AMERIŠKA
AMERICAN M SPIRIT FOREIGN "T IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
121
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MAY 23, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
apetost med Anglijo in Francijo
^aj med Francijo in Anglijo je postal tako napet, da lahko vsak čas izbruhne vojna med Nekdanjima zaveznikoma. Angleži dolže Francijo, da izdeluje orožje za Nemce.
Wdon, 22. maja. — Angleški minister zunanjih zadev, An-J'Eden, je v ostrih besedah posvaril francosko vlado, da bo po sovražniku, kjerkoli ga, bo dobila." To si nekateri Kaio tako, da te besede pomenijo nenapovedano vojno France besede je Eden spregovoril v zbornici, toda ko so poslan-!^®vali določnejše izjave, je Eden ni hotel dati.
'tove za obrambo la nimajo namena ljudi
"Kington. — Newyorški žu-^ Guardia, katerega je ^nik Roosevelt imenoval "iltom urada za civilno je izjavil, da je 95% da se ne bo nikdar po-priprav, ki so zdaj v deželno obrambo. Niti 1 Predsednik nimata na-^tvariti ljudem strah in ^3enje, toda vpričo tega, |£°di danes v Evropi, o če. P^o dan za dnem, o smr-^dejanju, o trpljenju in Jp1 civilnega prebivalstva, '>bena vlada, ki ji je bla-Pod pri srcu, zanemarjala t priprave za obrambo gp slučaj, je izjavil La-; a/ In to bomo zdaj stori-.^'Pravili se bomo za even-Ptj. .
da je šlo 150 lih uslužbencev na lek komunistov
'ngton.— Mary Spargo, *uJe aktivnosti tujih ele-^ v Ameriki poroča, da je 1mesec 150 federalnih ncev iz Washingtona kot 1 v New York, kjer se je i a "Ameriške mirovne it uJe," ki je kom,unisti-.^fiizacija.
povedala, da je ko-Cna stranka ukazala or-raznih "mirovnih
^ deželi, toda komunisti jft 7
iii ne kažejo v ospredju, jonsko delegacijo je vo-
^ Sam Schmerler, ki je
{

Pri vladni sekuritetni
Eden je obdolžil francosko vlado, da je ubrala smer, ki bo dala Nemčiji vse kolonije in domače bogastvo na razpolago. Ako bo Francija s tem nadaljevala, je rekel Eden, bo Anglija udarila, ne glede na to, če je to okupirano ali neokupirano francosko ozemlje.
Francijo se dolži, da je dovolila Nemcem poslati torpedne čolne po reki Roni v Sredozemsko morje. Dalje se z vso gotovostjo trdi, da 90 odstotkov francoske industrije dela za nacije. Francoska vlada je dala tekom zadnjih šestih tednov Nemčfiji 10,000 ton aluminija, 8,000 man-ganeza, 38,000 ton aluminaste rude, 30,000 ton volne in 60,000 ton sadja.
Trdi se, da 20 francoskih avt-nih tovaren izdeluje za Nemce tanke, dele za letala in munici-jo ter da francoske tovarne popravljajo vse nemške podmornice in tanke.
Boji za nadvlado v Sredozemlju
--O-
^eer Barrel Inn
f. Petek ser vira j o ribjo pe-j soboto pa kokošjo vein Jj^a fina godba za ples. Frank Hribar, last-5 toplo prporočata za. obredno iste cene i jj, Jalna obuvala, Man-Co., 6107 St. Clair da ima še vedno kljub temu, da se i, vUvalu dvigajo. Imajo Seh vrst za vso družino.

Prebivalstvo Zed. držav 44.2 na kv. miljo
Washington. — V zadnjih desetih letih se je povečalo prebivalstvo Zed. držav, računajoč povperčno naselitev na štirjaško miljo od 41.1 na 42.2. Najbolj gosto je naseljeno prebivalstvo v Rhode Island, kjer jih pride na štirjaško miljo 674.2. Država Nevada jih ima pa najmanj, namreč 1 oseba na vsako štirjaško miljo. V državi Ohio pride 168 prebivalcev na vsako štirjaško miljo.
-o-
Teta štorklja Pri družini Mr. in Mrs. William Sporar, 1811 E. 148. St. se je oglasila teta štorklja in pustila zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Gerbetz. čestitamo !
Vihar z nevihto Včeraj je bilo Clevelandča-nom precej vroče. Toplomer je kazal 90 stopinj, kar je rekord za 22. maj. Popoldne se je pa zgrnil nad mestom vihar, ki je poslal silno ploho med gromom in bliskom. Vmes je pa tulil veter, ki je dosegel, kot pravijo, brzino 70 milj na uro in ki je napravil mnogo škode na drevju. V najmanj pet hiš je udarila strela.
T ČLANIC SŽZ BO ZELO ZANIMIV
>b jo
zjutraj se odpeljejo Us°m članice Slovenske ^yeze v ameriško presto-4 Jington, D. C. Izlet bo \ Novak, ki bo prav srbela, da bodo izletni-postrežene in za-
V
, Kington bodo dospele v 2večer in potem ostale ^i, tekom katerega ča-Mrejale izlete na razne
V® okoliške kraje. V sre-
se bodo odpeljale v
\ ls> da si ogledajo mor-
^ademijo, ter v Balti-
more, Maryland, dalje v Gettysburg, Pennsylvania in nato do mov.
Vsa ta vožnja za tje in nazaj, izleti po okolici Washingtona in tri večere prenočišča v hotelu, bo stalo vse skupaj samo $16. To rej ako katero veseli, da bi se pridružila, naj pokliče Albino Novak, HEnderson 1572, morda se bo dobil še kak prostor.
Vožnja bo zelo lepa v tem času, ko je vsa narava odeta v zelenje. Družba bo izbrana in ve sela. Potovanje bo trajalo od ne del je zjutraj do srede večer.
Zemljevid kaže kraje, kjer se bije zdaj• boj med Angleži in Nemci za nadvlado v Sredozemlju. Pri točki (1), pri Solunu, so boji mehaniziranih čet. Severno od tam leži otok Kreta, kjer se bo v kratkem odločilo, kdo bo gospodar na njem. Točka (2) Suez je cilj Hitlerja, da Odreže pot angleškim ladjam v Indijo. Točka (3) je Iraq in točka (4) Iran (bivša Perzija), kjer so boji za posest ondotnih bogatih oljmh-polj. Toika (5) je kraj, kjer se je italijanski vojvoda Aostd udal s svojo armado Angležem in točka (6) je kraj, kjer čistijo Angleži zadnje ostanke italijanske armade, nakar bo vsa Etijopija izpraznjena.
Angleži so umaknili letala s Krete
Je velika razlika!
Če bi bila Hitler in Mussolini poslala v Zagreb Hrvatom na glavo kakega kralja, nemškega ali italijanskega, ob značilnem spremstvu bajonetov, bi radi tega ne zadela Hrvatov nobena krivda. Sila je sila! Toda to, da so nesli krono v Rim in tam ponižno prosili italijanskega kralja, naj jim blagovoli izbrati koga, ki bi imel primerno glavo za to hrvatsko krono, to je pa stvar, nad katero se zgraža ves svet, razen Hitlerja in Mussolinija seveda.
Predlagamo, naj bi ameriški Hrvatje na tisti dan, ko bo v Zagrebu ustoličen novi lcralj, sklicali ogromne manifestacijske shode, na katerih naj bi javno izjavili svoje ogorčenje nad to predajo njih domovine. Glas več kot 500,000 ameriških Hrvatov bi se slišal zelo daleč. . .
Najhitrejše potniško letalo v delu
Washington. — Ameriške zra-koplovne družbe bodo imele kmalu na razpolago potniško letalo, ki bo najhitrejše te vrste na svetu. Letalo bo lahko nosi-o 57 potnikov in bo letelo 300 milj na uro. To pomeni, da bo ameriška armada lahko v poldrugem dnevu prepeljala v Ala-sko 60,000 vojakov, če bo potreba.
Judje so proti verskemu pouku v javnih šolah
V East Clevelandu se vrši že dlje časa razprava pri šolskem odboru, da bi se vpeljalo v javnih šolah verski pouk. Mnogo verskih sekt ee je izjavilo za to, a odločno so proti temu Judje. Ti pravijo, da je to zadeva cerkve in družine ter da bi to kršilo doktrino, da mora biti cerkev ločena od države. V newyorskih šolah so vpeljali verski pouk in kot se vidi, v državi New York še ni radi tega nobene revolucije.
Soprog mora v armado
Federalni sodnik Wilkin je včeraj razsodil, da je v zadevi Charlesa Shimola odlok naborne komisije polnomočen in da mora k vojakom, razen če drugače odloči predsednik Roosevelt. Shimola je naborna komisija postavila v razred 1-A še predno se je bil poročil. Zdaj pa zahteva oproščenje, ker je njegova žena v blagoslovljenem stanu.
Delo pri arzenalu stoji
Delo pri vladnem arzenalu v bližini Ravenne, O., stoji, ker so odšli delavci na stavko. Vsi vlaki, ki so iz bližnjih mest vozili delavce na delo, so bili včeraj ustavljeni. Delavci, ki gradijo $30,000,000 arzenal, zahtevajo večjo plačo.
POROKE
V	soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi St. Philip Neri na 82. St. in St. Clair Ave. Catherine Schaefer iz 7915 Medina Ave. in William Zakrajšek, sin Mrs. Frances Zakrajšek, 1083 Addison Rd. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši.
V	cerkvi sv. Vida se bosta poročila jutri ob devetih Miss Lil-lain Klun, hčerka Mrs. Josephine Klun iz 1032 Wheelock Road in Mr. Stanley Andolek iz 1064 Addison Rd., sin Mrs. Mary Andolek. Prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši.
Jutri ob desetih se bosta poročila v cerkvi St. Philip Neri Miss Mary Kolegar, hčerka Mr. in Mrs. Leo Kolegar, 8908 Kemp-ton Ave. in Mr. John George Schlarb iz 708 Lynn Drive. Po poroki bosta odpotovala v Washington, D. C. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši.
Vsem tem parom želimo mnogo sreče v novem stanu.
Pevski festival hrvatskih pevskih zborov v nedeljo
V nedeljo 25. maja priredi Hrvatska pevska zveza pevski festival v SND na SI Clair Ave. začetek ob 2:30 popoldne. Na tem festival^ . bo nastopilo 12 pevskih zborov in sicer iz držav Ohio in Pennsylvanije. Vsak zbor bo zapel po nekaj pesmi, a za finale bodo zapeli vsi zbori skupno, okrog 450 pevcev in pevk.
Hrvatje imajo bogat zaklad narodnih pesmi, v katere je narod izlil vso svojo dušo, v veselih in žalostnih trenutkih življenja. Te pesmi boste lahko slišali, če se udeležite tega znamenitega koncerta. Občinstvo je prijazno vabljeno, da se udeleži, ker take vrste programi so zelo redki v naši naselbini.
ČETVORČKI NIMAJO SREČE V AMERIKI
Manchester, N. H. — Pred par dnevi je porodila Mrs. Da-neau četvorčke, dva fantka in dve deklici. Trije so umrli takoj, a eden dan pozneje. To so bili že tretji četvorčki, ki so bili rojeni v Ameriki v teku štirih dni, toda so vsi pomrli.
-o- \
Sinček je!
Pri družini Mr. in Mrs. Herman Stupica, 16313 Parkgrove Ave. se je oglasila teta štorklja in pustila krepkega sinčka prvorojenca. Srečna mamica in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici, soba št. 547. Materino dekliško ime je bilo Angela Jarc. Čestitke!
Angleško poveljstvo trdi, da bombniki ne morejo ostati na otoku Kreti, ker ni zrakoplovnih pristanišč. Posadka se mora boriti brez pomoči letal. Nemci dovažajo še vedno nove parašu-tarje.
London, 22. maja. — Angleška bojna letala so se umaknila z otoka Krete, ker ni tukaj dovolj zrakoplovnih pristanišč. Nemci že tretji dan neprestano dovažajo z letali vojake in imajo zdaj na otoku zasedenih že več strategičnih točk. Angleži branijo otok zdaj samo z bojno mornarico in posadko na suhem. Na otoku je ena divizija Novozelandcev, nekaj Avstralcev in nekaj Grkov. Ti se otepi je jo Nemcev kakor vedo in znajo.
Poročila zatrjujo, da so Nem-
Angleži so zaplenili Francozom zalogo olja
Nekje na Atlantskem, oceanu so Angleži zaplenili francoski tovorni parnik Sheherazade, ki je vozil iz Mehike 150,000 sodov olja. Olje je bilo namenjeno v Maroko, kjer bi ga dobili v roke Nemci.
Collinwoodska fara slavi 35 letnico obstanka
V	nedeljo bodo imeli farani slovenske fare Matere Božje na Holmes Ave. veliko slavnost. Praznovali bodo namreč 35 letnico, kar je bila ustanovljena napredna in tako lepo razvijajoča se fara. Ob enajstih bo peta sv. maša in takoj zatem bo pa slavnostno kosilo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Početek te fare, nje razvoj in delo v zadnjih 35 letih ste lahko čitali v zgodovinskih zapiskih v našem listu, katere je zbral g. Ernest Terpin.
V bolnišnico
S Svetkovo ambulanco je bil prepeljan v Polyclinic bolnišnico Louis Cvertnik iz 14805 Syl via Ave. Nahaja se v vardi A, kjer ga prijatelji lahko obišče jo.
Zadušnica!
V	nedeljo ob 8:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Jennie Kodrich v spomin 10. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
ci zavzeli na otoku največje mesto Candia in da je tudi mesto Malemi v nemških rokah, ki je samo 10 milj od glavnega mesta Canea, kjer je zdaj sedež grške vlade.
Dalje zatrjujejo poročila, da imajo Nemci strahovite izgube, ker jim posadka pobije mnogo parašutarjev, ko se spuščajo s padali na zemljo.
Premier Churchill zatrjuje, da je boj na otoku zelo srdit in se bo izbojeval do zadnjega moža, ker nima nobena stran prilfke, da bi se kam umaknila. Torej nimajo drugega izhoda, kot boriti se, ali udati. In na udajo ne misli noben.
Borba je čudna, kar se tiče orožja. Med tem ko nimajo bra-nitelji za pomoč nič letal, pa nimajo Nemci skoro nič topov in nič tankov, ker prihajajo para-šutarji večinoma oboroženi samo s puškami in strojnicami, a posadka ima dovolj topov. Angleška mornarcia, ki leži pri otoku, gleda samo na to, da Nemci ne morejo priti blizu z ladjami, a posadka se bije pa s parašutarji.
Dasi je boj za posest otoka že zdaj zelo vroč, pa se pričakuje vsak čas še hujšega. Nemci bodo poslali na otok vse, kar imajo pri roki, da kolikor mogoče naglo zasedejo otok. Ako se jim ne posreči pod vzet je v par dneh, se jim pozneje tudi ne bo. Baje so poslali Nemci na otok že eno divizijo, kakih 7,000 mož, in so začeli zdaj pošiljati že drugo.
V Berlinu zatrjujejo, da so nemški bombniki potopili v vzhodnem delu Sredozemskega morja štiri križarke in več rušil-cev.
KADAR PRIDEJO OTROCI V AVTO
Wilkes Barre, Pa. — Na tukajšnjem parkališču sta napravila dva štiriletna fantka pravo zmešnjavo med avtomobilisti. Spravila sta se namreč v avte in pobrala iz njih vse ključe ter jih zmetala na kup. Ko je prišla policija sta se tako prestrašila, da nista mogla povedati, kje sta vzela kak ključ. Lastnike avtov je vzelo več ur, da so našli svoje ključe.
Ameriški poslanik za Jugoslavijo je sedaj na potu domov
Washington. — Arthur Lane, ameriški poslanik v Belgradu, je obvestil državni department, da je dospel v Budimpešto na potu domov v Ameriko. Njegovo vrnitev ni ukazala ameriška vlada, ampak bo prišel domov, da bo poročal o padcu Jugoslavije in poznejšem razvoju tam. Državni tajnik Hull trdi, da ni ukazal zapreti ameriškega poslaništva v Belgradu in da je ostal ostali poslaniški štab še tam.
Obenem s poslanikom je dospelo iz Belgrada več Amerikan-cev, med temi Mr. in Mrs. Joseph Goričar.
CIO zmagala v Fordovih tovarnah
Detroit, Mich. — Avtna unija CIO je v splošnem glasovanju v Fordovih tovarnah dobila večino in s tem pravico za kolektivna pogajanja z družbo. Okrog 80,-000 delavcev je oddalo glasove in od teh jih je dobila unija CIO 51,866, 20,364 A. ,F. of L. in 1,-958 jih je glasovalo proti vsaki uniji. Vladni posredovalni odbor je ukazal Fordovi družbi, da vzame na delo 975 delavcev v tovarno v Kansas City, Mo., katere je Fordova družba odpustila leta 1937, ker so bili pristopili v unijo A. F. of L. Plačati jim mora tudi zaslužek za vso to dobo.
Smrtna kosa
Včeraj popoldne je v City bolnišnici umrla Katarina Bo-govič, stanujoča na 1933 Columbus Rd. Rojena je bila v selu Krstine v Jugoslaviji ter je bila ob smrti stara 52 let. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne iz hiše žalosti pod vodstvom pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi.
Odprtija gostilne
John Suštaršič in Frank Hribar vabita v soboto na slavnostno odprtij o gostilne, znane pod imenom Hecker Tavern na 1194 E. 71. St. Servirana bo fina kokošja večerja, za poplaktniti pa najboljša pijača.
SODNIK SVETUJE VEČ PREMISLEKA, PREDNO SE DOVOLI RAZPOROKO
Okrajni sodnik Charles Mc-Namee se je včeraj izjavil, da bi moralo biti med časom, ko zakonca vložita tožbo za razpo-roko pa do časa, ko pride zadeva na sodnijo, najmanj šest mesecev časa. Sodnik pravi, da bo to predložil prihodnji seji sodnikov, ker sedanja perioda šestih tednov je veliko prekratka.
Sodnik zatrjuje, da je od januarja meseca, odkar je na tej sodniji v 576 slučajih poravnal zakonca, da nista vzela razpo-
roko in da je to rekord. "Prepričan sem," je rekel sodnik, "če bi imeli zakonci več časa za premislek, da bi se v mnogih slučajih preprečilo razporoko, ker bi se zakonca med tem 'ohladila.' Več ko imata časa za premislek, bolj bosta premislila, požrla trmo in se poravnala.
"In vselej, kadar se mi posreči zakonca pobotati, grem domov in si privoščim obilno večerjo," je rekel sodnik.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1941
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
fU7 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5,50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year C. 8. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 121 Fri., May 23, 1941
Odličen Hrvat pojasnjuje stališče svojega naroda
Srbska armada je. imela dolg sloves glede svojih vojaških uspehov. Toda bila je tudi instrumentalna pri pridobi tvi in obdržavanju oblasti za vladajoče grupe. Vsak vladar je bil varen, dokler je imel na svoji strani armadne poveljnike. Posledica tega sta bili dve okoliščini, ki sta se razvili iz tega armadnega vodstva.
Prvič, armadni poveljniki so bili od časa do časa odstavljeni in nadomeščeni z novimi, če je bilo to potrebno v interesu vladajočih skupin. Drugič je pa politična važnost armade preprečila vsako kritiko poveljnikov, ali vsako preiskavo v notranjem poslovanju armade. Naj so bile razmere take ali take med častniškim štabom, je bila vendar vsakogar patriotična dolžnost, da je govoril in pisal o armadi samo kot o naši "hrabri vojski."
Radi pogoste menjave v armadnem poveljstvu in ker ni imela javnost nobene besede pri vodstvu iste, je bilo v glavnem krivo, da je imela armada slabo opremo in da ni mogla mobilizirati dovolj moške sile za učinkovit odpor.
Splošno se je smatralo moč jugoslovanske armade na 1,500,000 mož. Toda zdi se, da je mogla mobilizirati v času, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, komaj 500,000 mož. To je pa na vsak način zelo majhno število za obrambo meje, ki je bila dolga okrog 1,500 milj. Toda radi poznane hrabrosti jugoslovanskega vojaka, bi bila tudi tako maloštevilna armada dlje časa vzdržala, če bi bila zbrana na jugu in če bi bila bojna fronta takoj v začetku skrajšana.
Nemožnost mobilizacije pa ni ležala samo na slabi opremi, ampak je bila tudi posledica slabe organizacije v vojaški administraciji. Par mesecev prej, predno je Francija napovedala vojno Nemčiji, je bila ukazana mobilizacija v Jugoslaviji. Toda poskus se je popolnoma izjalovil. Bila je skoro popolna zmešnjava in konfuzija ter kontradikcije v ukazih pri lokalnih in glavnih komandah. Ni bilo samo pomanjkanje vsakovrstnega orožja, ampak tudi navadnih potrebščin, kot šotorov, čevljev in uniform. In zmešnjava glede prostorov javljenja. pod orožje je bila tako velika, da se je mnogo vojakov vrnilo enostavno domov. Radi tega je bilo armadno poveljstvo prisiljeno, da je preklicalo mobilizacijo., V naslednjem letu se pa tudi ni moglo dosti popraviti topogledno, ker je bil knez Pavle predvsem zainteresiran v to, da je preminjal komandante tako, k\)t je to prijalo njemu osebno in ne pa kot bi bilo to koristno za armado.
Armadni poveljniki, ki so vzeli oblasti v roke, ko so strmoglavili vlado kneza Pavla, so imeli najboljše namene, da bi reorganizirali armado, da bi se bila z uspehom postavila v bran, toda niso imeli prilike, da bi bili to izvedli. Gotovo niso mogli popraviti v dveh tednih tega, kar se je zagrešilo s slabim vodstvom na leta.
In ko je padla dobro organizirana nemška vojska v Jugoslavijo in je bil odpor jugoslovanske armade strt, ni bilo težko par teroristom vsiliti se hrvatskemu narodu pod varstvom nemških bajonetov. Prvo delo, ki so ga izvedli Pave-ličevi vstaši je bilo to, da so potlačili seljačko stranko in zaprli tiste voditelje, ki niso ušli iz dežele. Toda ti teroristi nimajo podpore pri hrvatskih seljakih, niti pri hrvatskem narodu v splošnem.
Skozi vso zgodovino je stal hrvatski narod trdno in se boril za demokratske ideale. Tudi zdaj ne bo izbegnil temu. Ne glede na to, kdo je njegov tlačitelj sedaj, ne glede na to, kako močno je oborožen njegov nasprotnik, hrvatski narod dobro ve za pot v borbi, proti kateri bo vsaka fizična sila preslaba. V dolgih letih borbe proti tlačiteljem in diktatorjem se je hrvatski narod naučil tehnike odpora v organizirani masi. Ob tem solidnem zidu svobodoljubnega hrvatskega naroda so padli dozdaj še vsi diktatorji in bodo padli tudi zdaj ponovno.
(Konec.)
Sonce, voda in nebo
Pravijo, da človek ni nikdar prestar ali premlad, da ne bi mogel ljubiti sonca, voda, neba, morja, jezer, rek in potokov. In od vseh letnih časov je pomlad tisti čas, ko se misli močneje obrnejo k naravi. Pomlad je sezija sonca in dežja. Sončni vzhod spomladi je poln novega šelestja listja, novih cvetlic, nove pesmi in novega življenja. Sončni zahod spomladi je trenutek, kot bi človek postal, da si zbere moči za novo delo.
Oba, sonce in voda, sta bila spremljevalca človeku od njegovega stvarstva. Sovraštva in prepiri, vojske, kuge, lakote in smrt so uničevale človeške rodove, toda gori na nebu je sonce brez postanka nadaljevalo svojo vsakdanjo pot, in doli s hribov so naprej in naprej žuboreli potočki in še žuborijo v reke, jezera in morja.
Ko se je človek prvič podal iskat nove dežele, je šel ob vodah ali na njih. Ob rekah in po rekah je potoval do jezer in do morij in preko njih do zemlje tam za njimi. Reke so bile njegove ceste in na njih bregovih si je postavil prva naselja in obzorjih si je zgradil prva mesta.
Mesta in vasi so izginile, toda vode so ostale in sonce je večno. Vode bodo tekle za večno in sonce ne bo nikdar pozabilo vstati v svetih jutrih.
Nekdo me izprašuje, zakaj vedno omenjam vero in verska vprašanja v "Nevvburških novicah." Pravi, da to ne spada med novice.
Jaz pišem o tem, kar mi je najbolj pri srcu in kar se mi zdi, da je najbolj potrebno za nas vse, pa naj bo novica ali pa "sta-rica." In kaj je bolj potrebnega, kakor poznati Boga in vediti, kaj moramo verovati in zakaj. Verski nauki so nam tako potrebni, da je Sin božji zapustil nebesa in prišel na svet, nam oznanjat in nas učit verskih resnic. On je tudi rekel: "Iščite najpoprej božjega kraljestva. " Sicer pa gre vsak lahko mimo teh
"novic,' 'če mu niso vseč.
* * *
He-te-vse-ta-male-miš! To pa, to. ič:e ste videli Frank Lekana hoditi okoli zadnje dni kot bi bil poveljnik vse ameriške armade, vedite, da ima vzrok za to. Postal je "Daddy" in prestolonaslednik Denis (Dionisius) Frank je takoj prvič v cerkvi pokazal, da bo pel tenor. Mati malega je Josephine rojena Kovačič. Botrovala sta mu pa stric Ciril Le-kan in teta Pavlina Kovačič.
Isto tako prvi v družini je Richard Joseph Taucher, sin Johna in Marije rojene Bubnič. Richard se je držal zelo modro in niti pri obljivanju ni zamižal. Znjim sta prišla Mr. in Mrs. Frank Bubnič.
Sami fantje so bili. Tretji je bil William Ponikvar, sin Wil-liama in Olge rojene Hrovat Joseph Ponikvar in Jennie Inti-har sta mu porok, da je krščen in sta prevzela odgovornost zanj. Tako vidite sedaj, ko jih pobirajo k vojakom, jih bodo doma nadomestovali novi prišleci Prav iskrene čestitke vsem princem in njihovim staršem.
*	m *
"Pri nas imamo pa dvonoga-tega teleta," je pravil farmar Turšič sosedu.
"O saj vem. Včeraj je prišel k naši hčerki v vas," je odgovo ril farmar Prešern.
Tako je. Ljudje sodijo človeka po obnašanju. Človek, če tudi ne učen, ako se obnaša dostojno naredi dober vtis pri ljudeh. Lahko pa tudi nosi vso vedo na koncu prstov, ako je njegovo obnašanje brezobzirno, ga ne bo nihče cenil, nihče ne bo rad v njegovi družbi. Edino le krščanska izobrazba sega obenem do možgan in do srca. čas je. tu, da boste izbirali višje šole svojim otrokom, kateri dovršujejo osmi razred. Pošljite jih v katoliške šole. Seveda nekaj stane. Pa je boljši, magari če s težavo, otroku dati kršansko izobrazbo kot pa v nevarnost postavljati njegovo vero v brezbožnih šolah. Ne boste dajali odgovora o tem, koliko ste zapustili svojim otrokom, vprašanje pa bo, kakšne ste pustili. Otrok, ki ve, da je zato na svetu, da služi Bogu in reši svojo dušo, ve več kot najbolj učeni brezverc.
#	* *
Polno mero smeha je bilo v nedeljo pri predstavi "Krajske ohceti." So res preprosti običaji to, a če so prav izvedeni, napravijo veliko razvedrila in šale ter dobre volje. Zdi se mi, da so naši ameriški običaji zelo prozaični v primeri s temi. Ali ni lepo in pomenljivo, da nevesta prejme blagoslov od "Tete," ali kaj je že, ko stopi v svoj novi dom in poljubi križ, kateri naj bo njena opora pri vseh težkočah?
Veliko smeha je napravil "mlin" in prodaja tega mlina. Pred vsem pa je zavrišalo, ko je pripeljal prodajalec "kamelo" v hišo. Vse skupaj je napravilo dober vtis, zlasti pa zabavo in precej dobro poznanje mladim, kakšni so bili običaji naših staršev in pradedov. Največ zaslug pri tem večeru ima menda Mr. Resnik in zato njemu in vsem, kateri so pomagali, hvala lepa.
Četrt stoletja sta že poročena, pa bi nikdo ne vrjel, kdor bi sodil samo po obrazu. Antno Walter in njegova soproga Marija, rojena Hrovat, sta bila pozvana v dvorano Narodnega doma, kjer se je zbralo polno gostov zadnjo soboto večer, da praznujejo nujno srebrno poroko. Družina je dobro poznana, ker se udejstvu-je v javnem življenju naše naselbine in naše fare.
Družina Walter lastuje bus line, ki vozi iz Warrensville Heights v mesto in iz Bedforda v mesto. Walterjeva družina pa je poznana tudi radi njih vrlega sodelovanja na družabnem polju. V 25 letih zakonskega življenja sta si srebrno-jubilatna prislužila spoštovanje in prijateljstvo vseh, ki jih poznajo, številnim čestitkam se pridružimo tudi mi in jima želimo še veliko veselih dni v skupnem življenju potem pa nebesa. Tja
gori vozi drugi bus line. * * *
"Poglej, poglej če morda' dež pada," je rekel leni v kolibi sedeč zamorec svojemu tovarišu.
"Eh se mi ne ljubi. Rajši pokliči psa v kolibo pa poglej če je moker," je odvrnil prav tako leni tovariš.
Bogve, če nimamo tudi pri nas morda nekaj takih mladih, kateri bi radi same lenobe rekli: "Saj bi bil rad gledal parado, pa sem bil slučajno obrnen v drugo stran." Zakaj tako pravim? Zato, ker vem, da imamo prav gotovo precejšno število mladih deklet in fantov, starih od 16 do 18 let. In navzlic našemu vabilu, da bi se vpisali v obrtne in rokodelske šole, se jih je vpisalo
samo štiri ali pet.
* * *
Dnevi, v katerih je vsak lahko delo dobil, da je le bil zdrav in močan, so minili. Vedno več ''mašinistov" se zahteva. In kje se bodo naučili tega, če ne v posebnih šolah, ki jih država vzdržuje v ta namen. Tudi drugih koristnih reči, kot risanja, barvanja in tako dalje, se lahko tam učijo. Zakaj je bilo tako
malo odziva?
* * *
Čudno se mi zdi, da niso naši "napredni" listi še nič omenili testament Monsignorja Jen-ningsa, kateri je zapustil $120,-000.00. Res je toliko zapustil in v oporoki določil, da se postavi s tem denarjem dom za stare ljudi. Čudno, da niso naši "napredni" pokazali na to in rekli: "glejte, koliko je nagrabil katoliški duhovnik." Msgr. Jennings je res zapustil to veliko svoto, a podedoval jo je od svojega brata, ki je umrl komaj leto poprej in mu
zapustil $140,000.00.
* * *
Albina Skočaj, ena izmed naših šolaric, ki dovršujejo osmi razred, je prejela čestitke iz Notre Dame high school, in obvestilo, da ji je bil podarjen "scholarship," to je prosta šola, radi njene izredno dobre naloge, ki jo je napravila pred nekaj časom.
Congratulations, Albina! * * *
Olga Bizaj, hčerka Mike Bi-zajove družine na West Side, je prišla po krstni list, katerega potrebuje za poroko. Pravi, da si je izbrala najboljšega fanta, ki ga je mogla dobiti na zapadni strani, škoda, da ni prišla v naš kraj. Mi jih imamo na izbero,
vseh barv, velikosti in starosti. * * *
Ali ste videli v nedeljo avtomobil, ki ga bo nekdo dobil 29. junija na našem cerkvenem pikniku v Bastas Grove? To vam povem, da se jih danes že težko dobi te vrste. "Stokrat bi ga bili lahko prodali v teh dveh mesecih," je rekel Mr. King, od katerega smo ga kupili. Vse kar je sedaj potreba, da bo uspeh pri tem, je to, da se VSI, prav VSI potrudimo vsaj to malo, da vsak svojo knjižico delnic razpe-
ča. To gre v korist vseh, zato naj se tudi vsi odzovejo. Ves denar bo vknjižen kot darovan
za novo cerkev.
# * *
že dolgo je tega, kar sem "prišel v Ameriko," tako dolgo, da sem že skoraj pozabil. Otroci, šolarji pa si zapomnijo take reči in zahtevajo, ali vsaj pričakujejo, "free day." No, letos je bilo to lahko, ker je itak praznik in sicer zapovedan, radi vneboho-da Kristusovega seveda. Tudi isto leto je bil četrtek, ko sem priščl v Ameriko. Iskrena zahvala za vsa lepa voščila in vse (iuhovne šopke. Ti so velike vrednosti za vsakega izmed nas, ki smo tako blizu našega klica domov.
* * #
Sv. obhajilo je največji privilegij, ki ga človek more imeti. To je obisk Boga samega. To je prijateljstvo vsemogočnega Kralja nebes in zemlje. Pred miljo-ni leti je zapovedal našemu svetu, naj leta okoli sonca in ne sme biti nikdar niti za trenotek iz reda. Vsa ta leta ga je svet ubogal. Pred miljoni leti je zapovedal soncu naj ogreva zemljo in jo razsvetljuje, in sonce je ubogalo. Samo enkrat je zakrilo svoj obraz, ko se je človek, edina stvar z razumom, drznil pribiti Sina božjega na križ. In ta Gospod nebes in zemlje pride k nam v sv. obhajilu, da bi nas osrečil za čas in večnost. In kaj 3tori človek z razumom? Zanemarja to prijateljstvo božje, le poredko, (nekateri nikoli) pri stopa k mizi Gospodovi. Nekateri vsako leto po enkrat in to smatrajo za velikansko in neprijetno nalogo, za "dolžnost," katero bi najrajše popolnoma opustili. "O, da bi bil spoznal tudi ti . . ." Velikonočni čas beži h koncu. "Letniki" in "obletniki," ki hočejo še za las viseti pri katoliški cerkvi, bodo morali zopet opraviti velikonočno dolžnost. Qh, kaj bo, kaj bo! To bo pa zopet grčanja in pokašljevanja, da bo jo j. čudni svet!
V Washington, D. C.
V	nedeljo ob petih zjutraj se bodo odpeljale članice Slovenske ženske zveze na izlet v prestoli-:o Zedinjenih držav, Washington, D. C., kjer si bodo ogledale vse zanimive ustanove in spomenike kot druge znamenitosti. Na. jet je Greyhound avtobus, najnovejšega modela, kjer se bo prav udobno vozilo po najlepših krajih in vožnja preko hribov v Pennsylvaniji je posebno v tem času prijetna, ko je vse tako sveže, zeleno in ko se pripelje na vrh hriba se pa nudi na milje .laleč lep razgled.
Naj prvo se bomo ustavili za zajtrk in tam se bo šlo tudi k sv. maši in tako se ne bo zamudilo časa, ker bo ravno na poti. Okrog petih popoldne pridemo v Gettysburgh, kjer bo v Gettysburgh hotelu pripravljena večerja za vse potnice in tam nas bo počakal vodja, ki nas bo spremljal do vseh zgodovinskih krajev, o katerih smo že toliko zanimivega brali. Tam se ustavimo za par ur in nato nadaljujemo pot v Washington, D. C., kjer imamo v hotelu že rezervirane sobe.
V	pondeljek se pa naj prvo odpeljemo ogledat znameniti frančiškanski samostan, kjer so beli menihi, ki imajo krasno urejen prostor. Nato se podamo do Ka-pitola, kjer nas bo vzelo precej časa, da'bomo ogledale zboroval-ne dvorane senata in kongresa in od tu se peljemo do Bele hiše, kjer nas bo vzelo tudi nekaj časa, da vidimo vse zgodovinske sobe in stvari, ki so na razstavi.
V	pondeljek popoldne se pa peljemo v Mount Vernon, kjer je dom prvega predsednika Geo. Washingtona. Tukaj bi lahko ostale vse popoldne ako bi hotele vse natančno pregledati, toda bo treba malo pohiteti, da se vidi še kaj več v drugih krajih. Na potu nazaj v Washington se bomo ustavili na Arlington poko-
pališču, kjer bomo baš isti teden praznovali Spominski dan. Tukaj se vidijo vojaške grobnice in pa spomenik neznanemu vojaku. Nato se bomo ustavili v Spominski dvorani Abraham Lincolna, ki stoji na krasnem prostoru in kjer se vidi velikanski spomenik Abrahama Lincolna iz brona, pred katerim vsakemu zapre sapo za nekaj minut, ker človeka prevzame globok občutek, ko se spomni na veliko delo tega velikega moža. Washington spomenik je drugi velik spomenik v mestu, pred katerim se bo tudi treba ustaviti in tudi se peljati z elevator jem navzgor, odkjer se vidi daleč naokrog.
Ta obelisk je 555 čevljev visok. V njem je 900 stopnic do vrha in če bomo pri dobri sapi se morda podamo peš do vrha. O tem bomo potem povedali, če bo šlo.
Drugi dan, v torek, se bomo pa podale v tiskarno, kjer tiskajo denar in znamke in potem v kongresno knjižnico, v narodni muzej in še do drugih znamenitih poslopij in uradov. Načrt za ta dan si bomo napravile v pondeljek večer, potem ko bomo videle koliko časa bo vzelo za vsak kraj. To se najboljše ve potem, ko smo že tam.
V sredo ob osmih zjutraj se pa odpeljemo proti Annapoliš, Maryland, kjer se bomo ustavili pred poslopji mornariške akademije, kar bo gotovo vse izlet-nice zanimalo. Tukaj nas bo vzelo približno eno uro, da si ogledamo vse znamenite stvari in okoliščine. Iz Annapolisa se odpeljemo do Baltimore, Maryland, to mesto pravijo, da je eno najbolj čistih izmed večjih mest in tudi v Baltimore se bomo ustavili za kratek izlet. Iz Baltimore ;e pa zopet peljemo do Gettys ourgha, ker tam ima avtobusna družba svojo največjo postajo *Ako bomo kaj zamudile prvi ve. :er, ko se tukaj ustavimo, se bomo lahko še malo zamudile na potu domov. Po Pennsylvaniji se ne bomo nazaj grede vozile po isti poti kot tja, ker se bomo pe jale po novi Turn Pike cesti, ki je bila odprta lansko leto in ki je speljana skozi hribe. Lahko bi se peljali obakrat po Turn Pike pa smo odločili, da se rajši peljemo enkrat vrh hribov in nazaj pa po drugi poti, da tako še več vidimo. Lahko se bomo ustavili tudi v Pittsburghu, ker se bomo peljali prav blizu me sta. To se bo odločilo kasneje. Tako se vrnemo v Cleveland v sredo ponoči, okrog enajste ure io polnoči.
Kakor je bilo že poročano, bo vožnja zelo poceni. Namreč vsa ta pot, kot sem jo omenila in vsi ti izleti kot prenočišče v hotelu za tri večere in v nedeljo večer večerja v Gettysburgh hotelu pride vse skupaj samo $16. kar je res poceni. To je bilo mogoče dobiti, ker nas gre veliko števi lo skupaj. Da se bomo dobro imeli in videli mnogo zanimivega je samo ob sebi umevno. In pa vožnja v avtobusu, kjer se lahko prepeva in smeje, je že sama na sebi velika zabava od konca do kraja.
Odpeljali se bomo v nedeljo ob petih izpred šole sv. Vida na Glass Avenue.
Do svidenja, vas pozdravljam v imenu vseh izletnic,
Albina Novak.
pa so ugajale tudi pevke* vselej, kadar so nastopi^' rale priti ponovno na otie zopet zapeti.
Lepotice modne ra katere so si različne obl«*^ «acu< me naredile, so tudi kar J,lp°r''
Zver Hod ici k in 'videl Jmps pfeki "Moj
H d
"spi
He,
0ž< 'fcešii
Melt
III i
ifobči
lift* t
,reši tfisei
Razstava sijajno uspela
članice lokalnih podružnic Slovenske ženske zveze v Cle-velandu so lahko vesele in zadovoljne, ker je razstava ženskih ročnih del, katera se je vršila 16., 17. in 18. maja, tako sijajno uspela.
Ves čas razstave so prihajali stari in mladi, žene in možje in občudovali krasna dela naših pridnih žena. Programi, ki so se vršili tekom razstave so tudi zelo ugajali, posebno še narodni plesi malih deklic »padajočih v mladinski oddelek raznih podružnic. Prav tako
rale navzoče. Ta priredil' se je vršila skozi tri dni> Je la za mnoge svoje-vrstf «ožci, vost. Zato je pa bilo neW sebnega in privlačnega pritegnilo toliko občili dvorano.	„
Podružnica št. 25 S**' mor spadam tudi podpisi" imela na razstavi svojo \ co, kjer so bili razvršŽen' ni lepi predmeti naših c?® Prvo nagrado je dobil3 Angela Križman za p
"quilt," drugo nagrado Jj^ je delo je dobila Mrs. P '»-Verbich; tretjo nag^d pleteno obleko je dobi'8 Frances Zakrajšek; čet grado je dobila Mr?-_ j j, Jamšek; peto Mrs. Mal,v ka in šesto Mary Eržen.
Vsa ročna dela so J P
gledana po veščih sodnici*® V1 di pri vseh ostalih * raznih podružnic nase Gotovo to ni bilo lahko" ■
a tr
birati najboljše mea |e ■ predmeti, ker je bilo e"0
od drugega.	.0t<
Za mnoge pa je bi'a_e posebnost videti kako » kla. To delo je vršila
ves
frem > 1 S v
razstave Mrs. Salmich'J M-
_„j„.v„. v,	t} or\ 1". "a f„.
podružnice št. 10. ReC1k;je;
da je to res umetnost,
zmore vsaka.
Čestitke vsem odlikf
#
\ S'
in tudi vsem požrtvova ^ nicam, ki ste prispeva^ stavi.	„
Sedaj pa še malo o - „e kadetk, ki se je vršila^'
Ijo 18. maja popoldneve ški Materi božji v
SVol Belo Na j
N
Szi sem '•da ■le'io j
S U
>d m gr
Heights. Zelo lep m kam ganljiv je bil P ^ mlada dekleta, ki so Pj^i rok duhovnikov bla£° ^<ps palice ali znake Vei'e> ^ in Ljubezni. Prav leP ^ ^ za današnje čase, ne s. ampak s takim oroŽJ® . premagati največ bu... vod M stitke kadetkam in nF ljici Mrs. Albini
Omenjene prire
ditve
t;
de"
gotovo ostale vsem cem v najlepšem sp° ^v' zdrav, Frances P°n
0 potovanju v
4
e >0,
M ^

He r«ve
Ker se je že več že11^ ^ da bi se rade podale » ^ vno potovanje v ke^0^ _ -tam 30. maja blagom' ^ Jij^ sesterski samostan 11 jpij Asisi, radi tega semj^ na razpolago za P°sr Jo
J
Poizvedela sem ze ^ ko odpeljemo od tu tr1 sicer tako, da bi bile ^
bot» 1
se'
in sicer v petek, so ljo. Iz Clevelanda b1.^ le
v četrtek ob	^
spele v Lemont v Pe r 1)' dne krog desete ure, 4 ^ nas.
še
ravno prav za lahko ostanemo tam in nedeljo, da bi lahk° k" .'
sflS
slovestnos
stih-. rip
,3k1
vale pri
nekateri frančišk«11 g . vniki prejeli red°v' l/1 Nazaj bi
odpotovale ^
ta v nedeljo kmalu P° ^ bi bile zvečer že 5ah, j
Za vse tri dni bi za osebo. Da pa # bip
nas mora biti vsa.1
4
tedaJ
bilo pa manj plačati več. Sedaj samo to, da se vse meravate iti
p?'
Je ''lil
tistfy
tuai
sile, da se lahko P1'1^^ uresničitev takega P^,
Za priglasitev se
zglasite pri meni, a gg p"^ pisnice, toda kat^ i glasila, niora tudi f**

ne da bi pred odhoLd(5iH0'1 vedala. Torej P0^«^
1165 Norwood Rd-
V bliŽini , i kam-
graditi mavzolej. * iv ložili zemeljske o»t
Ataturka.
vrn( Nal Pi 1

a tej
bor
1%. h i
!everj
i bi


k.
h
V
%
S
>16] 'V«C
tli Bel
5k
S'
J se J tal
Sil
M
S* Vi
M Vin, t"

S1 u
>
v
Ui
T- P
i
n0
fiv< ite
At V
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1941
die,«
»lok®?
car« %il;
h iistva
1%
o si leni
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Mays
wuden me je gledal pa od- poglavar. Ali moraš tudi ti mene sovražiti, če me sovraži Vete
ditf'j "Zvenela bi bila in umrla, ka-
iiJe ''bodo umrli njeni bratje be-;tna1 r
[02Ci, ki so udi zaprti v rud-ek« ■ ku in ki od njih nihče več ne lv'(lel belega dneva. J^Pak kako pa ve —." "ukinil sem ga.
rdeči brat se moti, če "i. da bodo umrli. Še danes , spet gledali beli dan." fte
f
M
ila
razumem, kako to misli i 0wžec —."
pie
0 "Jelton ne bo dovolil." > , Iu «e bo treba dovoliti, ker 3> ,|°bče ne bom vprašal za do-1 Pi-išel sem, da rešim ^t belokožce, prav kakor m tudi tebe." , Sei*i še svoboden —. Kail8 P Pridem iz rudnika —?" Se vprašaš—? Saj ti je sa-
>trto
a ry
Sto® treba počakati, da se Mel-vfiie! In vrnil se bo, sam i ,e]a'> da bodeta le za nekaj

tol'1 #
it
lPaj, nato pa da te bo za-Ne bo vedel, da si svo-izlahka bi ga iznenadil a ^ t)remagai ter znamenje
JJlIn bratom, ki stražijo pri
!et al
8® ves
m
^ii
i ml
Kiie

oVi inir

M
v i
>n0
P1
P
en'5'
1 < >|
ve jd«1
tega niti treba ni. Odpe-.^m Zvito kačo in Belo lco iz rudnika po potu, ki °J rdeči brat gotovo ne po-^oboden bo, lahko si vza-, elo cvetlico za ženo in ji a Palačo v San Francistu N v Sonori —!" ,ako me je gledal! '^Zumljivo mu je bilo, od-8efti se vzel, nerazumljivo _ vem za njegovo razmeji °Judite, in najbolj čudno ll Je menda zdelo, da vem °d iz rudnika, ki ga on, gospodar Almadena, ne
M it UP"

tr'"
i •
lA
jit
M
a*



tr'
1» C1


bi)"


tfe' &
ja

^šil jih bom in odpeljal iz
'a."

v preduh. Potegnili bi te
?«ftie

it" %
L
"Ubogati moram." "Moraš —? Nobenemu rdečemu bojevniku ni treba ubogati brezpogojno. Poglavarju pa še prav ne. Rdeči bojevniki so svobodni ljudje!
Vete ja naj sam opravi in poravna svoj račun z menoj, tebe pri tem ne potrebuje. Osvobodil sem te in ti s tem pokazal, da ne smatram Yumov za svoje sovražnike. Da sem njihov sovražnik, bi jih bil vse pobil, kar sem jih našel na potu s hacien-de del Arroyo pa do Almadena. štirideset bojevnikov je bilo, nisem jih pobil, živi so še, pa seveda moji ujetniki." Sapo mu je vzelo. "Vse — vse si — ujel —? Kje so?"
"Pri Mimbrenjih, ki me spremljajo."
"Mimbrenje imaš pri sebi?" "Da. Pa še niso v Almade-nu, čakajo, varno skriti in pod poveljstvom Winnetou^, .velikega poglavarja Apačev, ki ga gotovo tudi poznaš. Ne morete jih najti. Sam pa sem jezdil naprej na poizvedovanje s temle mladim Mimbrenjem in sam bom osvobodil belokožce iz rudnika."
Nem je strmel v mene. Na obrazu sem mu bral brezmejno čudenje in skorajda strah.
"Lahko bi bil napadel Yu-me, ki stražijo Almaden," sem nadaljeval, "ne bilo bi jih težko premagati. Pa nočem prelivati krvi.
Zvita kača naj mi pove,.ali hoče biti moj prijatelj, ali pa bo rajši ostal moj sovražnik!"
Videti je bil pošten človek, njegov obraz je bil odkrit in njegovo oko zvesto. Tudi} iz njegovega razgovora z Judito prejšnjo noč sem posnel, da je značajen človek. Zato sem tudi čisto drugače postopal z njim, nego bi bil prav za prav moral. Zaupati sem mu smel.
Nekaj minut je premišljeval in me gledal pa odgovoril:
"Rekli so mi, da je Old Shat-terhand sovražnik našega rodu in da mu moram z orožjem v roki zabraniti vstop v Almaden —. Toda rešil je smrti Belo cvetlico in mene ,rad bi mu ponudil svoje prijateljstvo v zahvalo —.
Ne morem storiti, kar mi veleva srce, ne morem pa tudi storiti, kar mi velevajo drugi. Ne bom prijatelj Old Shatter-^everjetno se mu je zde-1 handa, pa tudi ne bom njegov
me je gledal in
beli brat pozna izhod iz
Ha,
ne
I, v ki jaz za njega . Ve t di, da ljubim Belo
)Co,
«1 -o i bi
m ve, kaj sem ji ob-1
mi povedal, kako mu je
mi pravijo Tave ša-
skoČil je za nekaj korakov
s, ^el v mene ko v pošast. ave gala —9 Old Shatter-Old Shatterhand — ^ed nami—, v našem rud-
.7"
nemo
I
v»od
goce.
ušno isem mu odgo-
emi
ne verjameš, pa vpra-elo cvetlico! Spremljal li,."Jo in njene bele brate od
t" vQ(le sem v i^.' kaj namerava i 'in da bi jih rešil iz njego-
gore, da Melton z
J

naogel načuditi. Shatterhand — sovraž-
Pk
, Usega rodu —! Sredi na-
, Nrora
»liku
%
Almadenu-

se!
Nisem sovražnik i rodu! Vsikdar sem bil vseh rdečih rodov. Če . moje ime, tudi veš, da '■j,1^ resnico!"
vendar ustrelil Mala L'sina našega vrhovnega po-
^'Silil me je, da sem ga Ju Ustreliti. In ustrelil sem
sovražnik. Naj stori z menoj, kar se mu poljubi!"
"Dobro! Moj brat je povedal zelo pametno! Ali se bo pa tudi vdal v to, kar mu bom se-dajle naročil?"
"Da. Smrt me je čakala v rovu, vzemi mi življenje, ne bom se ti branil."
"Življenja ti ne bom vzel, pač pa ti moram vzeti svobodo. Vsaj za nekaj časa.
Ali hoče biti Zvita kača moj ujetnik?"
"Da."
"Ali mi bo ušel, če ga ne zve-
Novi dom šolskih sester v Lemontu
Na "Spominski dan," 30. maja, ob deseti uri dopoldne, poletni čas, vsi v Lemont k šolskim sestram! Naš novi samostan, na katerega smo že dolgo čakale, je sedaj postavljen, čaka samo še blagoslova. V veliko srečo in čast si štejemo, da bo cerkvene obrede blagoslav ljanja opravil sam naš mil. g nadškof, Most Reverend Samuel Stritch. Asistiralo mu bo lepo število duhovnikov. Vse najlepše in najprijaznejše vabimo, da bi se blagoslovitvi odzvali in nas s svojo prisotnostjo razveselili. Veliko dolgujemo naši duhovščini, saj bi brez nje naša zbiraka ne bila tako uspešna. Naj vsem Bog povrne!
Prav iskreno dobrodošlico pa kličemo tudi vsem našim dobrotnikom, prijateljem in znancem, ki se zanimajo za nas in naše zadeve. Vsi, brez izjeme, ste najprisrčne povabljeni, da se ta dan zberete na našem gričku in z vašo udeležbo povečate veselo razpoloženje za nas tako lepega dne.
Upamo, da bo to res pravi "Spominski dan," ki bo vsem ostal v srcu — vsaj nam bo — prav gotovo. 32 let smo čakale tega dne, hvala Bogu sedaj so se naše želje izpolnile. Tiha žalost pa lega na naša srca, ko se spomnimo naših rajnih sestric, ki so kot Mojzes hrepenele učakati tega dne — pa jim ni bilo dano. Gotovo sedaj z nebes zro na nas in naš novi dom in prosijo pred prestolom Brezmadežne, naj Ona razgrne, svoj materinski plašč okrog nas, da bi v tem samostanu, ki je bil s tolikim trudom in trpljenjem postavljen, prebivale samo dobre redovnice.
Če hoče kdo videti kako samostan znotraj izgleda, naj ta dan pohiti k nam. Ves dan, 30. maja, bodo vsa vrata odprta na široko. In sleherni si lahko samostan od znotraj ogleda po svoji mili volji. Pozneje te prilike ne bo več, ko je vstop v notranje prostore vsled klavzu-re prepovedan vsem brez izjeme, tudi sorodnikom sester.
Dobrodošli!
-o-
IZ DOMOVINE —Zaradi požiga obsojena. Na zatožni klopi je sedela pred malim kazenskim senatom trojica obtožencev ter se zagovarjala ztaJradi požiga. Leta 3.939 /sta
kupila posestnika Rudolf in Marija Kegl v Smolincih manjše posestvo na sodni dražbi. Na posestvu je bilo tudi napol razpadlo gospodarsko poslopje, staro že nad 90 let. Novi lastnik je dal poslopje zavarovati za 19,000 din, potem pa je nekega lepega dne zgorelo. Ugdtovlilo se je!, da je poslopje zažgal 72 letni prevžitkar Janez Kegl, oče posestnika Rudolfa Kegla. K dejanju ga je nagovoril njegov sin. Pri razpravi je bil Janez Kegl obsojen na 3 mesece strogega zapora ter 240 din denarne kazni, pogojno na 2 leti, njegov sin Rudolf Kegl je dobil 3 mesece in 15 dni strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic, pogojno na 3 leta, dočim je bila Marija Kegl oproščena.
— Bukev je ubila mladega gospodarja. Mladi posestnik Ivan Ogorevc iz Brezja je šel s tovarišem v gozd v Rapovčah, da si oskrbita drva lotila sta se debele bukve. Pridno sta bila na delu ih sta vse pripravila za padec drevesa. Toda spodreza-na bukev se je med padanjem naglo obrnila. Padla je navzdol tako hitro, da se ji Ogorevc ni mogel več umakniti. Posledic^, je bila strašna. Bukev je pokopala mladega gospodarja pod seboj. Zdrobila mu je glavo in prsni koš, da je bil siromak pri priči mrtev. Globoka žalost je zavladala v njegovi domači hiši, kjer je mladi, vneti in napredni gospodar zapustil vdovo z majhnim otrokom.
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
Proda se Creamery in delikatesna trgovina; proda od $550 do $600 na teden. Prodajalna je tukaj že 15 let. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.
-I-(123)
Soba se odda Odda se spalna soba, spodaj, se odda lahko s hrano in perilom, ali brez, poštenemu moškemu. Vprašajte na 1246 Addison Rd.	(123)
Proda se hiša
Naprodaj je hiša v središču trgovskega centra ob 185. cesti. Hiša je 6 sob, lot 100x257; sadno drevje. Proda se skupno ali posamezno z enim lotom. Upoštevajo se samo resni kupci. Cena hitremu kupcu nizka. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.
(122)
SPECIALS
Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 38c
Selected Eggs, doz____26c
Palmolive Soap Deal,
4 Reg. Bars........19c
Fels Naptha, 10 Bars .39c Best Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs.. .25c Quaker Farina, 2 pkgs. 15c Also Cold 6% Beer To Take Out
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-0674
Proda se ali zamenja
Apartment poslopje za pet družin, zidano, v prvovrstnem stanju, za vsako družino posebej gorkota, v bližini treh prog ulične železnice. Vprašajte na 1405 E. 82. St., telefon RAn-dolph 1716.	s(122)
Hiše naprodaj
Na 1767 E. 47. St. 10 sob, za 2 družini; cena $3,500.
Na Spencer Ave. za 1 družino, 6 sob, cena $2,200.
9 sob hiša na E. 60. St., lot 40x160; cena $3,800.
Na Addison Rd. 2 družini, 3 garaže; se mora urediti zapuščina.
2 trgovini, 3 stanovanja, garaže, pripravno za trgovanje na Superior; cena je $8,900; nosi $175 na mesec najemnine.
Za podrobnosti vprašajte pri A. J. Tisovec 1366 Marquette Rd.
blizu St. Clairja in 55. St.
(122)
Služba oskrbnika
Služba oskrbnika za dvorano Ameriške legije na 62. St. in St. Clair Ave. se odda zakonskemu paru. Glede plače in drugih podrobnosti se zglasite pri Jos. Mo-har, 6521 St. Clair Ave. (122)
Kokošja večerja
V soboto 24. maja pri
JERRY ZUPEC 982 E. 207. St.
Sveže pivo, pristno vino
in žganje
Dobra godba za ples
Vabimo vse od tukaj, kakor tudi znance iz Barbertona.
Ustavite se!
Kadar obiščete svoje znance v Geneva, O., ustavite se v Max Bar 43 E. Main St. kjer boste fino postrežem.
(Fri. x, June 13)
Lastnik prodaja
Zidano hišo, 7 sob, kopališče, parna gorkota, vse udobnosti, velik lot, garaža za 3 avte, kokoš-njak, 10 sadnih dreves; v bližini šole, mestnega busa in cerkve ; med Lakeland Blvd. in Lake Shore Blvd. Lastnik se nahaja na 976 E. 250. St. Bo hišo razkazal, če ga pokličete KEnmore 4927-J.	(May 9, 16, 23)
Trava naprodaj
Proda se lepa trava (Creeping Bend). Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., vogal 232. St., Euclid, O., telefon IVan-hoe 4991-W.
(May 9, 13, 15, 21, 23, 27)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkuSnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristione potrebščine 7102 St. Clair Ave.
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Infl, 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLA1B AVE.
HEnderoon 1123
MOLLY'S TAVERN
7508 St. Clair Ave.
PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo

VENETIAN BLINDS WINDOW SHADES DRAPERY FIXTURES CLEANING & Repairing , L. Venetian Blind Sales & Service 1058 Addison Rd.
ENdicott 0448 Proračun zastonj.
(Fri-x)
zem

ttfl; h
jf'^l t^* sem rešil mladega Mim-(0°' ki stoji tule poleg me-|0 i) Vegovega brata in nje-' [> S(*tro."
Je bilo, da sem pred ne-
4
*t,li	ustrelil Mala usta, si-
fiO-
2lvljenje trem mladim Ml JenJem. In to sem bil dol p *.ižl°?iti, ker so bili Mimbre »ij^^niki Apačev in mojega
y .. -
V^kih ust, poglavarja Yu-,jjj le v silobranu, da sem

V,
, V*
yel.ia Winnetoua.
,ia, naš poglavar, ti je
■»>1 smrt!"

da je. Pa tudi ti si
"Zveži me ali pa ne, pri tebi ostanem, dokler mi ne porečeš, da sem spet svoboden. Druga pa ne zahtdvaj od mene ! Ne morem ti pomagati pri osvoboditvi tvojih belih bratov in ti tudi ničesar ne bom izdal."
"Velja! Moj ujetnik si, ubogal boš, kar ti naročim. Zvezal pa te ne bom. Pri osvoboditvi ujetnikov pa ne potrebujem tvoje pomoči, sam bom vse opravil."
Snel sem še tudi Juditi vezi in preiskal prostor, kjer sta bila zaprta.
Ozek je bil in nizek. Najbrž so izkopali kratek rov in iskali rudo, pa je niso našli in prenehali s kopanjem. Ujeti izseljenci so tičali drugje.
Odprl sem druga vrata, vstopili smo.
(Dalje prihodnjič)
V tej ledenici ni treba sekati trdega sirovega masla- Pridite in poglejte, kako se obdrži sirovo maslo, da je takoj za na mizo.
GENERAL m ELECTRIC
t
OBLAK FURNITURE CO.
6612 St. Clair Ave.
HEnderson 2978
■JDi't'lhltif. lbi'011%1) ibt	_ _
[Committee la DejenJ America by Aiding 1be Allies ^
TJ ^BUSINESS/AS USUAL"
By York. Louisville Ti<
Pridite in oglejt^ si to novo General Electric "Big 7" ledenico z novimi 10-Star pri-tiklinami za spravo. Izdelana, da vam boljše služi in dlje časa!
TAKOJ
in ostalo na lahka mesečna odplačila.
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.
IVanhoe 1299
CXXXIIXlTTTTTXIirXg***
TREBUŠNE PASOVE ®J J ELASTIČNE NOGAVIC* * imamo v polili zalogi. P0«1" "	tudi po poŠti.
I MANDEL DRVG CO-
3 15702 Waterloo Rd., CleyeWJ CXXXXXXXTTTTTXXXIXg***
uiu1u1 unmt
CALL MAIN 9500 for "Chartered Service
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1941
"Gaute me je prosil, naj grem semkaj — bal se je nemara, da ti bo vse to le malo všeč. Prosil me je, naj ti le-to povem — in zdaj sem to storil," je s slabotnim glasom končal gospod Sigurd.
"Vse mi povej, kar veš o tej stvari, Sigurd," je mirno prosila Kristina.
To Je gospod Sigurd tudi storil — nejasno in zmedeno, s celo kopo nepotrebnih besed. Bil je sam ves prepaden zavoljo tega Gautejevega početja. Toda Kristina je iz njegovega poročila posnela, da se je Gaute z dekletom seznanil prejkone že preteklo leto v Bjorgvinu. J of rid ji je ime — ne, ne, zaročena pa ni bila. Toda Gaute je jiapirevidel, da bi bilo jzaman, ako bi z njenimi sorodniki govoril o dekletu — Helge s Hov-landa je neznansko bogat — izhaja iz rodu Dukov ter ima večidel svojih posestev na Fosu. In tako je sam nebodigatreba vpeljal ta dva mlada človeka v skušnjavo —. Gospod Sigurd se je stresel v svojih oblačilih in se popraskal na glavi, kot bi bil poln uši.
No, in poleti — ko je Kristina mislila, da je Gaute na Sundbuju in da je šel z gospodom Sigurdom nad tista dva krvoločna medveda gori pri planšarijah — je namesto tega odrinil čez gore v Sogn — bila je tam na obisku pri svoji poročeni sestri. Helge ima me, ga očetovsko potrepljal, so
la. Rekel je, da še nisi tako stara, da bi bila mogla pozabiti— no, hotel je reči, da si tudi ti dobila moža, ki si ga sama hotela imeti, kajne?"
Kristina je prikimala.
"Tako je lep ta otrok, da vse svoje življenje nisem videl lepšega, Kristina," je prisrčno rekel Sigurd. Oči so se mu orosi-le. "Hudo je, da je hudič zapeljal Gauteja v to pregreho — ampak sprejela ju boš vendarle prijazno, tadva uboga otroka?"
Kristina je zopet prikimala.
Dolina je ležala vsa razmočena, prstena in črna pod praske-tajočimi nalivi, ko je Gaute o-koli tretje ure popoldne pri jahal na dvorišče.
Kristina je čutila, kako ji je mriel pot orosil čelo, ko je sklonjena stopila skozi vrata— pred,njo je stal Gaute in po magal s konja ženski v črnem plašču. Bila je nizke rasti, možu je segala komaj do ramen. Gaute jo je hotel prijeti za ro ko, da bi jo peljal — ona pa ga je odrinila vstran in sama stopila Kristini nas|prO|ti. Tedaj je Gaute hitro začel pozdravljati služinčad in ukazovati hlapcem, ki so bili z njim. Ko se je spet ozrl k ženama pred vrati, je Kristina držala tujo deklico za obedve roki. Z veselim vzklikom na ustnicah je Gaute skočil k njima. V veži ga je gospod Sigurd objel čez ra-
tri hčere pa nobenega sina. Sigurd je zastokal v veliki zadregi — oh, obljubil je bil Gaute-ju, da bo o tem molčal. Vedel je sicer, da hodi fant tjakaj k nekemu dekletu — a da Gaute-ju take norosti rojijo po glavi, tega bi še v sanjah ne bil verjel —.
"No, to bo moral moj sin nemara še drago plačati," je rekla Kristina. Njen obraz je bil otrpel in miren.
Sigurd je dejal, da je zdaj zima začela pošteno pritiskati •— pota so težko prehodna. In ko bodo ljudje na Hovlandu utegnili stvar dobro premisliti, bodo nemara sprevideli, da je najbolje, ako sorodniki Gaute-ju dovolijo, da vzame Jofrido — ko je pa že njegova.
"Ako pa tega ne sprevidijo— marveč terjajo maščevanje za ugrabljeno dekle?"
Gospod Sigurd je mencal ter se še bolj pridno praskal:
"Res, kaj takega človek pač ne more poravnati s sodnijsko globo," je rekel tiho. "Tako natančno tega ne vem —"
Kristina je molčala. Tedaj je gospod Sigurd spet povzel s prosečim glasom:
"Gaute pravi takole: nadeja se, da jo boš ljubeznivo spre j e-
vodeno modre, doma tkane ra-ševine je bila spodaj ob robu čisto mokra in zgoraj na ramah skozi plašč docela prevla-žena. Iz te otroško mlade dediče je dihalo nekakšno krotko, otožno dostojanstvo —ljub-io je povešala glavico s črnimi asmi, dve debeli, vranje črni kiti sta ji segali do pasu. Lju-aeznivo je Kristina prijela Jofrido za roko ter jo peljala na najtoplejši prostor na klopi ob peči: "Gotovo te zebe?"
Prišel je Gaute in vroče objel mater:
'Mati — naj bo, kakor hoče ali ste že videli tako zalo de-clico, kot je moja Jofrid? Moja mora biti, sem si dejal, pa naj velja, kar hoče—in Vi, predraga mati, boste dobri z njo."
Zala je bila Jofrid Helgejeva Kristina jo je nehote vedno znova pogledovala. Bila je maj-me postave, širokih ramen in bokov, toda okrogla in prijetne rasti. Njena' koža je bila videti tako mehka in čista, da je aila vendarle lepa, njen obraz je bil čisto bel. Poteze njenega obraza so bile kratke in široke, toda krepka oblina lic in brade je tudi to polepševala, in imela je velika, svetlo rdeča usta s tenkimi ustnicami ter lepo razvrščenimi zobki, podobnimi mlečnim zobem otroka. In ka dar je odprla svoje težke trepalnice, so bile njene male, sivo zelenkaste oči pod dolgimi vejicami kakor žareče zvezde. Črni lasje, svetle oči — to se je Kristini vedno zdelo najlepše, odkar je prvič zagledala Erlen-da — to so po večini imeli tudi njeni lastni lepi sinovi.
Kristina je povedla Jofrido k ženski klopi in jo posadila na prostor zraven sebe. Vljudno in plašno je sedela Jofrid med neznanimi ljudmi, jedla je le malo in hitro zardela, kadar ji je Gaute med jedjo napil.
Gorel je od ponosa in nemirne sreče, ko je tako sedel na gospodarjevem sedežtl. Da počasti sinovo vrnitev, je Kristina ta večer pogrnila mizo s prtom in postavila nanjo dve sveči v svečnikih iz pozlačenega bakra. Gaute in gospod Sigurd sta si napivala brez konca in kraja, in stari gospod je bil vedno bolj ganjen, objemal je Gauteja čez pleča in mu obljubljal, da se bo zavzel za to stvar pri svojih bogatih sorodnikih, da, pri samem kralju Magnusu — bo že poskrbel za to, da se bo Gaute spravil z užaljenimi sorodniki deklice. Sigurd Eldjarn sam ni imel no

FIT WELL because they are WELL-FITTED
Expert attention to both your right and left foot! Smart shoes in an amazing range of sizes and lasts! Some styles in.sizes 1 to 12, AAAA toEEE.
- m:i
OTHER STYltS $5 TO
WHITE OR BLACK
Jžonia
DAVES SHOE STORE
716 E. 152 St.	GLenville 1766
~IE»TTTTTXX?X*X:tTXTTXlXriXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
pihal in krehal po prestanem strahu.
Kristina je bila vsa presenečena, ko je deklica dvignila njej svoj beli in ljubki obraz v oglavnici, ki je bila tako mokra, da je kar teklo od nje in bila je mlada kot cvet in majhna kot otrok. Tedaj je tujka spregovorila:
"Dobrodošlice ne pričakujem od Vas nobene, mati Gautejeva — ampak zdaj so mi vsa vrata zaprta razen teh. Ako me boste trpeli tukaj na dvoru, gospodarica, ne bom nikdar pozabila da sem prišla lesem brez imetja in brez časti, vendar z dobro voljo, da služim Vam in Gauteju, benih sovražnikov — njegove
svojemu gospodu
— Tedaj je bila Kristina prijela deklico za obedve roki, še preden se je prav zavedela, kako se je to zgodilo:
i"Bog odpusti mojemu sinu vse, kar je zagrešil nad tabo, moj lepi trok — le stopi v hišo, Jofrid — Bog vama pomozi, kakor ti bom tudi jaz po svojih najboljših močeh pomagala!"
Takoj nato pa se ji je zazdelo, da je to dekle, ki je ni poznala, vse preveč ljubeznivo sprejela. Toda Jofrid je bila že odložila svoja ogrinjala. Njena debela zimska obleka iz
osamljenosti je bil kriv njegov oče s svojo nemirno krvjo in pa nesreča, ki jo je imel s svojo ženo.
Nazadnje je Gaute z rogom v roki skočil pokonci. Kako je lep, je pomislila Kristina — in kako je podoben mojemu očetu ! Takšen je bil tudi njen oče, kadar se ga je lotevala pijanost — ves žareč od veselja do življenja, ves raven in svež — (Dalje prihodnjič)
'-o-
Neki madžarski kipar je odkril način za konserviranje svežega cvetja.
AKO NAJMETE A V-TOBUS JE VOŽNJA ZA VSAKEGA BOLJ ZANIMIVA. ALI NE?
GOTOVO! TO JE NAJBOLJŠI NAČIN ZA
»
POLETNE IZLETE, ZATO SI PA NAROČITE CLEVELAND RAILWAY AVTOBUS
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AW. _gEn demon 297S
NAZNANILO IN ZAHVALA
Ž globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaložtno vest, da nas je v najlepši mladosti za vedno zapustila naša preljubljena in nikdar pozabljena sestra
Josephine Vokač
ki jo je v najlepših letih Bog poklical k sebi in sprevidena s svetimi zakramenti je izdihnila svojo blago dušo dne 27. aprila, 1941, v starosti 35 let. Rojena je bila v Clevelandu.
Po spremstvu Iz Frank Zakrajsek pogrebne kapele in po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jo položili k prerane-mu večnemu počitku dne 30. aprila, 1941 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za podeljene svete zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s<> nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih dnevih in vsem, ki so jO prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili svete maše ln pogreba.
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v blag spomin pokojni položili krasne vence ob krsti, darovali za svete maše ali dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Nadalje tudi iskrena hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku v prerani grob.
Naša prisrčna zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo ln za lepo urejen pogreb.
Preljubljena ti nikdar pozabljena sestra, v najlepši dobi življenja Ti je Bog uro določil in morala si nas zapustiti. Tolaži nas le misel, da se je končalo Tvoje trpljenje in dobri Bog naj Ti sedaj podeli večno plačilo v nebesih ln počivaj V milru v hladni rodni zemlji. •	<■
Žalujoči ostali:
JOHN In MAX VOKAČ, brata.
MARY, poročena BRENTAR, sestra.
Cleveland. O., 22. aprila, 1941.
Mandels Shoe Store
je pripravljen, da vam postreže s kompletno zalogo BELIH in ŠPORTNIH čevljev za vso družino, ravno ob času za SPOMINSKI DAN
Ne odlašajte! Cene čevljem se dviga' jo! Toda naše cene so še vedno iste!
Mi prodajamo sledeče vrste čevlje:
AIR-STEP za ženske
BROWN-BILT in CROSBY SQ. za moške
BUSTER BROWN in RED GOOSE za otroke
Pri Mandeljnu ste lahko zagotovljeni, da vam k01*1" prav umerili čevlje
6107 St. Clair Ave.
š	prej SUHADOLNIKOVA trgovina
THE
ženski igralni čevlji Originalno	1-49
1.95 do 3.95
Izbera raznih vrst; mere 4 do 9 v grupah kot celota, toda v vseh merah in barvah. Ženski čevlji........................Tretje nadstropje
ELEKTRIČNI PRAVNIKI
Floor vzorci in prenovljeni modeli
The May Co...............................Peto nadstropje
X—MAYTAG, četv. čeber, popravljen model,
originalno $150, sedaj ................................54.95
X—MAYTAG, četv. čeber, popravljen model,
originalno $165, sedaj................................36.95
X—APEX 1940 model 337, floor vzorec,
originalno 69.95, sedaj .............................49.95
X—MYD'D Sest 1940 model B2, floor vzorec,
originalno 49.95, sedaj ..............................44.95
I—APEX WRINGLESS, 1940, model 225, floor
vzorec originalno 99.95,, sedaj..................69.95
X—NORGE WRINGLESS., 1940 model 000, floor vzorec, originalno SŠ.95, sedaj ....49.95 X—BOSS THERMO TUB WASHER, 1940 model, originalno 129.95, sedaj ............54.95
Na lahka odplačila
STENSKI PAPIR
The May Co. ............................ peto nadstropje
STENSKI PAPIR v vzorcih in barvah za vse sobe. Regularno 15c do 18c vrednost,
rola ...................................................................... 7c
STENSKI PAPIR v vzorcih ln barvah aa kuhinjo IS kopalnico 22c do 29c vrednost,
rola ............................................£................... lZlAe
STENSKI PAPIR za sprejemno sobo, jedilnico in halo. Pisane barve, 34c do 39c vrednost, rola ................................................ zic
ŠPORTNO BLAGO
The May Co......................... Drugo nadstropje
CASTING LURES, razni vzorci za ribiče, 50c do 75c vrednosti. 3 za ................................1.00
TRNEKI, z črevesnimi liderji v kartah po 6, 19c do 29c vrednost ........................................5c
MREŽE, udobne, praktične mere, prej 1.49 vrednost, po ....................................................98c
OUTDOOR GRILLS za taborenje ali piknike. Regularno 79c vrednost, samo'...............,39c
JELENJA KOŽA za hišno porabo ali avte; regularno 98c vrednost ...............................,49c
MOŠKI i GABARDINE SUKNJE, finger tip moda v rjavi in zeleni. Razne mere. Regularno 4.95 vrednost ................................2.95
REACH BASEBALL BATS, samo za trdo žogo. Regularno 1.00 vrednost ................59c
IZČIŠČENJE! ,
ŽENSKI KLOBUKI $1 i" $2
Originalno 2.95 do $10 Popularni vzorci, iz naše redne zaloge in zmanjšane za čiščenje. Robati in gladki slamniki v črni, rjavi, plavi in drugih barvah; za praznik in vsak dan. Millinery .......................... Tretje nadstropje
892 DEŠKIH ŠPORTNIH SRAJC
Prej 79c
S kratkimi rokavi; razne barve in n* u rial; tudi pletene; mere 8 do 16'. ne mer ln vsakega vzorca.	u
Deške potrebščine ........ Drugo nadstroP
COSTUME ZLATNINA
Prej 1.95 do $20
sedaj 98^ do 998
Velika izbera raznih vrst—ovratnice, igle, zaponke, zapestnice, uhani. Zlatnina ................. spodnje nadstropje
SREBRNINA
The May Co..................... Spodnje nadstropje
WELL AND TREE PLATTER, silverplated,
14 inč mere. Regularno 1.95 ..................99c
ICE TUBS, silverplated mode. Thermo lined.
Regularno 3.95 vrednost ............................2.?«
CRYSTAL CIGARETTE BOXES, privlačne, z zlatom obrobljene. Regularno 1.00 ...,69q OTROŠKI NOŽI iz Sterling srebra, regularno 2.75 vrednost, samo ................................83c
OTROŠKE VILICE iz Sterling srebra, regularno 1.65 vrednost, samo ............................83c
5-KOS CHROME SMOKE SET, privlačni
vzorci, regularno 3.50 vrednost, po ........1.59
COLD MEAT FORK v popularnem "Starlight" vzorcu, regularno 1.25 ....................30c
V peteR! Samo en dan!
MAY COMPANY'S
koncem mesečna razprodaja
ROČNE TORBICE IN PASO^
The May Co..................... Spodnje nadstr0pJ
IZBERA ročnih torbic na mizi, prej cei^ po $1 .......................................................•■■•••••■
NA MIZI ZMETANE TORBICE, tem*1^ svetle barve, prej $3 in $5 ...........••••■
ŽENSKI PASOVI, navadni ln lepši v J®-j9c merah; prej $1 do $1.95 ............39c a°
TORBICE z ročajem in za pod roko. barve in mode. prej $2 do $2.50 ..••••■
KNIT UNDIES pje
The May Co..................... Četrto nadst*0
ali r9'
JUNIOR MISS UNDIES iz bombaža jji« yon; prej 50c ..........................................""
BLACK PETTICOATS; male mere s*0°bsc
Pre-f H ...................•••■;••••......;••••.............'"TZffi
ŽENSKE BOMBAŽEVE UNION OBt jjc
razne barve, prej po $1 .............................. „
RAZNE MERE SPORT TOPS; P«j c
$1, znižane na .........................................' ost;
RAYON BED JACKETS; vse fina kakoV j9c jako lepe; prej $1 ..................................... _
RAZNE MERE LASTEX GIRDLES; Prej.eH»
njene $Ldo $5 ....................................../J ^
RAYON OBLEKE, razne mere in t^^Ust* $2 do $6.95 ........................................IIs ^ fej
SLIPS iz rayon satin in rayon crepe: P,pc 1.09