Nova cesarska postava,
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih in na druzih zemljiših.
42. del nemškega deržavnega zakonika je prinesel te dni nov cesarsk patent od 5, tega mesca, kteri zadeva služne pravice ali servitute v gojzdih (borštih) in na druzih zemljiših in je za vse dežele austrianskega cesarstva veljaven, razun Ogerskega, Erdeljskega, Horvaškega, Slavonskega in Dalmatinskega.
Ker je taka že zdavnej zaželjena postava silno važna vsaeemu, naj je lastnik kakega s služnostjo obloženega gojzda ali zemljiša, ali pa vži-vavec take pravice, povzamemo poglavitne reči iz nje in jih podamo bravcem „Novic" v vednost.
Pervi odloček te postave ukazuje   določila sploh, kaj namreč spada v to  postavo ali  kaj je nje  zapopadek,  in kako naj se doveršujejo določeni predpisi.
Zapopadek te postave so:
1.  vse pravice v tujem gojzdu (borštu) les sekati (dervariti), ali les in druge gojzdne pridelke iz tujega gojzda dobivati, naj imajo ti pridelki kakoršno koii ime (stelja, gobe, smola, želod, jezice, poberšina vsahnelega lesa itd.);
2.  vse pravice na tuji zemlji (na tujem gruntu) živino pasti;
3.  vse druge poljske služne pravice (servitute) , ako že niso zapopadene v ravno imenovanem i.in 2. odstavku, pri kterih je služna zemlja gojzd ali za gojzdnarstvo namenjen svet, ali pri kterih je veljala razmera kakor med gruntno gosposko in podložnem zemljišu; — dalje zapopada ta postava:
4.  vse pravice, po kterih jih več vkupej kak svet v posesti ima, ali ga skupej vživa, naj že bojo ti poprejšne grajšine in pa občine ali soseske (komuni), ali nekdanji podložniki, ali po dve ali več občin (sosesk). Leti patent pa velja za vse tukaj naštete pravice samo takrat, kadar so one stanovitne, ne pa le za nekaj časa dovoljene in preklicljive. Tudi ti patent ne zadeva za kak določen čas sklenjenih pogodb ali kontrak-tov les sekati ali koga z lesom zakladati, ravno tako tudi ne zadeva tistega lesa ali derv, ki se morajo stanovitno cerkvam, faram , šolam in ustanovam (štiftingam) odrajtovati.
§. 2. Po odločbah tega patenta je treba dalje ravnati z vsimi tistimi dervašinami ali gojzdnimi služnostmi in pravicami tuj gojzd vživati in na tujem živino pasti, ktere so bile podeljene ali iz cesarske milosti dovoljene v gojzdih, kteri so vsled pravice veličanstva cesarski, in sicer tudi tistikrat.
kadar se te pravice po postavah in predpisih, za spolnovanje gojzdno-veličanstvene pravice danih, štejejo za preklicljive.
§. 4. Za take dovolitve ali odrajtvila pa, ktere so po ukazih za odvezo ali oprostenje zemljiš (Grundentlastung) odpravljene (vzdignjene), ali ktere so odkupljive, pričujoči patent ne veljA. S takimi je samo po tem ravnati, kar tisti ukazi za oprostenje zemljiš zapovedujejo.
§. 4. Pravice, od kterih se govori v tem patentu, se imajo ali odkupiti, ali pa, če se ne morejo odkupiti (od tega se bo v §. 5. govorilo) se imajo na vse strani tako uravnati, da se, kolikor je moč, zemljišč oprosti svojih bremen (ob-težing); pri poravnanju ali reguliranju teh pravic se mora pa natanjko vstanoviti: na kolikem prostoru, kje, kako, ob kterem času, doklej, v kteri meri itd. naj se prihodnjič vživajo.
(Odkuplenje ali reguliranje teh pravic je tedaj dvojna pot, po kteri se izgotovijo ukazi pričujočega patenta.
§. 5. Popolnoma ali saj deloma (nekoliko) od-k up i ti se pa zamorejo te pravice le tistikrat:
a)  kadar se dajo tako odkupiti, da se navadnemu poglavitnemu kmetovanju tistega zemljiša, na kterem so take pravice ali služnosti, s tem taka škoda ne stori, ki bi se ne dala popraviti;
b)  kadar bi se z odkupljenjem kmetijstvu sploh več ne škodovalo kakor pa koristilo, in
c)  če se tisti, ki te pravice vživajo, in uni, ki so jim dolžni to dopušati, kakor je po §. 9. dovoljeno, ne zmenijo med sabo, da naj se te pravice ne odkupijo, temuč da naj se le postavno v red denejo ali regulirajo.
(Dalje sledi.)
Nova cesarska postava,
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih in na drnzih zemljiših.
(Dalje.)
§. 6. tega patenta razklada opravila, kijih imajo cesarske gosposke (vradnije) zastran odku-pljenja in uravnanja, ter pravi, da:
a)  gosposke morajo tiste dela, ktere zadevajo pravice v §. 1. pod številkami 1, 2, 3 a) in v §. S. naštete, same iz svoje službine dolžnosti opraviti;
b)  dela pa, ktere zadevajo pravice, ki so v §. 1 pod številkama 3. b) in 4. a) in b) naštete imajo le tistikrat opraviti, kadar jih kak vdeleženec za to zaprosi.
§. 7. Za odkupljenje kakor tudi za uravnanje ktere koli vživane pravice je treba pozvediti in na gotovo postaviti:
a)  kakošen je ti vžitek, in koliko obseguje;
b)  na ktero pravico (pravnorazmero) se opera;
c)  ktero zemljiše fkteri grunt) zadeva;
d)  kdo to pravico v živa, in kdo mora  to vži-
—   234   —
vanje d o p u š a t i ali terpeti; če pa gre za kako vkup no posestvo, se mora pozvediti: kteri so vkupni posestniki ali soposestniki;
e)  dalje se morajo pozvediti tisti dogodki, iz kte-rih je mogoče odločiti: kako, koliko časa in v kteri meri se ima vživati tista pravica, ktera se ima uravnati;
f)   se imajo pozvediti tiste da vsi ne, ki jih je vživavec dolžan nasproti posestniku obteženega (služnega) zeniljiša odrajtovati;
g)  poslednjič se imajo tudi vse tiste razmere in okoljšine pozvediti, iz kterih se bo dalo razsoditi: ali se bojo dale te pravice odkupiti ali pa le uravnati (regulirati) in pa kako in koliko (po §.4. in 5.)
§. 8. Da se to zve, je treba vse vdeležence (lastnike zemljiša in pa vživavce služnih pravic) zaslišati, in sosebno deržati se tega, kar oni enako in edinoglasno povejo.
§. 9. Gosposke naj si kar je le moč po svoji službini dolžnosti prizadevajo, vsako delo, naj bo odkupljenje ali uravnanje teh pravic in tudi prepirljive reči, tako opravljati, da se vdeleženci (posestniki zemljiša in pa vživavci pravic) z lepo (brez pravde) med seboj spravijo.
Vdeleženim je na prosto voljo dano, se med sabo tako zediniti, da se za odkup dotičnih pravic ali nekaj zemlje odstopi (prepusti), ali znesek v gotovem dnarji izplača ali na kakošno vižo zavarje (zagviša), ali da se kakošno drugo odplačilo da', ali da se (po §. 5. c) med sabo dogovore (zastopijo), kako bojo namesto odkupljenja tiste pravice le uravnali ali v red djali.
Tak dogovor se sme Je tistikrat overati, če bi bilo temu nasproti, kar le-ti patent, sosebno glede na kmetijstvo sploh, zaukazuje, ali pa, kader bi se bilo po pravici bati, da se dogovor ne bode dal izpeljati.
§. 10* O tem, kar se ne da z lepo (brez pravde) poravnati, bodo zato postavljene gosposke po dokaznih pismih, gosposkinih sodbah in po izvedeni postavni posesti razsodile, in se pri tem deržale zlasti zaukazov tega patenta, potem pa starejših deželnih in političnih postav vsake kronovine in občnega deržavljanskega zakonika.
§.11. Kadar je gotovo, da ima kdo pravico kakšnega vžitka na tujem zemljišu in da se je te pravice posluževal, pa se vendar po določilih §. 10. ne da na gotovo postaviti, v kteri meri ali velikosti mu to vživanje gre in v kteri primeri se gaimajo deležniki posluževati, takrat se po pravilih te postave mora ta mera in primera po srednjem prerajtu tega vživanja od leta 1836 do konca leta 1845 določiti.
Če bi pa iz te dobe ne bilo dovolj izkazov, da
bi se mogla ta srednja mera  prerajtati,   ali če se
pravica ni mogla vsako leto vživati, se mora mera
žitka,  ki  komu gre,   po zvedenih možeh na
etni znesek ustanoviti.
§. 12. Ako bi bil vživavec pravico svojo zo->er pogodbo (kontrakt) vžival, ali če se ravno )o pogodbi ravnal, v vživanju pa vendar postavno loločilo prestopal^ mu to ne sme nikdar v lobro biti.
Nasproti se pa tudi ne sme v raj t ing o devati, ako bi bil vživavec za nekoliko časa od služnosti podverženega zemljiša zato manj vžival, ker se na njem ni zadosti pridelovalo, ali ker so nesreče vživavcu kaj živine pokon-
čale.   Pravica terja,  da se zavolj tac i h okoljšia vživavcu služnih pravic krivica ne zgodi.
§. 13. Če se pa vdeleženci niso po §. 5. in §. 9. spravili in zedinili, se mora, glede na okoljšine v §. 5. omenjene in po §. 7. pozvedene, razsodba storiti:
a)  ali se imajo pravice popolnoma odkupiti in kako, ali če se imajo le uravnati;
b)  ali se imasaj nekoliko te pravice odkupiti in kako, in koliko naj se je po tem takem uravna;
c)  zadnjič: ali se ima morda pravica tako uravnati, da bode ta uravnava le za toliko ali toliko časa veljala, in da se mora, ko ti čas preteče, pravica odkupiti.
V teh razsodbah morajo biti povedani vzroki: zakaj se je tako in ne drugač razsodilo.
§. 14. O razsodbah: kako se ima kakošno vživanje odkupiti, imajo veljati sledeče 3 pravila:
A.  Ali naj se odkupni kapital v 3 mescih potem, ko je razsodba pravno moč zadobila, izplača in sicer, kakor si lastnik služnega zemljiša izbere: ali v gotovem dnarji ali pa v dolžnih pismih, ki jih odvezni zalog (fond) za služno zemljiše izda, ako je po odločbah §# 5. takošen odkup dopušen, in če lastnik služnega zemljiša ne terja, da bi se pravica z odstopije-njem primernega zemljišnega kosa odkupila.
B.  Ali naj se odstopi en kos zemljiša za pravice, ki so v §. 1. v odstavku 1, 2, 3 in v §. 2. imenovane, in scer:
1)  če lastnik služnega zemljiša to terja ali dovoli, al pa
2)  tudi zoper voljo lastnika, če so
a)  okoljšine take, kakor so v §. 21. popisane, in ako pravica ne zadeva zgolj kakega postranskega vživanja (Nebennutzung) na služ-nem zemljišu;
b)  če lastnik služnega zemljiša v postavljenem času ne plača odkupnega kapitala ne v gotovem dnarji ne v dolžnih pismih, ako postava v §. 5. a) ni temu nasprot.
C.  Ali naj se zemljiše razdeli v vsih tistih okolj-šinah, kjer se po naukazu §. 5. vkupne pravice več posestnikov ali vživavcov (glej: §. i. odstavek 4.) odkupiti smejo.
(Dalje sledi.)
Nova cesarska postava,
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih in na druzih zemljiših.
(Dalje.)
Drugi razdelk. Posebne   odločbe.
A. Kako slu&ne pravice (servitute') uravnati (regulirati^.
Od lesa in derv.
§. 15. Kadar se morajo vživane pravice popolnoma ali deloma ali tudi le na odločeni čas uravnati ali v red djati, je treba natanjko vse odločbe tega uravnanja s pismom na terdno postaviti in scer tako, kakor §. 4 ukazuje in kakor se bo v sledečih predpisih govorilo.
§. 16. Vse dervašine in scer pravice les ali derva dobivati (ako ne zadevajo samo suhljadi in poberšine ali pa štorov in korenin) se morajo tako uravnati, da se odloči: koliko se bo lesa ali derv vsako leto ali ob druzih časih dobivalo, in na kterem mestu se bo dobival.
Koliko se bo derv za kurjavo vsake sorte (naj bozaognjiša, fužine, oglarije) dajalo, se mora vselej kakor letna davšina izgovoriti po meri Dunajskih sežnjev (klafter), in pa določiti: kako dolge bojo polena, in kakošna v vsakem kraju navadna sorta bo: ali lepe polena, ali bolj izmeček, ali butare itd.); — les za stavbe (cimpre) in za drugo rabo, kakor za izdelke tesarske, mizarske itd. se pa mora odmeriti v taki lastnosti, ki se prilega namenu zadobljene pravice, ali v kubičnih čevljih te in te dolgosti in debelosti, ali v izrečenem številu debel, hlodov, rant odločene dolgosti in debelosti — in vse to se določi, kakor je kje potreba: ali za vsako leto ali za daljši čas, v kterem sme vživavec po večkrat ali pa tudi ves les, kteri mu gre, na enkrat terjati.
§. 17. Pravica do poberšine suhljadi ali štorov in korenin se ima le tistikrat vstanoviti na letno odrajtvilo, kadar lastnik gojzda sam to želi.
—   238   —
To določilo se ima po Dunajski meri in  sorti derv zgoditi.
Kadar se to zgodi, je treba po predpisu §. 11. izrajtati: koliko vživanje te pravice na leto znese. Koliko pa je ti vžitek vreden, in kolika derv je odmeriti za čisti dobiček, kterega je vživavec iz poberšine in štorov za kurjavo imel, to se odločuje po §. 26. te postave.
Od parnih pravic.
§. 18. V razsodku pri uravnanju pašnih pravic se mora ustanoviti: kakošne sorte živino, koliko glav, v kterem času sme kdo na pašo goniti in v kteri meri sme to pravico vživati. Ravno tako je treba v tem razsodku tudi druge služnosti v red djati, če bi združene bile s pašno pravico; take pravice so na priliko: živino po ptu-jem goniti, živino napajati, — dalje, da se pašnik ogradi ali zaznamova, čuvaji postavijo itd.
§. 19. Pri uravnavi pašepogojzdu ali po takem svetu, ki je za rejo lesa namenjen, se mora določiti prostor za pašo vsako leto, kteri kosi gojzda so za pašo odločeni, v kterem času in kako se bojo pašniki odkazovali.
(Dalje sledi).
Nova cesarska postava,
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih in na druzih zemljiših.
Drugi razdelk. Posebne  odločbe.
(Dalje.)
B. Za odkupljenje slušnih pravic.
§. 24. Kadar je gotovo, da se ima kaka pravica odkupiti, se mora s posebno razsodbo izgovoriti, da je vživana pravica nehala in namesto nje to ali to plačilo stopilo.
§. 25. Za tarifo tega odkupljenja ima veljati vrednost letnega vžitka, ktera se razodeva iz uravnave, ktera je bila po tem patentu morebiti že dogotovljena, ali ktera bi se bila dogotovila, če bi po tem patentu samo uravnanje dopušeno bilo.
§. 26. Če se posestnik služnega zemljiša in vživavci služnih pravic zavolj vrednosti letnega vžitka med sabo ne morejo zastopiti, je treba to vrednost po zvedenih možeh prerajtati dati, ki bodo stroške, ktere vživanje teh pravic vživavcu prizadeva, odšteli in čisti znesek, ki vživavcu po tem ostaja, prerajtali; za podlago prerajtbe bojo jemali ceno, o kteri so se vdeleženci med sabo z as to pil i, ali pa srednjo ceno iz tistega kraja od leta 1836 do konca leta 1845. Ako ta-dajna cena ni več znana, ali če uterjeni pomisliki zoper njo govore, imajo praviloma zvedeni možje to ceno odločiti.
§. 27. Od vrednosti letnega vžitka, ki se ima odkupiti, se odbije letni znesek tistega odrajt-vila, ki ga je nasproti dajal vživavec služne pravice posestniku zemljiša; vrednost tega odrajtvila se po odločbah §. 26. prerajtuje. Kar čez ostane, je vrednost, ktera dvajsetkrat vzeta da v denar spreobernjen[ kapital odkupljene pravice.
§. 28. Če se pa namest dnarja za odkupšino en kos zemljiša odstopi ali zemljiše razdeli, se ceni vrednost tega zemljiša po prihodkih, ki se dajo stanovitno iz njega dobivati, tedaj po srednji meri sedanjih in prihodnjih pridelkov. O ti določbi se zastopijo vdeleženci med sabo ali pa razsodijo zvedeni možje.
§. 29. V gruntnih bukvah na služno zemljiše vpisane pravice (to je, hipotekarne pravice) zgube svojo veljavo zastran tistega kosa, kteri se komu za odkupšino prepusti. Tiste gruntne dolžnosti, ktere po svoji natori na odstopljenem ali razdeljenem zem-ljišu ostanejo, ali ktere se zavoljo kmetovanja zopet na novo dopustiti morajo, se morajo pa v raj-tingo vzeti, kadar se vrednost zemljiša odločuje.
§¦ 30. Zemljiše se sme pa samo tistikrat za odkupšino odstopiti ali razdeliti (na parte), če je po tem še mogoče, del s pridom obdelovati. Tudi je pri tem, kolikor je moč, vselej na to gledati, da to, kar na vsacega pride, bolj s k upe j leži, to je, da so posestva bolj arondirane. — Če ni mogoče, da bi se dnarna vrednost vživane pravice z odstopljenim zemljišem čisto poravnala, in bi se vdeleženci zavolj tega razločka nikakor zedi-niti ne mogli, se ima ti razločekz dnar ji poravnati.
§. 31. Če se gojzd (boršt) odstopi, se praviloma (za navadno) ne sme tako odstopiti, da bi se razkosil na posebne parte vživavcom služnih pravic, ampak za celi kraj ali za celo sosesko (občmo, komun) ali pa za vse vživavceskupej.
S takimi gojzdi je zastran gojzdnarskega var-
—    246    —
stva (policije) tako ravnati kakor z soseskinimi (ob-činskinimi) gojzdi.
§. 32. Za odkup dano zemljiše, kakor tudi vžitek v gojzdu, ki je soseski po §. 31 odločen, spada h tistemu zemljišu, s kterega posestjo je bilo do tega časa vživanje na tujem gruntu združeno.
Kadar se pa odkupni kapitali dajejo, je treba gledati, da se pravice druzih ljudi po danih postavah varjejo.    (Konec sledi).
Nova cesarska postava,
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih in na druzih zemljiših.
(Konec.*)
Tretji odloček.
Določila y kako izpeljevati ukaze tega patenta. §. 33. Za izpeljavo te postave se bode v vsaki deželi postavila deželna komisija; zraven nje pa bo po potrebi več ali manj njej podložnih k rajnih komisij. Deželna komisija, kteri bode od ministra notranjih oprav nasvetovani in od Njih veličanstva izvoljeni predstopnik predstavljen, bode vzeta iz zvedenih mož stanu vživavcov služnih pravic in pa posestnikov služnih zemljiš, in bode naravnost pod vodstvom mini-sterstva notranjih oprav stala.
§. 34. Bode pa deželna komisija, kteri se bojo še cesarski sodniki pridali, razsojevala vse v §. 7. pod čerkami a, b, c, d, e in f naštete reči, ako bi zastran njih kak prepir vstal, ker za te reči ni nobena pravda pred drugim sodnikom pripušena.
Komur v teh rečeh razsodba te komisije ni po volji, naj se pritoži zadnji čas v šestih tednih pred ministerstvom notranjih oprav, ktero bo s poklicanimi svetovavci naj višje sodnije na Du-naji to reč končno in veljavno razsodilo.
§. 35. Vse druge zadeve razsojuje deželna komisija, pa tako, da sme vsak, toda zadnji čas v šestih tednih, pri nji podati pritožbe na mi-nisterstvo notranjih oprav.
§. 36. Krajne, to je, v posameznih krajih postavljene komisije pa imajo pozvedovati vse, cesar deželna komisija za razsodbo potrebuje; one sprejemajo tudi sprave (zglihenge), *n °d njih dokončane obravnave predlagajo s svojimi nasveti deželni komisii v razsodbo.
§. 37. V razsodbah deželne komisije ima na-tanjko zapisano biti: od kdaj uravnava ali odkupljen) e svojo moč zadobi.
Kadar je pa sila, mora deželna komisija, dokler uravnava ali odkupljenje ni še v djanje stopilo, kakošno začasno napravo zaukazati, ktera je okoljšinam primerna. Pritožbe zoper začasne naprave pa ne morejo ustanovljenja te naprave overati.
§. 38. Končnoveljavne razsodbe in pa poterjene sprave (zglihenge) imajo ravno tisto veljavnost kakor sodbe cesarskih sodnij ali pred sodnijami sklenjene sprave; ako tedaj vdeleženci za nje naprosijo, jih morajo civilne sodnije dognati.
§.39. Popisovanje in postavljanje mej ali konfinov, kadar je zemljiše odstopljeno aH razdeljeno bilo, kakor tudi i z bris o vanje in prepisovanje zemljiš v gruntnih bukvah, je v dotičnih kancelijah iz službne dolžnosti opravljati, in tudi vpisanih (hipotekamih) upnikov ni treba za to zaslišati, ker oni nimajo nobene pravice temu zopergovoriti.
§. 40. V tacih zadevah, kjer je kakšnega posebnega znanstva potreba, imajo komisije zaprisežene zvedence poprašati, kaj oni menijo.
§.41. Pri obravnavah po tem patentu ni treba, da bi izreki, sprave in dovolitve vdeležencov ali njih namestnikov v dosego pravne veljavnosti se morale zgoditi s pripušenjem v gruntnih bukvah vpisanih upnikov, ali s privoljenjem pričakovavcov ali skerbnikov (kuratorjev) tistega posestva, ki je z zavezo substitucije, lidejkomisa ali fevda obteženo, ali da bi upravne ali varstvine gosposke morale v to dovoliti.
§. 42. Vse dokazne pisma, pisanja, obravnave in vsi vpisi v gruntne bukve so prosti štem-peljna, vsake davšine in poštnine. Stroške tega opravilstva nosi vsaka dežela.
Stroške za popisovanje in postavljanje mej (konfinov) plačujejo t i s t i, ki so v ti reči zapopadeni.
Če se vradno delo le zavoljo tega opravlja, ker je kdo vdeleženih zato prosil (provociral), pa ni podal prošnje v tistem času, ki gaje komisija oznanila, plačuje prošnik stroške krajne komisije.
§. 43. Od tistega dne, ko pride pričijoči patent na dan, se take pravice, ktere po §. 6. pod čerko a mora gosposka iz službine dolžnosti v obravnavo vzeti, ne morejo večpriposestovati (za dolgoletno posest pridobiti) in popred že začeta posest, ktera pa vendar ni še do polnega priposesto-vanja terpela, preneha s tem dnevom. Take pravice se pozneje sploh drugači ne morejo pridobiti, kakor samo z napisanim kontraktom, po testamentu, ali pa z razsodbo pri razdelitvi vkupnih zemljiš in to le takrat, ako gosposka najde, da pripušena služnost kmetijstvu dežele sploh ne škodje in se tedaj vživanje take pravice zamore pripustiti. Nikdar pa se ne sme pogodba (kontrakt) tako narediti, da bi pripušena služna pravica ne bila odkupljiva.   Če
—   250    —
se je tak pristavek naredil,  ne velja nič in se šteje, kakor da bi ga ne bilo. —
To so zaukazi tega patenta, kterega so dali cesar 5. julia t. 1. s tim poveljem, da ga imajo ministri notranjih oprav, pravosodja in dnarstva do-veršiti, in vse potrebne, ti patent zadevajoče ukaze, poduke in navode dajati.