^ d»« rm*e«> »ofcot, Is prM»»k«». j 4ail7 8*tur4w podaji »»d Holidajs. FROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdaiftki ta upratnittl p;»>.W>rt: Mi? S. Ubadal« A v.. Office af Publkation: M67 Soutk LavndaU Ava. Talapkona, Boekw.ll 4** ^tkar XXVIII- i* I«. I Ml. al UM »«*«m« ta« * Omc>« W M»r«fc •. im. CHICAGO, ILU PONUEIJEK, 1. JULIJA plače bolj iv-iral in poslabšal delovne raz-' r» Tej kampanji mezdnih ukcij je več ali manj naredi-tonee NKA z nastavitvijo mi-inih plač in maksimalnega »vnika, ter organizatorični delavstvom. Inoge unije, ki so bile na ko-ih in oskuhene do kosti pred »odom NKA, so se v razme-kratkem času zopet raz-v orjake. Predvsem je to jica glede rudarske unije *'A m skoraj vseh oblačilnih ). ukljin ivši tekstilno. Orga-Ttorirrii val je dosegel tudi l»r«-j se nikoli organizi-* industrij,.. Zgod i I se je Ču-»redi naj vil je krize, i I«-, po-1 u<> • s, V(.<-.. r}1_ '''•'» "ryaniziranjaI ' '"I" zanje |>od I ■i'', jc orga-1 znašlo pod "openfta-pred novimi barijem de- Inla veli-1 «nje med p"polnoma ' lio\ no H<»di-; v zadevi " izgledalo, • Vlavo. K ,J ta konfu-k '.'»zri i h me-1 delavstvo •ne m vet*?" 1 '"pi proti aparjem" 'V t» •' ' »o for-^ delavcev i -idioR (;Hr. r a /am*t<'d ' ' '''d CJar-1 ' '»-d I lat-r^<'«nizirsle Je nad '"r (i obla- Vojaška vstaja v Peipingu strta Peiping, 29. jun.—Večje število kitajskih vojakov se je uprlo povelju japonskih militari-stov, da morajo izprazniti provinco Ifopei. Uporniki so v če-trU-k zvečer udarili na Peiping in napadli lojalne kitajske čete. V ho noč je trajala bitka in končno so uporniki zbežali iz mesta, kjer so pustili več mrtvih in ranjenih. Kden civilist je bil ubit. Kitajske oblasti v severnih provincah ho <1 o c e I a kapitulirale pred Japonci. Farmarsha stavka v Virginiji Painter, Va., 29. jun.—Z namenom, d« poženejo cene krompirju na dva dolarja do prihodnjega pondeljka, ho stavkujoči farmarji blokirali cente, ki vodijo proti zapadli. Oborožene skupine farmarjev so iiinoči pi-ketirale cente in ntreljale na tovorne avte, ki so vozili krompir na trg. Obsedno stanje raz-glgseno v Barceloni Madrid, 29. jun. — ftpanska vlada je včeraj razglasila obaed* no *tanje v me»tu in provinci Barceloni zaradi nevarnosti *o-cialnega konflikta, ki se je pričel razvijati tamkaj. Domače vesti Oblaki Chicago.—^Zadnje dni je obiskal gl. urad SNPJ Frank 2va-nut iz Rolle, Mo. Obiskala sta nas tudi J os. Spenko in Avg. 2ur iz Clevelanda. MIluauAke vesti Milwaukee. — Zadnje dni so umrli: Matija Vrtačnik, ki je bil star &2 let, doma iz Lačeve vasi v Savinjski dolini^ v Ameriki 25 let in zapušča pet bratov; Johnny Zore, star 21 let, rojen tu in zapušča starše ter dve sestri; Annie Matic, stara 21 let, rojena tu in zapuščajoča starše, brata in sestro. — John J. Ermenc ml., sin bivšega poslanca Ermenca, je uspešno izvršil odvetniški izpit. — V slovenski farni šoli sv. Trojice je zadnji teden izbruhnil ogenj, ki je uničil dvorano z odrom vred. Skoda je občutna. — Poročeni sta bili rojakinji Mary Plesnik in Jennie Uudaj, toda oba ženina nista Slovenca. — Matt Ci-merman je prejel žalostno vest, da je v Vinji vasi pri Podgradu na Dolenjskem umrla njegova mati Marija Cimermančič v starosti 81 let. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — Zadnje dni je umrl Frank Klemenčič, star 6Ci let in doma iz Kamenvrha pri Primskovem na Dolenjskem. V Ameriki je bil 43 let in tu zapušča ienoi tri sinove, hčer in brati. Rojak umrl v New Yorku New York. — Nenadoma je umrl Jakob Videmšek, star M) let in doma iz Doba pri Domžalah. Zadela ga je srčna kap. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Frank in Ix»o Gospodarič sta prejela žalostno vest, da je v iStraži pri St. Ku-pertu na Dolenjskem umrl njun oče Franc Gospodarič v starosti 81 let. EIyške vesti Ely, Minn.—Poročena sta bila Anton Mikolič in Angela Mavec. Neventa je članica druAtva 2f>8 SNPJ. Obilo sreče! — Za srčno Boriba za priznanje delavske unije Izruh stavke v Fort Waynu, Ind. Fort Wayne, Ind., 29. jun.— Nad štiristo delavcev je zastav-kalo proti Inca Manufacturing Co.p podružnici IMielps-Dodge Copper Corp. Stavk ar j i so naznanili, da ho šli v boj za priznanje unije. Kompanija je informirala javnost, da bo tovarna zaprta za nedoločen čas. Omaha, Neb., 29, jun.—Arbitražni odbor, katerega je imenoval governer R. L. Cochran, je odločil, da mora uprava cestne železnice priznati atarostne pravice železničarjev, ](i so se pred nekaj dnevi vrnili na delo po osemtedenskl stavki, ki je rezul-tirala v izgredih |n razglasitvi obsednega Htanja V Omahi. Druge sporne točke med uslužbenci in družbo so bile ie prej poravnane. Keokuk, la., 29. jun__Stavka proti Hubinger Corn Products Co. je bila končana, ko je družba pristala na nekatere zahteve delavcev. Konec stavke je bil razglašen po konferenci med htav-karji, zantopniki družbe in re-prezentanti govtrnerja C. L. Ifcrringa. Toledo. O., 29. jun.—Javnona-pravni delavci in klerki so dobili zvišanje plače za pet odstotkov v smislu odloka, ki ga je |>odal Edvvard F. McGrady, pomožni tajnik zveznega delavskega de-partmenta. Stavka, ki je izbruhnila proti Toledo Edison Co., je bila končana 17. junija s ponredovanjem federalnih avtoritet. ROOSEVELT HO CE USTAVITI T02BEZA ZLATO Poslanico kongresu opira na odlok vrhovnega sodišča IZPLACITEV DOZORELIH BONDOV Dva zdravnika obsojena v zapor Chicago. — Dr. Frank K. Rraune in dr. Mauricc L. Dale, ki sta v zadnjem februarju h kriminalno operacijo ali splavom zakrivila smrt 26-letne Maric I)wyer, sta bila zadnji petek obsojena v zapor od enega do 14 let. kapjo je umrl Tomaž Perkovič, po narodnosti Hrvat in član društva 2f>8 SNPJ. — Na obisk v Milvvaukee in VVillard, VVis., so se podali Jos. Mavetz, Iiouis Mavetz, Anton Mikolič in Angela Mikolič. WaHhington, I). C., 20. jun. — Predsednik Roosevelt je pozval kongres, naj prekliče pravico tistih oseb, ki lastujejo federalne zlate bonde v vsoti enajst milijard dolarjev, da ne bodo mogle tožiti vlade za odškodnino zaradi izgub, ki so jih utrpele, ko je njegova administracija odpravila zlati standard. Roosevelt je tudi |>ozval kongres, naj določi posebni sklad, ic katerega bo federalni zakladnik Morgenthau črpal denar za plačevanje dozorelih obveznic. Ta priporočila je vsebovala kratka poslanica, ki jo je naslovil kongresu in katera je izzvala ostro kritiko pri republikancih. Rekli so, da je Rooseveltova admi nistracija odobrila "nemoral nost", ker noče poravnati škode, katero je napravila lastnikom bondov, ko je preklicala vladni kontrakt. V svoji poslanici je RooHevelt poudaril, "du je čin milosti, kadar vlada dovoli, da jo kdo toži. Ta privilegij pa je treba vzeti lastnikom bondov, du se ne bodo posluževali sodišč v svrho sabotaže vladnih ukcij in tako pomagali privatnim špekulantom," Predsednik je v svoji poslanici citiral odlok zveznega vrhovnega sodišča v zvezi z odpravo zlatega standarda. Neka klavzula v tem odloku ne glasi, da lastniki zlatih bondov niso dokazali, da so utr|H*li izgube, ko jim je vlada odklonila izplučilu v zlatu. Z namenom, da zaščiti lastnike zlatih bondov proti motni iz gubi v bodočnosti, je Roosevelt pozval kongres, naj poveri fedi ralnemu zakladniku oblast, ds izplača vsak zlati bond z ban kovci, ako lastnik zahteva gotovino. Na ta način lahko zame nja zlati bond /e-liral na governerjM, naj podpira amondment k državni ustavi, ki bi dal Chicagu pravico legaliii* runja vseh iger za denar. On sodi, da bi ustanovitev loterije v Chicagu in dovoljenja, ki bi jih izdajalo igralnicam, prineslo letno $!lfl,000,(MM), vsoto, ki jo je določil 11. L. Hopkins, da jo mora država prispevati za oskrbo reveftev, ko je bila v teku kam panja za zvišanje kupčljskega davka z dveh na tri odstotke. Polovica to vsote bi zadostovala za nasičevanje brezposelnih v Chicagu. "Kupčijski davek ne bi smel imeti nobenega zagovornika v demokraciji," je rekel Hurgess. "Ta davek je naložen na pleča tistih, kf ga naj tel je plačujejo. Uprava loterije bi morala liltl v rokah poštenih in s|Hisobnih lju di, da ne bi (»ostala igrača |>ollti kov. Direktor!j bi morali tvoriti značajnl ljudje in njih sluft-ba bi morala trajati dolgo dobo, da s* Uko ovria vsako sumnlče-nje o politični kontroli nad loterijo." Mirno" prodiranje japozMJ Veli-ke Britanije, v katerih je obljubila pomoč Italiji pri njeni kolo* mzaciji AbMinlj«, ki naj bi tvorile |H»dlago Mi pogajanje. Ena od teh Je bila sugestija, da Anglija od*topi del briuke ,Somalije Altf»*infji, kar naj bi bila nekakšna odškodnina za koncesije, ki bi Jih afriško cesarstvo dalo Italiji, Dvomljivo je, da bi AI*'NiniJa priiitala na te koftea-sije, ker Je cena r llaiie Selaaaie U- prej obvestil Ligo narodov, da ae, uprl voaki akciji, ki bi ogratala politilno integralnost Al**»inije. važno reformiranje polj | skefiarežima Zakoni za ustanovitev korporativne države sprejeti OPOZICIJA SE PRI-PRAVLJA NA BOJ Varšava, Poljska, 29. jun.— Macloj Rataj, lilvši poljedelski minister in vodja kmetnks stranke, jo včeraj posvaril jmljsko vlado, da se Ih> Isij nadaljeval na ulicah, ako bo režim odvzel ljud* stvu priliko do razprav o važnih vprašanjih v parlamentu. Itatajev govor je vladna opozicija v parlamentu, ki je nekaj ur prej izgubila bitko, s katero je hotela preprečiti razpust parlamenta, sprejela s ogromnim aplavzom. Nitja zbornica Je kljub opoziciji sprejela tri zakone glede bodočih volitev poslancev, senatorjev in predsednika, TI zakoni Imdo šli sedaj v senat, kjer Jih bo večinska slranka, katero je ustanovil pokojni diktator Pilsudski, ne-dvomim odobrila. S sprejetjem teh zakonov bo postala Poljska kor|H>ratlvna drtava. Narodna demokratska stranka, ki je največja med o|K»slclo-milnimi grupami, Je še naznanila, da lai bojkotirala prihodnje volitve, v katerih bo treba Izvoliti dvesto |>oslancev v parlament namesto 440, kakor jih Ima sedaj. Socialisti so oImIoUUI vlado, da Je s tem, ko ju Izsilila sprejetje nove uitave in volilnih zakonov, oropala dvanajst izmed trlnujat milijonov |H)IJskih volilcev volilne pravice. Novi zakoni določajo, da se Poljska razdeli na sto volilnih distriktov in da morajo listo kandidatov formulirati mestna in pokrajinsko vlade, uključivši mestne in dlstriktne svete, industrijske, poljedelske In strokovne organizacije, Socialisti pravijo, da Je večina teh organizacij pod direktno ali in-direktno kontrolo sedanjega reži m*. Socialisti ho v svoji izjavi posvarili vlado in poudarili, da hoče s temi zakoni ustvariti privt-ligiran vladajoči razred. Uničenje parlamenta bo (Hirlnllo Poljsko nazaj za 150 let, ko Je bil drugi privilegirani razred na krmilu In čigar nesposobnost v vladanju je ra/.ullirala v razdelitvi Poljske med tri sovražne države. * Dva komunistična ponlanca, ki sta se pridružila o|»ozirijl Iii glasno protestirala, sta bila vržena i/, parlamenta a policljako silo. Na podlagi novih zakonov Ihi število aenatorjev znižano r III na fKJ. Tretjino teh bo Imenoval predsednik, ostali dve tretjini pa bodo izvolili diatriktni volilni -.veti, katire bodo tvorili državljani i. visjeaoliiko Izobra^to In krajevne vladne organizacije. Potres v južno- vzhodni Nemčiji Herlin, 29. Jun Votrea, ki Js amočl s a 11 b a I Južnovzhodno Nemčijo, je bil eden najmočnejših od I 1911 In je napravil ve. liko škodo, Ya*i v wuerttrm-berškili hribih ho bile bolj prizadete n* go menta v nižinah. PotreMil Munki *o porušili cerkvene *tol|*e V Kappelo, Kao iiachMU in M uerttrmbergU. (»rad thurnških knezov so morali la> prazniti, ker »o suniti omajali h te ne in napravili velike razpoka in je nevarnost, da ae zrušijo, V Hn dlingtiiu, Hurhau la V drugih va*eh Je |a#tr«a p« sir I dimnike in umike, »o čutili tudi v Frankfortu, PIOITITI PROSVETA THE EN LIG HTEN M ENT GUMLO IM LASTNINA HMiVOMSU NANOONB JBDNOTS Or|M ti aa* tr IA« Nanrfalaa: aa VirU*<■• JfU« (Ihm CMmh> to M M >• M«. |l M uHUu, |t.M m IMrt lata. M CkUa««. Ia CkM« |7 M m Mk. M«. IIU aa »al M«; aa 1»-—fa tat iM UaiUtf lUfaa lm*m CHI——» ..d Caaafe |4M prr rnr. ' aa4 CUmu |7.M »ar jaa#. fur. Mta mmmUU* m M i~f («« aataav« t« Ia >anr>liai> aa a« Vtataja. K •»««»«» lilararaa »a«*laa ll#t»aa. »w-»*>u. 4»am» M* > w *raato |w*iijaUI>« Ia « alafej«. to >• iK^ia.a« 44»«riM>k« raua «a «.«al. Na»*e»ilpU a# uaaaauat- uUmk • 1.4 .muJkiM arttrk« «111 M ka raturaaS. OtW ■«M»ri»u »urk aa au>><«a. i>ura. »■»■>. al«.. »III u ratumad •a —v.u >•< i»f»»o>».r.o, 4a aa vaai Hat aa aaU«i. Drobiž Važno vprašanje, ki ga vrhovno sodišče ko ni rešilo in najbrž ve, zakaj se ga ne bo dotaknilo: Ali je depresija ustavna? Ali je bolezen posameznega tAkiliti pa vidi Mu m<-s#«r mlini račne vojno 7 A^ linijo prihodnji Takrat preneha de/^vje v vzhodni Afriki, Muaa«tlini (Ni h.*V imeti svojo veliko vojno oti le|N*nt vremenu \ ojnr torej Ae ni — k*-r je de» — klfub temu h- dovjUajo, kakor P***** brtojav, domov ii Afrike mrtve «(«)|. jariak« vojake. Vojne A. m. vojaki p« fc. umi-rajt,r < v Imi trajal dež <|., oKt«.t,r*. luUjan-aka armada v Afriki Umrla v led samegi k^nja' In jiotem pride vebka H«,ha tudi v Ita lij Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Kapitalizem in faftizem Collinwood, O. — Pregled po krAčanskem svetu nam odkrije sliko, ki kaže, da je poln tragičnih prizorov, ki jih povzročata zaveznika kapitalizem in blaženi krAčanski fašizem. V Nemčiji vpije in razsaja znoreli Hitler, da se mu je opravil rak v grlu. KatoliAki fašist Mussolini je bolj prefrigan in morda bo uspel v svoji zverinski krvoločnosti z znanim kričanskim geslom: "V levici križ, v desnici meč!" Pa bodo sekali svojim bližnjim glave v Abesiniji in na Primorskem. Na Španskem klerofaiisti tudi trpinčijo ljudstvo in tirajo deželo v barbarizem. Najbolj žalostna alika pa je pogled na nafte klerikalce. Pri vsaki priliki ae rajši izrečejo za zverinski fašizem kakor da bi podali roko delavcem, ki v odprtem boju delajo proti fašizmu in proti vsaki tiraniji. Glavna naloga svetovnega kapitalizma je, da se oborožuje za novo klanje, da se obdrži pro-fitni sistem, sistem, ki je gnezdo vsega človeškega gorja. Upajmo, da situacija še ni brezupna, kajti garancija za vstajenje človeštva je delavsko gibanje, katerega cilj je socialistična u-redba. Medtem ko kapitalizem in fašizem oborožujeta armade za človeško klanje, se tudi delavsko gibanje bori za svetovni mir in za zgradilo resničnega društva narodov, v katerem ne bo več izkoriščanja in vzrokov za vojno. Naj bo naloga vseh delavcev in delavk, da v prvi vrsti podpirajo ta program — ki v resnici .vsebuje več krščanstva kakor vse vere in verske sekte po vsem svetu, tako da se nam katoličani lahko brez vsakega strahu pridružijo. Soc. klub št. 49 J8Z priredi izlet na Tanckovo farmo v Wil-loughby v nedeljo 7. julija. Vabi se vse kulturno in politično zavedno delavstvo. Prostor: vozite miljo In pol naprej od Wll-loughby mosta po Ed. 20 do Pot-tery, kjer delajo piskre. Na prvi cesti krenite levo. Vozite naprej še dobro miljo. Tam bo napis, kjer krenete v prijazni gozdiček. Tam bo luAtno za vse. • A. Skapin. Kedkl dopisi; naš piknik Salem. O. — Malokdaj se vidi kakšen dopis iz tega mesta; zgleda, da vsak rajši bere ko piAe novice, ki so si podobne skoro povsod. Avto ubija naprej, ljudje se streljajo In zastrupljajo, nekateri jamrajo, da trpijo in morajo delati dolge u-re. več pa je takih, da so mladi in bi radi delali, pa zanje ni dela. Zakaj je tako? vprašajmo sami sebe mi delavci. Kaj smo zakrivili, et odide v službo, in sicer to pot v VVashington, D. C., medtem pa družina (soproga In dva sinčka) ostane še tri mesece tukaj, Mr. Bolka je doma iz I/>kavca na Vipavskem in je menda edini Slovenec, ki ««• je udeležil zadnjih manevrov na Pacifiku. Za- nimivo fa je bilo poslušati, ko je pripovedoval o doživljajih iz teh manevrov, kako je izgubilo svoje mlado življenje šest zra-koplovcev. Kot se je izrazil, bo v službi Z. D. še 3 leta, na kar se namerava vrniti med cleve-landske Slovence, h katerim je prišel kot naseljenec prvotno. 000 Kampanja zu nove člane pri naših organizacijah je velika. Najbolj mrtva, se mi vidi, je pri naši At. 53 SNPJ. Močno društvo, ampak zelo neagilno. Kje je vzrok? Priporočljivo je, da gre članstvo na delo za nove člane. Vsakega člana dolžnost naj bi bila, da pridobi enega v mladinski in enega v oddelek odraslih. S tem bi rešili Čast društvu jji SNPJ. Mlačnost ni dobra. a a a Novica iz Milvvaukeeja o smrti Franka Novaka je presu-n i Ia vse čitatelje P ros vete, ker je bil izboren dopisnik. Njegovi članki vzpodbujaine in pod uči j i-jve vsebine so bili vedno dobri. Takih dopisnikov pogrešamo. List za listom padajo. Starejša generacija naših - priseljencev izumira, posebno med tovarniškimi delavci. Kje so nadomestitve? Prosi ula naša Grdinata se v tukajšnji "plenici" jako šopirita glede njih kulturnega vrta in stresata svoj gnev in žveplo na urednika Prosvete in naprednja-ke. Ce bi bilo po njihovem, bi jih najbrž danes peklenšček po-citral raje ko jutri. Ampak zaman, rojaka Grdinel Vidva še lahko rešujeta duše. Ni nas aamo V/t, kot trdita, nas je še veliko več in nas ne bo tako hitro, po vašem, peklenšček pobrali 1 Ji šopirita se z vašo Baragovo kulturo. Slovensko delavstvo v Clevelandu jo hvaležno odklanja ! Jo«. Ihirn, 53. Politična ftoia Milvvaukee, VVis. — Se nikdar v zgodovini Amerike ni imelo delavstvo tako očitne in poduč-ijive politične šole kakor jo ima baš danes. Tako je pod učljiva, da vsakdo luhko vidi v VVashington ali pa v svoje državne postavodaje in je na jasnem, za katere interese delajo zastopniki, ki so bili postavljeni na volilno listo po demokratih in republikancih, izvoljeni pa od nezavednega delavstva. Omenjeni dve stranki, če se združita, ne vsebujeta niti toliko glasov, da bi mogli izvoliti enega kandidata. V VVisconsinu imamo za go-vernerju Philipa l,a Folletta, ki je, kakor dopuščajo sedanje ekonomska ravmerc. Še precej naklonjen reynemu ljudstvu. Za vsoto j09 milijonov dolarjev, ki jo ima prejeti država VViscon-sin od federalne vlade za relif-na dela, je iadHal avoj delavni program in v nJem določil neizu-čenim delavcem $80 na mesec, izučenim pa $125, doči m je Roosevelt določil precej nižje vsote. Pa kaj se je zgodilo z La Fol-lettovim programom? Spodnja ali nitja državna zbornica, ki jo kontrolirajo pro-gresivci, je njegov osnutek sprejela z veliko večino, kljub opoziciji poaedujočega razreda. Nato je bil osnutek poslan pred višjo ali senatno zbornico v potrditev. Tam je predlog ležal precej časa. Na ta osnutek, ki je čakal v senatu, ao bile obrnjene oči vseh breapoaelnih; nestrpno so čakali in pričakovali, da ga bo sprejti tudi aenat ter da se bo program kmalu pričel izvajati. Senat ali višja državna zbornica, ki jo kontrolirajo demokrat je in republikanci, je zadevni osnutek na željo posedujor čega razreda s 17 proti 14 glasovom zavrgla, in to kljub velikemu pritisku od strani delavstva, da ga sprejme. To je ae-veda močno užalilo governerja in brezposelne; čule ao se govorice, da bodo brezposelni nastopili s skupno akcijo proti senatorjem, kateri so glasovali proti programu in jih prisilili,k re-signaciji. Governer La Follette pa se je takoj podal za tedeti dni na govorniško turo, da aadevo oaebno ljudatvu pojasni. Na 17. junija je nastopil v Milwaukee-ju v Armory dvorani. Udeležilo se je ogromno število ljudi, ki so z governerjem vred strogo obsojali vse one senatorje, ki so glasovali proti programu. Na 20. junija se je pa vršil shod v isti dvorani, katerega so sklicali governerjevi nasprotniki z namenom, da povedo ljudstvu s svoje strani, zakaj so glasovali proti. Njihovega shoda so se u-deležili tisti ljudje ko governer-jevega in tudi v tako ogromnem številu. Toda sklicatelji in njih govorniki pa so doživeli veliko smolo, kajti ljudstvo jih ni pustilo govoriti. Vae je vpilo: "Ven z izdajalci!" Ce bi ne bila pravočasno vmes posegla policija, bi prišlo do krvavega pretepa. Tako je, delavci in kmetje! To je šola, katere ne smete nikdar pozabiti in se dati pri prihodnjih volitvah ponovno piotegni-ti ter glasovati za kandidate vam nasprotnih strank, kakor republikanska in demokratska stranka. Kajti kandidatje teh dveh strank uničijo, če le morejo, vsak delavski predlog že v kali; če ne v kali, pa pozneje, predno postane zakon. Organizirajte se politično! Napravite svojo listo delavskih kandidatov. Glasujte zanje in gotovi ste lahko, da bodo izvoljeni, oni pa bodo v svojih uradih sprejemali take zakone, da bodo služili v korist vsem. Joaeph Ule. pondeukk^^ Vojno kuhajo LISTNICA UREDNIŠTVA Moak "T*1 "'TT1 obratovanje podi***, železnice v vi, ki je bila pred neka) tedni igra jena. Jugoslovenskefmu Ob zor u, Milvvaukee. — Pokojni Fr. No-vak, kateremu si zadnja leta prisolil precej brc, ob njegovi smrti pa potočil za njim solzo ogabnega hinavstva — maskira-no solzo veselja v zavesti, da boš imel zdaj mir pred njim!— ni nikdar vprašal za kakšno službo pri Prosveti, ni nikdar i-skal kakšne pomoči pri Prosveti, niti ni poslal kakšnih "obupnih apelov" na Prosveto. Pokojnik je pisal dopise in članke za Prosveto popolnoma prostovoljno in nikdar ni zahteval od nas kakšnega plačila, kar velja tudi za vse ostale ameriške dopisnike našega lista. Ce bi iProsveta ho-norirala vse svoje dopisnike, bi bil Frank Novak gotovo med najbolj honoriranimi — in če hi se bilo to zgodilo, bi bil urednik Obzora, ako je član SNPJ, najbrž prvi protestiral proti temu. Nas ne briga kupčijska zadeva med Novakom in aedanjim lastnikom glede Vestnlka, iz katere ao izvirali tisti udarci in "črna nehvaležnoat"; to je bila pokojnikova privatna zadeva, katero je izvršil na laatno pest in ae zapisal posledicam, za katere Je bil Ham odgovoren. Fakt je pa ta — in baš to j« bilo povod našemu docela upravičenemu komentarju v Prosveti z dne 24. junija — da ni Obzor nikdar omenil Novakovega trpin- • stva, dokler je bil Novak živ. Ne, takrat ni l^ilo trpinstv«! Tr-pinstvo je prišlo šele ob Nova-kovi smrti in zdaj je Obtor Ae tako nesramen, da dela vtis. kakor da je Prosveta odgovorna za njegovo trpinstvo in njegovo l»otoien. ki ga je uničila. To Je najmanj poAteno in najmanj gentlemansko — tO je enostavno iintariko početje t Abesinija in Italija .u si MttIW To ae pravi, skregani sta luiiiuT * , pravlja na vojno. Potrebuje JJ! ^ aT P* tudi p" ^ Abesinijo, da si zagotovi - mir^^ gliji italijanska politika ni vfci ekspanzija posezala v interesno ££ * g ije ki je soseda Abesinije |n im ° j vinske zveze. nj01 0 novem abeainskem vpadu v m.r Somalijo poročajo. No, ta p* Z2 se napetost med državama še p«^ puščanja, zadeva je italijanska in nihfc J a»e vmešavati vanjo, ne kaka držav. iB nihče. ' 1 Tako pravi Italija. ' Na vojno se pripravlja tudi AbeniniJ. bo v svoji izredni podnebni in hriboviti i le precej lahko branila. ' Abesinija hJ hod na morje, od te zahteve ne odstooi je pa miroljubna in za sporazum vi atiaki, o čemer ae najbrže še vrte pog.i bo zahtevala angleški protektorat za dob! desetih let in tako se seveda povtfa "s politično kupčijo" za en dominijon v« rej brez vojne in na račun zaveznic * Razumljivo je, da je ta nevarnost luii prijetna. Spor med Anglijo in Italijo vplival tudi na evropsko politiko, ki » v krvavem potu trudi, kako bi zagotovil! nost miru. Anglija ne drži svojega železa le v iti sko-abesinski žerjavici, ker ve, da je v p dcibro imeti dv« železi v ognju. Tudi v hoče kovati. Ze od dne 4. t. m. se p* Nemčijo o "zračnih" silah, ki se jih boj so Nemci tik pred londonskimi vrati, janja se pa bodo gotovo nanašala tudi spodaraka, kolonijalna in druga vprt kar sklepamo iz tega, ker so kapitalistih patije med obema državama ves čas Hi ma tako valike. Francoski zunanji minister Laval je čil Nemčiji oficijelno, da je zasiguranje mogoče le na celi črti. Tako, pravi, mi Parizu, Londonu in Moskvi. Zato ni poi ga vzhodnega ali zahodnega pakta o vojaki. Vprašanje abesinsko-italijanske vojne italijansko in abesinsko, marveč tudi gleško in s tem evropsko. Če izbruhne jansko-abesinoka vojna, intervencija Aj ni izključena in s tem je tudi porušen med velesilami, ki trdijo, da hočejo or® rati mir v Evropi in sodelovanje med skimi državami. — Del. Pol. Kopanje in plavanje Že v starem veku so kulturni narodi skrbeli za nego svojega telesa in svoje je. Dokaz so nam pred vsem ogromne ko naprave starih Rimljanov. Kršanski srednji vek, ki je telo pretil pokopal tudi ta faktor zdravega življc šele pred kakšnimi petimi, šestimi deseti« kopanje z napredkom moderne higiene pi spet splošna last civiliziranega človeštva. Pri kopanju je kožna površina tisti organ, ki je Izpostavljen dotiku z vodo. je, kakor znano, važen regulator telesne te. Ce pride v dotiko s hladno vodo, se žil je stisne, iztisne kri, ki napolni poti bolj notranje organe in zniža oddajo U Krvni pritisk se nekaj zviša, utrip globlji in hitrejši, telesna temperatura malo zviša. Pri tem občuti človek ve hlad. Vse to pa se spremeni, čim nastopi cija. t. j. čim se pretoči kri iz notranjih nov spet v kožo. Od tu se ohlajena vrača tranjost, utrip postane spet normal«. imata prehranitev telesa in presnova od menjave krvnega toka veliko korist, jena Obenem pa utrjuje kopel, posebno mrzla" telo. Kopanje pa je skoraj vedno združeno vanjem in to prinaša poleg že omenji risti telesu še druge dobrote. Povečan« 1 delo pri plavanju pospešuje zgorilna da v telesu. Toplota, ki pri tem nasUja. hladnejšo vodo in to povečuje energij* met telesa. Seveda prenesejo pri tem krvni in zdravi ljudje povečani obrat v telesu bolj nego slabo hranjeni m H Tudi živčno oslabeli in starejši ljudje m ne prenesejo, ker izgube preveč iN»treor-toplote. Tudi pri krepkih ljudeh u dolgo kopanje in plavanje izzvati 1 krče-znak, da se bori telo i.- * zadnj«. močki zoper izgubo toplote. n> Pa kopanju moramo občutiti ugodno osvežitev. Ce nam ostane ols^utek m dolgo, je to znamenje, da je bila M*' Nadaljnji mehanični učinki pl»v^£ poapešujejo že navedene dobr. po*« nja. Plavanje moramo smatrat 1 v ■rda tudi kot telovadno vajo in sker ^ polnejšo med vsemi. *aj "Jf. teieaa in t., v ČMm *rsk.i 1» ri J um* vnos t i, krepi pogum, vttrajn _ o tem pač ni treba poeebtjjo«** Vojne e znamk**' Češkoslovaška aporočiia madžarski vladi. 4a ^ mednarodnem po-tnem p*"* u znamk po 20 in 40 stot.nk U^ ker nosijo te snamke napi* dftarako". Proti temu uknP^ poAtna uprava «aman I',,I Zdaj so Madžari -P ' # i gi. da tudi oni ne m fttftfP in 30 vinarjev. Pošiljata. ' r#4ur* temi znamkami. lM*reU*> ket nesprejemljiva i. fOKDEUEKJJ^JA ___««tudi 27. febru- P*Wi vrnila. Kh ... ; »J". Uudje so ' resni-mesece in truuo *iih> "»*« nje- iK,t«rnili iz vo-1,1 J< privezano ' rnr,knV vrhač: " bile še vrvi, rK T' Pri- I akf,j so ni mi- ^ " Marico ubito " '•->•! s kak-' tr ' l v potok. ' troploseje in "plavalo •vedli preide o vseh i** živela o t«*|j že tis pa seveda ne predstavlja tolike vrednosti, da bi sam pohlep po njem zbudil misel na roparski umor. V hiši je stanovala poleg Hribarjeve družine tudi delavka Angela Gaberškpva, ki ni omožena, a ima dva otroka s svojim svakom, 36 letnim klobučarskim pomočnikom Janezom Pircem, ki ima sestro Gabrškove za ženo. šest otrok, s svaki-dva. Orožniki so aretirali hišnega lastsnika Hribarja in njegovo ženo, Gaberškovo in Pirca, Hribarjevega brata Miho, Hribarjevo taščo, kočarico Dolni-čarjevo iz Zaboršta in njeno hčerko Marijo — torej sedem oseb, od teh štiri ženske! Hribar kot glavni krivec taji kakršnokoli krivdo. Tudi ko so mu navedli razne dokaze, je o-stal pri zanikavanju krivde. Toda orožniki so na domu njegove tašče našli perilo umorjenke, iz katerega so bili izrezani mono-grami. Tašča je izjavila, da ji je to perilo po izginotju Penkove prinesel Hribar spravit. Tudi to Hribarja ne premakne, taji dalje. Ua pa so orožniki res prijeli prave krivcd, priča priznanje Pirca, ki je Izpovedal, da se je umor dogodil takole: Ko se je usodnega dne, 27. februarja, zvečer vračal z dela domov, se je po stari navadi oglasil pri Gaberškovi v Podrečju. Hribar ga je tedaj naprosil, naj' [gre z njim v Sumberk po drva. Sla sta. Spotoma pa je Hribar povedal Ffircu, da je šla Penko-tova berkčit proti Beričevem, da pa se bo v mraku vrnila in da jo misli v gozdu pričakati in ubiti. Prosil je Pirca, naj mu pomaga. Razložil je svoj načrt: v gozdu Sumberku jo počaka, napade jo in zadavi, nato pa jo skupno vržeta v Račo. Odlomil je smrekov vrhač in pripravil kol, v žepu pa je imel vrvi. O-krog tri četrtf na 8 je Penkova res prišla. Hribar je skočil izza grma, jo z desno roko zgrabil za vrat ter položil vznak na tla. Tiščal jo je kakih 7 minut, potem pa je zaklical Pircu: "Jan-če, stopi dol, je že mrtva." Nato sta jo privezala na kol in odnesla k potoku Rači. Pire je nato zbežal h Gaberškovi, Hribar pa je truplo obtežil in vrgel v Račo. Potein je prišel povedat Pircu, češ, da je že vse "fertig". Cez 14 dni je Hribar pobral zlatnino Penkove ter je nekaj stvari odstopil Pircu. Tisti dan, ko so truplo našli, je bil Pire spet pri Gaberškovi, pa mu je naročil Hribar, naj prinese tiste medAljončke in uhane nazaj, o vsem drugem pa naj molči, naj pride karkoli. Pire si ni upal ne-sti stvari nazaj, rajši jih je na svojem vrtu zakopal. Gaberškova in Hribarjeva tudi nočeta priznati krivde, dasi je očitno, da sta vedeli obe za u-mor. Iz hiše so torej odvedli v zapore obe ženski in Hribarja, ostali so v hiši le otroci: pet o-trok od 11 mesecev do 4 leta starosti, trije Hribarjevi, dva od Gabrškove. Nekaj otrok so izročili dečjemu domu v Domžalah, drugim je občina postavila varuha. Zasebno življenje teh areti-rancev, hladnokrvnost, s katero je Hribar izvršil umr, pretka-jenost, s katero je truplo potopil na dno potoka — vse to kaže, da gre za moralno pokvarjene ljudi, ki se jim zdi nekaj zlatih uhanov in medaljončkov zadosten razlog za uboj človeka. Dohraviški umor žel, čuvaja Kožarja in njegove žene je še nepojasnjen. Osumljeni čuvaj Pavčič in Svajger se nahajata v metliških zaporih in o-ba tajita krivdo. Priznata kvečjemu to, kar jima dokažejo. V kratkem ju prepeljejo v novomeške zapore in morda se bo tam ta strahoiti umor pojasnil M priznanjem. Vsekakor pa je toliko obremenjevalnih o-alena. Kana., 29. jun.—Dvanajst stražnikov se je zabarika-diralo v uradu Kagle Plcher Mining & Smeltlng Co. pred stuv-karjl in njih simpatičarjl, ki so otvorili ogenj na leseno poslopje. Stražniki niso vrnili ognja, ker so se bali, da bi obstrelill avtomoblliste, ki so vozili po cesti med njimi in ptavksrji. Joplln, Mo., 29. jun.—Včeraj je prišlo do krvavih spopadov med rudarji, ki so zastavkall v rudnikih cinka in svinca, ter stavkokazi, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Do izgredov Je prišlo komaj 24 ur |xi odpoklicu državne milice iz stavkovnega okrožja, ki se razteza na tri države—Kansua, Missouri in Oklahomu. v rudnikih in topilnicah ne kompanije je Izbruhnila 8, maja in je izzvala že več krv vih spopadov. Oklshomske avtoritete so včeraj aretirale enajst oseb po bitki med stavkarji in stavkokazi, v kateri je bil eden obstreljen i več drugih močno tapenih. Stavkarji so zabarikadirali cesto, po kateri so šli stavkoka/.i na delo v svinčene rudnike v bližini Galene. Piketi so prevrni več avtomobilov v ol>cestne j ar ke, ko so vozniki ignorirali po ziv, naj se ustavijo. Charles R. VVarden, proseku tor v Joplinu, je včeraj posla a|wl G. H. Parku, governerju dr žuve Missouri, naj pošlje milič nike v stavkovno okrožje, da preprečijo nadaljnja nasilstva in vzpostavijo mir. Rootevelt hoče uata-viti tožbe za zlato (NadalJsvanJ« a I. strani.) v veljavi. Lastniki bondov argumentirajo, da so bili prikrajr šani, ko je kongres preklical zlati standard. Za zlato, ki je pred "new dealom" predstavljalo vrednost $1, morajo sedaj plačati $1.69. Zato zahtevajo, da jim federalna vlada plača za vsak zlati bond v vsoti sto dolarjev $169, Delavstvo v novi ofenzivi proti velikim magnatom (NadalJovanJ* ■ 1, atranl.) čilnih delavcev. Dasi se konference med funkcionarji teh unij še vedno vrše, je sjiorazum o glavnih točkah te zveze žu gotov. V načelu so su izrekli za čim popolnejšo mcdsuliojno kooperacijo tako v odbijanju nu-padov s strani podjetnikov kakor tudi v širjenju orgunizacije, V bojno linijo se je postavilo i organizirano delavstvo v Phlludelphijl. Na iniciativo centralne unije Je bil ustanovljen gando v lokalnih Časopisih. Z velikimi oglasi napeljujejo vodo na svoj mlin in ko pride čas, nameravajo udariti po uniji. Pri tem bodo, imeli vso (»poro zveze "openšaparjev". Proti tej kam-imiijrje centralna unija sklenila se postaviti v odločen boj. "vojni svet", ki Je napovedal vojno "t izlerjein" ne samo v be- - sedi, nego tudi v dejanju. Z e- resnične vesti o bližajoči se voj IZ PRIM0R JA Prepoved raBŠIrjenJ« veatl vojaškega značaja Trst, junija 1936. — Zadnja številka uradnega italijanskega lista "Guzzetta Ufficlale" Je prinesla odredbo, s katero je strogo prepovedano vsako razširjanje Vsakršnih vesti vojaškega značaja. V zadnjem času se je polastilo italijanskega ljudstva velik«) vznemirjenje zaradi obsežnih vojaških priprav, M I-msjo namen, du čimprej« dove-dejo do vojne v vzhodni Afriki, Seveda je to vznemirjenje rodilo vsepolno komentarjev, demonstracij, uporov in drugega, kur Italijanski vladi In fašizmu samemu nikakor ni vleč. Da bi vsaj nekoliko omilili veliko razburjenje, so morali |>oseči po skrujnlh odredbah In zato bo sedaj vsuk tisti, ki rasširja čeprav 25 kita j tki h delavcev ubitih pri eksploziji ftanghaj, 29. jun.—Razstrelim, ki je včeraj uničila tukajšnjo tovarno za otroške igrače, jp ubi la 26 delavcev in ranila 100. mneva ■torilce. | Sodnik pomaga izdajatelju lista Izdal je injunkcijo proti časnikarski uniji liorain, O. — (FP) — Do prvi stavke nove časnikarske unije v Ohiu je prišlo pri tukajšnjem dnevniku liorain Journalu, ki je itprl sedem članov uredniškega štaba in članov elevelandske postojanke N'ewspaper Gullda ali časnikarske unije, Takoj po izporu jerunija okli-eala stavko In organizirala ma»-no piketiranje pred uradom Journala, nakar je šel lastnik nergičnim nastopom je že pre prečil več redukcij, v glavnem pri neki večji tovarni, kjer Je radi napovedane redukcije spon no zastavkalo 400 delavcev, veh dneh se Je družba podala n tudi priznala unijo. Vojn vet Je zdaj v kampanji za *tutk sočdolarsk! obrambni fond. V Schenectadyju, N. Y„ se Je te dni vršila konferenca zastopnikov 93,000 delavcev v industriji radia. Zastopanih Je bilo nad 20 mest. TudJ na tem zborovanju je bil ustanovljen vojn svet radijskih delavcev. Dele gatje so zaključili, da se bodo Izdelovalci radijev "poslužill e konomske sile proti vsakemu zvišanju delovnika In poslabša nju obstoječih delovnih pogo Jev." V Houth Hsndtt, Ind., Je cen tralna delavska unija zagrozila z generalno stavko radi boja pri Ollver Farm Fijuipment Co., ki je odslovila 260 delavcev radi pristopa v unijo. Hllčno akcijo kakor v Pilila-delphlji in v mnogih drugih mestih Je podvsela tudi centralna unija v Sari FranHscu, kjer se podjetniki pripravljajo na novo kampanjo. Za naprej, do novega leta,'bo obdržavala tajni* seže, na katerih Im» ra/pravljala o taktičnih vprašanjih, Vsa znamenja kažejo, da se Ifo industrijska asoeiarlja, zveza "o| m* n šapa rje v", najprvo„ Io- ni v Ahesiniji, strogo kaznovan. Kmetijsko društvo v (Vnem Vrhu vodi fašistični komisar Orni vrh, junija 1935, — Z aretacijo bivšega nudučitelja Tratnika, ki je dolgo vrsto let načeloval črnovrškl posojilnici, obmnTi "i ia "opravljal tajnlllTe po-" sle v Posojilnici In hranilnici in Kmetijskem društvu, so vsa ta mesta ostala prazna. Italijani pa kaj budno preže na take prilike In jih izkoristijo, kolikor jih pač morejo. Mesec dni po aretaciji nadu-čltelja Tratnika Je bil Kmetijskemu društvu Imenovan fašistični komisar, ki je obenem tudi podešta v Ornem vrhu. Za o-pravljanje poslov komisarja pri Kmetijskem društvu mu Je določena mesečna nagrada v zne-sku M><> lir, M tem Je zadan Kmetijskemu društvu dvojni udarec ii kakšen bo njegov konec, vemo ž«* vnaprej. Kmetijsko društvo, ki Je bilo ustanovljeno leta IM9M, Je poleg Posojilnice in hranilnice, ki Je bila ustanovljena leta IH96, domača zadruga, ki je vsa leta de-ala us|ieno v korist domačinov, )be zadrugi sta bili ustanovlje* ni med prvimi te vrste na današnjem ozemlju Julijske Km-iiie. Mili *ta močni gos|»odar-kl po»tojankl, ki Mta izdatno In uspešno vsestransko jsalpirali kmeta. v ; Slika kaže prednednika Noo»*telta. ko go%uri kadetom vojaOkc šol« v WmI Poinlu. pred sodniku G, B, Flnehlevja 'ila unije pristanlščnlh delav. Ker ni piomIIm /s fMdtalljančenje n dobil strogo Injunkcijo. Ta ki je lansko leto l/Šla zrna- priimka prepoveduje vsako piketiranje govlta iz mllltantne generalne fnu j,„,|jM juha. — Kot po slmpatlčarjih — dovoljuje It stavki, Njena pogodba pot«v* » drugod je tudi pri nas prejemal dva piketa-ntavkarja — vsako prvim septembrom. Podjetniki po injunk ci jo. Z deli,m prenehali t ud tiskarji, ko mi opazili pikete Predsednik mednarodne tipo Vse, kar delate vi, je zločinsko, ker meri na to, da zasužnji ljudi; naie delo pa osvobojuje avet od strahov in pola««, ki Jih je vstvarila vaša lat, vaAa zloba, vaša poieljlvoat In ki pla-BIJo ljudstvo. Izrvali ste Človeka iz življenja In ga pokončali; socializem pa združuje od vaa razdejani svet v veliko harmonako celoto in ta —pride! Pavel ae je ustavil za hip in ponovil potiho, a krepkejše: — Pride! Sodniki bo iepetali med seboj, delali čudne obraze in niti za trenotek ni»o obrnili poieljivih oči od Pavla, a mati Je čutila, da skrunijo njegovo gibko, krepko telo s svojimi pogledi, da ga zavidajo za njegovo zdravje, silo, svežost. Obtoženci so pozorno f>oslušali besede svojega tovariša, njih obrazi so pobledeli, oči so radostno zasijale. Mati je požirala sinove besede, vtiskale so se ji v urejenih vrstah v spomin. Predsednik je nekolikrat vstavil Pavla, mu raz. lotil kaj, enkrat se je celo žalostno nasmehnil; Pavel ga je molče poslušal in nadaljeval ostro, a mirno. Prisilil je, da so ga vsi poslušali, podrejajoč svoji volji—voljo sodnikov. Dolgo Je trajalo, naposled pa je starec nekaj zakričal zamahnivii z roko proti Pavlu. V odgovor se Je rasli! nekoliko porogljivo Pavlov glas. —. Na koncu sem! Osebno vas nisem hotel žaliti, narobe—nehote prisoten pri tej komediji, ki jo Imenujete sodno razpravo, sočuv-■tvujem z vami. Ljudje ste in vselej nam je ial videti ljudi, ki so, četudi sovražni našemu cilju, prisiljeni, da tako sramotno služijo nasilju, ki so do te mere izgubili zavest svojega človeškega dostojanstva . . . Sedel je, ne da bi se ozrl na sodnike, mati Je zadrževala sapo, nepremično strmela na sodnike in čakala. Andrej, ves razžarjfn, Je krepko stisnil Pavlu roko, Samojlov, Mazin In vsi drugi so se živahno sklonili k njemu. Pavel se je nasmehnil v zadregi zastran pritrjevanja tovarišev; obrnil se je tja, kjer je sedela mati In ji po-kimal z glavo, kakor da bi Jo vprašal: — Ali Je prav? Z globokim, veselim vzdihom mu je odgovorila, vsa zalita od vročega vala ljubezni. — To Je bilo sodišče! — Je zašepetul Sizov. — Kako jih je ... a? Molče je poki mala z glavo, zadovoljna s tem, da Je sin govoril tako smelo, morda še zado-voljnejša s tem, da je končal. V glavi ji je nemirno razbijalo vprašanje: — No? Kaj pa sedaj? XXVI. Kar 'Je govoril sin, ji ni bilo novo, poznala Je te misli, ali prvikrat je tu, pred sodiščem, začutila čudno, privlačno silo njegove vere. čudila s« je Pavlovemu miru; čakala je, da se bodo sodniki prerekali ž njim, da mu bodo srdito odgovarjali naglašajoč svojo resnico. A sedaj Je vstal Andrej, pogledal izpod čela na sodnike in izpregovoril: — Gospodje zagovorniki . . . — Pred vami je sodišče, in ne zagovorni-Itvo! — je srdito in glasno pripomnil sodnik z bolnim obrazom. Iz Andrejevega izraza je mati videla, da se norčuje iz sodnikov: njegovi brki so se tresli, v očeh je sijala zvijačna mač-~ ja priliznjenost, ki jo je dobro |>oznala. Krepko si Je otrl glavo s svojo dolgo roko in vzdih-nil. — Kako? — je dejal in zmajal z glavo. — Mislim, da ni tako; vi niste sodniki, temveč zagovorniki . . . — Prosim vas, da govorite k stvari! — Je suho pripomnil predsednik. — K stvari? Dobro! Tako daleč sem Že, da vam verujem, da ste resnično sodniki, neodvisni, pošteni ljudje . . . — Sodišče ne potrebuje vaše karakteristike .. . — Ne potrebuje? . . . Hm . . . no, bom pa nadaljeval . . . ljudje, za katerih ni ne znancev ne prijateljev, prosti ljudje. Tu stojita pred vami dve stranki, in ena toži: Oropal me je in povezal! A druga odgovarja: Pravico imam ropati in povezovati, ker imam puško ... — Ali imate omeniti kaj k stvari? — je vprašal starec s povišanim glasom. Boka se , mu je tresla in prijetno je bilo materi videti, da se srdi. Ali Andrejevo obnašanje ji ni bilo po godu — ni se prilegalo sinovim besedam — resnega in strogega spora je hotela. Malorus je molče pogledal na starca, potem je zmajal z glavo in dejal resnobno: — K stvari? . . . Cemu pa bi govoril z vami k stvari? Kar vam je bilo treba izvedeti, vam je povedal tovariš. Ostalo vam razlože, kedar bo čas, drugi . . . Starec je počasi vstal in izjavil: — Vzamem vam besedo! Grigorij Samoj-lov. ' Malorus je stisnil usta in se leno spustil na klop; poleg njega je vstal Samojlov: — Državni pravdnik je imenoval sodruge divjake, sovražnike kulture . . . — Govorite le o tem, kar se tiče vaše zadeve . . . — To se je — tiče . . . Ničesar ni, kar se ne bi tikalo poštenih ljudi ... In prosim vas, da me ne motite . . . Vprašam vas — kaj pa je vaša kultura? — Tukaj nismo za disputacije z vami! K stvari! — je dejal starec in pokazal zobe. Andrejevo obnašanje je izpremenilo sodnike. Njegove besede, kakor da bi (bile z njih nekaj posnele: na sivih obrazih so se pokazale sive lise, v očeh so gorele hladne, zelene iskre. Pavlove besede so jih razdražile, a s svojo silo so zadržavale razdraženost in zbujale izsiljeno spoštovanje; Malorus je strgal to zatajevanje in razgalil to, kar je bilo pod njim. Šepetali so med seboj s čudnimi obrazi in se začeli gibati neprimerno naglo., Vohune vzgajate, žene zapeljujete in dekleta, iz ljudi delate tatove in ubijalce, z žganjem jih zastrupljate . . . Mednarodni poboji, ljudske vraže, moralno propadanje in podivjanost, to je vaša kultura! Da, sovražniki te kulture smo! — Prosim Vas! — je zavpil starec in pod-bradek se mu je potresel. A Samojlov, ves rdeč, je blisknil z očmi in tudi zakričal; — A mi čislamo in cenimo drugo kulturo — nje stvaritelje ste pustili, da so poginili v ječah in zblazneli . . . — Vzamem vam besedo! . . . Fjodor Mazin! Mali Mazin je vstal, Itakor da bi kvišku šinilo šilo in dejal s pretrganim glasom: — Pozdravljeni! . . . Vem, da ste me obsodili . . . Zasopel je, prebledels na njegovem obrazu so ostale le še oči; iztegnil je roko in zaklical: — Častno besedo! . . . Kamorkoli me pošljete —. pobegnem, povrnem se in bom delal zmerom , vse žive dnL Častno besedo!......----- Sizov je zakašljal in se zamajal. In vse občinstvo, prevzeto od rastočega razburjenja, je godlo nekam čudno in zamolklo. Neka ženska je plakala, nekdo je dušeče kašljal. Orožniki so ogledovali obtožence s topim začudenjem in občinstvo — z zlobo. Sodniki so se majali, starec je tenko zaklical: — Gusev Ivan! (Dalj« prihodnjič.) Frank liarhič. Cleveland: 'Nasprotnik katoli-čanstva' (Nadal tavanja.) Kot otrok, nisem veliko hodil v cerkev, ker nisem Imel potre* bne nedeljske obleke. Tem bolj I>a sta hodila v cerkev oče in mati. medtem ko »em jaz moral doma paziti na mlajšega bratca, ki sem ga zibal z nogo, v rokah pa wm imel katekizem, U katerega «em ae učil na pamet. V par meaecih nem znal na |>amet vero, upanje In ljul>ezen. domala ves katekizem. V gla\o nem si zabil, da mora iti, tako da ln>m tol k obhajilu še prvino Itom 12 let atar, Ampak prišle «o zapreke. Ril sem otrok revnih stariev. Ae takrat ««*m -m- |>omalem pričel zavedati, jMiineje |>a ae je dogodi« lo, da sem pritol še do večjega spoznanja. Ker je bil v farovtu samo eden duhovnik, ae jr seveda vsako nedeljo brala samo ena maša, popoldne pa je bil krščanski nauk ali večermc«. Mnoge ženice in precej moških s tem ni bilo «ado-voljnih, |ui mi ica. da sem jaz poatal predmet ta njiju prepir, pa to bret vzroka. Raš takrat ae je tudi pripetilo, da «e je v meni po-netilo naaprotatvo proti katoliškemu duhov ništvu. Takrat sem obiskoval tretji razred " domače šole. v katerem bi bil moral dokončati moj krščanski nauk. Veroučitelj Je bil naš novi kaplan. Mene je preziral. ker sem bil sin revnih startov, po dogodku z mladim godcem me je pa obdolžil, da je bil omenjeni moj brat ter me še isti dan kaznoval, da sem moral klečati na golih kolenih. Vse moje trditve, da mladi godec ni moj brat. ker moj starejši brat je bil šele trinajst let star in tudi nI znal igrati harmonike, so bile zaman. Kaplan je trdil svoje, jaz nem pa trpel radi resnice. Ko je kaplan odšel, mi je učitelj povedal. da se je pred njim Izrazil, da me ne 1k> pustil k obhajilu. Po končanem šolskem poduku sem zaproail učitelja, naj mi uredi spričevalo, ker pojdem v šolo v Ustno faro I,-. Dasi sem bil le deček, se nisem pustil kar tako blatiti, niti nisem prosil »t aršev. da kaj ukrenejo. Rre* njihove vednosti sem aam to uredil, dobil spričevalo ter odšel. Par tednov pozneje, ko je moj oče igral na neki svadbi, ae je tam stvčal z dotičnim kaplanom. Oče mu je %ahrunil. da Je laž-nik, ker me je obdolžit nečesa pO nedolžnem ter dostavil, da Je osel. Kaplan mu je zagrozil s toži«, toda župnik je kaplana potolažil in toiba je imdla v vodo. Ko «rm se Javil v 1/—» nad- flOiVBTJt BMSHHBHMCHSSMHMMi učitelju in mu izročil spričevalo ter mu povedal, da sem v pohajal že tretji razred, me je brž opozoril, da bom moral nazaj v drugi razred. Seveda sem se postavil, da pohajam šolo zadnje leto, učitelj Bavnikar pa mi je dejal, da ae v C-nisem zadosti naučil, kajti on dobro pozna ondotnega učitelja. Tako me je peljal v drugi razred, v katerem je podučeval učitelj, k so ga poredni šolarji radi njegove brade nazivali "Kozjebradec. Ta me je poslal k tabli in me poskusil v računstvu. To mi je šlo gladko. Sledilo je čitanje in tudi v tem sem se dobro od rezal, s pisavo pa se nisem mogel postaviti niti takrat ne sedaj, ker imam "težko roko. Izpraševal me je o slovnici, ka; je stavek, glagol, o sklanjavi in spregatvl . . . "Vidiš, ti ne veš niti kaj je stavek, pa hočeš v tretji razred," je dejal nadučitelj. "Slovnice nas niso učili," sem dejal poraženo. "Saj vem, da ne, ker je menda tudi sami ne znajo," me je podučil moj novi šolmajster, nato pa dostavil: "Ampak tuka, se jo boš moral učiti. Zato moraš ostati v drugem razredu." In ostati sem moral! Nadučitelj v L— je bil doka, strog in natančen, zgodovino je znal zanimivo razlagati. Nosi je sivo brado in na eno oko je bil slep. Videl pa je več z enim očesom ko mnogi z dvema. Oblačil se je dostojno. Doma je *bil iz Vipave, prava vipavska korenina. Ko sem pozneje pohajal njegov razred, je imel navado, ko so mu nagajale podgane, da jim je zvečer v svoji pisarni nastavil past. In ko se je podgana ujela, sem jo izpustil, da smo jo šolarji lovili in končno ubili. Temu ni ugovarjal, ko sem pa to dejanje ponovil in je urna podgana ušla v klet ter me je neko dekle zato-žilo, se je pa gospod nadučitelj razsrdil, tako da je vse strele skupaj zgnal. Njegov srd je napravil konec našim avanturam z ujetimi podganami. Par dni potem, ko sem pričel pohajati drugi razred, se je v šoli oglasil jcatehet Franc, ki je učil veronauk. Slo je baš za polletna spričevala. Dasi sem šele vstopil v to šolo, sem vseeno dobil spričevalo, v veronauku pa sem moral prestati izkušnjo. Kaplan je bil dobra duša in z lahkoto sem odgovarjal na vprašanja, »akar mi je dal red z označbo "prav dobro". Po prestani izkušnji je kaplan pustil na mizi notico za učitelja, v kateri me je pred vsemi učenci pohvalil, jaz pa sem seveda bil tega vesel, ker sem pred nekoliko dnevi v C—ondotne-mu kaplanu pokazal fige. Prišel je čas birme. Glede učenja je bilo lahko, težje pa je bilo dobiti primernega botra. Končno se je staršem posrečilo, da so dobili bratovega botra, malega posestnika, lastnika če trtine grunta ali zemlje, zato tudi ni bilo pričakovati velikega birmanskega darila. Kljub temu sem bil z njim zadovoljen, saj pa je imel dvojj; lepih hčerk, dasi sta bili precej starejše od mene, pa sta tudi bili prijazne. Ena teh je sedaj nekje v Ame riki. Birma ne je vršila v mestu o-krajnega glavarstva. Uvrstili smo se in prišel je mož s prekla-no kapo, vsakega s prsti potipal, naš domači kaplan Franc pa je nosil kljukasto palico, in je bil menda zato prestavljen drugam. Boter je v nabiralnik vrgel par grotov, nato pa sem šel z njim in starši v gostilno, kjer se je za mojega očeta šele začela prava birma. On ga je pridno cu-kal, jaz aem se pa gostil s kosom potice in klobaso. S krono, ki mi jo je podaril moj boter. sem kupil kar tri orglice, zase in za moja brata. Dal sem šestdeset vinarjev. Oče |>a je dejal, da bi bilo mod reje, če bi vsotico zapili. Odšli smo proti domu. Jaz sem šel z botrom v vas G-, kjer je bil moj starejši brat. da mu izročim nove orglice. Cim sem se vrnil domov, ninem našel ne očeta ne matere. Zaskrbelo me je in sem pričel jokati. Pozneje sta se vendarle vrnila in mati ml je povedala, da je med jK>tjo «»če padel v koruzo in tam za*pat. Pozneje ga je šla lakat, ko ae je malo prespal, da pride s njo domov. ki je mojega očeta mrzil, se je jezil, ker ni vedel, da oče spi v koruzi, drugače bi bilo zelo lah ko, da se voj Hat ted moral tisti član it dotičns družina, ki je tako skupno narolens oa Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, ln obenem doplažati vsoto lista Prosvota. Ako toga ao store, tedaj mora upravnih« datum aa to noto naročnika. PROSVETA, SNPJ. 2S57 So. Lawndale A»e.. Ckicar«, UL Priloženo poiiljaoi naročnino sa Uat Prosveto vsote f... O Ima.........'................................CL draitvs * Naslov .................................................... Ustavita tednik la ga pripltite k aioji nsročnisi od sledeh dtažlne: I) ............................................O. druttva It 1) ............................................a dmitva It 4) ............................................čl. draitvs M. 5) ............................................čl dmitva * Meata ................................Država .............. Noe narečaik.........................Star ...............'-i TISKARNA S.N.P- 8 PREJE M A VSA AM rte Mroteal aa d nora (k Neki fant, 'Pravno'? Podpirajte troj Ifctt v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice. koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem s češkem, nemškem, angleškem jeziku »n drug VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl,AXjjl TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK --Uake ** ^ Vsa pojasnila dajo vodstvo Uakamo.-One «m»me, urw Pilite po informator na na- » ^e Sw N. P. J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNDAl*E A\ENl 1 Telefon Rocknell 4*>4 CHK AGO, IU- . Tam sc dob« na željo todi m