Kdo je komu dolžan - vi državi ali država vam? Stran 3 Ženske in reforma pokojninskega sistema Stran 6 Prometne "zdrahe" v Lokovici Stran 20 Velenje Letos 41 pripravnikov Opreme v stečaju, ki bodo delali v programu remont podporja. S tem pa bodo, tako kot kaže zdaj, najbrž za letos zaključili zaposlovanje. O Premogovniku obširneje na strani 5. ■ mkp Premogovniku Velenje naj bi letos zapo-li 41 pripravnikov. Do torka, 3. marca, so lže 30,11 pa jih bodo predvidoma v maju. b tem, pravijo, bodo zaposlili štiri, ki so iključili visokošolsko izobraževanje, v mar-i ali aprilu pa dodatno 10 delavcev iz ESO Zima se ne ozira Murski Soboti - so očistili celotno igrišče, drugod - v Velenju - pa le oba kazenskega prostora. Po tekmi so bili mnogi prepričani, da so "rudarji" prav zaradi samo napol očiščenega igrišča ostali brez načrtovane in želene zmage proti zadnjeuvrščeni ekipi. ■ vos Prvoligašem jo v uvodu v spomladanski del prvenstva pošteno zagodla zima. Po lepem, že kar spomladanskem vremenu, je do- ISSN 0350-5561 poldne snežilo kot v najboljših zimskih časih in marsikje so bila igrišča pokrita z nekaj centimetrsko snežno odejo. Ponekod - v Ob koncu tedna bo nestalno vreme. Minister Mirko Bandelj na obisku Konec prejšnjega tedna je Upravno enoto Mozirje obiskal minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Z gostitelji seje temeljito pogovoril o prostorskih in z njimi povezanimi kadrovskimi zagatami. Zelo pohvalno se je izrazil tudi o delu in uspešnosti upravne enote, ki je po njegovem prepričanju med najboljšimi v Slo-veniji.Obljubil je vso podporo glede predvidene gradnje nove poslovno - upravne zgradbe, ki bi razrešila težave upravne enote in ostalih državnih ustanov v Moziiju. Tudi policijske postaje, ki jo je obiskal in se "v živo" prepričal o neustreznosti njenih sedanjih prostorov. Poseben razlog njegovega obi- ska pa je bila predstavitev zajetne in bogato opremljene knjige o naravnih, zgodovinskih in kulturnih spomenikih v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je po poldrugem letu zavzetega dela pripravila prav Upravna enota, kar je doslej edinstven primer v Sloveniji. O tem je med drugim dejal: "Predvsem je pomembno dejstvo, da državna administracija, ki jo ljudje pogosto dojemajo kot birokracijo z najbolj negativnim prizvokom, zna prisluhniti ljudem v svojem okolju in da se zaveda pomena ohranjanja bogatega izročila naših dedov." ■ besedilo in slika: jp toScaL ~ ALU-PVC okna in vrata zimski. / ... vrtovi senčila [ljučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 Spoštovane bralke, želimo vam lep 8. marec! prazniku, svoje pa je letos s posebnim programom dodala Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline s šestimi skupnimi nastopi v različnih zvrsteh, ki so jih dopolnili s strokovnimi posveti. Resnično, bila je to bogata ponudba kulturnih dobrin in stvaritev za vse, pa vendarle ne čisto za vsakogar. Zgodilo se je, da so bile dvorane (pre)malo napolnjene, kar je za izvajalce vsaj neprijetno. Krivda za to je morda v preštevilnih nastopih v enem kratkem mesecu, v preveliki zgoščenosti v nekaterih krajih, krivo je tudi premajhno zanimanje za določene kulturne oblike v posameznih okoljih, celo prešibko obveščanje, morebiti še kaj. Ni dvoma, da bodo organizatorji potegnili črto pod februarske prireditve, spoznanja dopolnili s tistimi iz prejšnjih let in našli boljšo rešitev. Takšnega bogastva pač ne kaže zanemarjati. »jp Ob vsej pestrosti so velika spodbuda nastopi mladih in najmlajših Država je mačeha Volilno leto je letos. V lokalni politiki ga ježe čutiti. Strankarski veljaki skušajo nadoknaditi vse tisto, kar jim v treh letih ni uspelo, volivcem pa so obljubili... Kar s strahom hodimo novinarji v teh časih na seje, ki se pogosto vlečejo kot jare kače, prepredene pa so predvsem s strankarskim obračunavanjem, obtoževanji in tudi žaljenjem. Tudi tiste, ko zaseda najvišji občinski organ. Na torkovo zasedanje sem odšla s takšnimi občutki, a bila zelo prijetno presenečena. Mnenja so se kot običajno sicer spet kresala, tudi razprave so bile dolge, vendar je bil dialog ustvarjalen, politični nasprotniki pa so tokrat poslušali drug drugega. Tako jim je tudi uspelo doreči kar nekaj zelo obsežnih in vsebinsko zahtevnih zadev. Na primer osnutek proračuna. Te razprave so pogosto najtežje. Denarja je vedno premalo za uresničitev vseh želja in tudi letos ni prav nič drugače. Svetniki so si sicer prizadevali, da bi zagotovili področju, ki jim je bližje, čim več denarja. Toda v ospredju je bilo vseeno spoznanje, da odmerja država občinam vedno manj denarja, da siga skuša čim več obdržati zase in da je to v primerih, ko se v lokalnih skupnostih skregajo zaradi tistega, kar so dobili - in tega je premalo -, toliko bolj uspeva. Energijo je torej treba usmeriti prav v to, da se zagotovi občini več državnih sredstev - razdeliti pa jih res ne bo težko. ■ Mira Zakošek Zgornja Savinjska dolina (Premalo) polni kulturni hrami V Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so s sklenili 12. po vrsti mesec kulture, ki so ga letos imenovali tudi "mesec ustvarjalnosti." V februarju se je po številnih krajih obeh dolin zvrstilo nekaj deset najrazličnejših kulturnih nastopov, s katerimi so se predstavljali domači kulturni ustvarjalci in poustvaijalci, izmenjavali izkušnje in bogatili kulturni utrip. V vseh petih občinah so izvedli proslave ob kulturnem 9770350556014 mmam—mmaammammmmm—mymm—mmmm 2 MS vas DOGODKI 5. marca 1998 Občina Šmartno ob Paki Pomenkovanja v Mladinskem centru VELENJE - Poslanec Bojan Kontič je povabil za ponedeljek, 9. marca, ob 20-ih v prostore Mladinskega centra v Rdeči dvorani dr. Cirila Ribičiča na njegova pomenkovanja. Tokrat bodo njegovi gostje Borut Pahor, Ivica Račan in dr. Zdravko Tomac. Doslej je bilo deset takšnih prireditve v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Tudi tokrat bodo imele besedo najprej lutke, ki bodo govorile tisto, kar jim bo napisal Tone Partljič in delale, kakor jih bosta usmerjala Karel Brišnik in Jernej Slapernik. Vsi bodo veseli, če se jim boste pridružili. iz občine Žalec Proračun "težak" 2,22 milijarde SIT Do konca tega meseca bo v občini Žalec v javni obravnavi osnutek letošnjega občinskega proračuna. Osnutek predvideva 2,22 milijard tolarjev prihodka, načrtovani odhodki pa naj bi dosegli 2,1 milijarde tolarjev. Do leta 2005 dom za ostarele občane Občina Žalec se bo prijavila na razpis republiškega ministrstva za dom in družino, in sicer za ureditev doma za ostarele občane. Zgradili naj bi ga do leta 2005, med več možnimi lokacijami pa sta aktualna ureditev dvorca v Novem Celju in hotel Prebold. Občina naj bi za naložbo prispevala 30% potrebnega denarja, to je za 50 novih delovnih mest, ali 90 milijonov SIT. Občinski praznik v Šempetru v Savinjski dolini Tako so sklenili na zadnji seji sveta žalski občinski svetniki. Za Šempeter v Savinjski dolini so se odločili zato, ker bo ta kraj letos zaznamoval več pomembnih jubilejev. ■ -er Za 30 let rešeni skrbi Pomanjkanje pokopnih mest na pokopališču v Šmart-nem ob Paki je že pred leti spodbudilo razmišljanja nekaterih na območju spodnjega toka reke Pake k iskanju nove lokacije za pokopališče. Predvideli so ga v Slatinah. Ker pa je to dolgoročna naloga, prostorsko stisko na šmarškem pokopališču pa je potrebno rešiti prej, so rešitev tega vprašanja našli z razširitvijo obstoječega. Z občani in tudi šmarškim župnikom Ivanom Napretom so se dogovorili za prestavitev vrta. Predvidenih zemeljskih del so se lotili prejšnji teden. Čeprav še nimajo vse potrebne dokumentacije, naj bi naložba veljala približno 4 milijone tolarjev z odkupom zemljišča vred. Potrebna dela naj bi opravili v tem letu. Z razširitvijo obstoječega pokopališča bodo - po besedah šmarškega župana Ivana Rakuna - rešili težave s pomanjkanjem pokopnih mest za najmanj 30 let. Zbiranje predračunov za posodobitve cestnih odsekov Čeprav so v minulih letih v šmarški občini namenjali posodobitvam cest precej pozornosti in proračunskega denarja, naj bi tudi letos za te namene oddvojili kar nekaj denarja. Koliko, bo znano po zbranih predračunih. V programu so predvideli posodobitev cestnih odsekov Polovšak - Dingačev križ ter Centrih - Cerovšek v vaški skupnosti Mali Vrh, v VS Slatine odcep proti Verzelaku, v VS Gavce - Veliki Vrh pa odcep Nunčič - Leskovšek in križišče pri Rogeljšku . Prva faza kolektorja še letos? Poleg priprave osnutka letošnjega proračuna v tem času v občini namenjajo pozornost še pridobitvi lokacijsko tehnične in gradbene dokumentacije za izgradnjo prve faze kolektorja čistilne naprave. Če bodo dobili predviden denar zanjo, bodo k uresničevanju naložbe pristopili še letos. Približno 11 milijonov tolarjev naj bi dobili iz naslova razširjene reprodukcije in ekološke takse za onesnaženje voda, poskušali pa bodo uspešno kandidirati tudi za republiška sredstva. ■ tp Kolacija pripravila svojo odredbo o znižanju plačil v vrtcih Niso vsi starši bogati V Mislinji včeraj še o proračunu Prostorski plani so razgrnjeni Pred tednom dni so v občini Mislinja tudi uradno razgrnili srednjeročne in dolgoročne občinske prostorske plane, saj so jih svetniki na seji, ki je potekala isti dan, podprli. V prostorih mis-linjske občine sijih lahko sedaj občani ogledajo, do 15. aprila pa lahko podajo tudi svoje pripombe. Svetniki so se osločili, da razpravo o letošnjem proračunu prestavijo, zato so sejo nadaljevali včeraj, ko so imeli na dnevnem redu le to točko dnevnega reda. Razprava o prostorskih planih je trajala dve debeli uri, saj so svetniki želeli slišati zelo podrobne razlage o načrtih, ki so jih izdelali na Zavodu za urbanizem Maribor. Župan Mirko Grešovnik sedaj pričakuje predvsem vloge občanov za spremembo namembnosti zemljišča iz različnih kategorij v gradbena. Takih vlog imajo že do sedaj preko 130. Sredi marca bo župan sklical tudi 5 zborov krajanov, kjer bodo obravnavali predvsem prostorske akte in še na ta način poskušali vzpodbuditi občane k sodelovanju. Varnost iz dneva v dan boljša Predstavnika Policijske postaje Slovenj Gradec sta mislinjskim svetnikom predstavila varnostne razmere v občini in na širšem koroškem. Po statističnih podatkih se varnost v Mislinji prav na vseh področjih izboljšuje. Manj je bilo prometnih nesreč, kršitev javnega reda in miru, samomorov... Svetnike je zanimalo, kako je z ilegalnimi drogami. Izvedeli so, da v Mislinji problem še ni pereč, celotna Koroška regija pa kaže precej bolj zaskrbljujočo sliko. Vendar so policisti poudarili, da skušajo delovati predvsem preventivno, več na tem področju pa bi morali narediti tudi starši in šola. Svetniki so se prejšnji teden odločili tudi to, da bodo skupaj z občino Slovenj Gradec vložili prošnjo za dodelitev državnih sredstev za pomoč pri izgradnji doma za varstvo odraslih. Država je namreč objavila razpis, da bodo uspeli, pa upajo tudi zato, ker imajo prav v Mislinjski dolini in Prekmurju najmanj postelj glede na število starostnikov. 30 odstotkov potrebnih sredstev naj bi prispevali obe občini, ostalo pa država. Prijavo so vsekakor poslali pravočasno, sedaj pa bodo željno čakali na odgovor. Predrago stavbno zemljišče? Precej časa so se svetniki posvetili vprašanju, ali je taksa za uporabo stavbnih zemljišč v občini res previsoka. Gospodarstvo v občini je namreč precej v krizi in zato so vloge za zmanjšanje ali odlog plačila pogoste. Sklenili so, da bodo pri obravnavi prošenj upoštevali bilanco podjetja. Kjer je finančna situacija slaba, bodo znižali prispevke, o tem pa bo seveda odločal svet občine. Najprej bodo obravnavali vlogo podjetja Žaga Mislinja. ■ bš VELENJE, 26. FEBRUARJA - Pred predvčerajšnjo sejo sveta Mestne občine Velenje je svet koalicije Slovenske demokratske stranke, Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke na tiskovni konferenci predstavil predlog odredbe o znižanju plačila staršev za programe vrtcev. Z njim zavračajo za 15 odstotkov, v začetku februarja, sprejeto podražitev posameznih programov, ker menijo, da s tem niso naredili drugega kot za toliko linearno povišali plačila staršev, ne da bi pri tem upoštevali njihov socialni status. Koalicija predlaga znižanje najvišjega, 80-odstotnega plačila cene programa, v katerega je otrok vključen, na 75 odstotkov. Zavedajo se, pravijo, da plačilnih razredov ni mogoče spreminjati, možno pa je in to dopušča tudi pravilnik, kot so poudarili, spremeniti odstotek plačila od polne cene programa za posamezne razrede in s tem v prakso prenesti socialno naravnanost pravilnika. Koalicija meni, da bi s sprejetjem take odredbe, kot jo predlagajo, delno odpravili negativne posledice, ki so jih povzročile spremembe pravilnika, hkrati pa ublažili multiplikacijski učinek zvišanja ekonomske cene plačila staršev. Predlagatelji odred- be se zavedajo, so poudarili, da bo imel njihov predlog finančne posledice za proračun. Dodatno bi bilo v njem treba zagotoviti približno 30 milijonov tolarjev več. Govorijo seveda na pamet, saj natančnega zneska niso mogli izračunati, ker nimajo podatkov o socialnem stanju posameznih družin, ki so zakonsko varovani in jih* niso mogli upoštevati. ■ mkp Rekli so: Franjo Bartolac, predsednik sveta koalicije SDS, SKD, SLS: "Politiki se držijo položajev kot ceki telesa in niti na misel jim ne pride, da bi se kdaj ocenili za nesposobne in zato odstopili." v ™mh LJUBLJANA-Upravni odbor zavoda za pkojnin-sko in invalidsko zavarovanje je ugotovil, da je imel zavoda lani 408 milijard in 637 milijonov tolarjev prihodkov ter 419 milijard in 125 milijonov odhodkov. Izguba torej znaša 10,488 milijarde tolarjev. Za letos so izdelali načrt s pozitivnim izidom, vendar ga vlada ni podprla, zato bo primanjkljaj narasel še za najmanj 8 milijard. LJUBLJANA - Lanska bilanca Banke Slovenije je bila 595 milijard tolarjev, predlani 363, presežek prihodkov nad odhodki pa je bil 14,8 milijarde. Prihodki od pozitivnih tečajnih razlik so bili 16,797 milijarde, ki jih bo banka prenesla na poseben račun za pokrivanje negativnih tečajnih razlik. Banka Slovenije zato dobička letos ne bo prenesla v državni proračun, kot je bilo to v prvih treh letih delovanja centralne banke. ROGLA-Slovenski ledvični in dializni bolniki so se v nedeljo na vsakoletnem srečanju zbrali na Rogli. Na sicer družabnem srečanju so spregovorili tudi o trenutnih razmerah. V Sloveniji danes okoli 1.100 bolnikov, ki so vezani na di-alizne aparate. Problem so presaditve, ki jih je občutno premalo. Na Rogli so poudarili, da število bolnikov ne bi več narašča/o, če bi v Sloveniji letno opravili 50 ali več transplantacij. 1, MURSKA SOBOTA-Svet stranke Zelenih Sloveniji se je na tretji seji sestal v Murski Soboti in "pral umazano per ilo." Gre predvsem za nesoglasja z tremi nekdanjimi vodilnimi funkcionarji Vanetom Gošnikom, Ivanom Tomšetom in Rudijem Meršakom. Spori se nanašajo na zaplete s strankarskimi prostori in na predstavljanje stranke. Svet je za vse tri vložil več kazenskih ovadb. | Med dvema (ali več) ognjema V noči s sobote na nedeljo smo doživeli res veliko spremembo. Ne le, da je februar predal posle marcu, tudi vreme se je zasukalo. Čeprav je marec bolj spomladanski mesec, se je prvi dan pokazalo, da zima še miga z repom. Tako so tudi mnogi obiskovalci cvetličnega sejma v Celju odhajali na ogled pomladnega (in nekaterega drugega) cvetja po snegu. Obisk je bil letos dober in tako je tudi prav. Bolje je biti v rožcah na sejmu kot za volanom avtomobila. Na tem sejmu so se predstavili tudi mnogi s savinjsko-šaleškega območja in imeli so kaj pokazati. Nekateri pozornejši so imeli le ironično pripombo; da se je Gorenje med prvimi v svetu vključilo v boj za zmanjšanje ozonske luknje in s tem za preprečitev tople grede, prav Velenjčani pa so na tem sejmu razkazovali tople grede. Ampak povsem druge vrste seveda. O Velenju pa so znova govorili tudi v Ljubljani. Ampak nekateri nič kaj pohvalno. Poskušali so namreč prodreti v to, kaj je zadaj premogovniškega posla, ki ga je za oskrbo naše metropole sklenila Gorenjeva Trgovina. Nekaterim ta stvar še vedno ne gre v račun in si na vse pretege prizadevajo, da bi odkrili, v katerem grmu tiči zajec. Slišijo se kombinacije o tem, da bodo morali, če želijo zadržati ceno iz pogodbe, premog uvažati preko hrvaške Reke, ker je Koper predrag. Ugibanj je še več in tudi na najvišji ravni še preverjajo, če je bilo z javnim natečajem vse v redu. Nekaterim pač ne gre v račun, daje šel za metropolo tako pomemben posel v velenjske roke. Še o eni stvari, ki za to območje ni nič kaj vzdpodbudna, so razpravljali v Ljubljani. Nič dokončnega seveda še ni, ampak kot slišimo, se na državni ravni bolj kot k 20 regijam, kot jih nekateri predlagajo, nagibajo k prvotnim osmim. Je že res, da se na zgornjesavinjskem in šaleškem območju ni nihče prizadeval za tako veliko regionalno drobitev, ampak med le osmimi regijami pa mesta za Sašo vendarle ne bi bilo. Da je mera polna, tudi zagovorniki osmih regij zagotavljajo, daje taka delitev bolj po meri evropske skupnosti, kot pa prevelika regijska razdrobljenost. Z drobitvijo že tako pretiravamo z ustanavljanjem novih občin. Včasih že kar kaže, kot da želijo nekateri uresničiti parolo: občina v vsako vas. Prav pri ustanavljanju občin se kaže različnost med našimi strankami. Nekatere so prepričane, da bi v več manjših občinah dobile svojo prevlado. In za to jim predvsem gre! Za razliko od tega si drugi prizadevajo, da bi našo deželico vendarle bolj povezali. "Cestarjem", ki obljubljajo skorajšnjo hitro približevanje krajev na raznih koncih Slovenije po avto cestah, so se pridružili še železničarji, ki pravijo, da bomo z novimi vlaki Maribor povezali z Ljubljano v poldrugi uri. Ob tem pa bodo verjetno tudi tu ostali na prometnem obrobju drugi kraji. Iz Velenja se bomo proti Celju še vedno cijazili prav počasi, v drugo smer pa bomo ostali železniško še vedno odrezani. Zadnje dni smo lahko tudi brali o tem, da naj bi k nam uvažali odpadke. Za nekatere je to dober posel, drugi so ostro proti. Je pa smetarsko-odpadkovna vojna menda pojenjala v Zgornji Savinjski dolini. Vendar ne zato, ker bi tam našli skupen jezik, ampak ker bodo nekateri tisto, kar bodo pometli pred svojim pragom, odpeljali bolj daleč stran. Ampak zdrahe, ki se jih grejo v Žgornji Savinjski dolini zaradi odpadkov, pa Prihove in še česa, navajajo ljudi k pomisleku, da se nikjer ne morejo dogovoriti. Tudi pri določitvi kraja, kjer naj bi stal nov dom za varstvo ostarelih. Pa čeprav "prizadeti" zagotavljajo, da s tem ni prav nič narobe. In da je to, da odločitev prepuščajo Ljubljani, nekaj čisto samoumevnega. Smo se tega že res tako navadili?! 5. marca 1998 AKTUALNO KAK CAS 3 AKCIJSKE CENE ZA KREDITE! Z zasedanja Sveta Mestne občine Velenje Vrtci ne bodo cenejši Burno, tako kot smo navajeni, je bilo tudi ta torek v sejni sobi Mestne občine Velenje, kjer je bilo že 33. zasedanje. Kot običajno se je zataknilo že ob sprejemanju dnevnega reda, ki pa seveda ni bil zgolj to, ob njem se je namreč vnela že kar poglobljena vsebinska razprava. Najbolj vroče je bilo ob predlogu skupine svetnikov SDS, SKD in SLS, da uvrstijo na dnevni red Odredbo o znižanju plačil staršev za programe vrtcev (odredbo podrobno predstavljamo na drugi strani, ko poročamo z novinarske konference omenjene koalicije). Župan Srečko Meh je bil proti uvrstitvi te točke na dnevni red, ponovil pa je tisto, kar je navedel kot utemeljitev 15-odstotne-ga povišanja cen v vrtcih, ki so jo svetniki sprejeli pred dobrim mesecev. Med drugim je poudaril, da v proraču- Opredelili dolgoročni program naložb vodooskrbe in odplak Z dolgoročnim programom naložb opredeljujejo izgradnjo objektov in naprav, ki bodo omogočile oskrbo prebivalcev vseh treh občin, ki jih oskrbuje velenjsko komunalno podjetje. Za ta razvoj je bil v začetku leta 1994 uveljavljen ob ceni poseben prispevek. Tudi v bodoče bo tako, s tem da so velenjski svetniki zahtevali, da pripravijo občinske strokovne službe v devetdesetih dneh program vlaganj za naslednje leto, zahtevali pa so tudi, da je treba zbrana in porabljena sredstva prikazovati ločeno po občinah. Pod streho osnutek proračuna Ena najzahtevnejših in tudi najodgovornejših nalog občinskih svetnikov je vsekakor sprejem proračuna, kije seveda gonilo življenja občine v tekočem \etu. Običajno je ta razprava vedno ostra, saj so interesi različni, denarju pa za uresničitev vsega premalo. Tudi letos je bilo podobno, vendar je bilo tokrat v ospredju spoznanje, da je država vse bolj mačehovska do lokalnih skupnosti, da skuša vse skupaj centralistično naravnavati. Ob tem spoznanju so bili svetniki enotni, da je treba strniti sile in pridobiti v to okolje več državnega denarja. Zupan Srečko Meh je uvodoma poudaril, da je bila priprava osnutka tega dokumenta v razmerah, ko država še ni razkrila svojih namenov, težavna. Občinski proračun je integralni (vsebuje vse občinske prihodke in odhodke) in je usklajen na pri-hodkovni in odhodkovni strani na višino 2 milijardi 848 milijonov tolaijev. Posebej v proračunu prikazujejo prihodke in odhodke Sklada stavbnih zemljišč. Podobno kot v prejšnjih letih so bili pripravljavci tudi tokrat bolj naklonjeni negospodarskim dejavnostim, saj jim namenjajo kar 172 milijonov več kot določajo državni normativi. Prekoračujejo jih kar vse dejavnosti, kar pa ne pomeni, da so izvajalci zadovoljni. Na mnogih področjih v občini so namreč uveljavljeni nad-standardni programi in vse utečeno bo težko obdržati. Na kaj so opozorili v razpravi? Milica Tičič (LDS in predsednica odbora za javne gospodarske dejavnosti) - proračun je solidno pripravljen, obrazložitve so vzorne, vidi pa se, da so negospodarske dejavnosti v prednosti. Predvsem ne bi smeli dovoliti, da bi sredstva, ki so namenjena razvoju, prelivali drugam. Zaskrbljujoče je, da so upadle postavke za kolektivno komunalno rabo. Franc Sever (nestrankarski) - Ce prištejejo k proračunu sredstva, ki jih še niso izterjali (stavba zemljišča, stanovanjski sklad) in odpravijo računske na- nu dodatnih sredstev v te namene ne morejo zagotavljati, da že itak namenjajo vsem dejavnostim s področja negospodarstva, torej tudi otroškemu varstvu, znatno več denarja kot določajo državna merila. Vse skupaj je ocenil za politično sprenevedanje in poskus pridobivanja volilnih točk na področjih, ki so najbolj občutljiva. K vsemu je dodal, da ne morejo misliti samo na otroke v vrtcih, ampak tudi na one v osnovnih, srednjih in višjih šolah. Predlagatelji so zahtevali, da se o odredbi glasuje poimensko, vendar s tem niso uspeli, pa tudi sicer niso uspeli prepričati svetnikov, da bi to točko uvrstili na dnevni red. Cena vrtcev ostaja v Mestni občini Velenje takšna kot so jo potrdili na januarskem zasedanju, torej 15 odstotkov višja od prejšnje. pake, dobijo dodatnih 226 milijonov. Prav bi bilo, da bi se pred oblikovanjem predloga proračuna sestali predsedniki krajevnih skupnosti in da bi tiste proračunske postavke, kjer namenjajo različnim krajevnim skupnosti enotne zneske, razdelili. Dr. Vladimir Korun (SDS) -podobno kot za krajevne skupnosti velja tudi za sredstva namenjena urejanju pokopališč, še zlasti je treba urediti pokopališče Šmartno, ki je v zelo slabem stanju. Karli Stropnik (LDS) - sredstva za delovanje krajevnih skupnosti so preskromno odmerjena, podobno pa velja tudi za kulturo, šport. Večina sredstev je namenjenih samo osrednjim ustanovam (Kulturnemu centru, Rdeči dvorani...) Več pozornosti je treba nameniti izterjavi 96 milijonov dolga sklada stavbnih zemljišč. Marko Jeraj (SLS) - proračun je mačehovski do kmetijstva, kar je zaradi prilagajanja zahtevam evropskega tržišča povsem nesprejemljivo, saj pomeni še večje usihanje te dejavnosti -delovno mesto kmetijskega referenta bi bilo treba ukiniti, sredstva pa porabiti za subvencije- Tone Lovrec (SKD) - sredstva namenjena otroškemu varstvu so prenizka, še zlasti je premajhen delež za nakup igral (le milijon). Herman Arlič (SLS) - krajevne skupnosti imajo premalo denarja, prav tako pa tudi podružnične šole - sredstva namenjena za njihovo ogrevanje so prepolov-ljena. Premalo denarja je tudi za športna in kulturna društva. Tone De Costa - v proračunu je športu namenjenih sicer 90 milijonov, a razdeljena so zelo čudno. Kar tretjino tega zneska porabijo za plače, tretjino za vzdrževanje osrednih športnih objektov, 1200-članska taborniška organizacija pa dobi mesečno iz tega kolača le 32.000 tolarjev ... Herma Groznik (ZLSD) -večkrat bi morali razgrniti probleme izobraževanja, šole so v zelo slabem stanju - nadstandard pa v našem okolju ni nič večji kot drugod po Sloveniji. Ludvik Hribar (DeSUS) - na eni zadnjih sej sprejeta pobuda o zagotovitvi dodatnih zmogljivosti varstva odraslih se ne kaže v proračunu, v te namene ni predvidenega niti tolarja. Franc Špegel (LDS) - ceste so v zelo slabem stanju - denarja v te namene pa zelo malo ... Skupaj s temi in še mnogimi drugimi konkretnimi pobudami so svetniki osnutek letošnjega občinskega proračuna potrdili. Župan je ob tem obljubil, da se bo sestal še s proračunskimi porabniki in da bodo v strokovnih službah skušali upoštevati kar največ pripomb. Vendar je treba vedeti, da je potrebno predno dajo komu kaj dodatno, najprej nekomu vzeti, ali pa seveda pridobiti dodatna državna sredstva ali uvesti dodatne davke ... ■ Mira Zakošek Rekli so Borut Korun (SLS): "Na prejšnji seji smo sprejeli sklep, da od-prodamo zapuščino Grilo-ve iz Vinske Gore. Že takrat sem opozoril, da je hiša pod spomeniškim varstvom in da bomo s prodajo kršili zakon. Ponovno predlagam, da ta sklep prekličemo in uredimo v tej hiši muzej ..." Karli Stropnik: "Predlagam, da objavimo povzetke veljavnih občinskih odlokov, da bodo ljudje vedeli, kako morajo ravnati. Tu mislim še zlasti na odlok o pseh, ki določa, da morajo lastniki za njimi počistiti. Resnica pa je čisto drugačna ..." Franc Sever: "Predlagam, da pritličje novega stanovanjskega bloka na Cesti talcev predelamo v stanovanja za invalide. Ponovno sprašujem, kdaj bo uresničena moja pobuda za ureditev prehoda za invalide na Foito- vi cesti in kaj je z mojo pobudo za ureditev cestnega odcepa v Vinski Gori." NOVA KREDITNA PONUDBA PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: - KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDITI Z ODPLAČILOM DO B LET, - NIŽJE OBRESTNE MERE PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T + 5,0 % LETNO, - PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T + 8,0 % LETNO, - Z GOTOVINO SE LAHKO UVELJAVLJAJO POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA ALI ZA PLAČILO STORITEV, LAHKO SE TUDI UPORABI ZA ODPLAČILO KREDITOV, NAJETIH PO MANJ UGODNI OBRESTNI MERI. KREDITI SO NA VOUO TAKOJ! AKCIJSKE CENE VELJAJO TUDI PO POSEBNI PONUDBI ZA UPOKOJENCE! © /O ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106 Adolf Štorman (Republikanci): "Moti me, da razpravljamo v svetu samo o tiževah tistih krajevnih skupnosti, ki imajo tu svoje predstavnike. O Šentilju že dolgo nismo govorili, menda pa imajo velike težave z izgradnjo potrebnih dodatnih prostorov podndnične šole.Ne spominjam se, da bi potrjevali višje cene komunalnih storitev, zato me zanima, kako lahko prihajajo vedno višji računi. Predlagam svetnikom, da se sprehodite do gradu Tum in naleteli boste skoraj na tako veliko smetišče, kot je osrednje. Pomlad je tu, znova se bohitijo vrtičkar-ji - naredimo vendar red!" Miro Hudovernik (SLD): "Dajem pobudo, da naročimo raziskavo o zdravstvenem stanju prebivalcev Šaleške doline, ki menda mnogo bolj kot drugi obolevajo na dihalih. Prav tako me zanima, kaj je s podobno raziskavo, kije bila menda pred leti opravljena, pa v javnost ni prišla." Mirko Lorger (SDS): "Že pred šestimi meseci mi je Tone Brodnik oblju bil, da bodo v mestu označili parkirišča za invalide, pa tega še zdaj niso naredili. Ta so samo pred novim nakupovalnim centrom, vendar jih večina ne upošteva. Komunalni nadzorniki naj to večkrat kontrolirajo." Pri dohodnini nas najbolj zanima, kako se bo izšel račun Kdo je komu dolžan - vi državi ali država vam? Po tolikih letih oddajanja dohodninskih napovedi že vsi vemo, daje treba napovedi vsako leto oddati do 31. marca, in da morajo biti tudi izpolnjene pravilno, saj nas napake v teh napovedih lahko na koncu tudi precej stanejo. Država je pri tem neizprosna. Mnoge, ki v teh dneh pišemo napovedi, pa zanima, kaj bo pokazal na koncu izračun in kakšen bo odgovor na vprašanje - bomo dobili kaj vrnjenega ali pa bo treba doplačati in če eno ali drugo, koliko. Izračun si lahko naredimo sami, da potem, ko ga bo opravila tudi država, ne bo prišlo do kakšnega hudega presenečenja. Mi vam danes s pomočjo Svetovalne pisarne Centrih "ponujamo" za izračun "šmir ceglc", s pomočjo katerega bo računanje lažje. Pred seboj je dobro imeti vašo že izpolnjeno napoved za odmero dohodnine. Lestvico brez katere izračun ni mogoč in vse potrebne, od države znane podatke, pa danes objavljamo še enkrat, da boste imeli na enem mestu vse potrebno. Svinčnik ali kalkulator v roke, pa gremo. Najprej seštejemo vse bruto prejemke (kolona 8). V našem primeru je oseba XY prejela lani 2.935.859 tolarjev plače in 102.000 regresa, skupaj torej 3.037.859 tolarjev. Odštejemo prispevke za socialno varnost (kolona 11). XY je plačal 648.824 tolarjev in dobimo 2.389.035 tolarjev. Odštejemo 3-odstotno olajšavo, ki jo od prej dobljenega zneska prinesejo "računi" (kolona B I.). V našem primeru je to 71.671 tolarjev, kar znese 2.317.364 tolarjev. Odštejemo splošno 11-odstotno olajšavo, ki velja za vse in znaša 190.411 tolarjev in dobimo 2.126.935 tolarjev. Ker ima XY enega otroka, bo lahko tudi zanj uveljavljal olajšavo in sicer 173.101 tolar, odštejemo jo in pridemo do zneska 1.953.852 tolarjev. Tako smo dobil osnovo za izračun dohodnine. Pogledamo v lestvico in preverimo v kateri razred v njej sodimo. XY se bo našel v tretjem razredu (nad 1.720.973 do 2.581.461) In zdaj od osnove 1.953.852 odštejemo spodnjo mejo razreda (1.720.973) in dobimo 232.879 tolarjev. Prištejemo 37 odstotkov od te vsote (37% od 232.879 = 86.165) + 447.452 tolarjev (iz tabele) in dobimo 533.617 tolarjev. Ker je XY med letom že plačal akontacijo (530.001 za plačo in 18.270 za regres; kolona 10 a) skupaj torej 548.271 tolarjev, ta znesek odštejemo od zgornjega (533.617 - Olajšave Splošna, 11-odstotna olajšava znaša 190.411 tolarjev; invalidi s 100- odstotno telesno okvaro imajo priznanih 1.731.012 tolarjev (toliko kot je bila lanska poprečna plača); vsem zavezancem starejšim od 65 let 138.481 tolarjev olajšave, za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana je olajšava 173.101 tolar, za dva otroka 432.753 tolarjev, za tri otroke 778.955 tolarjev, za štiri 1.211.708 tolarjev, za pet otrok pa 1.731.012 tolarjev. Olajšava za motenega otroka je 865.506 tolarjev. 548.271) in dobimo - 14.654 tolarjev. Ta minus pa pomeni, da bo dobil XY dohodnino v takem znesku vrnjeno. Morda še to: novost v letošnji napovedi je rubrika C o vrednostnih papirjih, ta je le informativna in naj vas ne bega. ■ Milena Krstič - Planine Lestvica za odmero dohodnine Ce znaša osnova SIT nad do 860.487 SIT Znaša davek 17% SIT 860.487 1.720.973 146.282 + 35% nad 860.487 1.720.973 2.581.461 447.452 + 37% nad 1.720.973 2.581.461 3.441.947 765.833 + 40% nad 2.581.461 3.441.947 5.162.920 1.110.028 + 45% nad 3.441.947 5.162.920 1.884.466 + 50% nad 5.162.920 4 KAK i AS GOSPODARSTVO 5. marca 1998 Telekom Celje Cez 2 leti brez dvojčkov in popolna digitalizacija Celje, 27. februarja -Čeprav območje Telekomove poslovne enote Celje še vedno zaostaja za povprečjem razvitosti telekomunikacij v Sloveniji, s pospešenimi vlaganji v razvoj v zadnjih letih zaostanek vse bolj zmanjšujejo. Do leta 2000 naj bi bila omrežna skupina 063 povsem digitalizirana, brez dvojčkov, brez belih lis in le še z minimalno ali skorajda brez čakalne vrste na priključek. To je med drugim na novinarski konferenci, ki so jo pripravili ob vključitvi osemdeset tisočega telefonskega naročnika v Šmartnem ob Dreti, pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenije in vodja poslovne enote Celje Jože Palčnik. Ob tej priložnosti je še poudaril, daje ena prednostnih nalog slovenskega Telekoma dograditev osnovnega telekomunikacijskega omrežja v državi. Zato bo do leta 2000 imel še popoln monopol nad izvajanjem javnih telekomunikacijskih storitev v Sloveniji. Celjska enota, ki deluje na območju omrežne skupne 063, je povsem blizu zastavljenim ciljem. V zadnjih nekaj letih so sploh veliko vlagali na področju Zgornje Savinjske doline, ki je dolga leta veljala za eno največjih nepokritih območij glede razvitosti telekomunikacij. Na področju PE Celje so na voljo 111.404 telefonski priključki, vključenih naročnikov je 80 tisoč. Z 31,7 telefonskimi priključki na 100 prebivalcev pa celjsko območje za dobrih 13 % zaostaja za slovenskim povprečjem. Kot so poudarili na novinarski konferenci, jih do evropskega povprečja čaka še nekaj let trdega dela. Samo lani so na telefonsko omrežje priključili več kot 8000 novih naročnikov, odstotek pokritosti z digitalni- mi centralami pa povišali na 75 %. Za naložbe so namenili 1,6 milijarde tolarjev. Letos nameravajo prav toliko, priključili pa naj bi skoraj 9000 novih naročnikov. Konec leta 1997 je bilo na listi čakajočih za telefonski priključek še 3428 interesentov, kar je v primerjavi z letom prej skoraj polovico manj. Delež dvojčkov danes med vsemi naročniki znaša 11% ( 8680). Čeprav so - po mnenju Palčnika - zelo uspešno širili dostopnost priključkov digitalnega omrežja integralnih storitev ISDN. Ta so dostopna že v večini večjih krajev njihovega območja, povpraševanje po teh priključkih presega njihove zmogljivosti. Letos naj bi v regiji bistveno ali skoraj povsem odpravili čakalno vrsto za pridobitev telefonskega priključka. Prav tako nameravajo še v prvi polovici tega leta izključiti stare elektromehanske centrale v Žalcu, Kozjem, Mozirju, Šempetru, Šmarju pri Jelšah in Zavodnjah in jih zamenjati z digitalnimi. Do konca leta 2000, ko bodo na območju PE Celje izključili še obe polelek-tronski centrali (v Celju in Velenju), bo telekomunikacijsko omrežje 063 povsem digitalizirano. Do takrat pa naj bi izključili tudi vse dvojne priključke, samo letos 4000. Poseben poudarek bodo namenili še ISDN priključkom ter dostopu do Interneta preko Siol omrežja. Vsa omenjena prizadevanja sodijo k nadaljevanju začete prenove, ki sloni na trendih razvitih evropskih telekomunikacijskih operaterjev. Na takšen način naj bi se pravočasno pripravili na čas, ko bo vso njihovo delo povsem na trgu oziroma na čas po letu 2000. ■ tp Šmartno ob Dreti Slavje in nova centrala Celjska poslovna enota Telekoma je slavje ob minulih dosežkih pripravila v Šmartnem ob Dreti, kjer so namenu izročili novo digitalno centralo ter s tem uradno sklenili v lanskem letu pričeto veliko akcijo širjenja telefonskega omrežja v nazarski občini, čemur so dodali tudi izgradnjo kabelskega sistema. Šmartnega ob Dreti v Telekomu za slavje niso izbrali naključno, saj so prav na tem področju zgradili 80 - tisoči telefonski priključek. Minister za promet in zveze Anton Bergauer se je zaradi nujnih zadržkov vljudno opravičil, prišli pa so v Šmartno številni gostje, tudi novi predsednik uprave Telekoma Slovenije Peter Tevž, ki je na kratko predstavil bodoče napore, o dosežkih celjske poslovne enote je spregovoril namestnik njenega generalnega direktorja Jože Palčnik, vsem pa se je za izjemne napore in lepo sodelovanje zahvalil nazarski župan Ivan Purnat, ki je izrazil posebno hvaležnost ob dejstvu, da so telefonski priključek prejeli tudi krajani Malega Rovta visoko na pobočjih Menine planine, kar jim bo vsekakor olajšalo njihov vsakdanjik. ■ JP Telekom je nagradil tri naročnike ob jubilejnem priključku (z leve): Božo Govek (79.999), Bruno Valenti (80.000) in Jože Blekač (80.001), ki so zbranim zadovoljno nazdravili Mlekarna Celeia Ar j a vas Ne jutri, leto 2000 že danes Od 14 mlekarn v Slovenije se Mlekarna Celeia iz Arje vasi uvršča s 13% deležem na tem področju na tretje mesto v slovenskem prostoru. Že danes se pripravljajo na 1. januar, leta 2000, ko bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo domače nezaščiteno tržišče popolnoma prosto za hudo in močno konkurenco tovrstnega blaga iz držav članic EU. Ob nadaljnjem zmanjševanju stroškov, rasti produktivnosti so med ukrepi specializacija oziroma oženje proizvodnega in širitev prodajnega programa. Zdravko Počivalšek, direktor Mlekarne Celeia Arja vas pravi, da so priprave na nove pogoje gospodarjenja že danes nujne, čeprav v tem trenutku vsa prizadevanja ne kažejo na to. V mlekarni namreč beležijo v prvih dveh letošnjih mesecih nadaljnjo 7% rast odkupa mleka. Razlog za to so dokaj ugodna odkupna cena, ki se je ob koncu lanskega leta povečala za 9% in relativno ugodno razmerje med odkupno ceno mleka in žita. "Sedanjo politiko odkupa in spodbujanja mlečne proizvodnje bi glede na prihodnji čas lahko označili za napačno. V Sloveniji že danes odkupimo več mleka kot ga porabimo in pri lanskih odkupljenih 390 milijonih litrov bi ga morali 20 do 25% izvoziti. V Nemčiji znaša poraba sira na prebivalca več kot 20 kg, pri nas 6 kg, pri jogurtih nekaj čez 10 1, (pri Avstrijcih 15 1, Nemcih skoraj 201, pri Nizozemcih nekaj čez 22 1). Vendar, kljub naraščanju porabe mleka in mlečnih izdelkov pri nas v zadnjem času, ne smemo mimo izkušenj Italijanov. Če se bo naša politika ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo dogovorila za sedanjo količinsko proizvodnjo mleka, se nam lahko zgodi, da v bodoče ne bomo smeli pridelati toliko mleka, kot ga rabimo za lastne potrebe. Zato Zdravko Počivalšek: "Že domača konkurenca je zaradi viškov močna, ob prihodu držav -članic Evropske unije (leta 2000), bo še precej večja. Brez zaščite, priprav na nove pogoje poslovanja že danes nas lahko uniči v zelo kratkem času." menim, daje kljub viškom mleka spodbujanje tovrstne proizvodnje ,ne glede na povzročene takšne in drugačne težave na trgu, pravilno. Kot direktor mlekarne si želim, da bi država poskušala tudi preko ostalih vzvodov, ne samo cenovnih, spodbujati mlečno proizvodnjo, čeprav se zavedam majhnih možnosti za kaj takega." Ob pripravah na nove pogoje gospodarjenja, kijih bodo narekovali podpisi sporazuma GATT, članstvo Slovenije v CEFTI ter pridruženo članstvo k Evropski uniji, Počivalšek v tem trenutku v ospredje postavlja tudi močno domačo konkurenco. Vse mlekarne poslujejo v relativno zaščitenem okolju, vse želijo čimveč svojih proizvodov prodati na domačem trgu, kjer so cene v primerjavi z izvoznimi višje. "Prodor tuje konkurence nas lahko - odgovorno trdim - v trenutku brez zaščite, pripravljenosti uniči v zelo kratkem času ne samo zaradi naše slabše produktivnosti, 11111M111 1 M [MI^M Industrija usnja Vrnika, enota Šoštanj Čeprav izvozniki, niso med priviligiranci Govorice o tem, da bodo zaradi slabih rezultatov poslovanaj morali v proizvodni enoti Industrije usnja Vrnika v Šoštanju zmanjšati število zaposlenih, nas je vodilo na obisk k vodji šoštanjskega dvorišča Ratku Stevančeviču. Ta nam je zatrdil, da to ni res, kajti stališče vodstva delniške družbe, katere sestavni del so, je vse prej kot odpuščanje delavcev. Res pa je, da se mora vsako dvorišče prilagajati potrebam tržišča oziroma proizvodnje, kar pomeni, da so prerazporeditve nujne. »Ni drugega izhoda, kot nadaljnje zmanjševanje predvsem režijskih stroškov in prilagajanje vsega, kar vpliva na končno I ceno naših proizvodov bodisi v proizvodnji usnja, konfekcije ali galanterijskih izdelkov. Za zdaj zaposleni to razumejo. Naše podjetje je 100% izvoznik in zahteven zunanji trg ne pozna milosti. Zahteva količine, kakovost in spoštovanje rokov in če hočeš preživeti, obstajati, se moraš temu prilagoditi. Vprašanje, ki pa se ga moramo lotiti v najkrajšem možnem času, je 40 zaposlenih s statusom delovnega invalida. Pri tem se bomo morali vsesti skupaj s predstavniki šoštanjske in velenjske občine ter zadevo rešiti s s kupnimi močmi.« Stevančevič je še povedal, da rezultatov o lanskem poslovanju še nimajo, po oceni pa so na ravni celotnega podjetja poslovali manj uspešno od pričakovanega. Razlogi so znani. Poleg močne tuje konkurence z vzhoda k temu precej prispeva še neustrezna domača izvozna politika in ostale družbene spremembe (dvigovan-je cen energije in podobno). Po njegovem prepričanju je kljub precejšnjemu izvoznemu deležu celotna slovenska teksri/-no-usnjarska industrija v nezavidljivem položaju zato, keiti ( med priviligiranci države. Pri dejavnostih, ki so zanjo pomembne, dovoljuje dvig cen, pri ostalih ji je za njihove težave kaj malo mar. »Tega zunanji trg ne priznava. Izkoriščanje notranjih rezerv nima neomejenega roka.« Je mar ob vsem tem uvoz kož še sprejemljivo početje? »Je, ker drugega izhoda tudi glede tega ni. Lani smo na našem dvorišču predelali milijon 600 tisoč m2 gotovega usnja, od tega približno 10% v lastni konfekciji. Na mesec potrebujemo za nemoteno proizvodnjo konfekcije in galanterijskih izdelkov približno 90 tisoč kosov ali 4500 svinjskih kož na delovni dan. Teh količin domači trg ne more zagotavljati.« Stevančevič se za letos nadeja boljših rezultatov v primerjavi z lanskimi. Osnova za njegov optimizem so potrebe zunanjega trga in modne smernice, dosegli pa jih bodo le ob nadaljnjem prilagajanju zahtevam trga. Največ neizkoriščenih možnosti imajo, po njegovem prepričanju, predvsem še pri finalizaciji in konfekcijski galanteriji. ■ tp ampak tudi zaradi cenejše osnovne surovine - mleka. Od 1. januarja, leta 2000, dalje bomo imeli na našem trgu mleko in mlečne izdelke iz držav CEFTE brez kakršnekoli zaščite domače tovrstne proizvodnje. Če se ne bomo že sedaj pripravili na ta trenutek tako, da bomo čim lažje prebrodili pristop k Evropski uniji, potem ni teorije, da bi lahko v novih pogojih poslovanja preživeli kakšno leto." Svojo poslovno politiko so zato -po besedah Počivalška - v mlekarni v Arji vasi že dokaj konkretizirali. Smernice nadaljnjega razvoja temeljijo na proizvodnji določenih ozkih skupin izdelkov, ki jih bodo proizvajali dovolj kakovostno in z najnižjimi možnimi stroški, ter na širitvi izdelkov prodajnega programa. Z drugimi besedami, svoj jutri vidijo v sodelovanju, celo združevanju z drugimi mlekarnami v podjetje, ki bo sposobno poslovati v pogojih Evropske unije. ■ Tp Na kratko Največ zaposlitev za določen čas VELENJE-V prostoru Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje so delodajalci lani prijavili skupaj 7.530 prostih delovnih mest, kar je za malenkost manj kot leto pred tem. Med prostimi delovnimi mesti jih je bilo več kot 80 odstotkov takih za določen čas. Največje povpraševanje je bilo po delavcih brez poklica (32 odstotkov), gradbenikih (7,3 odstotka) in izdelovalcih oblačil (7,2 odstotka). ■ mkp 5. marca 1998 POGOVOR S TEŽO MS vas 5 Pogovor z direktorjem Premogovnika Velenje dr. Francem Zerdinom Vprašanje ton ostaja odprto V Premogovniku Velenje za največji dosežek preteklega leta štejejo dejstva, da so uspeli uresničevati vse štiri osnovne strateške usmeritve podjetja: zagotavljali so tolikšno proizvodnjo, da je lahko Termoelektrarna Šoštanj vse leto zanesljivo obratovala; zaposlenim so omogočali varno in humano delo; učinkovito in sproti so reševali ekološke probleme, ki se na površju pojavljajo kot posledica njihove dejavnosti in tudi poslovali so tako, da so lahko vlagali v nova delovna mesta, v ustvarjanje pogojev zanje. V kratkem bodo na novo zaposlili 10 delavcev iz bivše ESO Opreme v programu remont pod-porja, kar resnici na ljubo, ni prav poceni prispevek. S poslovanjem v preteklem letu so lahko čisto zadovoljni, žeprav so, iz že znanih razlogov, spet pridelali nekaj izgube, a ta je v primerjavi s tisto iz preteklih let zanemarljivo majhna: zmanjkalo je 488 milijonov tolarjev. Po seji upravnega odbora v ponedeljek pa ostaja še naprej odprto bistveno vprašanje, koliko premoga naj nakopljejo letos in kolikšna naj bo letna proizvodnja vsaj v naslednjih desetih letih. Vprašanje je izjemno pomembno že zato, ker si premogovniška dejavnost nihanj v proizvodnji ne more privoščiti. Tako pravi tudi dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika. % Lani ste torej ustvaril "samo" 488 milijonov tolarjev izgube. To je podatek, ki nekaj pove šele v primeru, da vemo, da je bilo te (izgube) še leto poprej za 2 milijardi tolarjev več, in da revalorizirana izguba zadnjih petih let skupaj znaša okoli 10,5 milijarde tolarjev. Pa vseeno, pokriti jo bo treba. DR. FRANC ŽERDIN: "Na ravni države, pri lastniku, se še nismo opredelili, se bomo pa letos morali, kako pokriti tisto iz leta 1993. Iz naslova lastninjenja imamo ustvarjenih nekaj "rezervacij", ki zaenkrat zadoščajo, ni pa to trajna rešitev, kot tudi ni rešitev nižanje kapitala. Mislim, da bo na ravni države treba pripraviti zakon o pokrivanju izgube v premogovništvu in energetiki. Vedeti morate namreč, daje vseh izgub iz tega naslova v Sloveniji skupaj krepko čez 70 milijard tolarjev. Velik zalogaj torej." # Vam je naposled le uspelo zvedeti, kaj se bo s proizvodnjo premoga dogajalo na dolgi rok? DR. FRANC ŽERDIN: "Ne, v zvezi z dolgoročno pogodbo naša prizadevanja ostajajo odprta še naprej. Skupaj s Termoelektrarno Šoštanj moramo v Sloveniji doseči dogovor o tem, kaj naj se na področju proizvodnje premoga in električne energije dogaja v naslednjih desetih ali petnajstih letih. S tem bi bili delovni pogoji in poslovanja obeh podjetij dolgoročno bolj določno definirani." # V Premogovniku Velenje ste izdelali plan dela za letos, ki pa ga upravni odbor v ponedeljek ni potrdil. Zakaj ne? DR. FRANC ŽERDIN: "O planu za letos je bilo na seji upravnega odbora zelo veliko govora. Ideja, ki smo jo pripravili v Premogovniku, in ideja, ki jo imajo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, se predvsem okoli višine proizvodnje, ne pokrivata v celoti. Naši izračuni in Dr. Franc Zerdin:"Za premogovnik je nesprejemljivo vsako nihanje proizvodnje. Dogovoriti se je treba o tem, kaj bo tisto, kar bo dolgoročno sprejemljivo. " Nezgode pri delu Lani jih je bilo 327, kar je "dober" podatek. V celem letu je prišlo do dveh "ogre-vov" v jami, kar je prav tako dober podatek. Število jamskih ognjev je namreč eden pomembnih kazalcev, ki veliko pove o tem, kako varno je delo v jami. tudi vsi dokumenti kažejo, da Premogovnik v primeru, da ne proizvaja 4 milijone ton premoga za potrebe energetike, ne more poslovati pozitivno, če hoče uspešno uresničevati strateške cilje. Umetno nastaviti pozitiven rezultat in proizvajati manj kot je za podjetje optimalno, tega pa vodstvo podjetja ne more napraviti. Vprašanje plana je tako ostalo odprto, odprt je ostal tudi dogovor za dodatnih 200.000 ton premoga za potrebe energetskega gospodarstva Slovenije, vendar mislim, da bodo vsaj o tem v naslednjih dneh dogovori uspešno zaključeni in da se bomo potem ponovno lotili korekcije plana." • Za kako veliko razliko v gledanju pa gre? DR. FRANC ŽERDIN: "Tako veliko, da prinese po naših izračunih v tem letu izgubo, ki je zelo blizu milijarde tolarjev. Tolikšno izgubo vgraditi v plan pa nima smisla. Količinsko gre za okoli 200.000 ton premoga." # Pred leti ste izdelali variantni plan, kaj kakšna količina Premogovniku prinese in kolikšna je tista, ki je optimalna in prinaša tudi pozitivne rezultate. DR. FRANC ŽERDIN: "Prav za to gre. Izjemno veliko izračunov imamo in poznamo posledice take ali drugačne variante. Problem, ki ga skušamo prikazati lastniku pa je, da je za premogovnik nesprejemljivo nihanje proizvodnje: eno leto 4.000.000 ton, drugo 4.200.000 ton, tretje pa 3.800.000 ton ... To ne gre. Proizvodnja mora biti konstantna. Če se dogovori- Za kaj višje cene za vodo, odvajanje in čiščenje odplak? "Država nič ne vpraša, samo jemlje" Cene vode, odvajanja in čiščenja odplak ter ravnanja s komunalnimi odpadki so v tem letu precej poskočile. Zakaj? Na Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da je "glavna" pri vsem država. V minulih letih so bile namreč te skozi razne ravni socializirane, danes pa se morajo dejavnosti pokrivati same. Torej iz cene, kajti drugih virov ni. Za nameček je država povišala še svoj delež, ki si ga vzame in ob tem nikogar nič ne vpraša. Tako je od 1. januarja letos višji vodni prispevek, ki ga - po besedah direktorja Komunalnega podjetja Velenje Marijana Jedovnickega - pobira država za 31%. Cena je tudi zaradi tega iz 4,80 poskočila na 6,30 SIT/ m3 vode. Pri čiščenju odplak je taksa za obremenjevanje okolja, ki jo prav tako pobira država, višja kar za 81%. Posledica: porast cene 13 na 23,63 SIT/ m3. V obrazložitvi so na pristojnih ministrstvih zapisali, da to takso lahko lokalne skupnosti izkoristijo tako, da denar vložijo v izgradnjo čistilnih naprav. Jedovnicki je ob tem povedal, da se v njihovem pod- jetju pripravljajo na izgradnjo biološke stopnje centralne čistilne naprave v Šoštanju, denar za naložbo pa naj bi pridobili prav iz naslova ekološke takse. Na višjo ceno vodarnine, odvajanja in čiščenja odplak ter ravnanja z odpadki v tem letu je nenazadnje vplivalo tudi povišanje prometnega davka iz 5 na 6,5% od 18. januarja dalje. V začetku prejšnjega meseca pa se je povišal še prispevek za razširjeno reprodukcijo, in sicer za 1,42% ali iz 15,51 SIT/m2 na 15,74 SIT/m2. ■ tp mo za 4.000.000 ton, se bomo temu organizacijsko, tehnično, ekonomsko prilagodili. Pri taki proizvodnji za energetiko lahko poslujemo pozitivno z ostankom dobička. To imamo izračunano in znamo tudi prikazati. Če se dogovorimo z dolgoročno pogodbo za 3.800.000 ton za potrebe energetike, potem se to dogovorimo in potem moramo v Premogovniku v naslednjih letih sprejeti nekatere operativne ukrepe, da bomo v treh ali štirih letih lahko prešli na tak nivo. Gre samo za to, da se dogovorimo, kaj bo tisto, ki bo kolikor toliko enakomerno! Enaka izhodišča veljajo za TEŠ. Če smo skupaj ugotovili, da je optimum proizvodnja 3.200 gigavatnih ur v TEŠ (ob zgrajenih čistilnih napravah, ni to noben problem in je tisto, kar mora elektrarna proizvajati, če hoče preživeti), za kar je potrebnih 4.000.000 ton premoga, moramo tudi mi imeti tako proizvodnjo, če hočemo ustvariti pozitivni ekonomski rezultat. Dodatni konflikt, ki se pojavlja iz tega, pa je ta, da obstoja izjemno veliko idej za naložbe v energetske objekte v Sloveniji, gre za Savo, Dravo, Sočo, Brestanico, Lendavo, NEK, TET 3. To so naložbe, ki po grobih izračunih zahtevajo okoli 70 milijard tolarjev letnega denarja. Celotni prihodek elektroenergetskega sistema pa je trenutno okoli 125 milijard. Razkorak je ogromen. Jaz ne vem, kdo ga bo plačal in tu se gremo nelogično politiko." • Najbrž pa boste še dokazovali, da so vaši načrti prav naravnani in da si ne želite drugega kot to, da veste, kako naj delate naslednjih deset let. DR. FRANC ZERDIN: "Ni treba izgubljati glave. Z lastni- Jutri 2. soglasje? 6. marec naj bi bil dan, ko naj bi Premogovnik Velenje dobil 2. soglasje Agencije za privatizacijo in s tem bodo zaključili proces privatizacije ter začeli živeti kot delniška družba. Država bo večinski lastnik (89%), delavci pa 3% lastniki. "Delo bomo poskušali zastaviti tako, da bodo tudi naše delnice nekoč zanimive ■ na borzni kotaciji," pravi dr. Žerdin. Leto skozi številke V Premogovniku Velenje so lani nakopali 4 milijone 140 tisoč ton premoga. Veliko, pravijo. Za Giga Joul toplotne energije so "dobili" plačanih 5,92 DEM, po zamrznjenem tečaju 1 DEM = 91 tolaijev. Cena je bila nižja od tiste zapisane v pogodbi z elektroenergetskim sistemom. Z dobrim poslovanjem so uspeli pridelati "le" 488 milijonov tolarjev izgube. Poudarek je na "le", saj se izgubi, zaradi zamrznjene cene premoga skozi vse leto, niso mogli izogniti, vseeno pa jo je bilo za celi dve milijardi tolarjev manj kot leto pred tem. Stroški materialov, dela, storitev... so seveda med tem naraščali tako, kot je naraščala inflacija. Po dolgih letih jim je uspelo zmanjšati tudi zadolženost podjetja, čeprav se je tudi ta ves čas gibala v normalnih mejah. kom in najbrž še s kom se bo treba dogovoriti najprej, kako rešiti problem leta 1998 in potem, kako priti do dolgoročne pogodbe. Na tem bomo delali in prepričan sem, da bo sledil uspešen dogovor." O Se k lepši temi. To, da Premogovnik sodi v sam evropski in svetovni vrh ni treba posebej poudarjati. Svojo kakovost boste v bližnji prihodnosti kronali s pridobitvijo certifikata ISO 9001. DR. FRANC ŽERDIN: "Pridobitev certifikata je aktivnost, na kateri že tretje leto zelo vneto delamo. Certifikat želimo za celotno podjetje, ne samo del ali vrsto dejavnosti v njem. Decembra smo opravili zunanjo pred-presojo, ki je bila zelo dobro ocenjena, konec marca imamo zunanjo presojo in računamo,da bomo certifikat pridobili najkasneje do 3. julija." O Je ta certifikat na področju premogovništva redka stvar? DR. FRANC ŽERDIN: "Moram reči, da izjemno redka. V Ameriki poznam premogovnike, ki ta certifikat imajo, tudi v Mehiki sem spoznal enega. So pa to privatni premogovniki z izrazito izraženo funkcijo prodaje, kar je čisto drugače kot je pri nas, kjer je kupec eden. Tam je mreža prodaje razpršena in gre premog predvsem v izvoz, česar pa pri nas ne moremo uresničiti zaradi proizvoda, kije tak, kot je." O Hvala za pogovor. DR. FRANC ŽERDIN: "Hvala vam." ■ Milena Krstič - Planine Anka Rakun: "Zupani se zavedamo odgovornosti!" Natolcevanj o domnevni neenotnosti zgorryesavinjskih in zadrečkih občin glede gradnje doma za ostarele vendarle ni več. Prejšnji teden so namreč županja in župani podpisali pismo o nameri, o tem pa županja občine Ljubno Anka Rakun, ki v tem šestmesečnem obdobju usklajuje skupne aktivnosti županov petih občin pravi: "Za gradnjo doma se potegujejo občine Mozirje, Nazaije, Gornji grad in Ljubno. S pismom o nameri smo župani dogovorili, da presojo o najbolj ustrezni lokaciji prepuščamo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Hkrati smo se z njim obvezali, da bomo skupno zagotovili predvideni delež k celotni naložbi in sicer po ključu števila prebivalcev, delež občine, ki bo dobila lokacijo, pa je komunalno opremljeno zemljišče. Glede na dejstvo, da naše področje v slovenskem merilu sodi med demografsko ogrožena pričakujemo, da bo naš prispevek k zajetni naložbi 30 odstotkov, prav tako pa v pismu zagotavljamo, da bo začetek gradnje možen že v letu 1999, če bomo seveda uspeli v naših skupnih prizadevanjih. Pismo o nameri je torej dokument, ki dokazuje, da se župani in sveti vseh petih občin zavedamo odgovornosti do starejših občanov." Center za socialno delo Velenje Komu otroški dodatek? Do konca tega meseca bodo morali vsi dosedanji prejemniki otroškega dodatka in tisti, ki bodo to pravico uveljavljali na novo, vložiti vloge za pridobitev te pravice. 31. aprila se namreč izteče veljavnost odločbe, na osnovi katere so prejemali otroški dodatek. Vloge bodo zbirali le na sedežu Centra za socialno delo v Velenju. Kot je ob tem poudarila direktorica velenjskega Centra Jelka Fužir novosti glede tega ni, čeprav so v vladi in v parlamentu razmišljali o spremembi zakona, po kateri do te pravice naj ne bi bili več upravičeni tisti iz najvišje skupine. Od 1. maja letos do 30. aprila prihodnje leto bodo upravičenci pridobivali to pravico po veljavni zakonodaji. Tako lahko znova vložijo vloge vsi občani, ki izpolnjujejo za to določene, že znane pogoje. Sprememba je seveda le pri višini dohodka na družinskega člana. Ta ne sme presegati 110% povprečne bruto plače v letu 1997 ali 158.676,10 SIT. Pomoč otrokom bo od l.maja letos dalje, ko bodo pravico izplačevali na osnovi letos vloženih vlog, višje v primerjavi z letom 97 za 11,7%, kar je za toliko, kot je bila v omenjenem letu višja povprečna bruto plača. Tabela z dohodki na mesec na družinskega člana in višino otroškega dodatka na otroka : - osnova za izračun višine je bruto prejemek družine za leto 1997( dohodek na člana, preračunam na povprečno plačo leta 1996 = 144.251,00 SIT) - višina otroškega dodatka preračunana po zajamčeni plači, veljavni od 1.1.98 = 37.045 SIT Doh/člana pomoč/otroka 36.062 8.150,00 SIT 36.062 - 43.275 7.039,00 SIT 43.275 - 57.700 5.927,00 SIT 57.700 - 64.913 4.816,00 SIT 64.913 - 79.338 3.705,00 SIT 79.338 -158.676 2.593,00 SIT Lani je uveljavilo pravico do otroškega dodatka v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 6799 družin ali 10.626 otrok. ■ tp 6 NilŠ CAS 8. MAREC 5. marca 1998 Ženske in reforma pokojninskega sistema Nesprejemljivih 65 let "Žolč se mi lahko razlije, če preveč razmišljam o tem, kaj me čaka v prihodnje. Za več dela v težkih delovnih razmerah prejemam nižjo plačo, ker sem ženska in ker sem zaposlena v delovno intenzivni dejavnosti, ki životari že nekaj let. Ko pridem utrujena domov, me čakajo otroci, mož, obilica gospodinjskih opravil... Skratka, znova več kot 8 ur napornega dela. V zahvalo za to, ker podpiram tri vogale pri hiši, za ves moj trud, me bo država nagradila tako, da bom plačala najvišjo ceno upokojevanja po novem. In če bo tako, kot je zapisano v Beli knjigi sedaj, potem bom čez več kot dve desetletji zgarana, bolehna dosegla enakopravnost z moškimi." Razmišljanja žensk o reformi Besede prijateljice v najlepših letih so gotovo priložnost za razmišljanja ob S.marcu, dnevu žena. Ženske bomo do leta 2022 dosegle popolno enakopravnost z moškimi. Takšne cilje določa pokojninska reforma, ki je pred vrati. Taistega (davnega !?) leta bomo ženske šle, tako kot moški, v pokoj stare 65 let. Resnici na ljubo pa bodo ti morali biti stari 65 let že leta 2012. Vsi pa bomo še bolj enakopravno lahko šli v pokoj 5 let prej, seveda , če se bomo odrekli dobršnemu delu pokojnine, ki je za večino žensk majhna. Reforma pokojninskega sistema je baje nujna, ker grozi pokojninski blagajni bankrot. Pa za to niso krive ženske. Krivi so brezposlenost, slabo gospodarst- vo, nespretna politika, ki je domena moških in ki vznemirja ljudi, negotova prihodnost, številni upokojenci, ki so se upokojili pod posebnimi pogoji. Enakopravnost menda zahtevajo tudi mednarodne norme in naša ustava. Spolna diskriminacija je prepovedana, dopustno je razlikovanje le pri obravnavi materinstva. Predlog predvideva znižanje starosti za 12 mesecev za vsakega otroka (To pa je nagrada!?). Razliko 5 let bo obdržala ženska s petimi ! otroki (dobri stranski učinki predloga - večja nataliteta za Slovence). Slovenija se rada prišteva k razvitim državam, kjer že veljajo pogoji upokojevanja za oba spola, kot so zapisani v Beli knjigi. Malenkost, da imajo tam ženske mnogo večje plače, s katero so si lahko izboljšale življenjsko raven, da delajo v boljših razmerah in podobno. Juana Robida, profesorica iz Šmartnega ob Paki: "Ženske so v zgodovini človeštva že marsikdaj reševale in rešile, bomo pa še me, ki bomo čez 30 let zrele za penzijon, rešiteljice pokojninskega sistema. Prav prijetno se bo s 65. križi ali večimi na plečih vrteti med šolskimi klopmi in po najmodernejših učnih metodah (pozor, to bo leta 2028) vlivati znanost v glave naših vnukov ali že pravnukov. Živčne ne bomo, ker živcev takrat že nikjer več ne bo, slišale in Milica Tičič, direktorica velenjskega podjetja Figaro: "Nesporno je, da je pokojninska reforma nujna in neodložljiva, če hočemo dolgoročno zagotoviti primerno socialno varnost tako zavarovancem, ki so že dobili pravice, kot tudi tistim, ki šele vstopajo v zavarovanje. Ker gre za velike sistemske spremembe, ki zadevajo sedanjo in bodočo generacijo, mora reforma biti celovita, dolgoročna, temeljiti na strokovnih osnovah in biti sprejeta s čim širšim nacionalnim konsenzom. Vprašanj in dilem glede reforme je še veliko. Za ženske Marija Krivec, vodja kadrovsko-splošnega sektorja v Elkroju Mozirje : "Zaradi pomembne novosti, ki jo prinaša bela knjiga, t.j. podaljšanja pokojninske dobe do 65. leta starosti za moške in ženske, je bil dosežen nasprotni učinek od želenega, saj se je v zadnjih videle bomo precej slabše kot sedaj. Kaj se le razburjamo! To bo dobro za naše potomce, ki si bodo lahko učno uro zrežirali po svoje in šola bo takrat morda končno le postala prijazna. so vsekakor pomembna vprašanja, kot so: kaj pomeni zviševanje starostne meje nad 65 let za ženske v povezavi s kvaliteto njihovega življenja? Ali lahko glede na sedanji položaj žensk sploh pristanemo na izenačevanje pogojev za upokojevanje in kakšna bo predvidena raven mesecih močno povečalo število upokojitev, število zahtevkov za odkup pokojninske dobe, predvsem pa število delavcev, ki so odšli na čakanje. Podaljšanje starostne meje za upokojitev na 65 let je za delovno intenzivne dejavnosti, kot je tekstilna, kjer so zaposlene pretežno ženske, absolutno nesprejemljiva. Za podjetja bo to brez dvoma pomenilo povečanje bolniškega staleža in števila invalidov, vse to pa bo negativno vplivalo na mlade Država točno ve, da smo ženske danes toliko zaposlene, da včasih komaj vežemo začetek s koncem dneva, in da misel na pokojnino, za zdaj, puščamo daleč daleč zadaj. Več nas je kot moških, dlje zdržimo na delovnih mestih, manj nas je potrebno plačati, v porodniško si komaj še upamo, saj nas bo medtem moški kolega zagotovo prehitel vsaj za stopničko .... Ja , lepo vas prosim! Vse to samo še potrjuje, da smo resnično pravi stebri (verjetno tisti čerti za pridobitev pokojnine oziroma rente) za rešitev iz nastalih težav! Bravo, naša mlada država!" pokojnin, glede na to, da je že sedaj povprečna ženska pokojnina za tretjino nižja od povprečne moške? V Sloveniji imamo zelo visok odstotek zaposlenih žensk, na katere odpade še vedno neenaka delitev dela in odgovornosti v gospodinjstvih, neenaka sodelovanje žensk v sferah odločanja, pogosto neenake možnosti pri zaposlovanju in napredovanju žensk na vodilna delovna mesta ipd. Menim, da je zaradi tega potrebno nasprotovati vsem takim rešitvam, ki bi vodile v zniževanje obstoječih socialnih pravic žensk, sploh pa v zviševanje starostne meje za upokojitev." delavce. Zaradi tega menim, da je nujno potrebno upoštevati specifičen položaj tekstilne dejavnosti zaradi nadpovprečnega števila zaposlenih žensk in pri podaljšanju delovne dobe do 65. leta starosti poiskati specifično rešitev za zaposlene v neposredni proizvodnji v delovno intenzivni dejavnosti. Nazadnje pa želim poudariti še to, da se na drugi strani pa povečuje število nezaposlenih mladih ljudi, ki jih moramo pripraviti na delo in življenje." Protestni shod Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Velenje. K mnogim težavam, ki že tako ali tako otežujejo vsak dan mnogih, premnogih žensk, kot so zaposlitev in nešteta vprašanja, kako gospodariti in z nizkimi plačami preživeti mesec, dosegati norme na delovnem mestu, se vseživljensko učiti, biti vzorna doma in na delu in še vrsti drugih, se v tem času pridružuje nič kaj prijazna pokojninska reforma: 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti za upokojitev. Kako bomo zmogle, se sprašujejo tekstilne delavke, delavke za tekočimi trakovi, gostinke, trgovke, vzgojiteljice, učiteljice Ne samo tiste, ki imajo za seboj že dvajset ali še več delovnih let, to vprašnje skrbi tudi mlade, še posebej tiste, ki nimajo zaposlitve. Kako ob nizkih plačah še kaj prihraniti za socialno varnost, pa se sprašuje tudi Mira Videčnik, ženska na visokem položaju v Zvezi svobodnih sindikatov, ki iz lastnih izkušenj pozna nešteto primerov in nešteto vprašanj, ki si jih postavljajo ženske. V Zvezi svobodnih sindikatov tudi zato ne bodo stali ob strani. 28. marca bodo svojo nestrinjanje s pokojninsko reformo izrazili s protestnim shodom v Ljubljani. "Opozarjamo na to, da ni reforme pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja brez sklenitve posebnega socialnega sporazuma med vlado, delodajal-skimi organizacijami, sindikati in drugimi zainteresiranimi organizacijami o vseh elementih vsebine in poteku reforme, tudi o ustreznih spremembah davčne politike, politike plač in aktivne politike zaposlovanja," pravi Videčnikova. "Ni reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter dviganja starostnih pogojev za upokojevanje brez korenitih ukrepov za varnost in zdravje pri delu ter brez obveznega poklicnega nezgodnega zavarovanja za poškodbe pri delu, poklicne bolezni t« bolezni v zvezi z delom, s prispevno stopnjo, ki spodbuja varne in zdrave delovne razmere," dodaja. Ob tem je prepričana, da obvezno naložbeno pokojninsko zavarovanje kljub predlogu Bele knjige ne zagotavlja zadostne socialne in gmotne varnosti v starosti. Pripravile: T. Podgoršek, B. Spegel, M. Krstič Planine Utrip: 8. marec ali materinski dan? V marcu sta dva, za ženske in (ali) matere praznika, eden je dan žena, 8. marec, včasih zelo hvaljen in slavljen, drugi je materinski dan, 25. marec, ki ga je slovenska družina v zadnjih letih, vsaj javno, na novo obudila. Kateri pomeni ženskam v Šaleški dolini več? Na katerega dajo več in ga praznuje- jo? Odgovor na to vprašanje smo iskali v petek, 27. februarja, dopoldne, v telefonski anketi. Vzorec je bil majhen, a vseeno dovolj velik, da je nekaj povedal: v anketo smo vključili 45 žensk, od tega 30 iz Mestne občine Velenje, 10 iz Šoštanja in 5 iz Šmartnega ob Paki , potem pa rezultate "združili". Izid: 14 anketiranim pomeni več 8. marec, 15 anketiranim je več do materinskega dne, tistih, ki ne dajo nič ne na en in ne na drugi praznik je bilo 6, 10 žensk pa praznuje oba praznika. Kako so porazdeljeni po "starostni strukturi", si lahko ogledate v grafu. S od 61 let naprej □ od 51 do 60 let n od 41 do 50 let ■ od 31 do 40 let □ od 21 do 30 let □ do 20 let dan žena materinski oba nobenega dan 5. marca 1998 KULTURA nas i as 7 Kulturnica d.o.o., Razstavišče Gorenje Vez med materialnim in duhovnim Razstavišče Gorenja seje ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku ozaljšalo z deli akademskega slikarja Črtomirja Freliha. Z njo -pravijo v podjetju Kulturnica, organizatorju razstav - napovedujejo tudi letos zanimivo, bogato in pestro predstavitev domače likovne ustvarjalnosti. Tvorijo jo znana imena slovenskih akademskih slikarjev in kiparjev: Klementina Golija, Mojca Smerdu, Rajko Čuber, Mojca Vilar, Nikolaj Beer, Vasilije Jordan iz Zagreba, Zmago Posega in Jože Trobec. Priložnost za predstavitev pa bodo ponudili tudi članom Društva šaleških likovnikov. Po besedah Stanislave Pangeršič, direktorice podjetja Kulturnica, ni pogoj za vabilo v goste k njim akademski naslov, ampak slikarjevo, kiparjevo kakovostno delo. Takšno, ki bo pripomoglo k uresničitvi ciljev njihove galerijske dejavnosti. Osrednji je vzgoja odnosa do področja, ki plemeniti, vzgaja in kul-tivira. »Že 10 let vztrajamo pri galerijski dejavnosti tudi zato, ker so v Gorenju že od nekdaj med vodilnimi delavci podjetja taki, ki so ob napornem delu gojili odnos do likovne umetnosti. Čeprav moram ob tem poudariti, da razstavišče Gorenje ni namenjeno samo njim, ampak tudi drugim delavcem podjetja oziroma vsem, ki jim je likovna in siceršnja umetnost blizu. V prešnjih letih je za to prizadevno skrbela kulturna animator-ka,» \e med drugim povedala. Vloga razstavišč v podjetju je, pjav/Pangeršičeva, večplastna in ne preseneča, da se z njimi ponašajo tudi v mnogih multina-cionalnih podjetjih v svetu. Kajti, specifična naloga teh razstavišč je (ob prej zapisanem) ponuditi čim širšemu krogu ljudi možnost seznanitve z dobro umetnino, hkrati pa jim omogočiti še druženje okrog kulturnega dogodka. Nenazadnje tudi ople-menitev delovnih prostorov z umetninami oziroma občutek za lepoto, obliko in vsebino prostora ni zanemarljiv. In še nekaj je: »Danes se vsi pogovarjamo o trgu in v umetnosti ga ne izključujemo. Odkup dobre umetnine je med drugim dobra naložba in samo upam, da se bo s prihodom Slovenije v Evropsko unijo ta galerijski trg uredil. V Gorenju podobno kot v svetovno znanih velikih podjetjih ustvarjamo zbirko umetnin in temu primerno prilagajamo naše razstave. Pri njihovi pripravi se vedno posvetujemo s strokovnimi ljudmi in ustanovami s tega področja. Zgledno je naše sodelovanje z Galerijo Kulturnega centra Velenje.« Pangeršičeva je v nadaljevanju pogovora pritrdila razmišljanju, da je razstavišč v širšem okolju morebiti preveč, a dodala, da je tudi veliko ljudi, ki se ukvarja z umetnostjo na takšen in drugačen način. To je - meni - prav in samo kaže na to, da živimo v svetu, kjer imajo materialne dobrine precejšnjo prednost pred duhovnimi vrednotami. V takšnem svetu se nekateri čutijo odtujene in svoje prebiževališče najdejo v ustvarjanju, umetnosti. Čas pa bo tudi na tem področju naredil red in samo dovolj kakovostno delo se bo lahko uveljavilo . »Če ste pri tem razmišljanju mislili na razstavišča v mestu Velenje, kjer ob stalnih zbirkah na velenjskem gradu odpirajo vrata še poklicna galerija in razstavišča v nekaterih podjetjih, potem vam lahko prav tako pritrdim. Vendar moram v isti sapi povedati še, da se med sabo razlikujemo. Vsak ima svojo zasnovo razstav in lahko bi rekla, da se dopolnjujemo in tako ponujamo širši vpogled v likovno ustvarjanje v Sloveniji.,« je sklenila pogovor Stanislava Pangeršič. ■ Tp Z otvoritve razstave Črtomirja Freliha Srečanje z Viko Venišnik Delo je greje v Vika Venišnik se gornjegraj-skemu odru predaja že 45 let. Za njen začetek niso krive učiteljice, saj je učiteljica sama. Kot mlada učiteljica je leta 1953 nastopila službo na podružnični šoli v Sokatu in ob takratnem pomanjkanju igralcev ji je bilo vnaprej usojeno mesto na odru. Prva vloga mlade učiteljice je bila mlada služkinja v Godčevi pesmi, brzela so leta in desetletja in z njimi so se kopičile vloge. "Naenkrat sem se znašla v kolektivu z nenehnim ustvarjalnim izzivom. Odlična druščina smo bili vseskozi in sme seveda še. Visoko šolani, pa delavci in kmeti, vsi smo se ujeli v dušo, vedno smo zavzeto delali, vedno smo se znali tudi povese-liti. Vedno mi je bilo lepo, igranje pa sem prekinjala le ob nosečnosti in se po obeh porodih takoj vračala na oder.," obuja spomine Vika Venišnik. Zanjo so vloge poseben izziv, oživljanje posameznih likov. "Z leti postopno začutiš, daje tvoje delo zelo pomembno in potrebno. Zlasti v zimskem času krajšamo in bogatimo ljudem njihov vsakdanjik, ljudem je lepše in lepše je tebi, ker si zraven. Vsaj mene to nenehno vleče naprej. Zame so vedno nepozabni trenutku pred vsako premiera, na pol sveti se mi zdijo in to me še danes spremlja. Nekajkrat sem že rekla, da ne bom več, pa sem še vedno zraven. Težko je reči zakaj, ampak danes že nekako čutim, da moram pomagati. Mladih je v naši skupini vse manj, težko se toliko odrekajo, ker imajo na voljo več lažjih izzivov, zato smo stari še vedno tu, ampak prehude bojazni vseeno ni. Vsaj jaz tako mislim. Prepričana sem namreč, da se pri mladih nekaj vendarle premika, nekaj ogenj, poznih smo jih že "privezali" in jih bomo še več. Vsem namreč v današnjem času le ni prelepo, nekateri si zaželijo umirjene in dobre družbe, želijo narediti kaj koristnega in pri nas to najdejo, obojestranski občutki so zato lepi." Pri Viki Venišnikov je zanimivo še nekaj. Član gledališča gornjegrajskega je namreč vsa leta tudi njen mož, tudi učitelj, pravzaprav sta oba že upokojena. Je to prednost ali kaj nas- protnega? "Oboje je, vendar moram temu dodati, da občasno zaigrata tudi oba sinova in zgodilo seje že, da smo bili zraven vsi štirje hkrati. Z možem doma vlog nisva vadila ali celo preigravala. Razlog je na dlani - preprosto ni bilo časa. Možje namreč tudi pevovodja in kadar nismo vadili za igro, je imel pevske vaje, pa tudi sama sem imela še druge zadolžitve. Veliko sem pomagala pri Rdečem križu, v zadnjem času se veliko posvečam galerijski in razstavni dejavnosti v novi gornjegraj-ski galeriji Štekl in prav veseli me, da naši ljudje vse bolj čutijo potrebo po likovni umetnosti. Skratka, za igre in vloge doma še danes enostavno ne najde- ki te letih! mo časa." Spomini na minula leta in desetletja ne bodo nikoli zbledeli. V Gornjem Gradu imajo svoje gledališčnike radi, cenijo jih tudi drugod. Za njihove predstave na domačem odru vedno zmanjka sedežev, drugače pa je, ko v Gornjem Gradu gostujejo skupine od drugod. "Takrat se moramo sami potruditi, da napolnimo dvorano, da nas ni sram," pravi Vika Venišnik. Temu dodaja, daje delala z več režiserji, gotovo pa je za gornjegrajsko gledališče naredil največ domači zdravnik dr. Franc Urlep, ki je imel veliko podporo mladostnega prijatelja Andreja Kureta. "Naše igre so za amateije na zelo visoki ravni. Uspeli smo celo s predstavo v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču, na večjih odrih v okolici Ljubljane, z našo igro smo denimo do konca predstave "držali" velenjske dijake, kar mnogim ne uspeva. To nas žene naprej, to je spodbuda in obveza. Ob raznoliki sestavi igralcev od zdravnika do kmeta smo vedno našli skupen jezik, nobenih razlik ni bilo, vsak je svoje delo odlično opravil, bili smo povsem enaki in drug drugemu smo dajali ogenj. Hidi zato vztrajam, čeprav moji dragi prijateljici Vidi Pa-riževi, letos bo dopolnila zavidljivih 93 let, včasih pojamram, da sem ob vseh zadolžitvah že precej utrujena. Pa mi pravi naj delam dokler morem, daje to ogenj, ki te greje v poznih letih, da je zaradi tega starost lepša. Bom videla," razmišlja Vika Venišnik. Pa razmišljanje ni potrebno, pozna leta za Viko Venišnik prav zaradi tega morajo biti lepa. UjP Bočna Društvo SLAP izdalo zbirko SLAP Uspešno leto Turističnega društva Velenje Med dobrodošle, prijetne in spodbudne novosti 12. meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini, letos je bil to mesec ust-vaijalnosti, gotovo sodi prva literarna zbirka ljudskih piscev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, v kateri se je s pesmijo in prozo predstavilo 18 domačinov, izdajo pa je omogočila Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Zbirka nosi pomenljiv naslov SLAP, ki je obenem tudi ime društva ljudskih piscev, torej Slap, ki pomeni tudi kratico Savinjski Literarni Amaterski Pisci. Domači ustvarjalci so se prvič zbrali lanskega aprila v Bočni, kar ni bilo naključno. Pobudo za srečanje in kasnejšo prvo zbirko je namreč prispevala Marija Rihter iz vasi Delce pri Bočni, njena prva in srčna želja pa je bila, da se ljudski ustvarjalci povežejo, spoznajo med sabo in predstavijo javnosti. Kasneje so se sestali še večkrat in januarja letos ustanovili društvo SLAP, ki zaenkrat združuje 20 piscev, moških in žensk vseh poklicev in starosti, od najmlajšega s 15 in najstarejših s skoraj 75 leti. Se pred tem so se dogovorili tudi za izdajo prve skupne zbirke in se s pomočjo Ivane Zvipelj z medobčinske zveze kulturnih društev takoj lotili dela. Pomagal jim je tudi Vinko Smajs in prejšnji petek so v Bočni že predstavili knjigo, v kateri se na 140 straneh predstavlja 18 piscev. Vsi skupaj so bili ponosni in veseli, bodoče načrte pa so skovali kar med sproščenim klepetom po slavnostnem delu prireditve, ki jo je sicer vodil in bral njihova dela igralec Boštjan Napotnik. ■ j P Člani in članice društva SLAP so ponosni na svojo prvo zbirko Naslednje leto morda tudi pustni karneval! I\iristično društvo Velenje bo letos obeležilo 40-letnico delovanja, o čemer so spregovorili tudi na redni letni programski skupščini, ki so jo prejšnji teden pripravili v Pesju. Dvorana je bila polna, so pa pogrešali predstavnike MO Velenje. Tako nam je v uvodu povedal predsednik društva Jože Zakošek, ki nam je izdal tudi letošnje načrte društva. V TD Velenje so z delom v lanskem letu zelo zadovoljni, saj pravijo, da so uresničili prav vse zastavljene cilje. Predvsem prireditve so bile na zelo visoki ravni, dobro obiskane in prijetne. Jože Zakošek pravi, da so gostilne in trgovska podjetja popestrile ponudbo ter prijetno uredila zunanji in notranji izgled lokalov, trudila pa so se privabiti Za lepo urejeno okolje v lanskem letu so člani TD Velenje podelili občanom 5 zlatih, 12 srebrnih in 22 bronastih vrtnic ter 37 priznanj. Zlate vrtnice so za lepo urejeno okolico svojih domov prejele družine Meh iz Šen-brica, Gros iz Šenbrica, Drobež iz Podkraja, Srebotnik iz Podkraja in Jan iz Kavč. Jože Zakošek, predsednik Turističnega društva Velenje si želi, da bi k delu pritegnili več mladih. tudi čim večje število domačih in tujih gostov. Organizatorji različnih prireditev v mestu pa se po njegovih besedah resnično trudijo, da so te vedno na višjem nivoju. TD Velenje se je prijavilo na razpis TZS za tekmovanje za najbolje urejen kraj v kategoriji večjih mest in doseglo 2. mesto. "Žal moram povedati, da je nekaj predelov mesta slabo urejenih. Predvsem nas je motila pretirana grafitomanija," smo izvedeli. V lanskem letu so organizirali in izvedli kar nekaj pouličnih sejmov, med drugim so aktivno sodelovali tudi pri organizaciji in izvedbi drugega cvetličnega sejma na Cankarjevi cesti. Seveda bodo letos pripravili tretjega, še prej pa Jožefovega. Pri tem se zavedajo, da je ponudba na pouličnih sejmih dokaj borna, da prevladujejo tekstilci, manj pa je izvirnih "štantov". Jože Zakošek pravi, da tudi zato, ker obrtniki ne dobijo ustreznih dovoljenj za prodajo na tovrstnih sejmih. Letošnje leto je leto športa v turizmu, čemur se bodo posvetili tudi v društvu. In tudi letos bo TD Velenje pripravilo ocenjevanje urejenosti okolja v mestu, pri čemer bodo skušali tudi opozarjati na pomanjkljivosti. Radi bi, da bi na šolah bolj zaživeli turistični podmladki, saj pravega interesa že nekaj let ni. Tudi letos bodo sodelovali na tekmovanju objezerskih mest, pri številnih zabavnih prireditvah in organizacijah pouličnih sejmov... Jože Zakošek pa nam je zaupal, da bodo skušali prihodnje leto zagotoviti finančna sredstva za ponovno oživitev pustnega karnevala v mestu, ki naj bi ga pripravili skupaj z zainteresiranimi krajevnimi skupnostmi. Bomo videli... ■ bš 8 ms VAS OD VSEPOVSOD ----- 5. marca 1998 DIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Dvakrat hitro klikni Brez interneta skorajda ne gre več. Kako se to čudno sliši, pa vendar je tako. Novice, ki nam jih je še do pred nedavnim po faksu pošiljala Slovenska tiskovna agencija (STA), ki jih uporabljamo za kratka agencijska poročila v programu Radia Velenje, so dosegljiva samo še preko interneta, od koder jih je treba najprej "dol vzeti". To se sicer preprosto sliši, je pa za tiste, ki so se z njim zdaj po sili razmer srečali prvič, kar nerodna reč. Vsak si je pomagal po svoje, niso bili tako redki, ki so (vsaj) na prvih oddajah gledali na "plonk ceglc". Tega so si na osnovi "hitrega tečaja" s pomočjo katerega od radijskih tehnikov, izdelali sami in potem v praksi preverjali kako deluje: prižgi modem, dvakrat hitro klikni... Zdaj je "kliknilo" že (skoraj) vsem, ki jim je moralo, in ta internet sploh ni več noben bavbav. To pa je še vedno Janezov (Ple-snikov) računalnik v redakciji Našega časa. Ta noče in noče postati "kompatibilen" z njegovim uporabnikom. Na Janezove ukaze se odziva čisto drugače kot bi se moral in Janez razmišlja, da ga bo moral poslati kam, kjer ga bodo prevzgojili. Čeprav pri "vzgoji" vsak dan pomaga Peter Rihtarič - Pec, ki so mu trmasti računalniki specialnost, ne gre in ne gre. "Joj, joj...", vzdihuje (Pec), kadar je za to ta prave volje, potem pa s posebnim vzgojnim Motite se, če mislite, da se je na seji sestal kakšen odbor Stranke prekrižanih nog! Gre le za naključni utrinek s sestanka zaposlenih v podjetju Naš čas d.o.o. prijemom za nekaj časa spametuje stvar. Če je slabe volje (Pec) pa "Joj, joj....," vzdihuje Janez. Je kakšen dan, ko po redakciji odmeva samo joj, joj in takrat ni dobro biti blizu. ■ mkp Šaleška dolina Za konec počitnic še sneg Kratke zimske počitnice so že preteklost. Veliko počitni-karjev jih je očitno preživelo kje drugje kot v Dolini, kar je bilo čutiti na ulicah. Tisti, ki se niso ravno predajali televizijskim programom, so se udeleževali tudi ponujenih počitniških aktivnosti. Kar nekaj so jih imeli na voljo. Pripravili so jih v Rdeči dvorani, pa na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in po posameznih društvih. Da so počitnice vendarle bile zimske, je počitni-karje prepričal nedeljski sneg. Prejšnji podeljek organizirana Otroška olimpiada je imela eno samo pomanjkljivost. Zelo malo tekmovalcev. Očitno so bili lepi sončni dnevi zanje večji magnet, na Medobčinski zvezi prijateljev mladine pa so pravijo, da jih veijetno na šolah niso dovolj obvestili o tem dogodku. Delavnic na Konovem pa se je vsak dan udeležilo zelo veliko otrok, ki so naravnost uživali v ustvarjalnih delavnicah. Tudi udeležba na smučarskem tečaju na Kopah je bila odlična, saj so dneyno tja vozili dva avtobusa šolarjev. Tudi likovna delavnica v Varpolju je bila prijetno doživetje za vse udeležence, dogajalo pa se je še marsikaj. ■ bš ABITURA Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA PRIDOBIVANJE IZOBRAZBE POSLOVODJA EKONOMSKI TEHNIK IZOBRAŽEVANJE TRAJA 1 LETO. Pričetek bo 15. aprila 1998 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad. Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje tel.: 453-558, 453-559 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 ZMAGA Mladinski center Velenje, 28.2.1998 I've gol my rnind, I don 't know why, I can not lie... but I can keep it in my own words. (A. Marko) Tudi Mladinski center ima svojo dušo. Svojo smer, od katere ne odstopa. In jo izraža v svojih lastnih besedah. Kljub začetnim kritikam glede glasbenih smernic, ki smo jih postavili. Velenjsko občinstvo je pač konzervativno. In potrebuje čas. Sobotni koncert pa je dokazal, da se nekaj le premika. Polna dvorana je najprej poslušala štajerske Feedback, ki v svojem, mogoče malce predolgem, nastopu niso pokazali glasbeno nič pretresljivo novega, vendar pa so z mladostno razigranostjo spravili na noge marsikaterega obiskovalca. Presenetili pa so italijanski JITTERBUGS. Odličen noise, obogaten z zvoki metalske kitare, prostornega vokala in karizmatičnega pevca, je sprva šokiral ene in iste glasbe navajene poslušalce, ki pa se tokrat niso zaprli vase in odšli, ampak priskočili na pomoč Italijanom ter ustvarili pozitivno in energično vzdušje. Bilo je mnogo boljše kot lani na Met kovi. Od neprestanega poplesavanja me še zdaj bolijo mišice. In glava od mrzličnega iskanja pevca, ki je po koncertu izginil kdove kam... Vendar se je vse dobro končalo. Jitterbugs so, navdušeni nad nami, kljub snegu srečno prispeli domov. Nam so ostale sveže napolnjene baterije in želja za še več takšnimi koncerti. Vem, da me od sedaj naprej ne bo več strah, da bi dvorana postala prazna in glasba nerazumljena. Mladinski center je dokončno zaživel. In čaka ga še dolgo življenje. ■ Zatika KINO KINO KINO KINO KINO KINO i DOM KULTURE VELENJE NABRITA DRUŽABNICA (komedija) Petek, 6. 3., ob 20. uri Nedelja, 8.3., ob 20. uri Režija: Donald Petrie Glasovi: Whoopi Goldberg, Dia-ne VViest, Tim Daly,... Dolžina: 118 minut Film je duhovita zgodba o ženski, ki skuša razbiti stereotlpe in se kot ženska uveljaviti na Wa!l Streetu. Ker na osnovi njenega dela v službi napreduje njen sodelavec, da odpoved in se želi prebiti skozi tipično moški posel kar sama. Da bi lažje premagovala ovire do uspeha, si izmisli moškega partnerja, ki pa se seveda nikoli ne pojavi, postane pa psevdonim za uspeh na Wall Streetu. Bo lahko prevaro pripeljala do konca in tudi uspela? V viogi samozavestne podjetnice je navdušila odlična VVhoopi Goldberg. Ravno pravšnji film za malo vedrine ob prazniku žena! SEDEM LET V TIBETU (epska drama) Petek, 6.3., ob 22. uri Sobota, 7.3., ob 21. uri Nedelja, 8.3., ob 17. uri Režija: Jean Jacques Annaud Vloge: Brad Pitt, David Thewlis... Dolžina: 139 minut Film je osupljiva pripoved o arogant- nem avstrijskem hribolazcu Herrerju, ki doma pusti nosečo ženo, sam pa se pridruži ekspediciji na Manga Par-bat. V baznem tabovu ekspefi\c\io aretirajo Britanci, ker je svet v vojni in so avstrijski plezalci naenkrat sovražniki, zato jih odpeljejo v taborišče za vojne ujetnike. Herrer pobegne iz taborišča, se prebije čez Himalajo in končno pristane pri datajlami. Film je posnet po resničnih dogodkih! KINO ŠOŠTANJ SEDEM LET V TIBETU (epska drama) Petek, 6. 3., ob 19. uri NABRITA DRUŽABNICA (komedija) Nedelja, 8. 3., ob 17. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI SEDEM LET V TIBETU (epska drama) Sobota, 7.3., ob 17. uri NABRITA DRUŽABNICA (komedija) Sobota, 7.3., ob 20. uri Naslednji filmi: Bolje ne bo nikoli, Škratje, Osmi potnik, Hudičev advokat, Vesoljski bojevniki, Šakal, Titanik. Rezervacije vstopnic: vsak de-lovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! Lestvica domače giasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni televiziji ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. v nedeljo, 1. marca: Pohorje 9 glasov V dolini tihi 7 glasov So mam'ca mi d'jali 6 glasov Cegu 4 glasovi Zeleni gozdovi 4 glasovi Takole ste glasovali 1. Petrič: 2. Slaki: 3. Avseniki: 4. Gamsi: 4. Vrtnica: Predlogi za nedeljo 1. Brajko: 2. Cverle: 3. Kumer: 4. Slapovi: 5. Zasavci: 8. marca: V naši kantini Spet skupaj Ko zvečer se napijem Naj se sliši naša pesem Če bo šlo po sreči tMMHMHMB i Vili Crabner KREKOVA BANKA ZA VAS NA SVOJI LADJI STE VI KAPITAN! Toda z dobrim krmarjem boste lažje in varneje pluli po morju vsakodnevnih obveznosti. VAŠ TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANKI ZANESLJIVO UPRAVLJANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI kijih lahko pričakujete od dobre banke: čeki, plačilne kartice, kartice za bankomat, trajni nalogi, izredna prekoračitev... KREKOVA BANKA fjc-, >Jo y (f^J-Oi cfovihc- ' proFOCUS 5. marca 1998 KULTURA, PORTRET NAŠ i AS 9 IVasilt Kot smo že omenili, je prvega odgovornega urednika časopisa Zdenka Furlana kmalu zamenjal Franjo Kočar, ki je ostal urednik do zadnje številke Velenjskega rudarja. Časopis je bil do konca glasilo sindikata Rudnika lignita Velenje, uredništvo pa je bilo vsa leta v upravnih prostorih rudnika, prav tako kot "čekovni račun št. 622-T-4 pri Narodni banki v Šoštanju". Junija leta 1957 pa je začasno, skorajda misteriozno in nepojasnjeno časopis Velenjski rudar prenehal izhajati. Vsebina časopisa se tudi v petem letu izhajanja ni bistveno spremenila, še vedno je bilo precej prostora odmerjeno dogajanju na rudniku oziroma gospodarskim vprašanjem, veliko prostora pa so kljub temu posvečali tudi vsakdanjim dogodkom v Velenju in njegovi okolici. V časopisu je bilo vedno nekaj športnih in kulturnih vesti, občasno pa so objavljali tudi podlistke in različne potopise. To potrjujejo tudi naslovi v prvi številki časopisa iz leta 1957: "1.298.000 ton premoga je znašala naša proizvodnja 1.1956", "Premije za nadplansko proizvodnjo premoga", Ureditev trgovske mreže v Velenju", "Iz dela občinskega sindikalnega sveta", "Delo in uspeh glasbene šole", "Kako povečati varnost pred požari in pomoč pri elementarnih nesrečah", "Bil sem gost češkoslovaških rudarjev", "Razgovori o preteklosti naše doline", "Obračun velenjskih smučarjev", "Gradnja kulturnega doma - najvažnejša naloga", "Hočeš postati recitator", "Dramska skupina Svobode pionirjem za novo leto", "Prvi mladinski koncert" in "Dedek Mraz". ■ dk Dolfe Upnik predstavlja že tretjo knjigo Nismo postali janičarji Skale, 7. marca - V dvorani večnamenskega doma krajanov v Skalah se bo v soboto, 7. marca zagotovo spet trlo ljudi. Proslavo v počastitev minulega slovenskega kulturnega praznika bodo namreč pripravili (začetek ob 19. uri), na njej pa bodo med drugim predstavili knjigo izpod peresa sokrajana Dolfeta Lipnika: Nismo postali janičarji. V treh letih literarnega ustvarjenja je to že njegovo tretje delo.Tokrat je to proza - avtobiografska pripoved, v kateri je zlil na papir vse občutke, vso moro, grozo, ki jo je doživljaj Vat mobiliziranec nemške vozite ipomin na leta, ki so ga razčlovečili in pustili v njem neizbrisne sledove, so še živi. Pisal jo je tri leta. "Pisanja sem se lotil zato, ker sem čutil dolžnost do vseh tistih, ki jih nihče nikjer ne omenja, pa sami niso krivi za svojo usodo. Mnogi med njimi so padli zato, ker so reševali življenja svojih družin. To sem moral povedati javnosti, da bo spoznala često izmaličeno resnico o dogodkih, o katerih se ni smelo govoriti več kot 50 let," je povedal avtor knjige. Izpoved, v kateri je med drugim poudaril, da je kljub grozotam ostal pokončen, zaveden Slovenec (zato tudi takšen naslov), je označil kot balzam za nje- Do/fe Upnik: "Želel sem javnosti nekaj povedati in pisanja proze sem se lotil z občutkom dolžnosti do vseh tistih, ki smo z mano doživljali isto usodo, pa je na žalost mnogi niso preživeli." govo ranjeno dušo. Lahko kmalu pričakujemo še kakšno njegovo prozno ali pesniško delo? "Težko rečem. Gradiva za izdajo nove pesniške zbirke imam, vendar bom za nekaj časa izpregel. Ni mačji kašelj napisati in izdati v samozaložbi kar tri knjige, jih prodati, pridobiti pokrovitelje. " Dolfe se bo zato sedaj malo več časa namenil preostalim svojim konjičkom: delu v liter-ranem krožku Univerze za tretje življenjsko obdobje, kjer je -mimogrede - opravil tudi računalniški tečaj ter ljubiteljskim odrskim deskam, v zadnjem času deluje bolj kot scenarist predstavitev svojih knjig. ■ Tp Županu S. Mehu v nasmeh S čim zasluži čast si Hrast, da ti ga omenjati je slast? Če res možak si in ne balast, dovoli, da te portretira Hrast! u. Hrast Kulturni center Ivana Napotnika Velenje KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV marec 1998 Četrtek, 5. marca, ob 19.00, Dom kulture Velenje predvajanje barvnih diapozitivov s komentarjem in tematsko glasbo Franci Horvat: POZDRAVLJENA, HIMALAJA Vstopnice 500 SIT! Sobota, 7. marca, ob 7.00 Popotovanje po slovenski literarni poti JURČIČEVA POT Odhod v soboto, 7. marca, ob 7.00 izpred avtobusne postaje v Velenju. Sobota 7. marca, ob 19.30, Restavracija Mami v Nami Jerca Mrzel: POT K MOJIM LJUDEM Pri klavirju bo Emil Glavnik. Vstopnice 1.000 SIT! Četrtek, 12. marca, ob 17.00, Dom kulture Velenje Mladinski abonma (6) in izven Zijah A. Sokolovič: CABAres, CABArei Petek, 13. marca, ob 19.30, Dom kulture Velenje Gledališče Pod kozolcem Šmartno ob Paki Marc Camoletti: BOEING BOEING, komedija, Režiser: Jože Krajnc Vstopnice 800 SIT! Za abonente gledališkega abon- maja bodo vstopnice po 600 SIT! Petek, 20. marca, ob 19.00, Galerija Velenje otvoritev razstave ALENKA VICELIO, reliefi Razstava bo odprta do 22. aprila. Sobota 21. marca, ob 10.00, Dom kulture Velenje Pikin abonma (4) in izven Lutkovno gledališče Ljubljana: NAJDENI ZMAJČEK,- lutke Sreda 25. marca, ob 19.00, Dom kulture Velenje Tradicionalna dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu BOLERO '98 Gostje jubilejne, X. prireditve Bolero, bodo: Lidija KODRIČ, znana pevka zabavne glasbe s 25 ploščami in preko 2500 koncerti na vseh najpomemebnejših festivalih zabavne glasbe doma in v tujini; Miro BOŽIČ, evropski prvak v igranju na orglice, Jerca MRZEL, šansonjerka, Emil GLAVNIK, pianist, Ferdinand RADOVAN, basist ljubljanske opere in njegovi hčerki, operni pevki Rebeka in Norina RADOVAN. Program bo povezovala Andreja Petrovič. Vstopnice 1000 SIT! Čisti dohodek je namenjen sofinanciranju izgradnje dvigala za invalide v domu kulture Velenje. Zaleščanski portreti 41 VIKTOR K0JC Šoštanj, 13. marec 1925, ob treh zjutraj. Rodil se je Viktor, ki je prepričan, da ga je trinajstica spremljala vse življenje. Oče Alojz iz Šmarja pri Jelšah je bil vrtnar, mati Marija Šip šivilja, spoznala pa sta se v Šoštanju, kjer je Alojz opravljal vrtnarsko službo za tovarnarja Vošnjaka. Družina se je kmalu po Viktorjevem rojstvu za nekaj let preselila v Sarajevo, na katerega spominov ni, le spomin na fantovo pomankljivo znanje slovenskega jezika po povratku. Kakšnih pet let mu je bilo takrat. Iz rane mladosti so spomini na izložbo z igračami in knjigami v trgovini Senica. Čeravno je v osnovno šolo rad hodil, se ne spomni kakšnih posebnosti, posebej blizu mu je bila le "materinska" učiteljica Cilka Trobej. Na paši je kadil srobot, a mu ga je nekega dne učiteljica Trobejeva našla v žepu in ga klofutnila. Očitno jo je zapekla vest in je nato naslednjega dne Vikiju prinesla knjigo pravljic Ptič Nikdarnič. In ptiček odtlej ni nikoli več kadil. Okoli leta 1937 so Vošnjaki zgradili Vilo Široko in oče je ob svoji lastni vrtnariji prevzel še vrtnarjenje v vili. Posel je cvetel, to pa je tudi za sina pomenilo obveznosti. Očetu je namreč pomagal pri delu, nabiral bicke za v gašper, pasel sosedove krave in hodil v hmelj. Še izposojevalec knjig je bil v Slomškovem domu... Mati je takrat morala pri ljudeh šivati ves teden, da mu je lahko kupila prirodopis-no knjigo za meščansko šolo, ki je takrat stala 60 dinarjev. Po petih letih osnovne je šel v meščansko šolo, kjer mu tudi ni šlo slabo. Poleg šolskih obveznosti in dela, ki ga je bilo ves čas dovolj, se je v prostem času kopal v Kurjih lokah /tam, kjer danes stoji šoštanjska termoelektrarna/ in na Šoštanjskem jezu, pozimi smučal na Goricah, pri Rogelšku in pri Polovšaku v S kornem, hodil je v hribe..., Bil je navdušen skavt pri železnica rskem prometniku Riku Železniku, ustanovitelju šoštan-jske skavtske organizacije - ob nedeljah so navadno taborili na sedanjem letališču v Lajšah. Občudoval je šoštan-jske jadralne letalce, ki so se spuščali iz višin... Ker je dobro risal, se je po končani meščanski šoli šel k zasebniku Milanu Horvatu, ki je imel podjetje "Umetnostno lesna obrt in žganoslikarstvo", učit umetnostno lesne obrti - žganja na les, v obrtno šolo pa je zahajal v Celje /poučeval ga je med drugimi akademski slikar Cvetko Ščuka, praktični izpit pa je napravil pri kiparju Ivanu Napotniku/... Čas mu je tako mineval v izdelovanju različnih turističnih okraskov..., dokler niso prišli Nemci in Horvata zaprli, tako so na cesti ostali tudi vsi delavci. Leta 1943. so ga Nemci poklicali na "štelungo", kjer so ga na srečo spoznali za vojsko nesposobnega. V tistem času je tudi dobil sestrico Malvino, domnevno zato, ker so se starši bali ostati sami, če bi sina izgubili v vojski... Po vojni se je Viktor spet zaposlil pri Horvatu, ki je bil medtem izpuščen. Iz nekajletne simpatije do sodelavke Pepce se je rodila ljubezen in v jugoslovansko armado ga je leta 1947 že pospremila kot dekle. Pristal je v Nišu, od koder so ga poslali za bolničarja v Zaječar. Ker je znal pisati na pisalni stroj, so ga potem najprej prestavili za pisarja v štab bataljona in nato celo v štab divizije. Ob vojaških obveznostih je pridno risal in portretiral oficirje. Tako je nekoč napravil portret poročnika, ki ga je, tik preden je Viktor odšel domov, poslal na svoj dom - da popravi portret: strašansko si je namreč želel postati kapetan in slikar je moral, dokler je bil še pri roki, portretu dodati tretjo zvezdico naepolete... Leta 1950 sta se Pepca Novak in Viktor Kojc vzela in leto kasneje povila hčerko Slavico, leto za tem pa še sina Vlada. Pepca si po porodu nikoli ni prav opomogla in je ostanek življenja preživela na berglah. Po koncu tržaške krize so Viktorja vpoklicali na orožne vaje. Tokrat je bilo potrebno očistiti in konzervirati vse tovornjake in težko orožje, s katerim so maloprej rožljali. Viktor je postal šef velikega mehaniziranega kompleksa v vojašnici Ljubljana-Polje, pod sabo je imel večje število izurjenih mehanikov. Vso mehanizacijo so uspešno uredili, čeprav Viktor o teh rečeh ni imel pojma. Šef je postal samo zato, ker mu je pisar v JLA v vojaško knjižico za njegovo izobrazbo napisal, da ima štiri lete mehaničarske šole - namesto meščanske seveda! Nekaj let po vojni so Horvata nacionalizirali in podjetje priključili Lesnoindustrijskemu kombinatu Šoštanj, ki je to dejavnost kmalu opustil in tako je Viktor s kolegi spet ostal na cesti. Dolga tri leta je bil brez službe, pa se je tako loteval različnih stvari. Predvsem je leta, brezplačno, dan za dnem preko turističnega društva z delavci vodnega gospodarstva urejal okolicd Pustega gradu, na katerega so tudi speljali cesto. Organiziral je prvo povojno likovno razstavo v Kajuhovem domu, na kateri so razstavljali Majda Kurnik, Janez Ravljen, Mišo Skornšek in Viktor Kojc. V takratnem Sindikalnem domu je 1958. leta pripravil samostojno kiparsko razstavo domačina Ivana Napotnika, s katerim je prijateljeval in ob kiparjevi smrti po naročilu Narodne galerije iz Ljubljane celo napravil njegovo posmrtno masko / kar ni bil mačji kašelj - dobro posmrtno masko svoje stare matere je napravil že nekaj let prej/ ter se mu kasneje oddolžil še s spominsko ploščo v šoli Bibe Roecka. Zbližal se je s slikarjem Jakcem in z njim skupaj slikal šoštanjsko elektrarno /takratni direktor Mislej je izjavil, da so Kojčevi izdelki prav tako dobri kot Jakčevi/. Vse to mu je pomagalo, da gaje končno leta 1960 ravnatelj Franjo Arlič sprejel za učitelja likovnega in tehničnega pouka na velenjski osnovni šoli v bivši konjušnici, že naslednje leto pa se je prestavil na osnovno šolo Bibe Roecka v Šoštanju. Vpisal se je na Pedagoško akademijo in v glavnem vse strokovne izpite opravil z de-vetko. Viktor je v učiteljskem poklicu neznansko užival, hkrati pa se je ukvarjal še drugimi stvarmi. Ko je prebral Hribernikovo zgodovino Šoštanja, se je navdušil nad preteklostjo svojega rodnega kraja, vneto je zbiral predmete in dokumentacijo. Organiziral je likovne razstave, v šoli je ustanovil Napotnikovo galerijo, ki šteje več kot dvesto umetniških del. Zbral je številne Napotnikove kipe, ki danes predstavljajo jedro galerije posvečene temu znanemu kiparju. Po Šoštanju je omogočil postavitev desetih javnih skulptur, v mesto je vrnil kip Marije /po drugi vojni so ga podrli in znašel se je v muzeju v Laškem/, ki so ga šele pred nekaj leti spet postavili nazaj na svoj prostor na Glavnem trgu in ga svečano odprli dvakrat - enkrat krajevna skupnost in enkrat župnijski urad... Ker je bil učitelj, so ga zadolžili, da o Šoštanju in dogodkih piše v slovenske časopise in revije, ter poroča na radio. Zadeve se je lotil resno, novice je pošiljal kar na nekaj koncev hkrati, zato so ga poimenovali za šoštanjski Tanjug... Je soavtor in urednik knjižice Mesto Šoštanj, OŠ Biba Roeck in Napotnikova galerija, napisal je knjižico ob 175-letnici Tovarne usnja Šoštanj, leta 1975 je izdal ob 775-letnici Šoštanja spominsko kuverto z grbom in priložnostni žig... Dolga leta je bil predsednik rdečega križa in po smrti Kajuhove matere deset let upravnik šoštanjskega kina. Vsak večer, razen ob ponedeljkih, so vrteli različne filme, celo kinotečne, ki si jih je šel izposojat tudi v edino jugoslovansko kinoteko v Zagrebu. Takrat je bil Šoštanj poln delavcev, ki so gradili elektrarno in poln je bil vedno tudi kino - Bitko na Neretvi so vrteli kar desetkrat! Vseskozi je delal kot vnet planinec, bil je gibalo Turističnega društva. Oj, koliko izletov po domovini in tujini je vodil. Že kot vojak je spoznal dobršen del Jugoslavije, kasneje jo je prepotoval od Triglava do Djerdapa, obiskoval je naravne znamenitosti, spomenike, samostane, galerije... Na enem njegovih potovanj ga je, "učota iz Slovenije", del poti po naključju peljal sam jugoslovanski notranji minister Stejanovič. Tudi vnet zbiralec kaktusov je bil. Bil ga je poln Šoštanj - vedno nasmejanega in v gibanju... Da, vedno nasmejan in v gibanju. Sam pravi, da je bila to le fasada in beg od doma, kjer je nanj prežala nesreča. Žena Pepca je bolehala od porodov, hčerka Slavica je zbolela že v petnajstem letu in leto po Viktorjevi upokojitvi, leta 1973 umrla, dobrih deset let za njo pa je ugasnila Pepca. Pred sedmimi leti je oplazilo tudi Viktorja. Možganska kap. Ostal je v postelji, sredi kupa umetniških del, knjig in časopisov, v sobi rojstne hiše sredi vrta, ki ga ni videl že nekaj let. Bolj poredko kdo zaide k njemu, čas preživlja v branju, gledanju televizije, še vedno si rad dopisuje /že dolgo časa z Leonom Štukljem recimo/, najraje pa polarna, da je Šoštanj od boga pozabljen, da nikomur ni dosti mar njegove preteklosti in dediščine; da se tudi njega, bolnega Soštanjčana, vse bolj redko spomnimo. Saj je dobil številna priznanja na vseh področjih /najvišja priznanja Planinske in Turistične zveze Slovenije, zlato značko Rdečega križa Slovenije, Šilihovo priznanje, nagrado občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture in prosvete leta 1990..../, a kaj mu to zdaj pomaga. Viktor je čudovit vodnjak, vodnjak spominov. Karkoli hočete izvedeti o Šoštanju in njegovih prebivalcih vsaj za pol stoletja nazaj, vam bo stresel iz rokava. Ni ga bilo dogodka, ki bi šel mimo Kojca... In kap gor ali dol, misli in spomin so sveži kot nekdaj! ■ U.Hrast V VAŠEM KRAJU Jrrfiffnjr SMi/rrfjffaff jtfiftefi Mrhlfajf Jrrhrfafr /rr^rfa/r Jrrhffeff Jrrfiffaff Iz društev upokojencev 10 NAŠ ČAS 5. marca 19 ? Društvo upokojencev Šoštanj Rudi Satler Najstarejše v Šaleški dolini Tokrat predstavljamo tretje društvo upokojencev. To je šo-štanjsko, ki je najstarejše v Šaleški dolini, saj so ga ustano li že leta 1946. Že prvo leto je društvo štelo 389 članov, vrsto let pa so bili vanj vključeni tudi upokojenci iz Pesja in Šmari nega ob Paki, ki so kasneje ustanovili lastni društvi. Društvo upokojencev Šoštanj trenutno šteje 1.331 članov in ima devet pododborov in sicer Bele Vode, Zavodnje, Skorno - Florjan, Ravne, Topolšica, Gaberke, Loko-vica in dva v Šoštanju. V društvu aktivno deluje mešani pevski zbor, ki bo leta 2000 slavil 50 - letnico obstoja. Poleg tega delujeta še literarni krožek in krožek za ročna dela, njim pa je treba dodati še kar enajst športno - rekreativnih sekcij, društvo pa za razvedrilo in dobro počutje članov preko leta organizira več izletov po domovini in tujini Imajo pa v šoštanjskem društvu posebnost, ki jo radi poudarijo. Dejstvo namreč, da vsakemu upokojencu, ki je član društva 35 let in več, podarijo posebno spominsko listino, ki so jih dosle podelili že 28. Na podlagi te listine upokojencem ni treba plače vati članarine, kljub temu pa imajo zagotovljene vse ostale član ske pravice. Vsem članom ob okroglih življenskih jubilejih, ko denimo dopolnijo 70,75,80 ali 90 let pošljejo čestitko. Seveda red no obiskujejo bolne člane na domu ali v domovih za ostarele. Omeniti velja še, da je društvo ob 50 - letnici delovanja v letu 1996 prejelo zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Od ustanovitve do danes je društvo vodilo šest predsednika Prvi predsednik in hkrati ustanovitelj je bil Josip Mazej, danes pi je na čelu društva Rudi Satler, ki je letošnje načrte takole orisal: "Sodelovali bomo pri oblikovanju nove pokojninske in invalidske zakonodaje, aktivno pa se bomo vključevali tudi v delovanje občinske samouprave. Podpirali bomo stranko upokojencev v boju za naše pravice. Seveda bomo še naprej skrbeli za primerno re kreativno dejavnost, za družabno in kulturno življenje ter za lete. Vsem upokojencem in njihovim družinskim članom bomo omogočili sodelovanje v vseh aktivnostih našega društva, pos bej dejavno pa bomo sodelovali pri reševanju stanovanjskih problemov naših članov. Prav tako bomo junija dostojno organizirali prireditev "petje na vasi," ki sodi med prireditve v tednu upokojencev. Ne bo odveč, če povem, daje sedež našega društva v 1. nadstropju naše zgradbe na Trgu bratov Mravljakov 9 v Šoštanju, pisarna pa je odprta vsak torek in petek od 8. do 11. ure ■ B.M. Krajevna skupnost Ravne Zatišje pred zavi-* hanjem rokavov "V tem trenutku še nič ne delamo, ampak z nestrpnostjo pričakujemo obravnavo in sprejem letošnjega občinskega proračuna.To obdobje bi lahko nekako označil kot zatišje pred zavihanjem rokavov", je začel pogovor Viktor Potočnik, vodja krajevne službe Ravne. Prepričan je namreč, da bodo šoštanjski svetniki ob sprejemanju proračuna uvedeli, da so njihove potrebe, zapisane v letošnjem delovnem programu KS, res nujne, in da morajo imeti prednost pred drugimimi naložbami. "Tli d i občinska uprava bi si morala prizadevati za približevanje življenjske ravni podeželja s središčem oziroma njegovimi bližnjimi KS. Ne smem trditi, da smo lani v sodelovanju z občino Šoštanj naredili malo.Toda, mi si želimo več asfaltiranih cest, ureditev težav v nekaterih predelih KS glede oskrbe s pitno vodo in podobno. Prav bi bilo, če bi se z vodstvom naše občine sestali večkrat na leto, skupaj reševali potrebe, ne pa da dela vsak posameznik zase." Potrebe in želje so krajani f krajevne skupnosti Ravne strni v 12 točkah letošnjega delovnega l programa. Glede na to, da so I menda še vedno KS z največ makadamskimi cestami v šoštan-1 jski občini, so na prednostni lisi prav te naložbe.: asfaltiranje t lokalne ceste Avgust Hudourni! - Podvinšek - Trtičnik, krajevne ceste Jožev mlin - Konjovšekltr | proti Jezerniku, Ramšak - Dnte i (v Lajšah), Žnidar - Megla (i I skupni dolžini približno 1500 m), f Poleg tega so za letos predvideli še postavitev cestne razstvetljave v spodnjih Ravnah, ureditev cen-I tralnega ogrevanja i j tamkajšnjem domu krajanov.l skrb za redno vzdrževanje cest,! rešitev vprašanj pri oskrbi s pitno vodo. Že nekaj časi si želijo! izravnavo ceste mimo Viganta. "Zavedamo se, da brezi udarniškega dela in sofinan-1 ciranja koristnikov cest ne bo šlo. Živimo v razvejani krajevni skup-1 nosti in sami tega bremena ne j bomo zmogli. Upamo, da bodo I k našemu zadovoljstvu prispevali I tudi tisti, ki imajo škarje in platno v svojih rokah," je še povedali Viktor Potočnik. Čebelarsko društvo "Mlinšek" Velenje Zlata Blagotinškova iz Andraža 70 let organiziranega čebelarjenja Prvi meseci v letu so običajno namenjeni ocenam preteklega dela in snovanjem bodočih načrtov v najrazličnejših društvih. Tako so se zadnjo februarsko nedeljo na občnem zboru sestali tudi člani Čebelarskega društva Mlinšek iz Velenja, ki jih je trenutno okrog 100. Društvo bo konec letošnjega leta slavilo 70 - letnico delovanja, njegovi člani pa imajo 1.040 čebeljih družin. Žal to število iz leta v leto upada zaradi raznih bolezni čebel, najpogostejši sta veroza in huda gniloba. Čebelarji ugotavljajo, da so bili lani lonci z medom bolj prazni kot pred leti, zato si letos želijo več pridelka. Predsednik društva Mlinšek je že osmo leto Martin Meško, ki je ob tej priliki povedal. "Čebelarstvo ni potrebno le zaradi ekonomskih razlogov, ampak ima zelo velik vpliv na naše okolje, saj so čebele sestavni del narave, zaradi velikega onesnaževanja pa čebele brez naše pomoči ne bi mogle preživeti. V društvu ugotavljamo, da se s čebelami ukvarjajo pretežno starejši ljudje, manjka pa nam podmladek. Za v bodoče imamo veliko načrtov, bojimo pa se, da jih kljub vsakodnevnim naporom ne bomo mogli uresničiti. Lani je društvo ob rednem delu izvedlo tudi več izletov, ki se jih je udeležilo lepo število članov. Prav tako nismo pozabili na obnovo čebelarske hišice pri osnovni šoli Plešivec, kjer zelo uspešno deluje čebelarski krožek. Dodam naj, da je država sicer organizirala veterinarsko svetovalno in pospeševalno službo, žal pa za nadaljnje ukrepe zmanjkuje sredstev, zaradi česar čebele vidno propadajo. Letos bomo največ pozornosti namenili praznovanju 70 - letnice našega delovanja. Ob tej priliki bomo izdali bogato brošuro z opisom zgodovine nešega društva. Pravočasno bomo tudi nabavili zdravila in sladkor ter preko medijev sproti obveščali kmetijce o škropljenju sadja." Seveda velja zapisati, da bo ČD Mlinšek za izvedlo slavja ob visokem jubileju potrebovalo nekaj finančnih sredstev. Prav tako so bili resni kandidati za izvedbo tekmovanja mladih slovenskih čebelarjev, ki so ga morali odpovedati prav zaradi pomanjkanja denarja. Zaradi izvedbe enega in drugega so za gmotno pomoč zaprosili Mestno občino Velenje, drugo prošnjo so poslali 29. januarja, žal pa na obe niso prejeli niti odgovora. Tudi to dokazuje, kako malo vrednotimo čebelarjenje. ■ B.Mugerle Martin Meško: "Zal v naših vrstah ni dovolj mladih" V delu in skrbi, v veselju in radosti, v medsebojni ljubezni in spoštovanju dan za dnem se je tudi Mariji in Štefanu Blagotinšek skoraj neopazno nabralo 50 let skupnega življenja. Vzela sta se v cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo, v isti cerkvi sta po 50 letih svoj zakon ponovno potrdila v navzočnosti svojih šestih otrok z družinami in ostalih sorodnikov, zlatoporočno mašo pa je bral domači župnik Nikolaj Krajnc. Življenje obeh je močno zaznamovala vojna, posebno Štefan, ki so ga ujeli Nemci, prisilno mobilizirali v nemško vojsko, pozneje pa ujeli Rusi in zaprli v taborišče do konca vojne, je veliko pretrpel. Tri leta po končani vojni sta se Marija in Štefan poročila, še isto leto se jima je rodil prvi sin, v naslednjih 13 letih pa še dve hčeri in trije sinovi. Živita na kmetiji, kjer se je Štefan rodil. Najbolj se veselita svojih vnukov, kar petnajst jih je in treh pravnukinj, kijim z veseljem pripovedujeta, kako se je živelo včasih. Marija in Štefan sta srečna, da sta dočakala toliko let skupnega življenja kljub trpljenju, bolezni in odpovedovanju. Želita si, da bi tudi njuni otroci bili deležni takšne sreče. ■ er očencema čes Prejšnji mesec je bila v šoštanjski cerkvi sv. Mihaela prijetna slovesnost. Ponovno, po pol stoletja, sta si zakonca Cecilija (nekoč Veber) in Anton Levar, ona sedaj 75-letna upokojenka, mož pa krepak 79- letnik, znova obljubila ljubezen in zvestobo. Zakonca Levar živita v Šoštanju, na Cesti talcev 3, v veselje sta jima hči in sin s štirimi vnuki. Tone, več kot štirideset let aktiven gasilski veteran, se je preselil z družico v Šoštanj leta 1948, svoje delo pa je temeljito opravljal v Termoelektrarni Šoštanj kot ključavničar. Cerkvi sv. Mihaela, ki jo je pomagal graditi od temeljev, seje zapisal tudi kot cerkveni ključar. Zato je bilo njuno slavje, zlata poroka, še toliko bolj doživeto. Obred je opravil dekan Jože Pribožič, cerkveni pevci sv. Mihaela pa so ob zvokih mogočnih orgel dodali svoje k številnim čestitkam in dobrim željam svojcev ter Soštanjčanov. ■ Jože Miklavc Iz dela gasilskih društeu PGD Vinska Gora Pred njimi zahtevne naloge Zametki gasilstva v Vinski Gori segajo v leto 1928. Danes šteje društvo skoraj 150 članov, od tega je preko 40 podmladka. Minulo soboto so se v svojem gasilskem domu zbrali na rednem letnem občnem zboru. Že iz nekaj več kot uro dolge razprave je bilo mogoče razbrati, da društvo dobro dela in da imajo sposobne in delovne ljudi v upravnem odboru, kar so potrdili s soglasno izvolitvijo še za naslednje mandatno obdobje. Sicer je pa nekaj več o delu društva kasneje povedal njihov predsednik Sandi Osetič: "S tem, kar smo naredili v zadnjih letih, smo zelo zadovoljni. Tudi s kakšnimi večjimi težavami se nam ni potrebno ukvarjati. Lansko leto vsaj, kar se požarov tiče, je minilo dokaj mirno, saj smo morali pogasiti samo en gozdni požar v Janškovem selu. Precej dela smo vložili v prevoze pitne vode. Zvozili smo kar 800.000 litrov, od tega samo na Paški Kozjak 170.000 litrov, nekaj pa tudi v sosednjo KS Ponikva, ostalo pa za potrebe našega kraja. Tudi na področju izobraževanja naših članov smo dosegli nekaj pomembnih rezultatov. Tomaž Drev si je pridobil naziv višji gasilski častnik, kar je trenutno najvišja stopnja v našem društvu. Dobro sodelujemo tudi z našimi šolarji in KS (to je v svo- jem nagovoru potrdil tudi predsednik KS Vinska Gora Franc Spegel). Tudi v letošnjem letu nas čaka kar nekaj zahtevnih nalog. Na prvo mesto vsekakor spada praznovanje naše 70-letnice, ki jo nameravamo praznovati v mesecu juniju. Po nujni obnovi kliče streha na starem delu našega gasilskega doma. Tudi v ureditev okolice doma bo potrebno vložiti precej truda in časa. Načrtujemo tudi nabavo mladinskega praporja. Seveda pa je še cel kup večjih in manjših del, tako da bomo morali kar pošteno zavihati rokave, da bomo vse zmogli," je med drugim povedal sorazmerno mladi predsednik PGD Vinska Gora Sandi Osetič. ■ M. H. i marca 1998 _ KilS vas 11 Pred nedavnim sta se srečali Duška Lah dopisnica Večera in Televizije Slovenija "na svobodi" iz Velenja In Viktorja Meh, žena župana Mestne občine Velenje, obenem pa zagnana likovna ustvarjalka. Nikakor nismo mogli dovolj blizu, da bi slišali, če čem je tekla beseda, a po izrazih sodeč, ni moglo biti drugače kot takole: Duška: "Gospa Viktorija, kar smeji se vam! Bosta s soprogom spet kandidirala za velenjski županski tron?" Viktorija: "Vsak dela tisto, kar ve in zna. Saj to drži tudi za vas, Duška?! Srečko že ve, kaj mu je storiti, brez skrbi!" Franc Sever, svetnik v svetu Mestne občine Velenje je v družbi prvaka republikancev in svetnika v istem telesu Adolfa Štormana na glas razmišljal: "Česar se Sever loti, mora uspeti! V nedeljo, dva dni pred pustom, sem si rekel: ja, zakaj bi pa v Velenju ne moglo biti karnevala enkrat na leto, če je že kravaI lahko kar naprej in v torek je bil en voz pripravljen! Da narod pogreša take stvari se je pa videlo. " Adolf Štorman sije pa mislil: "Saj, saj. Zato sem pa tudi predlagal snemanje in predvajanje naših sej na televiziji. Če bi stvar izvajali, bi lahko bil karneval večkrat." Noben pomembnejši dogodek, ki se zgodi v Šoštanju in okolici, se ne zgodi v resnici, če ni zraven Pihalne godbe Zarja. Ta se pogosto poda tudi prek občinskih meja in povsod jo lepo sprejmejo. Kapelnik Branko Škruba (levo) in član te godbe Karel Pungartnik pa pravita, da se po napornem koncertu najbolj prileze vrček hladnega piva. REZANJE ŠOŠTANJA KUHINJA Po černobilski nesreči smo se seznanili z dejstvom, da neškodljivega radioaktivnega sevanja ni, škodljivost pa se "meri" primerjalno z naravnim ozadjem. Razumete, ne? Tako smo pri radioaktivnosti prvič pobliže spoznavali nesmiselnost določanja koncentracij škodljivih in "neškodljivih." izpustov snovi, ki ogrožajo zdravje ljudi, živali in rastlin. Pa še en nesmisel: takšne izpuste "proizvajajo" ljudje in ti hkrati postavljajo norme. Normiranje izpustov je zelo prikladno za reševanje problemov, kadar ni denarja ah drugih možnosti za sanacijo. Pred leti so to s pridom uporabili tudi pri nas. Ko so na ptujskem v podtalnici namerili precej višje koncentracije onesnaženja, kot so bile z zakoni določene, je bilo potrebno hitro ukrepati. In so nemudoma - povišali najvišjo določeno stopnjo onesnaženja v podtalnici pa je tako zopet postala "neškodljiva". Javnost je to izvedla, zato so na najvišji ravni ukrepali še enkrat. Zamenjali so glavno republiško sanitarno inšpektorico, norme pa so ostale povišane! Tako vidite, je podtalnica na Ptujskem polju (p)ostala pitna. Vse to na Šoštanj ne vpliva. Se pa svojstveno zrcali tudi v našem kraju. Že več let se prebivalci na Primorski cesti dajejo s tovarno, kjer delajo kopalniško opremo. Problem je dejansko mnogo "manjši" kot černobilska katastrofa ah onesnaženje podtalnice na ptujskem. Toda naša tovarna sosede neposredno ogroža veliko bolj kot prejšnja dva primera. Gre za to, da jim je z izdelavo poliestrskih kopalniških elementov več let prašila in smradila pod nos, oblast pa se ne prej ne zdaj ni kaj prida ozirala na njihove težave. Znanje primer, da sanitarna inšpektorica pri njih ni hotela opraviti svoje naloge, češ da ne razpolaga z dovolj denarja za potrebne analize. In ko ji je bila "vsiljena" naročilnica za izdelavo teh meritev, se je le zganila in na videz premaknila stvari iz mrtve točke, a bistvenih sprememb ni zaznati. V tovarni se sicer pohvalijo, da so posodobili tehnologijo in "ustregli sosedom", a je ta posodobitev bolj izpolnitev pogojev za njihovo izvažanje na evropsko tržišče kot pa skrb za dobrososedske odnose na tem senčnem delu Šoštanja. Smrad po poliestru ostaja in občasno ga jugozahodnik ponese čez malo mesto, katerega prebivalci so vajeni smradu le iz elektrarne in tako tudi v teh primerih nejevoljno pogledujejo na visoke dimnike pred lokoviškimi hribi. In kaj o smradu pravijo v tovarni? Bojda ima poliestrska smola značilen vonj, ki ga vsak zase različno sprejemamo. Takšna izjava me na las spominja na jezo enega od rekorderjev proizvodnje mleka pred nekaj leti. Takrat sem negodoval zaradi zasmrajevanja Šaleške doline s polivanjem gnojnice, a sem bil "vljudno" vprašan, če mi kruh tudi smrdi. Rad imam kruh in všeč so mi lepe kopalnice, a zato ni potrebno, da mi pod nos smrdi poliestrska smola. Argument tovarniških strokovnjakov, da stanje ni problematično, pa je tudi občinska nagrada za ekološko sanacijo predlansko leto. Bojim se, daje ta nagrada bolj "plačilo" za lično opremljeno čajno kuhinjo kot pa uspešno izvedena sanacija. Ce bi ta bila res uspešna, bi se sosedje pač ne pritoževali več. Ko pa teh pritožb ne bo, potem tudi ne bo več potrebe po meritvah ustreznih inšpektorjev, ki zdaj namerijo manj kot zakon dopušča. Pa vseeno smrdi. ■ Perorez Izjava, da nič ne dražijo, da le inflaciji sledijo, je nekatere v Šaleški dolini kar precej pogrela. Čeprav jo je izrekel Mraz. Običajno je že, da se pred dnevom žena zvrstijo razni pogovori o vlogi in nevlogi žensk. Na eni taki so udeleženke menile, da bi z vstopom žensk v politiko postala ta bolj pestra. Gotovo! In verjetno bi bilo tudi manj "udarcev" od zadaj in več bolj zdravih odnosov. Črpanje ni več uspešno. Gorenje Toplotne črpalke so se potopile. Črne gradnje in črna sečnja imata nekaj skupnega. Delo na črno! F ? 1 R K A N J [ : E levo in desno Da na dobri in lepo obdelani zemlji uspeva dober sad, ne dokazujejo le agronomi. Tudi kultura dokazuje, da na Lepi njivi raste lep Nagelj. Prvi mož Nata se je dodobra spoznal z našo obrambno močjo. Menda tudi z obrambnimi spodobnostmi Arturja. Začel se je spomladanski nogometni ples. V velenjskem primeru je letos malo obrnjeno splošno pravilo: bolje, ko bodo nogometaši plesali na igrišču, bolj veselo se bo igralo na proslavi kluba. Prva tekma je bila zanič. Celjski gledališčniki so predstavo ob začetku letošnjih dnevov komedije pripravili malo prepozno. Zaigrali so delo Minister v škripcih. Minister pa je tedaj končno že odstopil. Tekstilci čakajo, kdaj bodo razmere pri nas končno take, da bodo lahko uporabljali še kakšne nove barve. Rdečih so se že naveličali. Nedeljski sneg menda ni povzročil kakšne škode. Zagotovo ni pomoril novih cen, ki so vzcvetele prav ta dan. Etnološka paberkovanja 56 Piše: mag. Jože Hudales Že naš prvi pesnik Valentin Vodnik je v verze prelil staro vremensko modrost, da zna mesec marec pošteno presnetiti. Po pravem pomladanskem vremenu, ki je trajalo skoraj celo zimo, nas je na prvi dan sušca presenetilo močno sneženje in nato čudovit zimski dan. Sicer pa je seveda res, da je marec od nekdaj veljal za pomladanski mesec, ko je se je spet "odprlo" kmečko delo, predvsem oranje, ki so ga nekdaj tudi v Šaleški dolini začeli z "domačimi" blagoslovi, ki smo jih v paberkovanjih že omenili, ali pa vsaj s pobožnimi izreki in vzkliki: "V božjem imenu!" Pri večini starih poljedelskih ljudstev je bil mesec marec zato celo prvi mesec in začetek leta, o čemer še danes pričajo nekatera uveljavljena imena mesecev; december pomeni npr. deseti mesec, ki sta mu sledila še zadnja dva meseca v letu januar in februar. Sicer pa ime marec menda izvira iz in-dovreopskega izraza "mar", kar pomeni svetiti oz. sijati, deloma pa se navezuje tudi na rimskega boga Marsa (Marta), ki je bil bog sonca in poljedelstva in šele kasneje tudi bog vojne. Slovensko ime za marec pa je sušeč, kar je pač odraz stoletnih izkušenj pri opazovanju vremena. Tudi Stoletni koledar dvajsetega stoletja, ki ga je "spisal" in na "svitlo dal" dr. Gregorij Pečjak govori predvsem o celi vrsti pomladanskih opravil: "Pomladno delo se prične. Glej zaostala dela svečanova. Podorava se gnoj za okopanine. Seje se korenje, koleraba, oves. Če je ozimna pšenica preredka, prevleči jo z brano in pognoji z gnojnico, da se obraste. Tudi rži in ječmenu z brano mnogo koristiš. Pomladna rž in ječmen se sejeta; pomladno rž je treba gosto sejati. Njivo na kateri je rastla turščica preorji, in črez kakih 14 dni ob lepem suhem vremenu sadi krompir. V zelnike se seje solata. Stari lucerni pognoji vsako tretje leto, prevleči; predenična mesta prekoplji in vno-vo posejaj. Konec meseca peso zredči ter oplevi. Z mahom prerasle košenine, travniki, senožeti se prevlečejo z železno brano. Krtine se razkopljejo in prazna mesta znova posejejo." Posebej veliko dela s cepljenjem, presajanjem ter obrezovanjem stoletna pratika nalaga sadjerejcem in vinogradnikom. Tudi na vrtu je bilo obilo dela: "Ko se zemlja taja, se presade večletne rastline, kakot hren, drobnjak itd. Seje se mesečna redkvica; deni v zemljo glavno solato, pe-teršilj radič, grah, zgodnji krompir..." Posebej veliko pa je bilo drugih, "raznih opravil": "Če še debel sneg ali zamet snega leži tam, kjer hočeš imeti kmalu kopno, potrosi s prstjo ali ogljenim prahom. Blato z vrtov in luž se izvozi na njive ali vrte. Bučelam se postavi pred uljnjak voda v plitvih posodicah. Tkavec mora hiteti, da dovrši; ko sneg skopni, se prične beljenje.." Posebej pa je bilo treba v sušcu paziti na zdravje: "V tem času se ljudje prav radi prehlade in nevarno zbole; varuj se mraza, ne zaupaj suščevi toploti.." Nasvet stoletne pratike je bilo tedaj treba resnično dobro upoštevati. Marec je bil v 19. stoletju med najnevarnejšimi meseci, saj je ravno v tem mesecu smrtna kosa najpogosteje morila med odraslim, predvsem pa starejšim prebivalstvom. Sicer pa so skoraj natančno pred stoletjem in pol vedeli: "Vsaki letni čas ima svojo moč do človeške nature in prinese več ali menj človeškimu življenju sovražnih okoljnost. Nar več jih prinese zima in leto in prestopi iz teh dveh letnih časov v druge. Prehlajenje po zimi in pregretje poleti pokoplje marsikoga in sicer dostikrat beržeje, kakor bi kdo mislil. In narvečkrat je tega nemarnost z nevednostjo sparjena kriva. Po zimi prelahko oblečen omaga, poleti zavre v preveč segretem truplu kri; mnoge unetice (Entzundungen) napadejo ljudi, in zanamarjene in zamujene jih dokoplje sto in sto v letu, ali pa jih pustijo v medlim, težavnim in dolgim življenju hirati. Pomlad in jesen jih tudi veliko pomorite; v pomladi vnetice, v jeseni pa nezrel živež, ali de bolje rečem, lakomnost in samogoltnost. Griža iz neskerbnosti staršev pomori mnogo mnogo slovenskih otrok." ^^^^^^——^^—m^mmmmmmmmmmmmmm* 12 KAS cas 5. marca 1998 Ali in kako živeti neupravičeno na veliki nogi (Moje gledanje na problematiko glede novih cen komunalnih storitev v Velenju.) V letu 1996 me je takratni direktor Komunale seznanil s problemom izgub na magistralnih vodih TES-CEP Velenje in Pohrastnik ter z inovacijskim predlogom, kako te izgube zmanjšati. Ker se mi je zdela osnova za izračun prihrankov izgub nekajkrat previsoka, sem vodstvo na to opozoril. V odgovor so mi dali v roke dokument Termodinamična analiza razdeljevanja in prenosa toplote v DOT Šaleške doline, ki so ga izdelali strokovnjaki FS v Ljubljani ob soavtorstvu enega od predlagateljev inovacije iz Velenja in objavili ob posvetovanju Komunalna energetika v Mariboru leta 1994. V tem dokumentu, ki nas seznanja z rezultati meritev na magistralnem vodu in s preračunanimi ocenami skupnih izgub v sistemu prenosa toplotne energije, je zapisana končna ugotovitev, ki me je šokirala - citiram: "Pri nadzemnih cevovodih, predvsem pri magistralnem vodu TES-CEP, nastopajo približno 10-krat večje izgube od projektiranih. Vzrok temu je stanje izolacije in tudi neustrezna izvedba distančnih obročev po si. 1." Da bi dobili občutek, za kaj gre:. Če bi bile izgube normalne, bi to pomenilo moč izgub okrog 700 kW in letna vrednost izgubljene energije bi znašala 120.000 DEM, če pa so izgube 10-krat večje - to je 7.000 kW - bi bila vrednost izgub 1,2 milijona DEM letno po novih cenah dobav iz TEŠ (20 DEM/MWh) in ob letnem nakupu, ki znaša okrog 10 mio DEM na pragu TEŠ. V igri je torej razlika približno 1 mio DEM ali 10 % dodatnega stroška na nabavljeno energijo, ki strošek je ali pa ga sploh ni, odvisno od tega, ali so šokantne meritve v omenjeni analizi točne ali ne. Ta razlika lahko hitro postane predmet manipulacije. V primeru, da meritve iz analize držijo, se mi poraja kup vprašanj o odgovornosti projektantov, izvajalcev, nadzornikov in vzdrževalcev tako slabega prenosnega sistema. V nasprotnem primeru pa postavljam pod vprašaj strokovnost opravljenega dela v omenjeni Termodinamični analizi in odgovornost tistih, ki se desetletja profesionalno ukvarjajo s prenosom toplotne energije, pa so takšnim rezultatom brezrez-ervno verjeli. Osebno tem meritvam ne verjamem, za kar imam tudi strokovno podprte dokaze! Na to sem pisno opozoril Komunalno podjetje Velenje, pa po enem letu še nisem prejel odgovora niti ni bil sklican sestanek, na katerem bi meritve in merilne metode strokovno preverili, kot sem predlagal. ■ Borut Jenko, dipl. ing. el. Velenje Spoštovani! 6.februarja ste v vašem časopisu objavili razmišljanje župana g. Srečka Meha z naslovom "Opravičilo in razlaga - drugič", ki se na več mestih dotika tudi delovanja knjižnice Kulturnega centra. Med drugim se je županu zapisalo (citiram): "In če me spomin ne vara, je bilo v preteklih letih bore malo vsebine, prireditev v velenjski knjižnici." Da ne bi v javnosti zaradi tega prišlo do popačene podobe o delu knjižnice, vas prosim za objavo naslednjih podatkov, ki se nanašajo na leto 1996: - skupno število obiskovalcev knjižnice (vsi oddelki): 80.965; - od tega v Velenju: 67.631 obiskov bralcev, ki so si izposodili 160.310 knjig; - število prireditev (samo v Velenju): 131, obisk prireditev: 3.504. ■ Vodja knjižnice Lado Planko Plešivec -- ohranitev kulturne dediščine krajine Ko govorimo o kulturni krajini našega podeželja, mislimo na ljudsko stavbarstvo, ki seje harmonično vključevalo v naravo. Žal je danes kulturna dediščina krajine že močno okrnjena. Industrializacija, deagrarizacija in urbanizacija so nekdanjo kulturno krajino močno izničile z novimi tipi hiš, z industrijskimi objekti, cestami in drugimi posegi- Močno so spreminjale videz kulturne krajine zlasti strehe z novo nastajajočimi kritinami. Nekoč slamnate kritine so začele spodrivati opečne rdeče kritine. V gorskem svetu so pogosto uporabljali za kritino lesene skodle, ki pa jih danes le redki znajo kalati. Pokrivanje s to kritino je zelo drago. Da bi vsaj delno očuvali nekdanji videz kulturne krajine, so se vaščani v vasi Plešivec odločili, da bodo na cerkvenem zvoniku sedanjo dotrajano leseno kritino zamenjali z novo - zopet leseno. Stara kritina je kljubovala dežju, snegu, mrazu in soncu tri četrt stoletja. Vaščani pravijo, da so imena krovcev te strehe zapisana na posebni listini, ki je shranjena na vrhu zvonika. Ker je lesena kritina zelo draga, pokrivanje pa zelo zahtevno, so vaščani začeli zbirati prostovoljne prispevke. Morda bi se lahko po predhodnem dogovoru s predstavniki cerkve dogovorili za kakšen glasbeni program -koncert v cerkvi, denar pa namenili za obnovo zvonika. Za ohranitev te kulturne dediščine bo prav gotovo nekaj primaknila občina in ustrezne kulturne institucije, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. Z novo streho na zvoniku bo cerkev sv. Miklavža - ki so jo farani že pred leti temeljito obnovili - v celoti obnovljena in bo vsaj delno ohranjala kulturno dediščino vasi. Naj zapišem še to, da se cerkev sv. Miklavža prvič omenja leta 1328. Sedanja cerkev je iz začetka 17. stoletja. Okoli leta 1700 je bila obokana. Zanimiva je tudi zgodovina cerkvenega zvona s slovenskim napisom iz leta 1599. Zvon je blagoslovil škof Tomaž Hren in je bil prvotno v cerkvi na Uršlji gori. Članek zaključujem z željo, da bi vaščani dobili ustrezno pomoč, saj je za podobo krajine odgovorna tudi širša družba. ■ Martin Pustatičnik Velenje Opravičilo in razlaga v tretje! Spoštovani gospod župan! Ko sem prvič preletel vaš obširni sestavek /priznam, potrudili ste se in žrtvovali kar nekaj svojih dragocenih ur zanj/, sem bil sprva presenečen in sem ga vzel za /zlo/namernega, kot pritisk na tiste, ki odločajo o tem, kdo bo naslednja štiri leta direktor Kulturnega centra /saj veste, štiri dni po izidu Našega časa je bila seja Komisije za volitve in imenovanja pri mestnem svetu in dan za njo še seja mestnega sveta - kjer naj bi svetniki dali ali pa ne soglasje k imenovanju direktorja Kulturnega centra/. Ko pa sem zadevo počasi, stavek za stavkom, pazljivo prebral v drugo, sem bil prepričan, da je moj župan, toliko moža, da bi me, če sem zanj odslužil, povabil na pogovor, mi vse to, kar je zapisal, lepo povedal in mi predlagal, da pač umaknem svojo vlogo na razpis. Zatorej sem prepričan, da "zadaj ni nič", da je bil zapis le v dobro naše, velenjske kulture. Zato, naj tudi sam skušam zapisati /žal ste zadnje čase za tovrstne pogovore prezasedeni/ nekaj misli v zvezi aktualnimi zadevami na področju kulture: l.Gospod župan! Jedro najinega nestrinjanja je v bistvu izgradnja nove knjižnice. Jaz imam eno videneje, vi drugo. Jaz mislim, daje ponudba prostorov na Šaleški cesti le pesek v oči, čakanje na izpraznjeno šolo ali novogradnja pa v teh časih utopija. Predlog z zgradbo Elektrotehne ni bil tako slab, s čimer so se strinjali tudi občinski svetniki, le temeljito bi ga bilo potrebno preučiti, se pogajati in lobirati. Zadnja investicija na področju družbenih dejavnosti je likvidnostno in naložbeno zanesljivo vplivala na finančne možnosti občine za nekaj časa. Jeseni sem vam ob neki priložnosti dejal nekako takole: " O tem, ali je bil prizidek h Glasbeni šoli potreben ali ne, ali je bil potreben v takšni obliki, kot je, zdaj sploh nima smisla razpravljati /bodimo ga veseli/ -od Vas gospod župan pričakujem samo to, da boste za novo knjižnico storili prav toliko kot za prizidek h Glasbeni šoli!" Zaenkrat občutka/informacij!/, da je tako, pač nimam. 2.Gospod župan! Številke o tem, koliko je kultura dobila v zadnjem času, so pač statistika, ki se jo prikaže tako ali pa drugače. Dejstvo je, da bomo imeli takšen standard, kolikor bo denaija, skupaj pa se moramo odločiti, kaj si lahko privoščimo, kaj moramo delati in kaj je v teh razmerah razkošje. Že lanski decembrski rebalans proračuna je znižal planirana sredstva za delo kulturnega centra, letos pa je za materialne stroške, nakup knjig, program galerije, prireditve in investicijsko vzdrževanje objektov namenjenih samo 75% odstotkov lanskih sredstev!!! To je dejstvo - prikazani statistiki navkljub! 3.Gospod župan! Deset let že na ustrezni občinski organ pošiljamo natančno letno poročilo o opravljenem delu in trditev o tem, da dve enoti izpolnjujeta svoje poslanstvo, dve pa ne, pač ne zdrži /ali morda gre za metodo "Deli in vladaj"/. Ali pač ne veste, kaj je poslanstvo enega in drugega! V enoti Prireditve /Dom kulture/je za program zadolženega 1,5 človeka in njuna naloga je predvsem /po statutu/ organiziranje in posredovanje prireditev. Prireditev sploh ni malo /preberite si kakšno poročilo/, ob tem pa Dom kulture po svojih močeh nudi usluge različnim društvom, šolam, skupinam in posameznim ustvaijalcem, pa še po dvesto ki-nopredstav letno je v njem! In čisto nič prav ni, ko očitate nedejavnost prireditvam, da ne omenite največjega slovenskega otroškega dogodka, ki razveseli desetine tisočev otrok iz vse države in ki v medijih največ in najlepše predstavlja Velenje! Dejstvo je, da ima Velenje zelo razvito amatersko kulturo, veliko ustvarjalcev in močno Zvezo kulturnih društev, ki je povsem neodvisna od tako imenovane profesionalne kulture /kar je prav!/, zato je tudi vloga Doma kulture v Velenju drugačna od večine kulturnih domov po Sloveniji. Tudi ne gre primerjati Doma kulture z dejavnostjo Glasbene šole, katere stranski produkt je bogata bera koncertov, ki je s profesionalnimi koncerti še obogatena /ti koncerti se z vstopnino seveda ne pokrijejo in so tudi deležni finančne podpore s strani mestne občine/, še manj logično pa je obujati stare apetite, da Glasbena šola prevzame dejavnost Kulturnega doma... Absurdno je pričakovati, da bomo pet dni na teden zapolnili Kulturni dom in knjižnico z domačimi ustvarjalci, vsaka predstava od drugod pa pomeni denar /glejte točko 2.1... 4. Vaša primerjava Doma kulture z ostalimi po Sloveniji stoji na zelo trhlih nogah, dovolite gospod župan, da Vas uja-mem na enem primeru: Najprej citiram Vas:"...Omenimo dom Španskih borcev, nič bolje ni urejen kot naš Kulturni dom, je pa v njem veliko vsebine..." in takoj za tem besedilo iz Doma španskih borcev:" ... Kulturni dom Španski borci so odprli leta 1981... KD Španski borci se ponaša z veliko dvorano, sejno sobo, spodnjim in zgornjim preddverjem, Jelovškovim salonom in gostinskim prostorom.... Oder v velikosti 200 kvadratnih metrov je sodobno opremljen s svetlobno, zvočno in video tehniko... Spodnje in zgornje preddverje nudita gostom možnosti za poslovna srečanja, sprejeme, predstavitve. Pa tudi razstave, glasbene večere, za kar je kot nalašč tudi Je-lovškov salon... sejna dvorana se po velikosti prilagaja potrebam. Prostora ima za 40 do 60 gostov...Pri KD Španski borci so ustanovili gledališko skupino Moje gledališče...Moje gledališče je v Sloveniji edina profesionalna skupina, ki si je za cilj postavila uprizarjati predstave za otroke...". Torej gre za šestanjst let star, sodobno opremljen objekt in za profesionalno gledališče /je kdaj velenjska občina premogla denar zanj?/. Spoštovani gospod župan! Iz jerbasa, v katerega ste med sabo pomešali dokaj različne sadeže /tudi gnili se najdejo med njimi/, sem jih vzel samo nekaj - da bi preložil prav vse ni niti časa niti prostora. Sem pa že nekajkrat tudi Vam izrazil željo, da se pri mestnem svetu, ali pri županu ustanovi organ, ki bo načrtoval in spremljal razvoj kulture v občini, v njem pa bi morali biti enakopravno zastopani vsi, ki se s kulturo v občini kakorkoli ukvarjajo. Gospod župan, vi trdite, da gre za nedejavnost, jaz bom raje rekel drugače: ker smo vedno hoteli več, kot smo bili dolžni storiti, smo počeli stvari, ki niso bile v našem "opisu del in nalog" /Pikin festival, založništvo, Topolšica 95, raziskovalni tabori, Likovna kolonija ALU, Kavčni-kova domačja.../ - tudi z Vašo pomočjo in spodbudami! Omejevanje dejavnosti na "opis del in nalog" je očitno nuja današnjega časa - pa četudi je razumljena kot nedejavnost. In tozadevno in zadevno "nereda" v našem zavodu, jasno, prevzemam vso odgovornost. Spoštovani gospod župan. Še vedno s ponosom hranim vašo čestitko izpred petih mesecev, zato sem prepričan, da se Vam je v vašem prispevku marsikaj zapisalo v jezi, ker ne delim vašega pogleda na rešitev prostorske stiske naše knjižnice, saj je čestika čisto v nasprotju z vašim zapisom. Prepričan sem tudi, da bomo problem velenjske knjižnice rešili le, če bomo vsi skupaj to hoteli in napeli vse sile... ■ Ravnatelj, Vlado Vrbič gorenje servis ,d.o.o. Servis & Prodaja 3503 Velenje, Partizanska 12 OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA ODPRODAJO NEPREMIČNINE Z ZBIRANJEM PONUDB Gorenje Servis d.o.o., Partizanska 12, Velenje objavlja prodajo nepremičnine na lokaciji Foitova 8 v Velenju najboljšemu ponudniku. Predmetni poslovni prostor je lociran v objektu Foitova 8 na parceli št. 2677/2, k.o. Velenje. Velikost lokala je 110,00 m2 in je v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta. Pogoji prodaje: 1. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 2. Ogled lokacije je možen vsak dan med 8. in 12. uro do zaključka razpisa, t.j. 8 dni po objavi v javnem občilu. 3. Najavo ogleda prostorov in informacije o prodaji dobite na telefon 063/856-894, Osolnik. 4. Ponudbo pošljite na naslov: Gorenje Servis d.o.o., Partizanska 12, Velenje s pripisom "za razpisno komisijo - ne odpiraj". 5. Izbran bo najugodnejši ponudnik, ki izpolnjuje razpisne pogoje. 6. Prodajalec ni zavezan skleniti pogodbe o kupoprodaji zgolj na osnovi tega javnega razpisa. 7. Ponudnik bo o izboru obveščen pisno v 30 dneh po objavi v javnem občilu. SITRAdoo ekonomsko svetovanje in borznoposredniške storitve Šlandrov trg 40, Žalec, II. nadstropje, tel./fax: 715-911 V sodelovanju z borzno hišo kot pogodbenim partnerjem vam omogočamo: NAKUP IN PRODAJO DELNIC NA BORZI * nakazilo izkupička na vaš račun v dveh delovnih dneh * ODKUP DELNIC PODJETIJ * izplačilo v gotovini * Odkupujemo večinoma vse delnice olastninjenih podjetij. V primeru, daste se jih odločili prodati ali želite kakršnokoli informacijo, ki bi pripomogla k Vaši boljši odločitvi, nas pokličite. Cene dnevno prilagajamo ponudbi in / povpraševanju in poskušamo biti pri tem konkurenčni. Naj naštejemo samo nekatere s trenutnimi cenami: ET0L (B) KRKA (B) GORENJE (G) GORENJE (B,D,C) TOV. KRMIL (B) 15.100,00 20.200,00 1.380,00 950,00 1.400,00 TELEKOM (B,D) SAVA (G) SAVA (B) CINKARNA (G) 13.400,00 9.400,00 8.400,00 4.400,00 ODKUP DELNIC PID-ov oz. SKLADOV * izplačilo v gotovini * Priporočamo se za Vas obisk! 3325 Šoštanj, Cesta talcev 3, Tel.: 063/882-283 NUDIMO VAM: rezervne dele za vozila Ford, Renault, VW, Opel, Fiat, Lada, Citroen in ostale znamke; vso dodatno opremo (velika izbira). Vse ljubitelje jeklenih konjičkov obveščamo, da imamo na zalogi najboljša motoma olja ARAL! DELO DOBI: Iščemo samostojnega PRODAJALCA rezervnih delov. Pogoj: končana srednja trgovska šola ali srednja tehnična šola z izpitom za prodajalca. Iščemo samostojnega AVTOMEHANIKA z večletnimi delovnimi izkušnjami. 1. 2. Pisne prijave pošljite do 16.3.1998 na gornji naslov! 5. marca 1998 ZA RAZVEDRILO NAŠ vas 13 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Ne pustite se vplesti v težave drugih, ker boste nazadnje, vedno pripravljeni pomagati, šli zanje s"e po kostanj v žerjavico. Povabilo vas bo vznemirilo, ker slutite, da ne bo čisto nedolžno. Ce vas srce vleče tja, ne pomišljajte niti sekunde in uživajte. Včasih seje pač treba prepustiti čustvom in razum potisniti na stran. Lepi dnevi so pred vami, le denarnica vam ne bo dopuščala razkošja. BIK OD 22.4. DO 20.5. Ce vas ne priganja delo, začnite teden tako, da boste še nekaj dni dobre volje. Uresničite tisto, kar vas že dolgo mika in povabite s seboj nekaj dobrih prijateljev. Za poslovne odločitve, kupčije in dogovore bo ponedeljek odličen dan. Planetarni vplivi bodo dobri, zato jih izkoristite. Sicer pa bodo zvezde na vaši strani vsaj še do konca meseca. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Čut dolžnosti je lepa vrlina, vendar vi pretiravate. Bodite polovico manj prizadevni, pa bo še vedno dovolj. Najlepši dan v tednu bo sobota. Na življenje ne boste gledali skozi rožnata očala, ampak vas bo neko srečanje postavilo na zelo realna tla. Cisto nič vam ne bo všeč tisto, kar boste videli, saj bodo v vas zaživeli spomini, ki bodo krepko boleči. RAK OD 22.6. DO 22.7. Teden se bo končal izredno zabavno. Ugotavljali boste, do se že dolgo niste tako zabavali, in daje to stvar, ki ste jo močno pogrešali. Vmešali se boste v nek prepir. Verjetno nehote in verjetno se ne boste kaj dosti zavedali, kaj počnete. Umaknite se, preden boste s svojim početjem storili več škode kot dobrega, saj se lahko zgodi, da boste na koncu glavni krivec vi. Vsekakor pa vas prijateljica v teh dneh močno potrebuje, zato ji bodite v oporo. LEV OD 23.7. DO 23.8 ~ — Uredite svoje misli. Zadnji čas je bil tako razgiban, da se ne morete umiriti in to se pozna prav v vsem. Pri delu, pri odnosih s sodelavci in s partnerjem. Prav partner bo nevsiljivo poskrbel, da se bo v vajin dom povrnila harmonija, fo se bo poznalo tudi na delovnem mestu, kjer boste s svojimi idejami pripomogli k nekaj dobrim poslovnim rezultatom. In nenazadnje se bo to poznalo tudi v vaši denarnici. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. V prihodnjih dneh bodo planetarni vplivi zelo različni, takšno pa bo tudi vaše počutje. Iz ene skrajnosti boste padali v drugo, dogajale se vam bodo prav neverjetne stvari. ludi zelo nevarne situacije se znajo pojaviti, vmes pa tako razveseljive, da kar ne boste mogli verjeti. Previdni bodite predvsem v prometu, pazite po tudi na denar, ki zna izginiti neznano kam. S partnerjem se bosta krasno ujemala, zato bo to pravi obliž za vas. TEHTNICA OD 24. 9. PO 23. 10. Začetek tedna bo vaš, še prej pa vas čaka konec tedna, ki bo bolj naporne narave. Sploh, ker bodo nekateri od vas zahtevali preveč in boste zaradi preobremenjenosti precej brezvoljni. Nikar ne dovolite, da se nekdo vmešava v vaše srčne zadeve. Sledite svoji vesti in srcu, ki vas tudi tokrat ne bosta pustila na cedilu. Krasnega partnerja imate, le da se tega včasih kar premalo zavedate. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Preden se vežete, skrbno premislite, ali so vaša čustva res tako močno vznemirjena in prava. Trenutno ste namreč precej ranljivi in razočaranja v ljubezni ne bi najbolje prenesli. Posvetite se tudi svojemu telesu in počutju. Grde razvade so vam precej načele zdravje, zato bi bilo dobro, če bi zbrali moči in se jim odrekli. Nikar ne popuščajte, ko vam bodo ponudili neko delo, ki ne bo za vas. Postavite se trdno za svoja stališča. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vse, kar morate opraviti res važnega, opravite v začetku tedna, saj vam zvezde ne bodo več dolgo naklonjene. Zato izkoristite čas, ko vam še stojijo ob strani. Nikar se ne ustrašite, nič hudega ne bo, le malce naporni dnevi prihajajo, saj se vam zna zdravje ponovno poslabšati. Vsekakor se ne zapirajte med štiri stene, ampak pojdite med ljudi. Navsezadnje vas bodo v vsaki družbi lepo in toplo sprejeli. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Zaradi pozitivnih vplivov zvezd spodbuden začetek tedna, primeren, da izpeljete nameravane spremembe, morda tudi težavne odločitve. Za nekatere težave, v katerih se boste znašli, boste krivi sami. Naložili si boste preveč obveznosti, svoje pa bo doprineslo tudi ne nojboljše počutje. Se najbolje bi bilo, do malce izprežete in si privoščite kratek oddih. Preživite ga v naravi! Pri delu se bosta pojavila tako uspeh kot nevoščljivci, ki sodijo zraven. Ce vam ne bo vseeno, bo najbolje, da se jih lotite z zvijačo. Morda jih povabite le na pijača, pa bodo že na vaši strani, saj je tak njihov značaj. V ljubezni boste našli novo srečo in dokaz, da se pri oddaji srca niste prav nič zmotili. Uradna novica bo veliko boljša, kot pričakujete. Prihodnost je voša. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Spet boste pravi predstavnik svojega znamenja. Vedra sproščenost in pozitivna energija, ki jo boste prenašali še na druge, vam bosta odprla mnoga sicer zaprta vrata. Uredite denarne zadeve, da ne bo težav. Ko boste za nekoga, ki vam veliko pomeni, izbirali darilo, je lahko to tudi skromno, le da bo domiselno. Obdarovanec bo znal to mnogo bolj ceniti. Avto Muršič Velenje Žarova 7 CITROEN Nagradna križanka Avto Muršič tel.: 063/856-852, 497-6690 Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje s pripisom "Avto Muršič", najkasneje do 16. marca. 1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 4.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT Nagrajenci nagradne križanke "Elan Velenje" objavljene v tedniku Naš čas 19. februarja. Pravilna rešitev križankinega gesla: Z ELANOM V ELAN Nagrajenci prejmejo praktično smučarsko nagrado v Prodajalni Elan v Velenju (tel. 853-507): 1. Nina Komprej, Goriška 44, Velenje 2. Oto Šmid, Stantetova 5, Velenje 3. Marija Podlipnik, Kidričeva 5, Velenje S seboj prinesite osebno izkaznico. Čestitamo! DRZAVAV ANDSKEM D0.U JUŽNE AMERIKE, Z GLAV. MESTOM UMA GORATA POKR.OB RDEČEM MORJU SLOV.TV REŽISER POTOČNIK ALBERT EINSTEIN mm SMUČANJE NA SNEGU (GORENJ.! ODMEV, ODJEK ZOLAJEV ROMAN. ALOJZ ZUFAN MESTJE LOS AN-GELESA. R H PODZEMNI DEL ZGRADBE Tm~ BRATUZ SNOVNI DELEC lETOA SICILIJI EDVARD KOCBEK BIVALIŠČE PERGAM-SKI KRALJ NAJCIST. m NESPEPE IVAN NAPOTNIK GRM S ČRNIMI PLODOVI, LI-. GUSTER SUROVINA ZA TKANJE PLATNA GESLO FRANC. RE-VOLUCIJE (EGALITE) ANG.PLOSC. MERA SRB.MES. SOLATA POKRAJINA V VIETNAMU NEKD. JAPONSKA PRESTOLNICA PRIPOVED O BOGOVIH BALETKA STRANIC STRAST GLEDINTV IGRALKA [(BERNARDA! MILAN IZLOČEP V USTIH N DELAVEC V MLINU HIMALAJSKA KOZA DRZAVAV SREDNJI AMERIKI (PREKOP! Saj že veste, da niso prav pogoste priložnosti, ko se lahko povprečneži odenemo v svečana večerna oblačila. Ponavadi je ena prvih takih prav maturantski ples, ko želijo prav vsi izgledati drugače, svečano, elegantno in všečno. Letošnji maturantski plesi so tu, kar nekaj pa vas je še, ki zagotovo še niste izbrali primerne obleke. Tu mislim predvsem na predstavnice nežnejšega spola, saj je fantom tokrat lažje. Klasična ali nekoliko manj klasična obleka, morda frak, vprašanje pa je, ali metuljček, modna rutka ali kravata. Variacij na temo ni prav veliko. Cisto drugače je pri ženski večerni mpdi. Tudi letos prevladujejo gladke linije, ki se mehko ali zelo tesno prilegajo telesu. Obleke so ponavadi le dveh dolžin - mini ali maksi, tistih vmes je bolj malo. Če pa so že, morajo biti modeli primerni materialu, ki v takem primeru naj ne bo preveč bleščeč in v oči vpijoč. Sveti pa se lahko pri mini in maksi, saj moda tudi letos ne more dati slovesa bleščečim stvarem. Le da ne gre več le za srebrno in zlato, svetijo se tudi druge barve, saj novi materiali to omogočajo. Barve? Črna bo zagotovo kraljevala, zelo priporočljiva letos je tudi rdeča v vseh svojih tonih. Za tiste z brezhibno postavo bo tudi nedolžna belina odlična izbira. Pa modeli? Asimetrije pri vratnih in dolžinskih izrezih, kje kakšen košček gole kože - to sodi zraven. Če se odločate za presprostost, se poigrajte z naramnicami. Naj bodo tanke, morda prekrižane na hrbtu ali v dekolteju. Fh še to! Babičine čipke, pa četudi le za poperček, so še vedno zelo modne! 14 KAS ČAS TV SPORED 5. marca 1998 ČETRTEK, 5. marca SLOVENIJA 1 09.00 Male sive celice 09.45 Izobraževalna oddaja 10.35 Baski, dokum. oddaja 10.55 Kaj je tvoj strup?, dokum. oddaja 11.30 Grace na udaru, 25/25 12.05 Nash bridges, 9/14 13.00 Poročila 13.10 Vreme, š port 13.50 Koncert orkestra SF 15.15 Spoznavajmo naravo in družbo 15.30 Osmi dan 15.55 Cukrarna 16.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte kako rastejo: teliček 18.20 Parada plesa 18.40 Humanistika 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Vrtinec rož, 6/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Opremljevalke, 4/21 23.20 Polnočni klub 00.50 Parada plesa 01.10 Humanistika SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 11/14 09.20 Trdno v sedlu, 23/65 09.55 Pokljuka: SP v biatlonu 12.20 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 13/26 12.55 Pokljuka: SP v biatlonu 14.25 Tretja skala od sonca, 1/20 14.55 POMP 16.35 Sestre, 17/22 17.30 Trdno v sedlu, 26/65 18.05 Doktor Sylvestre, 6/12 18.55 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Športni film 20.15 Košarka: evropska liga 1/8 finala, prenos 21.55 Sestre, 18/22 22.45 Slaba družba, amer. film 00.20 Alica, evrop. kult. magazin 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Razprtije, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Na zdravje! 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 MuppetTV, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 21.00 Melsore plače, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Športnikova mladost, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja, 12.20 ponovitev; Gost ZALOŽBA 12.25 MEGATON 17.55 11.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 18.00 11.05 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 19.00 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.05 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.30 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.35 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 19.35 VIDEOSTRANI 20.05 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DALEČ OD DOMA, ameriški 21.35 film 21.35 KARTE USODE, kontaktna oddaja; vedeževanje iz tarot 22.05 kart 22.10 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.40 22.30 HOROSKOP 22.45 22.35 TV IZLOŽBA 22.50 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 22.55 PETEK, 6. marca SLOVENIJA 1 09.00 Glejte kako rastejo: teliček 09.10 Tedi, oddaja za mularijo 09.45 Parada plesa 10.05 Humanistika 10.35 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih, tv Maribor 11.00 Dokumentarne iveri 11.30 Opremljevalke, 4/21 12.05 Vrtinec rož, 6/14 13.00 Poročila 13.10 Gledališka predstava 14.15 Zgodbe iz š koljke 14.45 Polnočni klub 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Cofko cof, 4/13 18.20 Novi raziskovalec, 9/13 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.05 Como aqua para chocolate, mehiški film 21.40 Baski, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Charlie grace, 1/9 23.40 Mojstri jazza, 5. del 00.45 Novi raziskovalec, 9/13 SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 8/14 09.25 Trdno v sedlu, 26/65 09.50 Dr. Sylvestre, 6/12 10.40 Zlata šestdeseta 15.30 Alica, evrop. kultur, magazin 16.00 TV prodaja 16.35 Sestre, 18/22 17.30 Pasje življenje, 7/22 18.05 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 14/14 18.55 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Zidak dobre volje 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 14/26 22.00 Tri barve: rdeča, franc. film 23.35 V dvomu za..., 2/8 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 02.00 09.00 10.00 11.30 11.35 Dobro jutro, Slovenija Senca, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Dinastija Monroe, nan. Pop kviz Na zdravje!, nan. Obalna straža, nad. Muppet TV, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža ponoči, nan. 24 ur Prva izdaja, nan. Dosjeji X, nan. Na zlatem ribniku, amer. film Slavni dnevi, erotični film 24 ur DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja DALEČ OD DOMA, ameriški film EPP/VABIMO K OGLEDU KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iz tarot kart TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU IZGINILI BREZ SLEDU, ameriški film KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI;S.E.M. - 7. oddaja REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 7. marca SLOVENIJA 1 09.00 Cesarjeva nova oblačila, lutkovna predstava 09.35 Risanka 09.50 Neustrašni medvedki v čudežni deželi, amer. film 11.25 Koncert za tenor in lutnjo 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme, š port 13.20 Čarobni šolski avtobus, 10/39 13.50 Opera, balet 14.50 Stalag 17, amer. film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.15 Euromuzika 97,1. oddaja 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Človedka narava, 1/3 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.10 TV genij 21.10 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Homo turisticus 22.00 Kaj je tvoj strup?, 2/5 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.05 Tuljenje, amer. film 00.30 Na vrtu SLOVENIJA 2 09.00 Indaba, 10/25 09.55 Pokljuka: SP v biatlonu 10 km Čl 11.10 Kvitfjell: SP v alp. smuč. smuk (M) 12.25 Pokljuka: SP v biatlonu 7,5 km ČE 14.00 TV poper 15.00 Morzine: SP v alp. smuč. smuk (Ž) 16.00 Evrogol 17.00 Košarka NBA action 17.30 Teniški magazin 17.55 Lahti: SP v smuč. skokih-ekipno 20.00 Davidova mama, amer. film 21.35 Finalni rez, 1/4 22.25 V vrtincu 23.05 Sobotna noč 07.00 Dobra jutra, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Iran man, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. serija 09.30 Zverinice, ris. serija 10.00 Vrnitev v prihodnost, ris. serija 10.30 Mlajši bratec, nan. 11.00 Fant iz Indije, kanad. film 13.00 Formula 1 za VN Avstralije, posnetek treninga 14.00 Super pop s Stojanom Auerjem 15.30 Tekvvar, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverlyhills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Škraltno znamenje, amer. film 22.30 Teksaški mož postave, nan. 23.30 Pobesneli Max 2, avstral. film 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev kanali fcš 27 P 46 52 09.25 09.30 10.30 10.35 12.05 12.35 12.40 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 21.10 22.40 22.45 22.50 22.55 23.15 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU IZGINILI BREZ SLEDU, ameriški film KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 7. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA KONCERT OB 40 LETNICI GŠ ŽALEC; 1. del TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 667. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program MELODIJE SRCA, klepet ob glasbi; Gost trobentač FRANC KOMPARE NOVI STARŠI, ameriški film NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 667. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 8. marca SLOVENIJA 1 09.00 Ferdi, ris. nan., 10/13 09.25 Telerime 09.30 Zvezdica, lutk. serija, 2/26 09.50 Ozare 09.55 Orkestralna glasba 20. st. 11.00 Dogodivščine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.50 TV genij 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.15 Proti njeni volji, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Gala večer z Avseniki, 2. del 18.35 Naravni parki Slovenije: Škocjanske jame, 1. del 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.10 ZOOM 21.40 Intervju 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.55 Meni, Natalie, amer. film 00.40 Naravni parki Slovenije, pon. SLOVENIJA 2 09.00 Indaba, 11/25 09.30 Teater paradiž ik 10.20 V vrtincu 10.55 Pokljuka: SP v biatlonu 12,5 km Čl 12.00 Kvitfjell: SP v alp. smuč. Super VSL (M) 12.55 Pokljuka: SP v biatl. 10 km 14.00 Lahti: SP v smuč. skokih, posnetek 15.30 Morzine: SP v alp. smuč. super VSL (Ž) 16.30 Ministranti, nemški film 17.55 Športna oddaja 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, 5/7 21.15 Stoletje ljudstva, 8/10 22.10 Šport v nedeljo 22.55 Alpe Jadran 23.25 V New Orleansu, 9/22 00.15 Napovedniki 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Iran man, ris. serija 09.00 Klop, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Lewis, nan. 11.00 Bever1y hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13.00 Formula 1 za VN Avstralije, posnetek 15.00 Tekvvar, nan. 16.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 17.00 Radijska postaja, nan. 17.30 Mamica na prodaj, am. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Super POP s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Trije bratje, amer. film 01.00 24 ur PONOVITVE ODDAJ 09.00 10.00 10.20 10.40 11.00 11.20 11.50 12.55 13.25 14.10 14.40 16.00 16.30 18.00 19.30 20.00 20.45 OTROŠKI MIS MAS 666. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST; BRANKO FLORJANIČ 667. VTV MAGAZIN, GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO POSLANSKA PISARNA; Gost: FRANC POTOČNIK, poslanec DZ GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO MELODIJE SRCA, klepet ob glasbi Gost: trobentač FRANC KOMPARE GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-7. IZGINILI BREZ SLEDU, ameriški film NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gost: ZALOŽBA MEGATON IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV ODDAJA TELEVIZIJE NOVO MESTO TO TRAPASTO ŽIVLJENJE nadaljevanka, 13/19 HOROSKOP 20.50 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 9. marca SLOVENIJA 1 09.00 Sprehodi v naravo 09.15 Cofko cof, 4/13 09.40 Risanka 09.45 Novi raziskovalec, 9/13 10.45 Človeška narava, 1/3 11.35 Na vrtu 12.05 Homo turisticus 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja 14.00 Intervju 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Očividec, 15/15 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Savannah, 10/34 21.05 Iz Machiavelija, ang. dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme, univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.45 Oglasi 22.45 Pogovor 00.50 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 13/14 09.30 Pasje življenje, 7/22 10.00 Ženska gre svojo pot, 14/14 10.50 Finalni rez, 1/4 13.00 Slaba družba, amer. film 14.35 Alpe Jadran 15.05 šport v nedeljo 16.20 Strici so mi povedali, 5/7 17.30 Trdno v sedlu, 27/65 18.00 Rodbina Mogadorskih, 11/12 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 POMP 22.05 10.000 obratov 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Studio city 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 11.45 Športna scena 13.00 POP kviz 13.30 Športni krog 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 Pokvarjen policaj, amer. film 22.15 Možje v modrem, nan. 23.00 Nevarni Johnny, amer. komedija 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 667. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DRUGAČEN SVET, pogovor v studiu 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE; ameriška nadaljevanka 21.50 REGIONALNE NOVICE 21.55 GOST ODDAJE DOBRO- JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 10. marca SLOVENIJA 1 09.00 RadovedniTaček 09.20 Očividec, 15/15 09.45 Recept za zdravo življenje 10.35 Gala večer z Avseniki, 2,del 12.05 Savannah, 10/34 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.30 Iz Machiavelija, dokum. oddaja 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Ob jezera, franc. nad. 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, 10/26 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.33 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Kdo je glavni, 15/22 23.10 Gabriel Garcia marquez, dokum. oddaja 00.05 Svet poroča SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 14/14 09.30 Trdno v sedlu, 27/65 10.00 Rodbina Mogadorskih, 11/12 13.30 Tri barve: rdeča, franc. film 15.05 Studio city 16.35 V New Orleansu, 9/22 17.25 Trdno v sedlu, 28/65 18.05 Modni Atelje, 1/6 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.05 Šport 20.55 Tretja skala od sonca, 2/20 21.30 Sestre, 19/22 22.15 Pilotka, nem. drama 23.25 Tuja razvedrilna oddaja « 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. POP party POP kviz Policisti, nan. Obalna straža, nan. Tarzan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nan. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža ponoči, nan. 24 ur Resnične zgodbe: Zgodba RyanaWhitea, amer. film Bolnišnica upanja, nan. Na zdravje!, nan. Lov za zelenim diamantom, amer. film 24 ur, ponovitev 09.00 09.25 NAJ SPOT DNEVA 10.00 09.30 DRUGAČEN SVET, ponovitev 10.20 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 TO TRAPASTO ŽIVUENJE; 10.25 ameriška nadaljevanka 10.45 11.20 TV IZLOŽBA 11.50 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 12.00 19.00 IZ PRODUKCIJE 18.55 ZDRUŽENJA LTV; ODDAJA 19.00 TV CENTER TRBOVLJE 19.05 19.30 TV IZLOŽBA 19.30 19.35 VIDEOSTRANI 19.35 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 20.05 668. VTV MAGAZIN, 20.05 regionalni informativni program 20.30 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna 21.15 informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST: JOŽE JERAM, strelec 22.00 21.10 NAJ SPOT DNEVA 22.05 21.15 HOROSKOP 21.20 TV IZLOŽBA 22.35 21.25 668. VTV MAGAZIN, 22.40 ponovitev 22.45 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 22.50 SREDA, 11. marca SLOVENIJA 1 09.00 Ob jezeru, 3/7 09.25 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 09.40 Risanka 09.45 Besede 10.35 Charlie Grace, 1/9 11.30 Kdo je glavni, 15/22 12.00 Gimnazija strtih src, 10/26 13.00 Poročila 13.10 Meni, Natalie, amer. film 14.55 Svet poroča 15.30 Made in Slovenia 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Zaročenca, 10/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Nash bridges, 10/14 21.00 Osmi dan 21.30 /Ne/znani oder 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Newaorška vročica, 18/22 23.25 Koncert orkestra RTV 00.55 Osmi dan SLOVENIJA 2 08.55 Crans Montana: SP v alp. smuč. (Ž) 09.35 Trdno v sedlu, 28/65 10.10 Modni atelje, 1/6 11.00 Stoletje ljudstva, 8/10 11.25 Crans Montana: SP v alp. smuč. smuk (M) 13.05 Sobotna noč 15.10 10.000 obratov 16.00 TV pšrodaja 16.35 Sestre, 19/22 17.30 Trdno v sedlu, 29/65 18.05 Iz dobrega gnezda, 5/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.05 Rokomet: KF za EP (Žj SLOVENIJA:RUSIJA 22.00 Sestre, 20/22 23.00 Lov za zakladom, 9/20 00.05 Šport - posnetki tete« , ■ X/ 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Bolnišnica upanja, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Dekle v nevarnosti, amer. film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.30 Na zdravje, nan. 23.00 Nilski dragulj, amer. komedija 01.00 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 668. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST: JOŽE JERAM, strelec TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO; oddaja za ljubelje filmov VIDEO TOP glasbena oddaja POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" cdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinaiji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800:603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STIOO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% .prometni davek. _ 5. marca 1998 MODRO © m KRONIKA KilS vas 15 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Na Kidričevi trčil v peško V sredo, 25. februarja, nekaj pred 9. uro, se je v prometni nesreči na Kidričevi cesti v Velenju hudo poškodovala 75-letna Angela P. iz Velenja. 21-letni Dušan K. iz Velenja, ki je vozil osebni avtomobil iz smeri Tomšičeve proti Šaleški cesti jo je zbil na zaznamovanem prehodu za pešce. Hudo poškodovana deklica V četrtek, 26. februarja, so velenjski policisti obravnavali prometni dogodek s hudo telesno poškodbo. Okoli 9.50 je v Gaberkah 10-letna Anita O. na dvorišču pred hišo sedla na motorno kolo znamke Tomos BT-50, ga spravila v pogon in se zapeljala z dvorišča preko lokalne ceste v bližnji sadovnjak. Po nekaj metrih vožnje po sadovnjaku je trčila v betonski rob gnojišča in padla po tleh. Pri padcu seje hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom sojo odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje, od tam pa na Klinični center v Ljubljano. Vozilo na strehi V soboto, 28. februaija, ob 15.35 seje na lokalni cesti zunaj naselja Podkraj zgodila huda nesreča. 33-letni Viljem K. iz Dobrne je vozil osebni avtomobil iz smeri Studenc proti Šentilju. Med vožnjo je v levem preglednem ovinku zapeljal na levo bankino, nato pa na desno nazaj na vozišče, kjer je vozilo začelo bočno drseti v obcestni jarek, nakar seje večkrat prevrnilo in obstalo na strehi. Viljem je med prevračanjem padel iz vozila in se hudo poškodoval. Izginila lovska puška V dneh med 14. in 28. februarjem je neznanec v Teru, na območju Mozirja, vlomil v vikend Edvina T. Ukradel je lovsko puško znamke Wichester z daljnogledom in navadni daljnogled. Lastnik je oškodovan za okoli 400.000 tolarjev. Prvi tak primer v Velenju, mentla pa tudi v Sloveniji: Policisti "odpovedali" na stop tujim glasbenikom Ali so velenjski policisti in drugi, ki so sodelovali v postopku izgona treh tujih državljanov, v tem primerov glasbenikov z območja Zvezne Republike Jugoslavije Dušana Trifunčeviča, Miroslava Maljiča in Gorana Milica, ki naj bi v petek, 27. februaija zvečer nastopili v velenjski diskoteki TVopica, ravnali prav ali ne, bodo pokazali nadaljnji postopki. Policisti so tisti večer, nekaj pred polnočjo v lokalu preverjali, ali ima lastnik in organizator vsa potrebna dovoljenja za javno prireditev na kateri naj bi nastopali že omenjeni trije glasbeniki, in če imajo ti trije ustrezna dovoljenja in pogodbe o delu. Ugotovili pa naj bi, da niso izpolnjeni vsi pogoji, zato so zoper njih podali pred- log za uvedbo postopka o prekršku. Ker je šlo za tuje državljane so jim do uvedbe postopka pri sodniku za prekrške zasegli potne liste, naslednji dan pa jih je zaslišala dežurna sodnica za prekrške. Ta je vsakemu od njih naložila plačilo 20.000 tolarjev mandatne kazni in varstveni ukrep odstranitve tujca iz države. Zadeva je v javnosti dvignila veliko prahu, ker so nekateri menili, daje bilo z njihovimi pogodbami o avtorskem delu vse v redu in da so jih zato neupravičeno "izgnali". Policisti na velenjski policijski postaji pa menijo, da so ravnali prav. Gotovo pa so tako ravnali prvič, menda pa je, kot se sliši, to tudi prvi tovrstni primer v Sloveniji. Slovenska naftna družba OBVESTILO PETROL d. d. LJUBLJANA, TOE CELJE obvešča cenjene stranke, da bo bencinski servis VELENJE 1 na v Šaleški cesti zaradi nujnih vzdrževalnih in preureditvenih del Požar v Garantu V soboto, 28. februarja, okoli 22.10 je najbrž zaradi kratkega stika na električnih vodnikih luči izbruhnil požar v skladišču odpadne iverice v podjetju Garant Polzela. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je zgorelo okoli 10 kubičnih metrov iverice ter del nadstreš-ja. Nastalo gmotno škodo ocenjujejo na okoli 400.000 tolarjev. Gorela travnik in kuhinja V četrtek, 26. februarja, okoli 15.30 je zagorel travnik ob Savinji med Grižami in Šeščami. Ogenj je zajel nabrežino reke Savinje v dolžini okoli 300 metrov. Požar so pogasili gasilci. Za požare v kuhinjah, ki niso tako redki, je pogosto kriva nepazljivost in pozabljivost. V ponedeljek, 2. marca, okoli 14. ure je Anica P. iz Ruš pri Žalcu na štedilnik postavila ponev z oljem. V prepričanju, da je plin izklopila, je za kratek čas odšla od doma. Ko se je vrnila pa ugotovila, da je kuhinja v plamenih. Ogenj se je s ponve razširil na kuhinjsko napo in elemente. Požar, ki je uničil pohištvo, škoda pa je zaradi dima nastala tudi v drugih prostorih, je povzročil za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Vsak dan za volanom p> Pazi se strica s klobukom Piše: Julijan Slemenšek Izrek iz naslova ni čisto za lase privlečen in pravzaprav sploh ni smešen. Klobuk za volanom je le pika na "i" slabih navad oblačenja za volanom in kaže na to, da nimamo pojma o tem, kaj vse nas ovira pri vožnji. Prav zanima me, kako stric vidi izpod klobuka v vzvratno ogledalo. Slabe navade oblačenja so najbolj izrazite pozimi. Nekateri se zavijejo v plašče, bunde in kaj vem, kaj še, da jim le še glava kuka ven. Pa je treba počakati le nekaj minut, da se avto ogreje in vsa ta navlaka ni več potrebna. Plašč ali debelejši suknjič imata še to slabo lastnost, da nam vzameta tistih nekaj centimetrov varnostnega pasa, ki v primeru nesreče odločajo o našem življenju. Varnostni pas namreč ne nale-ga na telo in v primeru nesreče bo moral najprej stisniti vsa oblačila, šele potem pa bo zadržal telo. Medtem lahko z glavo že udarimo v steber vrat, ali vetrobransko steklo. Neudobna oblačila nas tudi ovirajo pri vožnji, saj težko dosežemo vse komande in stikala. Posebej za dame velja, da še tako lep plašč, ki je z varnostnim pasom spremenjen v nekakšne klobase okrog telesa, ni ravno paša za oči. Obutev je poglavje zase. V panceijih, škornjih, ali podobnih težkih obuvalih, gotovo ne bomo s pravim občutkom pritiskali na pedala. Tudi poleti razni natikači, japonke, čevlji z visoko peto, ali celo bosa noga, niso primerni za obvladovanje vozila. Rokavice sicer na pogled delujejo prav šofersko, v resnici pa so balast, ki gotovo ne sodi za volan. V rokavicah nimamo pravega občutka in le povečujemo nevarnost, da nam bo roka zdrsnila po volanu ali prestavni ročici. Odmislite drikače, saj oni držijo volan, ki je prevlečen z lepljivo snovjo. Dirkači najbolje vedo, da se moraš za volanom počutiti udobno in se koncentrirati le na vožnjo, ne pa na to, kaj te veže okoli telesa, ali se ti zatika za pedala. Pri vsakdanji vožnji seveda ne bomo oblačili dirkalnih kombinezonov in obuvali tankih negorljivih škornjev, kompromis pa je vedno možen. Če bomo oblečeni v pulover in obuti v lahke čevlje s tankim gumijastim podplatom, bomo ta kompromis že dosegli. Splošno pravilo je, da se moramo za volanom počutiti udobno. Prihodnjič: Tudi sedeti je treba znati 1 1 IjliEt iw«f Ij od 5. marca do predvidoma 20. aprila zaprt. V tem času toplo priporočamo obisk novega bencinskega servisa PETROL VELENJE 3, Celjska cesta 53, z bogato ponudbo raznovrstnega blaga za avto in voznika ter možnost kvalitetnega pranja vozil v avtomatski avto pralnici. Prosimo za razumevanje. PETROL TOE CELJE VEČ POSLOVNIH PROSTOROV V VELENJU ODDAMO SUPER LOKACIJA, VELIKO PARKIRIŠČE. TELEFON: 063/497-6300 PETROL Cenejše kurilno olje • GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupu nad 1000 litrov 39,20 SIT/liter brezplačen prevoz pri nakupu nad 2000 litrov 38,70 SIT/liter brezplačen prevoz • OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih 40,00 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 41,00 SIT/liter brezplačen prevoz . MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI • TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih. —-T- 16 KAS vas ŠPORT 5. marca 1998 Sneženi začetek spomladanskega dela Priložnosti še niso zadetek Velenjčani so v prvem krogu gostili ekipo SET Vevče in gotovo so mnogi, če ne že kar vsi ljubitelji nogometa, pričakovali in tudi želeli, da bi trener Drago Kostanjšek krenil v pomlad z zmago. Pa so domači proti zadnjeuvrščenemu moštvu iztržili le točko (0:0). Gostje so prišli v Velenje z razumljivo popotnico: nimamo kaj izgubiti, lahko samo dobimo in dobili so - točko. V prvem delu in še nekaj minut nadaljevanja so bili zelo nevarni, saj je moral domači vratar Mladen Dabanovič kar nekajkrat pokazati, da je dober vratar, dvakrat pa ga je rešila sreča - okvir vrat. Tudi novi Rudarjev igralec Podvinski je bil v 29. minuti za nekaj cm nenatančen, saj je s prostega udarca s približno 30 m zadel prečko. Kljub težkim razmeram in veliki borbenosti, ki sojo nogometaši pokazali v prvem delu igre, v nadaljevanju niso popustili. Razen prvih minut drugega polčasa so bili domači veliko boljši. Nevarni napadi in priložnosti pred nasprotnikovimi vrati so se vrstili kot na tekočem traku. Kakšna je bila njihova premoč pove podatek, da so gostje v drugem delu kar desetkrat reševali svojo mrežo z zbijanjem žoge v kot (domači le štirikrat). Pa to še ni bilo vse: Zoran Pavlovič, Živojin Vidoje-vič in Niko Podvinski bi morali vsaj enkrat zadeti mrežo (Pavlovič nekajkrat), vendar so za- NK ESOTECH Šmartno Dobre igre pred nadaljevanjem Nogometaši šmarskega ESOTECHA so v tednu dni odigrali tri prijateljske tekme, na katerih je trener Tomažič dal priložnost vsem razpoložljivim igralcem. Na tekmi z državnimi prvaki iz Maribora so Smarčani pokazali zelo dobro igro predvsem v prvem polčasu, ko so se gostom zelo dobro upirali, na začetku drugega so nato popustili in gostje so trikrat zatresli domačo mrežo. za tem so se igralci ESOTECHA spet zbrali in z zadetkoma Javornika in Puckmeistra znižali izid na končnih 3 : 2 za Mari-bročane. V sredo so odigrali srečanje s trboveljskim Rudarjem, priložnost pa so dobili zlasti igralci s klopi. V trdi igri sta obe moštvi prikazali izredno borbenost z mnogo tekanja in požrtvovalnosti. Domačini so bili boljši v drugem polčasu in na koncu zmagali z 1:0 z zadetkom Omeragiča. Tretjo tekmo so prav tako na domačem igrišču odigrali v soboto s Šentjurjem in spet zmagali z 1:0, strelec pa je bil Zec. Tekma je bila dobra, čeprav so Šmarčani zaigrali nekoliko slabše kot na prejšnjih, kar pa niti ni slabo, saj se morajo igralci zavedati, da morajo na vsaki tekmi pokazati pravi odnos do igre in nasprotnika. V tem tednu bodo odigrali nove tri tekme, v soboto pa bodo gostili Laško. ■ Janko Goričnik Tako so igrali 19. krog 1. SNL Rudar - SET Vevče 0 : 0 Rudar: Dabanovič, Kosič, Balagič, Sulejmanovič, Hribar, Caushllari, Brezič (od 75. Purg), Podvinski, Pavlovič, Šumnik (od 85. Dragič), Vidojevič. 15. krog -1. MRL Gorenje - Akripol Trebnje 22 :17 (7 : 9) Gorenje: Lainšček , Tamše, Krejan 1, Bedekovič 4, Ojsteršek, Plaskan 2, Khimtchenko, Sovič 6, Tome 4, Rozman 4, Cvetko 1, Senica. 15. krog 1. ŽRL Burja - Vegrad 19:14 (9 : 5) VEGRAD: Tadič, Jukič 2, Lekič, Demšar 2, Kneževič 1, Rodič 6, Nojinovič 1, Kranjc 1, Notersberg 1, Ibralič, Osmanovič, Gradnik. pravljali tako imenovane stoodstotne priložnosti s pošiljanjem žoge mimo vrat, nekajkrat pa si je pošteno ogrel dlani tudi gostujoči vratar Andrej Kračman, poleg tega pa je goste tudi v dragem polčasu spremljala sreča. Najbolj jih je objela v 59. minuti. Pavlovič je s kota poslal žogo na glavo Vidojeviču, sledil je močan udarec, "papirničaiji" pa so na sami golovi črti zaustavili žogo. Če bi s celotnega igrišča očistili sneg in ne samo pred obema kazenskima prostoroma, bi zanesljivo zmagali, je bilo slišati po tekmi nekatere Rudarjeve navi- jače. Oba treneija sta bila po tekmi zadovoljna s točko in na novinarski konferenci tudi ocenila, daje bil neodločen izid tudi najpravič-nejši, čeprav goste zadnje mesto na lestvici sili, kot je dejal njihov trener Miloš Rus, da na vsaki tekmi igrajo na zmago. Domači, Drago Kostanjšek, je gotovo pričakoval, da bodo igralci njegovo vrnitev nagradili z zmago. Pa zaradi izgube dveh točk ni bil nezadovoljen. "Sneg je preprečil, da bi pokazali kaj več, kljub temu moram pohvaliti moje igralce za nadvse požrtvovalno igro." V naslenjem krogu bodo Velenjčani gostovali za Bežigradom pri SCT Olimpiji. Roton Medvode : Elektra Šoštanj (33:48) 88:96 Elektra znova zmagala V 3. krogu 2. dela tekmovanja v 2. košarkarski ligi je Elektra gostovala pri ekipi Proton Medvode, ki sicer svoje tekme igra v Ljubljani na Ježici. To ekipo sestavljajo nekateri znani igralci, kot sta Vugdalič, ki je igral pri BWC-ju, Jordan iz Olimpije, vodi pa jih brat slovenskega reprezentanta Tea Alibegoviča Armin Ali-begovič. Prvi del tekmovanja so zaključili na 2. mestu. Da so močna ekipa, pa so dokazali tudi v drugem delu, ko so z Roglo tesno izgubili šele po podaljšku. Do 14. minute 1. polčasa sta bili ekipi rezultatsko izenačeni, ko je bil rezulat 31: 29 za Elektro. V končnici 1. dela pa so gostje iz Šoštanja svojo prednost do konca polčasa povečali na 15 točk - 48 : 33. V prvih petih minutah 2. polčasa je prednost Šoštanj-čanov narasla na 20 točk (62 :42), nato pa je prišlo do nerazumljivega padca v igri gostov; domačim je namreč uspel pravi preobrat, tako da so se v naslednjih osmih minutah približali na samo 2 točki zaostanka - 67 : 65. Sama končnica tekme je bila precej nervozna. Zaradi petih osebnih napak je Elektra ostala brez dveh visokih igralcev Brinovška in Ručigaja. V tej sezoni je pri Elektri očitno pomanjkanje visokih igralcev, zato se toliko bolj zanašajo na igro zunanjih igralcev, ki so uspeli doseči pomembno zmago v boju za napredovanje. Na koncu je bil rezultat 96 : 88 za goste iz Šoštanja, v naslednjem krogu pa bo Elektra gostila Cerknico, ki je bila najboljša v 1. delu v zahodni skupini. V primeru, da bodo gostje prišli s popolno ekipo, lahko pričakujemo zanimivo in kvalitetno tekmo, saj imajo kar šest igralcev s prvoligaškimi izkušnjami. ■ Tjaša Rehar Vladimir Rizman (na levi) in Darko Mirt -najizkušenejša (vos) Športnik januarja -- Jernej Ocepek Kaj morate storiti? Izpolniti spodnji kupon, ga izrezati in poslati ali prinesti v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje. Za lažjo odločitev vam tudi danes ponujamo nekaj imen: Za vami je prvi krog glasovanja. Po vaših glasovih je športnik jan- Jolando Čeplak (atletika), Katarino Srebotnik (tenis), Sebastfana uarja nadarjeni plavalec velenjskega plavalnega kluba Jernej S,ovlca rokomet), Vladim.rja R1Zmana (košarka , Marka Očka Ocepek. Njemu ste namenili točno 76 glasov, na drugo mesto pa |(karat|e)ln Ano »rev (alpsko smučanje). Lahko glasujete tud. za ste s 13 glasovi uvrstili odlično teniško igralko, trenutno vodilno na ko§a dru8e8a'lzblra Je vasa-svetovni lestvici mladink do 18 let. Zmagovalca bomo predstavili v naslednji številki Našega časa. p — — — — — — —.—————— — — — — — — — — -j V uredništvu smo pričakovali več glasov, tolažimo pa se s tem, , Športnica - ŠDOrtllik februarja « da vsaka nova stvar rabi nekaj časa, da cim bolje steče. Danes ob- . " r * javljamo prvi kupon za izbor športnice - športnika februaija. Izbirate J samo enega, športnika ali športnico, lahko pa pošljete neomejeno ' Glasujem za športnico(ka).................................................. število kuponov. I . . ^ Po vsakem krogu bomo izžrebali enega izmed vas. Tokrat je žreb I Naslov glasovalca............................................................ | Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki namenil i Karolini Zaje, Ravne 39, Šoštanj. I ......""..........................................................................j I_______________________I Pomemebna zmaga Gorenja Izvrstno v drugem delu Domači trener Tone Tiselj je bil po dokaj visoki zmagi nad močnimi gosti iz Trebnjega nadvse zadovljen. "V prvem polčasu so moji igralci zaradi nujnosti zmage igrali slabše kot smo si vsi želeli. Toda v drugem polčasu so se otresli tega psihičniga pritiska, zaigrali skrajano požrtvovalno in če igraš tako, uspeh ne more izostati. Nijhova igra v drugem polčasu je bila briljantna," je pribil. Tisti, ki so bili na tekmi, lahko tem besedam samo pritrdijo. Prvi polčas je bil rseda precej slabši, po dobrih petnajstih minutah igre so gledalci videli le šest zadetkov (3 : 3), na odmor pa so gostje odšli z dvema zadetkoma prednosti. Za njihovo vodstvoje bil najzaslužnejpi s sijanimi obrambami vratar Torlo. Očitno so domači rokometaši med odmorom dojeli, da si tretjega zaporednega poraza ne smejo privoščiti. Vratar Senica je izvrstno branil (Torlo je imel v drugem delu precej manj ohranjenih žog), njegovi soigralci so povsem onemogočili najboljše gostujoče igralce, v napadu pa uspešno zadevali njihovo mrežo, in če igraš tako, potem ni težko zmagati, kot je dejal Tone Tiselj. Ob vratarju Senici je treba v velenjskem moštvu za igro v drugem delu pohvaliti še kapetana Plaskana, Soviča, ki je bil najboljši strele tekme, ter Rozmana, ki se je strelsko razigral prav v tem delu in s štirimi zadetki tudi veliko prispeval k pomembni domači zmagi. V naslednjem krogu v soboto bo Gorenje gostovalo v Sevnici. ■ vos V derbiju močnejša Burja Sedaj predzadnje Rokometašice velenjskega Vegrada so na Škofijah v derbiju z dna lestvice ostale praznih rok, saj jih je domača Buija premagala z 19:14 in se tako rešila predzadnjega mesta, na katerega je potisnila Velenjčanke. Gostje so sicer tekmo začele zelo zavzeto, celo pove-dle s 4:2, vendar niso zdržale takšnega ritma in ob polčasu je bik Vet ma že odločena, saj so domače vodile z 9:5. V naslednjem krogu bodo Velenjčanke gostile Robit Olimpijo. Šoštanj Topolšica : Krka 1:3 (-13, 16,-12,-9) Po lestvici navzdol Vodilna ekipa Krke iz Novega mesta si je priigrala še eno zmago, zanjo pa se je morala truditi kar dve uri. Z odlično igro so gostje v prvem nizu zasenčili še nerazigrane domačine in povedli v nizih. Svojo igro so Soštanjčani izboljšali v drugem nizu. Po večkratnem izenačenju in "poigravanju živcev" gledalcev, jim je z zavzeto igro uspelo osvojiti niz s 17:16. Slutiti je bilo zanimiv razvoj dogodkov, Gostje so uspešno zaključevali akcije ob mreži, domačini pa so imeli vedno več težav. Blok je postajal nezanesljiv, igra v polju pa neučinkovita. V četrtem nizu jim je uspelo ujeti goste in celo povesti. Po izenačenju 5:5 pa so se "vodilni" zbrali in preostanek niza je bil v znamenju odbojkaijev Krke. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Zulič, Kravcov, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Medved, Dimec, Mihalinec, Bevc. ■ N.R Srebrni znak civilne zaščite RS Velenjski potapljači dobili priznanje Ljubljana - Ob koncu preteklega tedna so v glavnem mestu države podelili letošnja priznanja civilne zaščite. Med dobitniki je tudi Društvo za podvodne dejavnosti Jezero iz Velenja, ki je za svoje dolgoletno uspešno sodelovanje s civilno zaščito prejelo srebrni znak. V imenu 72 članov društva, ki jim predseduje Beno Strozafc je priznanje prejel Anton Travner. ■ ti O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Trg svobode 1 \UGODNA PONUDBA KREDITOV «aa'aaaaaaa a a a a a a a a a ■ a a a a a a a a a a a a a a a a a a a ■ » • ■ : z odplačilno dobo do : enega leta - po obrestni : meri že od T + 6% letno. a • a a a .«...» m. m m a ■ • » » MM ■»«■«< • •• " * Za dodatne informacije smo Vam na voijo na : tei. št. 882-587. j» s j# m * tt a v Vi'« #'tt '■'"» «■■■■»■■•«» »V* * m m 5. marca 1998 ŠPORT IN REKREACIJA MS i as 17 Jolanda Ceplak Prvi cilj EP na prostem Z dvoranskega evropskega prvenstva v atletiki, bilo je v španski Valencii, se je v torek vrnila Jolanda Čeplak. Na prvenstvu je dosegla svoj drugi najboljši čas na 800 m v dvorani, čeprav se za prvenstvo ni posebej pripravljala, saj v Sloveniji sploh ni primerne dvorane. Dober čas žal ni zadostoval za uspeh v kvalifikacijah. Prvi Jolandin cilj v letošnji sezoni je vsekakor evropsko prvenstvo na prostem v Budimpešti, že z dosedanjimi časi pa je dokazala, da lahko v tej sezoni od nje veliko pričakujemo. Bekim Bahtiri je normo za svetovno prvenstvo v krosu, ki bo v maroškem mestu Marakeš, dosegel na teku vMuenchnu, vendar mora še počakati na dokončno odločitev upravnega odbora AZ Slovenije o udeležbi. Sicer je Bahtiri edini član z doseženo normo. ■ V. P. Atletika Zimske priprave sklenjene Letošnjih zimskih priprav seje udeležilo preko 50 atletov in atletinj AK Velenje ter 10 gostov iz Slovaške, ki so jim Velenjčani vrnili gostoljubje, ki so ga bili deležni na Slovaškem pred novim letom. Na pripravah so bile letos tudi mlajše selekcije, ki jim je bila to nagrada in obenem spodbuda za bodoče delo, saj so lahko trenirali s svojimi klubskimi vzorniki, tudi nosilci medalj z evropskih prvenstev in sredozemskih iger. Fiesa sama in hotel Barbara sta nudili odlične pogoje za dober trening dvakrat dnevno, enokrat od tega na atletski stezi v Kopru. Rezultati priprav bodo vidni kaj kmalu, saj je letna sezona že blizu. Zadnji dan priprav so imeli družabni večer s podelitvijo priznanj najuspešnejšim v minuli sezoni. Priznanja so prejeli: pri pionirkah Hozjanova, pri mlajših mladincih Buč, pri starejših mladincih in mladinkah Njenjič, Gutman, Verbnjak, Obrone-kova, Pugljeva, Krajnc in Poles, pri članih Ceplakova in Poz-ničeva, pri članih pa Šalamon, Podgoršek in Bahtiri. Z lepimi vtisi se je celotna ekipa iz Fiese vrnila v soboto, Fiesa pa postaja stalno mesto velenjskih atletov in bo z uresničitvijo vseh projektov postala pravi center za priprave domačih in tujih športnikov. ■ V. P. Kegljanje - Derbija Šoštanjčanom Na derbiju 14. kola druge državne lige med vodilnimi Konjicami in Šoštanjem so presenetljivo slavili gostje iz Šoštanja. Po hitrem vodstvu domačinov z 2:0 so se Soštanjčani "pobrali" in rezultat po drugem paru je že bil 2:2. O zmagi je odločal tretji par. Igralca Šoštanja sta prednost domačinov 36 kegljev vztrajno zniževala, dva lučaja pred koncem pa prešla v vodstvo, kar je pomenilo zmago nad favoriziranimi domačini. Najboljši rezultat srečanja je dosegel Soštanjčan L. Fidej s kar 948 podrtimi keglji. Rezultat srečanja 3:5 (5302:5305). ŠOŠTANJ: Glavič 825 (0), S. Fidej 913 (0), Kramer 880 (1), Križov-nik 858 (1), L. Fidej 948 (1), Hasičič 881 (0). Kljub presenetljivi zmagi ekipa Šoštanja ostaja po 14. krogu na petem mestu. Tudi v 15. krogu se bodo v gosteh sestali z ekipo z vrha lestvice v Litiji. Se ena ekipa Šoštanja je bila usodna za vodilno ekipo. Na kegljišču v Šoštanju sta se v derbiju 14. kola sestali vodilni ženski ekipi v drugi ligi vzhod. Šoštanjčanke so v goste sprejele vodilni Miroteks in zasluženo slavile s 6:2 (2472:2400). S to zmago so dekleta osvojila 1. mesto in se bodo v dodatnih kvalifikacijah (24. in 25 . aprila) borila za vstop v 1. državno ligo. Kljub temu je to največji uspeh Soštanjčank, ki so v zadnjem krogu nastopile v postavi: Drev 431 (1), Lesnik 406 (0), Podbrežnik 446 (1), Ho-jan 419 (1), Mihaljev 390 (1), Premelč 380 (0). Nekoliko slabše pa gre fantom druge ekipe, ki tekmujejo v medre-jijskiligi. V 16. krogu so na gostovanju doživeli poraz. Ekipa Avto Ce-Ija je bila boljša s 5:3 (4710:4683). S tem porazom so izpadli iz boja za vrh razpredelnice. V 17. krogu se bodo na domačem kegljišču pomerili z ekipo Kvit iz Celja. ■ L.F. Karate klub Erico Dobri nastopi najmlajših Na pokalni tekmi v Trbovljah so lepe uvrstitve dosegli tudi mladi karateisti tretjega velenjskega karate kluba Erico, ki jih vodi trener Petar Pejkunovič. V katah so bili malčki ekipno tretji (Božič, Babič, Trebičnik), mlajše deklice (Pejkunovič, Božič, Šijak) so bile tretje, starejše deklice (Jaganjac, Vidakovič, Zbičajnik) pa četrte. V posamični konkurenci sta Lidija Božič pri deklicah in Dragana Kopčič pri starejših deklicah osvojili črteti mesti, še boljše so bile deklice v športnih bojih, saj sta prvo in drugo mesto osvojili Sanela Pejkunovič in Mirela Šijak, pri dečkih pa je bil Borut Črešnik drugi. Alpsko smučanje Ana Drev druga v državi V soboto je bilo na Krvavcu državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke v slalomu. Pri deklicah je Ana Drev osvojila sijajno drugo mesto, 22. je bila Tanja Tomažič in 32. Tina Zager, pri dečkih pa sta bila Matic Meža 20. in Jernej Voršič 33. Streljanje na glinaste golobe V spomin na štirinajsto Lovska družina Velenje je zadnjo nedeljo v februarja pripravila že 15. memorial v streljanju na glinaste golobe posvečen spominu na legendarno 14. partizansko udarno divizijo. Na dan torej, ko je v Šentvidu pri Zavodnjah padel borec te divizije pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Pod Paškim Kozjakom, v zaselku Loke, se je na strelišču ob lovski koči lovske družine Velenje zbralo 29 ekip v streljanju na glinaste golobe iz različnih krajev severovzhodne Slovenije. Vse udeležence je najprej pozdravil in nato tekmovanje tudi simbolično odprl predsednik skupnosti borcev 14. divizije Alojz Dolničar. Tekmovanje je posvečeno spominu na to divizijo, ki je imela ravno v teh dneh leta 1944 v naših krajih hude boje z okupatorjem. Med 29 ekipami se je tokrat najbolje odrezala ekipa LD Skale (Ivan Blažič, Peter Silovšek in Vlado Vrabič), ki je prehodni pokal osvojila v trajno last, saj je to v presledkih že njena peta zmaga. Druga je bila ekipa lovske družine Rečica pri Laškem, tretji so bili strelci ekipe iz lovske družine Slovenska Biistrica, četrti strelci LD Kajuh in peti II. ekipa JLD Velenje. Med posamezniki je bil najboljši član zmagovalne ekipe iz Škal Vlado Vrabič. ■ DK Namizni tenis Premagali državne prvake! Morda največje presenečenje spomladanskega dela prvenstva v 1. namiznoteniški ligi je vsekakor presenetljiva, vendar povsem zaslužena zmaga Ere nad državnim prvakom, ekipo Maximarket Olimpija iz Ljubljane. Tekmo so domači igralci odigrali povsem sproščeno, kar je tudi prineslo sicer tesne posamične zmage. Junak dvoboja je bil Uroš Slatinšek, ki je premagal Luko Reflaka z 2:1 (20, -17, 19). Drugo posamično zmago je dosegel Jure Slatinšek proti Tinetu Celcerju (17, 14).V igri dvojic sta brata Slatinšek težko z 2:1 premagala gostujoči par Škafar - Reflak, kar je pomenilo vodstvo s 3:1, odločilno četrto zmago pa je prispeval Tadej Vodušek, ki je premagal Celcerja z 2:1 (12, -17,5). S to zmago si je ekipa Ere močno povečala možnost obstanka v 1. slovenski ligi in hkrati dokazala, da je letos prvič konkurenca vseh desetih ekip izenačena in bodo o prvaku in izpadu odločale igre v zadnjih krogih. ■ V. Sabljanje Dobri nastopi v Zagrebu Zagrebški sabljaški klub Rapir je v soboto izvedel turnir v floretu za mlajše kadete ter dečke in deklice. V kategoriji do 16 let je nastopilo 16 dečkov, odličen pa je bil Tine Čas s 3. mestom; Gregor Kralj je osvojil 9., Renato Knez 10., Lev Mijoč 13., Jan Žičkar 17., Klemen Špeh 20. in Uroš Kuzman 21. mesto. Med dečki do 14 let je Klemen Špeh osvoji^ 10. mesto, pri deklicah do 16 let pa sta bili Marija Brložnik tretja in Špela Štumberger peta. ■ hj Smučarski skoki Minuli vikend sta bili na Pokljuki, kjer je zaradi pomanjkanja snega večina tekem pokala MlP-a, kar dve tekmi za dečke do 13 let, in sicer posamezno ter ekipno. V posamični konkurenci je nastopilo 64 tekmovalcev, zmagal pa je Jure Kumer Alpina Žiri. Uvrstitve skakalcev SSK Velenje: 15. Marko Lamešič, 32. Andrej Petrov Šaronja, 43. Grega Kotnik, 46. Aljoša Čutuk in 48. Luka Smagaj. Gašper Juvan iz SSK Ljubno BTC je zasedel 9., Anže Obreza iz SSK Mislinje pa 27. mesto. Hkrati je potekalo državno prvenstvo za kategorijo dečkov do 12 let. Tu je Petrov Saronja zasedel 13., Čutuk 25. in Smagaj 27. mesto. V popoldanskem času je bila še tekma ekip, kjer je zmagala ekipa SSK Triglava iz Kranja, skakalci SSK Velenje v sestavi Smagaj, Kotnik, Petrov Saronja in Lamešič so zasedli 6., SSK Ljubna BTC 10. in SSK Mislinja 14. mesto. Med tednom je bila v Mislinji na skakalnici, prekriti z umetnim snegom, regijska tekma za dečke do 9 in 11 let. V kategoriji 9-letnikov je zmagal Miran Zupančič (SSK Zagorje Kisovec) pred Tadejem Slemenikom (SSK Mislinja), Žigom Mandlom (SSK Šmartno na Pohorju), Blažem Založnikom (SSK Mislinja), Gašperjem Berlotom (SSK Velenje) in Andražem Pograjcem (SSK Zagorje Kisovec). V kategoriji dečkov do 11 let je zmagal Sebastjan Likar iz Mislinje pred klubskim kolegom Anžetom Obrezo, Nejcem Kokoljem in Aljošo Čutukom, oba SSK Velenje. ■ Jože Ograjenšek Karate •••••••••••• Lep mednarodni uspeh Tekmovalci Karate kluba Velenje Očko, Plešnik, Krizmanič, Apat in Blaj so se udeležili 5. Roda pokala v kraju Seifok pri Blatnem jezeru na Madžarskem. Enega najmočnejših tovrstnih tekmovanj v Evropi se je udeležilo okrog 800 tekmovalcev iz Evrope in Azije. Zelo dobro so se odrezali tudi tekmovalci KK Velenje. Marko Očko je v skupini do 15 let zasedel v katah 2. mesto, Ivan Plešnik pa je v športnih bojih pri mladincih prav tako osvojil 2. mesto. Ostali so imeli manj sreče. ■ db Streljanje Poraz v derbiju V 10. krogu prve in druge strelske lige pištoljarjev so strelci Mroža ostali praznih rok. V prvi ligi jih je premagala ljubljanska Olimpija s 1681:1673. Tako so Ljubljančani ostali nepremagani, Velenjčani ostajajo na 2. mestu, Slovenske Konjice pa na tretjem. Za Velenje so nastreljali: Veternik 566, Šterman 556, Klančnik 551, v ekipi Olimpije je bil najbolji Srečko s 568 krogi. V drugi ligi so velenjske mladinke izgubile srečanje s Trzinom s 1609:1563 krogi. V velenjski ekipi je največ nastreljala Durakovičeva (528). Na regijskem strelskem prvenstvu invalidov v Rečici so se znova izkazali strelci Medobčinskega društva invalidov Velenje. Med 40 nastopajočimi je v kategoriji G1 zmagal Franjo Zučko s 345 krogi pred Francem Kuštrom iz Slovenj Gradca (316) 3. Pa je bil spet Velenjčan Milan Burger (302). V kategoriji G2 je zmagal Velenjčan Tone Tratnik z 276 krogi, v kategoriji žensk pa Kristina Jehart z 272 krogi. Vsi ti tekmovalci so izpolnili norme za nastop na državnem prvenstvu, ki bo še ta mesec. ■ F.Ž. Planinsko društvo Šmartno ob Paki Začetek je spodbuden Šmartno ob Paki, 27. februarja - Na prvem rednem zboru planinskega društva Šmartno ob Paki je njegova predsednica Zdenka Verzelak menila, da so samostojno pot začeli spodbudno. Od leta 1975 dalje so delovali pod okriljem planinskega društva Velenje, lani pa postali samostojno društvo. K temu jih je spodbudila nova lokalna samouprava, ki je omogočila ustanovitev samostojne občine Šmartno ob Paki. Sami so se torej le prilagodili okolju, v katerem delujejo. Letošnje osrednje smernice delovanja šmarških planincev so na moč podobne lanskim. V osredju pozornosti ostaja izletništvo oziroma pohodništvo. Vsako leto organizirajo približno 10 pohodov, pri načrtovanju poti pa izbirajo ture, primerne za vse. V povprečju se je lani udeleževalo njihovih izletov 40 občanov, kar je zelo dobro. "Veseli smo tega, ker tudi s tem ljudje dokazujejo pripadnost društvu in temu primerno so zagnani za delo.V odboru imam pridne ljudi, naše potrebe razumejo tudi v občinskem vodstvu. 235 članov imamo v tem trenutku, v preteklih letih smo dosegli tudi že številko 260." Poleg zapisanega nameravajo po svojih zmožnostih skrbeti še za izobraževanje članov, predvsem mentorjev, vodnikov in markistov, pomagati mentoricama, ki uspešno vodita planinski krožek na šmarški osnovni šoli. Letos naj bi takšno pomoč nudili tudi mentorici, ki bo vodila na novo ustanovljeni tovrstni krožek v vrtcu v Šmartnem ob Paki. Med nalogami letošnjega delovnega programa so tudi skrb za podmladek, organizacija predavanj za odrasle in mladino, sodelovanje z vsemi društvi in samo občino, v načrt imajo nakup potrebne tehnične opreme za predavanja, velik zalogaj pa bo najbrž tudi rešitev težav društvenih prostorov. Sedanja planinska soba je v stavbi, ki jo je dobil lastnik nazaj z denacionalizacijo, najemna pogodba pa je potekla že sredi prejšnjega leta. V društvu prizadevno delajo še člane smučarske sekcije. "Začetek je bil dober. Upam, da bo tako tudi v tem letu, da bodo ljudje radi hodili na izlete, se vključevali v naše takšne in drugačne akcije," je ob koncu poudarila predsednica šmarških planincev Zdenka Verzelak. ■ Tp Po hribih in dolinah Skupno na Veliki Snežnik Zakorakali smo v tretji mesec tega leta. Tudi zima nam je že prvi dan pokazala, da je še ni konec. Za nami je že kar lepo število organiziranih zimskih pohodov, od katerih zlasti velja omeniti tistega na prizorišče zadnje bitke legendarnega Pohorskega bataljona in vzpon na Peco. Slednji je letos praznoval desetletnico in zabeležil rekorden obisk 1000 pohodnikov. Tudi nam najbližji pohod na Ramšakov vrh v izvedbi planincev iz Vinske Gore slavi isti jubilej in dobro udeležbo. Od pohodov, ki so v programu za ta mesec, danes nekaj več besed o tradicionalnem zimskem pohodu na Veliki Snežnik, in sicer: 14. marca Društvo za rekreacijo Gorenje - planinska sekcija, ki je glavni organizator, je k sodelovanju povabil še planince iz Šoštanja, Velenja in Vinske Gore. Za ta zanimivi izlet, se je mogoče prijaviti v pisarni društva za rekreacijo Gorenje, tel.: 853-321, int. 247 in v pisarni PD Velenje tel.: 853-192. Avtobus bo krenil iz avtobusne postaje v Šoštanju v soboto, 14. marca, ob 3.45 uri, izpred Rdeče dvorane v Velenju ob 4. uri, na avtobusni postaji v Vinski Gori pa se bo ustavil ob 4.10 uri. Zadnji rok za prijavo je četrtek, 12. marec. Maksimilijan Korošec, Marjan Skaza, Vojko Travner st. in Vinko Mihelak bodo skrbeli za vodenje. Kot na vseh podobnih je tudi na tem pohodu potrebna popolna planinska oprema za zimske razmere. Sem spadajo tudi smučarske palice in sončna očala. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost. Še obvestilo za vse, ki se nameravate letos poleti od 18. do 24. julija udeležiti izleta na Visoke Tatre na Slovaškem. Zadnji rok za prijavo in vplačilo dela stroškov je 20. marec v pisarni PD Velenje. Vse dodatne informacije posreduje Andrej Kuzman, tel.: 855-181 v službi in 850-897 doma. Vabljeni! ■ M. H. Zdenka Verzelak: "Veliko aktivnosti bomo organizirali sami, nekatere pa v sodelovanju z drugimi društvi v občini. " 18 KAS VAS OBVEŠČEVALEC 5. marca 1998 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Antonija Fece, roj. 1923, Šoštanj, Metleče št. 19/a; Marija Bizjak, roj. 1914, Letuš št. 20; Ana Mitij, roj. 1923, Cerknica, Podub št. 15; Dragica Sekoranja, roj. 1930, Bizeljsko, Bizeljsko c.št. 32; Gizela Gajšek, roj. 1950, Pongrac št. 9/b; Anton Lam-pret, roj. 1907, Slance št. 7; Martin Podvratnik, roj. 1932, Lokovica št. 136/a; Franc Tajnšek, roj. 1939, Ar-nače št. 26; Terezija Čakš, roj. 1911, Loka pri Žusmu št. 5/a; Drago Potočnik, roj. 1933, Migojnice št. 16; Kari Mair, roj. 1917, Bodriška vas št. 4; Pavia Kotnik, roj. 1924, Orla vas št. 7/a; Martin Hohkraut, roj. 1918, Velenje, Cesta talcev št. 30; Stanislav Bezovnak, roj. 1929, Foršt. št. 53, Ljubno ob Savinji. v Upravna enota Žalec Drago Gajšek, star 49 let, latkova vas 45; Ana Goleč, stara 51 let, Pe-trovče št. 195; Jožefa Hojas, stara 86 let, Štore, Razgledna 11; Marija Zupane, stara 81 let, Dobrteša vas 79/b. mali OGLASI APARATI IN STROJI BARVNI MONITOR, malo rabljen, prodam. Telefon 864-985. TELEFONSKI APARAT PANASONIC in 50 litrski hladilnik, prodam. Telefon 854-131. DV0REDNI PLETILNI STROJ BROTHER K-830 z vsemi dodatki in navodili, prodam. Telefon 856-551. MULTIPRAKTIK IN ŠTEDILNIK NA DRVA PRODAM. Telefon 861-027. KUPIM GARAŽO V VELENJU kupim ali vzamem v najem. Plačilo z gotovino. Telefon 862-027. DELNICE GORENJE, Gorenje notranja oprema, Telekom in druge, odkupim. Telefon 063-483-970 ali 730-033 ali 041-675-570. NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP delnic Gorenja, Notranje opreme in skladov PID. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. OSTALO INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole, pripravljam za zaključne izpite in maturo. Možno tudi dopoldan. Telefon 856-801. BAGAT SERVIS. Telefon 718-458. Pridemo na dom. NUDIM ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA ter zunanjo ureditev prostora. Telefon 041-669-511. PREKLIC PREKLICUJEM DEJAVNOST HIŠNA POPRAVILA z dnem 20.3.1998 na ime Dragomir Karamanovič, Koželjskega 7 Velenje. S POSLOVANJEM PRENEHA 5. 6. 98, Avtoprevozništvo Stane Podpečan, s.p., Dušana Kvedra 7a, Velenje. Wt r i f ' rA k L® i-I V tednu od 23. februarja do 1. marca 1998 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 AMP Veliki vrh 200 mikro-g/m3 AMP Zavoduje 140 {nikfO"Q/m3 28,2. AMP Zavodnje 210 mikro-g/m3 28.2. AMP Graška gora 130 mikro-gm3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 23.februarja do 1. marca 1998 : 2500 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. S 23.2. D24.2. 125.2. H 26.2. D27.2. POSESTI PRODAM 0,9 ha gozda v Zavodnjah. Cena po dogovoru. Telefon 063-858-193. NAD JAMO PEKEL prodam parcelo za mešano gradnjo. Velikost in cena po dogovoru. Telefon 701 -051. ZELO UGODNO PRODAM starejšo hišo v centru SI. Konjic, primerno tudi za lokal. Telefon 832-418. HIŠO V NAZARJIH prodam. Telefon 834-118, po 17. uri. PRODAM GARAŽO V ŠOŠTANJU. Telefon 881-648. V BLIŽINI VELENJA kupim stanovanjsko hišo, lahko tudi v IV. gradb. fazi. Telefon 063-852-056 ali 0609-639-350. RAZNO PRODAM KARTO ZA PREMOG PRODAM za 40.000,00 SIT. Telefon 851-468. SUHA, TRDA DRVA, prodam, primerna za etažne štedilnike. Telefon 893-071. ŠTIRI GUME SAVA EXSAKT155/70 x 13, prevoženih 4000 km, prodam. Telefon 063-862-440, zvečer. SENO IN HLEVSKI GNOJ, prodam. Telefon 881-841. DOMAČE VINO PRODAM. Telefon 882-786 GUME SAVA RAPIDEX185/60-14, dobro ohranjene, 2 komada, prodam za samo 8000 SIT. Telefon 858-723. SLADKO SENO PRODAM. Telefon 881-763. • SENO PRODAM. Telefon 854-004, zvečer. BELO OTROŠKO POSTELJICO, prodamo. Telefon 852-273. KARTO ZA PREMOG IN HLEVSKI LISTNATI GNOJ prodam. Telefon 854-872. PNEVMATSKO KOMPRESORSKO KLADIVO, prodam. Telefon 063- 882-075. KLUBSKO MIZO IN SLADKO SENO PRODAMO. Telefon 882-233. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, ugodno prodam. Telefon 861 -968. DOBRO OHRANJENO ZIMSKO- LETNO PRIKOLICO ADRIA 350 D, prodam. Telefon 858-529, popoldne. MLATILNICO IN GUMI VOZ, 16 eol, prodam. Telefon 881-196. STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE, 64 m2, prodam. Telefon 851-657. V CENTRU VELENJA prodam ali dam v najem garsonjero 32 m2, CK, sončna lega. Telefon 061-323-129, zvečer. OPREMLJENO TROSOBNO STANOVANJE v centru Velenja, takoj vseljivo, oddam. Telefon 862-916. TRISOBNO STANOVANJE NA GORICI (cena zelo ugodna), prodam. Telefon 853-189. TRISOBNO STANOVANJE na Šercer-jevi, prodam. Telefon 858-852. STANOVANJE PRODAMO, 87 m2. Telefon 852-303. VOZILA PEUGEOT 106, letnik 95, Peugeot 309, letnik 91, Peugeot 106, letnik 95,prodamo. SERVIS PEUGEOT, Velenje, telefon 862-406. AVT0101, starejši motor, APN in klarinet prodam. Telefon 893-581. AUDI 80 LS, letnik 78, prodam za 3600 DEM. Telefon 041-693-298. BCS KOSILNICO z malimi kolesi, širine 110 cm in motorno žago, prodam. Telefon 851-159. OSEBNO VOZILO BMV 316, letnik 1988, prodam. Telefon 854-457 popoldan. JUGO KORAL 55,90 letnik, reg. 98/12,. Telefon 041-704-625. RENAULT-EXPRES letnik 95/10, prevoženih 49.000 km, prodam. Telefon 041-635-876. GORSKO KOLO SCHWINN, oprema STO, prodam. Telefon 855-178. ZASTAV0101 GTL, registrirana do 4/98, prodam za 500 DEM. Telefon 063-893-118, zvečer. ZELO UGODNO PRODAM FIAT 126 P, I.90,44.000 km in otroški voziček Peg Perego, globok in športni. Telefon 863-605. ŽIVALI KRAVO SIMENTALKO, 600 kg, pred telitvijo, staro 5 let, prodam. Telefon 881-279. 10 DNI STARO TELIČKO, prodamo. Telefon 888-644. JAGNJICE ZA PLEME, JS in JSR, od 25 do 45 kg, prodam. Telefon 063-895-169. PRODAM PRAŠIČA po 280 SIT za kg. Telefon 722-396. BIKCA, težkega 120 kg, prodamo. Telefon 882-146. Ko nastopi smrt, zgini in se nikoli več ne povrne Ob bolečini slovesa od vaših dragih vas skušamo razbremeniti in vam pomagati, zato se obrnite na nas. Spoštovanje, dostojnost, solidne cene in kvaliteta naših storitev so jamstvo za to, da se ob tem žalostnem, a za vsakogar neizbežnem trenutku, spomnite na nas. Namesto vas uredimo VSE, vi pa se lahko v miru posvetite žalovanju. Vedno smo vam na razpolago! MORANA, Pogrebna služj 720-003,720-662,720- CETRTEK, 5. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da- našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 6. marca: ; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da- našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje, SOBOTA, 7. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da- našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 8. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da- našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute! domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 9. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 10. marca: : 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horo- skop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko-izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 11. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da- našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poroči- DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 5. marec - dnevni dežurni dr. Janežič in dr. Žuber, nočni dr. Friškovec in dr. Kočevar Petek, 6. marec - dnevni dežurni dr. Vrabič in dr. Budnjo, nočni dr. Ve-ternik in dr. Lazar Sobota, 7. marec in nedelja, 8. ma- rec - dežurni dr. O.Renko in dr. Friškovec Ponedeljek, 9. marec - dnevni dežurni dr. Bunjo in dr. Vrabič, nočni dr. Slavič in dr. Gusič Torek, 10. marec - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Stravnik, nočni dr. Friškovec in dr. Grošelj Sreda, 11. marec - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Vrabič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Sobota, 7. in nedelja, 8. marec - dr. Vlasta Šterbenk, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 6. marca do 13. marca - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame ANTONIJE SPEH rojene Skruba 15. 5.1931 - 14. 2.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala govorniku in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Vinko in Janko ter hčerka Anica z družino. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta TOMALOVRIČA iz Goriške 57 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje, z nami čutili in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem obrata HTZ Kopalnice, govorniku Mihi Valenciju za govor in župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 5. marca 1998 OBVESCEVALEC NAS as S ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete ANE BRIŠNIK rojene Prime, iz Šoštanja 19.1.1924 - 25. 2.1998 varovanke Doma za varstvo odraslih v Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku in darovali cvetje ter sveče. Še posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Onkološkega inštituta v Ljubljani za lajšanje bolečin in zdravljenje njenih bolezni. Iskrena hvala tudi osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za dolgoletno oskrbo naše mame in babice in vsem, ki ste ji kdaj izrekli besede tolažbe. Hvala govorniku gospodu Medvedu, gospodu duhovniku za opravljen obred, gospodu Hudobrezniku za odigrano Tišino, pevcem iz Šoštanja, organizaciji ZB NOB Šoštanj in DU Šoštanj. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v toplem spominu. Žalujoči sin Branko in hčerka Danica z družinama, brat Edo, sestra Polda in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija JANEZA KONOVŠKA iz Lokovice 2.12.1913 - 22. 2.1998 Ko bo pomlad v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš Ti, sedla bo na vinsko trto in jokalala, ker Tebe ni, z njo pa tudi mi. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govornikoma za besede slovesa. Hvala lokoviškim pevcem in godbi Zarja Šoštanj za zapete in odigrane žalostinke. Hvala tudi kolektivu IUV-OE Šoštanj, sodelavcem Vzdrževanja GA, TEŠ Šoštanj Pogon, za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter društvenim praporščakom za izkazano slovo. Zahvala velja tudi dr. Stupatju za lajšanje bolečin in g. Kvartiču za opravljen obred. Žalujoči: žena Nežka, sinova Ivan in Alojz z družinama. Ob nenadomestljivi izgubi zlatega sina, brata, nečaka in vnuka DAVIDA CVIK1A iz Kavč pri Velenju 8.10.1978 - 21. 2.1998 A meni želja se ne bo izpolnila, da stisnem enkrat Te še na srce. Poljubim nežno te na čelo, sinko in tiho dahnem: "Vrni se!" se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, in ki ste našega Davida pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, častni straži Šolskega centra Velenje ter govorniku Borisu Mastnaku za tolažilne besede. Žalujoči: mama Zvonka, sestra Mojca, brat Matjaž, stari starši ter vsi ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta FRANCA GODCA 12. 5.1921 -19. 2.1998 Utihnil je Tvoj glas, nehalo je biti Tvoje srce, ostali so le sledovi in kruto spoznanje, da se ne vrneš. iskrena zahvala sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki so darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi govornikoma, rudarski godbi in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mama Ljudmila ter otroci Branko in Stanka z družino ter Milan. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in ome MARTE OCEPEK iz Velenja 31. 7.1932 - 25. 2.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: Bojan in Romana z družinama. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prabice ANTONIJE FECE iz Metleč 20.1.1923 - 23.2.1998 Le delo, skrb, skromnost in poštenje Tvoje je bilo življenje. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam ob težkih urah slovesa stali ob strani z besedami, mislimi ali dejanji. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej bi se radi zahvalili gospema Mojci Čebul in Roziki Ramšak za nesebično pomoč. Hvala gospodu dr. Pirtovšku, gospodu duhovniku Silvu Molanu za opravljen obred, govorniku gospodu Andreju Vrbiču ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Majda in Alenka z družinama ter ostalo sorodnstvo. V SPOMIN V meglicah časa živijo spomini lepega... V njih so nepozabni trenutki, ki sijih preživel z nami in za nas. 2. marca je minilo leto, kar smo mnogo prekmalu izgubili ljubega moža, atija, brata, zeta in botrčka Zakaj, se sprašujemo. Zakaj tako kmalu? Imel si še toliko načrtov in ciljev pred seboj. Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure dneva in noči, povsod si v srcu z namiTi. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. BRANKA GODCA 15. 4.1967 - 2. 3.1997 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem pre-ranem grobu in mu v spomin darujete cvetje in prižigate sveče. Žena Tatjana, sinova Denis in Dejan, sestra Jelka z družino ter družini Pečnik in Rak. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, praome, tašče, sestre in tete MARIJE GOLOB Morda kasni spoznanje to, Al' ena sama ostaja za teboj Resnica; da topline žar In ljubezni tvoje melodija fe dota, ki preplavlja misli naše, A spomin ohrani za vse čase... 15. 6.1928 - 17.2.1998 iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala govorniku za besede slovesa, pevcem, godbi in g. duhovniku za opravljen cerkveni obred, gospodu Vladu Usaiju in kolektivu Elektronike. Posebej se zahvaljujemo Ivanki Stropnik za nesebično pomoč v času njene bolezni. Žalujoči vsi njeni. Prometne "zdrahe" v Lokovici Kdo je bil junak, ki se je lotil barvanja znaka? No, ze drugi dan so ga pristojni očistili. Za kako dolgo? Kdor drugemu jamo koplje Svetovalka za gospodarstvo, okolje in prostor v občini Šoštanj Sonja Novak pa hrani dopis krajanov Lokovice, ki so želeli spremembo prometnega režima. "Na tej osnovi, smo tudi ukrepali. Zadevo so si ogledali predstavniki Direkcije za ceste, mariborski prometni inšpektor, predstavnik Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Celje, inšpektor z Inšpektorata za promet UNZ Celje, predsednik krajevne službe, župan Šoštanja in jaz. Naredili smo zapisnik, Direkcija Republike Slovenije za ceste pa je predlagala postavitev prometnih znakov tako, kot stojijo danes," je po- vedala Novakova. Zdaj je, kot je. Če bodo krajani želeli kaj drugega, se bo treba zmeniti in spet priti. Je pa zadeva lahko vsaj malo poučna. Recimo, da iz nje sledi nauk... Kaj bi si ga izmišlja- li, ko pa je med Slovenci že dolgo znan. Kako že gre tisti: kdor drugim jamo koplje...? ■ Milena Krstič - Planine foto: Stane Vovk m v ■ uVAVIII promet? Na križišču regionalnih cest Šoštanj- Velenje - Šaleška magistrata so se v zadnjem času pripetile štiri nesrečekaterih so vozniki osebnih avtomobilov izsiljevali prednost tovornim vozilom. liidi v nesreči, v torek, je bilo tako. Voznik osebnega avtomobila 41- letni Prane T. iz Vitanja je v omenjenem križišču ustavil, nato pa zavijal levo in izsilil prednost vozniku tovornega avtomobila 42- letnemu Marjanu K. iz Ljubljane. V nesreči se je hudo telesno poškodovala sopotnica v osebnem avtomobilu 40-letna Elizabeta T. iz Vitanja, ki so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Lažje ranjen je bil tudi voznik tovornega avtomobila Marjan K. Dejstvo je, daje črna točka na našem območju. Na policijski postaji Velenje so povedali, da so že predlagali, kako naj bi rešili to vprašanje. Menijo, da bi bila najustreznejša rešitev ureditev krožnega prometa. 99 let Marije Lipovšek iz Velenja Krajani KS Šmartno v Velenju dobro poznajo svojo najstarejšo krajanko Marijo Lipovšek, ki je konec februarja dopolnila 99 let. Ob tej priložnosti so jo, obdano s hčerko in sinovo družino, obiskali sosedi, predsednik sveta KS Jožko Blatnik in tajnica KS. Šopka in darila, predvsem pa obiska, je bila tudi tokrat zelo vesela, nastal pa je tudi posnetek, ki bo ostal večen spomin. Marija je konec februarja dopolnila 99 let. Ob obisku so ji predstavniki krajevne skupnosti zaželeli, da se ob letu spet snidejo. Ob slavtjenki sta predsednik in tajnica krajevne skupnosti. Vse se vrača, vse se plača Opazili ste jih Znan naj gostinski delavec, kdo bo naj zdravnik? "Odvrteli" so se štirje krogi v akciji našega tednika Opazili ste jih. Na naslov uredništva Našega časa je do zaključka redakcije (v torek) prispelo kar 649 kuponov, na njih pa je bilo zapisanih 26 imen. Na začetku akcije ni kazalo, da bo izid glasovanja tako tesen, kot smo se prepričali ob preštevanju glasov. Vseskozi so bili na prvih treh mestih Mijo Marinovič (Kava bar Gorica), Toni Gračner (Gostišče Štorman Velenje) in Andrej Ov-nik (Bistro Vlasta Velenje). Navijači slednjih dveh so sicer zanju poslali veliko glasov v zadnjih dveh kolih, a vendar premalo, da bi kateri od njiju prehitel Mija Marinoviča. Ta je zbral 162 glasov in tako postal naj delavec v gostinstvu. Toni Gračner se je s 157 uvrstil na drugo, Andrej Ovnik pa s 118 glasovi na tretje mesto. Čestitamo! Naj gostinskega delavca bomo seveda obiskali in z njim poklepetali v naslednji številki Našega časa. In kdo je dobitnik praktične nagrade? To je Slava Globač-nik, Aškerčeva 5 B, 3325 iz Šoštanja. Za nagrado si je prislužila Almanah, ki gaje podjetje Naš čas izdalo decembra lani. Nagrada čaka srečno izžrebanko na sedežu podjetja. V mesecu marcu pa bomo zbirali naj zdravnika oziroma zdravnico. Tudi v tej akciji bo potrebno izpolniti kuponček z vsemi podatki, ga izrezati in poslati na naslov: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom za akcijo Opazili ste jih. NAJ ZDRAVNI(K)CA Glasujem za......................................... Iz ................................................ Moje ime in priimek ................................... Naslov ..........................Pošta.............. Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. Ce ste se že kdaj vozili iz šoštanjske smeri proti Velenju, in če ste bili dovolj "spretni" ter poznali stranpoti, potem ste v prometnih konicah gotovo izbrali primernejšo pot. Gneči in čakanju pri semaforjih ste se izognili tako, da ste z magistralne ceste zavili na lokalno proti Lokovici in se v Velenje elegantno pripeljali iz šmarške strani. Drži? To ste počeli, kar priznajte! Zdaj boste rekli, da ste se tako izogibali slabi pretoč-nosti križišča Velenje - Šoštanj - Šmartno ob Paki. Tudi prav, ampak s tem ste parali živce ljudem, ki živijo vzdolž te ceste. Ko niso več vedeli, kako si pomagati in preprečiti motorizirane kolone, ki so se čez njihov kraj valile v prometnih konicah, so napisali dopis in ga poslali na občino Šoštanj. Treba je narediti red, so zah- dijo red in ti so, kot vse kaže, tevali in predlagali, da se pri svoje delo vzeli hudo za res, izhodu iz Premogovnika Vele- predvsem pa se ravnali po ti- nje postavi prometni znak, ki bo prepovedoval vožnjo naravnost vsem, ki niso doma v Lokovici, treba je urediti peš prehod in treba je še kaj. Kar so rekli so rekli in to tudi podpisali. Na občino so prinesli 252 podpisov in na teh podpisih je občina šla v akcijo, v postavitev prometnega znaka, ki tako početje prepoveduje. Vsi enaki, vsi enakopravni Potem so poklicali na pomoč policiste, da naj pridejo in nare- stem - vsi enaki, vsi enakopravni. Niso ustavljali samo teh, ki so se po lokalni cesti izogibali "slabi pretočnosti", ampak, ker niso ločili Lokovičanov od tistih drugih, so ustavljali tudi domačine. Ti po tej cesti sicer lahko vozijo, ampak morajo pa biti privezani, tudi piti ne smejo več kot drugi, upoštevati vse cestno prometne predpise... Ko je nekaj domačinov zaradi običajnih cestnih prekrškov plačalo kazen, in ko se je promet bifeju Slivnik zmanjšal, ko je bilo tudi manj obiska v drugih obratovalnicah, se je začelo. Prometni znak se je obrnil proti njim samim. V bifeju ostali brez gostov Najprej in najbolj se je poznalo bifeju Slivnik, kjer so imeli okoli 14. ure vse polno gostov. Naenkrat pa so ostali brez vseh in tega niso mogli mirno gledati. Damjana Perovec, šefi-ca tega lokala, je zato stopila na občino, da zve, kaj se dogaja. Med podpisniki zahteve pa ugledala tudi svoje ime. "Česa takega gotovo nisem podpisala. Bila sem za ureditev magistralne ceste, pločnika in prehoda za pešce, potem pa je očitno nekdo te podpise uveljavil za tole kar je zdaj. Kdo, ne vem," je rekla. Zaradi znaka se menda pozna na prometu tudi v drugih obratovalnicah, v eni pa so menda tudi delavci, ki so tam zaposleni, stanujejo pa drugje, plačevali mandatne kazni, ko so se vozili na delo in z dela. "Tisti gostje, ki so prišli, so kazali listke z mandatno kaznijo, 1.400 tolarjev, kolikor so plačali ...," je pripovedovala Perovče-va. "Ne morem si stvari razlagati drugače, kot da nam jo je pripravil kdo, ki nam je bil "favš" pa nas je ustavil tako, da je ustavil promet," je še rekla. ERA na internetu: http://www.era.si »mn^ NflftMR mm