršički prstov)
dobro opazujte svoj obraz.
Mogoče je potrebna uporaba
prekrivajočega korektorja, s
katerim bomo prekrite (skri-
le) kakšen mozoljček, madež.
Nanaša se z lahnim pritiska-
njem blazinic prstov; nikar
kože ne vlecite. Kot zaključek
podlage služi puder v prahu.
Ce je svethkajoč, si ga lahko
nanesete na dele telesa, ki jih
obleka odkriva. Tudi solarij
nam lahko podaljša zagore-
lost, vendar naj koža telesa
(obraza) ne bo izsušena.
2. korak - nianso črtala za
ustnice izberite glede na pri-
ložnost oz. način nanašanja
ostalih ličil (pomembna je
skladnost z rdečilom za hca,
obleko...). Če jih želite pose-
bej poudariti, uporabite lip
gloss, ustnice dobijo privlačen
sijaj! S svinčnikom pravilno
obrobimo ustnice; odtenek
svinčnika je temnejši od rdeči-
la za ustnice. S čopičem nane-
semo mastno rdečilo, v sredi-
no ustnic nanesemo še lip
gloss.
3. korak - zapeljive oči: po
celi zgornji veki nanos bele,
srebrne ali svetleče (beige)
sence v kamnu, privihamo si
trepalnice s kleščami, obroba
zgornje veke s sivorjavim eye-
linerjem, sloj rjave mascare sa-
mo na zgornji veki, z aplikator-
jem nanesimo 1-2 odtenka
temnejše sence v kamnu na
zunanji zgornji kot veke (tudi
v pregib veke!), drugi sloj mas-
care na zgornjih trepalnicah.
Zadimljene oči: temno siva
senca na zgornji in spodnji
veki naj ne bo predebela, s
črnim eye-linerjem obrobimo
linijo trepalnic na zgornji ve-
ki, na predel od pregiba zgor-
nje veke do obrvi nanos svetlo
sive sence, vse do svetleče be-
le tik pod obrvi (pomembno:
zabrišimo prehode različnih
tonov s pomočjo majhnega čo-
piča), nanos črne mascare na
trepalnice, v notranjem sp. de-
lu"veke uporabimo črn kajal
svinčnik.
Svetlikajoče oči: drznejši
očesni make-up - na celo povr-
šino zg. veke nanesemo z bla-
zinicami prstov srebrno sivo
kremno senčilo (pearl sijaj), s
korektorjem si začrtajte na-
rahlo tanke linije za razmeji-
tev hnij različnih svetlečih ge-
lov, nanos odgovarjajočega
gela (vsebuje svetlikajoče
drobce) z aplikatorjem, tudi
obrvi se svetijo.
4. korak - senčilo za lica se
skoraj vedno ujema z rdeči-
lom za ustnice. Odlično je rde-
čilo v barvi žgane gline (tera-
kota).
5. koraka - ne pozabite, da
so ta^večer nohti tudi pomem-
bni. Skladajo se s celotnim
videzom. In nenazadnje - pra-
vilno izbrana dišava poudarja
tako značaj kot tudi osebnost.
Nikar ne prekoračimo meje
dobrega okusa.
Kozmetičarka VESNA
[40
ANNO DOMINI 1998
Kronika leta poplav, volitev in drugih naravnih nesreč
Ko staro leto šteje zadnje ure,
vsak - naj bo črnogled al' optimist -
si dela analize, inventure:
nobena ni izjema vaš kronist!
Bilo je leto katastrof, premikov,
volitev, posočnine in poplav,
novih (starih) županov in svetnikov -
še prav'ga svetca nam je papež dal.
Če so na tujem nas najbolj s(k)rbele
vroče Monikine felacije,
doma strasti so do vrhunca vnele
Janezove interpelacije.
En Janez drugega zaman je žagal
(tud' gaber zanj je bil prežilav les),
tretji je Janez nad poslanci cagal,
ko Ivo jih dobil je okrog ušes...
PROSINEC
Da so pred nami časi predvolilni,
je že Silvester napovedoval:
sred' Celja zbrani množici številni
županje za sto litrov vina dal...
»Politika nevaren je peskovnik!«
velenjski svetnik Darko je spoznal:
po »igri« s policajem znan gromovnik,
poiomljenje v bolnišnici pristal...
Kot grom čez Kolpo v Prebold vest udari,
da Črni mački križa pot Hrvat:
fabriko v Slunju si lasti, ne mari,
da jo postavil je slovenski »brat«.
Mineva skoraj leto od morije,
ko v Celju se premakne sodni mlin:
obeta, da resnico nam razkrije,
kdo storil je tekačevski zločin.
SUŠEČ
Od modrih niisli Celjski dom razganja -
tam glave stika mestni intelekt:
»Celje rabi vizijo!« nam oznanja.
(Mu ni uspelo vragu repa izdret'...)
Če že vizije nimajo Celjani,
ki knežjemu bi mestu b'la v ponos,
postali so poznani po podgani,
ki na zgoščenki mnoge bode v nos.
V tujini rokomet nam čast rešuje, ;
a pivovarja smola se drži: j
ko spet evropsko krono naskakuje, i
na južni strani Sotle obleži.          ^
V Savinjski hmelj poganjati začenja^
ob njem ni dela voljnih rok dovolj: ;
se marsikdo na »borzi« raje drenja '
kot da prijel za delo bi sred' polj.    ^
VELIKI TRAVEN
Iz »Rimskih« se razlega Aleluja:
minister Tone s firmo Investplan
s podpisano namero upe vzbuja,
toplicam napove vstajenja dan.
V Celju tud' oživljajo mrtvaka,
župan zanosno kliče: »Emo, vstan!
Gasilec Janko s polno mošnjo čaka,
da piskre spet bo delal Gaberčan!«
Velenjski svet župana Melia cman:
mestno upravo je preveč zredil,
predobro plačani so občinarji -
na koncu le statut za vse je kriv...
Planinska vas je spuntala Kozjance,
fabriki za asfalt je rekla: »Jok!
Dajte nam ga na prašne ceste, klance,
ne v bazo, ki svinja vse naokrog!«
NiAU SRPAN
Na celjskem nebu so glasno brenčali
jekleni ptiči, zbrani z vseh vetrov,
nam z vragolijami dokazovali,
kaj zmore rod današnjih Ikarov.
Na Starem gradu pa polet v višave
ni šel »Veronikinim angelom«:
iz toliko opevane predstave
nastal je le - finaručni brodolom.
Kovinotehna tud' pod vodo hoče,
na »krovu« vname se špetir razgret -
da rešil bi, kar rešit' je mogoče,
nov kapitan Geržina dela red...
V Gorenju še naprej bo Stanič glavni,
je delničar na zboru žglasoval.
Ker so pred firmo cilji obetavni,
dobiček je v hladilnikih ostal.
KIMAVEC
Letošnji MOS je prireditev mega,
zrcalo naše pameti in rok.
Tja teka vsa politična zalega -
le šefa vlade ni nič naokrog...
A rozce, ki ministri jih sadijo,
ne morejo tako lepo dehtet'
kot tiste, ki Mozirski gaj krasijo
že dolgih, jubilejnih dvajset let.
Velenje pa navihanki se klanja,
po mestu spet odmeva Pikin smeh.
Nekoč bo Nogavička še županja -
seve, če s trona bo sestopil Meh...
y Šempetru je drugačne vragolije
z blagajno tamkajšnji prvak počel:
ga sumijo finančne lumparije,
ker je denar krajanov »izhlapel«...
LISTOPAD
A kot da ni dovolj obljub poplava,
ki jih p/odaja kandidatov trop,
zobe pokaže muhasta narava:
v Savinjski, Celju, Laškem je potop.
V prvi bojni vrsti spet gasilci
poplavljencem hitijo na pomoč:
»prestrukturirani« ognja krotilci
rešujejo, kar rešit' je mogoč'.
Ko se umaknejo vode grozeče,
drugačna ujma udari v naš tolmun:
mnogim županom voda v grlo teče,
ker bliža se volilni obračun...
Kup kandidatov prvi »val« odplakne,
večina »starih« stolčke obdrži,
le dvema konkurenca tron spodmakne,
na ducat glav pa drugi krog preži...
Zašpilimo to »kronično klobaso«,
ki so jo v glavnem drugi mesilil
(Mi dali smo le par »ocvirkov« v maso,
tri ščepce popra in nekaj soli.)
Nič manj se jih ne drenja pri koritih
zavoljo naših spisanih »kolin« -
je moč po nekaterih novih ritih
preštet' pri jaslih celo več živin...
Ministra Tita kombi je podrl,
ki peljal je špijone na »izlet«. ■
Ker je v »tuje« stanovanje vdrl,
»POP« Lojze tud' je moral odletef.l
Mostove »poštenjaki« so gradili,!
a kaj, ko so minirali jih sprot',\
nato še virmani so nam razkrili,^
kdo vse je med politiki falot..^
So občine (že drugič) mlade imele,
v Savinjski bil je pravi baby-boom,
se zdi, da so še škofe obnorele,
jim vlile odcepitveni pogum.
Mar niso oblastniki le igrali
ves ta političnih strasti izbruh,
da bi se pri koritu obdržali
in narod lažje bi pogrešal kruh?
SVEČAN
V Radečah so (p)tički pobegnili,
ki v kletki ni bilo jim za čemet'.
Le malo so svobode zaužili -
že so poslali jih nazaj sedet'.
Celje ima drugačnega Fakina,
ki ni potreben leskove masti:
pod njim okreva celjska medicina,
izguba več špjtala, ne pesti.
Med tem na ambulante invazija:
pol mesta smrka, kašlja, se poti.
Za dohtarje to ni epidemija -
le virus »A« nam dihat' ne pusti.
Zbegan je Mozirjan kot malo pišče:
čigav naj bo, dilema ga pesti -
v Velenju rad bi regijsko središče,
v Celje pa pošiljal bi smetL..
lAALI TRAVEN
Celjani mestni praznik spet slavijo: >
oblast za dar jih z jabolki teši. \
V dokaz, da k' Adam z Evo v raju ž'vijo?'
Da golih, bosih je vse več, drži...'
J
Župan ponosno kaže na G/ozi/o, |
kjer sveti se ploščat betonski šment:.
da rešil bi parkirno anarhijo, I
garažni hiši ulije fundament.''
Še jubilej atletskih veteranov
nas spomni zlatih let, ki ni jih več:
je Kladivar, (nekoč) ponos Celjanov,
na torti upihnil pol stotnije sveč.
Država spet Savinjčane sprašuje,
kje vse občinske plankesi žele -
a kaj, ko volje ljudstva ne spoštuje
in referendum iiovie farsa le.
ROŽNIK.
Na Celjskem huda ura je divjala,
ob Sotli stresala leden oblak,
na poljih, v gofcah letino obrala
ob streho bil premnog je siromak.
Drugače je pod Golovcem grmelo -
tamkaj je padalo »od spodaj gor«:
je lačnim penzionistom prekipelo,
so vladi napovedali upor
Oblast je celjske dohtarje nagnala
v standardizacij ski eksperiment:
bolnišnici bo manj denarja dala -
poseg uspel, podlegel pacient...
Po letih muk mestinjski Bohor zvije:
ko uši berač si pufov je nabral,
na cesti so garačev tri stotnije,
ker Je fabriko končno vrag pobral.
VELIKI SRPAN
Na grad nad mestom derejo Celjani,
kjer jih spominja srednjeveški dan
na čase, ko so še bili tlačani
in jim je vladal pravi knežji klan.
Danes nam vladajo drugačne »gnade«:
na parkirišču pred štacuno Spar
sam red kroji, kot njemu se dopade -
naj ve se, kdo je v Celju gospodar...
V Savinjski spet je grenka roža zrela,
a likof zdaj ho slabši kot nekoč:
na hmeljskem trgu cena je »uvenela«,
hmeljar državo prosi za pomoč.
A »svita« se v rogaškem zdravilišču:
Tarn so doslej »na suho« knajpali,
po novem pa v termalnem kopališču
bodo lahko goste namakali!
VINOTOK
Ko spet trgačev polne so gorice,
iz daljne Portugalske pride glas:
»Najlepše v Evropi so Konjice,
hortikultura ni jim španska vas!«
V Rogaški Slatini je oštarija,
kjer vabijo »plesalke« moške v raj -
ko vanj pokuka tudi policija,
odkrije čisto pravi kupleraj.
Na Prihovi krajani spet so sprti,
ker so jih dali pod vrbovški dvor -
na nazarsko-mozirski bojni črti
očitno bo potreben UNPROFOR...
Gradbeni stroji v Celju ropotajo,
ob Mariborski delajo nov pas,
meščanom vzradoščenim vedet dajo,
da je napočil predvolilni čas...
GRUDEN
Celjani rekli so: »Adijo, Joži!
Poslej jezični dohtar bo župan!«
Po knežjem mestu že novica kroži,
da Zimškovega menja Šrotov klan...
V Mozirju z lojtre pade »ljudski« Jaka
(mu »Janšev« Jože je nalagal klin),
v Laškem pa je Petra »poštenjaka«
»rdeči« Jože sklatil dol z višin.
Iz celjske »ljudske kuhinje« se čuje:
»Dajmo Terbovca na obrambni stol!
Če se premier nad babami zmrduje,
naj celjski Miro bo minister nov!«
Ko v mrazu grudna smo strasti hladi
iz Radencev nas je pogrela vest:
odslej bomo še s pivom špricar pili,
ker zlatorog trem srcem bode zvest...
A zdaj, ko približuje se Silvester,
zamere in skrbi pospravimo,
bodimo kot en uglašen orkester
in kot prijatelji nazdravimo!
Z neba nam Luna leto bo vodil
na pragu nove tisočletnice:
da bi čimmanj nas trkala, nosi
želi vam zvesti vaš NT&RC!