Telefon št. 119. i’oštmuu plačana v gotovini. Posamezna šievilKa 1-25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik oh tl. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrunkirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se. ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po ruznašalcih izven Ljubljane 22’— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 paru. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega zuačaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 52. V Ljubljani, četrtek 4. marca 1926. Leto I. Protest ljubljanskega delavstva. Velikanska udeležba. Enotnost delavstva, odgovor na nečuveno nasilje kapitalističnega razreda. Zmaga razrednih strokovnih organizacij. Proračunska razprava se nadaljuje... Belgrad, 4. marca. Po določenem redu obravnava iparlament proračun iza proračunom. Včeraj so razpravljali o proračunu ministrstva za vere, toda 'bretz zanimanja in sko-ro čisto prazna je Ibila skupščinska dvorana. Le klerikalci so postavili na govorniški oder Uvlekla in Škulja, oba duhovnika, ker se lajiški klerikalni gospodi očividno ne zdi Strankarske Belgrad, h marca. V zadnjem času se precej razpravlja o nekih doslej še tajnih razgovorih, ki se baje vodijo med Davidovičevimi in Pritbičevičevimi demokrati. Baje obstoja v obeh parlamentarnih klubih pripravljenost, da se izvrši ponovna združitev obeh strank. 'Vsekakor pa se Pribičevič zaveda, da jo napravil maj večjo pogreško takrat, ko je razbil demokratsko stranko in se vdinjal radikalom. Prav tako pa je gotovo, da bo slejkoprej likvidirala muslimanska stranka. Dr. .Spaho, ki vodi to 'stranko sicer zanika to vest, vendar pa bo le težko obdržal situacijo v švo- nja. Reforma volilnega reda v Rumuniji. Bukarešta, 4. marca. Bratianova vlada je sedaj predložila parlamentu nov osnutek volilnega reda. Ker smatra Bratianu, da pomeni izid občinskih volitev zanj zmago, hoče sedaj razpustiti parlament, izglasovati ji o v volilni red in razpisati novo volitve. Osnutek volilnega reda ipredvi- Sprejem Nemčije Hamburg, 4. marca. Mestni fee-nat v Hamburgu je priredil državnemu kondorju dr. Luthru banket, na katerem je državni kancler glede vstopa Nemčije v zvetzo narodov izjavil, da pri pogajanjih za vstop Nemčije v zvezo narodov, ki samo-obsdbi razumljivo dobi tudi sedež v stalnem svetu' zveze narodov, ni bilo in nikdar ne more biti govora, da bi se svet Izveze narodov še izpremeni! ali razširil. Temu iso pritrdile vse udeležene vlade. Zairaditega je vsaka izprememba organizacije zveze narodov .za onega, ki je bil pod sedanjimi pogoji in oblsedanji organizaciji sprejet v njo, nesprejemljiva. ' osti o namerah razširjenja sveta zveze narodov smo dobili šele, ko vredno sodelovati pri verskem proračunu. Ravno pri obravnavi proračuna ministrstva za vere se vidi trldoist naprednih in svobodomiselnih strank. Niti enemu govorniku se ni zdelo vredno, da bi podčrtal zahtevo po ločitvi cerkve od države. Zanimivo je, da imamo v naši državi trinajst priznanih ver. pregrupacije. jih rokah in preprečil popolno pro-or i jen taci jo muslimanskih vrst. Za včeraj se je prvič zopet sestal nekak opozicij on al ni blok. David ovič, dr. Korošec, Spaho in Joca Jovanovič so se namreč posvetovali, kaj bo ukreniti, če bi Pašič res odgodil po sprejetem proračunu parlament do jeseni. Visi ti šefi-so se zedinili, da se pošlje Patšiču pismo, v katerem se opozori na nujnost parlamentarnega zasedanja. Politični krogi vidijo v tem prvem skupnem koraku nov poiizkus enotnejšega opozicij onalnega nastopa- deva centralno volilno ' komisijo v Bukarešti, okrožne volilne komisije pa po komi ta tih. Volilni red pa seveda določa, da il>o dobila .stranka, ki dobi pri volitvah v celi državi največ glasov absolutno večino, in šele ostali mandati bi se po pro-porčnem sistemu razdelili na druge stranke. v zvezo narodov. smo vložili predlog. Nemčija sicer nima pravice dajati mnenj, dokler ni član zveze narodov, o nje reorganizaciji, če pa bo član in dobi vpogled v organizem zveze narodov, bo podajala mnenje 'tudi o drugačni obliki in sestavi zveze narodov. Predvsem pa naglasa, da ne gre za posamezne države, za odnošaje med posameznimi državami, ker gre le za organizacijo in Iprospevanje zveze narodov same. Obžaluje, da se s tem uspehe 'locamske politike ruši, češ, da je dosedanja odkrita politika in zaupanje potrebno. Ce bo Nemčija sprejeta v zveizo narodov pa bo zahtevala tudi zase vpoštavanje, kakor za vise druge države. V polni Unionski dvorani se je vršil protestni shod ljubljanskega delavstva. Prekipevalo je v dvorani ogorčenje ljubljanskega delavstva in nenooisna je bila odločnost ljubljanskega delavstva, da prepreči katastrofo rudarskega proletarijata in njegovih nedolžnih družin. V splošni tišini je otvoril sodrug Jernejčič kot predsednik Strokovne komisije javni shod. Besede, ki jih je govoril v delavskem boju osiveli so-sodrug, sodrug, ki je hodil s prolctari-jatom vso pot na Golgoto, so izzvale med navzočimi burno odobravanje jn enodušne enoglasne proteste proti izkoriščajočemu kanitalizmu. Strokovno poročilo je podal s. Fi-liP Lratnik, tajnik Delavske zbornice, za njim pa so izrazile solidarnost z rudarskim proletarijatoin vse na shodu udeležene strokovne delavske organizacije. Naj ve rudarski proletarijat bednih in zapuščenih v trboveljskih revirjih: ramo ob rami v nerazdeljivi skupnosti in po ničemer ovirani solidarnosti se bo boril ljubljanski "ro-letarijat za svoj in rudarskega delavca življenski obstoj. Zadnji je govoril s. Alojzij Sedej. Njegov klic po enotnosti, njegov klic po razredni zavesti in neizprosnem razrednem boju je izzval burjoi pritrjevanja. Prav tako pa si naj zapomni rudarski proletarijat: Študent Dušan Kermavner, ki še ne ve, k?: je trpljenje in beda rudarja, ki še ni dopolnil petindvajsetega leta in ki ga še danes oče redi, je čutil potrebo, da je organiziral peščico nedoraslih fantalinov, pa motil shod, rušil enoduš-nost in enotnost protesta in manifesta. ju, žal nam je, da je Kermav-,1C£'U Marcel Žorga nasedel. Čemu to. v železničarski organizaciji je mesto zanj m dovoU dela zanj že_ leznicarska organizacija Pa je j,jia na strani onih, ki so dali cnodušen protest in tudi v Marcelovem imenu kot člana železničarske organizacije je protestiral proletarijat. Ko pa bi hotel Marcel Žorga vseeno govoriti, tedaj bi to kaj lahko dosegel potom svoje organizacije, tega pa ni mogel doseči ob pomoči Kcrmavnerja-štu-denta. To nastopanje bi lahko težko oškodovalo solidarnostno manifestacijo ljubljanskega delavstva. Toda: razgrajačem in razbijačem je odklenkalo v delavskih vrstah. Rudarski proletarijat pa bo še sam obsodil te ljudi. L Resolucija. Ljubljansko delavstvo, zbrano dne .3. marca na velikem javnem shodu v veliki dvorani hotela „Union“ ugotavlja: Po zaslišanju referatov, glasom katerih je odpustila Trboveljska premogokopna družba 1325 rudarjev, za ostale produktivne delavce pa uvedla praznovanje ene tretjine, tako da praznuje vsled teh ukrepov nad 3100 delavcev, istočasno pa napovedala, da bo podaljšala delovni čas in znižala mezde. L Tudi, če bi bilo res, da so redukcije, ki jih napoveduje TPD, nujno potrebne, bi pomenjal način, kako se nameravajo te redukcije izvesti brezprimeren protisocijalcn čin eksponentov inozemskega kapitala. V slučajih gospodarskih kriz je dolžna Priskočiti prizadetim na pomoč vsa družba. 1'rboveljska premogokopna družba, ki je obrala v letih dobre konjunkture, izrablja- joč delovno silo, stomilijonske rezerve, je dolžna pomagati delavstvu v časih krize in slabejše konjunkture tako dolgo, da si ustvari druge predpogoje za eksistenco. 2. Država, ki ni predvidela za slične socijalne katastrofe nikakih kreditov, je podala daljni dokaz popolnega neumevanja za socijalne naloge države. Ne samo da ni postavila v svoj proračun nikakih kreditov za podpiranje brezposelnosti, — ona ni storila ničesar, da bi delovna sila organizirala, da bi se gradila stanovanja in izrabijo vse neštete možnosti, kjer bi se mogla delovna sila koristno uporabiti. 3. V kolikor je mogoče dobiti sodbe o gospodarstvu TPD in razlogih krize, je pa nadvse verjetno, da kriza ni tako akutna, kakor jo slika družba in je verjetna domneva, da izrablja trenotno slabšo konjunkturo za napad na zakoniti delovni čas in na delavske mezde, čeravno delavske mezde niso dosegle niti prav že itak sramotno nizkih predvojnih mezd in čeravno so cene premoga daleč previsoke in mnogo višje nego predvojne. 4. Sedaj veljaven pravilnik Bratovskih skladnic omogoča, da bodo izgubili reducirani rudarji še svoje članske pravce pri Bratovskih skladnicah. Iz vseh teh razlogov zahtevamo: 1. Državna oblast naj sestavi komisijo sestoječo iz rudarske oblasti, zastopnikov parlamenta, Delavske zbornice in delavskih zaupnikov, ki naj pregleda knjige TPD, naj preišče obseg krize in gospodarstvo TPD, zahteva naj gospodarski program, javnosti pa naj izda o tem poročilo, dotlej naj se vsaka redukcija obustavi. 2. Rudarska oblast naj prepreči kršenje zakona o osemurnem delavniku in predpisov o socijalni zaščiti. 3. Družba in država naj priskočita na pomoč vsem delavcem, kojih eksistenca je vsled redukcije ogrožena, zlasti s tem, da jim najde novih delovnih prilik. 4. Pri akordnih tarifih naj se odpravi premijski sistem, ki ustvarja zvišano produkcijo na škodo delavskega zdravja in veča brezposelnost. 5. Pravilnik Bratovskih skladnic naj se nemudoma popravi v smislu tozadevnih predlogov delavskih strokovnih organizacij. Da se te zahteve učinkovito podprejo Poživljamo delavstvo vseh strok, da se organizira v svojih strokovnih organizacijah in o ije organiziran napad delodajalcev na delavske pravice, kajti brez sodelovanja delavstva se ta kriza ne more rešiti. 11. Resolucija. Ugotavljamo, da je imelo ministrstvo saobračaja s TPD sklenjeno pogodbo glede dobave premoga in sicer vedno za pol leta naprej. Na ta način si je TPD znala zagotoviti odjem od železnice, dočim saobračajno ministrstvo z nobenim drugim rudnikom ni imelo podobne pogodbe in so tako drugi, zlasti tudi državni rudniki imeli slabše kon-junkturne pogoje. Ta pogodba TPD je potekla s februarjem in sedaj se družba trudi, da bi saobračajno ministrstvo sklenilo novo pogodbo z novo razpečevalno družbo. Ministrstvo se še ni odločilo. Na podlagi teh ugotovitev zahtevamo: 1. Saobračajno ministrstvo naj obnovi pogodbo samo s TPD in povsem izloči vmesno razprodajno družbo premoga. To pogodbo naj saobračajno ministrstvo sklene le pod pogojem, da družba sprejme vse delavstvo nazaj v delo in da družba opusti tudi vse druge ukrepe glede podaljšanja delovnega časa in znižanja mezd. 2. Zavedamo se, da je usoda rudarskega delavstva v znatni meri tudi v rokah ministrstva saobračaja, in ima možnost, da pri obnovitvi pogodbe ščiti delavske interese. VELIKA demonstracija stav-BINSKEGA DELAVSTVA v PARIZU. Pariz, 4. marca. Uprava pariškega mesta je izdala odlok, ki je kršil določila osemurnega delovnika. Zato je pozvala stavbinska organizacija stavbince v štrajk. Tekom večera so se vršile zato po pariških ulicah burne demonstracije, prišlo tudi do težkega spopada s policijo, tako, da je bio ranjenih kakih 50 demonstrantov in 40 policajev. SOČI J ALI ST IČNA ZMAGA PRI GRAŠKI POLICIJI. Gradec, 4. marca. V7 nedeljo so se vršile v Gradcu volitve personalnegazastopstva pri graški policiji. Pri teh volitvah je prvič nastopila kršča nisko-soci ja! n a organizacija, ki je pa temeljito pogorela. Od 517 policijskih uradnikov se jih je udeležilo volitev 483. 'Svobodna strokov-t]i!o volitev 48,3. Socijalistična orga- nizacija je dobila v zastopstvu 11 sedežev, krščansko-socijalna pa enega. DVANAJST LET PO NEDOLŽNEM V JEČI. Berlin, 4. marca. Pred poroto v Glatzu iso te dni obnovili sodno postopanje proti nekemu mesarju Edvardu Trautmannu, ki je bil leta 1911. obsojen zaradi umora na 12 let težke ječe. Mož je ječo prestal, sedaj pa se je. dognalo, da je bil morilec Denke, ki ima toliko grozodejstev na vesti. RAZŠIRJENJE SVETA ZVEZE NARODOV SE ODGODI? London, 4. marca. V angleških krogih prevladuje vtisk, da ise glede razširjenja sveta izveze narodov doseže v Genfu kompromis, po katerem se izvoli komisija, ki 'bo do jeseni razmotrila o zadevi ter na jesenski, ki ho meseca septembra, svoje predloge. ŠTRAJK PRED1LNIČARJ EV NA JAPONSKEM. London, 4. marca. Štrajk v japonskih predilnicah se nadaljuje. Število štrajkujočih jo naraslo na 34.000 oseb.' POTOVANJE OKOLI SVETA V LETALU. Moskva, 4. marca. Y Moskvi se sedaj nahaja ameriški žurnalist Wels, da ugotovi najkrajšo progo preko Rusije na vzhod. On hoče namreč v letalu obleteti v 23 dneh svet, le progo med Moskvo in Vladivostokom bi rad prevozil z vlakom. Vsekakor bi pomenilo to nov svetovni rekord. Borza. Danes notira Zagreb: Berlin 13.498 do 13.538 (13.5140—13.5540), Italija 227.16 do 228.36 (227.33—228.53), London 275.75 do 276.75 (285.53—276.73), Newyork 56.578 do 56.875), Pariz 211—213 (208.34—210.,34), Praga 167.876—168.885 (167.99—168.99), Dunaj 7.989—8.029 (7.9950—8.0350), Curih 10.916— 10.956 (10.9175—10.9575). Curih. Belgrad 9.1650 (9.1450), Budimpešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.84 (20.84), London 25.2475 (25.24), Newyork 519.50 (519.50), Pariz 19.42 (19.02), Praga 15.385 (15.395), Dunaj 73.25 (73.20), Atene 7.40 (7.45), Bukarešt 2.275 (2.25), Sofija 3.75 (3.75), Madrid 73.25 (73.20), Varšava 66.50 ( 66.50). Amsterdam 208 (208.05), Bruselj 23.62 (23.60), Stockholm 139.40 (139.40), Oslo 111.25 (112.25), Kopenhagen 134.75. Nečuveno in protizakonito postopanje Trbovelj, prem. družbe. Iz Trbovelj nam pišejo: Trboveljska prem. družba je v soboto potom .paznikov razglasila delavstvu, da se z ponedeljkom prične menjava šihtov na kraju, kar pomeni, da se s tem podaljša delovni čas od 8 na 9 ur dnevno. Zveza rudarjev je itakoj pojasnila rudarjem to protizakonito nakano TPD. Rudarji so se pojasnila itn direktiv točno držali ter so takoj prekrižali Trb-družbi njen čedni in poceni račun. Nihče ni šel pred 6. uro v jamo in vsi so bili točno ob 2. uri že iz jame. Opozarjamo tudi rud. oblast, da strogo in točno nadzira postopanje družbe, da se ne bo več kršilo zakona. širite »OeiTPolitiko«! Tudi trboveljska občina naj služi Trboveljski družbi? Trbovlje, 2. marca. Trboveljska prem. družba je odpustila ponovno 246 delavcev in sicer: Rudnik 140 delavcev in 32 podurad-niikov. Podjetje Dukič pa 62 delavcev in 12 poduraduikov. Na trboveljsko občino prihaja dnevno mnogo delavcev, ki prosijo dela ali pa podpore. Občima pa še do danes nima rešenega proračuna in ne ve v kakšni meri bo proračun rešen. Nam se zdi, da Trb. prem. družba ni gospodar samo vseh rudnikov v Sloveni ji, marveč tudi diktator v trboveljski občini in pa država v državi, od katere dobre volje je odvisno tudi reše-nje proračuna za trboveljsko občino. Delavci, koliko časa bo še to trajalo! Slepomišenje. V času, ko tisoči in tisoči gladnih rudarjev Trb. prem. družbe s svojimi nepreskrbljenimi družinami v strahu čakajo nadaljne obsodbe od strani gg. okoli Trb. prem. družbe in ko jih je že na stotine in stotine na cesti brez vseh sredstev in brez vsakega upanja na zopetni zaslužek, pa se revirji Trb. družbe zopet poživljajo z novimi ljudmi — orožniki. Čudno vsekakor! Za te trpine, ki morajo poleg vsega vsakdanjega trpljenja v rudnikih še gledati trpljenje svoje gladne družine, in ki v potu svojega obraza in žuljev svojih rok ustvarjajo milijonske dobičke Trb. prem. družbi, katerih «o tudi deležni nekateri naših najbolj državotvornih elementov, se navadno ne briga ne javnost ne naše brižne in skrbne oblasti. Kadar se pa ta izgarana množica zgane in zahteva za svoje delo večji kos kruha, takrat •se nekdo na višjem mestu takoj zgane in pravi: javni red in mir je ogrožen. In že se svetijo bajoneti v teh umazanih premogovnih dolinah. Tako je tudi sedaj! Trb. družba je vrgla približno tisoč teh (trpinov na cesto. Ostalim je reducirala delavnike, obljublja jim še znižanje plač in podaljšanje delovnega časa, a kaj iso ti rudarji storili! Nič, samo potom svojih zaupnikov so povedali Trb. družbi in povedali so javnosti, da tega bremena prenesti ne morejo. Vsa javnost se -zgraža nad tein zločinskim početjem Trb. družbe, ki ga je že ali ga še namerava izvesti nad svojimi rudarji. Ta meščanska javnost kar tekmuje med seboj. Tukaj klerikalci intervenirajo, tam demokrati posredujejo; »Orjuna« pa napoveduje celo revolucijo. Trboveljska družba pa podaja izjave. Da, vsi rešujejo sedaj bednega rudarja. Pa čisto gotovo, ako .je ta složna borba res prava, potem se bo morala Trb. družba ukloniti, in nebesa se bodo odprla za Trb. rudarje. Medtem pa bajoneti v revirjih!! In zakaj? Ali imajo ti nalog, da ščitijo življenje rudarjev, njihove plače ali njih zakoniti 8-urni delavnik? Ne verjamemo, da so jih Kato poslali. Smo skeptični. Zakaj zgodovina zadnjih let nam pokazuje, da kadar Trb. družba svojim rudarjem trga bori kos kruha, takrat se odbijajo solnčni žarki na bajonetih orožnikov po teh dolinah in to toliko časa, dokler se ubogi rudar ne navadi na manjši kos kruha. Čudna so pota Trbovelj, družbe in vladajočih krogov. V upravnem svetu Trb. družbe sede klerikalci, v Slavenski banki so demokrati, z njo (kupno pri mizi in pod mizo pa čakajo še drugi na drobtine, ki eventuelno padejo iz te bogate mize. V ozadju se pa tepe vladna stranka za koncesijo v prodaji njenega premoga. In gre se samo za 30 milijonov Din letnega dobička. Vsi ti so sedaj v borbi — proti komu — proti svojim lastnim interesom — za interese rudarjev — čudna logika! Pa orožniki v revirjih — kje so ti? Po dnevi jih ne vidiš. Po noči pa kje? Pri rudniških objektih in ravnateljskimi stanovanji. Zakaj, vprašamo, je to? Ali mislijo rudarji koga ubiti, ali mislijo obratne napTave uničiti? Ne! Povedali so samo, da so pri sedanjem kosu kruha lačni in da še ob manjšem ne morejo živeti. Samo to so povedali, javnost je slišala. A na mestu kruha so jim poslali bajonete. Kdo? Oni faktorji, kateri da so proti družbi. Rudarji! ali jih vidite vollkove v ovčji obleki? Vi črni trpini spreglejte, otresite se jih. Povejte jim, da vaše življenje je odvisno od vaše razredne sile, ne pa od meščanske milosti, ki je kot mačka, ki spredaj liže a od zadaj praska. iz zadrugarske Srbije. Belgrad, 28. februarja. Srbija je zemlja, kjer se je v zadnjih 30 letih zelo razvilo zadružništvo na kmetih. Med delavstvom me, ker je tovarniških delavcev premalo in so preveč raztreseni. No, pa o tem bom govoril drugikrat. Danes mislim opozoriti na neko vrsto zadrug, ki jih na Slovenskem ni, to so zdravstvene zadruge. Ameriška misija z g. R. R. Rider-jem na čelu, ki je osncTvala po Srbiji zdravstvene postaje ter delo dr. Gavri-la Kojiča sta rodila »Savez zdravstvenih zadruga v Beogradu«. Kdor je či-tal študijo »Selo u Srbiji pre rata«, ki jo je napisal zaslužni zadrugar Miliaj-lo Avramovič, ta je strmel: a' kakšnih razmerah je živel (in še živi) kmet v Srbiji! Srbski seljak stanuje v nezdravih, vlažnih, temnih, smrdljivih in naravnost gnusnih prostorih, često skupaj z živino. V vinogradu sicer brani trto pred boleznijo; škropi jih z modro galico. Tudi k svinjam in kravam pokliče takoj živinozdravnika, toda za družino samo ni ne zdravnika ne leka. Bolezni razsajajo in tirajo kmečke ljudi prezgodaj v grob. Zato so zdravstve- ne zadruge v Srbiji velikanskega pomena, žal le, da ne najdejo v današnjih žalostnih časih več podpore od strani kompetentnih činiteljev. Leta 1922. je bilo 13 zdravstvenih zadrug s 5251 člani, 1. 1923. — 15 zadrug s 5964 člani in sedaj jih je 24 s 7703 člani. Zanimivo in pomembno je to samo-pomočno gibanje. Delo ni lahko. Težko je že združiti ljudi, da si skupno v svojem ikonsumu nabavljajo življenjske potrebščnie, hrano, obleko, obutev — kaj še, da jih združiš v švrho skupne nabave zdravil in zdravnika!! In vendar gre; uspehi so že tu in bodo vedno večji. Naše nagrade. Kdor nabere in pošlje z naročnino vred do dne 25. marca leta 1926 dobi brezplačno: L za pet novih naročnikov eno lepo knjigo, 2. za 10 novih naročnikov dve knjigi in en mesec ..Delavsko Politiko**, 3. Za 15 novih naročnikov 4 knjige in dve meseca ..Delavsko Politiko**, 5. za 25 novih naročnikov 5 knjig in ..Delavsko Politiko** za 2 meseca, 6. za 39 novih naročnikov 6 knjig (ena elegantno vezana) in ..Delavsko Politiko** za dva meseca. Oni pa, ki pridobe do 20. t. m. več kot petdeset novih naročnikov, dobe še izredne nagrade, ki se bodo posebej določile z ozirom na število novih naročnikov. Naslove naročnikov in naročnino je poslati činiprcj na naslov: Uprava ..Delavske Politike** v Ljubljani, Breg 12-11. Pravijo... tla se je Ninčic oglasil v Parizu pri Briandu, Stojadinovic pa v Londonu pri Cliurcliilu. 'Sestala sta se nato oba jugoslovanska ministra na sivi obali rokavskega zaliva in si potožila svoje sreče in težave. Tožil je Ninčic o mačehi tujini, grajal je Stojadinovic Pari.z, njegove rent-nike in kvartopirce ter londonskega Churchila, njujonske bankirje in zagrebško belgrajskega Radiča ... Pa sta šla in pisala Maksimoviču, ministru policije, o tem in onem, o Radiču in o ginvnjači . . . M ukini- movič, ki je komaj okreval, je odstopil bridko to pisanje Pašiču, ki je najprej zbolel, nato pa »najavil« svoj odhod v Sarajevo. Odišla sta Ninčic in Stojadinovic zopet širom sveta; »Marschbereit« je Pašič za Beč. Kam spet konvalescentni Maksimovič? V Zagrebu »boravita« Laza Markovič in Janjič. Vsi so odšli, le On je ostal, Radič mopokololbljivi, ki junaško vztraja, in se junaško bije v parlamentu 'in izven njega, in se drži Belgrada in potujoče vladne fronte... in si prav nič ne želi nazaj, niti Stoja-dinoviča, niti policijskega Maksimoviča, niti ostalih svojih kolegov. 14 Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevci FERDO DELAK. 1. GLAS od traverze: Republika ni ničemur kriva! Vsemu je kriv kapitalizem! To je oni medved, ki je jedel žeblje, in bo počil ko bo čas. In na svetu se ničesar ne more v dvajset in štirih urah! GLASOVI: Tako je! Tako je! (Ljudje prihajajo od desnih in levih grušč, posedejo, prižigajo cigarete in se razgovarjajo. Delo je zastalo v sabotaži. Tu in tam se sliši cviljenje svedra ali pile, a popolnoma osamljeno.) 1. GLAS: Da, da! Streljajo, pokajo, koljejo se, obešajo! Rdeči koljejo bele, beli rdeče, črni koljejo rumene, rumeni črne, vse brez repa in glave! Samo kolji, kolji in kolji! In kakšna korist je od tega? 2. GLAS: Vseeno je, če se koljejo ali ne! Tudi mi smo se klali pel let, in še pet let se bomo klali, in še nas bodo ostali milijoni! 3. GLAS: Kaj brbljate tja v en dan, ljudje, kaj? Vedno samo brbljate, kakor stare babe! Naše so postrelili kakor pse, a mi se ne zganemo! Ali je to človeško? GLAS: To ni res! Niso ustreljeni! To je nekdo raznesel, da razburi ljudstvo! Aretirali so jih! To že! A ustrelili ne! 3. GLAS: Kaj hi ne bilo res? Res je! Ustrelili so jih! če že hočete vedeti! Se sedaj ležijo tam nepokopani! GLAS: To ni mogoče! Kristijan je skrit pri Dominiku na podstrešju! Ne strelja se kar tako! (Nervozno gibanje in mrmranje. Depresija. Premor.) GLAS IZ KOTLA: Ko smo se danes zjutraj zme-njali, morje je bilo še črno, smo slišali pri topilnici bobnanje. Bobni, pa gru, gru, gru! A kaj je bilo, kaj? Onega malega mehanika, ne vem kako se imenuje, Vajnert... GLAS: Hubert! GLAS IZ KOTLA: Hubert, da, Hubert, po njem so trikrat streljali, a nikakor ga niso mogli zadeti! (Gibanje raste.) GLAS: In Ksaver je rekel, da visi na njegovi slivi pred hišo Pavel! (Nervoznost vidno raste.) GLASOVI: Ksaver! Ksaver! Kaj je? KSAVER (v neprestani depresiji, kakor iz sna): Ahasver, ljudje, Ahasver! On je pljunil Kristli v obraz! In vse to je zapisano! Ahasver! (Zvok kovinske plošče. To je signal, da pride nadzornik. Zatrepetale so oljnate lučke in aceli-lenke. ljudje se razkropijo kakor kresnice. Nakovala. pile, svedri intonirajo delo.) GLAS NADZORNIKA (za sceno): Sabotaža? Kaj ne? štrajk? Sabotaža! Vam bom že dal! Čakajte! Sabotaža! (Nadzornik je velikan. V mornarski obleki, oborožen s korobačem v roki, v ostri silhueti na mostu, s čeladami in bajoneti straže, ki stoji v drilu nepremično. Ritem markiranega dela. Gruča okrog traverze vzdigne breme, kriči glasno: „lwo-ruk", in nese na prečkah počasi traverzo. NADZORNIK: Kaj se vraga vlečete, kakor sprevod? 1. GLAS od traverze: Težko je to, gospod nadzornik! NADZORNIK: Težko je to, težko! Vse vam je težko! Dnevnice navijati pa, to vam ni težko! Kaj ne? Vsi smrdite od lenobe! No, no, potengite tresko! — In vi tam! Vi tam na •številki štiri požurite se! Celo jutro mečkate tu eno samo tablo! Zjutraj sle začeli na številki štiri, a prišli niste nikamor! Ce vas pa zatožim, me preklinjate kakor krvnika! Tedaj vam odjedam kruh, kaj ne? Vi mrcine lene! Človek bi si lahko izkričal pljuča nad vami, in še ne bi nikamor prišli! Vse bi vas bilo treba militarizirati! In kdor noče — k zidu! Čez mesec dni bi že ..Republika" plavala! Pri moji veri! Če bi mene poslušali! čez mesec dni! (Stopil je dol po lestvi. Hodi med posameznimi gručami in vpije): Naravna stvar! Vse stoji na mestu! Kakor hitro vam obrnem hrbet, že stikate glave, kakor volki vkup, in lajale in organizirate! Jaz bi vam že dal te vaše organizacije! To je konec upora o! Te vaše proklete organizacije! Glej, na! Samo glejte! Kaj me tako gledate? Kradete državo! Da! Tatovi ste. Država vas hrani in oblači, a vi ji kradete! In vam še ni prav! Še upirate se! Kaj sle napravili danes? Pokažite, kaj ste napravili? Tri žeblje ste zabili, to je vaše celo delo! A upirati se, to da! Dinamit pod vse! Za to ste takoj! Revolucija! Seveda! Revolucija! Treba bi bilo vsakemu petemu s svincem posvetiti, pa b' bil red! Kaj je tu s številko dvanajst? Kaj? Kje je ta številka dvanajst? Kdo je to? GLAS: Ga ni! (Dalje Prl h.) štev. 52. „D E L A V S K A PO LI '1' I K A" Stran 3. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 4. marca: Zapeljivka. Red F. Petek, 5. marca: Naša kri. Red B. Opera. Začetek ob pol 20. uri. > trt ek. 4. marca: Joungleur de Notre Dame. Red D. Petek, 5. marca: Zaprto. Žongler naše ljube gospe. Ljubljanska opera je popolnoma nanovo naštudirala znano Massenetovo opeim »Žongler naše ljube gospe«, ki se je prvikrat izvajala na našem odru takoj po prevratu. Massenetova glasba je izredno lepa ter je ta opera stalno na repertoarju vseh velikih svetovnih odrov. Predstava se vrši za red D. Isti večer se vprizocri v drami Golarjeva »Zapeljivka« za red F. Dijaška predstava v drami. V soboto, dne 6. t. m. 8e vprLzori v dramskem gledališču ob treh popoldne »Pegica mojega srca«. Ta jako priljubljena veseloigra se igra ta dan zadnjikrat v letošnji sezoni in je namenjena v prvi vrsti idijaštvu, lahko pa jo poseti tudi drugo Občinstvo. Cene so znatno znižane. Nov kapelnik v zagrebški operi. Kakor doznavamo, prevzame ikapelni-ško mesto zagrebške opere Rihard Sch\varz, do sedaj nastavljen pri osiješkem gledališču. Naši igralci na Prešernovem grobu. V torek popoldne so se naši dramski igralci z nestorjem Danilom na čelu odpeljali v Kranj, da počaste Prešernov' grob. Položili so nanj venec, dramski kvartet pa je zapel par pesmi. Nato so odšli v' čitalniško dvorano, Ikjer se je razvila prav domača, intimna zabava. Tako se je oddolžil Danilo Prešernu. M. Beer: Karl Marks, njegovo življenje in nauk. V založbi »Zadružne založbe« Ljubljana, Aleksandrova cesta, je izšla kot drugi zvezek soc. pol. knjižnice najboljša knjiga o maksizmu izpod peresa slovitega nemškega pisatelja Boera. Slovensko izdajo je priredil s. Ciril Štukelj. Ta knjiga je iizšla v Nemčiji v dveh letih v štirih izdajali. Gotovo se bo tudi v Sloveniji razširila med one, ki jim je predvsem namenjena — med delovno ljudstvo. To delo ni navadna agitacijska brošura, temveč delo z globoko, poučno vsebino. Da navedemo le najvažnejša poglavja: Marsova pomemJbnoat. Njegovi starši in prijatelji. Dijaška leta. Vstop v življenje. Nastanek marksizma kot novega svetovnega naziranja. Revolucijo-nariu duh 40. let in revolucija 0848. Marsovo delovanje v Angliji. Interna-oijonala. Pariška komuna. Marsova smrt. Materijalistično zgodovinsko na-ziranje. Razred, razredni boj in razredna zavest. Vloga delavskega gibanja in proletarska diktatura. Marxov gospodarski nauk itd. Knjiga, ki obsega 120 strani velikega formata, stane le 20 Din. Razprodajale! imajo 25 odstot. pousta. Vsem sodrugom priporočamo, da se knjigo naroče. — V »Zadružni Založbi« je dobiti še prvi zvezek, ki piše o »Prehodnikih današnjega sooija-lizm.a in komunizma.« Cena Din 20,— Naročajte! Porotno sodišče. Bred porotniki stoji 20-letni Franc Koprivec, potuhnjen delomržnež, ki se zagovarja radi zavratnega roparskega umora. V Dobrunjah pri Ljubljani je živel starček Anteni Trček, ki se je na stara leta preživljal s krošnjarenjem l>o vaseh. L. 1024. okoli božiča so ga zadnjič videli v Dobrunjah, nakar je brez sledu izginil. Decembra meseca pa je našel France Zupančič v svojem lovskem revirju človeško okostje. Dva