Naslov—Address NOVA DOBA KI17 St. Clair Avfi. Cleveland, Ohio (Tel. HEndcrson H882) il -H (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Leto 1935 je posvečeno napredku mladinskega oddelka J. S. K. .Tednote. Svojo agilnost ho pokazala naša mladina! Entered as Sccond Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd. 1917, Authorized March 15th, 1925. So. 11 — ŠTEV. 11 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, MARCH 13TH, — SREDA. 13. MARCA, 1935 VOL. XI. — LETNIK XL DRUŠTVENE IN DRUGE RAZNO IZ AMERIKE IN VESTI INOZEMSTVA ^0v<> društvo “Electrons,” št. -8 JSK.J, ki je bilo ustanovlje-no v naselbini Springdale, Pa., j6 izvolilo sledeči odbor: Stanly R. Progar, predsednik; lar*k J. Progar, 318 Rosslyn Springdale, Pa., tajnik; 1 nton Savorn, blagajnik. J r*dobivanje novih članov v Izrasli oddelek JSKJ ni zaspa- °’ kljub živahni kampanji rnla- ■nskega oddelka. To naj lepše ^ azujg dejstvo, da jc ured- '-upravnik ta teden dobil iz javnega urada naslone in vpi- k’a okrog 90 novih članov od- as ega oddelka v naslovnik No- e Dobe. Cast in priznanje 'a'sirn vrlim društvenim delavcem! St. Louisu, Mo., je premi-John Lesar, star 63 let, društva št. 87 JSKJ. Po-Sj^ri^ opušča soprogo, enega in osem hčera. Rojen je v vasi Jurjeviča pri Ribnici "a ^lenjskem. Peysk0 društvo “Jadran” v GVelancIu, O., vprizori v ne- Mio 17 v. • j. i{ Xi- marca zanimivo opere-t° ‘Div.ii Stanislav.” Priredi-Gx se bo vršila v Slovenskem avskem domu na Waterloo u°ad. jp Dramski odsek v Pittsburghu, ■’ ''Prizori v nedeljo 31. mar-IV igro “Divji lovec.” v lret|iter se bo vršila v S lose ,S^ern domu na 57. cesti in 0 Pričela ob 2:30 popoldne. J®Vski zbor “Slovenec” v llQ6 Colc- vprizor' v nede-«Pl marca zabavno igro lev V Leadvillu-” Priredili .Se vršila v Orlovi dvojni. teki- ^ *eve*antlii. O., se jc prc-on 1 teden mudil po uradnih j. .V^kih Mr. Joseph Zalar i/, le a, Ul., glavni tajnik KSKJ. rjfja,lk<> s predavanjem o do-loCern vrtnarstvu in s tombo-v nedeljo 31. marca Cit °i ^'le Slovenska N a r o d n a a niea v S. N. Domu na St cllr A ve. v Clevelandu, O. A?01'«*« samostojnega pev- , Sa zbora “Zarja” v Cieve-^uu n i • • kio ’ se -ie vr31* Pre^e’ vse nedelj0> 'ie bil nedvomno za Ye P°setnike duševni užitek pr-Ijož Xl‘ste’ odmev vriska same 7a)",anske pomladi. Pevski zbor brij1'' 'ma obilico izredno do-Vidi ill0^i> starejših in mladine. \7t Se Pa tudi, kaj premore 1 a.)na. vaja, dober učitelj in ‘JUbezen ■ 11 oo nase lepe pesmi sebeU ^a'j) , So Posetili tudi rojaki iz iii Q.er^ona> Akrona, Loraina P« koncertu se je bav * a Prijetna in razigrana za- Pestr ^ršna more slediti Ie mi je.mu Vencu slovenske pes- lepota' 10 sama opojnost in ka u'iizevna in založniška tvrd ku n.arr>er ^ Kros. v New Yor-marcam naznanja, da bo dne 20. Ustavljena na trg nova ki "Grandsons” (Vnuki), mic ‘It sl3isal Mr. Louis Ada-Hi j- nJiga je na priporoiil-1 Book-of-the-Month klu-(DalJe na 4, strani) V nul namenjen za kovača, (oda pozneje je vendar dobil priliko posečati višje šole in z 29. leti je bil že profesor na dunajskem vseučilišču; nekaj let pozneje je poučeval filozofijo na češki univerzi v Pragi. Leta 1907 je bil izvoljen v avstrijski parlament, kjer se je izkazal neustrašenega borca za pravice Cehov in Slovanov; pa tudi druge narodnosti so imele v njem dobrega zagovornika, kadar se je šlo za pošteno stvar. V decembru 1914 je pobegnil iz Avstrije, nakar se je pri zaveznikih do konca vojne zavzemal za češkoslovaško republiko. Leta 1916 je bil tudi v Ameriki, kjer je konferiral s predsednikom Wilsonom. Pravilno je, da se ob 85. rojstnem dnevu tudi Slovenci spomnimo tega velikega Slovana, državnika in človekoljuba, ki tako* uspešno vodi svobodno državo naših bratov Cehoslova-kov. Odnošaji med Cehi in Slovenci so bili vedno bratski in prijateljski, tako pod avstrijsko vlado, kakor pozneje. Tudi v Ameriki se Slovenci in Cehi medsebojno izvrstno razumemo. o---------------------- KLJUKASTI KRIŽ Kljukasti križ ali “swastika,” ki je danes simbol Hitlerjeve Nemčije, ni nič novega. Take znake je najti na lončenih posodah davnih narodov ir- na izdelkih iz bronaste dobe v starodavni Perziji, Indiji, na Kitajskem in Japonskem. Znak je bil znan tudi med Indijanci Severne in Južne Amerike. V Indiji je bil simbol budizma. V splošnem pa se smatra za simbol sonca. Italija, bližnja soseda Slovenije in Jugoslavije sploh, se pripravlja na vojno z Etiopijo ali Abesinijo, zato bo morda kakšnega čitatelja zanimalo, kje in kakšna je dežela, kjer so bili Italijani pred nekaj desetletji že pošteno tepeni. Etiopija je poleg zamorske republike Liberije edina samostojna država na afriškem kontinentu. Vse drugo so si razne velesile razdelile med seboj. Vlada .ji cesar Haile Selassie, ki ima tudi visoko doneče naslove: kralj kraljev, zmajjoval-iii lev Judeje in izvoljenec božji. Etiopija se omenja že v bibliji stare zaveze. Takrat ji je vladala kraljica Šeba, ki je bila nekoč prišla obiskat mogočnega judovskega kralja Salomona. Etiopci trdijo, da je sedanji e-tiopski cesar direktni potomec kralja Salomona in kraljice Sebe. ’ Dežela je prccej razsežna, meri namreč okrog 350,000 kvadratnih milj, toda šteje le približno 12 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo tvorijo abesinski Semiti, Somali, Arabci, Indijci in črnci. Površina Italije, brez kolonij, meri okrog 119.000 kvadratnih milj, šteje, pa 42 milijonov prebivalcev. Iz tega izhaja, da more Italija postaviti na noge mnogo večjo vojsko, kakor Etiopija. Seveda, ako pride do vojne, se bodo K-tiopci bojevali na domačih tleh, Italijani pa precej daleč od domovine. Pot iz Italije proti E-tiopiji drži preko Sredozemskega morja, skozi Sueški prekop v rdeče morje in od tam v Indijski ocean, kjer bodo Italijani dosegli svojo kolonijo Somalijo; z Rdečega morja pa dosežejo svojo kolonijo Eritrejo. Etiopija leži primeroma blizu Rdečega morja, vendar ji na severu zapira pot do morja italijanska kolonija Eritrea, na vzhodu francoska in angleška Somalija, na jugovzhodu pa zopet meji nanjo italijanska Somalija. Glavno mesto Etiopije je Addis Ababa, ki šteje okrog 65.00 prebivalcev. Dežela je še malo razvita in prebivalstvo je popolnoma nepismeno. Podnebje je ponekod tropsko, v višjih legah pa zmerno. V krajih, kjer je mnogo padavin, se širijo lepi gozdi, ki vsebujejo mnogo izbornega lesa in kjer se pridobiva tudi kavčuk ali gu-mij. Kavina drevesa rasto tam divja, poleg tega pa ima dežela tudi lepe, kultivirane nasade kave. Tudi v Zedinjenih državah popijemo precej etiopske kave. Prebivalstvo se v glavnem bavi s poljedelstvom in živinorejo. Goveja živina, konji, ovce, koze, mule in osli tvorijo precejšen del narodnega premoženja. Prideluje se obilo ječmena, prosa, pšenice in tobaka ; bombaž, sladkorni trs, hmelj, dateljni in vinska trta s*e gojijo v manjši meri. Dežela je bogata na rudninah, posebno na železu in zlatu; pridobiva pa se tudi srebro, baker, antimonij, sol, žveplo in premog. Velike vodne sile so sko-ro docela neizrabljene. Ni čuda, da Italijane skomina po naravnih bogastvih dežele. Spor med Italijo in Etiopijo je nastal zaradi obmejnih incidentov. Meja med Etiopijo in italijansko kolonijo Somalijo ni točno določena in Mussolinijeva vlada trd/i, da so Etiopci večkrat prekoračili mejo in napadli italijanske kolonijalne čete. E-iiopski vladar pa trdi, da so zu-(Dalje na 4. strani) 0DMEVJ„lz,i0DN,H VSAK PO SVOJE KKAJEV _ Med slovenskimi revijami zavzema “Ljubljanski Zvon” še vedno zelo častno mesto, dasi je \ letošnjem februarju nastopil že svoj 55. letnik. Dolga vrsta letnikov “Ljubljanskega Zvona” pomeni več kot pol stoletja kulturno-slovstvene službo. V Radečah obstoja že nad 20 let pripravljalni odbor za gradnjo železniške proge St. Janž-Zidani most. Odbor je že večkrat dokazoval nujnost omenjene proge, teda vedno brez uspeha. Zdaj pripravlja vlada velika javna dela, za katera namerava potrošiti znesek ene milijarde dinarjev, kar naj bi se porabilo v glavnem za gradnje cest in železnic. Odbor zdaj upa, da se bo tudi proga Št. Janž-Zidani most uresničila. Lanski pridelek koruze v Jugoslaviji znaša nad 51 milijonov stotov. Največ koruze je pridelala dunavska banovina. Izvoziti bo mogoče okrog 135,000 vagfcnov koruze. Tako dobrega pridelka že davno ni bilo. Ljubljanski dnevnik “Jutro” z dne 15. februarja je prinesel sledeče poročilo: “Siika H. G. Peruška v Narodni galeriji. Narodna galerija nam je poslala prepis pisma, ki ga je por.lal ameriški slovenski jisgtelj Ivap. pisruu poroča o ustanovitvi in delovanju odbora, ki si je nadel nalogo zbrati denar za nabavo ene izmed reprezentativnih slik a-meriškega slikarja slovenske krvi H. G. Peruška. Sliko naj bi clevelandski Slovenci poklonili Narodni galeriji v Ljubljani. Zakaj “dnevi ameriške Slovenije so šteti,” poudarja elegično g. Jontez, “toda preden pogoltne ameriško morje naš otoček, želimo pokloniti stari domovini majhen spomin, ki naj bo priča, da ameriški Sio-venci nismo pozabili svoje rodne domovine. . . Obenem pa naj ta naš dar priča stari domovini, da je eden izmed njenih sinov postal v Novem svetu velik in spoštovan umetnik.” Odboru je uspelo zbrati potrebna sredstva ((-500 dolarjev), k čemer je znatno pripomogel tudi operni in koncertni pevec Anton Su-belj. Tako so clevelandski Slovenci lahko kupili oljno sliko “Simfonija ameriškega zapada,” ki jo je izbral sam slikar Pe-rušek. Ta slika je že na poti v Ljubljano. — Beležimo s priznanjem to lepo kulturno dejanje naših rojakov v daljnem Clevelandu, ki so kljub težkemu položaju, v katerem se nahaja zaradi gospodarske stiske naša kolonija, zbrali sorazmerno visok znesek za nakup slike, ki naj Narodni galeriji predstavlja slovenskega umetnika, ki je zaslovel v Zedinjenih državah ameriških. Naj bo ta slika v hramu naše likovne umetnosti stalen memento, da mislimo tudi na rojake v daljnem tujem svetu, preden jih pogoltne neizprosno morje ameriškega naroda.” Bolivija in Paraguay sta v vojni zares, na Grškem so imeli pretekli teden domačo revolucijo, Mussolini pošilja vojaštvo v Afriko, da se tam znese nad Abesinci, ker so bili pred štiridesetimi leti Italijane pošteno naklestili, župnik Coughlin in louisianski senator Huey Long napadata a d m i n i s t r a c i j o v Wasliingtcnu, senator Robinson in general Johnson napadata Cofghlina in Longa, drobnega l.i ega in špetira pa je v tej lepi deželi nič koliko. Pa prav ijo nekateri, da je dolgočasno na svetu! ♦ Vejica je pri pisavi zelo majhna reč, vendar včasi veliko pomeni. V Clevelandu se je nedavno pripetil slučaj, da je bil neki goljufije obtoženi mož o-proščen, ker je bila v obtožnici, izdani od velike porote, neka vejica nepravilno postavljena. Ta nepravilno postavljena vejica je napravila obtožnico dvoumno in odvetniki so jo razcefrali. H« Eugene Grace, predsednik velike jeklarske družbe, je od leta 1917 do leta 1931 “zaslužil” komaj nekaj nad 12 milijonov dolarjev. To je res sramotna plača; saj ne znaša niti milijon dolarjev na Isto! Ameriški Nemci zbirajo obrambni fond za Bruno Haupt-n;anna, ki je bil nedavno spoznan krivim ugrabljenja Lindberghovega otroka in obsojen na smrt. Nabrali so v to svr-ho baje že nad 20 tisoč dolarjev. Pri svojih prireditvah napivajo Hauptmannu in sramotijo visoke ameriške uradnike. Iz tega se vidi, da je Amerika še vedno dežela svobode. Kaj bi se zgodilo Američanom v Nemčiji, če bi se na javnih prireditvah navduševali za kakšnega kaznjenca, ki bi ga nemška sodnija obsodila, in bi sramotili ime Hitlerja in drugih nemških voditeljev -1 Dr. Štampar je spet odpotoval na Kitajsko. Po enomesečnem odmoru v Zagrebu se je u-pokojeni načelnik ministrstva narodnega zdravja in socialne politike ter aktivni član zdravstvene sekcije pri Društvu narodov dr. Andrija Štampar zopet vrnil na Kitajsko. Iz Zagreba je odpotoval v Trst, cilj (Dalje na 4. strani) Zopet smo dočakali tisti srečni čas, ko se nam iz oken gro-cerijskih prodajaln režijo suhe polenovke, iz oken modnih trgovin pa pomladanske obleke. V Tudi bolezen včasi prav pride, namreč namišljena bolezen, če se hočemo izogniti kakšnih obiskov ali prireditev. * Avtomobilske nesreče so obžalovanja vredne, toda včasi izjemoma le kaj dobrega učinijo. Tekom svetovne vojne so je s torpedirane ladje rešil neki De Esta Hand, ki pa je v grozoti katastrofe čisto pozabil svojo preteklost in je od takrat živel v državi Washington pod imenom Lewis. Te dni je mož v neki avtomobilski nezgodi dobil precej močan udarec na glavo in, ko se je zbudil iz nezavesti, se je zopet spomnil, kdo je in odkod, ter je našel svoje sorodnike. Seveda, za vse slučaje tak radikalen način zdravljenja ne bi bil priporočljiv. * Kult nudistov ali nagcev se je baje začel zadnje čase zelo širiti. To ni nič čudnega, kajti neštevilni novi davki nas bodo kmalu vse slekli do golega. * V New Orleansu sta se tft-kom ene ure dva avtomobilista zaletela v isti telefonski drog. Morda sta telefonski drog smatrala za pešca, ki čaka na karo cestne železnice. (Dalje na 4. strani) immuKmiummmiimmiifmiiiwiiiimmmimii'miigHMHinumtii?* MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m m H S s G s IIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllllllllllIlllUIItllllllllillllllllllllllllllllllllillllllllllllllfUfKHIIIlIlllIllIIKAIIIIllllllIlllllllllllllIlllllliil. ^SIIIIIIIllIIIIIIlllllllIllllllil(|IIIIllSlliafllEllLUIIIlllllllllilIlliaillIIIIIlIlllllllllllIIIIIllllllllNIUIIIIIIlllllllllllllIlllIllllllllllllllIlllllUI0 Pavel Flere: NAVIHANI PAVLIHA Pavliha se odpravi s svojo materjo in drugimi romarji na božjo pot. Poleti je bilo in vroče, Pavliha pa žejen, da si privošči pijače več, kakor je bilo treba. Premagan od pota in tekočine gre, da si poišče miren prostorček, kjer bi se odpočil in se naspal. Tako grede pride do čebelnjaka, ob katerem so ležali tudi prazni panji. “Kot nalašč,” si misli Pavliha in zleze v prazen panj, ki je bil čebelnjaku najbližji. Tu se zlekne, zaspi in spi v samo trdo noč. Mati ga je že nehala iskati ter se vrnila z drugimi romarji domov. Kakor je že navada, da se pomešajo med božjepotniki kaj radi tudi razni pridaniči in zmikavti, sta se znašla tudi tu dva tatiča, ki sta gledala, kako bi si pomagala na tuj račun. Nočilo se je že, ko prideta do čebelnjaka, ob katerem je spal Pavliha. “Ha,” se obveselita možakarja, “dobro bi bilo, ako se založiva z medom in ga prodava. Med in vosek gresta vedno v dober kup.” In še reče eden: “Slišal sem, da je največ vreden panj, ki je najtežji.” Ker v noči ne moreta presoditi na oči, začneta pretehtavati panj za panjem; a vsak jima je še prelahek. Tako prideta do panja, v katerem je spal Pavliha, primeta ga in potežkata, pa se zasmejeta: “Tale bo. Ta je najtežji. Kar pojdiva z njim!’” Rekši poiščeta drog, ga vtakneta skoz panj in si ga zadeneta na ramo. Medtem ko zmikavta pretehtavata panje, se Pavliha zbudi; tako pa sliši vse, kaj se onadva menita. Vendar ostane lepo v svojem panju in si misli: “No, vama jo zagodem.” Tema je bila kakor v rogu in možakarja, ki sta odnašala panj, se nista mogla videti med seboj ter nista mogla videti Pavliha in ne, kaj počne. Ta se v spanju vzpne, pograbi za lase tistega, ki je nosil spredaj, in ga pošteno zlasa. “Kaj počenjaš?” se zadere ta nazaj: “Ali te vrag moti ka-li, da me ne pustiš pri miru? Le še enkrat poizkusi posegati po mojih laseh!” “Ali sanjaš?” se obregne zadnji, ki ni vedel, kaj se je zgodilo. “Oberoč držim za panj in mi ta prav dosti prizadeva; pa bi še tebe lasal?” “Ta bo več vredna kot raztrgan kožuh,” se natihem smeje Pavliha in počaka. da se možakarja pomirita. Ko korakata naprej in sopihata pod svojim bremenom, se Pavliha spet dvigne in pograbi zdaj za lase tistega, ki je nosil zadaj. “Butec!" se ujezi zdaj ta na svojega tovariša. “Nosim in se upiram, da mi kar križ poka, ti pa se me lotevaš in me lasaš. Le počakaj, ne bo ti zastonj !” Prvi pa se odreže: “Sam si butec in še tepec povrhu! Kako naj te lesam jaz, ki hodim spredaj in pred seboj še poti ne vidim, da bi se ukvarjal s teboj, ki krevljaš za menoj. Vem pa zdaj, da si ti bil tisti, ki me je zgrabil za lase, zdaj pa bi rad vso krivde zvrgel name. Pa je ne boš; te že poznam, kakšnega perja ptič si.” Pričkata se in kregata ter pitata z raznimi pridevki, zakaj nobeden ni hotel biti kriv, nobeden pa ni hotel odje-njati, da ne bi opletal vsaj z jezikom, ko z rokami nista mogla. Ko sta že oba pošteno v ognju, se dvigne Pavliha v panju, pograbi obadva, ju trese in lasa s tako ihto, da temu in onemu udarja glava ob panj. Vsa razkačena popustita svoj tovor, se zakadita drug v drugega, se obdelavata in nabijata, nazadnje pa se rohne in preklinjaje razideta. Pavliha je poslušal, kako padajo udarci, ko pa vse potihne, zleze iz panja. Videč trdo temo, se potegne nazaj vanj, zaspi in spi, dokler mu sonce ne posije v lice. Takrat vstane, se razgleda, potem pa se napoti v bližnjo graščino, da se tamkaj udinja. _----------O-------- Franjo Serajnik: VAŠKI MOBNAKJI Mi smo mornarji, čvrsti krmarji. Iz papirja jadrnice hitre so kot lahne ptice in križarke iz suhe skorje šle bi še celo na morje, majhni sicer, a številni čolni naši so rešilni iz orehovih lupin, ki se ne boje nič min, iz zabojčka še drednut, velikan zares, nadut: to naše silno je brodovje, ki gospodari čez valovje. ponosni nanj smo vsi po vrsti: mornarji mi, krmarji čvrsti, z njim svet si res bi osvojjli, saj dečki mladi smo in čili. ---------O--------- VSE PRAV “Vse prav!” glasi se iz višav, kot prišlo bi z neba mornar z višine jambora ta kliče vsem pozdrav. V kabini svoji kapetan računa smer, ko gasne dan, k počitku l*ga potnik vsak, saj sredi morskih je planjav vse prav! Kot ladji kapetan, mornar, razum in vest sta tvoj brodar. V njih varstvu človek sladko sp> kadar se njih pozdrav glasi: “Vse prav!” THE SNOW FAMILY ON THE HILL Mr. and Mrs. Snow and Bessie and Johnny Snow had not been living very long. They fell to earth in the shape of snowflakes, and Paul and Mary Jones put them into form. For hours and hours did Paul and Mary work, modeling the Big Snows first, and then the Little Snows. Mr. Snow had a tall hat on his head and a corncob pipe in his mouth. He had a very contented expression on his face, as if saying: “I am a very fine snowman. I am tall and strong, and cold weather doesn’t affect me in the least. Now, look at to walk away. We’ll put him beside the road; he must do the rest.” “Yes, we’ll teach him a lesson,” laughed the other little sunbeams. And they gathered closely together about the feet of Johnny Snow and warmed and warmed him till he began to loosen from the ground. “You want very much to get away from your parents, don't you?” asked the little ringleader of the sunbeams. “Yes, indeed, I do,” replied Master Johnny. “I want to go to the big road and from there I’ll take an automobile it x LITTLE CONVENTION Boys and girls attending the first national SSCU juvenile convention in Ely, Minn., next August, will hold regular sessions, elect their own president, vice presidents, secretary and committees of the convention. Besides all this an exceptionally attractive program of entertainment awaits them. WILLIAM’S BEDTIME GAME He Began Rolling R apidly Down the Hill your flesh and blood people—see them shiver and shake when a breath of north wind touches them. But I, why, 1 just stand here in the teeth of the norther’ and smoke my pipe in peace.” And beside Mr. Snow stood Mrs. Snow. And she, too, wore an expression of contentment on her round face. Very motherly she was, her eyes always on her little daughter, who stood close beside her. Mrs. Snow wore a hood- modeled after the hoods worn in early Colonial days. Johnny Snow was somewhat larger than hjs sister, and older, too, having been modelled first. He was a whole day older than his sister. He was the merriest looking chap you could imagine. His mouth was spread in a smile that wouldn’t come off. His eyes were round and full of mischief. He seemed on the outlook for mischief all the time, and gave his father some uneasiness. The older Snow feared the young one might be rash and try to run away from home. Bessie Snow was a demure little maid. Her face was like a peach, peeping from under a hood which was made like her mother’s. She had a big doll in her arms - a doll of snow, like herself. And Dolly was as sweet as a peach also. Mary had taken pains that Bessie should have a doll just as nice as her own big doll which Santa had given her Christmas. And so the Snow family was a very fine, happy family. They stood on a pretty hillside, or sloping lawn, rather. The wide lawn surrounded the house in which Paul and Mary lived and dropped away to a big country road which was bordered on each side by tall leafless trees. But one fine day little Johnny Snow became discontented on the hillside, standing so steadfastly beside his father. He had been watching the people passing on-the road all day, merry, laughing people they were. And often he had heard the passers-by calling out: “Oh, see the Snow family! Aten’t they splendid?” “I’d like to go down that road," sighed Johnny, the smile leaving his face for a moment. “I want to see the world. I want to get into one of those automobiles and ride and ride and see the sights beyond that long range of hills yonder.” “Ah, my son, you are a foolish boy. It was never intended for a snow boy to roam. He's supposed to remain in his place and be content. Don’t long to go where it is not for you to go. Be happy on your own hillside.” So spoke the father of Johnny—Good Mr. Snow. But Johnny fretted and fretted, and got his mother into a state of nerves. And even Mary felt unhappy while her brother was making their good parents miserable by his persistent complaint against his happy home. That same day some pretty warm sunbeams came to play at the feet of the Snow family. They were such happy, sparkling little sunbeams, and quite cheered the hearts of Mamma, Papa and Bessie Snow. But Johnny was still in a discontented mind. One of the sunbeams overheard the naughty fellow’s complaints and whispered to her companions: “Suppose we give the naughty fellow a taste of what he is wishing for,” she said. “We’ll congregate about his feet and melt him loose from the ground on which he stands so firmly. He’ll roll to the road, and then lie’ll find that there’s something else to do other than to wish for things. It will then be up to him round the world.” “Very well, -we’ll loosen you from your present place and then you can run down the hill.” So informed one of the sunbeams. » So they kept on warming his feet and pretty soon over he tumbled, head first. Then, to the great distress of his parents and sister, he began rolling rapidly down the hill. Off went one of his arms, broken away by a stump which stood rooted in the yard. And then, just as he was about to tumble close to the long-coveted road, his nose became so flattened that it made his face look comical. And one ear was also badly damaged. Oh, how those terrible accidents did hurt him! He shed tears, and many of them. At last, after many injuries, Johnny Snow rolled to the edge of the big road. And at the same moment an automobile passed along at high speed, for the snow had melted away from the road and it, lay hard and dry beneath the sun. As the great car speeded past Johnny overheard a lady calling out: “Oh, see that little snow figure lying in a heap! Guess it tumbled from the hillside. But just look at the three that stand there! Aren’t they fine ?’’ A pang of regret passed through Johnny’s little snow heart. How ht wished he were once more beside his family on the hillside. He had been a fool to allow the sunbeams to meli him away from his home. And hert he lay, face downward, in the melting snow beside the road, snow that was filled with dirt. And one arm was gone! And he couldn’t even rise, not to speak of ever being able to drag himself to his old happy place with his family. But after several hours of suffering, Johnny was glad to hear the familiar voices of Paul and Mary. “Oh, he’s melted and rolled down the hill!” cried Paul. “We’ll have to fetch him up again!” “Yes, we can put new snow all about his feet and make him stand again,” said Mary. “Isn’t it a pity he fell? I am afraid he’s badly hurt. Let’s run to him,” And soon Mary and Paul had little, naughty, broken Johnny in their arms and were carrying him to his old place in the yard. And they soon had him set firmly in a new stand of snow, and Paul modeled a new arm for the now ugly fellow. And Mary laughed till the tears ran down her face at sight of Johnny’s nose and ear. “He looks like one of those funny pictures one sees in the comic paper,” she declared. But Johnny was glad to be back at his home again, and didn’t mind if; Mary did laugh at him. And his nose j was soon straightened and his ear fixed and his whole body put into j order again by the artistic Paul. And j ‘ after Mary and Paul had gone into the j I house for dinner, there was a family 1 reunion, and the Snows—all four of ' them—were quite happy again. ‘ “I’ve learned a lesson today that I’ll ; never forget,” declared Master Johnny ; Snow. “One should never want to go ;. out of his place in the world. 1 was a - fool. But now I am wise.’” “Never too wise to learn more and ! i more,” observed Papa Snow, removing his corncob pipe for the night and i putting it into his pocket. “One can , learn something every day, my son.” i j “That’s so, Papa,” agreed Johnny. -:“And from this1 day I shall be more J | contented. Z; “Yes, for in the Spring we will melt,” s said Mamma Snow, in a serious tone. II “But we never die,” explained Papa £ i Snow. “We melt and run off the hill - side into the brook and from there we run into the mighty river hundreds of i miles away. And on the bosom of the s river we go to the sea—unless we stop 5 tc enrich some field by the way. Ah, i j we have a long and useful life, my t dears.” s And all the other Snows said, “Yes, ? indeed we have.” s j And then the stars came out and s they fell into a deep slumber. One night, although it was long past his bedtime, little William did not want tc go to bed at all. “I want to stay up till midnight,” he whined. “I’m not tired. I just know I can't go to sleep.” William’s father had gone away on the train that morning, and he had told William that he would sleep in a Pullman car, that night. William had never been on the train to stay all night and had asked many questions about it. So when he began to cry about going to bed, his mother called, “All aboard for Florida,” and William cried de- ca w SEVERNI MEDVED Visoko na ledenem severu blizu Hud' J1'' sonovega zaliva je živela severna med' ^ i vedka z dvema mladičema. Mladičk* ^ sta bila dolgo časa zelo slabotna in P°' j polnoma prepuščena materini negi. j ta ju je nežno ljubila, in če se je k^' j^1 sna druga žival približala njenemu &1' ^ j vališču, je postala tako razkačena, “* j sta se je še mladiča zbala. , tr^ Kakor hitro sta znala mladiča hodi'1, ^ ju je peljala vsak dan na kratek izpre'’j | hod in ju učila, kako si morata san)* , iskati hrane. Ch( Toda nekega dne jih je doletela 1,6 tes J sreča. Medvedka in njena mladička pf. bili prehodili dolgo pot, da bi uiei ma tjulnja. Prišli so do eskimojske nas*1'r))e bine, kjer je stala čreda vprežnih Ps0'friot ;Ti so zavohali medvedko, zagnali s0 s<:ent ! proti nji, in začela se je divja borba. Medvedka se je junaško branila. '° kla je okoli sebe in rjovela, da se ) razlegalo daleč na okoli po snežni r*' r.ini. Kanadski stražniki, ki so v Pr’ cejšnji razdalji od eskimske naseli)111 jahali na svojih konjih, so zaslišali 1 rjovenje in besno lajanje psov ter odi'1' teli na pomoč. A še preden so prisP® do prizorišča boja, sta bila'medved*' in eden izjjied mladičkov mrtva. Stri<* E mešter Douglas se je pognal med P? 1 in rešil ostalega mladička. Vzsl ! F je s seboj v svojo kolibo in ga ljube ’ negoval. J Ir* “Budi,” tako so imenovali mal6? Fr ■ severnega medvedka, je postal ljubU. ■ nec vseh. Njegove ljubke kretnje smešno zmrdovanje so očarale vsa^T111 gar in marsikdo ga je na tihem zav Douglasu. Posebno so mu pa zavi to, da se je medvedek tolikanj na',e* , 1 • l«it| nanj. F 1 Vsak večer so položili pred 1>°”| lasovo posteljo debelo preprogo i>’• '.1 c. leli “Budiju,” naj leže nanjo. SLOr‘jJf ' tako in se delal, kakor da bi sp?l- X da v resnici ni spal. Časih je kdo 'J C med stražnikov pogledal skozi vi— -tekel: “Zdaj pa menda res sp.1" . l?n “Budi” ga je slišal in hrabro 1 Potem je legel stražmešter P°^VJ Sp ugasnili so luči, in vso kolibo je 0 L spanec, Tedaj je “Budi” tiho vst;ti-2] splezal na gospodarjevo posteljo. * t r a j so ga zmerom našli na blazinil “l 'j stražmeštrovem zglavju. X. Dvoje stvari je “Budi” zelo kopelj, ki ga je čakala vsak dan, 'n£jyer slastice, ki jih je našel v kolibi. '.n(j stikrat so mu skrili tc poslastice^ ^ najbolj nemogoče kraje, a “Budi plezal in se plazil tako dolgo, da ji^lL dobil' „Jie« Med tem so pripravili “Budiju dom. Vodstvo živalskega vrta | Banffu Rocky Mountains je stražmeštru Douglasu in ga vPra5‘,X(l0 ali jim ne bi mogel preskrbeti severnega medveda v nadomestil0 E ^ starega ljubljenca “Pata,” ki ')e L umrl za starostno onemoglostjo. .J0 ' Stražmešter Douglas je dobro v Jres da ne bo mogel zmerom imeti m«®1 ka pri sebi, zakaj iz medvedka P°st#l q | navadno medved, in medved ni dflfll Ccq j žival. Tako se je spomladi odpravl ^ “Budijem” v Banff. [(0l|‘ “Budi” je bil najprej zaradi ive ! membe okolice ves prepaden; tod® j; j je filozof, in ko so ga spravili v ž1' skem vrtu v veliko kletko, se je v the vdal v usodo in skušal najti vse solj|■; strani tega jetniškega življenja. (;l koli mi ne bo zmanjkajo hrane, A1., se mi ne bo treba bati psov, niko'L | ! mi ne bo treba bati tistih palic, ki P vajo smrt in ogenj! ...” — in ie kar zadovoljen. . ( I ■ Niti malo se mu ni sanjalo, da Je; on tisti, zaradi katerega je bil živ3 . ^ vrt vsak dan poln ljudi. --------O--------- Ivan Albreht: ^ PRI OKNU “Mamica, poglej, poglej, kakšne zlate nitke plete solnce skozi mreže vej! Kot da sneg vse križem cvete* poln draguljev je naš vrt kakor v bajki zlati prt— Mamica, ko bom velika, - takih nitk si bom nabrala in obleko tebi stkala, da boš v njej kot mlada vil*1 tod po vrtu kdaj hodila. Še zapojem ti, da veš, toda—jokati ne smeš!” “Nič ne boj se, milo dete, mamica ne bo jokala, le za haljo dragoceno biserov si bo nabrala, v solncu jih bo presušila in v srce jih zate skrila: Da boš hčerka moja mala, biser, rožica ostala, da boš svoji mamici, kar je solnce zemljici—” ~ pes ^/uwo/? ^ c°°« LIMA BEANS This time of year, dried lima j make a vegetable dish that is delicious and inexpensive. ^ Soak 2 cupfuls of lima bea«s cupfuls of water for 24 hours. f Boil gently in salted" water hours. , * i The water should about boil 8* j| that none needs to be drained off' careful that the beans do not stic^i Season with 1 tablespoonful bl and serve. ------- on it, onto the box. “You must be sure to keep your check,” she said, “or when you arrive in Florida you can not get your baggage.” “Let’s go to the washroom, now, to wash and brush your teeth before you crawl into your berth,” she suggested, as she slipped William’s dressing gown over his pajamas. “You know, people always wear dressing gowns on Pullman cars,’ she told him. William danced toward the bathroom and did not care at all when his mother ■! •atm «'h eac And Here Is Your Watch, You Had Better Put That There, Too viil)#e ridt'ie r| washed his face and hands, although , he usually objected. i “Now you are ready to get into your! j berth,” she said as she wiped his hands ; dry. William hopped into his white , bed, which had been named “The Snow , Drift,” and his mother tucked him in ;. snugly. i “Put your ticket under your pillow, i. so no one will steal it. And here is your watch. You had better put that!; there, too. “This is the way your bed shakes1: when you sleep on a train,” she said, as she bounced the bed up and down, gently. ■ | “If you listen closely you may hear ithe engine whistle.” Just then a real train whistled far away. “I hear it,” William cried. “Goodnight,” his mother said, as she turned out the light, explaining that the porter always did that on the Pullman cars. “I’ll call you at seven o'clock tomorrow morning and we will eat breakfast in the dining car.” William closed his eyes and imagined he was on the train just like his father. He had forgotten that he did rot want to go to bed and was soon riding swiftly away toward dreamland. 0----------------- Serajnik Franjo: STRAŽAR So kiparji umetniki dečki naši iz vasi, kup snega so navaljali tam za gajem zadnje dni. Možu trup iz njega zrastel je mogočen in krepak, kepa velika vrh njega glava, čuden to je spak; Lonec počen mu je kapa, ki po strani se drži, šiljast nos iz mrkve rmene, in iz oglja so oči. Sablja mu je metla stara, ki so djali jo že v kot. Tako stražo naši vasi so postavili na pot. Dokler dnevi so prav kratki, dolge, mrzle so noči, naš stražar brez suknje tople sredi zime tam stoji. ---------O--------- M a nica: KAJ NAJ SE IGRAMO “Slepi mož.” Ta igrica je prikladna zlasti za zimski čas, ker se lahko vpri-zarja v sobi. Eden izmed otrok si zaveže oči. Ta je potem “slepi mož,” ki sede k peči ali kamor že. Drugi otroci pa se motovilijo po vseh kotih in spuščajo raznovrstne glasove, ampak lepo počasi, drug za drugim. Tako na primer eden zacvili, drugi po pasje za-I bevska, tretji po mačja zamijavka itd. ! Slepi mož pa glasno ugiba. Ako spozna po glasu pravega, tedaj mora po-• godeni prevzeti vlogo slepega moža. i Če pa slepi mož ne pogodi pravega, tedaj pa oni, čigar ime je ugibajoči izgovoril v zmoti, priloži slepemu možu eno “bunko,” ki pa seveda ne sme biti prehuda, na/kar se igra nadaljuje i vse dotlej, da slepi mož pogodi pravega in zamenja svojo vlogo. Ta igrica povzroča mnogo veselosti in smeha. ---------O--------- Otroci, igrajte se, a pri tem ne pozabite, da bi vsi vaši vrstniki morali spadati v mladinski oddelek JSKJ. * lightedly, “Is it a new kind of game.-' His Mother nodded. “The couch is one coach,” she explained, “and your white bed is the Pullman car, where you sleep. What shall we call it? All Pullman cars have names just as little boys have names of their very own.” “The Snow Drift,” suggested William. “All right,” answered his Mother. "Now let’s get your ticket. Bring your dull-pointed scissors here and cut this piece out of the newspaper it says L. and N. to Florida. “Now you will have to check your baggage.” She cut two other pieces out of the paper with the same number on them: January 9, 1935, was what they said. She handed one to William and kept the other herself. “Get undressed quickly, and pack your suitcase,” she said, as she brought out a flat paper box that her new dress had come in. William took his clothes off in a hurry and put on his warm pajamas, then he packed all his clothes in the box and laid it on the couch, which they said was the baggage car, after mother had tied the other piece of paper with the number fpnr f / 1 * - :r$t Ut ley 'in Oty] lirv le. Ufv , e , his N. )ve Sin. tve escape the wind’s fury and the RED and GREEN book tossed high in the air! Miss Lamb is quiet and gentle and she brings sunshj!n,e and nipe weather, but Mr. March Lion loves to toss things about and snatch hats and blow over trees! But he is a jolly old fellow and, although he roars and blows, he is kind at heart. Paint the border of this picture GREEN and the lettering light GREEN. Both the lion and the lamb have RED mouths and the lamb's snout is light BROWN. silk hat in one hand as with the other lie escorts little Miss Lamb! T'he sky is, light BLUE in the background and the ground is light GREEN 'with new grass peeping up. There are YELLOW crocuses and PINK (use RED lightly) ones, too, with light jGKEIvN leaves. Tljg GOLDEN (use ibr'ght YELLOW if you haven’t any GOLD) sun is shining over Miss Lamb’s head, but the cold, sharp March winds are blowing about Mr. Li,on. See the BROWN trees cast their GREEN plumed heads downward to Little White Wooly Lamb wears a imost charming frock of pale PURPLE I satin and her little BLACK hoofs look! 1 like kid gloves and shiny slippers. She wears a dear little YELLOW straw hat 'on her head and the hat has a bunch of RED and YELLOW flowers with GREEN leav.es on it. ! The mighly TAN (use BROWN and i YELLOW mixed) roaring Lion is dressed in his very best GRAY (use; BLACK lightly) suit with a White , waistcoat. He carries his high BLACK i j Have You Signed Up? g&Q ------------ gj usy and Join the Membership Campaign; Secure NeV/ Enrollments |I°!!r. mamm°th iuvcnile membership ®rWhi h'en *s exact,y one month old. v ?n means that the juvenile con-u ls one month closer. ° 0Ur Union; S2.00 a day travel- * VonPh,1SeS’ and a good time ‘n Ely’ chocpn ?Ve an eclual chance of being 1( Jests leKate- Like in other con-ii prize Iyiust work to realize the !i»Hiatpš V .in contact with your play- 6 hiemh ^'nd 0111 they are juvenile °%ot 1 °f 0Ur Union. If they are ' ents QjSuac*e them to inform their par-ivhich °llr attractive insurance plan "j ^ach mC0SIS *3llt cents a month for eniber who is admitted before IIP the age of 14; and only 20 cents a month if admitted after the age of 14. Just picture yourself during your summer vacation taking a real train ride; just imagine all the fun you will have saying goodby to your friends, and how envious they will be of you. Then picture to yourself the many beautiful sights you will see en route, the many cities you will pass through on your way to Ely. And as a climax, see the state of ten thousand Jakes, with its beautiful forests, streams-just like the many pictures you have seen of the Northwest. And then a convention, where juvenile delegates from all over the country shall gather to hold a regular convention. You will meet and make many friends. And to top it all, the best time of your lives will be provided for you in Ely. All this awaits you, if you will but work in our juvenile membership campaign. You will never forget this trip as long as you live. -0- MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members jbpAR Dr, EATON, N. Y. EDIT0R: i1 N°vaS|wmy third contribution to the ast let and * ll0Pe that since my , aH the members of our e*ifUr vic aVe *3een wel1- This winter in Ijf the De lr!lty the sickness that most of ilj Here>Ple have had was la grippe-il;« Winter t'e !lave seen a good deal of jd< #'e a|Sg ,or has been very cold and djl !ertaini ^ an Sundance of snow. It »2» )ef0re y seems like a long time yet vith it tPr‘n^ will be here, bringing now ter days-he (r| wji' give a brief account of ilh'hile ago*1'0*1 * t00'< 10 *thaca a short fjjg ® Cornenr*,OSe **1's tr'P was t0 'xhibits University where interesting l°niics are pilt on by the Home Eco-M ^ the ifr'S'. * tell about a few ;v< saw lnre interesting exhibits which ibjj Rrst I „• • il' "ylish f lsited the room where the 2j! May. -pJ-0110*1 furniture was on dis-('Is wen ls furniture is very valuable [ Next 3S beaufiful. ^rhicli uCanie dishes and clothing, i PTttilies f6 tbe Possessions of royal DWerg be ° . ongt long ago. The dishes : 11 J10 iiffJUlt'*u* 'n design, but otherwise " iHay. ttnt ^rom the dishes we have jti||f Wed(jj clothing consisted mainly r't'ous 'n® dresses of queens and other iiffhese arePer3°nalities. The reason i f>eir an,- so valuable'is because of !4,The eSU‘.ly-[OTere es 1 .ts on cooking and sewing 0 sPePecial|y interesting to those o f »kinpUi* in the course of home- ' fam 1 |£re r- °Us personalities that' I saw l^(f°03eve|[1Venior 'Lehman and Mrs. jv'<*resentej' 'he speeches which they 5tJj 0rth the "ere very educational and ill*1 Court,me aPent listening to them, il Ccoiint of6’ * bave given just a brief nad ^ 'he different things which l! 0li ge! e Pleasure of reviewing, but very : ” ‘^ea that a trip like that is * am ein rest'n£ one> indeed. eeing iet(;iain? n°w with the hopes of 'i'er SSr-M8 'n 'i16 juvenile page from AVM>r.members a'so-nNIR WALLACE (age 15), No. 53, SSCU. 11? ED'TOR: CALUMET* MICH- 'alf1 *1's tittle3!'1 Writing to the Nova Doba, lly ti v write a story. 5;JPErience on the ne^OUNTAIN DRIVE 6r a rid(>nilay last summer we went ^st the °n tlle niountain drive. At the f n°Untains weren’t so high, got art*1er we went the higher ^Se no sfarted to get afaid be |ln fchen °'ler were we °ff one rnoun-I On t|le We were on another. Lep ravin'1*6 the road there was a Settle ji e ^hen I looked down I CoDd ?y; ^ust before we came | • rve. ]t ^ Uarbor there was a large ,e' ^henVaS a*most like a large cir-j /Ve it sei>"e came to the end of the if. SaiTie as 'f we came back to kS "’as it.aCe ^rom where we started. Noty ?.,enc* °f the drive. i»!Cnile mpmi close and 1 hope a'e a chn,?\ers and y°u, Editor, may ,'ns somp to r'de on these moun-1 Ver>ile m„ ay’ Best regards to all; JOSEPW6^1111 ,0 y°U’ ^'t01--1 MINE frankovich, (age 10), No. 9, SSCU. ^ E|)'TOr: ely- MINN- Oh thf^ P- Dp ^ova r\ t time 1 am writing } , *he stn • °')a- I have been read- t> tk atld hq68 an^ P°ems in the Nova Or, 111 so (V! become y interested tin, 1 am ip ecided to write a story, : li^1 *>rade "iviearS °'d and ‘n tbe sev" S^°hnson home-room teacher is ( Jhe ti?>lNESS AT LAST ^0Wn torrents and : |tie|var°ttnd thee^ the dust here and heu childrpr, deserted street as two Their a,pp1l'0ached looking for J' Thp„ 0,hes were soiled and :. ^ whieh tu630'1 *lad- a ^ry crust of if! Pp«d ra „ey ate hungrily. Finally At? ^ but night was com- 'ast thev *bey found no shelter. Icame to an old building Of ut where they laid their little heads against the wall and fell asleep. The next morning when they awoke they were very weak from the lack of food because they had not eaten for two days. Suddenly a man came along the street and saw them sitting miserably against the wall of the old building. He went over to them and asked them their names and where they were from. “My name is Jack anad sister’s name is Dorothy, but we can’t remember our last names. We have no home nor any father or mother. They died when we were but little babies. The people that took care of us send us out to earn our own living. We haven>t had food since we left there and we are very hungry.” “Conie with me,” commanded the man, “you itiall live with me.” They were led to a beautiful, large, white house with floors made of mar ble and walls full of pictures. “Oh, look!” exclaimed »Dorothy. “There is a picture of our beloved mother. Look how beautiful she looks.” “Well, well,” said the man, “I am glad I went to town this morning and found you children. I am your uncle and you shall always be happy with me. Come now and eat your dinner.” AMELIA KOROŠEC, No. 120, SSCU. --------o--------- EXPORT, PA. DEAR EDITOR: This is my second letter to the Nova Doba. I belong to the SSCU Lodge No. 116. Now I will tell you about our juvenile meeting which" was held on March 3. We elected the following officers: President, Madeline Skerl; secretary, Frances Kosmack, and treasurer, Theresa Kastelic. Our next meeting will be held on April 21. We young members had a party after the meeting. We each received six tickets and bought what we wanted. Mike Barbich played his accordion. We danced for about three hours and sure had a good time. We played a couple of games. The first game was a contest to see who could bite an apple without using their hands and Rose Krizay won and got 50 cents for the prize. Next game was to see who could put a tail on a pig without looking. Each one had a handkerchief around his eyes so he couldn’t see, and Stanley Previc was awarded a prize of 50 cents. Now I will close by sending my best regards to all. DOROTHY KORCHE. 0---------------- CENTER, PA DEAR EDITOR: It has been quite awjiile since I contributed a letter to the Nova Doba. I enjoy very much reading the letters and stories contributed by other juvenile members. I noticed in the Feb. 2C issue that there will be a juvenile contention in the month of August. ] am going to try very hard between now and July to get enough new members so that I will be eligible to a delegatt to this convention. I hope that I wil I be one of the fortunate ones becaus« II think this trip will be educational anc ! enjoyable. I am sure all you othe: juvenile members feel the same wa; about it. The following' is a story tha may interest some of you readers. KIDNAPED One evening a group of us girls gathered at my home and decided ti play “Hide and Go Seek.” Shadow: had just began to fall and that mad; seeking difficult. I hid in the brush a good distanc from the house. All was quiet whei suddenly I heard a rustle in the bushes I was struck on the head and knocke' unconscious. When 1 regained my consciousness found myself being carried away by man. A distance away I could se three small hVtts. As we drew closei I noticed that the door of the first hu contained a picture of a skeleton, th second a picture of a ghost and th third that of a huge serpent. I wa carried into the first hut. It was ver dark and gloomy and the night wa very long. I had been very frightene and tried many ways of escape, but it was all in vain. The next morning, about three hours after day broke, I heard someone unlocking the door. A dark, heavy set man appeared with a fray. He set it down upon the half-broken table before me and looked at me. Suddenly I saw the gun which he was carrying in his pocket. I wanted that gun; but how was I to get it? As he turned to leave for the door, 1 picked up a dish in each hand and hurled its contents. I missed him! He turned about in fury. I hurriedly picked up two more and before he could reach me, more dishes were flying at him. He was soon lying on the floor unconscious. I took the gun from his pocket and was about to shoot when I heard a noise. It was not the gun. What could it have been? I listened. It was none other than mother who had been trying to awaken me for the past fifteen minutes. ISABELL ERZEN (age 14), No. 33, SSCU. 0---------------- CLEVELAND, (). V mojem zadnjem dopisu sem omenil, da bomo morda šli v Lorain, O., ponoviti igro “V kraljestvu palčkov.” Danes, ko to pišem, pa sem gotov, da bomo šli v nedeljo 31. marca. Ob eni uri popoldne se odpeljemo izpred Slovenskega doma r,a Holmes Ave. Upanl, da bomo imeli dobrega šoferja, da nas bo srečno pripeljal do S. N. Doma v Lorain, O., z vso opremo, katero bomo rabili na odru. Kakor smo izvedeli preteklo soboto v šoli, hosta odpeljala dva “busa” iz Clevelanda v Lorain. Eden bo za učence in učenke, ki bodo igrali v tej igri, drugi pa za odrasle, ki bodo želeli napraviti mali izlet v Lorain. Voznina bo znašala le $1.10 ža osebo, za tja in nazaj. Upam, da bomo imeli veliko zabave mi učenci in učenke, kakor tudi odrasli, ki bodo prišli gledat našo igro. Ker sem že ravno pri pisanju, nai omenim, da sem se tudi jaz poprijel sedanje kampanje za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek. Za začetek sem ie dobil enega novega člana; seveda ne mislim odnehati do konca kampanje. Koliko jih bom vpisal, bomo videli ob zaključku. JANKO KAPELJ (13 let), društvo št. 71 JSKJ. -0- for EXPORT, PA. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I hope it is appreciated. I live on a farm and have all kinds of pets, i am sending in a story. LITTLE G It AN I) M 0 TIIER’S SHOES Once there was a little girl named Mary who never saw the kind of shoes that were worn in Europe or knew how they were made. One year her grandmother came across the ocean on a visit. She had on European shoes. She was here only a day and she ssiw how pretty the shoes were that the other people wore. She thought she should get a pair, too, so she bought a pair and gave her old, dull calfskin shoes to little Mary to burn. i Little Mary said, “Grandmother, weren’t these your very best shoes? Didn’t you have any shiny black ones, with a tassel on like mine? Where did you buy them, grandmother? Did Columbus bring them with him in his ship?” “No, dear, Columbus didn’t bring Grandma’s shoes in his ship. He sailed back to Spain three hundred years before these shoes were made. Bring your chair and sit by me. I will tell you all about these little wornout shoes of mine. “When I was a little girl,” began grandmother, “children did not wear shoes all the time. They went barefooted in the summer except when they were dressed up. One pair of shoes had to last a whole year. “When we went to town we would go barefooted, carrying our shoes in our hands. At the foot of the hill we washed our feet in the brook and put on our shoes and stockings. Our shoes did not wear out very fast; if we lost a shoe, we had to go barefooted until the shoemaker came again.” “Oh, dear, sighed Mary.J'how dreadful! Who was the shoemaker, Grandmother, and when did he come?” “The shoemaker,” Grandmother replied, “was a very important man when I was a little girl. Shoe week was a busy time in the family. I can remember how glad we all were when father said, ‘The shoemaker will be here tomorrow.’ That night the shoe bench was brought down from the attic and placed in a warm corner in the kitchen. Father and mother made a list of the shoes that were needed. We children talked about our new shoes that were to be made until we fell asleep. Early in the morning the shoemaker appeared. ?ie carried his bag of tools and a roll of leather on his back. By 7 o’clock he was seated at his bench hard at work. We children used to sit on the floor beside him and watch him work. First he measured our feet and drew some paper patterns. Then he cut out the leather. He punched holes along the edges of the leather with a sharp awl; then the shoe was ready to sew. For his sewing he used a long waxed thread with a stiff bristle at each end for a needle. “All day long he would sit at his bench putting the needles into the holes and pulling the thread through, until the shoe was sewed firmly. When all our shoes were made, he packed his bag and said goodby for another year.” LOUIS KUZNIK, No. 138, SSCU. JOLIET, ILL. Cenjeni g. urednik: — To je moj prvi dopis za Novo Dobo. Jaz sem prišla iz starega krafa, ko sem bila stara sedem let. Prišle sem z mojo materjo in eno mlajšo sestro. Zdaj sem tukaj sedem let. Kmalu po mojem prihodu sem začela tukaj v šolo hoditi. Učimo se večinoma angleški in le nekaj malega po slovensko. V starem kraju sem hodila v šolo samo par mesecev; moja mlajša sestra ni tam nič v šolo hodila. Zdaj smo tukaj obe v sedmem razredu. Prosim g. urednika, da se ne bi jezil s tem dopisom, ker ne znam dobro slovensko pisati. (Mlada sosestra še dobro obvlada slovenščino v pisavi, zato naj se še večkrat oglasi, da ne bo pozabila, kar zna. Vedno je boljše znati dva jezika, kakor samo enega. Op. ured.) K sklepu pozdravljam vse člane in članice mladinskega oddelka in tudi g. urednika. ANGELA PETRIČ, društvo št. 66 JSKJ. --------O-------- . ST. LOUIS, MO. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I always read the stories, letters and other items which appear in the Nova Doba. None of our juvenile members in St. Louis write, so I decided to be the first to write and wake up the sleepy-heads. I am 11 years of age and in the sixth grade. I have a very kind teacher. We passed a very hard week in January because of the examinations. My average was 95.2. . Pozdravljam vse člane in članice mladinskega oddelka JSKJ. EMILY KODELJA, No. 87, SSCU. o--------------- WEST ETNA, PA. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I love to read the letters and the stories written by the members. I like school very much, especially in the winter. I am in the sixth grade. Last month there was a campaign in the Pittsburgh district for subscriptions to a paper. These subscriptions were to benefit an institution for the deaf and dumb children. Our school came in third in this campaign. A trophy was presented to the school. I belong to St. Stephen’s Lodge, No. 20, SSCU. ANNA KRALL (age 12). 0--------------- CLEVELAND, O. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I love to read the stories written by the other juvenile members. My birthday was a few days ago and I think it was the best birthday 1 ever had. I had a party and received many gifts. I wrote to our sick juvenile member, Justine Korent, and 1 hope she will answer as soon as she is able to write. I hope to write more in the future and my next letter will be written in Slovene. 1 give my best regards to you and all ether juvenile members. MARY KOTNIK (age 12), No. 37, SSCU. 0-------------------- —- ELCOR, MINN. DEAR EDITOR: I am enrolling to be a delegate to the juvenile convention and to see the SSCU Home Office in Ely, Minnesota. I have enrolled one member already for Lodge No. 110. I will take the trouble to get more members to help cur SSCU. Now I will tell how our school raised $5.54 to help the orphans. We charged 5 cents admission to see the basketball games. Two adults or two juniors could enter for 5 cents. I sure like to play when my team, the Skyrockets, win. I will write again and will try to get more members. JOHN NOVLAN (age 14), No. 110, SSCU. 0 — LORAIN, O. DEAR EDITOR: I was very glad to see my first letter in the Nova Doba, so I am writing again. Here is my story: WATCHING BOYS PLAY HIDE-AND-GO-SEEK One evening last summer I was sitting on our front porch. I was watching the people as they were passing by and the children playing. A little later the boys of the neighborhood set out to the corner to play hide-and-go-seek. As I was watching them, it became more interesting every minute, so I went closer to get a better view of the game. They had some of the craziest ideas. Some climbed the highest trees on the street and others climbed the sheds in the alley. Two of the boys who were going to hide climbed a tree. As they came to the top of the tree the one who was it called out that he was going to the tree where the two were hiding, because he noticed two dark figures. When he approached the tree he climbed up until he reached one of the boys. As he began to touch the boy’s leg and to see who he was, one other boy who came in free called out that a man was chasing after them. The three boys in the tree started to come dov/n from the tree and as one of the boys took hold of a bottom branch he swung on it until he broke it and fell down. The boy didn’t hurt himself, but when he stood up he found out that the other boy had fooled them. About five minutes later one of the boys went home and put on an old coat and hat, took a large basket and went walk ing slowly down the street. As he neared the corner he made a dash for home goal and was free. Sometime later I thought it was time for me to go home, for it was 9 o’clock. When I came home my mother just came out of the house to call me. Best regards to brother and sister members and to you, Editor. CAROLINE DOUGAN (age 13), No. 6, SSCU. 0--------------- JOLIET, ILL. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. 1 enjoy reading the letters and stories in the juvenile section. I am in the seventh grade. 1 wish all the members good luck and the editors, too. Since this is my first letter I will also enclose a story: THE FORTUNATE GIRL Mary lived in a little cabin on a lonely road in the country. Her father was dead and her mother was a dressmaker. They were very poor. Mary earned some money by running errands for the neighbors, One day she was fortunate enough to earn three dollars. She was very happy, for that was the most money she had ever earned in a day. The next day was a sad and a happy day, too. A message catne that told of her uncle’s death. Mary was the heiress to the estate and the money. Mary and her mother no longer live on a lonely road in the country, but in a large building in New York. She has many servants at her command. Even in her good fortune she remembered the poor and gave hundreds of dollars to charity. THERESA PETRIC (age 21), No. 66, SSCU. -------O--------- LORAIN, O. DEAR EDITOR: This is the first letter I am contributing to the Nova Doba and I hope the story will prove interesting. JUST AROUND THE CORNER Robert and Ruth were twins who lived with their Aunt Betty. One day while coming home from school Robert said, “I am tired of going to school. Let us run away.” At first Ruth answered that it wouldn’t be right to run away without telling Aunt Betty, but after awhile she decided to go with her brother. They packed their clothes and started down the road. As night was coming cn Robert said, “I wish I was home again in my soft, white bed.” As Ruth began to cry a car was coming up to them and stopped. To their surprise it was their Aunt Betty, who called to them, “Come, children, we are going home. The children hopped in and away they went. Both of the children were thinking of being home again. Ruth said, “1 can hardly wait tiritil "we get home.” When they got home, they told their story and promised never to run away again. They also said that their walk was Just Around the Corner. ANN MAHNIC (age 13), No. 6, SSCU. 0--------------- ELY, MINN. DEAR EDITOR: I am sending in a story that I hope will be liked by the members. HONESTY IS THE BEST POLICY Jane wished she could have a pure gold ring. She asked her mother if she could have one. Her mother exclaimed, “Jane, how do you expect to have one when your Dad’s salalry is so low?” Jane knew it was low but said to herself, “I know she can buy me one, but she doesn’t want to. She has one; I wonder why I can’t have one, too. If Daddy could buy Mamma one, why can’t she buy me one?” As Jane was going to school, she met her friend, Betty Smith. Betty had a gold ring, but it wasn’t as nice as Jane’s mother’s. When they came to school the teacher had them make up sentences using the spelling words. She started with Jane. Jane’s word was ring. She said, “I wish I had a pure gold ring.” The morning went by and it was soon dinner time. She walked home alone. As she came near the post office she saw something glittering in the sun. She picked it up and saw that it was a ring. The ring had diamonds in it. Inside she read, Pure Gold. “It's just the kind of a ring I wanted,” Jane said. “I’ll not tell mother about it, because if she finds out she will make me return it.” Jane knew it was the wrong thing to do. When she came home she heard her mother say, “Jane, lunch is ready.” Jane couldn’t eat her lunch and her mother asked her what the matter was. “Are you ill? I know you would like to have a gold ring because you see mine all the time. Isn’t it beautiful? Your Dad bought it for me.” Jane asked, “Then, Mamma, if Daddy bought you one, why can’t I get one?” “Jane, when you grow up you will get one, too,” replied her mother. Soon Jane’s conscience began to bother her. Her conscience seemed to say to her, “Trying to get away with it, aren’t you? I guess you better find the owner. The quicker you do, the better for you.” That evening Jane’s mother told her to go to bed and forget about a gold ring. Jane went to bed, but she took with her the daily newspaper. Her eyes glanced over the want ads. She read: Lost pure gold ring, between post office and Dr. Martin’s drug store. Mr. Brown, 22 E. Camp Street. “Now, what am I going to do?” thought Jane. “It soon will be in headlines in the newspaper.” Jane got out of bed and asked her mother if she could go to town to get some pills for her headache. Her mother consented. Jane didn’t want to get pills, but instead she went to the owner’s house. She rang the door bell. An old man came to the door and said, “I don’t have visitors, so you must have found my ring?” “Yes, I found your ring,” and then Jane told how she was going to keep the ring. “You have been a little selfish, but I am going to reward you. You may keep this ring for always. If your finger gets too big for it, just keep it in a place where it will be safe and sound.” Jane asked if he really meant it, and he said yes. This made Jane very happy. He told her that the ring had belonged to his granddaughter who had died. He kept the ring, but since it was too small for his finger, and since she returned it, she could keep it. Jane again asked if it were really hers, and the old man replied, “Yes, Jane, and don’t ever forget that honesty is the best policy.” HELEN PERUSHEK (age 12). --------o-------- HI BRING, MINN. DEAR EDITOR: This is my first leltter to the Nova Doba. I am a member of Lodge No. 112, SSCU. I enjoy reading the nice letters, poems and stories in the Nova Doba very much. I liked the story, “Queen Mab’s Trouble.” I think I would miss the Nova Doba very much if it stopped coming. I am sending in the following joke: SHERMAN’S REPUTATION General William T. Sherman was loved by his own soldiers and respected by those of the South. On one occasion the Confederate General Joseph E. Johnston overheard his men discussing Sherman’s chances of success in his famous march to the sea. “We’ll cut his communication, destroy everything and starve him out. We’ll burn all the bridges,” said one. “Don’t you know he carries duplicate bridges along with him?” asked another. “Well, we'll blow up the big tunnel.” “You don’t know old Tecitmseh Sherman,”’ replied the second. “He’s got a duplicate tunnel, too.” ROSEMARY PURKAT (age 12), No. 112, SSCU. 0--------------- DENVER, COLO DEAR EDITOR: I was going to write this story in Slovene, but I’ll have to learn more Slovene before I can do so. LOST IN THE FOREST One bright summer morning my girl friend and I got up rather early and decided to take a walk through the forest. I asked my mother first and she said I could go. She packed us a lunch and off we went to the forest. It took us 15 minutes to get there. We saw a squirrel and ran after it until dinner time. After we ate dinner we began to pick flowers until it was dark. We then started for home, but could not find our way. We laid down on some leaves and went to sleep. The next morning we woke up and went home. MARY AMBROSICH, No. 21, SSCU. 0-------------- LORAIN, O. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I am 12 years of age and go to SS. Cyril and Methodius’ School. I love to read the juvenile letters and I hope you will enjoy my story. THE BEAUTIFUL HOUSE Once there was a very rich man who had just built a beautiful house. He invited his friends to see his house. When his friends came they said 'bad things about it. One man said, “The roof is not a good one. The rain will come in.” Another said, “The doors and windows are too narrow.” The last man said, “The rooms are too small.” “Maybe my house is too small, but 1 do not have enough true friends to fill even my small house,” was the rich man’s reply. FRANK MAHNIC (age 12),' No. 6, SSCU. 0----------------- editor and all juvenile members until next month. WILLIAM A. JANCAR (age 14), No. 6, SSCU. -------o--------- KANSAS CITY, KAS. DEAR EDITOR: This is the first time I am writing to the Nova Doba. 1 am in the sixth grade in our Slovene school of 160 pupils. We had a nice Christmas play in Slovene and one in English. We also sang in Slovene and English. Our instructors went to a lot of trouble teaching us these songs. I have five brothers besides myself who belong to the SSCU. There are quite a few juvenile members from Kansas City that belong to our SSCU. 1 hope some other members will write to the Nova Doba also. I enjoy reading the juvenile page in the Nova Doba very much. We didn't have very much snow this winter, but we did have quite a bit of rain, which froze on the streets and made it very good for sled-riding. I think every boy enjoyed it as much as I did. I am saying hello to all the members of our South Slavonic Catholic Union. EDWARD KOSTELEC (age 111, No. 49, SSCU. 0--------------- ROCKDALE, ILL. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I am 12 years old and in the sixth grade. I enjoy reading the other juvenile stories. Here is my story: WILLIAM GREENHILL William Greenhill was a little boy. He lived with his aunt. One day while he was playing with his friend, Jimmy Garner, he said to him, “I’m going to have some eggs painted for Easter.’” “Why don’t you paint some now?” said Jimmy. “I haven’t got any,” answered William. “Get some out of the chicken coop,” suggested Jimmy. So in went William into the chicken coop. The hole was so small that he got stuck and the chickens picked him on the head. The other boy pulled and pulled until he got him out. William wa3 all cut up, and after that he said he wouldn’t go into the chicken coop anymore. PAULINE SUSTF.RSICH, No. 98, SSCU. 0--------------- ROCKDALE, ILL. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I enjoy reading letters written by the other juvenile members. I am 12 years old and belong to Lodge No. 98, SSCU. 1 am sending in the following story: HONESTY Mary Kempel was the only daughter of a widow. They were very poor. One day as Mary was coming home from school she found a purse which contained a large sum of money. Mary was an honest girl, so she turned the money over to the police. An ad was put in the paper and no one came to claim the money. Mary was then allowed to keep the money. ALICE KRZICH, No. 98, SSCU. 0--------------- SLICKVILLE, PA. DEAR EDITOR: This is the first time I am writing, and I hope it will be good. 1 am 13 years old and in the seventh grade. My father is the secretary of the Rožmarin Lodge, No. 143, SSCU, of Slickville, Pa. I am also inclosing a true story that happened to me. THE SNOW BATTLE One day two cars driven by drunkards drove past our house and stopped. They asked us if we would want to have a snow battle. We said yes, so they got out of their cars and started. They soon stopped and went back to the cars. We then made some snowballs and hit one car. The man jumped out and pulled a gun out and shot six times. He hit a boy’s finger and then went away. The boy is all right now. We tried to get his license number, but could not. One boy, Charles Leskow, had it, but was not sure. PAUL DOVYAK, No. 143, SSCU. 0--------------- LORAIN, O. DEAR EDITOR: This is my first attempt at writing to the Nova Doba juvenile department. I am a boy of 14, in the ninth grade, attending Whittier Junior High School, and a juvenile member of St. Aloysius’ Lodge, No. 6, SSCU. I am an ardent reader of all books, magazines nad papers. I especially enjoy reading every juvenile edition of the Nova Doba. I find that every month more and more articles appear in the paper, which goes to prove that there is more interest among the junior members. I also decided to write and show my interest. My favorite subject is sports, so i’m going to tell a little about my activities in our school sports. I play football for Whittier Junior High School. We had one of the best teams, which won two out of three games. In basketball Whittier cannot be beat. We won six successive games, winning the junior high championship for the third year in succession. We also beat the senior high school lightweights. This game was tough and went for two extra periods, when at last one of the boys made the win ning basket to give us also the city school championship. Now we started a varsity volleyball team and won the first match. Signing off with best regards to the AURORA, MINN. DEAR EDITOR: I have again decided to write to the Nova Doba. We are under quarantine for two weeks because I have the measles. I haven’t anything to do, so I am submitting this story: IN HARRY’S DIARY We wandered around the freight yards in Toledo, and went down town trying to find something to eat, but were unable to do so on account of the stores being closed yet. We came back to the yards and there in a little cafe near the yards we succeeded in getting some coffee and buns. By this time the freight for Cleveland was due to pull out. It came, and we were ready to board her when something we saw a little further down than we were standing made us halt right then and there, for there we saw three ‘“bulls” in uniforms. “Well, Harry, it looks to me that we are finally stopped this time, and here I thought that our luck was going to be half decent,” said Happy to me. “Well, I suppose we will have to hang around here all day, like we did in Detroit,” I answered, still looking at those darn “bulls.” “Well, one consolation we didn’t have to miss that train alone,” I said pointing to those men. Just then the freight started to pull (Continued on Page 6) “JVovJa, "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHA JA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.. ISSUED EVERY WEDNESDAY Sumscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL’. XI. NO. 11 Drobni pomenki glavni urad; urednik jih dobi iz glavnega urada, ko so njihova imena in naslove najprej tam zabeležili. Te izpremem-be služijo uredniku za priobčevanje imenika uradnikov krajevnih društev. Ako kak društveni uradnik izpremeni svoj poštni naslov, naj pa se taka izprememba naslova prav tako pošlje upravništvu Nove Dobe kot slične izpremembe naslovov za druge člane. Le tako je lahko gotov, da se mu bo list točno dostavljal. Društveni tajniki, ki se želijo prepričati, da-li dobivajo list vsi člani, kateri ga želijo prejemati, in da-li se ne pošilja list bivšim članom, ki so odstopili, umrli, ali bili črtani, naj pišejo upravništvu Nove Dobe po odtis naslovnika za njihovo društvo. Vsaki taki želji bo upravnik nemudoma ustregel. V splošnem vlada med uredništvom-upravništvom na eni strani in med društvenimi uradniki in člani na drugi strani lepo soglasje ter prava bratska naklonjenost in usluž-nost. Urednik-upravnik pa ne vidi potrebe niti za posamezne redke pritožbe ali nesporazume. Od svoje strani je vedno pripravljen storiti vse, kar je mogoče, in, če bo od strani društvenih uradnikov in drugih članov deležen blagohotnega sodelovanja, bodo naši medsebojni odnošaji še lepši in prijetnejši, kakor so bili dosedaj. -----------o—-------- KONVENCIJA MLADINSKEGA ODDELKA J. S. K. JEDNOTE Ne pozabite, bratje in sestre, da so za pridobivanje novih članov J. S. K. Jednoti določene lepe nagrade v gotovini. V podrobnostih so te nagrade navedene na druge mestu te strani. Tekma za delegatstvo na mladinski konvenciji, ki se bo vršila meseca avgusta v Elyju, Minnesota, je v teku. Pri vsakem društvu z dovoljniin številom mladinskih članov in pri društvih, ki bodo za določitev skupnega delegata združena, bodo prišli v poštev le tisti mladinski člani, kateri bodo pridobili do 30. junija-najvišje število novih članov za mladinski oddelek. Glavni odboi' JSKJ je pri določanju pogojev zastopstva na mladinski konvenciji računal seveda tudi s pomočjo odraslih članov. Vsak odrasli član, ki pridobi novega člana za mladinski oddelek, ga lahko kreditira kateremukoli mladinskemu kandidatu pri svojem društvu. Starši, sorodniki in prijatelji, pomagajte svojim ljubljencem doseči delegatsko čast! Tekma za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek, katere zaključek in nagrada bo mladinska konvencija, ima tri glavne namene. Prvi je, seveda, pridobiti Jednoti kar največ novih članov v mladinski oddelek. Drugi je seznaniti tiste mladinske člane, ki bodo določeni za delegate in de-legatinje, s sistemom, poslovanjem in cilji naše Jednote. Tretji namen pa je nagraditi tiste mladinske člane, ki so se izkazali v tekmi za najbolj aktivne, s prijetnim izletom v Minnesoto, ki je v poletnem času res obiska vredna. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s Drve strani) prestolu in vsem častnim naslovom, ki gredo vladarju Siama. Siamski vladar se imenuje “brat lune, najvišji posredovalec plime in oseke in posestnik 24 marel.” Odstopivši kralj živi s kraljico Rambaj Barni na svojem posestvu blizu Londona. Za siamskega kralja je bil oklican enajstletni princ A-nanda Mahidol, ki je dosedaj posečal šolo v Švici. Kralj Ananda Mahidol ima vrstnika v enajstletnem kralju Petru, ki je nominalni vladar Jugoslavije. NA OTOKU Korsiki je bil usmrčen na giljotini sloveči bandit Andre Spada, ki je imel na vesti 14 umorov. S Spado je bil poslan v večna lovišča zadnji član drzne skupine banditov, ki je mnogo let strahovala Korsičane in se je znala spretno izogibati zasledovalcem. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameril MINN1 ELY, MINNESOTA Sedaj že ni več novica, da bo naš mladinski oddelek obdrže-\ val svojo prvo konvencijo oziroma shod v Elyju, Minnesota, začetkom meseca avgusta. To bo prva konvencija mladinskega oddelka v zgodovini slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. Kdo lahko postane kandidat ali kandidatinja in kdo bo izbran zu delegata ali delegatinjo? Tudi to ni več nikaka skrivnost, saj je bilo že pojasnjeno v Novi Dobi. Kandidat za, delegata postane lahko vsak član ali članica mladinskega oddelka, ki je bil član že konci leta 1934, ki je v predpisani starosti in ki pridobi svojemu društvu vsaj 5 novih članov v mladinski oddelek. Delegat ali de-legatinja pa postane tisti ali tista, ki pridobi največ norih članov do 30. junija. Po mojem mnenju je to najbolj poštena tekma za delegatstvo kar jih je mogel izbrati glavni odbor. Za delegate bodo imenovani tisti, ki bodo najbolj aktivni in bodo to najbolj zaslužili Društva, ki bodo ob določenem času imela 200 članov v mladinskem oddelku, bodo poslala lastnega delegata. Društva z manj Šim številom članov pa bo glavni tajnik združil tako, da bodi skupno imela vsuj 200 članov mladinskega oddelka. Ako bosta na primer v to svrho združ,eui dve društvi, kute rih eno šteje 150 članov v mladinskem oddelku, drugo pa 50 Ha nov, bo to zneslo skupaj 200 članov. Kandidatov je lahko več pr enem ali drugem društvu. Delegat pa bo postal tisti kandidat, k bo od vseh teh pridobil največ članov, in je prav tako lahko, d' postane delegat član manjšega društva, če bo dobil reč norih čl a nor, kol kateri drugi, izmed kandidatov. Vsak kandidat ali kan didatinja, brez ozira če doseže delegatsko čast ali ne, pa bo dele žen nagrad; ki’’so za nove člane predpisane. Ako bo pridobil 2. novih članov, bo deležen nagrade v znesku $12.50, ako bo dobi 30 članov, bo nagrada znašala $15.00 in tako dalje. Bratje in sestre, naša dolžnost je, da gremo skupno na del in pomagamo naši mladini v tej važni kampanji. Storili bom našo člansko dolžnost napram naši Jednoti in pomagali bom mladini do nagrad in do delegutstva. Gotovo ne moremo pričakovati od naše mladine, da bi sani. izvršila to kampanjo stoprocentno. Mladirui potrebuje pri teni d( lu tudi naše pomoči in naša dolžnost je, da ji te pomoči ne odri čemo. Mi bolj razumemo, kaj pomeni rast našega mladinskega oddelka, zato se mora pač pričakovati od nas, da nudimo mladin v tej kampanji vso našo pomoč in da jo za to delo tudi navdušit jemo. Starši, bratje, sestre, strici in prijatelji, vsi lahko potna gamo. Ako bo vsak član odraslega oddelka v tej kampanji iz n šil svojo dolžnost, lahko računamo, du se bo naš ■mladinski oddt lek ih)večal za 5.000 članov. Posebej pa je priporočati staršev da pomagajo svojim otrokom, ki so prijavili svojo kandidaturi Kateri oče in mati ne bi bila vesela, ako bo njun sin ali njun hčer delegat ali delegat in ja prve mladinske konvencije JSKJ Elyju, Minnesota! Naprej torej, za večjo J. S. K. Jed noto! Louis Champa, gl. blagajnik JSKJ. -------------o------------— NA GRŠKEM še vedno divjajo hudi boji med uporniki in vladnimi četami. Revolucijski pokret je bil po vsej priliki dosti večji in močnejši, kakor se je prvotno domnevalo. General George Condylis, vrhovni poveljnik vladnih čet, naznanja, da so njegove čete dosegle več odločilnih zmag in da bo v nekaj dneh zadušeno rebelno gi-! banje. Boji se vršijo v glavnem v grški Macedoniji. Jugoslavija, Bolgarija in Turčija imajo močne vojaške oddelke ob grški meji. Francija, Anglija in Italija so poslale po nekaj vojnih ladij v grške vode. V nekaterih krogih sodijo, da je bila sedanja revolucija v Grčiji povzročena s podpihovanjem in pomočjo Italije, ki bi želela zopet v kalnem ribariti na Balkanu. NA CUBI je bilo dne 11. j marc a proglašeno vojno stanje j zaradi napovedanega generalnega štrajka, katerega namen i je strmoglaviti sedanjo vlado. GLAVNI ODBOR a) Izvrševajni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, G117 St. Clair Ave., Cl< land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburg)1’' Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. clair A'| Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland,I 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 0400 Butler St., Pittsburgh. P»J 3. nadzornik: PRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. I 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POHOTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O- | 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. j 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. > | 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ZIGMAN, Box 221, Strabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohi°',, 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, * 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Minn. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago* Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, na,i se pošiljajo na glavnega O*™) denarne pošiljatvo pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbo in prizive naj slovi na predsednica porotnega odbora. Prošnje '/.a sprejem novih elanov, 7.a zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vi,l>°v | zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, ojjlasi, naročnina nečlanov in izpremomV? slovov naj ne pošiljajo na naslov: Nova Doba, Gl 17 St. Clair Ave., Clevelflfl Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki j< najboljša jugoslovanski varovalniea v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejsc podpore svojim f'*3j Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, i*1 hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku Ictkalnetfa društva ali PjL piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z H člani belega P K’ neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednola s P‘‘"j i tudi otroke v starosti od dneva rojstva do IG. leta in ostanejo lahko « nl s kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad- 104' \ solventen, mladinski nad 2,000' X _______________________________________________________ Društveni tajniki in drugi člani, ki pošiljajo dopise v Novo Dobo, so proseni, da upoštevajo določbe pravil in lastnoročno podpisujejo svoje dopise. Dalje so prošeni, da izpuste iz svojih dopisov vse, kar je v zvezi s kakšnimi morebitnimi spori pri društvih. Taki spori naj se urede na društvenih sejah, če ne gre drugače, potom instanc. Ako kak član smatra, da je po krivici prikrajšan na podpori, naj se poslu-ži instanc, ki so predpisane v pravilih. V uradnem glasilu pa se o takih rečeh ne more razpravljati. Pripomniti je treba, da se ogromna večina članstva točno ravna po določbah, ki so navedene v gornjem odstavku. Dobe pa se posamezniki, ki gori navedenih določb ne poznajo ali jih pozabijo, in tistim so namenjene gornje vrstice. Urednik-upravnik želi, da člani točno prejemajo svoje uradno glasilo Novo Dobo. To pa je mogoče le, če je uprav-ništvo vedno točno obveščeno o vseh izpremembah v naslovih. Izpremembo v naslovu lahko pošlje prizadeti član sam ali pa naroči društvenemu tajniku, da isto izvrši. Pri vsak poslani izpremembi pa je treba navesti popolni novi in po polni stari naslov ter tudi številko društva. Zelo važno je, da se pri pošiljanju izpremenjenih naslovov navede pravilno ime poštnega urada. Upravnik večkrat dobi naslove z imeni poštnih uradov, kakršnih “Postal Guide” ne izkazuje za dotično državo. List, naslovljen na poštni urad, ki ne eksistira, lokalna pošta vrne z označbo, da takega poštnega urada ni v dotični državi. Naslovi na časopisih morajo biti zelo natančni. Pri pošti prvega razreda, to je pri pismih, se poštne oblasti včasi potrudijo, da najdejo naslovnika, četudi ni naslov čisto pravilen. Za pošto drugega razreda, kamor spadajo časniki, pa to ne velja. Pri pošiljanju izprememb v naslovih so nekateri člani jako površni. Nekateri navedejo le svoj novi naslov, ne navedejo pa, kje so preje dobivali list, niti h kateremu društvu spadajo. Nekateri pomanjkljivo zapišejo imena poštnih uradov, imena ulic, številke poštnih ali R. R. "box” in hišne številke. V slučaju napačno zapisanega poštnega urada skuša upravnik v “Postal Guide” najti najbolj podobno ime, toda vselej se to ne obnese. Zgodijo se pa še bolj neverjetni slučaji. Upravnik je že dobil poziv od člana, da naj mu izpremeni naslov za list, kjer ni bil naveden stari naslov, od novega le poštni urad, toda član je pozabil navesti celo svoje ime. V takem slučaju upravnik ne -more drugega kot zmajati z glavo. ❖ Društveni tajniki so prošeni, da točno pošiljajo upravništvu Nove Dobe popolne naslove vseh bivših članov, ki so umrli, odstopili ali bili črtani. Imen novopristoplih članov ni treba pošiljati; te dobi upravništvo iz glavnega urada. Spremembe društvenih uradnikov naj sc pošiljajo na b fi d b ii d ii J r a o \ il P a c t ii NAGRADE V GOTOVINI ZA NO V O PR I DOB L J EN E ČLANE ODRASLEGA /N DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA NAG* V GOTOVINI. Za vsakega no v o pridobi j ene ga elana mladinskega odil^ predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so pr telji deležni sledečih. nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 zu članu, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 0* zu člana, ki se zavaruje zu $1000.00 smrtnine, $3.00 ■»«$ za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 HaV a člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 ZVEZNA VLADA jo v svrho prezervacjje kupila 4000 ak-jrov obsegajoč prvotni gozd Ti-< nesta, katerega deli so v Penn- j sylvaniji, Delaware, New Jer-seyu in Marylandu. Dotični gezd še ni bil nikoli izsekan in v njem so drevesa stara nad 500 let. Ogromna večina prvotnih gozdov v Zedinjenih državah je že davno izsekana in vlada skuša bodočnosti ohraniti vsaj nekatere ostanke. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) V veseli družbi so rojaki debatirali o marsičem in končno so prišla na vrsto tudi kratka ženska krila. Eden izmed družbe je omenil statistiko, ki baje dokazuje, da v času, ko so ženske splošno nosile kratka krila, se je število nesreč na cestni železnici znižalo za 50 procentov. Pa se je oglasil prijatelj Cahej in modro konštatiral, da bi bila zelo zaželjiva taka moda, ki bi te vrste nesreče sploh odpravila. Pretekli teden se je tiskarski škrat pritihotapil tudi v to kolono in lastnoročno prestavil veliko noč iz aprila v marc. Da si ne bo kdo prezgodaj nabavil jajc za pirhe, ki bi se utegnile spremeniti v klopotce, naj bo tem potom konštatirano, da bo velika noč 21. aprila. V času, ko zima prehaja v pomlad, se pojavljajo razne se zonske bolezni. Kdor zboli, naj se zdravi, toda nikar naj se ne zdravi s patentiranimi zdravili. Besedilo na ovitkih patentiranih zdravil marsikoga prepriča, da ima. mesto ene, vsaj rol ducata raznih bolezni. Diktator Mussolini je v neki izjavi ozmerjal italijanske žene, češ, da so orl leta 1922 naprej ogoljufale deželo za en milijon vojakov. Mussolini hoče mnogo rojstev, da bo mnogo vojakov in krme za kanone. Ampak diktatura najmogočnejšega diktatorja se skrha pri ženskah. Neki naravoslovec je pron.a-šel, da bi se komarji lahko čisto pošteno preživljali brez človeške krvi, ne da bi kaj shujšali zaradi rastlinske dijete. To ie dobro, da si zapomnimo in povemo komarjem na prvem pikniku. sl* Pretekli teden sem bil deležen precejšnjega števila čestitk. Nekateri so mi čestitali h godu na pustni dan, nekateri pa na pepelnico. Po pravici pove-jriano: prav so imeli oboji! A. J. T. —o------------ ItEJA PURANOV Purane gojijo v vseh državah naše Unije, toda največ jih vzgoji država Texas, njej pa sledi North Dakota. IZ JUGOSLAVIJE poroča United Press, da je revni seljak (,'edomir Mladenovič v Vlasotin-cih zamenjal svojo ženo in šest otrok z Dragutinom Markovičem za $40.00 gotovine in 200 funtov pšenice. Poročilo se čila zelo fantastično, vendar se slični slučaji v južnih delih Jugoslavije res dogajajo; vsaj tako včasih poročajo ljubljanski listi. nmeiyla, da bodo Italijani doživeli najbrž precejšnjo v r s t o “Kobaridov” v manjši izdaji, predne bodo podjarmili Etiopijo, ako jo bodo. Kot etiopsko zanimivost je \ redno omeniti, da krožijo v deželi kot veljavno p 1 a č i 1 n o sredstvo dolarji Marije Terezije, katere kujejo v Avstriji in jih izvažajo v Etiopijo kot blago. -o— IZ DUNAJA poročajo, da živi Katarina Schratt, bivša dolgoletna prijateljica avstrijskega cesarja Franca Jožefa, v zelo skromnih razmerah. Ženica je zdaj stara 78 let in se preživlja s tem, da prodaja starinsko pohištvo in razne dragocenosti, ki jih ima iz prejšnjih časov. Cesar je pred smrtjo zagotovil svoji prijateljici precejšnjo pokojnino, katero pa je pozneje republikanska avstrijska vlada črtala. o------------ DRŽAVA ETIOPIJA (Nadaljevanje s 1. strani) čeli napadati Italijani. Situacija je vsekakor napeta, ker Italija pošilja dan za dnem velike transporte vojaštva in tehniških čet v Somalijo. Vsekakor, ako pride v resnici do vojne, bo zav,oje van je Etiopije precej trd oreh za Italijane, dasi imajo mnogo vojaštva in izborno tehnično opremo. Clevelandski “Plain D e a 1 e r” je DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) ba, ki je lani kot prvo priporočil Adamičevo knjigo “The Native’s Return.” Povest “Grandsons” se nanaša na tri mlade Američane, vnuke slovenskega delavca, ki se je leta 1875 priselil v Zedinjene države in je bil enajst let pozneje ubit v znanih Haymarket izgredih v Chicagu. Podatke ® ceni in naslovih za naročila najdejo čitatelji .v tozadevnem oglasu, ki je priobčen v današnji izdaji Nove Dobe. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) njegovega potovanja pa sta Šanghaj in Nanking. Razstanek na glavnem zagrebškem kolodvoru je pokazal, koliko popularnost in spoštovanje uživa dr. Štampar kot človek, socialni delavec in kot zdravnik. Na kolodvoru so se poslovili od njega ; najuglednejši zagrebški zdrav niki in javni delavci, med njimi sta bila tudi inšpektor mi-Jnistrstva narodnega zdravja in ravnatelj zagrebškega Higienskega zovoda dr. Borčič, ki je [z njim dolgo časa deloval na Kitajskem. Dr. Štampar bo o-stal na Kitajskem spet leto dni, da položi temelje novim važnim zdravstvenim ustanovam po programu zdravstvene sekcije Lige narodov. V PerkovcuVpri Valjev^ vaščan je odpravili na zajcJ Med lovci sta bila tudi { Vejih Kovačevič in Kr|; Ignjatovič. Psi so prigfl8 ca mimo Kovačeviče ve#.*1, šca. Pomeril je in spi'°f jec je obležal. Ko pa vačevič hotel pobrati 1,5 nega zajca, je pritekel k,1 Ignjatovič in zahteval Jo se, češ, da je tudi on s Začel se je prepir in 110 ie Ignjatovič dvignil Pu‘ nameril na Kovačeviča je počii in je Kovačevič ^ mrtev. Ostali lovci s°! teli od vseh strani, toda, čeviču ni b-ilo več pom# se je Ignjatovič zavedel ustrelil svojega tovariši*' ■ to toliko pretreslo, da Jc domov in sa obesil. Primorske občine tefjjl Italije tri milijone lir. sedanju banskega sveta ‘ banovine je bilo govora, visokih odškodninah, 1<> ^ lija še vedno dolguje 11 rim primorskim občina#1, vzeto gozdove. Tako so (lovi občine Studeni ceflJ, 800,000 lir, občina terja od Italije za gozd0'; dva milijona lir. Zastop1’1,. zadetih občin so nagla^, sc bile konvencije o l'^', teh vprašanj že ratifk^ jugoslovanske in italija11*. de in da bi bilo zai’3,. treba zahtevati, da prej izplača že določene 0 nine. —°—H SKRAJŠANA RE** Mogočno reko Missi^ tekom zadnjih par let Pj inženirji skrajšali za 1>() milj in neki nov project zdaj v delu, jo bo sk<7; nadaljnih 15 milj. kopali novo ravno strugi sto nekaterih hudih ovi11 tako regulacijo reke se šuje nevarnost poplav. M ENGLISH SECTION OF LS o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Table ol Assessments Again our SSCU takes the lead among the Jugoslav fraternal enefit organizations. This time it is a booklet of detailed information on the plans “A”, “AA”, “B” and “C” forms of | eath benefit certificates, hitherto not available to our members. . Rubles showing the cash surrender value, loan value, paid-up msurance and extended insurance on plans “AA”, “B” and “C” | benefit certificates carried by our SSCU is the first of s kind ever published and issued for its members by any goslav fraternal benefit organization, he need for tables showing the exact amount of cash sur- ender and loan value, paid-up insurance and extended insur- ance on the three plans of death benefit certificates offered by ^ Union manifested itself during the membership campaign, ibl °Ul ^y"^aws stipulate the amount of assessments collect-u for different classes of insurance, the- member talking to a spect was stumped when asked the value of a certificate ’ 1 Payments had been made for a certain number of years. L-yit ^ °r C0U^ say t° can(iidate was that his i> uicate commands a reserve and loan value at the end of /BjI CvVo ai, ii ; inree years, depending upon the plan of insurance that li '■ * tj1 ested the prospect. « 01 s*le could go on to say that the plans “AA”, “B” and '5 also contained non-forfeiture values such as paid-up insur- Ji1'1 Ce and extended insurance. T)a., amount of the accumulated investment in the form of * 'UP assessments. 1Js booklet should prove to be of-inestimable value to our Wifi s *n the national drive for new members. Equipped i ..as rnuc^ information as any insurance agent on death /! anT^tS'’ an<* w*th added features in the form of sick, accident Š u hidemnity, and disability benefits carried by our SSCU at j jo^nal cost, the members inclined to induce outsiders to ;j MU find the path a smoother one than has been heretofore. \ li, such splendid information at their disposal, it is be- I cnat many more members will take the time and trouble il pl.*)dy yis’ts to their friends and relatives with a view of ex- jjiiing the various features offered by our organization. ii of lodge secretary will receive a limited number of copies ls booklet for temporary use among the members. S. S. c. u. j tJly, iViinn. — Howdy fans! her tournament night ■tean,’,^ beautiful day, and al! takms Present! Little Stan will L over to the Memorial syrn iv, p bfc • i w minutes for the : «east of the games,—the [ one of its kind. Heh, the^p- ear'y hi the afternoon; to\v ^hert boys are already in Plun; an(l they are looking the WaC< 0Ver'- Some find their th folks, the SSCU Tlnarnent is on the air. Arrowheads take on the tii’st >iU’hara Hawkeyes in the ,rt) F'rj. game- The A’s start fast, k*1' a Ion" Jarney a'id Benda Banks, ' ff iUl(1 ^ hh .Jack Grahek, Strukel ^hJe-rT of the boys ar( t^a •)Ust a wee bit harder n ^Pected, but cc me out or 1 (i. W. Bowlers Meet All male members of George Washington Lodge, No. 180. SSCU, of Cleveland, who are interested in entering the national SSCU bowling tournament are requested to be present at the Nova Doba office next Wednesday, March 20. Entries for this tournament close April 1, 1935, and it is the purpose of the athletic supervisor, Victor Karlinger, to get all bowlers assembled and arranged into teams as they will participate; also doubles and singles. The national SSCU bowling tournament will take place Saturday and Sunday, May 4 and 5. in his first game with the Gophers, dropped one in from the side. Angles followed up with a free throw, and Butso missed a honey as the game ended. Chisholm 30, Gophers 25. The Gophers missed many shots and were decidedly off, but with the young team we have now, we’ll be seeing you fellas next year. Drawings were then made for the finals. The A’s drew a bye and Gilbert and Chisholm played on Saturday noon. Gornik was absent as was Lamuth from the Chisholm lineup. Lamuth, they . tell me, was out visiting somewhere, and Gornik had to deliver groceries back at Chisholm. Gilbert showed the same brilliant style to win 52-27, ’as the game sent Gilbert-Arrow-1 leads into the finals. The Hawk eye." were lucky; they won the draw to meet Chisholm in the consolation game. The consolation game was played first and the Hawkeyes urprised everyone by winning 26-23, and they still don’t see ow th(5y did it! Then that c h a m p i o n s h i p game! Buckley and Murn are referees and do they call'’era! The A’s clicked from the start to pull away from the Gilbert boys as the sqpre at half time read, A’s 14, Gilbert 9. The second half was speeded up considerably. Both teams playing a watchful and close game. Barney Banks completely baffled the Gilbert team with his dribbling, and Stevey Smrekar, lack Grahek and Fritz Banks-wove in time and time again lo place beautiful pot-shots. A number of shots by the St. John’s team rolled around the hoop and came out again. Drat the luck! Then Doc Zgonc placed a beautiful shot from the side court; his specialty, they tell me! And the game ended: Arrowheads 27, Gilbert 17. The A’s winning the SSCIJ Minnesota State Championship tournament ! Then followed the after victory celebration at Jake’s. Little Stan, Louis Kompare and John Strukel went around and received donations from Gra-hek Brothers, Zupancich’s store, City Meat and Grocery, S’o-gar's Cash Market, Klun s store, and Seme’s. And boy, did the boys have ham sandwiches to eat that night. A vote of appreciation was given the merchants for their hospitality, after the excitement had died down somewhat. The plaque was presented to 1he Arrowhead athletic supervisor, John Strukel, by Louis Kompare. The sportsmanship trophy was given to the Gilbert team who did the bent sportslike manner on the floor. | No question about that, and oil 1 .op by a 33-17 score. Rudy Poljanec, Barbara forward, elec-rified the crowd with a beau-;iful shot from the center of he floor as the game ended.— Arrowheads one up! Gilbert was the next to show heir stuff! What’s this? Why is quickly as you blinked your jyes, the Gilbert boys drop in three goals! From then on l iiey are never headed! Foggy Musich, Jimmie Maddern, Evanish Popesh—and the whole tang are playing hard ball, but the finesse of the Gilbert attack is too much as the game ends 44-17 in favor of Gilbert. Then that third game, Gophers vs. Chisholm. The best game of the evening! Gornik, big six-foot Chisholm guard, stood there like a lighthouse in ■n fog. He led the scoring attack for Chisholm, nothing very foggy about that! Well, anyway, Butso played the hole position perfectly; time and time again both teams sifted thru the defense and scored. The game was close throughout, and the crowd was in an uproar throughout the game and the score was only a few points different, alternating between the two teams. The first half , ended with Chisholm in the lead 15-10. The second half was a scream from start to finish. As the Gophers crept within a point of the flyers from Chisholm, Lamuth and Gornik combined c.gain, and so did Angles and the rest of the Ely team. Then the final quarter. Perko, | 'B'RIEFS | Five English-conducted SSCU lodges, members of Western Pennsylvania Federation of SSCU Lodges, have made preliminary plans to hold a duck-pin bowling tournament in Pittsburgh on Sunday, May 12, from 1 to 6 p. m. The lodges are: Pittsburgher, No. 196, Pittsburgh; Jefferson Collegians, No. 205, Canonsburg; Export Majesties, No. 218, Export; Center- Ramblers, No. 221, Center, and the newly organized unit, Electrons, No. 228, Springdale. Bro. L. P. Bo-berg, president of Pittsburgher Lodge, is chairman of the group interested in the duckpin tournament. Leonard Klun of Ely, Minn., won the state high school diving contest for the fourth consecutive year. The swimming meet was held at the university pool in Minneapolis recently. Joseph Grahek, a freshman at Ely High School and teammate of Leonard Klun, placed third. According.to reports, Leonard Klun will try for Olympic honors. Louis Adamic’s latest literary work, “Grandsons,” will be released March 20 by Harper & Bros., publishers. “Grandsons” is the first novel written by j Adamic and is the first work to; have Slovenes as heroes in American literature. The story .deals with three^ grandsons of j a Slovene immigrant who was killed in the Chicago Ilaymar-ket riots of 1875. Nine English-conducted SSCU lodges have recorded new en-1 rollments in the adult department during the month of Feb-; ruary, as indicated by the report showing additions to the j mailing list of Nova Doba. The newly organized Electrons, No. 228, of Cheswick, Pa., led the list with twelve new enrollments, followed by St. John the Baptist Lodge, No. 192, of Gilbert, Minn., with seven, and; Center Ramblers, No. 221, of Center, Pa., with five. Supreme secretary’s announcement in last week’s issue, to the effect that lodges who have a juvenile enrollment of 200 as of April 30, 1935, in- ihe floor you couldn’t get a group of nicer fellows, the same goes for that Chisholm gang. As far as the Ely teams go, they were nice too. Well, soon the crowd began to leave Jake's and went to the Sweet Shoppe, Pink Hall and the National Home. Everyone was celebrating. They tell me that Gilbert had a mascot on the floor, Louy, maybe that’s whay they lost? Heh, heh. In the evening John Dreshar and his wife, along with another couple, I forget the name offhand, watched the game, and I think they enjoyed it. I said I think. Heh, heh. After all, I don't know or should say, didn’t care what took place, us Little Stan and Jimmers went our ways! Tsk, tsk! Pike, Erchull, Matron and Kern of the Gilbert team stayed at Little Stan's 'home over night, and they certainly were a nice lot. Anyway • they got a keen drag with > Looey! Heh, heh! And until next week Litth ; I Stan will say, Ad in.s. • I Stanley Pechaver, ‘ No. 2, SSCL' Arrowheads Win Minnesota Title In the first Minnesota state SSCU basketball tournament held at Ely, Minn., on March 1 and 2, Arrowhead Lodge, No. 184, SSCU, quintet was crowned champion.. Six lodges participated in the tournament. In the first round Lodge No. 30 from Chisholm defeated Lodge No. 2 of Ely by a score of 30 to 25; No. 192 of Gilbert defeated No. 1 of Ely, and No. 184 defeated No. 200, both of Ely. As there were three undefeated teams eligible for the second round of playing, one lodge, namely Arrowheads, drew a bye. On Saturday afternoon, March 2, Gilbert aggregation took the long count of a 52 to 28 score from the Chisholm combination. In the final game Arrowheads and No. 192 of Gilbert played for the championship and, as already announced, the former team took the game by a score of 27 to 17. According to reports, these two teams were very evenly matched, both playing very cautious ball. The game turned out to be a thriller. By virtue of its loss in the second round, the Chisholm team played the Hawkeyes of Ely, who were selected by drawings, for the consolation prize in a game preceding the championship game. Hawkeyes took the game by a score of 26 to 23, which indicates a close battle, and the prize of $.5. Judges and the referees awarded the Gilbert lodge the sportsmanship prize of $5. The first basketball tournament for Minnesota lodges proved to be a very successful venture, and undoubtedly the event will be an annual one. o------------ Stellar Measurements Astronomers are able to measure the distances to stars and planets by triangulation methods used by navigators and surveyors. Sights are taken on the star from two distant points at the same time and the angles noted. Of course, the distance between the two sighting points are known, so with the base line and the tvvb angles being known the distance to the star can be easily computed. Distances to all important stars have been checked so many times that there is no doubt as to distance to each. stead of Dec. 31, 1934, to be ; e ligible to send a delegate to |the juvenile convention, should spur a number of lodges to active participation in the national SSCU juvenile membership campaign particularly during the month of April. A new idea that our Union is the first among the Slovene fraternal benefit organizations to put into actual practice, should meet with a large response from our members. Much can be accomplished if our members will cooperate with the juveniles in securing new enrollments. C’eveland Triumvirate of SSCU Lodges will hold another meeting of its representatives rext Friday evening. March 15, at the Nova Doba office, 6117 St. Clair Ave. Further discus-isions and decisions in connection with the preparation foi i the national SSCU b o w 1 i n ; tournament will start at 7:3( o’clock sharp. A Matter of Opinion By Frank J. Progar, No. 228, SSCU Springdale, Pa.—Two steps that will, without a doubt, prove a lasting benefit toward a bigger and better South Slavonic Catholic Union—as one may note by their reception—are the reinstatement of the sports fund and the inauguration of a juvenile convention; the latter the latest and an original SSCU innovation in the Jugoslav fraternal field. The two will aid considerably in their respective fields. The adult division has and will continue, as reported by various lodges, to gain new enrollments due to the sports activities. The juvenile department should, and no doubt will, swell proportionately due to efforts cast with such a grand reward at stake. Youth’s Burden Generally conceded, and a reality beyond dispute, is the fact that the future of the fraternal organizations, such as the SSCU, lies on the shoulders of the youth. We have no individual modern Atlas, hence an animated and constructive co-operation, in the common endeavor, should prevail for the task ahead. What with the sports program and the monetary rewards, the youth of the adult departmentNis in a position to make greater strides in contributing to the enlargement of their respective unit. Juvenile Convention The other element of youth, the juveniles, have become the recipients of a campaign with rewards well worth the efforts of those who participate. That they will respond is noted by the announcement that Anna Sterle, juvenile member of Lodge No. 149, of Canonsburg, Pa., already has been credited with 16 new enrollments. Children have been offered prizes and rewards in many fields of activities, but the participants in this noble and unique venture probably have never before been able to earn such a “grand prize.” Also the 50-cent reward for each new member should prove an added incentive to work toward the greater goal; a trip to our Home Office in Ely, in the state of 10,000 lakes, that we have heard so much of. Local Activities The Electrons, newly formed English-conducted lodge, No. 228, is unprepared to participate in the 1935 national SSCU bowling tournament, but perhaps next year will see us as an entry. Although baseball is the major local sport, the Electrons may take up mushball for the summer months, viewed from an economic standpoint. If conditions warrant a baseball team will get under way in 1936. While the adult membership drive for Electrons looks promising we should also concentrate on the juveniles. There are two conventions to look forward to: the senior and the juvenile. It will be remembered that at the last convention our senior lodge had to merge with another to meet requirement for election of a delegate. Why can we not soar our membership to combine with our ow'n seniors? Also here is the opportunity to send a juvenile from our midst to the juvenile convention in August. Concentrate on adults and juveniles alike. —o------------------—.... IT REMINDED HIM “The storm broke on us so suddenly that we had no warning of its approah,” related the tornado victim. “There was a roar like thunder; a horrible hissing and shrieking: the very earth seemed to be caught up as if by the giant paw cf a prehistoric monster. In an instant the house was demolished and scattered to the four winds. I was crushed down by some unseen power. How 1 escaped being torn to pieces 1 do not know—” "Goodness graciousf” ejaculated a little man who was listening to the tale. “That reminds me. 1 almost forgot to stop in the store and get some thread for my wife.” -o------------ Might Need It “Lady,” asked the policeman who had motioned her to stop, “how long do you expect to be out?” “What do you mean by that question?” she demanded in-dignantjly. “Well,” he replied sarcastically, “there are a couple of thousand other motorists who would like to use this street after you get through with it.” One Way to Reduce “He’s not as big a fool as he used to be.” “Is he getting wiser?” “No—thinner.” ------o-------- As Usual ! Neighbor: So your son got ;his B. A. and his M. A. | Proud Dad: Yes, indeed, bin |his P. A. still supports him. PHRASE O. K. Webster’s New International Dictionary says O. K. was probably derived from the Choctaw word “okeh” (pronounced O-Kav) meaning “it is so.” Another explanation is that it was derived from the name of a port in Haiti named Aux ('ayes (also pronounced 0-Ka\ ) from which very fine tobacco and rum were imported. That name was often written “O. K.” and these initials gradually came to s’gnify good quality. However, no evidence bears out either story. Its first recorded use is found in the court records of Sunnier County, Tennessee, for Oct. 6. 1790, in which Andrew Jackson “proved” a sale of a Negro and the record states “which was O. K.” o------------- SHIP DISASTERS Sinking of the French cruiser Provence in the Mediterranean Feb. 26, 1916, occasioned the greatest recorded loss of life as only 870 of approximately 4,000 people aboard were saved. Lives of 1,517 were lost when the Titanic struck an iceberg in the North Atlantic April 15, 1912. A boiler explo-jsion aboard the Sultana caused it to sink in the Mississippi i River April 27, 1865, with 1,450 aboard. Six other marine disasters since 1833 took a toll of 1,000 or more lives on each i | occasion. -------o-------- It’s the man's own push that generally gets him, a pull. i _____________ Every -member get u new member. Cleveland SSCU Bowling League Cleveland, O.—Wilh the third round well on its way, the eight teams comprising the local SSCU bowling circuit are putting forth their best efforts in what is getting to be the home stretch. New Dealers continued to battle for the top notch division by taking three games from the Ko-Ka-lYIo-Les. F. Kovitch’s 207 and J. Tolar’s 224 were the bright spots for the winners. Zephyrs took two and lost one to the Oke-Dokes. B. Riddle’s series of 546 was the best performance for the Oke-Dokes. llonky Tonks came through with two wins and one loss in their series with the New Fashions. J. Jaklich scintillated for the Honky Tonks with 213 in the first game, which ironically was chalked as a win for the New Fashions. Chiselers and Bakers fought it out, with the former taking two and the latter one. W. Guzik’s 205 in the first game, and Leona Kolman’s 216 in the final game, with B. Rupert hitting 195 in the second setto, paved the way for the Chiselers’ victories. In this series Leona Kolman hit a new high for the girls. G. Kovitch’s games of 203, 196 and 194 were the best efforts of the losers. With Joliet No. Ž6 NEW DEALERS F. Kovitch ...... 129 207 138 J. Lunka ........ 145 158 178 J. Tolar 147 168 224 A. Jaklich ..... 137 157 156 M. Tolar ......... 96 126 141 L. Pirc ......... 169 113 143 Totals .........823 929 980 ZEPHYRS A. Perdan ....... 130 171 132' M. Perdan ....... 144 110 125 C. Mandel ....... 174 169 128 E. Stucin ....... 100 106 109 Blind ........... 162 162 162 L. Kovac ........ Ill 133 147 Handicap ......... 18 18 18 Totals ........ 839 869 821 HONKY-TONKS J. Jaklich ...... 213 121 144 C. Kikel ........ 123 126 148 F. Spehek ....... 109 131 112 J. Kovitch ...... 131 160 144 C. Starman ...... 127 163 170 A. Stanonik .... 79 90 123 Handicap .......... 8 8 8 Totals ........ 800 799 859 KO-KA-MO-LES J. Kardell ...... 145 179 168 F. Levstek ...... 119 105 159 A. Kardell ...... 88 149 138 F. Kolar ....... 86 86 101 M. Molk ......... 108 136 135 L. Kolar ....... 174 193 153 Handicap ........ 45 45 45 Totals ........ 765 893 899 OKE-DOKES B. Riddle ........ 188 169 189 R. Paques ........ 132 132 124 Blind ............. 91 91 91 A’y Oberstar.... 126 162 235 A. Oberstar .... 97 136 98 E. Starman ...... 131 141 156 Totals ........ 765 831 89£ NEW FASHIONS M. Krall ......... 155 158 146 A. Jelercic .... 191 140 158 L. Tolar ......... 149 141 178 J. Bouha .......... 75 89 95 A. Hoenig ........ 120 99 117 L. Burgar ........ 186 121 125. Totals ........ 876 748 819 CHISELERS BAKERS W. Guzik ... 205 149 194 G. Kovitch .. .... 203 196 194 A. Guzik ... 132 137 140 Blind .... 138 138 138 B Rupert ... 163 195 155 F. Ucman .... .... 190 147 186 L. Kolman ... ... 110 124 216 M. Ucman .... .... 99 114 115 F. Slopko ... 127 151 105 S. Jelercic .... .... 144 168 110 V. Kolman ... ... 126 163 150 Blind .... 182 182 182 Handicap ... 67 67 67 Totals 956 945 9° 5 Totals ... 930 986 1027 Brooklyn, N. Y.—It has been repeatedly claimed that the nurturing of our youth’s interest in our political experiment would bring about a lively change in this organization’s fortunes; that the injection of youth’s more spirited enthusiasm would tend to bestir the most phlegmatic among our members; that its connections would be a rich source from which to draw for new material and that its greater capacity for energetic work would be the factors upon which we could dependedly build. Though one may wish to assent to these observations he cannot but affirm that they never can become actualities until some method obtains to make these young people discover a salient motive that will of itself have weight enough to lead them into grouping themselves with the older men. We cannot hope to jolly them into this, we must create a need, a purpose generated apart from a political one yet merged with it that will awaken our young men and women to the practical need of their correlation with the first (if properly conducted) genuine Slovene movement in New York City. We think we have accomplished something with our several cultural societies and we even naively point a proud finger at our meager and aimless achievements. But what really of purposeful and lasting Joliet, Til.—Our SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, will hold a very important meeting next Sunday, March 17, in St. Joseph’s School Hall. Matters of great importance were discussed at the last meeting, some of which were accepted and passed and others which should be given more consideration at the Sunday’s meeting. Therefore, it is urgent that every member attend. In my observation I find member'; with good intelligence and views who like to discuss and plan ideas for the betterment of the Union, the lodge and fhe members. A subject that is greatly discussed these days is: who will represent SS. Peter and Paul Lodge at the juvenile convention to be held in Ely, Minn., next August? What child is going to try and realize a trip that will bring before them sections of the country studied in geography and history? Now, you young fraternalists, get busy and enroll as many of your buddies and pals into our lodge and Union as you can; and thereby win the trip to that beautiful state of 10,000 lakes—Minnesota. Here is something worth working for —something that has never before been offered by any Slovene fraternal benefit society. And to the parents I say, help out your youngsters to take advantage of this educational trip. Give them something you and I didn’t have when we were young, and a privilege that many even to this day were not given. Yes, who will represent our lodge at the juvenile convention in Ely, Minnesota? Dan Cupid made his appearance in our group this month. Miss Julia Flander, daughter of Mr. and Mrs'. Leo Flander, was united in marriage to Bro. William Terdich, son of Bro. and Mrs. Matt Terdich Sr., on Tuesday, March 5. It is the sincere wish of their many friends that the newlyweds will be endowed with an abundance of luck, health and happiness. Our card and bunco party scheduled for Sunday, March 10, at the rooms of the Amer-ican-Slovene-Croatian Club, was postponed due to circumstances over which we have no control. A heavy rainfall damaged the rooms sufficiently the evening before that it was impossible to go through with our plans. However, the party will be held in the very near future. During the last few days there was a heavy sale of tickets and contribution of prizes. Holders of these tickets are advised to retain them until further announcement, which will be made soon. Although we are sorry to announce such a misfortune, we are happy to report that the original prize of $2.50 has been raised to $5. In spite of adverse conditions, a small group gathered at the designated place last Sunday and a little party was held in one part of the building. John L. Jevitz Jr., Sec’y, No. 66, SSCU. MLADINSKI DOPISI Contributions From Our Junior Members (Continued from page 3) out, but not very fast, because there were a long string of cars. “Look, fellows,” shouted Happy, pointing to a bridge that went over the tracks. “We’ll go over the bridge, and grab it from the other side.” We all three ran and got to the other side of the freight. 1 was so excited in catching the freight that I lost track of Happy and my partner. But I ran and ran till I caught up to the freight and there I saw Happy and my partner sitting on the freight, grinning. Happy helped me on. Happy looked on the other side and he saw the same ‘“bulls” standing there. He said, “I think we’re the only ones that made this freight.” 1 was glad we made the freight because there isn’t anything I hate more than waiting for a freight. ANNA KOCYON (age 9), No. 85, SSCU. Round About Town With Little Stan -0- EXPORT, PA. DEAR EDITOR AND READERS: This is my second letter to the Nova Doba. In my first letter I wrote about the 20th 'anniversary of the SSCU Lodge No. 116, which was held on Oct. 24, 1934. On Sunday, Feb. 16, 1935, the members of this lodge held a meeting and they planned to have a meeting and party for the juvenile members on March 3, 1935. The president and secretary explained to us why they held a meeting. There are 35 juvenile members in this lodge and all were present except five. At this meeting we discussed a way of getting new juvenile members. We also planned to have a dance on May 11, 1935. At this meeting juvenile officers were elected and are as follows: Mad aline Skarly, president; Frances Kos-mach, secretary; Theresa Kostelic, treasurer. Our next meeting will be held on April 21, 1935, at 2 o’clock in the afternoon. We wish that all the juvenile members will be present. After the meeting on March 3, 1935, the sen ior members held a party for us. Alexander Skarly hung apples on : long line across the hall and the one who would bite into one first would get a prize. Two prizes were awarded, one to Rose Krizaj and one to Walter Jenko. My brother Stanley got a prize lor putting a tail on a large hog which w'as drawn on the floor. An accordion »player, Mike Barbish, was accompanied by Frances Kern, a member of this society. Everyone sure had a good time; that is, I hope they did. The older members seemed to enjoy themselves, too. We sure wished that Mr. Anton Terbovec could have been here to enjoy the party with us. But I hope that he doesn’t forget about our dance. So don’t forget that day. Mr. Terbovec, we will be looking for you. The senior lodge members are going to hold a dance on April 27, 1935. The music will be furnished by John Ye-rich’s Orchestra. The members of White Valley Hall held a masquerade dance on March 2. I was dressed in a red, white and blue paper dress and got the first prize. My sisters went to a masquerade dance in Center, Pa., and one of them won a prize. She represented springtime. I am writing this letter in English because I do not know how to write in Slovene. , I don’t think very many around here do either, because there are no Slovene schools. We thank all the senior members who were at our party to show us a good time. HELEN PREBIC (age 14), No. 116, SSCU. (Continued From Last Issue) It is early in the evening and the crowd is already pouring in. The place is filled to capacity, and in no time Peppy Louis Kotzian is supplying the dance music. People dancing, and others in the kitchen getting beer, which is served by bartenders Joe Pishler and Matty Balias. Did you folks see the neat apron Joe has? It’s got the Arrowhead inscription on it. Everyone is having a swell time dancing to polkas and what Louis has in his; accordion. During the intermission we brought the mike close to the stage. The first speaker, introduced by Louis Kompare, is Frank Jenko, A’s president, who announces that the A’s lodge is the only English-conducted one in Ely, and that the drive for 1,000 new members will begin at once. A nice start for 1935, I’d say! Then Louis Champa, our supreme treasurer, gives a short speech, and Louis Kompare, our announcer, is the last speaker. Then Louis merit have we brought into being? We must with all honesty answer “Nothing.”’ A group of societies, each carrying its bitter rivalry to injurious extremes, has not reached the people it should have been most calculated to influence— our young. How can these young men and women respond to and evaluate the fine culture of the people from whom they should have been taught to pride their descent when they have not even been given the bare means to study and cherish the most elementary aspects of that people’s literary and historic evidence. We speak of reorganization and blind ourselves to the fact that the term implies nothing more nor less to us than a spiritless repetition of past sins of omission and gross neglect. Having heard and read it repeatedly, the fallacy that youth wars irrevocably with age has been accepted without question or dissent. Youth as is its wont takes to this line of thought without much regret, but the old folks, feeling themselves cut off from the main stem, as it were, shake their heads and predict dire things. The trouble is that neither ever makes the effort to try understanding the other. It is not without foundation to suppose that age and youth can get together if they start from a common basis. We must bear in mind, too, that the matter of SHE BOUGHT A YARD Grocer: We have some very fine string beans today. Mrs. Youngbride: How much are they a string? temperamental disparity is a rather ticklish problem: youth thrills to the excitement of swift and varying change . . . age turned introspective if anything does not relish exceeding itself in this manner, but pleasures rather in the vicarious delights that memory serves it up. (Continued in Next Issue) NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinskih straneh Nove Dobe meseca februarja 1035, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom: Justine Korent, društvo št. 200, Ely, Minn.; Angeline Zu-nich, društvo št. .9, Calumet, Mich.; Victor Slavec, društvo št. 21, Denver, Colo.; Maria Kovačič, društvo št. 26, Pittsburgh, Pa.; Anna Rita Gali, društvo št. 36, Conemaugh, Pa.; Rose Sker-yanc, društvo št. 129, Ely, Minn.; Elsie Klun, društvo št. 26, Pittsburgh, Pa.; Mary Osha-ben, društvo št. 1&5, St. Michael, Pa.; Mary F. Baraga, dmištvo št. 6, Lorain, O.; Robert,Palcic, društvo št. 222, Goioanda, N. Y. — Knjigo “Slovene (Jugoslav) Poetry” je dobila za nagrado Elizabeth Batchen, di~uštvo št. 222, Gowanda, N. Y. Častno priznanje (honorable mention) zaslužijo: Marie Russ, društvo št. 66; Victoria M. Kum-se, društvo st. 0; Annie Slcube, društvo št. 76; Mary Lovrich, društvo\št. 13, in Mary Medle, društvo št. 45. Juvenile Contest East Palestine, O.—In many localities juvenile interest in our SSCU has been at a low ebb for a great number of years. This is due partly to circumstances which exist in these various localities aind partly the blame rests on the shoulders of indifferent parents who fail to encourage the youngsters to interest themselves in the SSCU. Something must be done to create interest among these juveniles in the organization. The juvenile contest, sponsored at present by our Union, is going to be a tonic and a proper incentive to arouse the interest of the young Slovenes. The attractive offer is so alluring and worth-while that it can not but send the youngsters eagerly into action—and action is what is needed! Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. Kompare introduces those two songsters of the air lanes, Johnny Balias and Charley Merhar, and their clever interpretations of songs meet with a great round of applause from the audience, who demanded more, and got it. Katherine Hu-tar accompanied at the piano. Then the highlight of the evening. Kompare introduces Kate Smith through special permission of the NBC, in the person of Johnny Balias. You should see his pudgy face wreathed in that sweet smile worn by Kate. And when the moon comes over the mountain, it certainly comes over the moontain. Heh, heh! The crowd is in an uproar and Bally is obliged to do another number for the boys. He had a cute little dress on, mascara on his eyelashes, lipstick on his lips, rouge on his face and a wig on his head. And I’m telling you that if Little Stan did not have Betty Boop from Milwaukee on his mind, he would have been a goner,!, Cupid was there himself shooting his arrows in every direction as the crowd howled in delight! After the fun had died down somewhat, and Bally was himself again, music was again started, after which a delicious lunch wasi served. Dr. Thompson, city veterinarian, was there with his wife and Capt. Mahoney, an officer from Fort Snelling, who played the piano during lunch time. Little Stan then shot over to the Moose celebration, and met Oscar Friedsburg, who couldn’t attend the annual affair, and To Lodges and Members Interested in Bowling National SSCU open bowling tournament will take place on Saturday and Sunday, May 4 and 5, 1935, at Cleveland Q. Entry blanks together with letters of explanation have,, riJ been mailed to the athletic supervisors comprising the? ^ national SSCU athletic board. L*' ^ , rj Other lodges who are not represented with athletic supervisors will be interested to learn the details of out ^ bowling tournament, for, undoubtedly, many may wish to an i ZflLlf enter the kegling contest. j. For this reason the following information is given: Lvlt° All members, male and female, including juveniles ke'Lj tween the ages of 16 and 18 years, are eligible to take pa*-* in the SSCU*national bowling tournament, provided they^^ have been members in good standing at least 90 days prior, to May 4, 1935. Three events shall constitute the tournament: Tea.mi j.^ doubles and singles. Each lodge may enter as many teams as it desires. Members may enter any one of the three events; that is, either with a team, or with another member Mi in the doubles, or alone in the singles. Members also have|$a J the privilege of entering all three events, or only two. ®kus Entry fee for each event is $1 a member; or $3 a merH”^> k< ber for all three events; $2 a member for two events, and > je $1 a member for one event. frvke For the girls alone there shall be two events: Double1 P^ij and singles. Thus a girl can enter either one event of’lah both. Entry fee for the girls shall be 60 cents for each Zat event, or $1.20 for the two events. However, if a lodge °dpj] wishes to enter a mixed team, that is both men and women, Za to participate in the three regular events, the entry fee of $1 applies to the female bowlers. E ALL ENTRY BLANKS ACCOMPANIED BY ENTR? FEES MUST REACH ME NOT LATER THAN APRIL 1-1935, THE CLOSING DATE FOR ALL ENTRIES. G0| Our Union shall award the following cash prizes: smi $50.00 for the team champion. 0 $25.00 for the doubles champion. teJl $15.00 for the singles champion. aj0 $10.00 for the all-events champion. sdai In the events for girls alone, our Union will award the following cash prizes: ?orc $10.00 for the doubles champion. >aja $ 5.00 for the singles champion. In addition, our Union will award 12 medals, 10 f°r the regular events and 2 for the girls’ events. The teatf champion will also receive the bowling plaque, at presen* in possession of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSClJi cf Joliet, 111., national winnftr of the first SSCU bowling tournament. This bowling plaque will be awarded pe«\ manent possession to the lodge team winning the nation®'1^ SSCU bowling championship three times. So far Lodge Nt No. 66 has one championship to its credit. ijo Sixty cents of each entry fee of $1 will go toward the'O(ii) expense of bowling, and the remaining 40 cents shall 8° IHk] toward additional cash prizes. |\’b In the events for girls alone, the entire 60 cents for each lirjj event shall go toward the expense of bowling. This is the first national open bowling tournament eve*1 Pflj undertaken by our Union. A large response is anticipated-1 zj Ledges interested in entering the tournament who haVe, 1 a not received entry blanks can secure them by writing to: f'e Louis M. Kolar, Athletic Commissioner, SSCU, 6117 St-1 Clair Ave., Cleveland, Ohio. FLUNK EXPLAINED Prof: A fool can ask more questions than a wise man can answer. Frosh: That’s why we all flunked. o------------ No Cleaning Needed Lady: Mandy, have you cleaned the fish? Mandy: Clean de fish, ma’am? Why, he live all his life in de watah. he obligingly gave his ticket to Little Stan. Palsy, Jimmie Schmid, Poggy, and Katherine Milkovich were present, as was Milly Malkovich. When fun is over, the night steals on . . . and Little Stan sleepily makes his way to the hay and rest, with thought far, far away! So long! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU Farm Population of U. S< Accordng to the 1930 censi . taken the early part of thf year the farm population " p)l 30,157,350. During the ye*l 1930-31-32 there was a goti^'” movement from the city to farm and as a result there ,3|^ greater number of people ffUl farms than ever before in ^TUt tory. Official estimates of * i 11 Department of Agricult^r1’ place the number of people 0'rJu farms as of Jan. 1, 1933, s 32,242,000. The previous was in 1910 when the cen5'1' gave it as 32,076,000. The?‘ figures are ior the contine^1 United States only. -------o------- And if it Doesn’t Fortunately for many Pe ja. pie, the weather changes of^l enough to supply them ^ j., something to talk about. |er u io: i ;j|ed i‘e iol me tl> What is the future of Slovenian immigrants, their children and grandchildren in America? Will we ever have a President of the U. S. with Slovenian blood in his veins? . . . Read Louis Ada-mic’s latest and best book, a story of 371 pages, entitled “Grandsons” which is far more important to Slovenians and their children and grandchildren in America than “The Native’s Return.” Lodges and individuals should order one or more copies from Proletarec, 3639 W. 26th St. (Chicago), or Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave. (Cleveland) or directly from LOUIS ADAMIC, BOX 73, GRAND CENTRAL ANNEX, NEW YORK, N. Y. Price $2.50 a copy. r'' $ k K 1 V ----------u---------- Pleas for Better Understanding Between Foreign-Born and Their Descendants INICIATIVNI PREDLOG \ce idi DRUŠTVA SV. JANEZA KRSTNIKA, ŠT. 82 JSKJ, Sheboygan, Wis. ive^*rU*tvo sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, v Sheboyganu, J.C na 8v°j' redni seji dne 16. decembra 1934 sklenilo pred- v,1 članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki sleci INICIATIVNI PREDLOG: ka*eri delajo kot stavkokazi ob času organizirane in onite delavske unije proglašene stavke, katere se udeleži °^°V'co delavcev, ki so uslužbeni pri podjetju, kjer je bila 5e'irj 3 P'“gašena, ali če opravljajo čuvajske posle napram stav-jrt > so podvrženi posebnim nevarnostim, zato se jih mora C^Val ’ bolniške, poškodninske in odškodninske zava- '0lffe 116 2a d°k° niesecev. Ako v tem času niso opustili lKjnCVarnega de,a , se jih po preteku treh mesecev izključi iz na, \n certifikati za smrtnino ostanejo v veljavi samo niš c&sa, kolikor dovoli njih rezerva. RAZLOGI: vejša ,SIna*ramo gori navedeni predlog potrebnim, prvič, ker ’gk v . no*a obstoji večinoma iz samih navadnih delavcev, ki k*aj0 pctislJ* 'nv’c*at’vn> predlog je predložen članstvu v razpravo 0 dni • tOC.lte 65 Jednotinih pravil. Razprave se bodo vršile redl0g,n SiCGr °d 13' marca Pa dt> 12- maja 1935. Ako bo ajo na.pQ<^p'rar» od ene tretjine društev, ki skupaj predstav- ni b0J^nj en° tretjino članstv* v odraslem oddelku JSKJ, h* Dw SC na *plošno glasovanje. ^*1 L' i i ^cčiio n. Predlog podpirala, naj o tem nemudoma (*ja lQ3g AVNEMU URADU, toda ne pozneje, kot do 16. 2a glavni urad JSKJ: ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. h« 18. tic »ur Čl ■ee »er Mi >d> salunih kot natakarice. Pride iz stare domovine učiteljica Agnes, sorodnica Kleka. Naganjajo jo z raznimi hišnimi deli, katerih ni vajena, in pa še visoki gorski zrak deluje na njene živce. Slednjič, ko se zaljubi v rejenca Freda, ,io postavi Klek še v salun kot natakarico. Kot njena tekmovalka je domača hči Elsie, ki se poteguje za ljubezen Fredovo. Končno pa zmaga Agnes s pomočjo “pleharja.” V igri nastopijo tudi leadvillski majnar-ji, kateri opeharijo, na ne ravno prijeten način, nikdar ugna-nega in vedno veselega “pleharja.” Kako se pa vse to izvrši, je najbolje, da pridete pogledat dne 31. marca v Orlovo dvorano. Začetek bode točno ob osmi uri zvečer. Pridite, da vidite prizore iz nekdanjih dni, ko so bili saluni središče vse kulture. Vabi se tudi rojake iz bližnjih naselbin. Mary Dolgan. Vi 1. 'ot iifl ■ot V, ni sr- i ialjCenter, Pa. sewit#*®?11** seji Zveze JSKJ >jo je Za zapadno Pennsylva-h« ° sW«njeno, da se pri- IiikL Seja ’ Zveze vrši v Slo-Fvo' domu v Imperialu, Pa., % v aprilu, to je 7. pt v l)r°Kramu seje bo rf'i.iivozato je pripo- * VSM dl'UŠiva l)ošl'’e- Taji 'l ! na omenjeno sejo. L.il*. Zveze je že razposlal ja j}j na Vsa, društva. Ako ^Jueju idei’° društvo po na-dobiio poverilnice, 0\° . ®v'a to povabilo in go- apriL zastopnika na sejo nS( 'iberi-T ^°rej, na svidenje v $*[• v nedeljo 7. aprila! ^I'adni n67'0 JSKJ društev ' ’e,f Anton T!ylvaniji: ierfl Lrzen, predsednik. ,tK ----- I? Cleveland, O. , otušUv1 ada Federacije JSKJ V dl’žavi Ohio.—Kakor tli1 na£jJe driJgje, smo tudi mi tuf' ar ^tropoli precej mirni, o< ju. y ‘^e društvenega delova-er ^ /] °k Je menda v tem, i^a dri *Jlevee zanašamo eden Siii K(jtfa. Seveda, priznati .sli bi s’ ’'e l)rav odbor tisti, nt^ Nati ' ,?rv* vrHti moral za-lev^a rn'0"*'*1 do*žfn°sti. Vsak kno,t° Z izvolitvijo v urad ' 11Jernu poverjenega u- Lii az . f tega leta sem tudi tajniški urad pri a Ustr-1 V- so se men- Se piv l'i'ada, ker na ote] Wn-'e ’n obljube nikdo ni ° ni kandidature. Ta- sm ^ e°Svtal° drugega, kakor ati SVoSe ženske odločile poka-^ če bo ta urad «o, teu° nePr*jeten in težaven, iko Se 0rn ieta bom imela pri V h 0 tem prepričati. >o z^tekl°sti, posebno pa se k’*liko v,*1 konvenci.P, Je bilo ^tnih rU|Pa *n pritožb, neu-£l-itikc Ual)adov in neumestne tla v, ^ Pu ' ld^ne uradnike, naj-fri)števSe 1!U dt,iegacijo ohijskih. mi daje povod, da ‘H, (|a ^ na vsa ohijska društ-•' aktiv^ VzdmjJaij° in postane-f'ia je [*a' Prihodnja konven-|!‘ Ztlaj ■ ‘ orek°č pred pragom si '-1 il'as’ da kitamo pravi h p0 t Zabeležimo točke, kate-'asem mnenju potreb«- i \ DOPISI Sl h«1 j(.jo izboljšav. Zaznamujte (očke, o katerih mislite, da niso v korist članstvu oziroma Jfcdnoti. Debatirajte o njih na društvenih sejah in sporazumi-le se, kako naj bi se izboljšale. Svoje zaključke pošljite odboru za pravila, katerega je izvolila Federacija JSKJ društev, da ciani tega odbora skupno in sporazumno pričnejo s stvarnim delom za izboljšanje naših pravil. To je potrebno, če hočemo, da po prihodnji konvenciji ne bo zcpet toliko nepremišljenih napadov in neumestne kritike na delegate in uradnike. Pripraviti se je treba z dobrimi predlogi za izboljšavo že pred konvencijo, nato pa je treba izvoliti razumne delegate, katerim -c v resnici pri srcu koristi članstva in Jednote. Po konvenciji kritizirati vse križem je neumestno. Torej, zanimati se začnite že zdaj za pravila in pošiljajte svoja priporočila za izboljšavo odboru za pravila, ki je bil izvoljen od Federacije J. S. K. J. društev v državi Ohio. Ta odbor za pravila tvorijo sledeči: Janko N. Rogelj, 6401 Superior Ave., Cleveland, O.; fvAfi Kapelj, 709 E. 155th St., Cleveland, O.; Karl Rogel, 105 ■Jordon St., Girard, O.; Anna Erbežnik, 875 E. 154th St., Cle-cland, Ohio. Prihodnja seja Federacije se bo vršila prvo nedeljo v aprilu, to je 7. aprila 1935. Apelirani na društva in člane, da gori navedenemu odboru že pred tem datumom pošljejo svoje sklepe in priporočila za izboljšanje pravil, da začnemo s stvarnim delom. — Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Za Federacijo JSKJ društev v državi Ohio: Anna Erbežnik, tajnica, 875 E. 154th St., Cleveland, Ohio. Pueblo, Colo. Že nekaj let .je minilo, odkar smo imeli priliko videti kako večjo igro v tukajšnji naselbini. Da se ta zaspanost prekine, je pevski zbor “Slovenec” sklenil, da priredi štiridejanko “Plehar v Leadvillu.” Igra je skoz in skoz zanimiva. Vsebuje polno humorja tujcu nekaj resnih prizorov, iz ča-I sov pred prohibicijo, ko so slovenski salunarji imeli dekleta v Chicago, 111- Vse članice društva “Zvezda, št. 170 JSKJ so vljudno vabljene, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v navadnih prostorih v sredo 20. februarja in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Obenem so članice prošene, da bolj redno plačujejo Svoje asesmente, kajti blagajna je prazna, blagajničarka je pa “brokovski,” tako, da se pr; najboljši volji ne more za nobeno članico založiti. Ce člani-jca ne plača svojega asesmenta pravočasno, .jo mora tajnica suspendirati, ker ni drugega izhoda; suspendacija pa je nevarna, če bi slučajno suspendirana članica zbolela ali se poškodovala. Sestrski pozdravljam vse člane in članice odraslega in mladinskega oddelka ter želim mnogo uspeha mladini pri pridobivanju novih članov. Upam, da bo zastopstvo na rpladinski konvenciji, (ki-bo tp*v.a v .zgodovini naših Jednot), po številu in inteligenci nad vse zadovoljiva. Po mojem mnenju bo ta kampanja in ta konvencija mnogo pripomogla, da bo nasa mladina dobila pravo spoštovanje in pravo ljubezen do naše j. S. K. Jednote. — Za društvo ‘ Zvezda,” št. 170 JSKJ: Agnes Jurečič, tajnica. St. Louis, Mo, Dne 8. februarja 1935 je v tem mestu po več ko sedemletni bolezni preminil John Lesar. Zapušča soprogo Frances Lesar, rij na Johna in hčere Mary Ste-neir, Frances Green, Caroline Zjppay, Agnes, Christine, Olga, Stefina in Dorothy. V starem kraju zapušča brata Alojza, v Chisholmu, Minn., pa dve ne-čakinji, Frances Grainjck in Jo-hano Lesar. Pokojnik je bil rojen leta 1872 v vasi Jurjevca pri Ribnici, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1913. Na tem mestu naj bo izrečena fiajlepša zahvala vsem, ki so culi pri njem, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. 1 epa hvala bodi izrečena društvu sv. Alojzija, št. 87 JSKJ, ki mu je poklonilo krasen venec v zadnji pozdrav. Hvala Mrs. Tereziji Speck in Mr. Franku Kodelja, ki sta vse potrebno uredila, da se je pogreb v najlepšem redu izvršil. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim za vse izraze sožalja in naklonjenosti. Ti pa, nepozabni soprog in oče, ki si rešen dolgoletne bolezni in trpljenja, počivaj sladko v ameriški zemlji. Ohranili Te bomo v lepem in ljubečem spominu! Frances Lesar. ne bo preveč dolgočasno v postu, ki diši po ribah, mesto po pomladi, bo poskrbelo naše dramsko društvo, ki bo 31. marca priredilo lepo narodno igro “Divji lovec.” Igra je vesela, pa tudi ganljiva, zato že zdaj vabim tukajšnje in okoliške rojake in rojakinje, da jo poseti-jo, ker bodo imeli veliko duševnega užitka. V igri bodo videli, kako fantje in dekleta sekajo velikonočne pirhe, kako gre fant trkati na okno svoje izvoljenke, pa se mesto dekleta oglasi mati, in marsikaj d r u z e g a smešnega. Potem, kako se divji lovec, ki je kočarjev sin, zaljubi v Majdo, hčerko bogatega kmeta. Oče »a neče dati hčere 1 ubogemu fantu, ampak jo proda bogatemu ženinu. Majda pa priseže, da ne vzame ne enega ne drugega, ker preveč ljubi svojega fanta in očeta tudi. Janeza hočejo spraviti k vojakom, Majda pa ga pregovori, da zbeži v gore. Majda neče vzeti bogatega fanta in oče mora dati kupnino nazaj. Končno se očetu zmeša, divjega lovca ustrelijo v gorah, Majda pa skoči v prepad. Igra se bo vršila v nedeljo 31. marca ob 2:30 popoldne v Slovenskem domu na 57. cesti. Na svidenje! Pauline Fabec. delo za naše društvo in za J. S. K. Jednoto! Tem potom vabim vse članstvo društva “Sloga,” št. 166 J. S. K. J., da se udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. marca in se bo pričela ob 9. uri zjutraj. Ob delavnikih so vse delavnice zaprte, torej tudi šuštarji, Žnidarji in drugi rokodelci ne bodo imeli izgovora. Kdor hoče zadostiti svojim verskim obliacijam, bo tudi lahko storil pred sejo. Torej, izgovorov za neudeležbo ne more biti. Na dnevnem redu seje bomo imeli zelo važne zadeve. Člani so prošeni, da pripeljejo na sejo tudi mladino, vsaj od 12. leta naprej, da se jim raztolmačijo pomen in koristi sedanje kampanje. — Za društvo “Sloga,” št. 166 JSKJ: Luka Cesnik, predsednik. Cleveland, O. Glavnemu upravnemu odboru J. S. K. J., Ely, Minn. Cenjeni:- Gotovo je že vam ?liano o obstoju Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovanje. Že samo ime pove, da sc organizacija bojuje, da se čirnprej sprejme zakon za brezposelno zavarovanje. • Ta organizacija dela na dveh frontah za brezposelno zavarovanje. In sicer: za federalno in državno. Kot federalni načrt podpira Lundeenov Bill, za državo Ohio pa Duffy Rili No. 88. Ta načrt je izdelala članska liga Clevelandske delavske federacije, ki deluje za brezposelno zavarovanje s s o d e bo v a n jem Ohio Association for Unemployment Insurance. Jugoslo-\ anska sekcija za brezposelno zavarovanje ta načrt podpira in deluje za njega sprejem. Na zadnji seji te organizacije, ki se je vršila v petek 22. februarja v S. N. Domu na St. Clair Ave., je bilo soglasno sklenjeno. da se apelira na vaš odbor: da priporočate vašim društvom v državi Ohio, da podpirajo Duffy Bill No. 88, in delujejo za istega po svoji zmožnosti. Cim prej dosežemo brezposelno zavarovanje, tem boljše za članstvo in za naše podporne organizacije. V upanju, da ne bo naš apel zaman, vas iskreno pozdravljamo : Joseph Sku,k, predsednik; Louis Zorko, tajnik. 6409 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Indianapolis, Ind. Delavskih razmer ne bom opisoval, saj .je vsakemu znano, da imamo “prosperiteto." Jaz sem toliko srečen, da sem v osmih letih delal celih 15 tednov. Prosperitete pa ne vidim, menda zato, ker je za vogalom in bo najbrž tudi tam ostala. Posebno mi je ne bomo videli, ki smo prekoračili že prvo polovico stoletja. Eden ali drugi si bo pri tem morda mislil, da imamo v takih razmerah vsaj dosti časa agitirati za nove člane. K temu naj rečem, da to tudi delamo. Društvo “Sloga,” št. 166 JSKJ je majhno društvo in tukajšna naselbina tudi ni velika, pa je v letu 1934 pridobilo 20 novih članov. Največje priznanje za 1o gre sobratu Franku Zonti, ki je sam pridobil 9 novih članov. Iz tega se vidi, da sobrat Žonta ni spal. ampak neumorno deial. To naj nam bo v izpod-budo, da ga posnemajmo vsi in delamo vsak po svoji moči, da bomo tudi konci leta 1935 izkazovali prirastek. Torej, vsi na Sharon, Pa. Ker se že precej časa nisem nič oglasil v Novi Dobi, sem se odločil, da zopet napišem par vrstic. Posebnih novic ne bom napisa), ker vedno pri peči sedim in se prepiram z mojo sosedo. Že davno je bil moj namen, da pohvalim sobrata Antona Kosoglava v Claridgeu, Pa., ki je v preteklem letu pridobil društvu št. 40 JSKJ, katerega tajnik je, nad 100 novih članov. Ko sem čital dotično poročilo v Novi Dobi, kar verjeti nisem mogel, ker poznam naselbino Claridge že okrog 30 let. Znano mi je, da biva tam samo okoli 100 družin. Iz tega se vidi, koliko se da napraviti, če so društveni uradniki aktivni in složni in se ne ustrašijo nobene reči. Ko sem se preteklega novembra mudil v dotični naselbini, so mi bili vsi, mladi in stari, odkrito naklonjeni in so mi gostoljubno stregli z različnimi dobrotami. Naj omenim, da je v omenjeni naselbini tudi društvo SNP-J, kjer skupno delujejo za napredek Slovenskega narodnega -doma* Ta mala naselbina se ne ustraši nikakih velikih mest ali naselbin. Ko sem pred kratkim obiskal sobrata Kosoglava, dolgoletnega tajnika jlruštva št. 40 JSKJ, mi je povedal, da ima že zopet nekaj novih članov za JSKJ. Članici mladinskega oddelka v Canonsburgu priporočam, da naj bo aktivna pri pridobivanju novih članov, če hoče iti na konvencijo mladinskega oddelka v avgustu, kajti tudi v Claridgeu so fantje in dekliči jako aktivni. Gotovo bo mladinske delegate zanimal jednotin dom, ki je bil zgrajen pred par leti. Torej, le pridno na delo, kajti izplača se prislužiti si delegatsko čast! Bratski pozdrav! Anton Zidanšek, član društva št. 174 JSKJ. Pueblo, Colo. Člane društva Marije Pomagaj, št. 42 JSKJ, poživljam tem potom, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. marca in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Na tej seji bo za rešiti več važnih zadev, likajočih se društva in Jednote, zato je potrebno, da so člani v polnem številu navzoči. Dalje opozarjam člane, da naj upoštevajo, da je treba vsak mesec najkasneje 25. dne-poslati asesment na glavnega blagajnika za vse člane, ki niso suspendirani. Vsak naj torej skrbi, da bo imel asesment plačan pravočasno, kajti iz društvene blagajne se ne more za-kiadati, ker je zelo prozorna. Če zaradi neplačanega asesmenta nastanejo kake posledice, naj vsak prizadeti sam sebi pripiše in naj ne zvrača krivdo na tajnika. Zgodilo se je že, da .ie tajnik čakal člana za poravnavo asesmentov tri do šest mesecev, potem se je pa isti še hudoval na tajnika, zakaj ga je suspendiral. Člani, ki pošiljajo asesmente po otrocih ali po nečlanih, naj upoštevajo, da take asesmente bom sprejemal na dan seje, med osmo in deveto uro zjutraj, pa ne na mojem domu, ampak v prostoru, kjer društvo zboruje. Med sejo ne bom pobiral ases-nientov. Kdor bo prišel prepozno z asesmentom, bo moral čakati za po seji. Kakor člani lahko razvidijo iz našega glasila Nove Dobe, je v teku kampanja za zvišanje članstva mladinskega oddelka. Kar se tiče asesmentov za člane mladinskega oddelka, sc tako nizki, da jih vsak lahko zmore; samo 15 centov na mesec Poleg tega je bilo že večkrat po nekaj asesmentov v letu suspendiranih; to pomeni, da določene mesece asesmente sploh ni bilo treba plačati, člani mladinskega oddelka so bili pa vse (no zavarovani. Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka plača Jednota 50 centov nagrade. Višje nagrade so pa določene za novopri-dobljene člane odraslega oddelka. Podrobnosti o tem najdejo člani v Novi Dobi. Vsi bi morali upoštevati, da z novim članom pomagamo Jednoti k rasti, članu in njegovim sorodnikom pa koristimo. Kar ne napreduje, to nazaduje, zato skrbimo, da bomo z napredkom našega društva prispevali k napredku J. S. K. Jednote. Pozdrav vsemu članstvu JSKJ, posebno pa članstvu našega društva! — Za društvo št. 42 J. S. K. J.: Frank Rupar, tajnik. ro in mlado, kar končno ni nič čudnega, ker je bila pač pustna nedelja. Nekoliko šale in norčije je vsaj včasi treba vsakemu, in v pustnem času se taka reč najmanj zameri. K sklepu se zahvaljujem članstvu društva št. 116 JSKJ, se je v tako lepem številu udeležilo seje 3. marca, in zahvaljujem se vsem staršem, ki so poslali člane mladinskega oddelka na sejo. Upam, da bo tudi prihodnja seja prav tako številno obiskana od mladinskih in odraslih članov. Pozdrav vsem! - Za društvo št. 116 JSKJ: Jurij Previc, predsednik. Joliet, III. VAŽNO! Zelo važna bo prihodnja seja društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, ki se bo vršila v nedeljo 17. marca v običajnih zborovalnih prostorih. Na zadnji seji se je razpravljalo o važnih zadevah, izmed katerih je bilo nekaj sprejetih, druge pa so bile odložene, da se razpravlja o njih na nedeljski seji, Vsled tega je potrebno, da so na prihodnji seji navzoči vsi člani. Poznani inteligentne člane, ki radi razpravljajo o izboljšanju društva ir. Jednote izven društvenih sej. Vsi ti so uljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje in tam povedo svoje nazore. Sploh naj bi bili na prihodnji seji navzoči vsi člani. Pittsburgh, Pa. Predpust je minil in tisti fantje in dekleta, ki so bili preveč leni in počasni, imajo zdaj lepo pokoro vlačiti ploh po dežju in blatu. To mora biti hudo, pa kaj hočemo, vsak stan mora imeti svoje grenkosti. Da pa White Valley, Pa. V mojem zadnjem dopisu sem obljubil, da bom poročal o seji mladinskega oddelka društva št. 116 JSKJ, ki se je vršila 3. marca, kar storim tem potom. Ob tretji uri popoldne je predsednik društva pozval vse k redu, nakar je pojasnil zakaj se je to sejo sklicalo. Tajnik je nato prečital imena mladinskih članov našega društva in izkazalo se' je, da je bilo navzočih 30; odsotnih je bilo le pet, ki se niso mogli udeležili. Bilo je v resnici veselje videti toliko naše mladine navzoče. Predsednik je nato vprašat, če bi kateri izmed navzočih mladinskih članov želel iti na mladinsko konvencijo v Ely. Na to sta se najprej oglasiii .Ive članici, potem pa se je priglasilo več kandidatov. Nato jim je bilo pojasnjeno, da mora vsak kandidat za delegata pridobiti najmanj pet novih članov za mladinski oddelek, kajti z nižjim številom ne pride v poštev. Za delegata pa bo ime-.novan tisti, ki bo pridobil največ novih članov. Nato je bilo sklenjeno, da priredi sam mladinski oddelek veselico na dan 11. maja. Izvolili so si tudi svoj odbor, ki je sledeč: Madeline Skerly, predsednica; Frances Kosmach, tajnica; Theresa Kostelic, blagajničarka. Nadalje je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja m ladinskega oddelka našega društva vrši 21. aprila ob 3. ur; popoldne, to je takoj po zaključeni seji odraslega oddelka. Toliko o tem. Sedaj pa še nekoliko o “party,” ki se je vršila po seji. Sobrat tajnik A. Škerlj je na vrvico, napeljano preko dvorane, obesil 30 jabolk, za vsakega navzočega člana mladinskega oddelka po eno. Potem se je šlo za to, da kateri bo najhitreje uguiznil jabolko, dobi 50 centov nagrade. Prvič so nastopile same deklice, drugič pa sami fanti. Nagrado sta dobila llo-sie Križaj in Walter Jenko. Pri tem je bilo smeha na* koše. Nato je tajnik na tla narisal pre-šička in obljubil nagnulo 50 centov tistemu, ki bo napravil prešičku rep. To nagrado je dobil Stanley Previc. Seveda, povedati moram, da smo tudi starejši imeli svojo zabavo. Posušili smo pol soda ječmenovca, imeli smo dva govornika na razpolago, nato se jc pa' še Mike Barbič pojavil s svojo “škripalnico” in, ko jo je parkrat raztegnil, je bilo vse “v luft.” Vrtelo se je sta- Na prihodnji seji se bo tudi razpravljalo glede mladinske konvencije JSKJ, ki se bo meseca avgusta vršila v Elyju, Minnesota. Kateri član ali članica našega mladinskega oddelka doseže čast delegatstva? Kdo bo s potovanjem v Minnesoto izpopolnil svoje znanje v zcmljepisju, katerega se je učil v šoli? Vsi člani in članice mladinskega oddelka so pozvani, da se lotijo dela in vpišejo v mladinski oddelek kar največje šle-' iio svojih mladih prijateljev in vrstnikov. Za tak zanimiv plačan počitniški izlet v lepo Minnesoto se pač izplača nekoliko potruditi. Pa tudi starši naj bi pomagali svojim otrokom v tej tekmi. Tako potovanje mladine bo že z izobraževalnega stališča mnogo vredno. Kateri oče in mati ne bi privoščila svojemu otroku boljših prilik, kakor sta jih imela sama, ko sta bila mlada! Torej, še enkrat, kateri ali katera bo zastopal ali zastopala društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ na mladinski konvenciji v Ely-ju, Minnesota?! Dne 5. marca se je tu poročil naš znani sobrat William Terdich z Miss Julijo Flander. Starši ženina, Mr. in Mrs. Terdich, bivata na 1320 Highland Ave., starši neveste, Mr. in Mrs. Leo Flander, pa na 1601 Nicholson St., kjer bosta tudi no-voporočenca začasno stanovala. Mlademu paru želimo največje sreče. Zabava našega društva (card i bunco party), katera bi se bila imela vršiti v nedeljo 10. marca v prostorih Ameriško-slovensko-hrvatskega kluba, je bila odložena na poznejši čas. Močno deževje pretekle sobote, je napravilo toliko škode v pritličju poslopja, v katerem bi se bila imela zabava vršiti, da je bilo na vsak način potrebno isto preložiti. Zadnje dni je bilo prodanih toliko vstopnic, darovanih toliko daril in izkazano toliko pozornosti naznanjeni prireditvi, da bi bilo gotovo nemogoče številnim gostom nuditi potrebne udobnosti brez popolne porabnosti poslopja. Vsi, ki imajo vstopnice, naj .jih držijo, ker bodo veljavne za preloženo prireditev, ki se bo vršila v bližnji bodočnosti. Vsem najlepša hvala za dosedanjo naklonjenost, in naj oprostijo, da se zabava ni mogla vršiti, kakor je bilo prvotno določeno. Vršila pa se bo v bližnji bodočnosti in prva nagrada bo celo zvišana od $2.50 na $5.00. Vsi, ki imajo vstop- (Dalje na 8. struno FR. MILČINSKI MUHOBORCI DOPISI (Nadaljevanje) “Prosim vas, gospa nadučiteljeva, ostanite tukaj, ničesar ne nosite! — Ce mi hočete ustreči, nekaj bi vas prav lepo prosila. Vaš gospod je tako pameten mož, najbolj pameten v vsem trgu — moj mož ga močno čisla, čeprav sta si dostikrat navskriž. Prosim vas, gospa nadučiteljeva, sporočite svojemu gospodu, da ga prav lepo prosim, naj dopove mojemu možu — bo že vedel sam, kako — da sta žena in otrok več kakor tista sodnija v oblakih, ki si je ne bodo nikdar prikrokali, priplesali in prizmer-jali. Prisiliti se ne da nobena stvar. Tako pravim: Ce je božja volja, dobimo sodnijo v Muhobor, pa če mezinca ne ganemo. Ce ne, nas pa tudi ne bo konec! Toda v takem živeti je hujše od vic; rajši greva proč obe z Julko — nikdar več naju ne bo videl.” Solza hudournik se je iznova udrl po rejenih licih županje. Gospa nadučiteljeva je tresla županji roko in ji obljubljala vse, kar je želela. Poslovili sta se zelo prijateljski in županja .je gospo naduči-teljevo za slovo celo poljubila; ali na ustni ali na lice, tega se gospa nadučiteljeva že koj po dogodku ni mogla več spomniti, preveč je bila razburjena. Nadučitelj je domov prišeJši poslušal genljivo historijo o obisku županje in rekel: “Župan bi rad, naj mu izpreobrnem ženo, žena pa narobe, da ji moža! Dvesto kron imam letne plače kot tajnik. Za tako malo denarja preveč zahtevajo službe. Ce mi ne povišajo za štirideset kron na leto ali recimo vsaj za šestintrideset — ne vem, kaj bom storil!” OSMO POGLAVJE Ubegla rjavka Bližal se je dan, da Janko odpotuje na Dunaj. Po večerji, ki je bila bolj tiha, je mamica s svojim drobnim glasom zapela: “Bratci veseli vsi, tralala, tralala . . . ,” razposajeno je plosknila v suhi roki in rekla: “Salamuca, Janko, korajža velja! Ata, daj, daj fantu kaj drobiža, naj gre malo vun med ljudi, da se razvedri. Saj je res, kaj bi se vedno doma kisal!” “Rad sem doma,” je z ljubeznjivim pogledom odgovoril Janko. ' “Idi, le idi,” se je oglasil oče Podržaj in jemal denar iz vezenega mošnjička, “in adijo reci družbi — ko že pojutrišnjem od-potuješ. Saj te imajo radi.” “Še ti pojdi, ata!” ga je vzpodbujala žena. “Ata bo šel v zaspanijo,” je odgovoril ata in je resnost tega svojega naklepa podkrepil z odkritim, melodično zaokroženim zdehom. Janko je šel torej sam k “Pikapolonici.” Sprejel gži je glasen krik in smeh. Družba, ki je bila nocoj nekaj številnejša nego običajno, je sedela in stala okoli gosposke mize v kotu in vsa pozornost se ji je očitno obračala v gospoda Krunoslava Batiča s cvetko v gumbnici, — komaj da so utegnili odzdraviti Janku in se mu umekniti, da je pristavil stol. In ko se je hotel usesti, so se kar trije hkratu zadrli vanj: “Kaj pa, ali ne boš čestital? Torej čestitaj no! Čestitaj srečnemu ženinu!” “Kaj se je pa zgodilo?” je začuden vprašal Janko. S krohotom se mu je razodela velika novica: “Krunoslav je zaročil s Slavico!” Janko je čestital brivcu. Burkasti smeh družbe mu ni pogodu; videl je, da boli brivca in ga draži. Povzel je besedo dacar: “Tako je pač: Tisti, ki so v kurniku, tišče vun, oni ki so zunaj, pa v kurnik.” Poštar si je iztrkal pipo na tla, na novo si jo je nabasal, pogledal v Krunoslava, zažgal si je pipo in potem mu prikimal. To je pomenilo: “Nič se ne boj, bo že šlo! Ce ne dobro, pa slabo!” Kregar je trčnil ob brivčev vrček. “Bog te živi, Kruno, pa gle.i, da svet ne izumre!” Splošen krohot, trkanje. Janko je sedel brez pijače. Rode je z nožem bil po čaši. “Postrežba na dan, kje si!” Iz kuhinje je prišla Slavica z novim predpasnikom — več je bilo čipek na njem nego platna — za pasom cvetko, v laseh rdečo pentljo. “Hola, nevesta!” je kričal Rode in tolkel s čašo po mizi. “Nevesta, ali misliš, da smo v Kanigalileji, da nas puščaš kar suhe. Janko že tako zabavlja — pazi, da te ne raztrga po listih!” Janke je stopil k Slavici i:i ji dal roko. “Gospodična Slavica, prav od srca vam čestitam,” je rekel in nekako milo se mu je storilo. Že dolgo jo je pač poznal. Beseda od srca je našla pot v srce. Gorko mu je stisnila roko in se zahvalila — on je bil prvi, da ji je čestital brez žaljive primesi. Pa tudi gospodu Krunoslavu se je zdelo dobro in obraz mn je vidno zlezel v najljubeznivejše poteze. Slavica je pobrala prazno posodo z mize. “S čimi vam postrežem, gospod Podržaj ?” “Vrček prosim, gospodična, vrček!” “Poglej ju živ človek,” je Kregar pogreval stari dovtip in gledal Slavico in gledal Batiča, “ali ni to imeniten par? To bodo otroci!” Slavica je zbežala v kuhinjo, Krunoslav pa je prosil: “Nikar! Kadar smo sami med sabo in si delate norca iz mene — jaz sem tega vajen! Ali gospodično Slavico take šale bole, to> vidim jaz, to vidite vi. Nikdo nima rad, da se ga žali; jaz nimam rad in vi, gospoda, nimate radi, pa nima niti gospodična rada — zakaj bi se jo žalilo! Prosim Vas, gospoda!” Kregar se je otresal teh besed. “Kakor želiš, Kruno, tako pa bo! Bom pa od jutri naprej prihajal s cilindrom, saj ga imam še z maškerade, in z belimi rokavicami, ako bom hotel čašo piva. Bog te živi, brivska duša!” Tako se je po muhoborski navadi pletla zabava in Janka je mikalo, da čim prej zopet odide. Pa je prikrehal še župan. Zopet krik in smeh, razodetje novice in čestitanje. Pozdravil se je tudi z Jankom. “Glej, Janko! Sem mislil, da ste že na Dunaju. Pojutrišnjem greste, pravite? Le dobro opravite, lahko postanete še velik gospod. Zakaj pa ne! Še v državni zbor vas volimo, boste pc dvajset kronic vlekli na dan!” Zdaj, ko je bil župan tukaj, je prišla tudi vkupna pijača na mizo — ta navada se je bila že ukoreninila. In potem je morala še Polena noter. t (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje s 7. strani) nice, in tisti, ki si jih bodo še nabavili, bodo pravočasno obveščeni, kdaj se bo vršila naša prireditev. Pozdrav! — Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ: John L. Jevitz Jr., tajnik. se bil Milwaukee, VVis. V našem društvu “Združeni Slovani,” št. 225 JSKJ, je precej članov, ki imajo nedorasle otroke, kateri pa niso vpisani v naš mladinski oddelek. Vsled tega sem se namenila napisati par vrstic o pomenu mladinskega oddelka. Večkrat sem že omenila enemu ali drugemu članu, ki je prišel plačat ases-ment na moj dom, da naj bi vpisal tudi otroke v naše društvo, kajti naša Jednota je nedvomno ena najboljših slovenskih podpornih organizacij. In ako je dobra za starše, zakaj ne bi bila dobra za njihovo mladino! Na take pozive sem večkrat dobila odgovor, da so o-troci vpisani v razne zavarovalne družbe ali insurance. Po mojem prepričanju se naš mladinski oddelek uspešno meri z vsako zavarovalno družbo. Mesečni asesment za člana, mladinskega oddelka znaša samo 15 centov. Leta 1934 so bili suspendirani štirje mesečni a-sesmenti, tako, da je resnični asesment za člana mladinskega oddelka znašal le 10 centov na mesec ali Sl.20 na leto. Za to malo vsoto se v slučaju smrti člana izplača večja zavarovalnina, kakor če bi bil otrok kje drugje plačeval 30 centov ases-menta mesečno. Dalje je članom mladinskega oddelka, ki dosežejo 16. leto, omogočen lahak prestop v odrasli oddelek; iz rezerve mladinskega oddelka pa se mu kreditira gotova vsota na račun asesmenta v odraslem oddelku; tak član, ki je prestopil iz mladinskega v odrasli oddelek, ima za lfcpo število mesecev plačan smrtninski asesment v odraslem oddelku iz svoje rezerve. To je gotovo velika ugodnost za mlade Člane in njihove starše. * Torej, sobratje in sosestre, ki imate nedorasle otroke, storite svojo dolžnost in vpišite jih še ta mesec v naš mladinski oddelek. Za majhno vsoto boste imeli svojega otroka zavarovanega pri najboljši zavarovalnici. Mesečni asesment je res tako malenkosten, da ne more predstavljati nikake resne zapreke. Nikjer ne morete tistih 15 centov bolj koristno porabiti, kakor za zavarovalnino vašega otroka. V našo organizacijo se sprejemajo otroci in odrasli člani katerekoli narodnosti, da so le belega plemena. Pred vsem pa bi morali gledati, da naši otroci pripadajo naši dobri slovenski podporni organizaciji. Ta organizacija je ustanovljena za enake koristi vseh, ne pa za koristi posameznih, maloštevilnih delničarjev, kakor je to pri zavarovalnih družbah. Naša J. S. K. Jednota ne posluje za profit, ampak za korist vseh svojih delničarjev, in njeni delničarji so vsi člani. Vi odrasii čbni in članice, ki spadate k JSKJ, ste gotovo prepričani, da je fca oranizacija dobra, točna, poštena in finančno dobro stoječa. Zakaj bi tudi svojih o-trok ne vpisali v to organizacijo, za katero veste, da je dobra, da je ena najboljših jugoslovanskih podpornih organizacij ! Jaz ne mislim prej odnehati, da bodo vsi nedorasli otroci naših članov vpisani v mladinski oddelek JSKJ. Obiskala bom vse člane in članice, ki še nimajo otrok v našem mladinskem oddelku, da jih skušam osebno pregovoriti. Tudi bom otroke in starše kot spremljevalce drage volje odpeljala k zdravniški preiskavi. Stroške zdravniške preiskave za mladinske člane do \sote 50 centov povrne Jednota, poleg tega pa da še za vsa- kega novega člana mladinskega oddelka 50 centov nagrade. Na prihodnji seji bom imela na razpolago vse potrebne listine za pristop. Od članov in članic pa upam in jih prosim, da mi gredo na roke. Pomnite, bratje in sestre, da v tej deželi ni nobene boljše podporne organizacije, kakor je J. S. K. Jednota! Pri tej priliki naj mi bo dovoljeno izreči zahvalo družini sobrata Johna Novaka v La Salle, 111., za prijazen sprejem in postrežbo. Upam in želim, da kmalu okreva od svoje bolezni. K sklepu poživljam člane in članice našega društva, da se polnoštevilno udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila v navadnih prostorih v nedeljo 37. marca. — Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ: Pauline Vogrich, tajnica. _________________ je dokazano, da je ja^0 spal v razburjenju zma^ dokazano je tudi, da je °*1 gih prilikah mogel spati go dalje kot povprečen c Mnogi prijatelji Edisona jo, da je večkrat podnevi** rrial in je to dremanje končno nadomestilo, kar noči izgubljal. , Zakaj ne bi torej 11 re ! o pfjl cen program spanja: 1 vajino si spati polnih os^ Vzemimo kozarec gorkeg* ka pred spanjem. PoskuS' nekaj časa. Bržkone da se potem boljše P0^1 vsakem pogledu. -------o------- RADIO APARATI Po statistiki, ki jo je 9 zvezni trgovinski tloPar,» je na vsem svetu 42,5; sprejemnih radio aparat«' tega števila jih imajo Ze ne države 43 procent« 18,500,000. Vsa £vr# ima malo več kot žave, namreč 18,594,60 ■ SLADKI KROMPiR Domovina sladkega *$1 ja je v Centralni in Juž«1' riki. Kot užitno hrano našel Krištof Kolumb ^ dijanci že ob svojem PrV' hodu v Novi svet. Indianapolis, Ind. Kar se tiče delavskih razmer, ne morem poročati, da bi se bile kaj prida izpremenile, odkar je naša mogočna Unija dobila poleg pravega orla še višnjevega orla. Zdi se mi, da zdaj je presperiteta za enim vogalom, višnjevi orel pa za drugim, pa se ne upata pokazati na plan. Naše društvo “Sloga,” št. 166 JSKJ je precej aktivno. Na seji, ki se je vršila 17. februarja, je bilo zaključeno, da se na prihodnjo sejo vljudno povabi \se člane in tudi članice. Seja se bo vršila 17. marca in se bo pričela ob 9. i\ri dopoldne. Nebom opisoval velike važnosti te seje, samo vabim člane in članice, da se iste udeležijo in se prepričajo, da se gre v resnici le za korist društva in članstva v splošnem. Na zadnji seji smo tudi debatirali o kampanji mladinskega oddelka in o mladinski konvenciji, in sprejet je bil predlog, da se na sejo 17. marca pokliče tudi člane in članice mladinskega oddelka. Naše društvo Sloga je primeroma mlado, toda ima že 53 članov v mladinskem oddelku. Prišli smo do prepričanja, da če teh 53 mladih moči pokličemo na sejo ter jim tam razložimo pomen organizacije in sedanje kampanje, potem pa jih pošljemo na organizatorično delo, bo to prineslo mnogo koristi in uspeha društvu in Jednoti. Torej, starši, pošljite svojo mladino, pa prihodnjo sejo 17. marca, ali pa jo pripeljite s seboj, ker je želeti, da bi bili tudi vsi odrasli člani navzoči. Naše društvo hoče, da bo imela naša mladina svojega lastnega zastopnika na prihodnji mladinski konvenciji. Gotovo bi bilo v ponos vsakemu očetu ali materi, če bi njun sin ali njuna hčerka zastopala društvo na prvi mladinski konvenciji. Podrobnosti o tej zanimivi kam panji ste že vsi čitali v Novi Dobi, nadaljne podrobnosti pa boste izvedeli na seji 17. marca. Torej, pridite vsi na sejo m pripeljite mladino s seboj! Frank Zonta, član društva št. 166 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Tem potom prijazno pozdravljam in čestitam h godu vsem Jožefom in Jožefinam, Josipom in Josipinam, Joškotom in Jožicam ip Pepicam pri društvu št. 12 JSKJ, Pa tudi drugod po širni Ameriki. Želim jim, da bi svoje godove dne 19. marca praznovali v zdravju in zadovoljnosti. Sobrate in sosestre pri našem društvu prosim, da se v kar največjem številu udeležujejo rednih mesečnih sej v letu 1935. Cini več nas bo na sejah navzočih, tem bolj zadovoljivo bomo rešili vse probleme. — Pozdrav vsemu članstvu JSKJ, posebno pa še vsem Jožefom in Jožefinam! Anthony Baznik Jr., podpreds društva št. 12 JSKJ. La Salle, 1)1. Po dolgem času se zopet enkrat oglasim v našem priljubljenem listu Nova Doba, katerega vsak teden težko čakam. ,V Novi Dobi je ve.ino dovolj s zanimivega štiva, nele za člane k j in članice JSKJ, ampak tudi za t druge rojake in rojakinje. P Za citati pa imam zadnje <1 tedne več časa, kakor mi je ljubo. Že o:l 22. decembra 1934 1. me .muči takozvaiii “sciatic t rheumatism.” Devet tednov k sem bil na postelji, zdaj pa mi 11 gre že precej na bolje. Kakoli huda .je ta bolezen, more vede- r t) le tisti, ki jo je imel ali jo s ima. To omenjam vsled tega, i ker bi rad izvedel, če kateri rojakov ve za kakšno uspešno zdravljenje za to bolezen. Hvaležen bi bil vsakemu, ki bi mi v tem oziru mogel dati kakšen dober nasvet. Moj naslov je: } 1236—3rd St., La Salle, 111. < Kadar človeka bolezen položi < na posteljo za dalje časa, ta- 1 krat šele pride do pravega prepričanja, koliko je vredna do- < bra podporna organizacija, kakor je naša J. S. K. Jednota. ] Prepričan sem, da boljših u- ] godnosti ne nudi nobena. Od ■ JSKJ sem ves čas bolezni točno dobival podporo in, ako mi ! usoda ne bo naklonjena, da bi prej ozdravil, mi je celotna podpora zagotovljena šest mesecev, nadaljnih šest mesecev pa po-1 levična. Seveda upam in is- • kreno želim, da skoro ozdravim, da bi mi ne bilo treba izčrpati prve, še manj pa druge. i Sem zavarovan tudi pri neki drugi podporni organizaciji, to-! da tam dobim le za 60 dni cele ■ podpore in nič več. Vsaka or- ■ ganizacija ima pač svoja pra- • vila, toda po mojih izkušnjah ‘ ima JSKJ najboljša pravila in > nudi svojim članom najboljše - ugodnosti. i (Del dopisa, tikajoč se znane i polemike, je za enkrat izpuščen. Urednik Vam je osebno zelo hvaležen za Vaš odločni nastop, toda po njegovem mnenju je najboljše, če vsa na-daljna polemika o dotični zadevi izostane. Polemika ni ljuba uredniku in najbrž tudi ni ljuba' večipj članstva. Skušajmo vsi usmeriti našo aktivnost za vedno večji ugled in napredek J. S. K. Jednote. — Op. urednika.) Končno pozdravlja m vse članstvo JSKJ in želim mnogo novih članov ter splošnega napredka J- S. K. Jednoti, ki je 1 ena najboljših bratskih podpornih organizacij v Zedinjenih dr- ■ žavah! Matt Vogrich, član društva št. 124 JSKJ. i --------o------- ! LETO OŠPIC Piše dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta Netv York i j Radi vzroka, ki ni povsem jasen, se ošpice (measles) pojavljajo v večjem številu vsako drugo leto. Zdravstvene oblasti širom vseh Združenih držav so opazile to čudno pojavo in priučile so se paziti posebno na “leta cšpic.” V New Yorku in okolici so do sedaj ravna leta pokazala mnogo več slučajev ošpic kot druga. Leta 1931 pa je nastala neka sprememba, ker ti. leto je bilo še več ošpic kot 1930. Od tedaj je bilo opaziti mnogo več ošpic v letih 1931 in 1933 in radiiiga je umestno, da starši pazijo letos na mogočnost večje epidemije ošpic. Mnogo staršev še danes smatra to bolezen kot malenkost. Dejstvo pa je, da je sedaj ta bolezen mnogo resnejša kot dif-terija in da v mnogih večjih mestih povzroča večje število smrti pri mladih otrocih kot difterija. Klica, ki povzroča ošpice, se nahaja v izločkih nosu in grla bolnikov in prehaja potom kašlja m kihanja na druge osebe. V svojem prvem razvoju se dozdeva kot navaden prehlad v glavi, kajti bolnik kašlja in kiha in se nos cedi. Po enem ali dveh dnevih se pojavljajo na koži značilne rdeče pege, po katerih se bolezen takoj spozna. Bolezen pa je tedaj že tako razvita, da je okužila tudi druge, in ako se v hi- ,i nahajajo mladi otroci, ki ni-vo!i niso imeli ošpic, se bodo :udi ti nalezli in bolezen se bo pri njih pojavila po presledku Iveh tednov. Za otroke, ki so bili izpostavljeni nevarnosti okuženja, svetujejo sedaj zdravniki injekcije krvi staršev, tako da se napad j ublaži in odpravi vsaka nevar-j nost. To naj si starši zapomnijo. Pa tudi to, da se v takem slučaju posvetujejo s s v o j i m hišnim zdravnikom. -------o------- PROGRAM SPANJA Članek o pomenu spanja, ki ga v naslen.jem priobčamo, je spisal dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. — Ljudje imajo večinoma svoj dnevni program vnaprej odrejen — to je, mi točno znamo, kdaj bomo jedli, kdaj pojdemo na de!o in z dela, določili smo vnaprej, kdaj in kje se odpočijemo, zabavamo itd., ali malokdo vnaprej misli za čas za popolno spavanje. Narava je odredila spanje, da se nadomesti fizična izguba, ki jo trpimo tekom dneva, in da pridobimo moč in pogum za reševanje problemov naslednjega dne. Izkušnja nas uči, da je spanje eno izmed najboljših sredstev za ozdravljenje od bolezni in da je zadostno spanje sake noči velika obrana proti navalu raznih bolezni. Dasi je točni psihološki mehanizem spanja še vedno neka tajnost, mi znamo, da je spanje čas počitka za um; in telo, ko sta volja in zavest skoraj v popolnem zatišju in telesne funkcije deloma zaustavljene. In dasi ne znamo, na kak način to vse učinkuje, mi vsi znamo, da ob času spanja se telo samo ob sebi jako delikatno namešča, kar nam daje občutek svežosti, ko se prebudimo. Povprečni odrasli človek potrebuje nribližno osem ur spanja vsako noč — ali so taki, ki potrebujejo več, drugi manj. 10-din dokaz, da-li ste imeli zadosti spanja ali ne, je, kako se počutite zjutraj, da-li ste odpočiti in da-ii se prebudite brez težave. Ako ni temu tako, marveč se morate naslanjati na uro-budilko, da vas potrese iz spanja, potem ali ne spite zadosti ali ne spite pravilno. Poskusite tedaj spati eno uro več na dan za eden ali dva* tedna in pazite na rezultat. Ako se, potem še ne prebudite osveženi in odpočiti, potem pomenja, da je hiba v načinu spanja. Po-največ je kriva slabo prezračena soba. Za osvežujoče spanje mora spalna soba biti vedno zračna. Naj vas nikar ne moti dejstvo, da nekateri ženi ji potrebujejo jako malo spanja. Najprej ni na svetu mnogo ženi-jev, in končno, ako se pravi, da so talci izredni ljudje kot Napoleon ali Edison spali le po tri ali štiri ure na dan, ni še nihče dokazal, da je bilo temu res tako. Kar se tiče Napoleona, Velikanoč se bi® Cene velikonočnih P®? Zn $ 2.80 100 DinIZa $ ! H|(lp| Za 5.40 200 Dinl/.a 18-2» ! Za 7. OB 300 Dinj Za 2‘-“J J j Zn 12.25 500 Din] Za 4 4.6" ,1 Zu 24.25 1,000 Din Za 6' Za 48.00 2.000 I)in|Za 488-0 . j, Pošiljamo tudi v ameriških , • 1)C 1 ( Navedene eene so podvrz8 ^jj. membi gori ali do1 j ^ t Skupna potovanja v star' , « ^ Velikonočno potovanje se j cIq^ aprila na parniku Ch»n,p Havre. , q Majsko potovanje bo »• $ ' parniku Berengaria preko O ^ Hi Potovanje na Trst se Vl'S‘ Lo^j na parniku Salurnia. ^ Posebno potovanje bo ^ , v parniku Champlain preko Glavno potovanje se vrS1.ie, Im1 na novem parniku Nci-mafl® j„ . ' J0 Pišite po naš vozni red ^ ,'oja kart vseh parnikov in linij- jj>. ga zastonj. Notarski posli j> .i Ako rabite pooblastilo, P.yj) 11 kako drugo listino za starj j <;kf0 ako imate kak drug Poselc,, * liak krajem, je v vašem interes < il obrnete na: a ^ LEO ZAKRAJ General Travel Service, j r,02 E. 72nd St. New l | -— ............... mm od do najvecj« j DRUŠTVI,: in posantfZIll| r r izdeluje lično moderna venska unijska i J Ameriška Doniofk1' 61 17 ST. CLAIR A Jl" CLEVELAND,OHj,;,1 GLAS NAROpfc nVl I NAJSTAREJŠI NEOP’jtf W SLOVENSKI DNEV^ j V AMERIKI sl j,e najbolj razširjen 8J(K| list v Ameriki; donaša .djl nje svetovne novosti, p ^#1 izvirna poročila iz star® grl,, vine; mnogo šale in romanov najboljših Pis K :''t. Pošljite HJLE; ln pričeli ga bomo P°® , Vsa pisma naslovit® .1 GLAS naroP;J 216 W. 18th St., New ?° Ji h ^___________________————__==^1 ------------ šili*; eC No. DR i k Ue (!>Uš1 šila -Dom Re štev bo v Slove Penn V vo šl Part, Prire venij Ne ko v št. 7 Pri ■, vih ‘ ’'Hcla k'gar s, Ji°ve 32 > VAŽNO ZA VSAR0GA KADAH poSiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v »tari kraj; KADAR želite k«i?a iz starega kraja; KADAR rabite kaCto pooblastilo ali kako it-javo za stari kraj so obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljfie parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vst izlete. Potniki so z naSim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO v ITALIJO Za $ 2.75 100 Din Za $ 0.35 100 Lir Za 5.35 200 Din Za 18.25 200 Lir Za 7.50 300 Din Za 44.GO 50o Lir Za 12.00 500 Din Za 88.20 1,000 Lir Za 23.85 1,000 Din Za 176.00 2,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V VaSem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drueje poslužite, za cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York. N. Y. VSEH VRST TISKOVINE za društva in posameznike izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ui'1 r